PROBLEMI Z AIDSOM
«Hi
.Seveda, vsi vti. i za'aktói v nem ludí vpn , -jko Hlwarovjg o) Jhc % iini«*mi HÍV. ki je domnevno povaoftHi staiija, imenovanega aids VeUko.nas tudi Je pr&tia saj koga. ki je žc okusen ki je HIV pori!« en l«>da. tolika pisanja o zaščiti, o Življenjskih tragedijah, r> /n liiib gž^titiStih ki so umik atifeóp totiífes vseli mogočih govoril1 in ugibam - kainismo v oéfcein trenutku vsega tega siti? Kap nismu pravzaprav zeb nevedm. r-tmreč ■ lit n,-i íptóti'i kar vemo, ¡ü •• \strnepje mkmno dr^inje.-. .seks s kondomom. V pcdrobnOMili (Jai sé kar nekako zgubimo Kai.'stopi\ čeiiani piid« partnerjeva sperm,. v umu? Se\«J;i. to »e nikakor ne bi Smelo zgoditi, za kar bi ntoial poskrbeti iralvsom patmer.'pa tuiS sam;»sat nekako že čutimo kdaj ho komu prišlo, Toda, če vemiatí Ali jy (kivolf izpljuniti doblan». alt ic [x<rehno •»prati usta /. vi.>do. ali je'Se bolje se pndtižiti kakega močnega alkoholi (to sfedfiie hi motih omililo nevarnost > - toda, kdo vam so lahko zatrdilo
pove? Ali pa brano ¡vlili, kar je je, in bomo spermo edo pogoltnili' 3»; morife hi radi tudi seksali brez kondoma? Menda 1» on že' pazi! in pravočasno «ivlekel «üj ut. Nikakor, na to nikar rte računajte. obenem pa je \ ¡rus prav tako v slu/i. ki v|»H ud. Morda pa je z njim vh1 v redu, saj fj vendar poznam jiechi i igfcijen, prav nič kurbirski. saj jc Vendar /do mlad. saj jjam ur zaupa) vso svójo zgodovino in mi mu ker pravi d na,s ljubi, morda nam je edo poka/jI nejaven rezultat testiranja itd itd Takih mordajei je m, ¿la vrsta.
Prm, o Čemer bi veljajo razmislili; je nepravilno »OumeMnje dosedanjih odkriiij. pravil itd Keeiino, Če nekako velja, da pokaže test :!i¡ ieU: po kakih trcii mesecih tul tionrt-vic okuži«, ne moreiiib resno jersaó nribenega rezultata, razen seveda svojega saj žgiiij zase vedes; fctj sme počeli zadnje trt mr.sm1. Tu ne pomeni, da pa bomo zdaj skrajno nezaupljivi Sprijaznimo se z dcjsm mi, da atno navsezadnje vsi saino ljudje, da pr. tykr> lahko »Ubo razumemo nav«xlíl:i o varoejíetn wk.su, da si nam nekaj kar zgodi, kot tcčeirtb, ui da ie neradi priznamo, dj je tako, Tf poneni. da so laki t lina' parterji, .stalni ali nestalni, tn da nam nc preostane drugega, kot da se vsr m -utančno |x;du n. amosli in se te ludí držimo. Ni kaj dosti ran mat i na to, da bo kdo dr up skrbd za rrait iiravje.
Drugo pa je ®vzaprav oličntje, da nam ¡e \ seetto. Nekakšno prepuščanje hmkIi Vlodeitruktivna nagnjenja in dejanja, ka; Itoeem reíi?; Kaj •■, dodata v naSi gfjj> ko vemo, da bo partnerju pjišlo, pa vendar ne odnukne»M> ik? Ali se huje. ko okušali k ■ i^ovo sperma ki j ie nizi.) |*i t'réfitdíu? Kaj na> žene. da pustimo, da nekdo ulre \ nas btvz koodoma. kar »51 skrajno pač ni pri roki ah ker nobenemu nt » . 1L1 iii i^a tako v i'ak'an natikal' Ali pa damo n.¡ kondom, če sploh kal. kako povsem nepd/Bemo kremo, č bo bolje nekaj kot nie? Kaj res tako radi
prepuščamo tutključju aii usC'dP
Naíe Življenj;, \ei on» samsko, torej bre/ sulne^a paitnepa, kar obeneni tudi pomeni I ur/, rednega sek.su. seveda lilepi.pp 1 innerjn Med gayl pa je pač tako, du Se vvaka ->tvar /4ični - seksom, to pomeni, da »ekvumt / nam dokaj neznano osebo Žene itós-'S^l^.po «ck«u m ljubezni, kajti te^tf nam priaianjkuje ali se pojavlja doka? rwivdno v inHjtmtii «toah. Tedaj nas kaj malo hnga, kaj bo čez deser leí íte» di ponuslimo-na aids, foiL ostak» jé skorai v-ažnejst,- Moida pa se nam tudi náíe ¿ivltenie ne zdi strašno, vredno, obupani smo nad njiiri. »-«d lasrno homoseksualnostjo m zato mani skrbudo zafij? Ne želimo, da laki ve zu r.aSa nagnjen ¡a. Zato se morda niíi pe želimo kazati, si urediti sekstijlnegti življenja, kaiti nekaj stalnega, tudi dnevnega, ne ¡joíitjíi na javnem mestu ■ recimo paiku?, kaj lahkokosfi übodc v oči, IŠfaS straii Bolje paninoja, etk> pripomore k temu. da se vninio v zaíaranera kro.au Krogu redkima, iiitregit, ttki-adenega sek.sa. ob katerem ne mislimo tlasü
na nevarnoMi, pač pa bofj-na užitek (kajti t fc tako prikrajšanem Ibj^nju si vendar lahko privuŠSmo vnaj tegii). Morda pa nas žeiic mik (iovosti, \ tčno ijovegsi (kobaja^ii razfiáiega: Tudi tedaj imamo opraviti s kratkimi sekšt, bo \ strasti težko pom^linto na kondom ali pa itv.ko omenimo, težki 1 izvlečemo iz žepa,-ker nam je nerodnoi se srainujlitto. ker je bila naša. seksnalna vzgoja zakrneli, ker se o seksu težki« jn^tjvafjamo, ker jc naše seksualno znanje omejeno na dekanje. iafanje, fukanie ker..,. Ntrkj) dniuega je tmk nevarnosti. PfíyiaffijQ m« nevarni kraji tnaii ne ure, skriti koč. rahlo nevarni upi manj vsakdanie situacije, spolne tehnike itd N 1 nvK način v.si pozaanv.i u mik- Na takih mestih si' največkrat srečujemo, sekiamo s povsem ne¿rummi tipi in lahko In se zgodilo karkoli. \kiida nas tudi nika.to tprpglwbvac.ic z aidsiim. j. listo spermo, ki k' nwrda ktižna m nam je na dosegu jvzika. nas vab;, .ajea— Ali se ntdi zato spravimo v pjisieljej s kom. za katerega vemo. da te okuženi1 Morda so taka rtaía tkanja precej nerazumska. t4*ti fltf Sf> res ako redka"' Ali tli1 vsakemu od na?> prisotno nekakšno spogledovuun.- s .snutjo. l'omislano r jvinniobiUke dirkutlc. n.1 note akrobate in podobm K-.{ se ne pi.ijav.lja podiibria ruleta radi oi: pnmeru ¿k¡sas Iti kako se uhranid vsem tem dražirm*1 Kako se prepričati, samega sel>*, da se je vendar potrebo varov'áíi? Kako Ujtoioviti. da je tiašč' ||tHjetije eno nekaj vredno, oziroma da niti sami dajemo vredniw / ULiiljŠirt strahoti». Z vetio it '-tostjo, stalimstio, ptt-Mdnosi|i^ Da b; büo ne nazadmi' žalostno, ko bi ga predčasno končali, in Ae to s lako dolgiUrainim hiranjem i>a res m potrebno igrali vioge
/me. da bi se oprali pred dni^itni, da bi oprali js.stno homoseksualno.si, iti če k temi! dodantu ie dru;"-v manj razsodne siruadjv, reeimo alkohol', ko ka. malo v «no zyse. sUi pa .smo v nekoga noro aljubljeni. da bi «a kar ¡togolmili in se ne brigamo dosti /,i prihodnost. Ali p.: tisti straši-n mik po/alw jírepustitvt. ko tus ni: •« (p :k 'a včera; ne za jutn? se bi lahko naSteval Mtuadje. vrstil vprašanja, težko bi postavlja! ntdi nd^ovortr. Venetno si mori vsak	Xis». se odločiti,
da se ne l»<» slepil z morda pa le I» Vse v redu in pjdobmm & Še že ielttBo okužiti, nam b> to ni'dvomno uidi uspeli t. ¡Ge pa w tejja želitno,
bomo niOTifi marsikaj 1 svoiem obnaSinju spremenili iolje danes kot jutri. MurU naj vse t- paherkova.-i|e iz/v eni kot želja, želia. da bi si ibaji urediti življenje; da bi se znali obvladati vMaj tedaj, o:gr& z mratanjc življenia. Naj ta želja velja tutli za tiste, ki to že okuženi, ki jim ¡e prav tako do življenja. Niti eni niti drvigl bi si «J ne sn1"!! skrajševati - v a-.snW ga tudi ne žeiirr'
m
1 '.bilo
Ker prí/ihn ¡junio posebno fnthlikkc)j<> <>b desetletnici hnmoseksualf* (^■ganizimnosh vabimo,
cid nam ppŠljme st oja razmišljanja, imglede, ideje, fotografiji' . O Vsem tem ¿asu, o sceni, < s -jem o„., m
iu'íjeuju. spmiienilxsh...
vse od 198-í do danes
1
3 že h t a 5 dom in svet 11 koncert: JEros flanulr: zori i 12 intervju: Michuel Clark 2(5 intervju: Z> a man € in <r<i Ut v 20 dosje: Metelkova 23 Joto 1; JMČfS 27 fontnanizem in renesansa,: Kinjg
30	diva: Le a Delaria
31	film: Grenke soLge I*etr& , on Kant 34 Coc eatd, portret
36pastirček i~tv 38 joto 2: Ah rt Kos iO glasba: ria ice 2 Irance 4-2 pedofiUja 44 lajf: Ines kontakt PRILOGA: DNEVI F I IMA + koledar 94
naslovnica: JFrenk Fidler

Roža klub drganuacTia ki skuša pokrivati širuko pevlrorje homowkaiainosri - uko moške kot ženske. Naš naslov je: Liu?ä lub. KersnikÄt ^i7; iJijCrtjljittia''?!.& ici, sob« lO-iV tcf. 0Cil.l_-i24.iW iVil> torkih ¡n četrtkih med 12. in H um), fax WH-W,lif5. Žiro račun za. plačilo pttiju lU.nih j blil čil £laMfiiie [iSpipO . i i	ih pto^tov oljmb prispevkov 10. iMl'-i "k-hV»-»
Roža teko. K i, '.u Kersnikovi i, vsaku nedeljo :nd 12 do i. nit Ri^^I^^irttvijit s.htjrntjeriiti.eftEiii nato^m. je reupi Roki klub,
Mot<'llu>va v	toetelkijviihjsa I; .! i k' :; .■ v,::	/-.i/M:,',-:' pogovori . ob ponedeljkih Siedah in petkih I»I 'II ■
Kontakt	-e br pl:ur,.n
Finpp^kä:-.Cay in šesteiCnc gig^ruiAiijt Slawn*. Hud^isek-tmlriv^ m mladi. Dnevi gay in lezbicneifi filma.: 512 12.9 i
ŽalttžbaSkut-I^irnbdb;Giiawied- diiigi.-C.Bt.-rgle'- Ifril tjc Magnus - gay sekcija: ¡tilbiiittLtöi; ixteii .
LL • lezbična sekcija infOnriiitrif Pandora. pciguvim. srtxa-ij:i, i/.leli, rrkreaeija, Kranui-wjte se /:i .ret. ;>c
SOS telefon za ženske in otroke - Žrtve nasUja- 001.07 flj, mjj 441.'^ - ¡, pr,tv uk<i otipu aa lewve stiske V?Wk
HPVOLVEX, i:«Eia jw kuliurna in politična vprašanja (rcvi-a s homoereiieiiiiii naivojeniJ. Kftija čcaulei.im. Oaw jnwamezne številke je i00 SIT. i.-iswnuvafeij m i.iiozmk: IivW-a klub, Kersnikova -i, Ljubljana. Oggovoroj. uicdiiik: Hrane Mozetič. Naslov i:t;-.:;j;>i\Hei'utvei; Kersnikova i, 61000 F.fuhtjnna. tel H-.-iiS.fit. H lax. rWJ/iS. Trbnk'-nti urejwje in postavitev: Boštjan Lisei Ti^k; Gnifiiru delavnica.ČUK, Pogina Nrvolvrr, ]'«}. Vse piaviee pridržane. Poiiinis celote ail ¡XKiiiitiivtiif! dtiliiy revije jr dnvntje-n s.-im;-, « pi^tnrmim ptKmljuijpHna z.iložilika! Pridmijeino-si pr;tvj(o tin /ihpv-f : pisem, toriJEirafij ali čiaokov, pnspcjib na uredniška Mnenja ä\t.itie\ v -regiji s« rijiiipyii usehna in ne izražajo vselej stališč uredništva.	j
izpričuje njili) >ve scks'.iaänt usiTisijspesj. Prispevki v reviji liisii honürirani. Po miien- j
ftitiigraRäv-; nxxltr^w, reklainerji'v afi driigiii oseb äi organizacij ne tii'MWsetotva --a iniHrrmrauje SOiU revip med rruizvode. ^ katere pUCuje 'davek ed prometa pibriv«di n .. ' ........ .. _
2

■ poštovano uredništvo, čeprav .samega sebe prepričujem, da občasno mlatite prazno slamo na uvodnih straneh Revolverja ter si govorim: "Dat no mir, le zakaj bi jim kvaril njihove globoke filozofske mislP" si tokrat ne morem ' aj. da ne bi povedal svojega mnenja. kapljo, ki preliva rob moje potrpežljivosti. je sprožil gospod Mano (Revolver št9 na straneh 3- -t in 5),
' oliko m preveč je bilo porabljenega dragocenega papirja v Revolverju za nepreverjeno osebno izpoved gospoda Maria ter mu s l'ctujem, naj si drugič izbere založnika, ki mu bo tiskal knjigo, ne pa. da moramo njegova farizejska razglabljanja brati na straneh c d in e revije, ki jo imamo zase Po Marin iz-glec ' da vsi drugi gavi kupujemo Revo1' er prikrilo in s sramom. -Nismo gavi z dušo in telesom, čeprav zase vem. da imam oboje, kot tudi večina ljudi, ki jih poznam Sam Revolver kupujem javno, v kioskih. Verjel no pa to ni dogodek in se starim prodatalkam. ki ga običajno prodajajo, ne zdi nič posebnega. /do dvomim, da bi jih zanimalo kaj to Revolver sploh je. kai ne, gospod Mario? V svojem pismu govorite o mračnem srednjem veku, o inkviziciji, o svetem celibatu, o grehu, o kazni božji, o svoji nepokvarjenosti m neizkušenosti... Dajte no, gospod Mano, saj veni .r živimo na koncu 20. stoletja! Če sem povsem iskren, dvomim v verodostojnost vaše ¿povedi, Ne gre mi v glavo, da lahko tako konservativna in hierarhična ustanova kot je katoliška cerkev zatiska oči pred tistim kar opisujete, Saj to je vendar zanjo sinit ni greh, Skoraj neverjetno se mi zdi, da se v času vašega spolnega in Iju-bezer iega dozorevanja po samostanih ni nikomur nič preblisku i I o. Če bi sodil po vaših "memirjrjih", bi še pomislil: "Glej ga imen ta. pa saj nas j a cerkev jemlje povsem enakopravno!'
Drugi problem pa je v tem. da so vam za vse vaše težave in za kompleksa nosil krivi gavi. Kako pa je to mogoče, če sle gav z dušo in telesom? Mar ne razumele svojih bratov In sestra? Vsi gavi po vrsti, pa naj gre za takšne ali drugačne, so za vas promisku-itetni ljubosumni divjaki. Iv hi vas položili in izkoristiti ter nato nič več pogledali. Ja. l|iibi človek, pa se r oii ne vprašate, če je mogoče 7 vami kaj narobe? Po vaši teonji ne sinem več Roža disko zato. ker imam navado plesati, se pogov: .iti. božati in flirtât! z več fanti isto noč. \ udar. za vašo informa jo. gospod Mario, to še ne pome da bi smuknil v posteljo niti z enim od njih Ljubosumje, nezvestoba in vprašanje les nične ljubezni niso niti in nanj problemi k g„ populacije. S temi zadevami se je celo svojo zgodovino ubadal človeški rod. pa tudi vaša cerkev in to prav v hetero svetu \am mai zalo očitale, da je naše mnenje iz trte zvito in nam pridigate, da o heterosek-sualci v bistvu prav dobri ljudje. Pa saj ;n-dar vsak razumen človek dobro ve da vsi heterosi niso homofobi, kot tudi niso vsi gavi angeli,
Pa še to. gospod Mario Čeprav sem gav, vam jemljem pravico, da govorite v mojem
imenu, ker nisem nikakršen konformisi niu licemer in ne hlapec nikomur. Nimam gospodarja, ne pol;lekarn pred nikomer in nikomur ne poljubljam prstana. Pripadam le samemu sebi, sem človek in gav' in ponosen sem na to!
t.ep poželai.;
Men, Celje
Če je v prejšnji števil' Revolverja moje pisanje o gavih in Iczbijkah prožili1 konira udarec Bojane Vesel (kot prispodoba r- vse "lezbače" ali vsaj ženske i. upam. da s tokrat ne bo usul plaz od kakšnega aktivista, ki bo podtikal v se mogoče neresnične siva Naj na začetku opozorim na de tvo. da ne pripadam nobeni od gomjib dveh grupacij. oziroma toliko prvi. kot pisem za Revolver (tudi lo je neke vrste aktivizem t. kol drugi, da se v nedeljo tkdai pa kdaji prepustim svojim čustvom brez obvezni i. Vedno se mi je zdelo in se mi zdi "politično" modro ■edeti v opoziciji in to ne glede na to. kdo je "na v di". Menim namreč, da 1 ali ko človek le tako kritično in trezno presoja o dogodkih okoli sebe Z drugimi besedami to pomeni tudi to da gojim kritično tne kronično i mišlicnie nidi do t.i. Jpuzic : v tis tem zgornjem delu naslova p< imena besede da ne bo pomote. Taksno stališče se mogoče zdi nekomu nemogoče ¡aktivistom) alt pa izdajalsko (kliciitt v gotovo ni 'koristno1' je pa praktično in po subjektivni ocen' pošteno tako do enih koi drugih, in morda kar le najvažnejše - do sebe, \ sak aktiv izem ma v bistvu eno samo napako: in ta je. da gre v svoji gorečnosti tako daleč, da skuša na v>ak način obračunati s svojimi sovražniki na tak ali drug.uen način. Mi¡ lini. da mi primerov iz zgodovine ni potrebno naštevati, in tudi gav akuvizem v tem smislu ni nobena izjema. Ne trdim, da "ideja" nt humana ali humanistična, toda ljudje, ki stojijo za tem in se proglašajo za buma-niste; o tem bi se dalo razpravljati!
Humanist je po Verbincu privrženec humanizma, humanizem pa je po taistem avtorju napredno kulturno gibanje v dobi renesanse, smoter gibanja pa je bil osvoboditi Človeške; osebnost in znanost ter pre osnovati življenje in književnost po antičnih zgledih (glej F. Verbinc. Slovar tujk, str. 2T6). Koliko je ta opis v povezavi z gay aktivizmom presodite sanu, tu naj dodam le še svoj pojem humanizma ali humanosti: Na važno, kal m je človek po svoji zunanjosti, pa tudi ne po Osebnosti (v bistvu nek a t takšnega, na čemer temeljijo vse demokratične ustave držav, ko govorijo o enakosti pred zakonom. le da dosti širše i. toda z zav' tjo, da smeš tako daleč, da ne prestopiš meje druge zavesti. Vsi ljudje, pa rudi jaz. smo "kn a vi pod kožo"' in daleč od tega. da bi bili vsem všeč ali da bi bili dret nam. Ampak listi minimum spoštovanja in neobtožev anj& bi moral biti vedno prisoten in v mislih, Da se razumemo, spoštovanje in ne obtoževanje temelji v tem. tla je nekdo bel. reven gay, lezbijka "rdeč", ženska, k, tjan. čistilka... dmgi pa rumen, bogat. "črn", moški, budist, univerzitetni profesor... Velika verjetnost je da se ta dva ne bosta nikoli srečala, če pa bi v?, ■ lahko n,.me duše izogneta drug drugemu le drug od drugega ne bosta kot Človeka manj vredna.
Nasprotno bomo tatu vedno obtožiti in kaznovali. v kolikor je tatvina ovrednotena kot škodljivo dejanje, ki zasluži kazen. Če se povrnemo h gay aktivizmu. je pri njih, se pravi aktivistih, čuti a listo nestrpnost ki se kaže koi zaničevanje klientele. ali pa kot kompleks manjšine proti večini Pri tem vprašanju odnosa se mi odpira še ena komponenta. ki se mi zdi zelo pomembna. Ko berem Revolver ali spremljam ostala doga janja" po sceni, se seznam sodelujočih zelo ponavlja, lako da se v bistvi- sknči na nekaj 10 i deset t ljudi. IN ti ljudje, pn im z vsem spoštovanjem do njih dela in osebnosti, kot da jim jeajnivizem boj za življenje in smrt. 7. drugimi besedami, z željo po uveljavljat: i v družbi, i to po tej edini poti. ker za ostale bodisi nimajo interesa, možnosti ali karkoli drugega. lako mi skačejo v spomin tis t dogodki iz naše polpretekle zgodovine, ko so bih predsedniki hišnih s etov ljudje, ki drugje niso "u-oeli", pa e bila želja po pred-sedovan u močnejša od vsega; ali pa vodilni ljudje v podjetjih, z osemletko ki dobesedno
3
zavirajo mlade z visoko izobrazbo, in še in Še... kai srečujemo še danes, Zato se mi na tem mestu odpira neko drugo vprašanje in tr |e vprašanje profesionalnosti in amaterizma, Profesionalnost, ki je potrebna, da nek ktivizem deluje in se premika, profesionalnost, ki potrebuje zdravnike za boj proti aidsu. pravnike za boj proti diskriminaciji, kulturnike za boj proti neosveščanju, pedagoge za boj proti nestrpnosti,., Ali tega ni ali ga je premalo, to niti ni bistveno. Ljudje smo tisti; ki kreiramo živ'- nje, in teh profesionalnih, izobraženih ljudi manjka, da bi vlekli tega paradnega konja, In le če bo konj dovolj močan, je tipanje, da bo za seboj potegnil Še čredo ovac.
Kajti boljšega izraz i za klientelo se trenutno ne spomnim, čeprav ni najbolj ustrezen, glede na to, da je klientela odraz (zrcalna .ika) aktivistov. Zato vse povedana za eno stran velja mutatis mutandis za drugo stran. Mogoče je razlika v toliko, da klientela "živi" svoje življenje tako kot ga hoče in ga zato rudi drugače razume in je v tem smislu svobodnejša. Se pa po drugi strani ne ukvarja in ji tudi ni jasno, zakaj bi se ukvarjala s problemi, ki zanjo prav za p ta v niso p ro Nemi .
Kaj torej povedati za konec, da bo nelo rep in glavo? ,,ajhrž to, da so potrebni tako eni kot drugi, pa naj si bodo med seboj še tak-11 sovražniki. Bolj pomembno je, da se vsak po svojih močeh trudi biti "odprt". Odprt za drugačne ljudi, njihova mnenja in izražanja, odprt za drugačno kulturo življenja, v katerem bo prisotno rudi spoštovanje in neobtoževanje. Vsak ima pravico do tega, pa naj bo (tudi) aktivist ali klient.
Sehustian
Raza diska, 31.10., foto; Jasna Klana r
Opogumil sem se jn napisal to pismo, ker mi je vsa ta naša ga v siena že začela presedati. Vse se mi grái 'a. Skoraj vsi so brez vsakršnega moralnega predsodka, kot \ loclomi in Gomori. Nihče več ne goji plemenitih čustev, kot so to počeli naši predniki Gr" , ki so homoseksualno ljubezen častili kot višek pedagoške in čiste prave ljubezni. Sem gav. star trideset let in seru pred šestimi leti imel prvo homoseksualno izkušnjo. Počutil sem se kot žrrvcno jagnje, In potem vsi pogledi, ki so padali po meni, ko sem prvič prišel v K4, spoznavanje z raznimi tipi. obhod vseh štrik place.v, parkov, Železnikih postaj. Vse to sem počel s svojimi novimi gay znanci samo zato, ker drugače ne spoznaš ljudi, novih potenci- tih gayev ali pa mogoče svojo sorodno dušo. Sprašujem se, ali nam je vse to res potrebno. Ali nam je res dana ta podla usoda, da se počutiš kot nttjbalj umazani košček tega človeštva. Jaz mislim da si usodo narekujemo sami. Zakaj pa tega ne počnejo naše kolegice lez-bijke? Rekli oste. tla imajo ženske drugačno naravo kot moški. Pa še res jo imajo. One predvsem ne gradijo odnosov na enonočrnh avanturah, pač pa na trdnejših temeljili ter ne hodijo po park h in grmovju, ker to raje počenjajo doma v intimi kar je tudi lepše. Ali se ne strinjate?
Srečam npr. skupino gayev na dopustu. Ra-umetn. da so srečni in veseli, ker so skupaj, in da so brez vsakršnih predsodkov, ker so si priznali to, da so drugačni. Kljub [emu me je sram, da sem gay. ko jih gledam. S svojimi izpadi in karakterističnim vedenjem kvarijo in omadežujejo podob» gayev pred drugimi ljudmi Ko sem izpovedal svoje spolno nagnjenje svojim staršem, ni bil njihov očitek v tem. da sem peder, ampak bolj v tem, da so pedri pronuskuitetni, Avtomatično sem bil tak tudi jaz. Rabil sem čas, da sem staršem dopo\edal. da nismo vsi Laki. Mislili so, da so vsi moji p Jtelji tudi moji ljubimci in da ko se nas več dobi. vržemo še grupnega. Spraševal sem se. od kod mojim staršem to mnenje o homoseksualcih in mislim, da niso edini, ki razmišljajo v tej smeri, Bila sla "i dopustu v Rovinju jn ko sta prišla nazaja (takrat se nista ídela zamei, mi mati reče: "A veš, da je Ho nj poln ped rov?" Jaz pa: "A res, kako to?' Ona pa naprej;':Kar po grmovju se z irajo..." Komentarjev, ki so sledili, ne pišem. Mislim, da imajo ljudje oči. da vidijo in po tem tudi sodijo. Nočem iz-pasti nek' puritanec, ampak hočem povedati, da bi morali iskati nekaj več. Ne samo neki drk z neznano osebo nekje v grmovju, ali samo estetski užitek v zunanji lepoti. Zunanja lepota je lah ) zelo prazna, če ni vsebine. Notranja lepota pa lahko naredi nekoga lepotca, medtem ko zunanja lepota z leti izgine. Mislim, da je zgrešeno razmišljali, da se moramo zgoniti dokler smo mladi. ker nas potem, ko bomo stari, nihče več ne bo pogledal in nam ne bo preostalo drugega kot to, da se bomo iskali po WC-jih, grmovju itd. S takim razmišljanjem si pač sami dajemo pečat na lastno usodo in začaran krog je zopet tu
Spoznam tipa in si mislim, poglej, mogoče bo pa ta. tisti tapravi. Ni bil moj idealni t.ip kot si ga zamišlja vsak od nas. kljub temu sem se zaljubil vanj. Nisem gledal napak, ker raje potenciram pozitivne strani v nekom. On pa ni bil zaljubljen vame, pa saj tudi ni mogel biti, ker me je ves čas opazoval z lupo, Našel je toliko napak, da si v vsem življenju nisem mislil, da jih imam 10-liko (počutil sem se kot pivi Človeški primerek s samimi napakami». Tudi on si išče nekoga, da bi ostal z njim, ampak s takim ravt njem si ga bo moral iskati na drugem planetu. On ,se pač zadovoljuje s tem. 1 nc samo on. mnogi od nas, da ostajamo v leni začaranem krogu. Mislim, da je Življenje kralko, in bi ga zato morali živeti čimbolj inte .ivno in dostojanstveno, Sigurno je že vsak od vas dobil ali pa slišal očitke če pedre. Ste se vprašali zakaj? A je res tako
R013M0, 3L19., foto: F. Rdite
nagravžno, nizkotno, podlo biti homosek-iuž lec? Jaz. mislim, da rt: Celo ponosen sem na to. ampal ljudje, naredili moramo nekaj, da bodo tud" drugi ponosni na to, da bodo postajali strpnejši do te scene. Hvala bogu. da imam krog prijateljev tako hetero- kot homoseksualcev in družinski krog, ki me spoštuje in ljubi, ker sem tak kot sem. '1 .1 pa ni prišlo samo od sebe, imel sem Ludi sam prst.e vmes.
Nekdo si bo mislil, temu je potrebno dati medaljo za svoje kreposti- Motiš se. ravno tako sem iz mesa. kot vsi mi, samo življenjsko filozofijo sem si postavil malo drugače. Sam hočem, da je tako, ker nočem pristali nekje v grmovju, na WC-'ju ali železniški postaji in se vdati usodi ki so jo pripisali in določili nam. homoseksualcem.
A leksander

Knjiga na knjigo
Je čas leseni ki, dolgi večen tn dolg čas. Skupaj s petimi veličastnimi hitreje mineva Med njimi, med petimi veličastnimi namreč, je tudi ANDREJ MORO VIČ ki se predstavita s svojim novim romanom Tekavec" (Sklad Vladimirja Slejka.W), Bogate nagrade ni dobil, zato pa je ob tej priliki prav gotovo dal največ intervjujev. Če se vam zdi. da gre za posilstvo, ker morate ob tej nujno kupili tudi preostale štiri knjige, vas bo mogoče potolažil cena. Ostale laliko poklonite, praznikov ne manjka, potencialnih obdarovancev pa menda tudi rte. Sicer pa lahko prej odlomek iz romana preberete v reviji Primorska srečanja lit. 147/93.) in sc Sele nato odločile. Ali pa tale odlomek : odlomka: 'Od takrat me istospolni seks fti več zanimal, izgubil sem interes, bil v tem smislu ozdravljen. Drugače t)i homoseksualnost, kol vsak normalen moški, gotovo poskusil, če že ne ptaktieiral, tako pa je bila vzeta s sporeda " ln z.ato jo boste v nadaljevanju romana tskali zaman. Seveda pa nastaja že njege . nov roman, ki nosi delovni, a obetajoči nas 101 "Cinaonannca" Včasih je prav, da i obveznim nakupom po-siljuje tudi Si d knjige. Drugače hi me lahko ELSA MORANTE (1918-1985) ccio neupravičeno zaobšla. Osrednji junak romana Aracoeli (.VIK,93 > pripovedovalce zgodbe pravzaprav, ni Aracoeli 'to je ime njegove matere), pač pa Kmanuele. brezdomni brezciljni avtodestruktivni homoseksualni intelektualec, ki na vsem vesoljnem svetu nc najde prostora zase. In sploh ni edini, koliko nas je, ki vse življenje brezkončno tavamo za pridihom sreče
Ko govorimo o literaturi XX stoletja, ne moremo mimo MARGUERITE YOURCENAR < 1902-1987"), tako tudi elitna zbirka C/, s tem naslovom ne Opus nigrum je roman z zgodovinsko tematiko, ki im.i ' ko kot i latinici nun spornit pred njim za osrednjega junaka sporno ivselsek.suaIno osebnost. Tokrat je to Zenon. ciničen, aroganten in včasih skoraj krut zdravnik, filozof in alkimist, ki pa je, v nasprotju s Hadrijanom, fiktivna osebnost, Vendar pa je "sodomija tudi v njegovem izmišljenem življenju od,t raia pomembno vlogo, ki o je zares tudi v zatesnili življenjih njegovih sodobnikov. Leonarda da Vincjja. Doleta. Paracdsa in Canv p telle: "Pra\ tako se mu je godilo na zapletenem področju telesnih užitkov. Tisti, ki so mu bili najljubši, so bili najbolj skrivni in najbolj nevarni, vsaj v tričanskih deželah 'n v času. v katerem se je pO naključju rodil: mogoče jih je iskal samo zato. ker so to skri-\anje in te prepovedi pomenile divji prelom l običaji, pngre/njenje v spot a: ležeči ■ it. ki brlxita pod vidnim in dovoljenim.'' Prihodnje leto bodo zbirko romanov našega živ-lienja obogatili številni gayi- Mi'jhel Toiirnier, Patrick White Manuel Puig in Bret Easton Eli is
Z manjšo zamudo vas opozarjam na izbor esejev, ki mu je BOŠTJAN M. ZUPANČIČ dal r. meč naslov Od blaznosti da blagoslova. Eseje o sreči in duši je izdalo Društvo 2(Xi(l. Ob branju sem se lopnil po glavi slo je samo za repriz.o. Ne vem, kaj vodi avtorja.
don i ni svet
da se odloči za ' ponatis" pravkar objavljenih esejev (večinoma v Razgledih), verjetno pa ni daleč od resnice geslo: če že pišem, moram to kar najbolje izkoristiti in spraviti v denar To sicer ne zmanjšuie vrednosti njegovemu večno nepopustljiv emu odporu do predsodkov, tabujev in stereotipov in večno mu bom hvaležen, ker me je pred leti z esejem Ljubezen iz presežka pomagal spraviti iz ene od takratnih čustvenih kriz. Zdai je se manj romantično anesen, zato pa toliko bolj oster in direkten: "Ko začne korakati Pallas Atcna, se moškim zmehčajo kolena in zapestja in Pairoklus se močno zave svojih nežnosti do Ahila,M Ker v kratkem pričakujemo izid nove zbirke esejev, spet z zvenečim naslovom, tokrat Trenutek in trajanja, pa se pred nakupom vseeno preprič jte. ali je niste nemara že prebrali Gospod STANE JUŽNIČ je izdal Identiteto (Fakulteta za družbene vede ?3X Cisto žare . v vseh pomenih. Z njo si ni na jasnem, s homoseksualnostjo namreč, ne svojo tin vsemi ostalimi'>, zato jo v dolgoveznem (interdisciplinarnem) deiu komajda omenja. Pa ne v zvezi same s seboj, saj je po njegovem, kot inverzija k "suha veja na drevesu" spolne identitete, ki jo kot sel ualni eksperiment prakticirajo nekonforinistične sekte. Pr» smo mu prišli le za ponazoritev Kontrastne identitete Med nai: in hcteroseksualci |e namreč prav takšna, torej kontrastna. razhKa. A ker homoseksualne identitete kljub temu očitno sploh ni. se bom prenehal ukvarjati z njo in jo pomagal iskati vsem zelenookim. Končno je i/Sel tako dolgo napi edovani Katekizem katoliške Cerkve (Slovenska škofovska konferenca Družina,1^), ki lasno in nedvoumno opušča tradicionalni seksualni pesimizem, ko pravi: Spolnost je vir veselja in idovoljsrva.. ", a ne ves lile se preveč, saj ima do homoseksualnosti samo nekoliko "milejše' stališče: "Precej številni moški in ženske imajo v sebi priruiena homoseksualna nagnjenja Niso si s.imi izbrali svojega homoseksualnega stanja. Sprejemati jih je treba s spoštovanjem, sočutjem in obzirnostjo, Homoseksualne osehe so poklicane k čistosti," Kakšna perverznost; ni greh biti homoseksualec greh te homoseksualno živeti, (glisti'
P S.: Dobil sem iztrod PasoUnijetvga "Pelro-Ua" Ker v slovenščini) m■ h» takt ¡h preveden iu ker ne obvladam jezika, napmsam pmslo-l oljcct, ki bi Miga hi!pripravljen prebirati in mi s tem krajšati čas. ki ga omenjam ua začetku, naj se mi oglasi Za hrano in pijačo (Hjskrbljetiii_ rsc ostalo po dagaijnrit, Hvalit'

3
Istospolne zveze
V oktobrskem "talk shomf Moški, žettthe. ki ga odi dr. Manca Košir je tekla beseda o nasilju v družini in sploh o agresivnem obnašanju, ki ga v današnjem svetu ri malo » pogovoru .so .sodelovali mag. Darja Zzviršek Elza Hudau. Žarko Petan tn dr. Božidar Voljč, Kot vsakokrat je voditeljica začela z zgodi» o osebi A in osebi B. v kateri moški oziroma ženski par ugotavlja .s|»l oseb (ki je seveda že vnaprej znan). Tokrat je za prijetno presenečenje poskrbela Elza Budati z izjavo, da je pač nemogoče ugotoviti spol osel» A in B - če gre za istospolno skupnost. S tem sta se strinjali tudi Zavirškova in Koširjeva, moški "par" Petan - Voljč pa je modro molčal.
p
Angel noči
Perkm nočni program hrvaške televizije večkrat postreže s kakšne ¡"grozljivk o", ■tu j Ji lil v za tretjerazredne hormr filme, pi mešajo woodoo magijo. seks in prešu.š-razplet po je seveda več kor predvidljiv bro p lic zmaga nad zlim. Film Ange? ii je bil prikazan oktobra, p J je vse zasolil tudi s Ščepcem ¡ezNštva, |[u-Wxti iroprsta Lilith, pO legendi prva A' i! - neubogljiva žena. se v me na Zemljo i +iikî fciiainc ženske, Id ohnori vse moške Et> th zapelje, jih seveda po hi] t od oi etar-r-egj seksa pa ni nič. Dalj rasi pa se u k vara z Rito. urednico naJdnc revije Sirena -prizor obeh solil: gospodifen na kavču liani vedeli d,t Lilith ljubezen med ženskami ml ini ni !uj;i TJliih .'¡i priLi na naslovnica Sntne m tako zavladati celemu svetu. Načne ti prekniata K.rstie, Ritina sestra, modna ofciikuvalka nakita, i »jen izvoljenec Crslig, prj\ tako zaposlen pri Sireni, Lilith skuša zapeljati tudi Cmig za nekaj trenutkov ga pahne celo v nek: .Sen domišljijski pekel, kjer Craig znajde med raznoraznimi spa-kami pošastmi in perverzneži i mimogrede: odličen mojster za efekte hi si zasluzi) boljši filmi). Ko Lilith že skorajda premaga Crui^.t in mu hoče iztrgati srce. se pojavi Kirslie. ki •.eveda želi rešiti svojega ljubega Lilith jo nagovarja, da vse to počne zaradi nie in da njej hoče podariti Craigovo srce Reče ji celo. "kaj nama to on. ne potrebuje« g." Seveda pa je konec tak. kot se .spodobi: Liitt v jkhdu 2 vtiiTipirski m milom pravijo s sî ea s kolom v srce, Kirslie in Oraig pa r.u-živita rečno do konca dni. i Recimo, ) Film k zakrivila režiserk;! Dominique Otherin-GLrard faialno l.iHtii pa je upodobila Isa Andersen.

Lezbična skupina LL
Sekcija LL, ki z-Jmžuje lezbi]ke, ost i aktivna. Za nami ie pogumen izlet ni viharni Na nos (pohod na Slavnik je preprečil sneg), preživele smo ludi piknik in izdale tretjo številko Pandore i n krm mesečno (.pnrdvido .a tretji četrtek oh lrt, uri) pa lahko o naših akcijah in aspektih lezbičnega iivljeriia več slišite tudi na Valu 202. In kaj se oheta posilili? Izleti ostajajo (ne na previsoke hribe, morda tudi smučanje ali sankanje), v teh dneh bo i/sla četna štev ilka Pandore, v decembru nas č.ik.in > Dnert ^ r in ležbičnega filma, knjiga o lezbičnem gibanju na Slovenskem se intenzivno priprav-lf"\ iti seveda MiMejkritJil V bivši vojašnici si urejamo le^bični prostor pod nazivom Monokel, načrtujemo loto in video delavnico, pa ie kaj. Dobivamo pa se ob sredah po JO. uri. Najdete nas v tako nenovani soeio sUvbt (lovci t pritličje desno. Novost pa so sestanki mariborskega dela sekcije LL. ki bodo pote tli enkral tedensko. Mariborčanke in vse ostale, za informacije pišite na naslov; Sekcija LL, Kersnikova 4.01000 Ljubljana.
Satirikou
Federico Fellini (1920-1993)
Dan pred Dnevom turnih je umrl Federic« Fellini. velikan italijanske in svetovne kinematografije, Nežne zgodbe iz trdega >\eta in i rde /godbe iz nežnega sveta, kt jih je individualno psihološko dojemal, [e s pridihom iracionalnega, religioznega in mističnega pogleda oživljal :o/t impozaotne Hlmografijo: Luči varieieja. Postopači, Cesta, Potepuh, Otbinjitie noči. Onem in pol. Giuhettd tu dubon. Ktorni. Rim Aniarcord. Njegova obsesija je hilo morje In potem železniške postaje z vso svojo ikonografijo: z gnečo, nosači, žicarji. vpjijem. pričakovanem in skrivanjem v množici. Družba, kt nam jo kaže, je združba obrobnih, prekletih. zaznamovanih in neumnih ljudi. Njegovi \etni adolescenti so bitja '/, drugega planeta. Ljubil je prsate in ritaste ženske, da hi signora Fellini postita nežna in krhka Giulietta Mraina. Tipični lipi, ki se sprehajajo skozi njegove filme so duhovniki, svetniki, mine, cirkusa« L klovni, birokrati, uradniki, vojaki, taborniki prostitutke, Pritlikavci in hermafrodi-ln homoseksualci. 13rez njih šladkožirlfenj»rte bi bi Jo tako sladko. Film Satirikon. posnet po Petninijevem satiričnem romanu, pa tako in l.lko sodi med klasična gav dela. Fellini je mrrev, mi j živi film!
Lezbična televizija
Približno dve leti je horlin k kabelska telev ijj enkrat na mesec gostila ludi Lezbično TV. Lc-ta je. knt smo nedavno izvedeli, propadla zaradi finančnih težav, vendar so ustvarjalke s\0|e ennurne oddaje posnele na video in jih razposlale mnogim lezbičnlm skupinam v Nemčiji in tudi mi Dunaj. Ekipa Lezbične TV (na fotografiji» je v oddajah beležila kullurne dogodke in projekte, predstavljala različne lezbične skupine in nidi povsem vsakdanje življenje lezbijk. Namen oddaj je seveda jasen: boj proti predsodkom «n diskriminaciji ter predstavitev lezbi&va širši javnosti. Video posneki Lezbične T\ bodt» prikazani na večih gav. tez filmskih festivalih v Nev. Vorku. Amsterdamu, Londonu...
th»*t //# svet
12666638
-
gsïäs»
Izjave
lina od päranojL ki jo prinaša slava, je ta, da ko grem na stranišče, mislim kako vsi buljilo \ mojega tičal Nell Tennant (Pet Shop Boys)
Gay HI-NRG i high energy) klubi so kratko malo najbolj vplivni plesni klubi v Veliki Britaniji.,, brez Leh klubov Stock, Ailken and Waterman ne bi nikoli obstajali. Pete Waterman fso-ustvarjalec 'tržnih programov" imenovanih: Kylie Minogue, Sinit-ta, Bananarama. Jason Donovan, itd.)
Laburistično stranko podpirajo samo eno-noge lezbijke. John Major
Sodobni Jezus bi bil verjetno deklariran ga1 morda bi živel v Earl's Courtu. Zgrožen nad hömoföbijo anglikanske cerkve bi se pridružil gay aktivistom v napadih na katedrale. da hi se skupaj postavili po robu predsodkom Škotov in kardinalov. Peter Tatehell
Papež ne živi v resničnem svetu. Homoseksualnost je obstajala že v bibličnih časih. Človek bi si zdaj že mislil, da se je cerkev pogodila s tem. Anne Diamond
Če bodo mladi videvali naprave za kondome na vsakem vogalu, jih bo to napeljalo na misel, da vsi samo sek.sa.jo in da se iahfco gredo tudi oni takoj porivat v kakšen '"■ližnji zakoten kraj,
Dr. Adrian Roger«, direktor čanservati&s Family Institute
Fafari tiča je cool, M ark v Mark
Prej so te vigLi ven zaradi laži. zdaj le bodo ■vrgli ven, če poveš resnico. Kje je tista očitna razlika?
The Lesbian And Gay Alliance Against Defamation ob Clintonovem kompromisu v zvezi z lezbijkami in gay i v ameriški vojki
Bolj pametno bi se mi zdelo, če bi se policija v svojem delovnem časti ukvarjala s preganjanjem kriminala.,.fant pri iG-ih je dovolj star, da se odloči, kakšno zHjente hoče živ eti.
Ednina Currle. za znižanje sporazumne
sj TJSti
\ lezbičneni svetu narašča brutalnost, današnji lezbični klubi so bolj lani po nasilni m izkrivljeni spolnosti... seksualne zlor, '?e in čudne družinske razmere se konstantno pojavljajo v življenjskih zgodbah lezbrk t pam, da bosie zaključili ta bleščeči niz i iromov irarija ženske homoseksualnosti. Stephen Green, Conservative Family Campaign, ob naslovu i. posvečeni 'gla-muroSito Ieztujkam1, v Evening Standardu.

nu suiTvst v rvrupl
.:o::■ o .i» K&gSAx3KSWäJSB 35SffiiÄv: -s:-:O:
lili»
■ 14	■ "i
'H
«	. m . .
Ciper i>ska : Črnil gbta Dav^ka
.■Esroriija--
. Finska-
I f.il«v äj.!
Gibraltar
^CirČiji ipST
'■išlandij irska Italija .. IaEv'ija:-
Lischt ei. -Liiya-
Madžar: Mak '
Maka'? Mokia
tbiväii y Nemčiji
i bivSa	)4
VlirWiimtL-o"	I?,-1!
14-716
Turčija11	Vy1<
Ukrajina1	18(16?)
Veliki Britanija If>
K18?} ¡¡egal rib" ■ ikütalnc' H
Porto
Romuni
Rusija'
San Ma:
Siovašk;
Slovenj
Srbija
Španija'
ivedsk
Švica''"
Opombe:
t. Obsiaja ni-k^j n^prLitLituril! ti ni::rn:i:j eij o «pocazunni starosti (age ot" ajnsent) v nekaterih bivših komunističnih državah. Niviij;rBjD matrijsti po najbolj zanesljivih virih v oklepajih pil s:J; vpraAii:-rj; označeni ie podatki po ostalih virih 2; Kimo aiislni odnos je poseben kiiint-Jialni rirest( >]>ck. O tlom :->s-:: k s l l:-±I ri :i dejanja so. vsaj teoretično. zakonsko dovoljena z enako sporazumno starostjo kot /a i:LJ[urn:.tktua]Tn:i obnašati;!!, i. Evropsko razsodišče za človekove pravite [t: v leni lf>9? zahtevalo. od Cipra, da ukine firčf>":viji:l ntoSkr ]n tt i->m ■ k^ i j, 11 n rj^ Dek^minahzacijo pričakuieio v krinke m.
. Vlila starost m j riLtri^a na primeri1, kjut starejša oseba zavzema do mlajše vlogo ■skrbnika ali ima nanio postajen ijjv (npr. sistrši, učitelji. ). 5. V" H-s-toriLjj je sporazumna starost za dekleta 1-1 iri /a Site 16 let ne gleilc n» spolno jsmerfeno.st ter temelii na pi^-poaavki, da dekleta piej spolno dozorijo koL tam je.
"6. Po združitvi .Nemčiji i nastopilo \ državi' Eajigini) 5Wnje, ko v vzhodnih prede nii 5e vedno veljajo eni, v vhodnih p:i dmgi zakoni, nanašajoči te na homoseksualnost.. Vernika vlada je h■ nairunila fvojo namena o uvedbi sporazumne starosti 16 let a iiemnAiiksiKilni, lezbični :ii gav.seks.
7. V Grčiji velja za prekršek, če moški nad lil leLorn Sliiri?5li napeljuje moikega, mlajšega od 17 let.
S, Seks i 14- in IS-ktniki se kaznuje le v pr crj vc SO ti ie "nrjflol/nr i vložijo tožbo.
Stks i osebami meri nižjo in višjo itn-rostio je sodno pieganian v priinern. ft mlajša oseba ali njeni starši oziroma skib-mki iloiijo tožbi j.
10. Seks z osebami, mlajiimi od 1 let. ; -st)dno Msjfgnjan, re je tiilika met; starostjo paileriev manjSa od 3 let. Če ji' razlika večfa od treh let, pa starejši pairnec še ni dopolnil 20 let in obstajalo linij i!ru £e olajševalne okoliščine, se oblasti lahko odrečejo Si.Hlni.aisii pm:y:>nii, 11 T;išja starost se nanaia na stilni od-ntJS (vaginalni in a nalili r nižja starost pa na v.sc driige oblika- St:ksn:jlmri dej^oj. 12. \a Severnem Irskem je za heteroiek-simlrii iti lezbična razmerja sporazumna stsrost 17 tefe
Sporazumna starost
V Veliki Britaniji je ob koncu leta veliko govora (poleg državnega proračuna, seveda), o Amandmaju k britanskemu Kriminalnemu zakonu, ki na ji zmanjšal sporazumno starost (starost, s katero je dovoljen legalni spolni odnos). Dosedanji Kriminalni zakon je diskrimi-naciisfct do gay populacije, ker dovoljuje "straight" svetu seks oh lopolnitvi It. -ih let, gayem p< iele ob letu starosti. Razlika petih let je torej zelo očitna. Organizacija Stonewall, ki lobira v britanskem Parlamentu za homoseksualne pravice in njihovo enakost, je v ta namen organizirala že koncem oktobra 'Teden enakosii". s katerim je ielela dvigniti osveščenost različnih javnosti za podporo Amandmaja h Kriminalnemu zakonu. "Teden enakosti"' je poleg ostalih kultur" h in diskusijskih prireditev vključeval celovečerni show v nanein londonskem "Palladium" tfcathi na katerem je skupaj ob rami z Neiioin Teonantom in Clirisom Loweom (Pet Shop Boys), pevko ChrLssie Hyde (Pretenders) in pohujšljivo "drag queen" komedijantko lily Savage, .sodelovala tudi bivSa (Sitar konservativna) ministrica za zdravje g. Edvvina Currie
I'e mnenju vodje kontro-verzne skupine pritiska OUTRAGE g. Petra Tart chela, je bilo samo v letu 1991 obs lenti. 1153 polnoletnili moških, ki so imeli spolni odnos s partnerji mlajšimi ud 21 leta starost Trinajst od njih je bilo celo zapitih, V istem letu pa se je temu šLevilu zapornika m pridružilo Še n fantov, ki so bili vključeni v ilegalni seks zaradi riedopr1 ljene starosti 21-ih let.
Lih. vsaj nekaj dobrega torej za nas, ki živimo v Sloveniji. Slovenski zakon namreč dovoljuje vsem, tako Straight kot gay populaciji seks ob dopolnitvi 14 leta starosti, kar je nadvse spodbudno za navduience 'otroških vrtcev",
iknu m sijet
Proti tabujem
V Ne<v YorJïU je letos potekala prva konferenca pod nazivom LUST (Les h inns Undoing sexual Taboos), ki n;t| bi rui "a tabuje v lezbičm spolnosti. Na konferenci naj bi se torej veliko govorilo predvsem o sami spolnosti, vendar so se tako predavatelji« kot udeleženke ubadale bolj z erotično literaturo, teorijo le z bič ne spolnos ipd. O konkretnih tab i)ih, težavah, uïilkih menda tli [■iilo prav veliko povedano, ajbolj obiskana pa [c bila delavnica na temo monogamije lilmma poligamije ki je skuïaîs odgovoriti na večno vprašanje, kako živeti v s I nt
zvezi in ^ istočasnu privoščiti "neškodljive"
skoke čez plol. Dokončnega odgovoru oziroma rešitve lega rebus.i seveda n bilo. \ rhunec srečanja v New Vorku pa |e bil per-furmante porno iezbifne zvezde in umetnice erotičnih fotografij Aon it Sprinkle ki je zelo konkretno govorila o 'varni j spolnosti (glej sliko!), vendar so bile poslušalke precei zadržane. Tabuji torej ostajajo. rudi v Ameriki, mi pa bomo imeli priložnost spoznati \iinle Sprinkle \ filmu Femalt Mis-hchdrivW' režiserke Mimike Treul. ki bo prikazan v o k Vu decemlxTskih Ofiemvgciy m lesbûnegu filma.
mÊSiâ ". :%SBt_---
Madonna na novi turneji
Lansko jesen je razburjala moraliste s knjigo seksp I-nih fantazij z zgovornim nt 'ovom Sex in ploščo Lrotica. I peh je bil dosežen. Sex ^e je prodal, plošča pa je navrgla nekaj uspešnic: naslovno Frotico, De«fx-r and IkvJX'K l erer, Bud (Ur! in Int lelošniega poleLja. balado Rain Potem je sledilo stiäje, vim s pa so jo vsi popre k hoteli potisniti v pozabo, slišati je bilo veliko kritik in govoric o ^e manjšem navdušenj nad material girl' In zbadljiva vprašanja, kakšen bo njen naslednji podvig, če je sploh se možen .. 7-i nov 11 publiciteto pa sporni božanski" nt h lo treba umreti v nesreči niti oditi v samostan, ampak e v začetku letošnje jeseni na londonskem Wembleyli pričela svojo novo turr jo, tokrat poimenu mo Girlie Show. Kljui) črnogledim napovedim številnim dvomom in manjšemu medijskemu odzivu je bil potreben Se dodaten koncert; nad jnOOG gledalcev je lahko dokaz, da je Madonni uspelo še enkrat, njen zmožnost zabavanja je nesporna. Girlie Show je dovršeno teaterski mešanica v,*neteia maškanide in music!a. Kot kratko postrižena plavo-laska obtesune postave, zvezda 7. že androgenen videzom, opozarja na insnije svojih nastopov in ena je prav gotovo ta, da je plavolaska tokrat manj dekliška' kot je bila kdajkoli prej. Nastopa V vcčlh vlogah pri h'nilici se na odni pojavi kot svoj alter ego Dita Parlo v afro lasulji odpoje Deeper und ¡DeqWf, s cilindrom in v fraku nastopa kot Marlene Dietrich, kateri je show posvečen, v podobni opravi pa se trne na oder rudi za osupljivo izvedbo justify My LoVe..,Q\s^m Show gotovo govori tudi o seksualnem življenju gayev, nad katerimi se slavna pevka močno navdušuje in katerih svet ji je tako ljub in zabaven. Nikoli prej tudi g. imidž i ,o hili tako izraziti: show vključuje berlinska 30-a, holly wood ske musicale, swinging 70-ih in fetiSizem 90-tih Londonski kritik Paul SurSCOn ,e za Gay Times zapisal: "Vlado n na povsem verjame, da jo bo moč pederskega. .seksa zaščitila pred banalnostjo ki je z.^iela ogrožati tudi njeno kariero."
i k »i t i in su
68874124
Poziv: Razsekljaj svoje Calvinke
Drobno razrezano Calvin Klein spodnjice, poslane po pošti na naslov "božanskega1' Marky Marka, nI najnovejši gay fetiš, pač pa jezen odgovor ne' ,-orških gayev, združenih v Boycott Calvin organizacijo. Organizacija si namreč prizadeva, da družba Calvin Klein (kralj moškega spodnjega perila) preneha uporabljati v svojih reklamnih kampanjah vražje lepega Marky Marka.
Samo Za osvežitev spomina: Pred kratkim je bil Marky Mark, "'rap zvezda, mane ken in homofob svetovnih razsežnosti", ujel v pretepu z losangeleškiin gay producentom Poleg tega ima Marky še nekaj neporavnanih računov iz lanskega le©, ko se je na britanskem kv kana ki Oi v programu WORD (enem najbolj gledanih oddaj za pop gcncraajo) pojavil skupaj z ragga umetnikom Shabbom Ranksom (razvpit homofob, seveda) ter odprto zagovarjal Shsbbovo trditev, da je "potrebno vse pedre križali". Cai Klein je s svojimi spodnjicami v letu 1992 iztržil mogočnih 13 milijonov USD z donosnega pink trga, a kljub temu še vedno podpira svojega homofobičnega manekena. Boycott Calvin želi, da družba Calvin Kle> zamenja Marky Marka "z nekom drugim katerimkoli - ki spoštuje pravice vsakogar, ki želi živeti brez diskriminacije in nasilja."
jimeriški lezbtčni časopis On Our Backs še kar naprej slovi po škandalih. V začetku letošnjega (eta je imel velike težave s tiskarnami, ki niso hotele natisnite številke, v kateri jr bilo nekaj fotografij eksplicitnih lezbičnih erotičnih scen (v zvezi z varnejšo spolnostjo), češ da sq obscene Zaradi junijske številke pa je revija zašla v te ve tudi z nekaterimi lezbični-mi skupinami. Naslovnico namreč krasi fotornontaža. k prikazuje ?i|ko Dawn Wan v plamenih. Čeprav je Vianova sam oblikovala "gorečo" naslovnico, je hi! On Our 1 ;s deležen divjega napada skupine o vkes Against Pari-i (I.ezbijke proti pornografiji.), ki je po knjigarnah raztrgala več izvodov omenjene številke, ker naj bi z naslovnico izražala negativno sporočilo oziroma spodbu-Vihar vpeskovniku	jala bc .- lezbijke k nesp (tava-
nji.) Azijk,
Leslea Newman i vtoricy dvanajstih novel in mnogih kratkih zgodb, najbrž ni pričakovala, da bo s slikanicami za oiroke vzbudila take polemike med starši, šolniki a celo politiki, Naslova povesta vse. Heatber ima dve mamici >< Glona^re na Guy Pride.
leslea. tudi sama lezbijka, namreč ni mislila, da bosta knjigi prodrli tudi \ heteroseksualno skupnost. Zgodbico Heather ima dre mamici ¡e apis i leta 19S<J, na prošnjo nek..' mulerc lezbijki ni našla nobene otroške knjige t to temo. Newmanova je slikanico izdala v samozaložbi in jo p ničla ¡a In kar doma. dokler je ni odkupila založba Alvsnn Publicatmis. specializirana 'a homo literaturo.
Ogorčeni starši ki ge o družinah z isrospolnimi partnerji imenujejo IE "abcccd k sodomije". V ta osir so dregnile pravzaprav tri knjige -poleg omenjenih Se Očkov :«¡stanovalec avtorja Miehaela Willhoit? To ] zato, ker so knjige, sicer namenjene otrokom med drugim in osmim letom staros prišle na neobvezni seznam literature za p ošolčke Children of ¡be Rainbow (Otroci mavrice), nedavno ustanovljene v mestu New York. iseStletnike naj bi učile strpnosti do manjšin.
7.i nekatere vprašljiva filozofija šole je sprožila plaz razprav v vseh ameriških državah in to kar na prvih straneh časopisov. Kakorkoli že, •-iikarice so v knjigarnah n stari ki želijo svojim oirokom približati tudi ta, ponavadi zamolčani del človekove narave, jih lahko kupijo. "Mojc knjige niso le za otroke, o katerih govorijo, ripak tudi za njihove prijatelje." prav „eslea, prepričana, da otroci nimajo nič proti njenim knjigarn- "Krivi so odrasli, ki niso sposobni ločiti homoseksualnosti od seksa. Knjige nc govorijo o spolnosti, to so knjige o družinah.* Pripravlja Še dve slikanici za Otroke, od katerih bo ena zopet s homo tematiko. Ne daj se. l.eslea!
HEATHKP 1V]A pVE MAMICI nas Seznani s triletno deklico, ki živi v hiši z mačko, psom, mami Jane in mami Kate.
Izvemo, da je Heather sad umetne oploditve: "Zdravnik je dal nekaj sperme v Janino vagino..."1
V vrtcu Heather prizadet spozna, da je prikrajšana ?a eno stvar - očka. Pozorna vzgojiteljica i skuša opogumiti in oirokom naroči, naj narišejo svoje družine. Risbe pokažejo cel spekter možnosti: od rasno mešanih, enastarševskih,.,. do družin r. Invalidnimi Člani. "Vsaka družina je neka »osebnega, Najpomembnejša stvar t družini pa je. da se imajo vsi v njej rac1 " pravi vzgojiteljica Molly.

io
c$o*ri in
1 Pomembni ljudje .se vedno rodijo na travniku " p deja! veliki pesnik. In to velja tudi za F rosa Kamazzottija. Hodil st e v rimskem predmestju kjer je tudi <KJraščal, hrt al žogo in sanjaril, kako priti do majice ljubljenega iventusa, Okus po življenju pač ni tako močan v kakšnem luksuznen fotelju. Pta\i|o, da ima glas škorpijona, rodil se je pač v tem znamenju, in papa Rudolfo je že ob rojstvu izjavil; "Sla vocel... l'ara il cantante'. In tako je tudi bilo. Še prej mu ie kupil klavir in Eros se je vrgel v glasbo. Na rimski honservatoni ga sicer niso sprejeli, čeprav je spita m ne izpite za kitaro ie za las zgrešil, vendar so zan| k mal a slišali, \edno je govoril da mora vse, kar dela. narediti dobro, odločil pa se je tudi za uspeh po kapljicah, /namenita je njegova izjava po pni zmagi v San Hefnu: po diskotekah ne bom pel zgubil bom res veliko denarja, vendar bom v seto nadoknadil. In je res, Nihče nima tako "sončnega" glasu kot Eros liamazzotti, pravijo, le in sploh njegovo ime, so se ipraševali, koga ni še nihče poznal in tudi ne povohal, Vendar je Temi pronmsa i mi zanj simbolična, Kriiiki trdijo, da ¡e najboljši izdelek plošča !)l Cev/i Momenti i H" i, vendar takrat Še ni bilo plošče Tinte Morie Zadnja plošča je pač proizvod, ki lahko nastane le po trdem delu skoraj desetih let, ob stalnem sodelovanju vsaj treh ključnih ljudi i Pleni Cassano Adelio Co-gliati, Celso Vallii ¡11 Vključevanju svetovno ¡íriznanih glasbenikov. Snemanje v treh odličnih študijih 1 Milano. Bologna. Los Angeles), perfektni aranžmaji, izvrstna besedila (od o hno izpovednih do družlieno angažiranih 1 m vedno boli zrela interpretacija, čepnr še vedno v osnovi lirsko romanska. 10 so atributi, ki jih dobiva H srna/zoni za zadnji uspeli. Pričakujejo, da bo plošča zrušila do sedaj absolutni rekord prodaje plošče in Ogni Senso, 3.5 milijonov izvodov. Denarja ima veliko, vendar ga nt pokvaril, /ivi v lepi hiši v Jnverigu. pri Milanu, a se zdi, kot da je v njej .samo gost Naravo ljubi, zato živi v zelenju. Z mamo Railaello in hra-tom Mafcom. Ta je tudi v "štabe" njegove zadnje svetovne tu ni eje. Turne p . je Ž leí, saj tako najbolje prodaja svoje plošče 111 ohranja stik s publiko, in to mu veliko pomeni. Tako pravijo vsi gledališki igralci. Pomemben |e stik s publiko. Kdor je Erosa že videl na iidru ve. da jim je zelo podo-lien Njegova predstava je kot dramski nastop. Nič se ne ponovi dvakrat Zato je tudi vedno /nova predmet gledalčevega ''poželenja". Ima najkvalitetnejše ozvočenje ■ rurbosoundj, do sedaj najboljše svetlobne efekte (delo tiraziana Bigliardia). odlično uigrano fin v sozvočju z njim) skupino osmih glasbenikov in tričlansko pevsko spremljevalno skupino. Promocijo vodi
milanska Trfderti/\gen<:y, umetniški izgled niegovih plošč p.i budno na d7on 1 je 1 a agencija Anustasia in njegov osebni fotograf. Michelangelo di Batista Junija je bita v Milanu promocijska tiskovna konferenca. Ra m a z z o 11 i 1. so ta k o j vpraïali. kako da si tipa v Zagreb (bil je v alternativi z Ljubljano), Njegov gibčni duh in skrivnosten nasmeh sta napad takoj odbila, odgovor pa se je glasil "Lani tO metali na oder p tarde, letos Uiltko pričakujem kakšno bombo.1' Višina stroSkov je omogočila Ljubljani, da si je ogledala 'končen leta". Promotor je bila zagrebška agencija i'mmùmedtjg. 1 >n-ven jc bil razprodan. Največje presenečenje' Obnašanje gledalcev (odlično) in njihova starost (.od rosnih do zrelih let!>. Eros Ra-mazzoni je bil navdušen. Direktor produkcije Marco Astarita je namignil, da bo morda kmalu spet prišel. Nato so vsi vrnili v Italijo. Čaka jih osemmesečna svetovna turnej, ki se bo zaključila z nastopi na prostem, v začetku poletja ŠN-
Glasba, čeprav popularna, zahteva svojevrstno znanje in kon cijo. Znanje si nabira Ramazzotti ves čas, posluša glasbo, tudi starejšo, tudi črnsko, zbira gradiva, bere.
spremlja dogodke 1 velikokrat jtl tudi komentira). Za kondidjo plava, igra teni.s, se ukvarja s konji in delfini. V New York 11 je najprej planil v prodajalne plošč Spike Lee jc rekel, da "ta fant ima glas, sicer pa itak ni tako zelo bele polti.' Nalo sta posnela spot za Cose delto vita. To komad, ki je Šel takoj na MTV in pokazal vse RamazzoRijeve kvalitete. Te pa 40: glasba, glasba, glasba. Lani je imel koncert v Radiu City, New York Times ga jc primerjal z BUiyjcm Joelom in Stevlejem Wonderjem Erosov komentar: "Ma via. non scherziama...*. On občuduje Petra Gabricla (brez vseh tistih specialnih efektov, ki ga obkrožajo v spolihl. Njegova želja je, da bi nastopil skupaj z vsemi indijanskimi pevci (z nekaterimi že igra nogomet). Skratka, glasba je njegovo življenje In njegov hobby. Kot pravijo poslušalci po svetu. Eros je na.š vzor. Tudi sedaj, ko je slaven in ima denar, je ostal preprost. 1 ideti je zadovoljen, ker dela tisto, v čemer resnično uživa. !n Eros ob petju res pozabi na vse. Samo ne reciie mu, da je sexy. On je pred vsem ''il principe dei sogni",
N.Mj
Jhto: Jože Subadolnik

11
Če se p<> jutru dan spozna, potem Mtchaei t Uirk obeta, da ko pričujoča plesno-glas-l>en<»-scenska gledališka sezona, če že ne ' (hu tiska, pa t saj izjemno vznemirljiva. Bil je september, hila je te liku dvoran a v ( ankarjetvui domu m Ciarkje bil zveza že takrat, čeprat vt je pisalo leto 1987. "Čiste predslike zasnovane na Chopinov)i kla-i .i\i'sh preiittlijib, so po kritikah in obvestilih lupit revij napovedovale vrhuu ko camp zu)xit In res te bilo škandalozna polivanje člavnja /m> odru. padanje s stohi kuhanje lubiče, razbijanje ogledal Aa dodatno pre-n nečertjepa te paskih?! sinjimi šokantnimi m duhovitimi namigi na homoseksualno temo; doseganje orgazma > pomočjo mikin-fbtia, gole moške zadnjice predemenzioni-ran jK-nis, felacija na pirlicajeivm pendrekn Bohovi ztiaj". »it Laihacbovo life is li/e temo. pa so hili čista demonstracija plesne tehniki' ki. oropana ide}. čutnosti m Čustev, raziskuje kozm, ne razsežnosti baleta. i ,j_irat ze prej poskrbi, da se z elementi hur-U'\ke. lutkoi ne igre. Spotot m reklam, klasični algoritmi halet« v temeljtb zamajejo. Spe r je hit september, spet velika d man a CD in čeprav pišemo letu ic)9:i, se Claiitn a zt e-ztla :c tednu blešči le da smo se tokrat za-hitre željni gledala r svojih pričakomnjih ¡Kištetiu uštelt Predstavil se nam je namrn dn sedaj nepoznani, povsem novi iti (tred-isem smrtno resrt Clark. MotJm>(> mOjstro-11 na' noče ubesetlmatt vit /<' njegovo izrazni/ sredstvo gibanje Sicer pa je izpeljavo ideje o totalnem fizičnem izrazu telesa, s pomočjo Stntvinskega "death is deatb" glasbe. prepustil >.op!esalki, ker sam zanjo nima teč rte i olje ne moči. Čeprav je smrt ruijvišji cilj metafizike fizisa. ji Clark Še ne more pogledati v uči Ekskluzivni tntenj 'je bt! napravljen v hotelu lev. dobro uro po ljubljanski predstavi. Kot translator' ga je omogočil Mora» Sorta
Ko si na "Selvurigbl Sčbool of Dance" študirat balet In moderni ples, si bil t razreda med Številnimi dekleti edini fant. Dokaj običajno, a vseeno malce nenavadno...
'/elo lepo )e bilo in je, če človek l.iil k o dela mto. kar rad počne. To ni bilo nekaj, /ji kar bi vedeli vsi v šoli, ki sem |o obiskoval To rudi ni bilo nekaj, na kar Ivi t človek lahko posebej pon< en s čimer l se lahko hvalil, kot če bi bil dolvr iponnik ali kaj podobnega. Samo moji nailu>l)ši prijatelji so vedeli, da je bil ples tisto, v čemer sem najbolj užival, Mislim na ples kot način življenja Čc bi veliko drugih fantov vedelo, da sem v Mojem prostem času plesal, bi bil verjetno deležen številnih zbadljivk Si se na londonski "Roy<$l Ballet Scboof dokončno izoblikoval? Veš, ko si star 12 ali 13 let. veš ie izjemno malo Zeli) težko je to razloziti nekomu iz Slovenije, Čeprav domnevam, v ¡t tu situacija podobna Odraščal sem tla Škotskem n res r em vedel prav veliko, tmei pa em veliko žel|0 Vse kar: -m vedel o plesu sem izvedel s televiziie, moji učitelji m» me podučevali le v škotskih tradicionalnih plesih. To pa mi sčasoma ni več zadoščalo in pravo učenje se je zares začelo šele v Lon-
donu Tu sem najprci poznal. da obstaja mnogo raznovrstnih zvrst: plesa, o katerih se mi do takrat šc sanjalo ni Tako k-m počasi začel ples zares spoznavati znotraj mega pa nidi samega sebe. Ni bilo lahko, vendar o t stvari /godile zelo naravno saj sem med tudijem isdkril nekaj, kar me ie zanimalo, /e re da sem kotenine pognal v narodnih plesih. jmpak ples naj ne bi bil nekaj, s čimer bi t u kvaril i fantje To se od njih nc pričakuje. Mc oče je kmet in po njegovem se S plesom ne moreš preživljati. Liudje v svojih tradicionalnih laznuslianun tudi ne pričakujejo, <ta bi bili plesalo hamoseksual-u. To pa seveda ni lako Moški, ki sem |ih poznal, so se obregah vame Počel sem namreč zelo malo Stvari, ki tih ob ajrtC pni! ne n j d i (ig i moški. zato jim |e bilo tri tojiJro bolj nenavadni Zame pa je bilo koristno kajti na nek način me te pripravilo za Življenje. In če te te/k' čase prežtviš. se mnogo naučiš rudi za kasncie "sr.i žalost pa je tako vsepovsod, kjer sem bil. Tudi v \ew Yorku. čeprav vsi miilijo. da so um bolj tolerantni in odprti l*e sem se pojavil nekje z moškim, so vedno na ale režave. Ali ne dobiš mize v restavraciji a!i te iz hotela vrže 10 na cesto. Amerika slovi kot progresivna, vendar sva se v krajih, k ter i t bil, v prijateljem, imela blazno slabo če sva se v restavraciji porabljala, so k nami pristopili ostali gavi in naju spraševali Ali mislita, da je to v redu. kar posneta lega vendar ne smeta počei pred drugimi ljudmi! Traparije' Počakaj maln! Ali misliš resno? Ke-,mčn t, celo v civilizirani Ameriki, še v nolienetu pogledu ni sprejemljivo, da sta dva tnoškj * kopa j.
Ples sam po sebi le najbrž ni zarlu volje val, saj ni bilo dolgo, ko si se odločil za lastno koreograf\kti delo. M moral postati koreograf. si moral ustanoviti lastno plesno skupino,' Si (pre/široka umetniška duša. (pre)poltia idej? Kot plesalec sem začel šoli in potem sem delal s prijateljem, ki |e kojeografiral Ko sem bil v Nevv Vorki m seni imel ogromna energije seiti hotel nekaj narediti po sv< ampak to je bil le trenutni navdih, čeprav sem na red U nekaj komadov že prej, se nI resno začel šele leta 19H1-H2 Vendar nt nikoli nič potekalo po načrtih. 7adeve sem se lotil preprosto zato, ker ni nihče delal stvari, ki sem jih hotel videli ali pa biti del njih. Kmalu po koncu študija so se mi namreč razblinile vse iluzije o neodvisnem plesu. Spoznal sem. da je prav lako stiliziran kol kunvencionalni pies. In spo?nal eni tudi. da moram delati sam če hočem biti zadovoljen.
Je domišljija edino sredstvo, s katerim si pomagaš pri kreiranja predstav, ali so tu enakovredno prisotni Še kakšni drugi pomembni elementi?
Ja, vsi ljudje ki so vpleteni, zaživijo v predstavi skozi moj ples Zato mls	j^ delo dobro, kadar je mešanica mojih misli, kakor tudi idej ostalih izvajalcev s katerimi delam, nenazadnje pa tudi obiskovalce mojih predstav . Gre za sodelovanj« vseli uell de-ivnikov: mene, sodelavcev in ljudi, ki predstavo vidijo. To |C neke vrste kemija med nami in lo za Ž t Najprej jc tu seveda domi-
šljija, ki se prepleta z izkušnjami, intuicijo Ampa! z;s dobro predstavo sta odločilni tudi ekip j tn pa publika s svojim pričakovanji. Če hi bila predstava samo za moje poiiTle dobra, mogoče pri drugih ne bi vžgala Ni mam lik,ne ideje, da mora publika nujno razumeti, kar počnem, vendar mora prav publika poskrbeti, da predstava zares zaživi. Ali tvoje predstave lahko označimo kot "moderniples"? Prav gotovo ne kol "klasični balet*, do katerega pa imaš najbrž tudi svoj odnos. Kakšnega zares? Ne vem. če je balet kl >-\ ni ples. Ne em če je m isto Tudi ne vem. če te balet klasicizem Veš, nekat baletov e klasičnih, mislim v terminologiji, ki jo uporabljamo, vendar |e pies zelo zaostal, Zaosuj.i za tendencami. ki gredo naprej v arhitekturi in osuiljh umetniških formah. PLsto. kar teoretiki sma-traio v plesu za posimoderno. m isto, kar ima plesni svet za poftmoderno To ie bolj zaple'eno. Plesni postmodernism ne funkcionira na istem nivoju kot »ostmoderni-zeiil v arhitekturi. Mislim, da je bil ples vedno nekaj korakov za ostalimi umetnosi-mi Plesni svet namreč ne diha Z istimi pljuči in nima enake vizije kot :s ostali svet. Pogosto se zgodi, da plesali i klasičnih baletov pnčenjo s koreografiranicm zato, ker so za ples prestan in ne mogijčv zalo, ker hi si to zares želeli Toda to |e bolj ali manj njihova izbira in tudi zanjo imajo najbrž svoje razloge Ne mislim, tla je balet obvezno klasika ali klasicizem Ne pravim, da je vsa tehnika odvečna m nepotrebna, že zato, ker jo tudi sam razumem in uporabljam. Ličil sem se pri ljudeh, ki delajo na tem področju, v endar so lako ozko usmer|eni, da ne bi niti povohali ideje o konceptualni umetnosti. Veš, gre za zelo abstraktno izražanje najbolj temeljnih idej modernizma, ki jih da sjioročiti skozi ples, ki sploh ni neka prefinjena oblika. T a ■ rečo kot plesalec poznam plesne elemente, nisem pa z J plesni svet zainteresiran že imo Jt<>, ker sem plesalec. Obstaja peščica udi, ki se pretvarjajo, da razumejo mo|e delo. hkrati pa nočejo biti del plesnega sveta, Podobni so tako moji običajni naivni publiki, kar ranljivi in dn neke mere tudi neumni ptibliki.
Domnevam, da si spremljal predvsem londonsko alternativno sceno. Je vpliva la na tvoje umetniško dela ali si mogoče kot "te under kind" celo sam postal del •je*
Mogoče v preteklosti- To pnhaja v ciklih in je neke vrste izziv. V toku let so bili trenutki. ko sem čutil, da se je vsa energija ujela z energijo pri svojem delu. To se ml je v Londonu zgodilo dvakrat in zato je London za moje delo lako pomemben. In mislim, da je vse, kar sem naredi! v zadnjih desetih letih, povezano / nečim, kar se je dog jato v širšem smislu. To ic neke vrste gibalo, do katerega prt delu nujno pride in ko se vse ujema, skušaš stvari samo še sestaviti. Toda danes bi to. kar počnem, lahko delal kjerkoli v svetu, pa tudi moje družabno življenje te postalo strogo ločeno od profesionalnega. Zato je nemalo prijateljev presenečenih, ko vidijo s čim se ukvarjam Ampak dejstvo jc. da ob delu ludi na veliko seksam. To so trenutki, ko .se le je ujamep z ener^i o in

13
takrat delam, Živim. Toda zda) energije iura um in zato trenutno nisem najbolj družabna žival.
Danes si umetniška institucija, ki jo Se redno lahko napovedo; Ladies and Gentlemen: Sex and drugs and rock'n'roll and Michael Clark. Bodo tvoje predstave večno mix klasike in punka, Chopina in Laibacha. Stravinskega In Sex Pistols, ljubezni in pornografije, in nenazadnje, angleške ekstravagance in campa, iz katerih, izgleda, vedno znova črpaš navdih za svoje nove projekte? Težko je reči. \ delu je bila vedno prisotna neka dvojnost Eno je osebni ni i. drugo pa objektivni način dela, tik o da se ;*dno počutim razdvojenega. Eno je deliti na zelo osebnem nivoju in biti iskren in posten drugo pa stopiti korak nazaj in videti delo takšno, kakršno fe. Mislim, da bo tu vedno prihajalo do trenj in napetosti zaradi poštenosti, ki trenutno n ne vem kako popularna in modema, vendar je edina možna pot, ki jo ho v prihodnje še potrebno prehoditi, Po drugi strani pa je nujno pripraviti plesalce, da bodo zmogli biti objekt ni. sposobni stopit korak nazaj in se iz oči v oči soočiti s .svojim delom. Vse bolj in bolj spoznavam, da z ostalimi plesalci delam v nekakšnem družinskem duhu. Ko bi Je bili vsi plesalci sposobni sprejeti takšen izziv ¡\imam nikakršnega tehničnega znanja, imam pa občutek, da bi se t' tvoji pred-
stavi našla tudi epizoda za mojo pojočo, .Ve, ne snubim te, ampak...
Ha, ha, ha...
Si zvezda na angleškem in svetovnem plesnem odru, za mnoge tudi seksualni simboL Obstajajo pa menda tudi predstave umetnikov, ki si jlb ti najraje ogle-daS?
Joj. resnično že dolgo nisem \ lel nobenega plesa, saj je bila glasba i na vedno nekaj, kar nie je mnogo bolj vznemirjalo, Res nisem videl ničesar, kar bi me pritegnilo. Vem, da plesalci r st oji narcisoidnosti neradi priznajo, da hi kdaj koli imeli svojega idolu. Se hoš rekel tudi ti, da nisi nikoli imel idola, ki bi ga pri svojem delu rad dosegel ali bolje, presegel Trenutno ga nimam. Na žalosi res ne. Vedno sem si želel, da bi ga imel, potem pa sum srečal zame pomembne Ijud' in bil sem, večkrat kot ne. zelo razočaran.
Na tej točki se je uradni del intervjuja končal. Vehement no ga fe prekinila managerka In tu prav t trenutku ko naj I na vrsto prišla povsem osebna, intimna vprašanja. Že res. da st) lebdela i zraku m da «j se odgovori nanje zrcalili na obrazu, r katerega sem vseskozi nepremično strmel vendar šele njegov zadnji odgonor iasno nakazuje, da je strastna delovno tfu bazenska avantura s Stepbeuom Petroma m žal že preteklost. Kakorkoli Že. trenutno je {¡pet) v krizi in za pot
iz nje si ne izbira najugodnejših načini-Sicer pa ne bo lahka, če je res. kar mu piše na obrazu...
U' nekaj dni zatem smo s taistega (xlra CD zvedeli, tla "ni več vstopnic zet pogreb" Raj je mogoče res že razprodan, a vrata v pekel so še vedno nastežaj odprta. Michael ('lark dobro ve zanj. s svojim etično estetskim pn>-jethtom osvobojenega subjekta kaže varat -me/ vanj.
C usti (Soran 0 j'ol<i. Jože Subadoimk
Mama Bissi; in sin Michael
rtUtmyn
"gore u nama ¡e bujico reči dole o nama ¡e jesen i strah" Katarina iL
(Jesen i tP Katarina II.)
/ ideologiio univerzalizma - kct najbolj dodelanim verovanjskim sistemom "zahodne i iv ilizadjc" - je nekaj nepoprav Ijivo narobe. Vijprej že zalo, ker se je vedno nanašala na mesto, ki ga pravzaprav nikjer ni, Prepričanja o občem so najnevarnejša iluzija: pred postavljajo in zapovedujejo neproblematično homogenost, ustvarijo pa gomazečo amor-tno množico živčno razrvamh, impotentnih m predvsem utrujenih človeških bitij. Univerzalizem je neokusna šala, ki že lisočletja krni i ju dem vsaj srečo. Sama ga kri v itn pravzaprav za vse grdo- in hudobije. Pred-postavke o občih ali enakih vrednostih in vrednotah bruhnejo iz polja etike v paradigmo humandstičnjosl.i in v politiko znanstvenega vedenja ter nenazadii|e vulganzira-ju v množični kulturi in "svetovnem nazoru": prav one vzpostavijo tisti rez. med "Objektivnim in subjektivnim", tisto diaboliko bivanja. Listo rano in bolečino, ki jo vsak /ase - lo |e tudi najbolj ključen paradoks ob-i'uienja tragičnosti lastne eksistence - začuti kot rezultat Svojih [Notranjih Bojev, krik iz duplin Senztbilne Osebnosti, znak lastne ekskluzivnosti. V zasebnem interierju, v tihih mislih in razdraženih strasteh skušamo reševati spor, ki resda ni navidezen. Strašno prisoten je. vendar ne naš. Kar se predstavlja kol eksistencialno neskladje, izvira iz mizan-stene civilizacije; pekel, ki nenehno žge iz uianka v zapovedani harmoniji, je ostal zelo natančno lociran v srčiki i nt i me. V takšni postavitvi sveta postaneta fikcija in iluzija norma, posameznik večno krivi deviant, Eniverzalizem glasno navzven in diferenca potihem navznoter: to je motorika civilizacije Takšni Smo, Dnevni, Delamo in Ljubimo, Ftiaki "od tod do večnosti". So-Rodniki in Državljani. Svobodni Smo: Naše Pravice segajo mogoče le do prebiranja deklaracij o "temeljnih pravicah in svoboščinah": njihovo Tesno upoštevanje bi prav gotovo vodilo vsaj do množičnih umorov zaradi verbalnih žalitev. Pa vendar tega Ne počnemo, Mi, pouniverzaljeni, veže nas globlja "duhovna misel" onih zapovedi. Od katerih najmanj eiit- nisem nikdar uspela razumeti, kaj šele povezati s svojim videnjem zares univerzalnega v človeštvu.
Da je govor o univerzalnosti in iz njega izpeljan diskurz o enakosti pravzaprav grda
hipokrizija, se je skozi zgodovino cisto dobro in čisto po tihem vedelo Besede so tiste, ki ustvarjajo realnost: blebetanje o Enakem Skupnem se je glasno in vztrajno rc-produaralo iz morda pristne želje m gona po boljši prihodnosti, nasprotno pa je strah pred izrekanjem o dejanskem stanju i/veti en iz srha, ki veje iz mizernosti prezenltie sedanjosti. Resnica je vedno neznosna: v fenoli p zapisana vražev ernost j: vedno znova prepoveduje vstop v lavnost. Med obema poloma - med hrupom umverzahj in molkom avtentičnega - ležimo razpet: in bolni mi.
Prav na takšen razkorak med uradnim redom predstave in zasebnimi upori bi želela opozoriti vse homofobe: tiste, ki so na to ponosni, in liste, ki na to ti:so ponosni, a vseeno homofohičiii. Kajti p:a1, lupina :dejc univerzalizma m mena vedno prazna notranjost sta ustvarili vse odklone ud nenazadnje le iluzomega cilja. Tako dejstva in zato toliko za slabše za iluzije. Priseganje na realnost prevar oz. v era v ekskluzivnosr poenotene in normirane linije urvverzjfne zgodovine je vsaj shizofreno: sodbe o pravi iln.lein in nepravi.ilnieru pa moralistična bebavost. Verskim herezijam je - tako teologija - botroval satan, ki je sam lc ilustracija hudo skriminaliziranega ou:-siJer[a vrednostnega sistema civilizacije. Enaki d iskril uina-torni logiki sledi vsa ta množica nekih na-khično zbranih znakov, katerim se že vnaprej poenoti imenovalec v besedi "homoseksualnost ".
Kič ni krivo za homoseksualnost in homoseksualnost ni kriva za nič, Kvečjemu za mnogo lepih ljubezni, kot vidim. \i zaresno ga kriterija, ki bi postavil odločilno težo kateremukoli vzroku ali posledici: nc le zato, ker sta vzpostavitev krogotoka med vzrokom tn posledico in sploh njuna iz.-mis-litcv izšla iz človekovega bivanjskega dolgočasja in sprva nedolžne domislice, da bi se šel logične igrice, nato pa prerasla v7 svetinjo civili za c i jskih tu ndam e n ta 1 i sto v. Kdor vehementno operira s stavfčlki o "nenormalnosti homoseksualcev", je strašen SLEPar. brez-umno blebeče in povsem brez sramu javno kaže svojo kulturno bedo. Ne le. ker kot propagator povprečnosti in ipo)-z.late sredine ne uvidi, kako zelo prazen avditorij je pred njim: kar je "normalno", kar je vsebina "povprečja" ali 'večine", je golt ideološki monstrum, nikdar zadela tarča in prav zato vedno znova svež vzvod prisilnih nevroz prestrašenih ubogljivih. Nihče ni zares in nikdar bil popolnoma "norma-len". Mogoče, včasih, v nekih bonton-siluacijah. Kar je dobro. sicer bi drug drugemu kradli s krožnikov. "Normalnost" je. gledano iz zornega kota družbene dejanskosti, popolnoma nadrealističen projekt, ki ljudi bega. piaši in dela asocialne: vsaka bistra oblast bi morala - že sebi na ljubo, kakopak - tovrstne retorike normalnosti brž pozapreti in osamiti. Že zaradi neplodnega troška energije. Potem pa: marš nazaj v šole!
Čisto drugače je seveda, če se govorjenje o normalnosti poveže z govorjenjem o naravnosti. Da je narava odločilni kriterij za obstoj, najbolj vedo amebe. In neka bitja, katerih zunanji videz je po nekem skrivnem
alkimističnem ključu boieče enak ljudem, notranjost pa jim ocl pet do (zelo) malih možganov ženejo menstrualni ciklusi, vetrovi. gravitacija in rast nohtov. Smešno, kot. se žc sliši, ampak le-ti prav od tod izvajajo svojo pravico do bivanja in celo militantni ek.skluzivtzem napram tistim, ki njihovo "kulturo protoplazme" ignorirajo. "Narava"-"naravnost" kot podlaga za delovanje, obnašanje ali organizacijo kolektivov je v zgodovini civilizacije stara domislica in se seveda vklaplja v ideologijo univerzalnega. Sledi ideji normirane predvidljivosti, evklid-ski geometriji "pravilnih oblik": kot taka je čudovit argument "oblasti ' oz. izraz, njenih nenasitnih apetitov po obvladovanju pestrosti in niveliziranju vsega, kar izvisi iz njene edine optike. Kontrola ic (skrito) bistvo "oblasti": ena drugo pogojujeta, navzven pa se lahko legitimi/irata le v (navidez, prijaznem j polju morale oz. "danega", "naravnega" stanja stvari. Zato prav gotovo ni naključje, da govor o "naravnem" izplove vedno iz izvirov politične moči: o njej (izmenično) pridiga nekaj pretrdo socializiranih red-ovnikov, parlamentarnih in vladnih rokovnjačev, njihovih zvestih psov v socialnih službah ter akademiziranih aparatčikov. To. da reprezentanti "naravnega" pljuvajo svoje nesmisle iz najbolj sofisticirano zgrajenih družbenih institucij, je še najmanj, kar bi jim moralo - sledeč logiki njihovega disk ur za - zapreti njihova histerična žrela. Pravzaprav ne razumem, od kod in čemu strah pred homoseksualnostjo, lnsinuaeije "oblasti" in njene bojazni še nekako slutim: kolikor bolj bo človeška masa "enaka" in "enotna", s kodiranim imenovalcem, koiikor bolj bo sledila politiki "Dobrega", toliko mani dela in nasilja bo nad njo. Tako se pove in tako se potem verjame: prevara, ki se vleče skozi celo trajanje civilizacije, nosi svojo slepo pego v dejstvu, da je najhujše nasilje s takšno gcncranzacijo človeštva pravzaprav že storjeno. Tovrstnega cinizma se ni nikdar povsem prežvečilo, a tudi spodneslo nc, Nasprotno, vampirizein "oblastniškega" diskurza smo Mi, živeči, uspešno internaliziraii: odklon posameznika - kot to nenazadnje in na površju izgleda - je grožnja za celotno skupnost. Groza laika pred homoseksualnostjo ni nič drugega kot ponotranjen, fenotipski zapis ustroja Reda civilizacije. Gay in lezbična ljubezen je de-via-ntna/iz-tirjena. natančno to in le zato ker ne sledi trdim linijam laži univerzalizma. Nič drugega ne stoji za njo: nikakršna narava, nikakršna vzgoja, nikakršno predolgo dojenje ali "iz-prevržena" seksualnost. S podedovanimi besedami ditig drugega tepežkamo v sporih, ki niso zares ''naši". Včasih mislim, kako vsem nam, današnjim, manjka le nekoliko več ljubeznivosti, srčnosti tn intelektualne fleksibilnosti. Pač.
Nataša Velikonja

15
Dtamanda Galas je mednarodna vokalistka, skladateljica in direktorica International Sound Operations, s sedežem . Vfe >'onfe«. ASfcno ifeto je prvi leta 1979 na festivalu t:	n' Avignonu odkril avantgardni skladatelj Vin-	n ko Globokar Poleni ko je videl video pesne-	vt tek perfonuansa Galasove v umobolnici, jo je.	n~ povabil na avignonski festival in ji ponudil	v vjavno vlogo v svoji operi Vn jour com me un autre. Deh je nastalo na podlagi doku-	vl memacije Amnesty International o Turki-	ri nji. ki je bila aretirana zaradi izdaje in muce-	R na do smrti. Galasoea seje nato vrnila t Pa-	,t< riz ssolo projektoma Wild Women With Sta-	(' fee Knives in Tragouthia apt) to Aima ftx-oun Fonos - Pesem iz kwi umorjenih, v gledališču Gerrard Phillippe Saint-Denis na povabilo direktorja Reneja Gonzalesa.	H Sledili so evropski festivali Pro Musica Nova,	m Inuentioneu, Biennale de Paris, Musica Oggi,	"J Ats Electnniica.. 'ZDA je samostojno ncisto-	g1 pila na festivalu Horizons v Neuyotski fi!bc;>	" moniji. niz nastopov je imela i Btvoklynski	Ti filharmoniji, jxi /.t filharmoniji v Sem fran-ciscu...	"< Poleg tega je ustvarila glasbo za film Dereka	W Jarmana The last nf England, za jih n Wc	ce sa Cravena Kača in mavrica, jjojaviia se je v filmih Kose von Praiiiiheiina Positive Positive in Tišina-Smrt njen g las pa je	le »vjgoče si ¡sati aid i vDrakuti F.F Coppole	n:. kot del z askarjem nagrajenih zvočnih efek-	n' lov.	nt Začetek dela Diamande Galas na trilogiji m	At perfarmausu Maska rdeče smrti sega v leto	P' 1984 v Hunter's Point, industrijsko območje	br blizu Sem Fran c.isca .Leta 1985 se je p reselila	* v London in Berlin, da bi ranila in posnela	K; Maska za Mute Records.	'f Drugi njeni nosilci zvoka so The Singer	th (1992J. You Must Be Certain of the Devil	m £1988/ Saint of the Pit (1987), The Divine	da Punishment '1986), The Litanies of Satan	pc (ponovna izdaja 1982), Dtamanda Galas	he <1984) i skladbo Panoptikon, posvečeno	is jacku Henryju Abbottu ter že omen jena Mas-	da que of the Reel Death - trilogija h989). Vse \	™ je izdala glasbena založba Mute Records,	sit Njem najnoiejsi predstavi sta Vena Cava in	I» Jnsekta Delo Vena Cava raziskuje uničenje	z: uma zaradi bolezni, povezanih s klinično	de depresijo in AIDS demenco.	™
Ac
Tvoje deh je vedno povezano s politično	sk
aktivnostjo, vedno si na strani žrtve ter	V'
marginatnih skupin in diskriminiranih	ski
posameznikov. Leta 1984 si začela s tri-	ep
logijo Maska rdeče smrti, potem s Kuž-	ep
no mašo in sedaj s najnovejšim perfor-	slv
mansottt Vena Cava, kjer se izrazito uk- *	he
varjaS z epidemijo aidsa. Kje so glavni	sk]
vzroki za to, da si veČino svojega dela	skt
posvetita aids krizi? 4	m<
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Mislim	vd
pa, da. z delom, povezanim z epidemijo aid-	ne
sa. ne za&ieŠ leta 1984 in ga poLem enkrat	atc
kar zaključiš, saj epidemije ni konec Situa-	dn
d ¡a se se slabša. Kar se mene tiče. bom še	no
naprej delala na tem. dokler ne ho konec	S^ pogreba. In imam moža, ki mu pravim moj
gay mož; on je gav, s katerim sva si zelo	na
bi iKu. Sedaj ima aids in skupaj greva skozi	pa
to. Imam veliko prijateljev, ki imajo aids - v	no
///Zt'/T///	ffl 1
New Yorku je stanje z-ares kritično. Ne mo rem -si predstavljati, da se ne bi več ukvarjala s tem. ker sem obkrožena z. zavestjo, razumete. Z zavestjo o a idili, ki obstaja v Združenih državah. Pa ne gre fc za Združene države. Ne vem, kakšna je zavest tukaj, toda spominjam se, ko sem pred jietimi leti nastopila v Ljubljani, ie nekje na jugu nekdo zaradi aidsa moral v bolnišnico, osebje pa ga je vrglo ven in opralo celo bolnišnico, Ali je to res?
Res, televiz ija je predvajala dokumentarec o tem dogodku. Bilo je grozljivo (op- gre za dokumentarec o narkomanu z aidsom iz Krtina).
Kaki i pa je danes?
i naši skupnosti je nekaj gaye v, ki so H¡Vpozitivni To so prvi pozitivni, ki jih mi poznamo. Kar se (tie zavesti, je sta nje zelo bedno, hden izmed gayer želi organizirati sen is za pomoč tem ljudem, lelos je začel delali na tem projektu. 1 o je krasnvi
Šest mesečen je preživel V Londonu, kjer je clekil tudi v Light House in tako hoče v Ljubljani odpreti Sun House (Sončna hiša), center za pozitivne in za ljudi z aidsom.
To je čudovito, zares t udovito Iio mi bila v Grčiji, sem izvedela, da so se šele pred nekaj leti začeli organizirati, Organizacija : potrebna. Pričakovala sem namreč, da v Grčiji ne bo tako slabo, vendar seveda je. Nenavadno, glede na vse tiste kn¡ige o Špiini . tsmehj Ali ni bil rendarle glav' razlog za tvoje projekte v zvezi z aidsom smrt tvojega brata oziroma dejstvo, da je postat pozitiven?
\a tem sem začela delati že dve l it, preden je um 1 Mislim, da je bil moj brat HIV pozitiven že leta 1980 ali 82, ne vem natanko, in mislim, da tudi on ni vedel. Spominjam se, da se je nekaj jremenilo. zdravnik mu je povedal nekaj, vendar ne prav dosti in ni hotel razpravljati o tem, To je bilo v zgodnjih i isemde tih. ko v :ina zdravil, ki jih imamo danes, še nt bila dosegljiva. Zato so ljudje iz marginaliziranih skupnosti umirali hitreie in situacija je bila bolj grozljiva kot danes. Moj brat je oslepel, umiral za pljučnico, umiral je za mnogimi boleznimi. Danes bi morda . i cl deset let tli je. Seveda je vse to vplivalo na moje delo, vendar sem začela že prej Kaj meniš o položaju gay in lezbične skupnosti t< družbi?
tem trenutku? Če ne bi bilo guy in lezbične skupnosti, bi ne biio prav nol>ene zavesti o epidemij aidsa, v stnfeiu, kako se spoprijeti z epidemijo in kako skupnost se; aiiiti z dc|-stvi. Če bi bito poznavanje aidsa odvisno od heteroseksualne skupnosti, bi lahko na Vse skupaj kar lepo pozabili, Gay in lezbična skupnost obvešča javnost o iiicfeu, pa ne sannt ljudje kut Larry Kramer, ki ga pozna veliko ljudi. Poznam veliko žensk iz te skupnosti. ki so aktivne v boju proti aidsu, ne samo V skupini ACM 1', ampak tudi v mnogih drugih organ izaciiah. kot pravnice in it stanovi tel j ,c zatočišč in centrov. In zaradi vsesa tega so informacije dosegljive. Drugje pa je, čisto i:ares, situacija zelo čudna. Velik« manjšinskih skupnosti, črnskih skupnosti ali pa portoriških skupnosti, ki so katoliške noče priznati, da tudi v njihovi ?.kupnosri
obstaja aids. /,ato je za ljudi z aidsom v teh skupnostih zelo težko, ker na primer v Harlemu nočejo imeti bolnišnic za ljudi z aidsom, ravnokar so glasovali proti temu. Gre za delitev. Epidemija aidsa je razdelila veliko ljudi. Vero, da. so v ' ev Yorku ljudje, ki se, tako kot po vsem svetu, spoprijemajo ? epidemijo in so tisti, ki nočejo imeli opravka z njo in pravijo "To 1 njihov problem.' S tem seveda mislijo, da je to problem gay in lezbične : upnosti. In ljudje l gay in lezbične skupnosti -vedo. da to preprostn ni res. Aids res ni gay Ixilezen, pa vendar je ga v bolezen v tem smislu, tla je gay in lezbična skupnost p rev zela nase v se breme. Znano je. da sodeluješ z ACT UP. akti-itstično skupino, ki se bori za pravice pozitivnih in ljudi :r aidsom iti je del gay skupnosti. .\ekoč si rekla: "Nisem lezbij ka_ vendar to ni pomembno," l eudar so se tvoje fotografije pojavile v precej radikalni ameriški lezbični erotični reviji On Our Backs Zakaj? Najprej moram povedali, da nisem tekla, da ni pomembno, da nisem Io bijka Rekla sem. da je škoda... (Anah) Ker imam v političnem in čustvenerr smislu veliko prijateljic, ne vem. nt pošteno . No. On our Backs i o me prosile, da bi se pojavila na naslovnici revije in povedala sem jim. da morajo vedeti, da nisem lezbijka. da ne bom rekla, da setn lezbijka samo zato, da bi lahko htla na naslovnici lezbičnr revije. Khub temu so me prosile, da se pojavim na nasiovnici in laz sem pristala. Tudi revija p ti ie bila že dolgo časa všeč. Toda tik pred objavo Tot o grafi j sem se sprla z eno izmed «redim in niso objavile intervjuja z mano S[ rli sva se okoli nekega vprašanja v intervjuju, potem sva se zmerjali in ona ni objavila intervjuja, ker jc pač hotela pokazati svojo moč. t a k o se sedaj zafrkavamo s prijateljicami, češ. Diamanda se je vrgla v pornografijo, (smeli) Z uradnico sva se sprli, ker me je vprašala nekaj zares neumnega, ne spominjam se več litij, bilo pa je neumno in žaljivo in ponorela sem. h t-korkoli že. moje fotografije v tej reviji so napaka. iloje lezbične prij.iieljice pravijo, da sem večja separatist k a kot one same .. i.s me hI Kdo ve. mogoče .se bom spremenila l pam.
Sporoči nam!
...(smehJ Bom. bom
Ljudje te pač označujejo na več načinov. Bi se sama kakorkoli definirala? Je tO mogoče'i
Ne Vem. Če mi ljudje rečejo, na¡ se opredelim. si mislim "Mama mía!" Pogledaš se v ogledalo iti dobiš nek vtis o sebi, Zjutraj se i budiš z mačkom in dobiš drugačen vtis. In včasih sem presenečena nad sabo. ko se zagledam v ogledalu O. nisem vedela, da sem tudi to jaz. Ne vem. veliko obrazov imam, Kaj meniš, kakšen je pomen projektov, kot so Red, Hot & Blue ali pa ivembleyski koncert v spomin Freddieju Mevcttnju? All so med letni projekti kakšne razlike ali pa Jib labko enačimo, glede na ta da je njihov izkupiček namenjen za jmmoč ljudem z aidsom?
V grščini imamo izraz, k pomeni nekaj La kega: Kuj mislit, koliko še lahko prenesem? Kot prvo, če jc na odru Alti Rose, ki je tota-
len zajeban homofob. totalna retroverzija človeka, zastarel... Res je smešno, da veliko teh moških, heteroseksualnih moških, ki igrajo rock'n'roll, izgleda kot hcteroseksualni transvestiti. vendar se tega ne zavedajo, Vsi iz.gledajo tako kampovsko. vendar se tega niti ne zavedajo, zato sc ras patetični Niso taki kot transvestiti, ki se zavestno preoblačijo v ženske in imajo stil ampak so grdi heteroseksualni transvestiti. grd in neumni primeri, ki tih je Čas povozil. Če se torej Asi Rose ukvarja s pridobivanjem tlenaria v zvezi z id som. je takoj jasno, da gre za sranje. Vsa stvar v tem primeru očitno nima nobene zveze z epidemijo. Če bi ležala v bolnišnici z aidsom in bi mi nekdo rekel, a ima Axl Rose denar zame, tie em, nisem prepričana, da bi ga sprejela Odvisno. Dobro, če bi bila neizobražena in ne bi ničesar vedela, bi ga najbrž sprejela. Pa ne gre le za tO. da tipi kol A_\l Kose igrajo pokroviteljsko vlogo, ampak je stvar v tem, tla ti take stvari dajejo občutek nemoči. Denimo, jaz imam že Štiri teta hepatitis C, ker sem se nekoč fik-sLila. Če bi sprejela denar od takih tipov, bi to pomenilo, da me lahko vsak. ki mi da nekaj denarja, žali, jaz pa moram molčati m ga iz hvaležnosti kušniti v rit. Tega ne maram. Spominja me na prostim o. Če bi bila v takem položaju bi našla drug način za preživlianie Nekateri pač mislijo, da je I -dem Z aidsom vseeno in da se jim zato laliko odvzame dostojanstvo - dokler se jim daje denar. Toda velikokrat ljudje 7 aidsom nimajo ničesar razen prekletega dostojanstva - ne zdravja, ie denarja ne življenjskega prostora, zato naj se jim ne jemlje še dostojanstvo. Kar se tiče tied, Hot & Blue, prvič, večina izvajalcev ne zna peti Colea Porterja Torej slabo izvajajo Colea Porterja in večina se v preteklosti ni posebej ukvarjala z. aids krizo. Gre zopet za male simpatične zgodbice Bljek! Morda sem pri tem preveč neprizanesljiva. vendar me te stvari res jezijo Vem pa. da je neka i žensk v projektu delalo drugačne stvari, denimo k,d- Ung, ona je drugačna Ni mi pa všeč nosilna ideja projekta. Nekaj ljudi, politično aktivnih ljudi, kot je bil tud David Wojnarowicz (op, slikar, pisec, lani umrl za aidsom), je prav tako želelo sodelovati pri projektu, vendar so jih odrezali, ker so bili za njihov okus preveč radikalni. Fuciil Podobno se ie zgodilo meni Pred nekaj leti so Greatful Death imeli dobrodelni koncert za Ijud z aidsom v San Franciscu Prosili so me za sodelovanje, vendar so si v zadnji minuti premislili, ées da je n|ihovo občinstvo prišlo poslušat ljubezenske pesmi in da nočejo zares govorili o aidsu, ker bi to poslušalce odbijalo, Za tako sranje gre tukaj češ, zakaj svoje sport Jo ne olepšaš m govori o Sem drugem oziroma si sploh nekdo drug, saj te bodo potem ljudje morda sprejeli. Z drugimi besedami; ne omenjaj aidsa, najdl drug izraz za to. To je re_. smešno, Zakaj trilogija Maska rdeče smrti sltmi na besedilih Stare zaveze? Zakaj primer ja.i svetnike z obolelimi za aidsom? Uporabljam Staro zavezo, med drugim rud zato, ker v Knjigi zakoum obsoja homoseksualnost Leviticus pa kaže tudi na mentiiliie-to karantene - gre z.a Stari način mišljenja, ki razlikuje čiste txl nečistih. Cerkev iži kot
ntitmjti
IV
zatočišče čistih, kot, po mentaliteti Stare zaveze, zatočišče tistih, ki so na strani pravi-ČniStva, čistosti, denarja. Na drugi strani pa so gobavci, ljudje, ki so vrženi na ccsto, in pred takimi naj bi cerkev ščitila tiste, ki so čisti. Koncept križanja, ki ga uporabljam, je koncept, ki se dogaja sedaj, in kateremu se nihče ni uprl. dokler ni bilo prepozno. Tako namesto nosralgičnega zlatega križa opozarjam na mučenika s krvavimi mišicami in kostmi, na nekoga, ki je umri na najbolj počasen način, kar jih poznamo. Kajti križanje dokler se ne zlomi hrbtenica. eden od najbolj krutili. najbolj počasnih načinov trnu ranja. zares nesrečna smrt In to je podoba, ki (o uporabljam, da bi pokazala trpljenje sodobnih svetnikov, kot jaz pravim ljudem z aidsom. Zato pravim: "Si bil tam. ko so križati mojega Gospoda? Si bil tam. ko 50 ga pribiti na krizT Si bi! tam. ko so ga 2 vleki i v grob'" Nekoliko sem spremenila besedila, da bi bila njihova sporočilnost bolj jasna in da ta odvrgla vsakršno nostalgičnost. r najnovejšem perfonnansit Vena Cava raziskuješ vzporednice med ekstremno klinično depresijo in aitts demeneo - torej konservativni javnosti neizprosno razkrivaš boleče podrobnosti bolezni ki jih le-ta najraje ne bi videla niti slišala. Kako le torej ta javnost sprejema? Bi lahko rekla, da ima Evropa več posluha za tvoje delo kol Amerika? To jr dobro vprašanje. Mislim, da ima Evropa erjetno več razumevanja za elelo. v formalnem in emocionalnem smislu, kajti, ko si tukaj napaden politično, si napaden tudi fizično V Združenih državah pa v lat 1 veliko straši, kaj vse naj bi se zgodilo. ?ndar nič ne kaže na to, da bi kdo napadel Združene države Gre za zgodovinsko drugačne; razumevanje nasilja. In mislim, da E opa tudi zaradi različnih kultur bolje razume politične ideje sli delo na politični osnovi, ki ni le ločena entiteta umetniškega projekta, ampak uliMaja neka povezava z realnostjo. Jaz že ne morem reči. da se moji projekti (>dslei ne bodo več navezi>v i na akis ali politiko ampak bodo to le čiste slike nečesa. Tega si n<r morem predstavljati, saj bi ne imelo prav nobenega smisla. To zame ni mogoče. Ne gre za to. da ne bi mogla odigrati malce glasbe, ki s ?r ne govori o nobeni stvari posebej - ampak zame je vse povezano. Zato je verjetno \ Evropi več razumevanja za emocionalni pomen recimo temu, avantgardnih oziroma na silnih oblik izražanja Kar se tiče ZDA, me velikokrat sprašujcio. če ne morem stvari nekoliko olepšati. Ne morem, ker so oblika in v .euina ter emocionalna ideja v ozaosu. politična gesUkuJarija in čas, v katerem živimo, ista stvar, in tega ne sme ločevati po delili Kitko to, da si v zadnjih petih letih že drugič v Ljubljani? Včeraj je bilo občinstvo zelo navdušeno nad tvojim koncertom. Tvoj včerajšnji perfornians pa se Močno razlikuje od tistega preti petimi leti Zakaj si izbrala tak prt igram? Ko bom prišla naslednjič v Ljubljano _>o na stop zopet zelo drugačen. Vedno bo zelo drugačen, ker želim zadovoljiti svoje umetniške interese m izraziti, kar trenutno raz-mišl jam
Zanimivo je, kako svojo klasično glas-
beno izobrazbo prenašaš v avantgardni način izražanja, kjer združuješ elemente free jazza, bluesa ittgospela ter grške kulture. Zakaj uporabljaš grške elemente? Je lo zaradi trojih grških korenin ali česa drugega?
Že od majhnega poslušam glasbo, zato jo znam takoj zapeti V Grčiji mi sploh ne morejo verjeti, da živim v Ameriki, ker obvladam grški glasbeni stil brez težav. No, če imaš grškega očeta, nikoli ne pozabi? grščine: Caj počneš? ikaj greš tja? Gotovo so tudi p . vas očetje Laki. Nekaj časa sem v Parizu živela pt jugoslovanski družini in mož je nenelmo tulil nad ženo: Kaj počneš? Zakaj greš tja"' Najbrž se na nek način upiram temu. po drugi strani pa postajam podobna očetu - vedno gre za kombinacijo, Ne potrebujem Freuda, da bi mi to povedal... (smeh) Z albumom The Singer si se bolj usmerila v blues, v tvojih besedilih pa je zaznati obtožbo družbene pasivnosti v aids krizi. Pa ne gre le za besedila. \a ovitku plošče Je tudi fotografija, kjer lahko na tvojih prstih vidimo tetovažo "Vsi smo HIV +* Zakaj s/ izbrala tako neposredno komunikacijo? Ali gre za novo obdobje v tvoji ustvarjalnosti? Tetovirala sem se v Brooklvnu. pri lezbijkah. umetnicah, ki se ukvarjajo s tetoviranjem. Pravijo jim čarovnice, čepmv niso zares čarovnice.... tsmehi lajbrž poznate Clit Club iz New Yorks? Te ženske prihajajo od tam. Ko sem nekoč doma priredita zabavo, so prišle ludi or - kot nekakšne Častne gostje. Imele smo medsebojno iniciacijo, izvedle smo simbolično kastracijo posiljevalcev n tako na-pre|. in takrat so me tetovirale, kar sem si sicer že dolgo želela, Ideja napi:. 1 'si smo HI\' pozitivni v bistvu njsproruje mentaliteti karantene. Je pa tudi izjava, jzraz empatije. ki pomer da bo mojega dela konte, ko Ixt konec epidemije. Gre za tradicijo, ki jo poznamo tudi v drugih kulturah Denimo francoski študenti iz odporniš ;ga gibanja so med -vojno jftieii geslo 1 si smo / .je. Sicer nisem razmJStjs la o ten. ko sem se odločila za tetoviranje; jaz govorim o epidemiji aidsa in o ničemer drugem, vendar je način komunikacije podoben nekaterim drugim primerom. Na žalost pa li zajebani kreteni iz Benettona. Ali ste videli njihovo najnovejšo reklamo? Skratka, oni me sovražijo jn jaz sovražim njih in že leta ■ a napadam na svojih nastopih, Seznanjeni so z mojo tetovažo. ker se je lani o tem veliko pisalo v angleških medijih. In sedi j se je pojavila ta reklama : golo rit jo, na kateri piše HIV pozitiven To je r svinjarija. Vsakemu, ki vidi 10 sranje. bi reki: naj ga sežge. m res up m. da bo v New Yor-i.Lt razbitih vsaj ne a j izložb üenettonovih trgovin.
Torej, kaj praviš, kaj se bo zgodilo, ko bo zmanjkalo vstopnic za jtogreb?
... t smeh) To se bo zgodilo ko bo konec epidemije. Ne vem. kdaj ho to in dvomim, da bom jaz to doživela, Preostaneta nam samo upanje in volja. da živimo, dokler moremo, To moramo povedati v 111. ki imajo aids - naj živijo dobesedno za vsak dan posebej. dokler pač gre To ne pomeni, da naj bi nekdo, ki ;e 1 volan ali m a aids, vsak ilan razmišljal o tem. Ljudje z aidsom. ki jih poz
nam, se zjutraj ne zbujajo z mislijo: O, danes sem vstal in danes imam aids. Seveda pomislijo na to, vendar jih Čakajo projekti, delo, ljudje, s katerimi se srečujejo.. Tako aids postane del življenja. Življenje z boleznijo poznam tudi jaz. mam težave z jetri, vendar ne morem nenehno razmišljati o tem, ker imam veliko dela. Seveda pa skrbim za svoje zdravje in pri tem mi pomagajo moji bližnji. Zato lahko še naprej nastopam in srečujem !|udi. kot ste vi. To je dobra motivacija. Če bi pa samo Čepela v sobi in buljila televizijo, bi se	1
lahko ustrelila. . ( smeh) Zares tne je veselilo srečanje z varni. I."pam, da ml boste poslali nekaj izvodov vaše revije Revolver.	j
Seveda, nekaj Jih Imamo že tukaj. Poslali ti bomo tudi naslednja številko. Hvala za pogovor.
Nataša Í . 'egan
Suzana Tratnik
lr sredo, 22 septembra /99.1, je bil v Gallusoi dvorani Cankarjevega doma že drugi koncert Dianutnde Galas t zadnjih petih letih vljuMpnl Tokrat je stoj koncert poimenovala Judgement Day (Sodni dan).
Da gre dejansko za demonski glas devetdesetih oziroma edini živi ekvivaletd Marii Calas, smo se lahka prepričali 1 približno uro in pol trajajočem koncertu, razdeljenem na dva dela. Pnlb dvajset minut v» 10 biti priča srhljivemu m pretresljivemu recitalu z naslovom There Are Yo More Tickets to the Funeral 'V- nee vstopnic Za pogn'h). ki ga je Di a manda izpeljala s kristalno pre-diiificostjo svojega glasu, ko se je > popolno, dobe* ¡no igrivo lahkotnostjo sprehajala skozi mzfxin trvh oktav m pel. Do pasu gola. prema-Ziinn z rdečo barro, ki /<• r soju svetlobnih efekten samo Še poudarila dernonična in peklensko at-rmtjero, ki ¡0 je dosegla s svojim izjemnim petjem r visokih tvgistrib. ko je spon ¿akt svoj dntp, jezo in bolečino oh pogubni pandemiji aidsa, sodobni kugi. za kittem je umrlo nič koliko njenih najbližjih prijateljev (med njimi tudi njen brat), je r kol lisočglavo množici' dobesedno uročila Drugi uro ¡rajajoči del kmceria. se je povsem m-sUhotul ml uvoda Zaneseno, z magično močjo, je bleščeče čisto, ob glasbeni sjwmtjuvi klavirja, ki gil je igrala sama, izvajala skladbe r albumot Kužna maša in Pevka Skupaj z njo smo se sprehoditi mi prečudovitih blues bimn. skorajda šefjeta h> kričečih izbruhov grozr in nepopisnega trpljenja od gospeia do peklo' .v" skladbami kot Where yon There When They Crucified My lord. i Put A spell (n\vu, let ,Vr People Go. .Sec That My Crave Is Kept Chan. Judgement Day,., je Diamanda Galas prepričljivo dosegla atmosjero Sodnega dne. zlovešče apokaliptično vzdušje, ki opominja in sysrí.
Se dolg" sr homo zapomnili to noiT). enkratno. prečudovito mašo za umrlimi, tu moijtev za žit ki prekleli, odrinjeni na skrapii dnižkmi rob, pozabljeni in izgublfétil Čakajo na peklensko
smrt!
SiiUtša S, \ et¡ntt
irttwiyti
V uvodu je pomembno poudariti, da se krščanski pogled na homoseksualnost izraza skozi dve sferi razmišljanja: skozi zapise v Hihliji. kyl resnica, neodvisna od časa; in skozi neke povsem druge zakone, ki se nanj šajo na sodobnost. Na splošno je res, da I h se človek na nek način moral držati tudi tradicije - 'rpaii iz nje ušlo, kar je dobrega, istočasno pa bi moral biti odprtega duha ludí za novo. za tisto, kar šele prihaja. Tako se rudi krščanska mise! drži i ega že dognaiiega. s to razliko, da ima premalo motiva, pa tudi poguma, da se predstavi \ sodobnem svetu Medlem ko je cerkev pripravljena prebrati ciiat iz Biblije, ki govori o homoseksualnosti ikoi svoje mnenje), istočasno ni pripravljena poslušati svojega vernika - homoseksualca (pod terminom homoseksualnost mislim tako moško kot žensko homoseksualnost). Tako cerkev raje molči, se izogiba, 'čuva svoje dialoge za zapitimi vrati' in s tem odkrilo kaže, kako krščansi-II!, ki bi momio imeti eno vodilnih vlog pri oblikovanju kulture in morale medčlovt cih v>dnosov. ki bi moralo nenehno ustvarjati boljSi m lepši svet", \ tem primeru nima ničesar povedati. Na Drugem mlikauskem koncilu (1952-1965), zadnjem icrkvenem, kjer se je razpra1 ''alo o najpomembnejših vprašanjih krščanstvu in sveta sploh in kjer so začrtali tudi smernice za prihodnost, so homoseksualnost le bežno omenili (.ignoriranje jc v krSČanstvu hujše kot obsodba). Ves ta niolk dobiva pri nas. zaradi mentali-tete licenierja in lažne morate, mnogo večjo težo. Medtem ko je na zahodu duhovnik (ne trdim, da vsak) pripravljen o vprašanju homoseksualnosti razpravljat 'rez posebnih zadržkov, pri nas še \ spoved ni ei v zadregi pokašijuje in zardeva.
To seveda ne preseneča, če pomislimo, da se je cerkev šele pred nedavnim pričela bolj zanimati, se l»lj obračati k ljubezni v zakonu. na primer. Prej je bil zakon namreč zanjo le ustanova namenjena rojevanju i vzgo-|i otrok: «edaj se nenadoma govoi o zakonski ljubezni kot o načinu m temel angažiranja v zakonu, govori se o vzajemnem darovanju, amoizgradnji, združitvi.., spolnost in otrok pa sta posledica takšne ljubezni, ne pa zgolj namen zakona. S takšnim "oza vešča njem" ljubezni deloma odpade Uidi del obsodbe in bremena > iiompsek-sualnosti. Zdi se. da se kaže določena stopnja tolerance, k t se pojavlja v teoriji, v praksi pa živi katoliška cerkev k: vedno v srednjem \eku Cerkev kot institucija se zaščiti s svojim licemerjem, govori ene. v prafcí pa dela nekaj povsem drugega. Nisem povsem prepričana, da nima spoved aii razgovor z duhovnikom <1- ga priporočajo homoseksualcem, da bi se cerkev pokazala bolj prijateljsko) Zgolj lunkcije informacije, možni -ti kontrole in še večje dominacije.
Vsaki manjšini ni treba biti v podrejenem položaju, je pa prav gotovo res. d se je posiljena mnogo bolj dokazovati želimo
nekaj ustvarili /a nas same in tiste za nanu. se moramo mnogo bolj dokazovati, reklamirati", truditi, ob vsem tem pa še puščati vtis. da je vse to samo po sebi umevno Dejstvo pa je, da se bo 'odnos sveta" v veliki meri preokrenil. Če se bo obrnilo tudi krščansko pojmovanje homoseksualnosti Tedaj bi bila tudi naša , tivnost zmanjšana na minimum. Vsekakor pa ostaja deisrvo, da jc nemogoče pričakoval da bi se lahko naš. ulji realizirali čez noč; potrebno bo dolgo in potrpežljiv o delati.
Danes obstojijo v krščanstvu različni pogled -it1 homoseksualnost. Pogosto nasprotujoči si. Medtem ko se nekateri teologi izogibajo temu vprašanju, pa bi ga drugi radi čimbolj dojeli, z namenom, da bi ic tako bolj "približali ljudem". Medtem kc .i nekateri duhovniki sploh ne drznejo izreči svojega pogleda na homoseksualnost, drugi v siujih tarah organizirajo celo posehne večere za homoseksualce
Kakšen je pravzaprav greh biti homosek-ualec? Krščanstvo ne postavlja akcenta na gre" lika. pač pa na greh. 'i rej. nihče tli grešnik samo zato. ker čuti v sebi homoseksualne nagibe: grešna je homoseksualna aktivnost Pomcmhno je povd.triti tudi. da e grešnosr homoseksualnost! ne obsoja nič bolj od ostalih grehom Seve i je najpomembneje. koliko ste vi sami "nevarni" za cerkev, Čeprai e pozornost \se Lxilj usmerjena k Človeku kot osebi. vcl|a to zgolj dotlej, dokler to ne moti same institucije.
Velik napredek v krščanski miselnosti se danes izraža skozi napredne leologe. Men le-teli je na primer John White, pisec knjige "Drugi obruz Erosu !. On in njemu podobni so v krščanstvu povzročili pravcati vihar n "omehčali" mnoge druge teologe. ^ tem se začenja neko novo razumevanjc in razmišljanje.
Morda bodo predstavniki te generacije, ko bodo postali teologi, vnesli novi duh" v staro razdelitev
John White svoj prispevek začenja s poudarkom, da homoseksualna c *ba ne obstaja (ki h1 bila v tem primeru obsojena za
vedno, ker ima glede na io, da je homosek-ualec, v rs\oji osebnosti določene značilnosti. ki jo samodejno ločujejo od drugih oseb). O se ha je lahko dobra ali slaba zrela ali nezrela. karakleriia ati nekari1 terna, ne pa tudi homoseksualna ali heieroseksualna. Tu je ta razi i i. zaradi katere je homoseksualce" pogosto "bitje 7, drugega pkmeia" ali enostavno "neka druga vrsta ljudi" lio so glavni argumenti proti), ukinjena in izbrisana. V nadaljevanju pride John Whlte do edine razlike - razlike pri izbiri partnerja Na tem mestu pojasnjuje, da se homoseksualcu (ženski ali moškemtt' ne zdi nič nenavadnega, grešnega ali neobičajnega ljuhili se z osebo istega spola. To je v njegovi naravi, kot je v naravi vsakogar, da živi ali ljubi. Ta njegova potreba, tla ljubi in da bo ljubljen, je lahko zadoščena samo tako. Iz tega sledi, da homoseksualec ni nikakršen nenaravni ier\ eiznež". ki jc to sam izbral, ampak da je homoseksualnost del naše narave, da izhaja od tam kot (udi sreča, ljubezen, smeh ali žalost jolm White v svojem delu prav tako osiro nastopi proti vsem. ki s iz homoseksualnosti norčujejo ali ffl jim le-ta gnusi -n upira.
Vendar tudi on kristjanom priporoča, da se skušajo "tega" osvoboditi. V vsakem primeru krščanstvo danes homoseksualca Še naprej izključuje" na pa "podpira". Ce se žeti posvetiti duhovnosti, mora prekiniti s homoseksualnostjo: medtem ko se pri heteruseksual-nih d nižina pojmute kot pot k duhovnosti, živeti z osebo istega spola, ali celo ?. otrokom, pa je skrajno nemoralno. Poudarili velja, da vse to velja za katoliško cerkev in ne toliko za krščanstvo na splošno.
Na nas samih je, da lj pred ljudmi še bolj dokažemo, na krščanstvu pa, da se isvobo-di "rešeik. za katerimi je do sedai čemelo", No. problem krščanstva ni sinno njegov odnos do homoseksualnosti, ampak še mar sik ij drugega. Čeprav je določen jez nekoliko manjši, nisem povsem prepričana, ali je zgolj zato. da cerkev ne hi zaostajala "za časom1' in lako izgubila kontrolo nad družbo, ali pa gre za resnično razumevanje in sodelovanje
D.L

Starta lovci (tadi tri^sparent j« it ukinil...)
Septembra 1093 se |e končno "zgodila" Metelkova, seveda po volji članov Mreže, nikakor ne zaradi dobrotljivani mestnih oblasti. Slednje bi najbrž z veseljem preluknjale več objektov na Metelkovi, če jih ne bi prehitele mnoge glasbene, likov ne soctali-zacijske,... .skupine tn posamezniki, ki so s takojšnjo akcijo, u^vurjalnusi¡o pokazale, da sfi njihovi nameni resni in da je edini alternativni kukurni prostor v Sloveniji potrebno zaščititi pred vandalizmom mestni vlade, ki ji neumorno kraljujejo ■ idmar. Strgar m podobni, ednji sicer nameravaio izdati raz [iis za piostore mi Metelkovi, na katerega se pa Mreža, kot "nasilna" organizaría, ne bo imela pravice prijaviti. Prostore bi naj dobile skupine, ki jih - po presoji zgijrttj omenjenih - zares potrebujejo, in Lih leo smo prepričani, da med n, ni gotov o ne bi bde lezbične ali gav -.kupine. TaistJ mestna vlada oz, izvršni svet |e namreč leta tukinil dotacije za Rerolver, ees da ne IkkJu podpirali pornografske rev ije. ki pov rh vsega Še širi propagad no za homoseksualnost Sušlja pa se rudi da naj bi pnislore na Metelkovi dobili
obrtniki in podobni petičneži... do končnega pomšenja objektov, ki so si ga nekateri očitno zapičili v «lavo Skratka, še marsikaj je nejasno, trenutno pa je Mreža že drugič brez eleki ike ir že od začetka brez vode ter centralne kurjave.
LezbičnS skupina !,!, ^mj sekcija fiktgHti* in Raza khth. krovna organizacija obeh. so se seveda kot člani Mreže pridružili tudi akciji konkretne preselitve na Metelkovo. Kar se tiče same Mreže, so zadeve zaenkrat urejene. Vse tri .skupine so dobile tri prostor* i pritličju stavbe Lovci, ki je dobila naziv socio-stavb,i. Poleg nas se v lušj nahajajo še žen.ske skupine. Drušivu /a alkibemetiko tneditacijska skupina Ključ. Jel Centra tk pomoč nit dim. DruAtvi) za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela... No, skupin iz socio-stavbe se je priiel ttidi nekoliko cmičoi fzraz "socializatorji'. In kakine namene imamo s prostori LL, >lagnmti in Roža kluba? Seveda |e eden izmed pomembnih ciljev socializacija vendar socializacija preko raznih prireditev, srečanj, predavanj in nastopov. Slednjih jI
bilo že kar nekaj, čeprav večina ob svečah n peči rt* trda goriva Elena, naša tran-svesl ka zvezda je izjemno uspešno nastopila tudi v Ari Klubu Metelkove in navdušila straight občinstvo. V prostorih Roza ki up a pa smej s< zabavali še ob nastopu "Sladane MiloSevič" ženskem performansu Lo»eiHate. glasbenem večeru z Dianiando G?laa. moškem erotičnem shovai Lonelmess Is fjappiness Hul. SI ene so krasile ra/siave Jasne Klaočffar Frenkn F. i \ktualno v. Metelki e) in Maje Vauda ! [ "uiiunda G al a s na koccrtu v Festivalu i dvortffitJi Prav škoda pa ; ker je ponoven odklop elektrike one-mojje 1 video večere. Seveda pa sveče in prasketajoča dna v peči lahko veliko pripomorejo k sproščenemu vzdušju obiskovalk cev.,.
Vsem. ki ste že bili na Metelkovi i pa [tali vsem, ki se nam Se niste pridružili», zagotavljamo, da bo popolne improvizacije kmalu konec: odslej boste lahko udobneje posedeli ob piksni piva kuliant St vina ah coca-cole. si ogledali kak nastop ali izmenja h nekaj misli s pnjatelu ali znanci, saj je
thj&ic
Koza klub poskrbel za stole in mize. Kol morda že veste, program (ali pa samo dru-enje) poteka vsak ponedeljek, sredo in petek - in če boste imeli srečo, boste naleteli še na vroč kostanj, kokiee ali palačinke. Srede so bolj lezbično obarvane, saj -.e stan ki skupine LL odslej potekajo na Metelkovi. kjer si članice urejajo Monokel, prostor namenjen lezhijkam. Torej lahko samo tipamo, da bo Mreža ostala na Metelkovi. V tem primeru bodo naši prostori, namenjeni lezhijkam. gavem, pozitivnim, uredništvom Revolverju, Pandore in Kekca, razstavam, video projekcijam ter ostalim kulturnim pro-lektom. zaživeli kot družabna in ustvarjalna g' i y ¿cena, kakršna v razvitem svetu obstaja že več desetletij. In prav taka scena, namenjena predvsem nam samim, s s o ji m posebnim obeležjem, lahko veliko pripomore k razvoju lezbiênega'gav gibanja pri nas, saj neobremenjeno druženje veliko prispeva k razvoju pozitivne lezbične gay identitete posameznikov ic. Slednje nam je bilo d slej skorajda onemogočeno, saj v Sloveniji ni
bilo niti enega gay ali lezbičnega lokala, niti enega družabnega prostora Nekateri smo se srečevali le v dolgočasnih pisarnah, vsi skupaj pa v disku, ki seveda boli služi zabav i, aj, kot vemo, rahlo odtujena atmosfera [katerekoli diskotekei ne vpliva najbolje na pristnejše spoznavanje in dniženje Zaradi vsega naštetega je seveda vredno, da sc "pretolčemo1 skozi zimo. čem d i oh >>ve-čah, saj obstaja velika verjetnost, da bo spomladi Metelkov pripadala Mreži brez nagajanja z odklopi elektrike in podobnim, Pa tudi našim Kranjcem v mestni vladi se bodo enkrat vremena razjasnila (ali pa jim jih bo kdo drugi... Ne preostane nam ton?) drugega kot optimizem, skupno ustvarjanje dobrega vzdušja, pa seveda tudi skupno beljenje, čiščenje in opremljanje prostorov, čeprav nas je tali so nas) pred nedavnim obiskal zmikavt, ki si je prilastil kasetar, kasete, tri konzerve s sardinami, rolo toaletnega papirja, paleto piva. klešče in £ijtilli za okna. Tiralica za storilcem velja do nadaljnjega.
Ii opreme
P,S,: Napovedi aktualnih dogodkov na Metelkovi oziroma v prostorih Roža kluba, LL in Magnusa najdete v- koza disku, v obvestilih članom K. m kluba i v Delu,
Bojana Vesel /o/o- Frenk Futler
IBM
Izprogtîm»
^fCKS/O'
21
Imel .sem očeta, nisva se razumela. Zbližala sva se šele. ko ga je že pričela ovoliavaii smrt. Imam pa zato več duhovnih očetov, učiteljev, ki jih osebno ne poznam, a se frekvencam njihovih valovnih dolžin ne morem zogniti. čeprav so že zdavnaj v onostranstvu. In ker tudi sam nisem s tega sveta, si lahko na onem drugem privoščim očetov po mili volji. Najvplivnejši je prav gotovo Sokrat. v času mozoljaste adolescence me |e uspel pri življenju ohraniti Hermann Hesse, in ker mi je bilo že v zibelko položeno, da bom ga>. to so ugotovile rojenice in potrdile sojeni ce, sta bila moja prva prebrana pisatelja in učitelja tudi gaya: "grdi raček" H.C. Andersen in "srečni princ Wilde. Življenje že mogoče piše romane, je ugotovil moj sos-pisatelj v prejšnji številki, pravljic pa prav gotovo ne. Kakšna zmota! Ob pravljicah .sem odraščal tako, da sem ostal otrok. Pravljice so namreč idealno sredstvo m podaljšanje radosti otroštva, za uresničitev sanj o življenju kot večni igri, katere Olimp predstavlja pripovedovanje zgodb o velikih ljubeznih In velikih nevarnostih. Moje idealistično pojmovanje ljubezni je povsem preprosto otroS ko pojmovanje ljubezni kot božanske sile, ki ljubljenega človeka spremeni v boga fin kasneje, ko ljubezen vzame vrag. povsem preprosto otroško pojmovanje sovraštva, ki taistega človeka spremeni v sovraga). V besedi "homoseksualec" pa |e toliko grozljivo strašljive nevarnosti, da je že sama beseda čarobna, kako pravljičen fe šele sam homoseksualni svet in v njega se lahko zatečeš tudi takrat, ko se ti zagravža celo realno peder-sko življenje Kaj pa je naše življenje, če ne sanje in ilii2ije. tort pravljice, in želje po njih uresničitvi. In njih uresničitev! Naše resnično življenje in oni drugi svet sta torej eno in isto. l.e da so ljudje na leni, kot v pravljici, hudobni, umazani in zli, na tistem drugem pa, spet kot v pravljici, dobri in lepi. In učitelji, ki ti kot smerokaz pomagalo iskati pot k notranjemu jazu. duši, ali kakorkoli že imenujemo tisto, kar naj bi bilo človekovo bistvo.
Vili Ravnjak moj duhovni oče najbrž nikdar ne bo. a njegova knjiga "Spoznavanje i iš-jega jaza" bi bila večno na moji nočni oma rici. če bi jo le imel. In če mi je Michael Clark ljub predvsem zato. ker konceptualno bije boj zoper new ageovsko ideologijo, me 11-ta pri Ravnjakovi gno: i ni antropologiji, navdihnjeni z ezoteriko. začudaf prav nič ne moti. Saj, new Lige se vrača k zemlji kot maternici življenja in čeprav nisem zemeljski, sem silno prižemi jen.
Običajno skoparim t (neiskrenimi) kompli-
menti ljudem, toliko bolj vzneseno pa delim (iskrena) priznanja njihovim delom A če sedaj pričakujete recenzijo knjige, jo pričakujete zaman. Preprosto ne najdem ustreznih besed, ki bi izpričale moje navdušenje, pri tem pa ne bi ¡zvenele le laskanju ali same sebi v namen. Zato vam, po osebnem :™boru, ponujam le dva odlom v (pred)-branje. oba iz eseja "Novi erollkan - o prepovedanih in zamolčanih spolnih znanjih''. Pod naslovom "Efeboj'iltja hi spermalna magija" med drugim piše: l£zPlatonovega Sim-posiona, zapisanega najbrž leta 4l6pr.njL je mogoče natančno razbrati zasnvi a sjtur-mal ne magije oziroma mistične seksologij ki je takorekoč povsem enaka lantričnim oziroma taoističnim nazorom. Taka zasno-vaje prisotna že v definiciji partnerja oziroma odnosa ljubimec - ljubljenec (erast -eromen). Na najvišji stopnji grške filozofije erotike je njun odn ti\ rza/eme>ker je prežet s silo, ki se imen it fe Eros ali hrepenenje po lepem, duhrem. resničnem Partner v partnerju gleda boga (ljubimci v tantri so polxi-žansitmti, so utelešen ¡e Šive ni íakti). Lepota. telesna ali duhot na, ki jo gledamo v drugem, prižiga v nas batís božanske Ijubežtii, ki z drugi m i besedami pomeni prebujanje kundaiinija v dialogu Faidrris slišimo, da partnerjeva lepota (vibracija energije) sproži proces spominjanja na božansko lepoto, kar pomeni, da gre za razpiranje arhetipskib slik. preko katerih pridemo do višje zavesti. Duša postaja za nosna, krilata, kakor je hila v predsmrtnem stanju. Kunda lin i raste, z njim pa se viša energetski napoti, torej per-cepcijsko polje zavesti in kreativni potencia!. Tok lepote se vrača v ljubimca skozi oči. Dlani in oči pr<¡sevajo najmočnejše energetske curke. Med partnerjema se usti ri enovito energetsko polje, ki ju t ¡ha d riga kvišku, jima omogoča dubot nu rast Če odnos erast - eromen prestavimo r tantričnv shemo Šiva - Sakti. torej moškega in ženskega principi ( poletu je »tla Je, v funkciji Šakti ali energije, moški pa v funkciji Šioe ali zavesti. S spojem zai esti in energije nastaja razsvetljenje. In ce r tantnem tradiciji pran jo. da je ženska pot moškega t nehe (xiieni je v grški efebofiliji efeb tisti ki pomaga erastv do Svetlobe Sokrat je Siva. zavest, znanje, modrost, resnica, a hrez Šakti ne bi bil to. kar je, zato mu je energija, ljubezen, lepota Ettttdemona. Alkibijada ali HttrmOnida brezpogojno potrebna. Vtem odnesu dobivata ofrii. dmg od drugega sta odvisna. Skupaj tvorita zaključeno erotična orbito Zadrževani,i sperma avtomatično preohražata v duhovne kvalitete in orgazem, ki ga doživljata, je trajen "
S kratkim odlomkom pokukaj mo še v tekst "Homoseksualnost iti mit o podzemlju"-, "Homoseksualnost je nekaj, ha r se t eže na sivt smrti podzemlja, pekla, po tlnigi si ram j>a eteričnega, astra/nega, čisto duhovnega in duhovno praustvarjalnttga. /'o taoistični seksohški aksiomatiki pennettma kot velikih vrat življenja in smrii je pot ezami z t rut' smrti, anusom, rektabum koitusom tu <><gaz-mom, pa tudi s funkcijo defecirartja torij dreka, smradu, ogabnosti Psihoanaliza jo veže na anahiofahtsn, ibido ozinma stadij predgenitalnosti. t ore i tudi na narcizem.
sadizem in neknifilstt o Klasična astrološka razlaga homoseksaalttdst povezuje z osmo hišo zodijaka ali hišo smrii oziroma r nebesno konstelacijo Venere r Škorpijonu; gre torej za spolni užitek, sprevržen in stopnjevan t razbrzdano, perverzno strast. Osma hiša je seveda tudi hiša mcjgije, okultizma. z močno poudarjenimi vrednostmi Meseca: je torej pot tza vestna, astralna Krščanstvo izvede homoseksualnost na čisto obliko zla. budicev-stvci. razodetje Pekla, kar je glede na občo mitološkosimbološko kategorizacijo logičen zaključek (trški bog homoseksualnosti Orfej r podzemlju izgubi vero v žensko Ker je pod -zemlje, onostranstvo, svet sknmostnega, nepojasnjenega, Čisto duhovnega, potene talnega. nevarnega m močnega, je boriKseksualnost vedno zaznamovana s pečatom ime ■ nahivsti, ki se glede na različne kultu moči vilizacijske kode razume kot škodljivo in pmiihožje ali kot blagohotno znamenje, kot izraz duhovne premoči nad materialnim ozimma kot oblika, kjer psihološka spolnost prekrije fiziološko.'
Še nekaj besed o avtorju: Vili Ravnjak se je rodil leta 1960 v Celju. Po diplomi na A GRET na oddelku dramaturgi je, se je šc najbolj vtisnil i >pomin kot "sporni" direktor Drame SNG Maribor, k. ,e sebe s podiranjem tabujev (skoraj) onemogočil, na široko pa odpri vrala Tomažu Pandurju. Kol pisatelj je znan predvsem po dramah "Potovanje t Rim ". "Aneks" in Tugomer ali Tisti, ki meri žalost', iv scenariju "Življenje v krogu" in razpravah o gledališču "Umetnost igre". 7.a konec pa še najlepša misel iz knjige - in sploh; Homoseksualna plodilna moč je v fizično mater i aideffi svetu nevidna: v ob-močiili duha pa jo lahko u gledajo le nekateri .. Prav zato bi bil. če ne bom ponovno homoseksualce, v naslednjem ži\' „-nju raje mrtf Le kaj bi brc? pravljic?
Gusti Guran G.
Založba ALEPH predstavlja
22

JttiacISfêxS
23
KAJ JE GAY FILM?
Obstaja pojem in obstaja njegova raba, čisto nekaj drugega pa je vprašanje, na kaj se to dvoje pravzaprav nanaša, Je to film, ki ga je posnel gay? So tedaj Cilko rjevi filmi (bližnjih, slovenskih zgledov se raje ne dotaknem) podobno "gay filmi'' kakor npr. Fassbinderjevi? Mogoče se v njih res da razbrati kakšno lastnost ali potezo, ki izraža dejstvo, da so njihovi avtorji homo-croti, kakor se hkrati verjetno izraža tudi Se kaj dolgega, kar so, na primer pametni ali neumni, kritični ali površni, melanholiki ali sangviniki itn,
|e to film o gay i h? Jc torej Friedkinova Vaba enako "gay Sim" kakor npr. Van Santov Maj metli Idahol Vsak izmed njiju fantazira neko "gay sceno", in nobeden slabo. Ali je to bolj način, kako film govori o homoerotih? Toda katero je potem bolj 'gay film'': Deardenova Žrtev. ki je resen, dostojanstven plcdoaje za pravico častivrednega človeka do varnosti pred izsiljevanjem, ali anonimni Rožnati Narcis, ki je čista erotična fantazija? Mogoče pa je vprašanje napačno; morda nista čisto brez skupnih predpostavk, če naj mi bo dovoljena ta nelepa beseda; hočem reči, morda sta nastala iz enakih ali v,saj povezanih razlogov; lahko bi na primer reki i. da je drugi tisto, za kar je šlo prvemu, a se je moral odpovedati. Ali pa sodijo sem kratko malo filmi, ki jih gayi radi gledajo? Potem sodijo sem sploh vse vrste filmov; a bodimo make zahtevnejši: klasični filmi, kultni filmi itn, - če pogledamo, kakšen izbor klasike znajo napraviti povprečni festivali, dobimo izboren spored, ki se ga ne sramuje noben kino. Toda v tem, kar bi izbral kakšen gay, seveda le je neka tendenca, v glavnem k temu, kar na-
polnjuje homoerotične fantazije (dive, kostumske komedije, dvoumni dialogi, dvoumni zapleti, travestije, melodrame, dečki, mornarji, policaji, pa kakšni bolj kompleksni objekti itn, itn.).
So to zgolj filmi, ki o gay i h govorijo odkrito, ali tudi filmi, ki to počnejo na prikrit nač i. ali tudi filmi, k,.t je homoerotika sicer odkrita, a opravlja bolj delo metafore? O prvih nima smisla dajati zgledov, ker bi z njimi težko zajeli vso raznovrstnost filmskega govora o homoerotih. Za zgled drugega lahko vzamemo Mankiewlezov film Nenadoma, lansko poletje-, v njem ni niti sledu kakšne gay scene, še manj je omenjena kakšna taka beseda, in vendar je film v celoti razumljiv samo s predpostavko, da je "Sebastian" (tisti, ki mu v filmu nikoli ne vidimo obraza, komaj tu in tam kakšen ud) - kaj? - seveda gay. Klasični zgled tretjega je Viscontijeva Smrt p Benetkah; Aschenbachovo poželenje nam prej ko spolno željo predstavlja seganje k mladosti, vrnitev na začetek, v dobo izbirne, a tudi nedosegljive lepote, in tako naprej. Morda pa so "gay filmi" tisti, ki so delani za gave - ali vsaj zlasti za gave. (Tu izključujem profesionalno pornografijo, ki je v tem smislu bržčas najboli ekskluzivna.) .Npr, Dcrek Jarman pokojna Amos Gutman in Cyril Collard Rosa von Praunheim, Isaac Julien, Hon Peck, Constantin Glannaris pa še cela vrsta drugih katerih filmi krožijo po festivalih gay filmov. Tako smo se mogoče približali neki praktični, a hkrati že radikalni definiciji, Seveda nobeden izmed navedenih avtorjev nima nič proti, če se njihovi filmi predvajajo tudi za čisto navadno občinstvo, a s svojim so v nekem bližnjem odnosu, ga naslavljajo, pa hkrati šeie prav vzpostavljajo, mu strežejo, pa ga hkrati tudi (vsaj moralno) mobilizirajo.
Stopajo v diskusijo z njim (pa tudi drug z drugim), ki je pogosto polemična, Širše, še zlasti manj zahtevno občinstvo je v njem redko itd ele ženo; tudi gayi, namreč, najraje obračunavajo drug z drugim. In tako pridemo do mejne definicije, ki ne bo kakšno presenečenje, saj je utemeljena v samih danostih, bo pa krožna; kakor kaže, je gay film to, kar ustvari občinstvo, ki določi, kaj je gay film. Poglavitna značilnost učinkovitega gay filma pa jc vendarle videti to. da se vključuje v gornjo diskusijo, in sicer z neko radikalno odkritostjo, ki je lahko zelo kritična ¡ i celo samokritična, in so estetski učinki, čeprav vse prej kakor nepomembni. podrejeni etičnim, oziroma, vsaj niso nevprašljivi, so element za diskusijo (resda včasih dolgovezno in zelo zasebno). Poleg tega je, kakor prt vsaki lokalni produkciji, občinstvo na različne načine udeleženo v njej - gleda sebe. kakor Levstikov Slovenec. Ta diskusija ¡e jedro socialnega gibanja, ki omogoča nadaljno konsolidacijo in produkcijo scene. Gay film je potemtakem sociološki in ne estetski pojem, in to med drugim pojasnjuje varieteto produkcije, ki se lahko pojavi na primer na festivalu gay filma. Skozi tehnične, formalne, semantične itn. reference ;igay filma" je mogoče pisati novo filmsko zgodovino, se pravi, novo zgodovino, ki ni le zgodovina "pozitivnega predstavljanja gayeV, kakor bi si marsikdo želel, temveč tudi (še lasti med gavi) zgodovina homofobije, terorja želje, ponesrečenih identitet itn. In filmov, ki nas bodo po tem izboru (ki seveda nikoli ne bo dokončen) Zabavali, jezili ali karkoli že, je zelo veliko.
Bogdan Lešnik
ZBOGOM, MOJA
KON Kl/BI NA (BAWANG BIEJI)
Kitajska. 1993: režijav Chen Kaige: igrajo: Leslie Cheung (Cheung Dieyi - Douzi), Zhang Fengyi (Duan Xiaolou - Shitou), Gong Li (Jiaäan), Ge You iYuani Film Chcna Kaigeja Zbogom, moja konkubina je bil svojevrstna poslastica 4. FAF-a v Ljubljani: malokrat imamo priložnost videti kitajsko večplastnost zgodovinskega spomina v prerezu treh sistemov oblasti z različnimi socialnimi, političnimi in nadzoroval-no-kažnovalmmi melianizmi, in to skozi tri različne individualne značaje, Moški. Ženska. Gay, Približevanje kitajski uradni razlagi opravičevanja sistema - pa vendar popolno strukmriran sistem Ojdipovega kompleksa, kot tudi sistem zabrisovanja meje med odrom in stvarnostjo. Umetnost opazovanja in imitacije Umetnost performansa, A pojdimo raje po vrsti, Chen Kaige je svoje mojstrstvo dokazal s fuzijo kitajske umetnosti, zgodovinske tradicije in socialnega back-grounda, katerega razslojenemu obrazu vse-le] botruje politično okolje. Korenine kitajske opere segajo v zgodovinsko ozadje z mnogimi brezizhodnostmi in krutostjo, ki je definirala kitajski geografski prostor - junake
opernih mitov čaka znova in znova tragičen konec, kot je tragično in brezizhodno tudi okolje sodobne Kitajske. S simboliko oziroma vzporednicami med opernimi performan-si „i položajem posameznika v sodobnem svetu dobi KÚNKUBINA tisti artizem, ki ga pri večini drugih ža.nrsko podobnih filmih pogrešamo.
In kje je tista posebnost, da lahko govorimo o fuziji večih filmskih elementov? Prvič je to umetnost. Kaige je hkr;'ti spregovoril o kitajski operi kot artefaktu, okoli katerega sc vrti osnovna filmska zgodba, pa tudi o percepci-ji tega istega okolja s strani subjektov - posameznikov, ki z opero živijo in skoznjo gledajo svet. Cay se je po Kaigeju sposoben zliti in identificirati z odrskimi deskami, in na ta način celo zabrisati mejo med stvarnostjo in fikcijo. medtem ko moški (Če si dovolim sistematizacijo vlog nekoliko sim-plificirati) ločnico med igro in življenjem vseskozi obvladuje, Režiser pušča prosto pot naši presoji o tem. katera vloga je bolj premišljena, bolj odločna, bolj zavzeta: je skrajna točka umetnikovega polnovrednega življenja popolno zlitje z njegovimi vlogami, ali pa bomo verjeli igralcu, ki to ni, saj i isko stvarnosti zavestno odlaga, preden stopi na odrske deske? Komplementarnost obeh igralskih (opernih) partnerjev, ki bi se po
Kaigeju morala izkazovati tudi kot zasebna skladnost, je torej zaradi njunega različnega odnosa do umetniškega sveta porušena. Vanjo se je vrinilo zlo, ki ga v KONKUBINI simbolizira ženska, povrh vsega še prostitutka in h eter a moškemu. Tudi zlo je v KONKUBINI izpopolnjeno do perfekcije, saj je prav ženska najbolj razumela gavevo odrekanje, če ga seveda postavimo v socialno ozadje, ki je homoseksualnosti sovražno oziroma vsaj nenaklonjeno. In čc je prostitutka simbol inteligentnega zla, ga je treba premagati. Ker je zlo v ženski utelešeno domala do perfekcije, je slast zmage nujno povezana s samodestrukeijo temeljnega protagonista kitajske operne umetnosti in anti-junaka kulturne revolucije. O posameznikovem karakterju pač tudi Kaige ni hotel soditi, saj bi preveč posegel na polje človeške ranljivosti. In prav zalo je ZBOGOM, MOJA KONKUBim še bolj pronicljiv, ker si moramo sodbo o filmskih junakih ustvariti sami,
Tomaž Simon
Režiser filma ZBOGOM, MOJA KONKUBINA subtilno in dramatično ljubezensko zgodbo, postavljeno v artistični milje Pekinške opere, na dosleden in prepričljiv artističen način tudi izpelje; zasluženo je prejel Zlato palmo
zasmehovanja, njegova mati je namreč prostitutka. ga v zaščito in bran sprejme vplivni in prijazni Shiran Zakon Pekinške opere določa, da vse vloge odigrajo moški, in iako je Dot zaradi svojega izgleda določen ¿a ženske. Shitnti za moške vloge. \'a pred večer japonske invazije na Kitajsko dobita junaka svoji umetniški imeni: Dnu/i postane Cheng Dievi. Shitou pa Duan Xiaolou. \ju-na zvezdniška pred :av.i je Zbogom, moja konkitbinu, k' pripoveduje o velikem kralju ii1 bojevniku, ki izgubi kraljestvo in svojo k on kabino na^ov^rja naj zbeži, ta pa mu vse do konca ostane / esta. To 1 radielonai-no gledališko predstavo je režiser Kaige uporabil kot parabolo, skozi kaLero je spregovoril o irdno ZLLsidrani tabu temi skozi vso kitajsko zgodovino, o homoseksualnosti. Cheng namreč zanienp gledališko funkcijo z realnostjo, ljubezen iz hkeije prestavi neposredno v realnost In postane igralec ne samo na odru. ampak tudi v Življenju. Zabriše vse razlike med sanjami in resničnostjo, med sebo| in dmgimt. med moškim in žen sko. Njegova ljubezen do Duana |e slepa, a ko se ta poroči / nekdanjo prostitutko Juxi-an. Ludi pogubna, Film se tako iz idile srečnega življenja spremeni v tragedijo, ki jo s seboj prinese 1 usodni i 'trikotnik" Ta pa je povrh vsega Se podvojen, kajli v Chenga je zaljubljen Yuan, ki pa ne more biti uslišan, ker Chengova ljubezen izgoreva le za Dua na, A ta ga ne usliši, ker ljubi juxian, Cheng med dvema ognjema ostane sam Uničen in tizlničen l£>
na h tiv jiu v Cannesu Sledimo obdobju let, ko Kirajsk< > Lir nekajkrat previliarijo sil ne spremembe, ki jo v temeljih bistveno zamajejo. Ves ta čas je ujet v očarljivo epsko pripoved o dveh moških in njuni ljubezni, ki se sesuje, ko tied njiju vstopi žensko bitje. Vendar zgodba ne govori samo o ljubezni tn izdaji ob koncu, pač pa se odvija na več ravneh, saj je njen razplet pogojen vsaj še s političnim in zgodovinskim ozadjem. Zače-
tek pas prestavi na kaotične pekinške ulice, po katerih pelje mlada Do 'ijeva mati svojega sina v igralsko šolo. Ta je s svojim lomite, terorja, askeze in mazoliizma polnim izobraževanjem, bolj podobna t prv (vzgojnemu zavodu, kot pa Akademiji sreče, ki vzgaja generacije večnih igralskih zvezd. Palica je glavni pedagoški pripomoček, udarci najpomembnejše lekcije, in ker je mali Douzi poleg izjemno težavnega treninga deležen še
S CLAUDOM DOMA (BEING AT HOME WITH CLAUDE)
Če zamudite začetek filma, zamudite vse, Strasten ljubezenski prizor med dvema moškima, poln obojestranskega užitka in ugodja, se odvrti pred nami kot videosjiot Vvesova roka seže po kuhinjskem nožu in prereže Glaudu vrat, ki tako v orgaztnični ekstazi, ves lep v dbtas in srečen v srce. doživi svo-
D smrt. Vse ostalo je le verbalna rekonstruk eija (ne) s rečnega dogodka. Yves beži, pred dejanjem in pred seboj. Skuša pozabiti, ne uspe. Mecl opravljanjem svojega "poklica" izvabi sodniku ključe njegove pisarne in vanjo pokliče policijskega inšpektorja. Pove mu za truplo, ki se nahaja v stanovanju nad razbeljenimi pločniki julijsko vročičnega Montreala, nikakor pa noče izdati sv je in Claudove identitete nšpektor s prunicljivimi v prašanji v neskončnem dramskem dialogu počasi, a vztrajno odkriva v.so
resnico. Gledalec pa skupaj z njim, kot nemočen opazovalec, prav taso zbgoma odgrinja tančice z motiva za umor, ki ni zgolj navadno nagnusno dejanje, saj je bilo storjeno iz ljubezni. Prosiitviiranec Yves in .študent Claude s« prvič srečata na klopi v parku Med njima se splete ljubezensko razmerje. ki ga Yves, ki gre v posteljo s ( prei-Številninii moškimi, da si na ta način omogoči eksistenco in ko n d ici jo, ne more razu meti. je utelešen se k s in oh Številnih člo veških primerkih, ki jih je oskrbel s seksom odurnih pa ludi čisti) simpatičnih, se mu je prvič zgodilo, da je nekoga "Ijubir. In se "izgubil". Postalo ga je strah Vzroka umora ne more uliesediti, ne najde besed. Se je us trašil ljubezni? Ne, ustrašil se je njene izgube. Iz prepričanja, da je popolno in neskončno ljubezen moč hraniti samo za ceno smrti ljubljenega, poseže po radikalnem ukrepu. Tudi uriior kot dejanje najvišje možne ljubezni je (mogoče) zločin, nedvomno pa manj boli. kot če rane izgubljene ljubezni (ali fiktivnega umora) prepustimo celjenju časa. ki je pri tem lak o dosledno (pre)počasen In zato vse manj boli ludi spoznanje, da se z,a navidezno nasilnim umorom skriva tragična ljubezenska zgodba v svetu, kjer nič nima vrednosti in k|er nič ne Iraja, Se i jmanj ljubezen! (g)
9. DNEVI GAY IN LEZBIČNEGA FILM/V
5. - 12. 12. 1993
«12, ponedeljek
A FEUCA JO SKQ OTT MY ASS (frotada. 1990:92)
težijo. Bruce LaBntce: igrajo Bruce LaBntce (frLzrj. Klaus von Brticker (skinhead), dona BJones
i. 12. nedelji
J" « KINOTEKA íTTTGENSTEDJ
1K 1992)
rrmja Derek Jarman; igrajo: Kari Johnson Wittgenstein), Michael Cough (Russell), fob n Qucñiin (Keynes), Kevin Collins \£nn\ / Clancy Chassay
- «»i MNOTEKA PREPOVEDANA LJUBEZEN
T mtdtien Line. Kanada. 1992) režtja. Aerivn Vieissmun in lynne Fernie. V Prepovedano !julxrzen, zmes igranega fil-nu in dokumentarca, nas uvede sugestivna drjrtti - lunra in Belil se poslavljata na že-
lezutskj postaji. ptvpričani. da je njun;i ljubezen norost,. Svet somraka, kot se je lez-hični ljubezni reklo v petdesetih in Šestdesetih letih m km ga je v svojih romanih opisovala ameriška pisateljica Ann Hannon, v Glfliu zaživi po časovnih obdobjih, v. inserti šokan-tnih toda resničnih pripovedi Marejših le-zbijk. ki so izkusile lezbično Veno" še pred organiziranim gibanjem.
~.l 2. torek
is mi KAPELICA SALMONB ERRIEP
\emciju, 1991J režija. Percy Adlon; igraje: ¡¿.d.lang. Kose!
Zecb. Cbuck Connofs
Režiser Adlon je priobčil nenavaden a zanimiv odnos med črnko in Bavarko že v filmu Bagdad Cafe. Podobne teme se loteva tudi m - v pustih pokrajinah Aluske sc zbližata sirota Kotz, zaposlena v rudniku, in knji-
žničarka nemškega porekla. Razvijeta intenziven prijateljski odnos in subtiln« erotično vez. Se poseb ■■ zanimivo je, da je ena izmed igralk znana country pevka k.d.lang - film naj bi bil pisan prav njej na kožo.
20.00 KINOTEKA PARIZ GOBI
t Paris h Burning, ZDA. 1990) režija: Jennie Livingston Preoblačenje pomeni nekaterim veliko, kostumi rani se počutijo dobro ali vsaj bolje. Po nekaj skromnih naložbah je t« morda celo najboljši obli/ na ranjeni Ego, kar jih zmore preskrbeti denar. V grobo-zmato posneiem in realistično delujočem dokumentarcu avtorica gledalca popelje v /akulisje vogue sub-ulture črnsko-latinskih trarisvestitskih plesov, kakršne gostita H.: leni in lirtMiJdvn
8.12. sreda 18.00 KAPELICA HOURS AND TIMES
(/A)A. 1991S
režij. Christopher Murnih: igrajo David Angus t Epstein K lan Hart t Lom o h i, Stephanie Pack
Beatle John Lennon in gay manager Brian !;pstcin sta leta 19t>3 preživela štiri dni na počitnic a h " Barceloni. Film, ki je svetal primer neodvisne filmske produkcije, na iskren a fiktiven način od slikava njuno čustveno in seksualno dvoumno (dvomljivo) prijateljstvo. Ne glede na to, kaj se je med njima zares zgodilo, se zdi, da v svoji ''dokumentarnosti" govori resnico. - Berlin 92.
20.00 KINOTEKA C LAIKE OF THE MOON
(ZDA, 1992) režija: Nicole Conn
Na videz običajna in predvidljiva zgodba o
zbliževanju dveh žensk nas pritegne prav zaradi dinamike odnosa med nevrotično, žensrveno hete rose ksualko m intelektualno zavrto, "pravo"' lezbijko. Obe namreč zanikata svoje želfe, odlagala zapeljevanje, pri vsem pa imajo piste vmr tudi stereotipi o lezbiStvu
9. i 2. četrtek
Iii.00 KAPELICA LES VUITS FAUVEf
(Divje noči, Francija, 1992) režija. Cyril Co!lard: igrajo: Cyril Colla rd I/van >. Carlos Lopez (SamyI. Romane Bv-brínger (Laura)
G L; ai junak filma Jean je HIV pozitiven, vendar to ni film o aidsu. To je film o živ-i>en|u in ne o smrti. Tudi ni zgolj dokument j pariški gay sceni, pač pa predvsem Film o fubezni. Po .scenariju, priredbi lastnega 'imana Condamné Amour, ga je režira.1, v mem zaigral glavno vlogo in ga z glasbo ûpremil Cyril Coliard, ki je marca letos umrl za Aidsom.
20,00 KINOTEKA ZA IZGUBLJENEGA VOJAKA
'Voreen verioren sol da at. Nizozemska,
rržijt - Roeland Kerbosch; igrajo: Maarten Smit (feroert kot deček). Je roe ti Krabbe (odrasli Jeroen), Andrew Keller (Wait Cook) dm pripoveduje zgodbo, ki temelji na avtobiografskem romanu Rudija van Dantziga, sicer znanega koreografa, in govori o razmerju med kanadskim vojakom in dvanajstletnim holandskim dečkom, v času, ko se jc Nizozemska osvobajala izpod nemške okupacije. Homoseksualnosti ali celo pedo-fiiije ne postavlja v prvi plan, pač pa neko posebno čustvo med junakoma, ki se ne more u bese d iti, ker gre preprosto za ljubezen.
alnih posebnosti, BONDAGE: neznana ženska govori o svojem sadomazohističnem nagnjenju. ANNIE: predstavitev Annie Sprinkle, post-porno modernistične lezbtčne umetnice. DR.PAGIlAr kontroverzna intelektualka in razvpita "biseksualna iezbtjka v cc-libatu':. kot so jo ironično poimenovale lez-bijke, se brez zadržkov predstavlja kot vodilna feministka 20.stoletja. MAX: transsek-sualec (operiran iz ženske v moškega) govori o svoji lezhični preteklosti, hormonskih spremebah...
22,on KINOTEKA MOJ OČE PRIHAJA
(My Father Is Coming, ZDA/Nemčija. 1991) režija: Monika Treat; igrajo: Shelley Kostner, Alfred Edel
Nemka Vicky se preseli v New York, seveda z namenom, da bi postala igralka. Zaposli se kot natakarica, druži se z odštekanci iz liast Villages in pogori na vseh avdicijah. Za nameček jo obišče Se njen oče, prepričan v us-pei.no kariero svoje hčerke. Kako se torej pravi Bavarec, ki trguje s klobasami, znajde v družbi lezbijk, gayev. transvestitov, trans -seksualcev, porno zvezd.
22.00 KINOTEKA THE IiTVTNG- BIČI)
(ZDA, 1992)
režija: Gregg A raki; igrajo: Mike Dytri (Luke), Craig Gilmore (Jon), Darcy Marta
12.12. nedelja
18.00 KINOTEKA MOJ MALI IDAHO
(My Chvn Private Idaho. ZDA. 1991J režija: Gus Van Bant; igrajo: River Phoenix, Keanu Reeues. William Richert In îriemuriam RJVERIU PHOENIXL:
20.00 KINOTEKA S CLATJDOM COMA
(Being At Home With Claude, Kanada, 1992)
režija: Jean Beaudw: igrajo: Roy Dupuis (Yves), Jacques Godin, Jean-Francois Pichette
10.12. petek
20,00 K JOTEFCA FEMALE MISBEKAtriOITR
(Nemčija, 1983-92) tvžija: Monika Treut
Kompilacija štirih kratkih filmov kultne nemške režiserke, večne raziskovalke seksu-
11,12. sobota 20,00 KINOTEKA STRUP
(Poison. ZDA, 1990)
režija: Todd Havnes: igrajo: Scvtt Renderer, James Lvons, John R.Lombardi
! \l
%M.
SVATBA (THE WEDDING BANQUET)
Tajvart/ZDA. ¡993: režija: Aug Lee; igrajo-. it'inston Chan (Wai-'htng), May Chin I it tef-Wei), Mitchell Lichtenstein i Simon) \ titngfungu (Središčni sklad), cru od Štirih tujin klasičnih konfucijitnskili tekstov, med drugim piše: "Hiti tisto, kar si r resnici, je božji zakon. " Ta izrek jc nau> utemeljen z besedami: "Samo ti ti. lit živijo v skladu s st ojim resn ičnim jazom, lahko na zemlji tt tes nič. ¡jo stojo lastno rut rat o: ono tisi i ki uresničijo stojo last tisi narata, morejo uresničili naravo drugih, samo tisti, ki uresničijo naravo drugih, lah ko t ovsu ičijo naravo stvari: tisti, ki uresničijo na raw stvari, smejo pomagat i Materi Aort, ; t /tri njeni rasti in szdr-že vanju življenja; in tisti, ki fti vredni, da pomagajo Materi S ara v i pri njeni rasli in vzdrževanju življenja, so enaki \ebn t tj Zemlji. "
Wai-Tung Ga o. mladi tajvanski Kiiajec z jinçrSkira državljanstvom, živi na Manlni-tinu in se preživlja z Investi ran jem v nepremičnine, "Živeti r skladu s smjim tvsničrtini jazom " zanj pomeni to, da je lahko :upaj s svojim ljubimcem Simonom. S tem sicer resda ne "pomaga Mata Naravi pri njeni rasti in vzdrževanju življenja ', kar pa samo po sebi ne bi predstavljalo problema, če ne hi bilo Wai-Tungovih tradicionalističnih staršev, ki Y j vita na Ta j van u in ničesar ne vesla o sinovi homoseksualnosti, zato si ves čas prizadevala. da bi sina prepričala, naj se poroči. saj že nestrpno pričakujeta vnuke. "Dolžnost sina do očeta " sicer predstavlja eno od petih temeljnih obveznosti, na katerih sloni vsa konfucijanska etika, vendar Wai-Tungu še na misel ne hi prišlo, da bi na pnzadevanja svojih staršev gledal drugače, kot na občasno nadlego, na katero sta se oba s Simonom že nekako navadila, Če ne bi bil prav Wat-Tung edini Še živeči potomec družine fiao (ostali so bili pobiti na Kitajskem», Wai-Tungov oče, upokojeni ku-omingtanški general, pa jc težek srčni bolnik in je njegova edina želja pred smrtjo pra\ to. da .še doživel zagotovilo, <ia družina ne bo iïurarla, Zato .se Wai-Tung s
Simonom in z dekletom Wei-Wei. najemnico » eni od Wai-Tlingovih stanovanjskih hi,s, dogovori /:.i poroko, s katero bi Wei-Wei pridobila zeleno karto in ameriško državljanstvo, Wai-Tunga pa bi nehali vznemirjati njegovi starši.
In ker gre pri tej zamisli že na samem začetku za laž in prikrivanje - Wai-Tung prikriva staršem svojo homoseksualnost, Wei-Wei, ki ji je Wai-Tung všeč, obema s Simonom prikriva, da na tihem upa. da ji bo uspelo i svojimi čari Wa "unga "spreobrniti' v hele-roseksualnost - se seveda zgodi, da "besede, katerih smisel jc v tem, da razkrivajo resnično namero srca. le-to dejansko skrijejo", to pa povzroči "nered" (i poglavje XVTIT. knjige Pomladi in jeseni £,y Bu Veja t. Najprej starši nenadoma pripotujejo v New York, nato se sprejo z ženinom in nevesto, ker hočejo razkošno svatbo z več slo povabljenci, onadva jia skromno poroko v "intimnem vzdušju'. Do svatbe vseeno pride, po zabavi in pijančevanju pa Wei-Wei zapelje Wai-Tiinga. ki mu - ko sama ostaneta v hotelski sobi - "stvari uidejo iz rok", tako da
Wei-Wei 7 a nosi. Sedaj p f ekipi Simonu, ,„i njim še Wei-Wei, tako da obupani * i-Tung vse prizna maieri. Vendar prikrivanju še edno ni konec: malj vztraja, da oče (ki do-živ i nov srčni na pad.) resnice ne sine izv edeti. oče pa nato Simonu prizna da vse ve, vendar pa ga obenem prosi, da tega dejstva nikomur drugemu ne sme povedati - hoče pač ime i svojega vnuka. SVATBA govori o lili i in resnici - v odnosu do drugih in do samega sebe. Seveda pa jc lažen tudi film sani: le kaj je manj verjetno od tega da Wai-Tungov oče (ob upoštevanju tisočletne kila; :e homofobije) na koncu neprizadeto sprejme sinovo homoseksualnost? V bistvu gre torej za dobro reži rano laž. katere Funkcija je v "prikupnosti, ki opijanja čute", kar Pomlad in jesen Ly Bu Veja sicer označuje kol škodljivo za človekovo življenjsko esenco, vendar ni nol>cncga dvoma. da je kljub temu prav to tudi skrivnost mednarodnega uspeha tega najnovejšega celovečerea Ang leeja.
Igo r Kernel
WITTGENSTEIN
L hiografije: Ludwig Wittgenstein avstrij-sk j angleški tiluzol. -c je rodil leta 1889 v premožni židovski družini na Dunaju V Anglijo je prišel z devet najsi i mi teti in z veliko željo po študiju aeronaviike na maneh-fstoski jniverzi. Ugotovi, da je naklonjen predvsem teoriji in se prepiše na Cambridge, kn.i zaplete v vprašanja logike, II jih uči Bcrlrand Russell. Na prigovarjanje gav ekonomista Johna Maynaida Keyncsa je novembra 1912 sprejet v elitno tajno družbo, rinoaovano Apostoli. To je bila Irdno povezana skupina, ki jo je prevevala homoero-lJČna atniostera. Vendar se je vedno zbadljiv Wittgenstein izkazal za težavnega člana in prav. kmalu sc jc seans prenehal udeleževati. Po izbruhu prve svetovne vojne se je priključil avstrijski armadi, kjer so ga zajeli
Italijan iz zapora vojaškega taborišča je Russetlu uspel odposlati razpravo "Logično filozofski traktat" (Traetarus loglco-posi-tivusi, l'o njeni objavi (1921) je ta zgoSčena razprava, ki sugerira. da je večina poganjkov klasične filozofije čisti non imela kata-fizatorski elekl na porajajoči se logično pozi-tivistični trend v filozofiji, To ¡e tudi edino Wtttgc*n.steinov o deio, objavljeno še za njegovega življenja.
Po vojni se je odrekel filozofiji in je poučeval na številnih osnovnih šolali po avstrijskih vaseh. Vseeno pa se je leta 1920 vrnil na Cumbridge, kjer se je posvetil znanstve-netnu delti. Njegova predavanja, k. so bila večkrat prav »leče vaje iz samokritike so imela malo, a zato toliko bolj navdušene poslušalce. Čeprav j bil leta 1939 imenovan za profesorja, je drugo svetovno vojno preživel kot skromni častnik v vojaški bolnici. Po vojni se jc kot profesor vrnil na Cara-
bridge. a je v svojem delu občutil samo še muko prisile. Leta 1951 je umrl za rakom Po smrti so se njegovi sodelavci lorili težavnega urejanja številnih rokopisov. Tako o leta 1953 izšle Filozofske raziskave (1'hiln-sophische Untersui ungert). ki v glavnem • sebujejo revizije njegovih zgodnjih razmišljanj. osredotočenih na vprašanja jezika m na naravo filozofije same Oo tretje četrtine dvajsetega oletja je bil Wittgcnstein prav gotovo najvplivnejši filozof anglosaških dežel, njegove ideje pa ivijo naprej, saj so padle na plodna da v šoli logične jezikovne analize.
Ugledu je nemalo prispevala (udi njegova ivputaeija kot vedno askezi podvrženega i? vsakršne «nzualnosti osvobojenega človeka, Z izdajo biografije jo je leta 19"'3 'omadeževal" šele William Warren Bartlei ki ¡e prvi načel temo o filozofovi homoseksualnosti, Četudi so njegovi dediči imeli v poses-
ti skrivne dnevniške zapiske, ki vsebujejo -potopise" homoseksualnih izletov, so vsakršno "stranpot" zanikali in hoteli izničiti Rartieyeve ugotovitve. Poskušali so dokazali, kako sc je njegova podoba človeka ir filozofa bistveno razlikovala od stereotipnih modelov, ki veljajo za homoseksualce, In pxlobno, čeprav objavljenih dejstev ni bilo več moč z ničemer izbrisati. V času zgodnjih let je bil Wittgenstein vajen podajanja na kruzing po skritih kotičkih
Pratra, največjega dunajskega parka. Tu je srečeval mladež "rough trade" tipa, do kate-ie je občutil posebej zadovoljiva nagnjenja. To aktivnost je kasneje kontinuirano nadaljeval v Angliji. Imel pa je tudi dolge in čvrste zveze z moškimi svojega razreda; med r jimi je najbolj znan Francis Skinner. Zaradi homoseksualnosti se je večkrat počutil neu godno, mučno in zaskrbljeno, a je ni skrival čeprav je res, da je večkrat skrival in (za)tajil najbližje prijatelje.
Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bo Derek jam m zgolj pravoverno sledil filozofovi življenjski poti. Poznavalci njegove filmo-grafije namreč dobro vedo, da lahko toli kot \Vittgensteina v filmu pričakujejo tudi njega samega. Povsem v prvem pla i pa i v svojem zadnjem projektu, ttlue, ki ga lahko označimo kot konceptualni esej ali meditacijo ali kar avtobiografijo z a i d.som vse bolj prizadetega režiserja, (g)
NO SKIN OFF MY ASS
Punk v filmu ni pustil vidnejših sledov. Ikonografijo njegove ideologije predstavljajo predvsem The Boys Next Door, Breaking. Glass, Liquid Sky, Sid and Nancy in še najbolj dokumentarni film The Great Rock'n'roll Swindle. Zanimivo je rla je bil prvi režiser, ki je predstavil tipologijo punk-ovske kulture, gay, Jerekjarman s filmom hibiiee (1978). Prav tako tudi zadnji, kanadski režiser Bruce LaBruce ki pa je s filmom NO SKIN OFFMYASS glede na letnico nastanka, že močno postpunkovski. Zato tudi glavni akter, punkerski frizer, ni nikakršen "rude" ali "tough" boy, puč pa čisti "sissy" karakter, ki ga s punkom povezuje le še način oblačenja in modni dodatki, ki spa da-ja zraven. Tudi skinhead ni običajen; s svojim otroškim obrazom in apolitično držo vsekakor ne sodi v predal, kamor se jih zadnje čase (bolj ali manj upravičeno) trpa tudi pri nas. Zgodba je kratka, začetek tipičen: frizer spozna skinheada na klopi v parku
Vsega prezeblega in drgetajočega povabi k sebi domov, kjer mu omogoči toplo kopel Nato ga zaklene v spalnico za goste, Skin z lahkoto pobegne in se napoti v apartma svoje lezbične sestre. Vendar .se ne more
znebiti "mučnega" občutka, da je pravzaprav užival ob frizerjevem seksualnem dvorjenju. Medtem pa frizer sanja o seksualnem 'ponižanju1 svojega izbranca, Skinheadova sestra je edina odločna: "Pedri so razumni, skinheadi neumni," pravi bratu in ga dokončno združi s svojim občudovalcem. "Želel sem," pravi režiser, "napraviti Tili v katerem bi skinhead izpadel resnično noro," Noro pa ni neumno in zalo je ta izjemno nizko proračunski film punk estetike in eksperimentalne tehnike tehten prispevek k 'new queer cinema" gibanju, hkrati pa duhovit homage svojemu vzorniku Robertu Altraami in njegovemu filmu Thai Cold Day in tbe Park ki ga je v Kanadi posnel leta 1969. In še to: zanimiv soundtrack tod Carpenters do Dusty Springfield) zastavlja "resno" vprašanje, koliko je njun seksualn: odnos sploh politično korekten. Ko se namreč skinhead in frizer ljubita. Nico prepeva "Deutschland, Deutschland über alles". Vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je zares resno: kaj ima takšna očitna politična konotacija opraviti z ljubeznijo?! (g)
THE LIVING END
■Film THE LIVING END, ki si ^a je v celoti zamislil gay režiser Gregg Araki, je road movie o druženju dveh potepuhov na (po)-begu Luke in Jon, dvoje mladih "jeznih mož", živita v brezdušnem postindustrijskem predelu velikega L.A, Jon je pisec, filmski kritik, ki blodi izgubljeno po opustelih parkiriščih, dokler mu poti ne prestreže s seksualnostjo nabit, (na)silni klatež Luke, Ku Luke ubije policaja, jima ne preostane drugega kot beg, izmikajoč se pri tem neprestano policiji in ban dam moških šovinističnih svinj, ki mislijo, da jim je bog (za)ukazal pobiti vse pedre tega sveta. Brezciljno begata po žalobno prazni kalifornijski pokrajini. Če film že vsebuje "izobčensko komponento" in jo, potem jo ta gay artistična pripoved vsekakor izpoveduje na najbolj odkrit in i: ten način, saj jo "družba" našima junakoma naravnost vsiljuje: par želi uničiti samo to, kar uničuje njiju! Ubijata policaje, razbijata ban komate in fantazirata o pohodu na Washington, kjer bi s svojo krvjo okužila predsednika Busba. In v teh dejanjih in idejah se poistovetita s heteroseksualci, kajl tudi teh, ki bi si želeli to isto, ni prav malo. Tako se Jon in Luke na vsem lepem preobrazita v "banditski" par Bonnie in Clyde, vendar pa je njuna ljubezen tista, ki ju povzdiguje nad Warrena Beattyja in Faye Duna-way. Sicer pa se njuno prijateljevanje take in
tako ni moglo izkristalizirati v čisto ljubezen, saj vemo, da je bil gangster Clyde Barrow (1910-1934) gay. Česar pa režiser Arthur Penn leta 1967 v filmu še ni smel povedati, ker je seksualna revolucija takrat šele trkala na vrata. Zato pa Luke pojasni Jonu: "Midva sva žrtvi seksualne revolucije. Uživava in hip zatem sva že ujeta v zanko." In prav zato, ker vsaka revolucija, tudi seksualna, zahteva svoje žrtve, nanjo Araki kot avtor/umetnik ne gleda sentimentalno niti prizanesljivo in duha tega časa ne reflektira z ustaljenimi klišeji. Film tako ni le uspešna kombinacija lahkotnega pastieda in off beat campa, saj skozi dobro in čvrsto premišljen scenarii njegovi karakterji naravnost presenečajo v samo ozaveščenem prizadevanju, da v popolnosti izživijo svoje zamišljene funk je in akcije. Za primer: zdravnik pove Jonu, da je seropozitiven z isto lakoničnostjo, kot bi naznanil, da je zamudil svoj (poslednji) vlak. Saj ni dvoma, da je aids epicenter filmske pripovedi, je pa tokrat obravnavan na način, ki ga nismo vajeni: tudi s humorjem. What a wonderful world. kakrSenkoli že je! "Ljubim te bolj kot življenje", pravi Luke in tišči Jonu pištolo v usta. Zato ga lahko tudi ubije. Ali pa sebe, Ali pa oba. Ali pa nobenega. THE LIVING END je poleg filma Swoon osrednji predstavnik "new queer cinema". Pred kratkim je Araki na festivalu v Toronru predstavil že svoje novo delo, film Totally F 'ed Up. (g)

je dosegla zakonsko prepoved distribucije filma, toliko večji odmev je bilo zato slišali v underground u
POISON je sestavljen iz treh različnih zgodb, treh različnih poetik in estetik, ki pa se med seboj vendarle prepletejo v enakozvočje. 'Hero", kvazi dokumentarec o očetomorilcu; "Horror", črno belo obarvana horror/science-fiction parodija na račun znanstvenika, ki postane manični se k lalni morilec, ker je vzel prevelike ložo čistega "sex drive" seruma; in "Homo", popoln homage Jeami Gene tu. ki pripoveduje o jetrni ki romanci in obsesiji i m lad mi sozapornikom Osrednji karakterji zgodb so enigmatični otrok Richie Beacon, odtujeni znanstvenik dr. Graves in jetnik John Broom, neizprosno zaljubljen v sojetnika jacka. Prva zgodba je posneLa v stilu vox-pop tv dokumentarca o predmestnem lajfu. druga je reminiscenca na B produkcijo znanstvene fantastike 50-tih let. zadnja kot mix pastoralne liričnosti in kfavstro-fobičnega poguma. v celoti pa bi film lahko opisali kot camp (ali pa tudi ne), kot pripovedko (ali pa tudi ne in. uganili ste, kot gay film (ali pa tutli ne), tgi
STRUP (POISON)
Sloves režiserja Todda Haynessa temelji na kultnem statusu dveh filmov, kratkega Superstate ihe Karen Carpenter Story in celovečernega prvenca POISON. Slednji je postal znan predvsem po napadu, ki ga je nan| s svojim združenjem American Family Association organiziral častili Donald Wil-domn Film je označil za pornografijo, ne
da bi si ga sploh ogledal, dovolj mu je že bila objavljena kritika v Variety)u. sprožil pa je kampanjo tudi proti "National Endowment for the Arts", ki je Haynesov projekt delno subvencionirala Skratka, poskrbel je samo za povečano puhli dieto in zanimanie zanj.
Prepoznavnost, kontroverznost in moč filma samega so atributi, ki so Haynesa napravili za enega ključnih predstavnikov new queer cinema". Termin je lansko leto v "Village Voice"prvič zapisala B. Ruby Rich in z niini označila renesanso gay in le/bičnega filma, poleg njega pa je vanjo uvrstila še imena kot so Jennie Livingston. Gus Van Sant, Tom Kalin, Gregg Arakl, Laurie Lyrnl in druge Leta 1987 je Hnynes posnel Superstar The Karen Carpenter stmy. lažno dokumentarno in tragično zgodbo pop zvezde na višku slave, prekinjene s smrtjo, ki jo je povzročila anorexia nervosa. Film problema,.žira o e bn(osmX) identiteto, po dragi strani pa raziskuje ideološki (sanjski) vpliv in tnoč pop ikon. še posebej sladkobih (saharinskiS) ikon 60-tih in 70-tih let. med katere se umeščata rudi Karen in Richard Carpenter, brat in sestra v dtietu Carpenters. Njuna dnižina
DIVJE NOČI (LES NUITS FAUVES)
Cvrli Collard je bil vsestranski ustvarjalec -rf iser, igralec, glasbenik in pisatelj, saj j ■ za film priredil svoj lastili roman Condamne amou in bil je HJV pozitiven, za a:dsom je umri marca letos.
Jcan, junak filma, ki ga je Collard deloma avtobiografsko zastavil, ni nikakršen junak v pravem pomenu besede. Precej vase zagledan m samozaverovan je (tudi sam je bil narcis. klicati so ga "mali princ'), tako da ijsemnaistletni lauri ki je vanj do blaznosti zaljubljena, sploh ne pove v kakšnem po-
ložaju ;e. "Včasih moraš misliti tudi nase. Ne moreš vedno mislili le na druge." pravi v opravičilo. Kljub vsemu pa to ni film o aidsu kot takem. Je film o Življenju in ne film o smrti. Breme H3V pozitivnosti je namreč primerljivo z bolečino nezmožne odločitve med Lauro in boyfriendom Samyjem. ki niu resign ¡rano položi: "Zakaj sem se sploh zapletel 7. žensko? Morsi bi ostati peder!" Film ne sodi Noče biti ne pridigarski ne sočuten, Dogodki, ljudje n njih dejanja so vfilmani brez komentarja, kaj šele razlage, Ko pa sledimo Jeanu n potepu po pariških ulicah, smo priča v skoraj dokumentaristični manin predstavljenemu uiripu gay barov m borde-lov, kakor tudi placov na katerih se išče in
si'ti za anonimnim seksom, Samo nekaj mesecev po premieri je film že postal kultna klasika v Franciji, zmanjšal pa je tudi stigmo do homoseksualnosti (čeprav, ne vem zakaj, gay seks ni nikoli tako radoživo ter s polno goloto prikazan, kot je to navada in običaj pri stiaighi seksu - velja tudi za ta film!) in spodbudil razpravo o aidsu in ;aščiti pred njim Mladi so vzeli film za svojega, saj ni zgolj dokument o pariški gay sceni pač pa predvsem film o ljubezni. In če še ne veste, film vam bo odgovoril tudi na vprašanje, kaj sploh pomeni imeti nekoga rad "Nikoli se nisem naučil reči ME," je dejal Collard. To ga je stalo življenje, a še prej rodilo neštete DIVjENOČL (g)
ZA IZGUBLJENEGA
VOJAKA (VER EEN VERLOREN SOLDAAT)
Film pripoveduje zgodbo, ki temelji na avtobiografskem romanu Rudija van Dantziga sicer znanega koreografa. in govori o odnosu med kanadskim vojakom in 12-letnim hi>landskim dečkom v času, ko se je Nizozemska osvobajala izpod nemške okupa«|e.
Jeroen je bil poslan i/ Amsterdama na podeželje, da bi zadnje mesece vnjne preživel ob zadostni hrani in v populni varnosti. Nastanjen je bil pri prijaznem kmetu in se je htiro privadit podeželskemu žvljenju. Najeti s-vojega časa je preživel z nekaj starejšim prijateljem, ki ni imel drugega v mislih kot dekleta Prihod majhne skupine kanadskih vojakov povzročil /medo in osuplost, ker so se siarejša dekleta prav hitro ujela z os-vohoditelj hče ¡ia ni opazil tesne vezi med JrrmTiom m Waliom Cookom. k je bil nad iečkom v hipu očaran: "Takoj ko sem te ugledal, bil prepričan, da si moje vrste fant."
Postala sla neločljiva, kar je razvidno iz pre-nekaterih intimnih scen para v postelji in še najbolj tiste, ko se skupaj tuširata (deček je oblečen, vojak je mig) Dejstvo, da gre za gay razmerje, sploh ni moteče. Prav neverjetno je, a resnično: moteče bi postalo šele tedaj. Če bi šlo za razmerje med vojakom in 12-letno deklico. Film lahko tako le pogojno služi za "preizkusni test" o delovanju cenzure v deželah, kjer zakoni prepovedujejo opisovanje seksualnih razmerij z otroki, je zgolj provokacija, kot je bilo pri nas provo-kativno opisovanje prebujenega otrokovega zanimanja za (istoifpolnosi v MaShuradi, ki jo je sedaj, 22 Ici po nastanku, v svoj program uvrstila čelo TVS Sicer pa naj nihče ne prezre, da film v p ni plan ne postavlja homoseksualnosti ali celo t bog ne dajo pedo-lilije, pač pa neko posebno čustvo med junakoma. ki se ne more uhesediti, ker gre preprosto za ljubezen, (g)

David ie bil vselej izjemno zdrav S svojimi vitamini, vsakodnevnim plavanjem, i izogibanjem sladkorju in maščobi, s svojimi muesli zaitrki. z neodobravanjem kajenja, z redkim pitjem me je vselej moril: "Zakaj moraš jesti ta sirup?" alt "Ne, ne! Ne Še ene vodke. Kaj ne ves, kako slabo je to zate?'' Sam sem kar naprej bolehal, on pa ie bii kot nedostopen za prehlad, glavobole ali pokvarjen želodec. Potem pa so se pri njem nenadoma druga za druge pojavile majhne bolezni: nekakšni mozolji in kol od sonca opečena koža na njegovem ra i 5 ¡častem hrbtu; gobasta infekcija, vneto grlo; neprestan kašelj; driska. Sprva |e nasprotoval, da bi šel k zdravniku - 'Ne, saj ni nič, čisto nič.1' Končno sem ga pregovo: II. Opravi! |e nekaj tesiov in mi povedal: "Nekaj jc narobe z mojo krvjo Zato sem dobil te infekcije. Nekaj v zvezi s krvnimi telesci,'1 vli ne morejo nič storiti?" koniigntl je z rameni, "Delajo, kar zmorejo.' i e sem ga skušal se naprej spraševati ■ postal razdražljiv. ;'Ne vem. Preprosto ne vem. Saj veš, kako je. ko greš k mazaču državne prakse. Ni pripravljen, cía ti kaj pove. ali da bi sc dalj časa pogovarja Vse preveč jc zaposlen."
Tedaj, ko se je Se maki vedelo o itidsu in |e bilo toliko ugibanj, je bil to pogosto predmet pogovora pri večerjah. Pri neki večerji pri tieni je neka gostja, Američanka, pričela govorni o aidsu. Kar se je dogajalo gay skupnosti v New Yorku in San franciscu. je bilo strašno, res strašno, je rekla. 51o je za iakn skrivnostno bolezen, nihče ni pravzaprav vedel, od kod prihaia. Njen mož je menil, da so jo s Ha i tija prinesli ameriški gavi ki so hodili tja na počitnice. Nekdo drug jc omenil teorijo, da je viru> ušel iz kakega skrivnega laboratorija, v katerem so znanstveniki za polrebe CIA vodili raziskave o mikrobih za vojskovanje. "Zakaj pa ne iz sovjetskih raziskav KGB?* je pnzadeto vprašala Američanka Naenkrat je David, ki je ob takih večerjah • ivadnc sedel tiho, glasno in posiljeno rekel: 'K lahku spremenimo temo?" Rekel sem: 1'oda David, to je zanimivo. In pomembno. Pomembno za vsakogar, ne samo za homoseksualce."
"M lahko spremenimo temo?" je ponovil spremeniti smo temo
k, neje, ko so gostje že odšli, sem ga res-
nično zbegan vprašal, zakaj je tako vztraja I pr tem, da sc ne bi pogovarjali o aidsu Medtem ko je pobiral kozarce in jih polagat na piadenj, je rekel: "Tako bolestno je kar naprej govoriti o bolezni in smrti. Kaj ni bolj zanimivih stvari, o katerih se da govoriti?" "Bolezen in smrt sta življenjski dejstvi." sem protestiral "Kihče ju ne more ignorirati. Vsakogar doletita"
Pobral je piadenj in odšel tz sobe Tega večera sem v postelji reševal križanko iz Timesa - kot to počnem še vsako noč, dokler ne zaspim ali je ne rešim - ko so se odprla vrata in je prišel v sobo, Pogledal jc dol k meni. Potem jc rekel: "Objemi me. Obiem ne za trenutek."
Bilo jc tako nenavadno, da je on rekel kaj takega, s tako globino, da sem bil začuden. Stegnil sem roke, legel jc na posteljo in sklenil sem roke okoli njega. Nato se ie osvobodil prijema in ne da bi kaj rekel odšel iz sobe
David je nenadoma dobil iz|emno visoko vročino, Prosil sem ga, naj mi vendar pusti, da pokličem zdravnika, vendar me je za v mil. "Kj| pa lahko zdravnik naredi? Samo napad irusa jc. Minilo bo." Dan za dnem je ležal v postelji, na glavi je imel volneno smučarsko kapo in na sebi polno odej. jemal je ogromne doze aspirina in paracetamola. Kar naprej se |e znoiil, močil pižame in rjuhe. Skušal ■ -m mu zamenjati te rjuhe, vendar mi tega ni pustil Kdai pa kdaj se je opotekel iz postelje, šel v garderobo in prinesel nove rjuhe "Prosim, naj ti pomagam." "Ne! Že tako imaš dovolj dela " Ugovarjal je celo temu, da hi mu gor prinesel hrano. "Prišel bom dol," je govori]. "Rad bi prišel dol."
Ko je zgrbljen sedel nasproti mene za kuhin ■ sko mizo. se je tresel in zobje so mu šklepetali.
Nato je vročina kar naenkrat padla Čeprav bled in slaboten, je naslednjega dne vstal zgodaj zjutraj, precej predno sem jaz vstal, da hi delal v zvezi z nekim filmom pri Pmevvoodu. Počasi se mu je na lica vračala barva, p dobival je na teži
"Spet si kot prej," sem mu ves vesel rekel, 'a. bolje izgledam, kajne?" Zvenelo |e negotovo Kmalu za tem je s prijateljem odšel na počit niče v Španijo, Kc se je vrnil, je izgledal še bolje.
Potem mu je temperatura zopet poskočila. Tokrat sem še i volj vztrajat, da je treba poklicati zdravnico.
"Ne, ne! Ne moreš pričakovati, da bo kar priŠla. Daleč preveč je zaposlena, Sam se bom oglasil pri njej. Saj je sanio pel tnim.it hoje do nje,"
Sta! sem pri oknu v dnevni sobi in ga gledal, kako se vzpenja po hribu. Delal je velike korake, v svojem starem, lahnem atletskem stilu. Nihče. ki bi ga videl, si ne bi mislil, da ima štirideset stopinj vročine Ko se je vrnit, mi je povedal, da mu je doktorica rekla, da mora v bolnišnico, Pustil mi je. da sem mu pomagal pakirati; vendar mi ni dovolil, da bi ga spremil do bolnišnice. "To je zadnje, kar bi si želel! To, da bi bil ti zraven, razburjen in s kislim obrazom, bi stvar šc poslabšalo.
Kregal sem se; toda na konci ko sem ga s težavo pregovoril, da ni šel z avtom, se jesam odpeljal s taksijem,
David je bil vselej strašno spreten z javnimi zdravstvenimi zavodi. Ril je vztrajen, bil je mlad in čeden; še več, nel je pravi pogum, ki je takoj ugajal zdravnikom, sestram in administraciji. 'vo sem ga torej našel v sobi za enega, me ni to nit: malo presenetilo. Domneval sem, da jc bila to posledica njegovega šarnu, Niti napis "ograjena strežba" se mi ni zdel sumljiv. V bolnišnico C ha ring C ros s, sem šel popoldne. Z avtobusom številka 27, potem pa peš po Fulham Palače Road. po eni najbolj puščobnih cest Londona. Kadarkoli je bil Da i v bolnišnici, sem dan za dnem stopa! po tej cesit. V pikri šali sem jo imenoval moja vía dolorosa. Po Davidovi smrti se je moj založnik preselil v pisarne na isii ulici. Celo zdaj sovražim hoditi tja Ko zopet stopam proti bolnišnici. me prevzame strašna depresija, linkrat so mi celo solze spolzele po litih. "Kaj mislijo, da ti je?''
Zdaj me čudi Ea moja preproščina, ko em mu stalno ponavljal to vprašanje. Ali hi lahko hila tuberkuloza, levkemija, malarija, ki bi jo dobil . a svojih potovanjih po Afriki? "Ne vejo, enostavno ne vejo," bi mi rekel u trn je no. "Toda ali so opravili v se teste?" "ja, vse teste so naredili." Aids je bil nekaj, kar doleti druge: ni bil nekaj, kar se laliko zgodi nam, Doigo Časa mi ni i možnost nikoli prišla na um, tako da me je celo užalilo, ko mi je Kobert Ude ti pisal iz Grčije: "Zelo upam, da ni to tista Strašna bole, m.' Ne, sem mu odpisal, zagotovo ni. Nekega dne sem zapustil Davidovo sobo v spremstvu enega njegovih najboljših prijateljev, prav tako igralca, Geoff a \Vh¡cestón: T'pam. da bodo lahko odkrili, kaj mu je." Geoff je molčal
"Človek bt mislil da bodo z sredstvi moderne
medicine,,.1'
Geoff je molčal.
Naenkrat, ne vem zakaj, sem reke P "Saj ne misliš, da i m., aids, kajne?" Geoff je še vedno molčal. Kasneje sem zvedel, da je bil v tem času on sam HIV pozitiven. Nekai dni kasneje sem rekel Davidu: "Mislim, da bi šel v tvojem imenu k zdravniku. Absurdno jc, d; se , m Šc vedno ne sanja, t kaj
Zrl je vame Nato je mimo dejal- "Vedo, za kaj gre."
/ ;; tttu:ntžz*s*9t in mnesctrtsci
Kaj misliš s tera?"'
"Že dolgu časa vedo In sam vem že dolgo časa. Imam aids."
Lalifco bi mi bil rekel, da je pre hlajen. Možno da mi to ni vzelo sape, ker je ta možnost že dolgo prežala, nekje globoki.) * meni. v nepriznanem kotu, ki zbuja strah. "Zakaj mi nisi povedal?" Za hip je bil tiho. Nato se je nasmehnil: "Pa saj te razumljivo, kaj ni?' "kaj misliš s tem?"
'No, če bi vedel, mogoče ne bi več hotel imeti opravka z mano."
To me |e osuplo. Bila je najbolj kruta stvar, ki rm jo je kdaj rekel.
kako si si lahko kaj takega mislil? Le kako?" Bil sem besen.
komignil je z rameni in se nasmehnil.
Dva ali tri dni kasneje mi je David rekel: :iSe ti nt zdi, da se moraš testirati?" "Testirati?'1 Na to sem ves raztresen že pomislil Čc se ne testiram, me bo kar naprej skrbelo. hipohonder. kakršen seni: "Mogoče me je okužil." Toda Če se testiram in ugotovim, da ■em HI V pozitiven, ali bi to prenesel? ftj. -<m se stopiti k zdravnici, ki je bila tudi T vido , zdravnica in žena mojega agenta. Tjia bila f izjemno prijazna. Nič manj ni bila pETizzj mlada sestra, Novozelandčanka. ki nji ■ vzela 1er Izjemna prijaznost takih ljudi, puensirj žensk, je živo nasprotje podlosti ljudi, i so ri novinarji, recimo Peregrine Worst-ri me in Paul Johnson, ki pišejo o aidsu kot o ■ .rn: Kako bi lahko milostni bog naložil hudem tako strašno kazen in se obe-hla^ smehljal ob prešuštvu, alkoholi. hipokriziji. brezsrčnosti, ki sq tako po. pr ljudeh, ki se imajo za pravične?
teden, ko sem živel v stanju nekak-¿sea. duš /nega trpljenja, ki ga nisem mogel mA. tout razkriti Končno me je poklicala zdrav-rema tapuca Rezultat je bil negativen. Negativen? Za hip sem pomislil: .Negativen a bo. Nato me je preplavilo olajšanje, sem obiskal Davida, rne je takoj, ko sem rslopil, vprašal: "Ali si zvedel za rezultate waTVcde je. da jih dobim v torek. Prikimal enadoma sem se počutil potrt, sra-mcviisem se, To--
'Negativen,"
^ega .reti ' Skočil je iz postelje in mi vrgel rnfce okoli vratu. Ves srečen me je objel. 'To čudovito Oh. kako sem vesel, kako sem veseli šakšno olajšanje!" Hip kasneje mi je deiai. naj bi prosila dežurno za steklenico iimpjn(ci darilo prijatelja ki jo je spravila v hr* 'ail
Toda. čudno, veselja nisem mogel deliti z ¿delo sc je, da je vsa nesebičnost njegovega veselja ubila tistega, ki hi ga sam Uiiso čuiii. Bil sem na robu solz. ič^oma je prišlo do novega izboljšanja stanja. Vpiašal sem Davida, kaj naj rečem, ko me kdo vpraša o njegovi bolezni. Bil je zelo odločen. Zs nobeno ceno ni želel, da bi kdorkoli vedel, da ima aids. Šel sem V knjigarno Kensirigton in se končno odločil za bolezen, katere simptomi se mso tako zelo razlikovali od aidsa. Vsakemu sem nato rekel, da ima David levkemijo. Tu te tudi pojasnilo pogoste transfuzije, ki jih je moral imeti potem, ko so mu začeli dajati A'/J.
Terry Madely, najin prijatelj, je prišel k nama. da nama, povsem mirno, pove. da ima aids in da ne pričakuje, da bo živel šc kaj dlje kot kako leto. Niti slutil ni, da je David prav tako okužen; David pa mu, na moje presenečenje, ni povedal. Ko je bil Terry Še v dramski šoli, je delal kot frizer in prihajal je k nama, da me jc ostrigel in opral lase, kot je to počel tudi mnogim mojim prijateljem. Imel ie neko duhovito*. ■ ■ sebi, ki me je vselej zabavala. Strig. strig strig so delale njegove škarje in strig strig strig je delal njegov jezik, ko je rezal sloves direktorjev, igralcev in skupnih prijateljev. David ni trpel njegovega govorjenja, pa tudi striči se mu ni pustil.
Tern- je javno obelodanil svoj aids, ob Številnih priložnostih se je cclo pojavil na televiziji. Zaradi lega sein ga občudoval. Toda David je bil jedek: "Vselej si je želel logo zvezde in zdaj jo je dobil," je rekel, Skušal sem mu razložiti, da mora vsakdo najt svojo pot pomiritve z neizbežnostjo smrti, Terryju je bila to pot. da je svobodbo govoril 0 tem: Davidu njegov stoičen molk. David tega ne bi sprejel, Terryjevo obnašanje, to, da je do podrobnosti razpravljal o svoji bolezni cclo s prijateljicami, se mu je zdelo ogabno. Se bolj se mu je gabil Terryjev pogreb po televiziji, s tisto "There's no business like show business", ko so nesl: "rugo iz cerkve.
V	tem obdobju Davidovega izboljšanja sva imela svoje zadnje in najsrečnejše počitnice skupaj, v Dublinu. Zdelo se je, da je poln energije: tudi poln upanja, čeprav ni bilo nobenega razloga za to. Samo eno je motilo najin podaljšan konec tedna. 0< _ar mi je povedal, da ima aids, sva se dvakrat ali trikrat poskušala ljubiti; toda čeprav je bil moj duh povsem voljan, je moje telo nekako zavračalo.
V	Dublinu sem znova poskusil. Tudi tokrat ni šlo. Bil sem jezen nase, ponižan, sram me je bilo. David mi je položil roko čez ramena, "Ni važno, res, nič ne de," Toda meni - in mislim (udi njemu - je pomenilo. Nikoli eč nisva poskusi la
Kmalu zatem je počasi postajal slep na eno oko. Se enkrat je pokazal svojo nenavadno vztrajnost in iznajdljivost, uredil je. da je šel k enemu najpomembnejših očesnih kirurgov v Angliji in ga prepričal, da poskusi z operacijo. Zdaj sem šel k njemu v Moorfiekis. Predvidel sem. da boni z njim kako uro, predno odidem v Rarbican, da ocenim neko igro, Toda med potjo se je podzemna ustavila, Očitno se ? nekdo (ali neka'! y i get na tire, Spomnim se svojih misli v tisti zaskrbljenosti in jezi: Kako so ljudje lahko tako strašno brezobzirni? Zakaj izberejo tako javen način? In zakaj izberejo ravno uro konice?
Končno sem prišel do Old Street in dobesedna stekel do Moorfieldsa. "Samo deset minut lahko ostanem," sem zaso-pihal. Razložil sem mu o igr:, ki jo moram oceniti, in o zastoju podzemne. Edino tokrat, v vsem času bolezni, je bil David brez glave. Tako torej! je kričal name. Edino kar mu lahko privoščim je torej teh deset minut svojega časa. "Jutri bom spet prišel."
"Ampak hotel sem te videti danes. Ne veš, kako mi je bilo dolgčas. Tako zelo sem si želel govoriti s teboj.' Bil je kol silen otrok.
Očesna operacija ni uspela - specialist ga je že prej opozoril na to verjetnost.
Nazadnje je šel David še poslednjič v bolnišnico. Tudi tokrat je imel svojo sobo in tudi tokrat sem vsako popoldne opravil svojo via dolorosa, ko sem ga obiskoval. Strašno je bilo gledati to postopno razpadanje tega nekoč močnega in lepega telesa. Z Davidom si tokom najine zveze nisva nikoli preveč očitno izkazovala ljubezni. Bila sva preveč vase zaprta. Toda nekega dne sem nenadoma, kot nagonsko, planil s stola na posteljo in ga vzel v naročje. Ko sem ga zibal, I ustnicami na njegovem čelu. je vstopila ena i d sester, Irka srednjih let. Presenečena naju je gledala, David je v boln tiči vselej govoril, da sem njegov stric. Nato je stisnjenih ustnic in z osornim glasom rekla: "Ali lahko zapustite sobe prosim? Nekaj moram postoriti za gospodi Atkins," Sel sem iz sobe.
Od tedaj naprej se je vedenje te sestre, ki je bila prej prijateljska, celo spogledljiva, povsem spremenilo. Postala je tiha, obsojajoča, stroga, Vse ostale sesire so bile čudovite. Ta je bila edina izjema.
Nazadnje je David oslepel: tedaj je Peter Day dokazal, da mu je najboljši prijatelj Vsak dan si je v svojem prezaposlenem življenju prihranil uro, prikolesaril do bolnišnice in mu bral iz Telegrapha ali Timesa.
Samo par dni kasneje me je zgodaj zjutraj poklical David in mi povedal, da se zelo čudno počuti, da ga bo mogoče zadela kap. V resnici so bili zdaj prizadeti njegovi možgani. Zdrvel sem v bolnišnico, a je lc težko govoril in samo v pretrganih stavkih. Držal sem ga za roko. Padel je v komo.
Ko je bil v komi, sem irsko sestro, ko je prišla v sobo, vprašal: "Kako dolgo še lahko zdrži?1-' Ukazovalno rili je pomigmla, naj grem iz sobe. Nato je jezno zasikala vame: "'Ali ne veste, da ne smete nikoli reči kaj takega pred pacientom'"
"Ampak, saj se ne zaveda,"
,:Sluh ostane najdlje. Mislila sem, da to vsakdo
ve." Švignila je stran.
Na koncu sem cele ure sedel ob Davidu, Včasih sem skušal govoriti z njim. ga spomniti na vse čudovite ure. ki sva jih preživela skupaj, govoril sem mu, kako sent ga vselej ljubil, toda bilo je, kot da govorim samemu sebi. Nekega opoldneva sem stekel domov, da naredim svojo oceno za Sunday Telegraph. Ko sem sedel za računalnikom, presenečen, da v tem Času še lahko nap.šem nekaj skladnega -nekaj, ob čemer moji bralci nc bodo rekli ''Ta teden je pa res čisto iz forme" - je pozvonil telefon. Bil je Peter Day, povedal mi je, da je David umrl. Peter je bil pri njem. Nisem zmogel, da bi ga vprašal po podrobnostih. Tega nisem storil nikuli pozneje. V bolnišnico sem šel s svojo sestro Elizabeth. Kasneje sem občutil takC1 olajšanje, da je bilo Davidovo mučenje končano, kot potrtost ob njegovem odhodu: tedaj sem čutil samo potrtost. Slopil sem k njemu, da bi ga videl, vendar nisem mogel prenesti pogleda nanj. Ko sem prišel tz sobe. je ena od sester - majhna mlada in čedna, bila je Davidova najljubša -začela jokati. Prišla je Irka. Gledala me je.
Itt tri t¿trttsx¡9 f í />/ ft'fA^/w.Viï
rotem pa tili je s povsem drugačni* glasom od tistega, s Katerim je govorila nama z Dav Jom, s toplim, simpatičnim glasom rekla- "Sedite," in ko sem se zrušit na stol' "Prinesla vwii bom skodelico čaja," Naslednjega d nt .^va se l Elisabeth vrnila po mrliški list. Mladi zdravnik je bil vidno v zadrugi, ko me je vprašal: "Saj veste za vzrok smrti, kajne?"
Da., da vem."
"Bojim se, da ga moram vpisati na mrliški list vam bo to povzročalo pnibleme?"
Napišite kar hočete,"
■spraševal atii se. kako bo uradnik v mestni h.ši reagiral, ko mu bom poda! mrliški list. Ali z neodobravanjem, šokirano, zgroženo? Dejansko je bil poleni čudovit, sprva je potrtost povzročila čuden zanos, Ta je uMal prav do konca pogreba. Razmišljal -eni ali naj za zadnje slovo v krenuturiju rečem Gerardu irvinu, ki je bil ob toltkn pogrebih mojih literarnih prijtildiev. ali Cbarlesu SSrulie-k*onii, amerišketnu duhovniku, ki je že dalj časa živel v Angliji. Oba sta Vj moja lesna priiatclja in oba sta poznala Davida. Končno se po dolgem razmisleku odloČil za Char-lou. Odločitev se je izkazala kot odlična, O Davidu je govoril z nsnično ljubeznijo in razumevanjem,
Davide*- pogum 1111 še vedno zbuja s[K>štnva nje. V podobnih okoliščinah, ko bi se moje zdravje neizprosno slabšalo in bi se bližal neizogibni snirti, bi se gotovo sam ubil. David ni nikoli nili za trenutek (kolikor verni pomislil na to možnost. Pogosto sera s tesnobo mislil: "Kako lahko prenaša to nadaljewmie?" Ko bi :nc prosil, da pospešim njegov konec, bi storil \ ne, kur je i mojih močeh, da bi mu pomagal, ■v glede na možnosi zaporne kazni
\ dnevih, ki so sledili Dauuovi smrti, sem hitro pospravil vse njegove .stvan. ko bi Se Itotel rešiti vsakega spomina na grozo zadnjih 'iiL-pift'W. Brezbrižno sem zbasal vredne stvari
še skoraj 11111 Braun elekinčni brivnik, prav tako skoraj nov suknjič Armani, par kravat Hermes, nekaj čevljev Gucu t kot igralec jc David porabil veliko denarja za oblekel - v črne vreče za imrti \ekaj ieni |ih poslal na Uxtam. Druge sem enostavno prepustil sme-taiiem. Z.idu|a od teh i reč, v njej so bili pred-v setn njegovi papirji, se ie raztrgala, ko sem jo ■ lekel po ozkih stopnicah, m \sebina se je t.iztresla vsepowid. Sedel sem na stopnice in se, prvič po njegovi Mnrii, razjokal.
Viti/Ve/^ K!.\C zeli j Tumi tin^icikt pmiteir. hi! .'/in1 uredseduik siKtBifHxe PENit, jv pntri'itr tzduUuvju tu lobi'i^/cißio rč(0'i/;V'i/f dan je prišel tu'iuttlii»ia 'Zdi Conslahk vp.'. 19931 -priča j/ič j i idh i met.' iz nje gaft/n o bolezni m \iwil TTjegsAtyn partnerja Hia ida Athina,
folo: Wilfried forstet
/;/ tt tuuirzx'm nt mies

Nenapisano pravilo show businessa za gaye in lezbijke. ki : *lijo uspeti kot komiki v ti. stand-up comedy, je bilo vedno, da morajo o svoji spolni naravnanosti molčati ali pa se uspehu že vnaprej odpovedati, leí DeLarii bi kaj takega težko dopovedali. Zanjo obsta-pipo pra ila zato, da se kršijo.
Lea Deíiiria podira barikade. S svojo nepo-sredmi-stjo, predrznostjo in dolgim jezikom, s aienm se m lahko bosti. Njen prodor je dosegel -v rhunec aprila, ko se je pojavila v oddaii The Ars&nio Hall Show in tako postala pr ^ deklarirana lezbijka, ki je na nacionalni televiziji nastopala z avtorskim homo materialom Pred tem so ji preprečili nastop na dveh talk- i novcih, na The Tonight Shoiv in The bight With David letter man. Bal lova poteza, da jo povabi na oddajo, je bila kar drzna, čaprav živčnosti ni mogel skrit Pred oddajo je morala k njemu na krajši pogovor, mea snemanjem jo je prekinjal s homofobi-čnimi pripombami, ki ji niso Sle do živega '"Razumela sva se kot prava moška" je oznanila kasneje), po koncu pa jo je povabil k sodelovanju maja 199).
Po enaistih letih nastopanja v gay in lezbi čnih klubih (St.rnight klubi načeloma ne najemajo gayylsz komikov), se je DeLarii pri M letih izpolnila želja: prodrla je v sam vrli stand-up comedy. "Velika lezbača sem", taktno razloži občinstvu na začetku svoje predstave, med katero zbija šale na račun svojega "možačastega" videza, mimogrede izpusli
kakšno pripombo, ki jo razumejo le ''dekleta", in razišče komični potencial dvojnega dilda.
Skupaj s Kate Clinton, Robinom Taylor-jem, Jasonom Stuartom in še nekaterimi predstavlja DeLaria novi val komikov ■ deklariranih homoseksualcev, ki so jim odpira vsa vrata. "Dandanes je moderno biti peder ali lezbijka. Vsi, ki nastopamo že leta, smo vedno imeli težave s straight komiki in klubi. Bojkotirali so nas. zdaj jim vračamo. Dobili bomo, kar nam pripada. In to prav kmalu"
Njen coming Gut pred milijoni ameriških gledalcev je bil politično dejanje, ki ji je med lezbijkami in F ministkanii prineslo več točk kot tista pripomba, da je Amerika končno dobila prvo damo, za katero si lahko predstavlja, da bi seksala z njo. "Vse ostale so bile kot filmska ekipa za snemanje A:o£i živih mtivecet".
Njen namen ni bil nikoli samo biti atrakcija lokalnega gay kabareta (.nikoli ni skrivala, da je lezbijka). "Ko sem na odm in se smejejo mojim šalam, lažje razumejo moje sporočilo, pa naj bodo straight ali gay, Na ta način kažem svoje stališče, tako jaz sprer i-njam svet. Hočem, da me spoštujejo. Jebe se mi. če sprejmejo moje lezbištvo, tudi brez tega bom preživela. Ampak hočem, da me spoštujejo. Drugačni smo od njih, če bi bili enaki, nas ne b1 Dre ga malt."
V njenih nastopih mrgoli prosta škili besed in namigov. :,Pr-dim, švicam, preklinjam, vse zato, ker mi gredo na jetra družbene ideje, kal " naj bi se edla prava ženska. Uporabljam besede kot so peder, lezbača, dizelca, ker jih hočem osvoboditi negativnega prizvoka. Besede so zame simboli brez pomena, škodljiv in nevaren je lahko koncept. ki je za njimi. Zato tolikokrat rečem fuk 1 : v zasebnem življenju, impak na odru. Tam je to politična odločitev."
S svojim "neprimernim" izzivalnim vedenjem, ki je daleč od podobe potrpežljive, mučeniške lezbijke, je znaniika novega tipa ie7bijk 90-tfi let, in prihaja
navzkriž z večino feministk, 'Vse te fašistične feministke, ki pravijo, da nisi prava lezbijka, če ne ližeš ekološko neoporečnega sladoleda! Fno samo stvar moraš lizati, da bi bila lezbijka, to gotovo ni soja." Po tistem ko je javno izjavila, da bi z veseljem pofu-kala Hilary-Clinton so jo na ulici ustavljale ženske in ji očitale, da ima ameriško prvo damo za objekt in da razmišlja kol. moški.
Ko sem jih imela dovolj, sem vsaki rekla:
Veš kaj. če bi se našminkala, bi bila precej bolj privlačna,' Hotela sem jim pravzaprav reči, da jaz nisem njihova sovražnica in da naj usmerijo svoj bes na tiste, ki to so.'1
Zdi se, da z vsem, kar počne, krši neka pravila. Pravila, ki so jih v družbi postavili Straight moški, in pravila lažno krepostne lezbične senzibilnosti. Za njenimi gagi in poudarjenimi obscenostmi je čutiti zo in v nebo vpijoč krik: sranje! "Moja jeza izvira iz pomanjkanja seksa in iz tega, da sem lezbijka, Italijani radi izražamo svoja čustva. Tudi jezo. Seveda sem besna. Kot gay in lezbična skupnost bi morali najti način, da bi koristno usmerili -svojo jezo. Ubijajo naše ljudi, policija pa zvrača krivdo na žrtve. Kako naj me to pusti neprizadeto?" Da besne in uporne lezbijke niso ravno najlažje prebavljive za straight občinstvo, se je izkazalo tudi med njeno poletno turnejo po Veliki Britaniji, ko so ji prepovedali kar nekaj nastopov. :'Bojijo se močnih žensk. Jim bom že povedala, kar jim gre!'"
Dan po nastopu v Arsenio Hall Showu je na vprašanje "Danes Arscnio Hal kaj pa jutri?', kot iz topa odgovorila "Jodie Foster". V načrtu ima tudi še kaj drugega. Vlogo v filmu o Harveyu Milku z naslovom The Mayor of Castro Street bo igral Robin Williams'!, igrala bo oh Diane Keaton v lihuu Pet People, pred koncem leta bo izšla njena plošča G-Spjol, govori pa se tudi o lastni TV oddaj in off-Broadway shovvu z naslovom Muff Diva
Tudi pri izbiri tega naslova ni mogla iz svoje kože. Ob pravilni izgovorjavi zveni natanko lako kot "muff diver", kar je v slengu oznaka za tistega, ki ne liže samo sladoleda.
30
ciflYi
■GmmAe soke
ZRN 1972; igrajo: Margit Carstenen, Hanno Sthygulta, Im /fermant
(TVSl, 1.10.1993.)
R. W, Fassbindcr "V filmu tenke solze Petre von Kant sem hotel zelo natančno opredeliti, de ùoïkcitnarajo v homoseksualnih zvezah maki zatiralski ter potlačitveni mehanizmi kot r hetemseksualnih razmerah. Zaradi tega so bili homoseksualni ljudje bestti mane, ker vselej menijo, da so nekaj posebnega L netniki med njimi mislijo, da je njihova usoda posebej zanimiva. iti ostali so prepričani, da je njihova usoda posebej tragična Če jim potem rečmi, da to ne drži in da so odnosi enaki kot , normalnih zakonih, pobesnijo. Zdijo biti nekaj posebnega; nenormalni To je neumnost. "
To je avtorjev odgovor na napade, ki jih je tiil film deležen meti homoseksualno populacijo. Fasshinderjeva p remis a ki jo je morda najbolj radikalno izpostavil v filmu Marttia. je naslednja o, kar se na površini na že kot ljubezen, je v resruu odnos izkoriščevalec izkorišča ne C: nadri mi podrejeni; ¡e posesivnost, kjer vsak partner uveljavlja svoje egoisiične cilje,
P il m Grenke solze Petre rov Kant je FVss-binder posnel po svojem lastnem istoimenskem gledališkem delu, ki ga je brezuspešno uprizoril i Frankfunu leta 1971, G leda lis kosi ;e obranil tudi v filmu, v katerem se ja.sno .i/pozna delitev po prizorih, predvsem pa ga od povprečnih Itlmov loči /trajanje na zicmno dolgih kadri ki jih reže le tedaj, ki) gre za pomensko spremembo. Podnaslov filma je Bolezenski primer; s čimer režiser takoj opozarja, da zavrača gledalčevo Identifikacijo s filmom in njegovimi lunaki, temveč podaja eksempel nekega stanja, ob katerem naj bi gledalci ne ČUTIL, ampak H IZMISLIL o svojih la.stnih emocijah in odnosih ter jih po potrebi tudi SPREMENIL, Fassbinderjevo namero najboljt opiše Petra, ko pravi: "Ko SPREVIDI?, lahko stvari spremeniš. Obžale .iti bi smel kvečjemu tisto, česar ne sprevidtš." Režiserjeva namera, ki je v tem filmu posebej očitna, je la. da s pomočjo postopka, znanega iz Rrechto e ¿i gledaliSČa - to je V-cfekta (potu ji t venetu ličinka) - gledalcu odpre oči 'zase in za obdajajoči svet) in ga izzove k izvedbi potrebnih sprememb.
i "etra von Kant je modna k te j torka iz Bre--nna ter živi s služabnico Marlene. ki ostaja v Glrnu nema in ne opravlja le gospodinjskih in t a jurski h poslov, temveč je očitno prevzela rudi Petrina kreativna dela. Petrin odnos do Marlene je despotski, medtem ko ostaja Marlen o razmerje do Petre dvoumno; zdi se, da v svojem podrejenem položaju morda mazohistično uživa in Petro celo liubi. Petra je jetnica prostora, ki je sicer
tipična podoba svoje lastnice in na| bi potemtakem d^ial vtis domačnosti, toda v resnici gre za celico, za umetno ustvarjen svet, 17. katerega za Petro ni izhoda, Petra je kot eksotična nha v ak ariju, ki je. le zunanja podoba Petrine notranjosti in njene nesposobnosti prebiti /id, ki jo loči od RESNI ČNEGA življenja. Petrino anificielno bivanje ooudari Fasshinder 7 njenim pretiranim make-Upom; nenehnim menjavanjem lasulj, itd. - vse je umetno, stik s pristnim življenjem e pretrgan Njeno skrajno nemoč, Šibkost, izčrpanost zlasti duSevno - najbolj očitno ponazarja dejstvo, da je ves čas liodi-si v postelji bodisi na tleh. Tako pričaka svojo prijateljico Sidonie pozno dopoldne še v postelji. Pove |i. da se je pred časom ločila od svojega moža. vzrok pa je bil zlasti ta, da c sama postala uspešna in ni potrebovala njegovega preživljanja. Petra: "Hotel je skrbeti zame. Po tem o vin i samo po sebi nastane zatiranje," Da vidi Fasshinder v vseh odnosih predvsem razmerje zatiralee zatirani. kaže tudi Sidomeina izjava: 'Lester misli, da me obvladuje, jaz ga puščam v tej veri nazadnje pa uveljavim svo|o voljo.' In pa - v zveze se človek spušča predvsem zato. ker se boji samote - Petra: "Mis. ai, da je človek ustvarjen tako, da drugega človeka POTRE13L-.IL. ne zna pa živeti z njim," Sidonie predstav i Petri triiridvajsetleino Karin, ki Petro zaradi svoje lepote takoj fasanira in želi ponovno srečanje. Karin res še isti večer pride Petri razodene da je njen oče ubil mater in nato naredil samomor. Prvotni očaranosti zaradi zunanjosti se /daj pridruži še usmiljenje. Odpreta šampanjec in Petra predlaga tikanje. Medtem ko pada Petra v brezno brezglave strasti, izreče stavek, k prihajajoča Čustva silno relativtzira: "človek je trd in surov in vsakdo je zamenljiv. Vsakdo." Zdaj Petra izpove Karin svojo ljubezen Fasshinder postavi njune srečne (?) čase v izvenfilmski prostor m nadaljuje na točki, kjer se zveza razdre. Karin je spala z moškim, Petro to strahotno prizadene nakar Karin pokliče nicn mož. ki se je vrnil iz Avstralije, in odloči se. da bo Petro zapustila. Petra jo ponižujoče roti. naj ostane toda Karin. ki je Petro v resnici le izkoriščala odide.
Petra je zdaj v vseh pomenili na tleh. 'O, drek. drek. kako zelo te potrebujem!' Neki nemški kritik je zapisal, da |e Petrin obup 'na meji dobre^t okusa" in izjava ne preseneča. če poznamo njen krik ob prisotnosti matere, hčerke m Sidonie. "Mezinec od Kaiin je več vreden kot ve vse skupaj!" In pa; "Rada bi umrla, zame ni na svetu ničesar več,"
Da, Fassbinder je zavestno balansiral "na meji dobrega okusa", ker je gledalcu želel ¡»staviti pred obraz zrcalo in ga dovesti do spoznanja, do katerega |C končno prišla Petra; Sploh je nisem ljubila. Samo pose dovati sem jo hotela,"
Kdo i?.med nas resnično ljubi? In kdo se oklepa z\ eze le zaradi lega. ker ga je groza pred samoto? Prva čus'< a so zdrava in konstruktivna: druga patološka In nas spreminjajo v pijavke tuje krvi Kdo vidi v partnerju ČLOVKKA? In komu je le OPORA, potrebna zaradi lastne šibkosti? Soočimo se i. \ prašanji. In ukrepajmo!
Petra
JrbvT
žarnica
svetleče z
v t
ŽICO
srebrno tkanino spiralami kot oblačilo ali kot nak!t in kožo
design:
Franka Bertoncelj foto: Jasna Klančišar
32
Sštil
sižt
Ostal h<> v spominu kot gospod v k las ti ni sivi obleki, podloženi z rožnatim satenom in z vedno navihanimi rokavi, ki so razkrivali njegove roke. Bil je ponosen na svoje roke Svoje drobne, dolge, rafinirane roke. Bile so mu najboljši prijatelj, Z njimi je prijemal a papir, ki mu je tekst diktiral njegov genij. I n ni je risal in slikal, sproščal virtuozno fan-tazr 7. njihovimi ugl enimi prsti je tipal po svojih znamenitih znancih in poželjivih ljubimec L njimi je aplavdiiul svojim lastnim delom, Z njimi je koketiral kot ženske s svo limi nogami Z njimi je rad segal med noge, nobenih ni bilo. ki jih z njimi ne bi mogel razpreti. Nobenih vrat ni bilo, ki jih z njimi ne bi mogel odpreti. Ja, in tudi zaradi njih je bil skoraj pol stoletja center francoske kul ture, kot njen impresarij in protagonist obenem,
Leta 1889 Pariz ni dobil samo Eiffelovega stolpa, ampak tudi enega najlxdj vsestranskih umetnikov vseh časov1, ki mu je bilo trne JEAN Maurice Eugène Clément COCTEAU Tega čudovitega leta je i. julija povečal članstvo premožne pravniške družine V zgajala ga ¡e mati, oče je že leto po njegovem rojstvu napravil samomor in ga uvaiala v svet klasične umetnosti. A že izjemno zgodaj se jc kot upornik usmeril k modernizmu. Kubizem. dadaizem in nadrealizem so bile umetnostne smeri, ki so ga priv lačevale. Pra-ktjcira! :h je že v šoli, ko je pisal verze svojemu uč elju in ga upodabljal na zbadljivih karikaturah, Svojo puberteto, svojo pno za-aubljcnost "otroka noči" v lepotico dneva " pa tudi onanistične seanse ,s sošolci pri urah rc-Mn|j pod šolskimi klopmi, opisuje kasneje v romanu 'Strašni otroci'' (Les enfants terribles. 1929) Edouard de Mm, veliki francoski igralec ga s poezijo "Atadinova svetilka' predstavi javnosti, istočasno pa uvede :_;di v svoj moški harem, homoseksualni svet. ki |e svoje ljubezni izživljal v slovitih pan.šk i h salonih, Na številnih nočnih sprejemih l e ie tako pojavljal travesti ran v7 cesar-ta Heliogabala: v oblekah s številnimi biseri in rdečimi na borki, z uhani in z živo nalaki-ranimi nohti ter z golo zadnjico .seveda. Že v svoj: i zgodnjih 20-ktih je portai udomačeno ime v intelektualnih in umetniških krogih, ..segovi prijatelji pa takšna imena kot so Marcel Proust, Pablo Picasso, Igor Stravinski. VacLuv Nižinski. Serge D j agile v in mnog Jrugi. jegovi intimni prijatelji skozi i, se življenje pa so bili predvsem mladi S|xir-tnjlci in pesniki. Zaradi enega Izmed njih. zaradi Paula Thavenaza, slikarja in učitelja ritmične gimnastike, se je počelo (skoraj) večno sovraštvo med njim in starejšim ter slavnejšim And te Gideom. Gide je v svoj Dnevnik" zapisal: "Domij bi bito. med drugim pogledati kakšni so postali mladeniči, s katerimi sem se resnično lahko pozabaval. Tisti, na katere sem res lahko 'imel tpliv'. Miti enega ni. ki hi si ga s trudom botel prilastiti, pritegnili ga na svojo stran Sasprotno, mojo
stalna skrb je, da ¡ih usmerjam na nji hot v lastno pol... Vendar, nekateri niti mah ne jemljejo v obzir mojo požrtvovalnost in spoštovanje tuje vsebnosti.. ' Čeprav se Coeteau-jevo ime nikjer ne omenja neposredno, je jasno, da se prav nje triu očita povsem nasprotni) obnašanje On in njemu podobni so mladeniče pritegovali na svojo stran, jih usmerjali na svojo lastno pot se okoriščali z njimi, ne da bi pri tem spoštovali njihovo svobodo - to bi rad povedal tilde, ko je izstrelil strupeno puščico svojemu tekmecu in nasprotniku Cocteauju. Vendar, ali je bilo res tako?
Po nekaterih v javnosti že obelodanjenih zvezah z mladeniči leta 1919 Coeteau spozna "Čudežnega otroka'1, otroka ■ monstruma, Rnymonria Radigiieta Cocteauju je trideset. mlademu Eadiguetu šestnajst let. Toda Kadiguet ima za seboj e slavo izjemnega književnega daru, Številne izkušnje s starejšimi ženskami, s kockanjem in alkoholom. Kot krono vsemu si pridobi še eksplozivno prijateljstvo s Cocieaujcm. Coeteau jc omamljen z 'genialnim divjakom ;n naredi vse, da Radiguetov kratki roman 'Vrag i: telesu'' doseže uspeh. Dobro mu gre od rok, vendar pa mladega Kadigueta ne uspe obdržati samo zase. Čeprav odideta skupaj na letovanje, kjer prepuščata svoja naga telesa sončnim Žarkom Ažurne obale, Kadiguet svoje srce podeli Branji Pcrhnutter Strast in bolečina olienem kljtijeta v Cocteauju zaradi svojega "oboževanega ubijalca", kot ga je ljubkovalno ogovarjal. Vrhuncc idealiziranja oboževanega pa je strnjen v Cocteau-jevi izjavi, da se Radiguetovo sree lahko narise samo s svinčnikom ki ima namesto grafita diamant. Vendar pogoje za stvarjenje mita o Radiguetu podeli življenje samo. Bolezen in neobvladano življenje naredita svoje. Pri 20-ietih, leta 1923. Raymond Kadiguet, francoski literarni Mozart, umre. Nazadnje ga Coeteau obnče v bolnici 9. decembra "Nepozabni obraz ubijalca'1 uspe izreči samo še: "Čez tri dni bodo name strel-i<kti Božji vojaki" in tako je tudi bilo. Če je v erjeti Cocteauju!
Ni bila to edina smrt ljubljene osebe v Coeteau jevem življenju. Prav gotovo pa je bila najbolj boleča, Coeteau nnri, Izhod išče najprej v opiju, potem v religiji. Tako z enim kot z dmgim koketira v fvoji .slavni maniri. Z religijo še najbolj. Razburljivo je bilo ponovno priti v središče favne pozornosti kot konvertit, čeprav v resnici ni bilo nolienega spreobračanja. Bilo pa je dopisovanje s katoliškim filozofom Jacques oni Man rain oni. ki je bilo povod za številne nove komentarje, škandale in inisterije r;čoč pomoč za beg iz praznine, ki je njegovo dušo naselila po Kadiguetovi smrti, v pismu Maritninu, Coeteau zdaj svojega "oboževanega ubijalca" imenuje ' Nebeška rokavica". Ko nebo ponudi roko, pride smrt. Ko si vzame mladeniča, Bog Nebo natakne rokavice, da si ne uniaže rok, Radiguet je odigral vlogo nebeških rokavic. En odšel. Maritain daje Cocteauju nasvet: za sebe si pridrži pravico služenja Večnemu (Rog, znanost), Coeteau j a pa napoti v službo spremenljivemu (umetnost, družabno življenje). In Coeteau ponovno krene na pot.
Spet m1 deniči. prijateljstva, ljubezni; mladi pisatelj Jean Oes hordes mladi igralec Marcel Kliil, mladi črni boksar Al Brown Tekom prijateljevanja vsak od njih doživi transformacijo. Cocteau je mecen, učitelj, oče. In, bodimo odkriti, pederast, čeprav te besede ni maral: zdela sc mu je kot sinonim za naj-zahrbtnejši napad na svojo lastno moralno vzgojo Saloni so torej v njem le zapustili posledice Škandali, to ja. ne pa rudi odklanjanje ¡n geto. Mornarji ja, vendar kot simbo radosti in življenja, a ne kot pri Genetu, simbol zločina in mračnih demonov. Za Gcneta so pristanišča in mornarji naraven ambient, za Coeteau ja pa gledališki dekor, v katerem e včasih rad igra Po drugi strani pa: seksualnost je pri Genetu sestavni del občevanja na poli k nedoseženi neodvisnosti Vrhunsko občevanje se nam izmika, kajti po Genetu, "sedanjosti pripada samo kraljestvo neuspeha". Pri Cocteauju pa, za razliko, srečamo tipično infantilno seksualnost, v kateri dominirajo 'sie ril na prijateljstva in postavitev moških mitov na osnovi materiala (prijateljevi, ki ga obkroža(jo). Vendar bo prav ta "sterilnost" rodila številne plodove z obeh strani, pri obeh sodelujočih v igri, kot bo tudi prijateljstvu "brez ks «izumiranja" omogočalo "občevanje", ki t>o za mnoge druge za vedno ostalo nedostopno. Za vse to ¡e najboljša priča Cocteaujeva "Le tirn' Mane", sentimentalna homoerotična izpoved, anonimno objavljena 192".
Če bo vse po sreči, bo prav "liela knjiga" prvo njegovo delo, ki bo izšlo v slovenščini. Kot je bilo že zadnjič pri Pasolinijti ugotovljeno. lahko Coeteau samo se potrdi, kako smo Slovenci borno založeni s prevodno literaturo. So se pa njegove drame v 60-letih mnogo igrale na slovenskih odrih "Peklenski stroj" (La Machine infernale. 1934), "Ti strašni starši" (Les parents terribles. 1938) in "Pisalni stroj" (La machine ä ecrire. 1941). Kakor izpričujejo kritike, so bile te predstave čezmerno obložene s slovenskim (ra sočustvovanjem, preobložene pa tudi z melodramatično teatralnostjo, ki je v prav trpeči atmosferi triumfirala celo s histerično pretresljivimi kriki Je pa vprašanje, kako bi se pri nas lahko takrat na ustreznejši način lotili Cocteaujevcga avtentičnega in izvirnega demaskiranja lažne meščanske moraie, ko pa r. nji samo, jasno!, praktični) nismo imeli no I lenega opravka,
Cocteaujevcmu ekstravagantnemu, ckshibi-cionističnemu imidžu umetnika in clatit. ja, na večnem lovu za novostmi, je povsem odgovarjalo, da se oprime novega medija. Filmska kamera je tako postala samo nova igračka, sodobno sredstvo za sodelovanje v stari, ljubljeni igri pisanja in risanja. Ves filmet opus se je stopil z. njegovim kreativnim delom na drugih umetniških področjih in predstavlja tako oživitev in ovekovečitev tiste mitologije, tistih tem in slik, ki so že bile razde lane v njegovem literarnem in likovnem opusu. Vrnitev h klasičnim, grškim vrednotam je obogatena z eklektičnim spojem neoklitstke in modernizma. In res je največja Cocteaujeva umetnost prav- doseženo ravnovesje med tradicionalnim in modernim, abstraktnim in konkretnim, nemogočim in mogočim. Pred njim ni še noben
OOCfeflM
umetnik tega veka tako uspešno spojil lepoto in strast, humanost in narcisoidnost, intimnost in v.sečloveškost, ustvarjalca in njegovo tlelo. Kritiki bi rekli: ustvarjen je nov žanr, Cocteaujev osebni lip filma. Cocteau in film ■ to je kot popoln zakon umetnika s svojim idealnim medijem, ki mu je omogočil uresničiti svoje najbolj fantastične, najbolj nore in najbolj drzne sanje. Osebna mitologija, ki jo predstavi v prvencu Fesnikvm kri"(1930), ostaja njegov zaščitni znak vse do poslovilnega filma "Orfejev tes-¡ammriV^)). Glavni protagonist Cocteau-jevih filmskih poem je vedno Pesnik, pesnik z veliko začetnico. Pesnik ima samo sebe in svojo umetnost: teži k dovršenosti, ki ni nič dnigega ke>t nesmrtnost; sebe predstavlja kot svcije največje umetniško delo. Obseden s lavo in nesmrtnostjo sklene Pesnik neobičajno, zapleteno razmerje s smrtjo, Pri Coo teauju je smrt vedno predstavljena kot lepa, skr vnostna ženska. Pesnik je zaljubljen v smrt, kajti samo ona mu lahko zagotovi uresničitev njegovih želja. Šele v smrti nemogoča ljubezen poslane možna, mladost in lepota pa večni. Pesnik torej umrje v življenje. Še preden pa bi se lahko pričelo "smrtno dolgočasje nesmrtnosti'', Cocteau vfilma ver-letno najlepšo bajko na čast ljubezni - Lepotica in zver" (1946). V tej francoski legendi i 17, stoletja se ne omenja Orfej niti inspiracija ali slava ali nesmrtnost, Pobegne od intimnih obsesij. vsaj na prvi pogled se tako zdi, in se prepusti domišljiji, ki mu omogoči, da zgodbo o ljubezni, ki ljudi spreminja v ztvali in zveri v človeška bitja, oživi z najbolj čudovitim slikami, ki so bile kdajkoli izrisane na filmski trak. V velikem finalu se tako /er s pomočjo ljubezni spremeni v prelepega mladeniča, ki v objemu svoje irage leti proti nebu. proti večnosti. Cocteau pa v objemu s lilmsko kamero vzleti v filmska nebes . in pri tem svoje nepogrešljivo iine izpiše na Panteonu fimske magije. S. tem Limoni pa je Cocteau predstavil tudi -''■Tjjcga novega angela s čudovitimi ažurnimi i tirni, igralca Jeana Maraisa. Mara t« postane iiubimec. glavni igralec, inspiracija. Zver in Princ in idol matinejske publike, Kov mit se |c rojeval in istočasno oživljal v življenje tudi samega njegovega tvorca, strastno .zmerje bo trajalo deset let, veliko prijateljstvo pa vse do Cocteaujcvc .smrli. Ko se je približeval šesti dekadi svojega življenja, je Cocteau odkrito izjavil, da je zaključil svoje seksualno življenje. V usnjenih hlačah in nepogrešljivih laibičih. še naprej v družbi mladih fantov, se v po/ni h letih zares upira seksu, Zdaj ima / glavi nov cilj. Želi postati svetnik. Sveti Cocteau? Vendar ne ivetnil; bo postal ti: .i. ki mu je simbol ljubezni nož, znak svo-lvxle pa osamljenost. Sveti Genet! V Parizu je leta 1983 prvič izvedena predstava "Cocteau-Marah", Na sceni je legenda, jean Marais. Vse kar je izgovorjeno, je napisal ali izrekel veliki učitelj, patron in ustvarjalec mitov, Jean Cocteau, Živ mit v živo pripoveduje zgodbo mil®nega sLvarm-ka mitov dvajsetega stoletja. Predstavo si je gledal tudi Žarko Petan, ki pa jo je v knjigi "Teater je sepovsod" povs n raztrgal ■-.ru je anekdiMčnu koticipirana moncidm-ma, v kateri govori hiartm z miljknm pato-
som o življenja Cocteauja. predvsem pa o svojih tesnih zvezah z njirtt. Oder je ves v črnem, pa tudi Marais je napravljen v črno obleko. Ko dekla m i m dolgovezno besedilo^ ki ga je sam napisal oziroma sestavil, igra lako vehemmtno, da kar naprej opleta z rokami in stresa dvige, sive lase. namesto da bi s prizadelo intimnostjo pritegnil gledalce, da bi mu prisluhnili
Leta 1987 izide korespondenca ki se je med Coeteaujem in Maraisom dogajala skoraj trideset let. To so ljubezenska pisma, kasneje prijateljska, iztrgana iz pozabe minljivosti. Vse je objavljeno še za življenja enega od protagonistov (Marais je letošnjega 11. decembra praznoval okroglih 80 leti. da bi se tako lalikp ^ognili morebitnim zablodam pri tolmačenju. Vendar pa kakršnihkoli nejasnosti sploh ni moglo biti, Pisma povedo vse in samo za primer: "Moj oboževani jeannot! jaz sem najsrečnejši človek na svetu, je kje kdo srečnejsi kot midva, ki naju tudi apokalipsa ne more več ločiti. To je velika skrivnost. Po tem nesivčnem dtsevit (to je bil dan. ko je Marais odšel na fronto. leta 1940J. sem začutil izjemno umirjenost, fiiii so fo i ilovi najine ljubezni, ki se j »vpletajo ia pojejo v tišini Slava je v odnosu do ljubezni ničvredna. Najina slava je m najin' ljubezni. Srečen sem, ker te ljubim - te tvoje besede so vredne visoi . cene. ki jo človek plačuje za Ltstnu srečo. Zaradi njih sprejemam tn dramo in ta tunel, v katerem sta se znašla, Ža/ mi je vseh tistih, ki ne ljubijo z vso močjo, jean. " Pisma so polna patetike, ki jo sicer cenim, a včasih se mi zazdi, da le pretirava: ...Ko si vdtoajai (pismo po odločitvi, da ne bosta več ljubimca), si pozabil krznene rokavice. Odnese! sem jih v svojo sobi' in jih {Kttjiihljal s sulzami v očeh..." Bili so po Maraisu še mladeniči, ki jim je Cocteau ponudil "očetovsko'1 ljubezen in skrb, Med njimi je bil tudi i-douard Derinit posinovljenec italijansko-jugoslovanskega porekla, ki je bil sprva rudar, a mu je Cocteau cimogcičil. da je izSStel svoj slikarski ta-
lent, dal pa mu je tudi pomembne vloge v svojih filmih, Vendar pa samo Cocteau in Marais, jean in Jean, osfjala kulminaeija nekega življenja, posvečenega umetnosti sreče in igre, nekega življenja, ki je v odraščanju videlo samo izgubo in bolečino, nekega življenja, ki si je ogradilo svoj del v otroškem vrtcu. Za mnoge je bil to povsem dovolj velik razlog, da so Cocteauja kot umetnika in intelektualca prezirali. Njegovi najbolj odkriti sovražniki so postali prav kolegi umetniki. Za vse njih je bil le n 'zrel otrok, ekscentrik, samo eden neštetih za-bavljaeev, ostarela koketa. njegova umetnost pa, ha!, če ji sploh lahko rečemo umetnost, le popolna dekoracija, ki svoje pribežališče išče v avantgardnem liermeličnem in izumetničenem.
Cocteau pa je na srečo zapustil številne "otroke", ki se še danes lahko gledajo, čita-jo, ji .tajo in izvajajo, Naj bo sodnik vsak samemu sebi. Vendar je Cocteau že za življenja odgovciril na vse te obtožbe in to na svoj značilen način nesramnega otroka v letih: "Ja, jaz sem laž, Laž, ki govori n, nico!" Pred kratkim, 11. oktobra. je minilo trideset let od njegove sinni. ki se je zgodila, ravno ko je pripravljal radijsko odda,a na čast Rdith Fiaf. Ko jc slišal za njeno smit. je dejal: ,lPiat je mrtva, ah, zdaj lahko tudi sam umrern." In je umrl, samo nekaj ur za njo, Bila je tako to njegova poslednja laž. Laž, ki je govorila resnico,
Glisti Goran G. joto: Marais in Cocteau

Ko na Iv zaslonih uzremo "dečka 5 piščalko", ki nas na znano Krekovo melodijo zazibljc v s(p)anje. oberemo le se toliko moči, da posežemo po gumbu za izklop in že se pokrijemo z vekami. Si jc sploh mogoče želeti še kaj več, kot da ti uspavanko na svojo piščalko zaigra nežni goli sloki deček. Pravzaprav mu je ime Pastirček in ga je leta 1942 v bron ulil kipar Zdenko Kalin (1911-1990), ki se je v našo zavest zapisal predvsem z občuteno izpeljanimi gradinimi figurami otrok, ujetih v skulpture Otroških iger. Bile so jj;ot odsev njegove duše, kajti bil je mil karakter, kot zaščite potreben otrok. Svoje bogato znanje je razdajal vse življenje: kol ustvarjalec, kjer jc zapustil bogat opus kiparskih stvaritev, kot pedagog na ljubljanski likovni akademiji, kjer je mladim talentom odpiral poglede v njihovo lastno ustvarjalno hotenje, in nenazadnje tudi kol angažirani kulturni delavec, ki je vselej prisegal na strokovnost in na odprtost vsemu novemu in drugačnemu. Pred davnimi leti, ko so Pastirčka iz Tivolija, kjer domu je, ukradli, so se vsi oddahnili, ko so ga končno našli in spet postavili na svoje mesto. Danes, ko stoji tam ves iznakažen, ne sebi, ampak vsem mimoidočim v posmeh, se ne zmeni nihče. TVS pa ima po 3>letih še vedno najlepšo •'špico" na svetu. Čeprav je tehnika vseskozi napredovala silovito, lepota in milina "dečka s piščalko"' ne moreta biti z ničemer omajani, kaj šele zamenjani.
gusti g.; folo: frerik fidler
Melikim belim stopinjam sledim in se privajam spet na pozabljene tišine, na bele lise, spletene v kitu. Nekoč sem srečala belo deklico, ki je znala iz svoje violine priklicati toplo poletje. Znala je razpreti travnike, mi šepetati v uho pred nevihtami, ko bi hotela noga postati mivka in Hi se tako skupaj v sladostrastje pogreznili. Nosili sva v sebi tisto toplo poletje, ki sva se v niem samo do poljuba zganili. Odpiralo se je modro in dotikalo v vaški cerkvi na hribu, kjer je med starimi freskami v mojem naročju zaprla oči. Bila je ena tistih silnih ljubezni.
In listo noč sva na ravnini med ajdo druga drugi pretopili telo v rumeno. Stegna mi je o vila s čisto belo krpo, ki je dišala po ajdovem kruhu. Še dišim in bom vedno dišala. ker so se njene dojke prebudile v svileno dotikanje rasle in se manjšale.
Potem enkrat, ko je ni več bilo, sem p okle' nila pod baročnim stopniščem, priklonila sem se. z roko na srcu, njenemu mednožju. Da je nikoli ne bi ranila.
Njeni topli prsti so mi tisto nof zdrsnili preko trebuha, z zlatim prahom so naredili pot, ki se vroče zakuje v kožo. Od njih se ves zlatis in se kažeš soncu. Preprosto in tiho. Lepota, ki neslišno zbuja čutnost v ženski. Rekla sein ji, naj pada vame. naj se razleze po meni, naj enkrat že sanje živim. Posejali sva nevidna semena v brazde in potem sva z rokami brodili med njimi.
Neki drugi dan mi je spela v lase dišeče iglice, se dotaknila mojih dojk, šc ustnice mi ie s svojo zeleno slino pogozdil Bila rni je dom in pravljica in moja ljuba. Neka skriv-■ i ust lepote, sladek vonj po ženski zreli koži.
Zdaj so v meni neka dolga deževja, ob ečerih gladim medenino v svoji majhni orožarni. v nočeh se pretepam s prividi. Čakam, da mi polrka na okno, ude si ovijam v di->avne griče, da je dotik lepote in trpljenja v enem, okus po koži. sladka razsanjanost ¡ezika, ko si nekoga globoko v svojo dušo pojedel. Čakala sem jo na vseh golobjih trgih zmerni bosa, da se ji poklonim, na vseh postajah, v vseli jesenih, zmeraj bosa. Mord. čutiš .svoje boke tako globoko, če so te še samega v neki pravljični ljube li spo-čeli. In sončna rana se žalostno svetlika v ravnini. Včasih pride angel, ki pove skrivnost in jo pozabiš. In je rana. Podobna ajdi in Žitni bajki, pa dlanem med zmi. ko sva si z njimi očistili telesi. In to je bilo v njenih svilenih prstih, da mi je stare tople povesti začetka v mednožje zamesila.
Zmeraj nas ranijo, ker nismo isti. telesa bi nam zaznamovali in nas na križ pribili. in zmeraj znova se pod isto rano roža na koži zgane, skorja se razpne. Telo se prebudi, la čudovita oblika, ki se sama vase in v drugo prelije, ima svojo neslišno govorico, stopinje, sled v1 milini dojk dveh žensk, trepetanje bilke. Potem si tako močno narejena iz zemlje, da si z zobmi odgme.š pot.
Nekega večera mi bo z violinskim lokom notrkala na okno. da mi razkrije še vse preostale skrivnosti. Odšli bova v leseno bajto na robu gozda, da si oh petrolejki razlomiva kruh in popijeva kozarec vina. Potem bova dolgo posedali v mraku, da se načudiva tišinam.. 'Cista čudovita odsotnost bo v udih, ki počasi rože pod kožo zgane. Nasmehnili se bova, vrgli na ogenj še eno poleno la se lop lota ne premakne. 2 blazinicami prstov si bova na obraz narisali nebo. si pobožali nasmeh. roka bo zmedena odpotovala po vratu, razgalila srajčko brez sramu, ki ni lasten lepoti trenutka, ko se v njem zasvetijo rožnati vršički dojk, dišavna griča počivališč ustnic in ka. mehkih sanj, ran in pesmi. Morda bo to prav tak deževen dan, ko kapljice Šepetajo za okni in sc telo z boki zgane v trepetanje od njene roke in njenega
diha. Zacvcti cvet, In soba z niz m stropom in razlomljenim kruhom na mizi sc spremeni v svetišče, v pravi moli, v pravo dišavo, v molitev njenega telesa. Ta nevzdržna nabreklost telesa, ki se v neke Irenutke razsipljc kar samo. od znotraj, Prebudila jo bom v sanjah. Naj me v sebi čuti. Naj jo na drugi strani ijihrepenim.
Med ajdo je šepetala, da ne bo mogla nikoli oditi, ker je v nama skupaj toliko lepote. In jaz jo Čakam Pišem pisma, ki so zgodbe, dolge in resnične, nekje med dnevom in nočjo, med zbežanim in pozabljenim. Moj dar je. Pišem pisma svilenim prstom, včasih ajdi. Poznam okus menih ustnic, svilene oblake na njenem trebuhu, temen popek z imenom. Dragoceno skrivnost o zlati roži v ženski imam še zmeraj spravljeno v zaklenjeni škatljici. Nekateri o tem ničesar ne vedo.
Zvečer pritisnem roke na nebo in z rahlim tre peta njem narišem k luni njen obraz. V tebi, ljuba, bo ostalo toliko lepote.
Ajda
(Druga nagrada na natečaju Pandore za kratko zgodbo..)
_ __ _____;
t:. -SI-,^SSSST
■■mi^^HHi

3~7
Alen Kos
38
Alen Kos


Letošnje smernice v plesni glasbi so od lanskoletnega nespornega hita - techno stila -pričele prehajati v svojo mnogo !wlj sofisti tirano "variacijo na temo", v tako imenovano trance glasbo, za katero je značilna nekakšna večdimenzionaliiost, hipnotičen občutek vibracij in lebdenja; čisti, sintetični ritmi mehko podlagajo klaviature in svn-ihensizerje, ki v raztegnjenih glasbenih temali povzročajo prc| omenjen efekt neomejenega m n og od i men z iona 1 nega prostora, nekakšno zazrtost v kozmos, v sterc nedosegljivega in nedoumljivega, občutek popotovanja skozi Čas in neznane galaktične y et ove,.,
Dj Mob) The Orb, Orbital, Dj Felix ... so
ta trend jasno napovedali Že v preteklem letU; spomnimo se samo Mobyjevega hita Go!, pa Fellxovih Don'I You Wan i Ate in It Will Make Me Crazy, ki prav /.a ra d i zgoraj omenjenih kvalitet in razsežnosti ostajajo še danes med najbol) priljubljenimi slikici v Poza disku in kot vse kaže. bodo poleg Groove Is in the Hear11 Dee Lite) in Se nekaterih gay himn (Relax, You Make Me Feel, Tainted Love.,) ter obvezne Madonne (hiti iz albuma Erotica. Vogue.. >. ostali železni repen oar tudi v prihodnje,
Z veseljem lahko ugotovimo tudi, cla se je letos rodila nova blesteča gay zvezda - niega trans vest it Ru Paul. ki se |e s hitom Supermodel zavihtel na sam vrh svetovnih glasbenih lestvic, pa čeprav s svojim imidžem s svojimi video clipi jasno sporoča homoseksualno spolno identiteto; ali postaja postmodern a družba sprejemljivejša humanejša, bolj naklonjena drugačnosti, se morda zaveda prednosti različnosti, mullikultumost ili pa gre v tem primeru spet bolj ali manj za izjemo, naključje tipa Boy George, Jimmy Somervllle Marc Almond Village People. Army of Lovei5 ,.? "erjetno to slednje. nikar si ne domišljaj mo preveč! Kjer gre za takšne vsote zelenih bankovcev kol v glasbeni industriji, je pač včasih treba tudi zamižali, pa čeprav na obe očesi. Pa š< vtTV je tukaj, ki preko satelita obvladuje celoten modri planet; koncepcija njihovega programa pa je kar se da liberalno naravnana in osveščena, zato se v njihovih intervjujih pogosto pojavljajo glasbeni .¡vajalci. ki irez težav, povsem samoumevno govorijo tudi o svoji homoseksualnosti; vsako leto pa poteka na MTV-ju rudi obsežen program ob svetovnem d n evtl boja proti MDs-u. ki ima z reki nami za sale-sex predvsem preventivno in izobraževalno funkcijo.
Med lezbijkami pa se je dokončno promovi-rala k.d. lang, ki je za svojo virruoznost pre-
jela letošnjega Grammvja, Pa še coming out ji je končno uspelo narediti, kar tudi niso mačje solze
Pa se povrnimo k novim glasbenim tokovom, k tranceu. torej. Pojavila se je cela vrsta odličnih skupin preveč jih je, da bi lahko omenili prav vse, zato se bom omejila predvsem na tiste, ki jih v irao v našem disku,
.Moby je letos prodrl še z dvema hitoma, z \e.xt /s the E in zadnjim singlom Move, tudi Dance 2 Trance so >e prebili z več komadi, še najbolj z The Power of American Natives. malo manj pa s Hello San Francisco in Take a Fm Fall. Tukaj so Še zares izvrstni Ca pri-corn 7. 20 Hz in Jaydee s Plastic hn-am.-f. Sledijo techno trance bendi kor LHumina-tae s Tre mom > De! Term n. Tefnpestado, D-Code s komadom Odyssey, Fierce Ruling Diva 7. You Better Take This. Alahualpa z Anathema, Interactive s Komo. Cyheria z Mr. Chill s Hack. Country&Wcstern z Reincarnation CJ Bolland z več uspešnicami. Introspective 7 Land of the Rising Sun, Dream Your Dream s Soushkin, X-Trancr x the Commitment. Transform s TrUnsfor mat i on. Popcorn s Fade Aivay, Jinny s Feel the Rhythm. Transformed 7. Just Can't Get Enough, Tranceformcr z Be .lir Lover, Mellow Mellow i I can i Stop. Neuro z izvrstnim komadom Mama. DJ Hell z M Definition of House Music. Hou.se of Usher s Shades, prav posebej pa bi va-. rada opozorila na The Future Sound of London s hitom Papua New Guinea, ki zdaleč presega vse klasične okvire tn se uvršča v ¡sosebno kategorijo glasbenih inovacij preteklega leta! Omeniti velja še Daturo z Devotion. M z Razzia, D-Tribe z Walking On Love, Zentral Que Ldeo.. Skratka, kvalitetnih trance bendov je res precej, tako da bo zanimivo opazovali, do kod bodo prodrle le nove ideje in predvsem, koliko časa se bodo ... držale na glasbenem nebu
Mimo pravih hit industrijalcev 2 Unlimited seveda ne moremo; komaj prav zapopade-rao en hit, že je tu drugi, vendar se osebno 7. nostalgijo še najraje spominjam njihove pn e uspešnice Twillight Zone. No. trenutno vrtimo kar štiri njihove zadnje uspešnice -_k> Umit (ta se je že nekako umaknili. Tribal Dance, Faces in prihaja že I,ei the Beat Control Your Body Aaaaah' Tudi skupina U.S.U.R-A. je izdala že svoj drugi hit Sweat, še zmeraj pa imamo raje Open Your ,1find-, En Rage pa so nas več kot navdušili s komadom Run ta You, čisto dopadljivo pa zveni tudi njihova dance techno priredba Animals o v House of the Rising Satr, na Ka'ii i re za seveda nikakor ne smemo pozabiti. saj nas jc napolnil z rczktm ritmom erotiko s komadi Orgasmico. ilablandd in z zadnjim hitom Terapia, C? ne Ha nas ¡c navdušila z C Got 2 Knou. tuka| pa je že tudi U Got 2 Let the Music (?D - dokaj dvoumna izjava, upajmo le. da glasbe vseeno ne bodo pustili, kot so to storili The KLF ki jih prav tako z veseljem vrtimo še danes in se skupaj z njimi sprašujemo What Time Is Love. na
primer. Omembe v redni so še The Good Men z Give It (p, pa Deadly Sins z We Are Going Down (ali gre za oralni sex ali pa vendarle za ka| drugega, je prepuščeno našim vročičnim fantazijam) in, jasno, še eni mega hit industrijalci - U96 i Love Sees No Colour m o, hi in Motion. Pa smo pri Leili K, ki nas ne glede na ie zdavnaj pretekel rok trajanja Še kar naprej "uničuje'' s svojima Open Sesame in priredbo Ca Plane Pour Mor, dostojno ji konkurira večni Dr. Alban. tokrat s Sing Hallelujah], Eden bolj zani mivih v preteklem letu je zagrebški bend Litra nee s komadoma Te Querro (KToi so naredili odličen remix) in Dasta i .slednji se vsebinsko nanaša na balkansko krčmo oziroma vojno na prostorih ex lugei Tudi The Shamen še niso za med staro ^aro. Še zmeraj se razživimo na njihov LSI., Ebeneezer Goode, Boss Drum... Snap so nas nazadnje navdušili 7. The Exterminate, precej manj pa z Do You See the Light: letošnji zvezdniki komercialne techno instant plesne glasbe pa so vsekakor Culture Beat z M, Vain in zadnjim Got to Get It in pa Haddaway z What Is Lot e, Lij in Come Back, kakopak!.
Da ne bomo ostali samo pri tnuiceu. technu >n lechnopopu. se velja še pomniti George Micliaela s super miksom Adamskega t Killer i in Was Not liVii (Papa Was the Soling Stone). Lenny Kraviria, ki sicer ni več ponovil tako dobrega albuma, kot sta bila predhodnja, je pa zato udaril v polno s hi toni Are You Gonna Go My Way, Pri sicca ki se menda poslavlja od glasbe t dokaz za to. da misli povsem resno, hi naj bila tudi sprememba imena - zdaj mu je namreč ime Victor i mi pa se ne moremo posloviti od njegovih hitov Sej MF. My Name Is Prince, tudi še Cream, Kiss, Sign O'The Times, Purple Ram. za slovo pa je izdal album The Hits/lj Sides. Na treh CD-jih je zbranih % pesmi, 3<i hitov petnajstletne kariere, od tega 10 top hitov, ter še 2U dodatkov za glasbene sladokusce; tistih 20 skladb, ki so se v preteklosti znašle ru B straneh Pnnceovih singlov, In pa še štiri neobjavljene skladbe, med njimi jc tudi Peach, ki je v tem trenutku seveda tudi njegov zadnji hit, ki ga »nimo. Skt da, zares, k. ,ti tako karizmatična osebnost. kot je bil Prince, se v glasbi le redko pojavi, izgubr bo lorei nenadomestljiva!
The Pet Shop Boys so tudi eni izmed večnih tn največjih - tokrat je tu njihova glas jena tema Go West: v družbi največjih pa so bili in so še zmeraj Dcpechc Mode in U2 DM so ustvarili prečudovit komad I Fee! You, ki je za njihovo izraznost nenavadno ročkersko obarvan, če seveda odmislimo Persona!Jesus (ravno to je tudi tisto, kar jih dela zares velike; vedno namreč n; iejo svojo pot - medtem ko gredo vsi v techno, gredo oni drugam. To je Šc tem bolj zanimivo in presenetljivo, če vemo, da so oni v technu popu bili že zdavnaj, od vsega začetka. ko drugi šc vedeli niso prav, kaj naj bi tam sploh počeli) V2 pa so nas presenetili s povsem enako potezo, le da v obrai-no smer - Evert Better Than the Real Thing so namreč predelali v techno plesno verzijo;

niihovi fani so se sprva zgrozili, na koncu pll so le morali dojen, l!j so C2 tako super-iorni, da jim taku pole ¿a ne more škoditi, ampak le Še bolj dokazuje njihove; sposobnost Trebit pa je dodali. da se pesmi z njihovega. zadnjega albuma Zooropa v disku ne pri|em!jc|n najbolje, vsaj zaenkrat še nc, Ko smo St ravno pri techno remixili. je najini irebg omenili Prsnkie Goes to Hollywood in njihov Hukix, ki so pj pred nedavnim oplemenitili s ledino saundom. kar sploh ne zveni slab«, res nc. Skrb pa /buja novica, da je ludi tromman te nekdaj re.s izvrstne skupine. Holly Johnson javno razkril, da je seropositives
\,i koncu je treh* povedati £e 10, da poleg trancea v se bolj prodira tudi hip-hop (pri naj 7. nekajletno zamudo j- najpreprostejši odgovor, zakaj šele sedaj, hi lahko bil ta, da so nekateri rap. jazzy, funk}1 hi p-h op bend i dosegli ne\ eqetiio visoko ra\ en v svoji ust--larjalnosri - Arretted Development. Stereo \fCs in l.'SJ na primer. Simpatični in komercialno izjemno us peš tu šo letos bili Shaggy l Oh Carolina, Snow z Tke fnfor-"ter. Apache Indian >: Boom Shack n Lik k. siakka Bo s Here We Go, Stereo MC's s • bnnec;W in vsaj še Slep J; Lp. M-People / Muring On lip, Positive Gang h it; mt Ftw-ihm (ta Se najbolj spominja na Dee Lite'.)...
Pri eino muziki povejmo le to, da so nesporno pni še kar naprei Les Negresses Merles ki so letos izgubili svojega pevca lUTtlose). i/dali pa so izjemen album 10 A'twi.ves. Druga zvezda stalnica pa je Kija k-d kralj tako imenovane rai muzike Slikic pa se imenuie Did i. Tu pa tam pa ? asu čem o k komad Mori Danteja ie ke ke, ki ga je resda prekri11 patina času, vendar ga nika-\ ji" ni načela.
■	i lepše balad? letošnjega leta pa 50 bile
■	ephig Satelite ("Tas min Archer) Brvakit m ¡be Girl (Red Hoi Chilli Peppers) tasy
Faith \o More). Walking Iti '' ^hofts in 'lUih-nitraiiuii tDepeche Mode i Dicing hi the Dirt i Peter Gabriel i Oylng Game Boy George i. If I liver 1.1 h we Mr Faith In You i Sting.!. I Put a Spell on You (Brian Terry), Ihmim.S fnun the Pell fVaya Con Diost, Little Bird in 5c nekaj komadov l Jibuma Dim i Annie Lenox). Man On the ni OR. E M J Can/line in Qui seme le vent nxnlnie k> ¡impo (MC Solaar, All that S fee -T'iiiii.f in ostali hiti f Acc of Base i in kontno naj naaaj uspešnica What s Up (4 Nan
Bkmdes
Tako! Za letos je tO vse. Salom do deeeinhra
DJXt ilaša
gpCMSŽHZ
R U P
upermodei
t V O U BETTER WO
Home "fjote
41
I ¡['¡^¡['t-IllA^lIl^i^-M^lii^O ličili i.iuv
Ne.mjiii zdravnik niri psihiater a (ne je k osvetljevanju te zanimive in dolgo časa zamol-čevanc problematike prisilil izzid knjige Cctmmed in drugi avtor I no Knabino . članek v :talijanski Ženski reviji Giaia ter gor ¡j proti pevcu Mlehaelu Jacksonu. osumljenemu spolnega nadlegovanja mladoletnika,
Gantmed in drugi ¡e ena redkih knjig v svetu In hkrati pni slovenski roman, ki opisuje srčno in telesno ljubezen med odraslim moški ) in trinajstletnim O' erjem. "Trinajstletni" poudarjam zato, ker ima trinajst let tudi Jordie Chandler, "žnev" slavnega pevca.
Na zadnji strani knjige Ca ni tis ed in dntgi je klinični psiholog T.V. zapisal: "In če se zdaj 5e enkrat ozremo na roman, se nam naenkrat ne zdi vet' tako strašno nemoralen več ni tako neznansko daleč od ustaljenih meja Človekovega običajnega spolnega vedenja. Nasprotno, s svojo Šokantno vsebino nas nehote pripelje tudi do globljega razmišljanja o zagonetni razsežnosti človekove narave/
Kako pošteno razmišljanje v času nadvlade kvazi moralistov, ki so se med drugim z vsemi topovi .sprav ili nad Miehaela Jack-sona, to nei.no in krhko osebnost. Črni oblaki so ga zagrnili prav v Bangkoku. kjer na bi /a če I novo svetovno turnejo. Medijski stroj, ki je naredil iz njega ve ¡¿do. ga Že!t zdaj sesuti z novico, kako ¡e trinajstletnega prijatelja spremenil v spolnega sužnja .iack-son je odložil prvi končen zaradi dehidrira nosti. šepeta pa i je skušal napraviti samomor. Pevčevi advokati in sponzorji so zaskrbljeni, saj ne vedo. v kolikšni meri bo dogodek Skodli zvezdnikov! karieri, z.last še. ker ga toži pobit, ki o ga pogosto videval: v pevčevi družbi. Dečkova maii objokana zatrjuje, kako ni opa/.ila nikakršnega globljega spi klanja vezi med pevcem in njenim prikupnim sinom. Nasprotnega mnenja je fantov oče. premožni denttsi /. Beverlv Hillsa, 1~ avgusta je na sodišču vložil tožbo, v kateri zahteva sina zase, saj mati ni sposobna skrbeti zanj. Vnela se je vojna med staršema in prav njuna borba je porodila sum, da je Mlehael jackson predmet izsiljevanja. Pri preiskavi posestva Neverland in ^rugih pevčevih hiš niso našli niti enega pornografskega filma, najstnik Culkin Mc-Canlav. ki je bil tudi na seznamu bližnjih Jacksonovih prijateljev (dečka se spominjamo iz filma Sam doma), pa odločno zani-\ a kakršnokoli spolno nadlegovanje s strani obtoženega pevca. Prav tako spodbijajo podla namigovanja starši tistih otrok, ki so čez noč puščali svoje nadebudneže na pevčevem posestvu. Pevec je imel veliko posteljo. po kateri so noreli, se igrali, gledali televizijo in grizljali Itamburgerje. dokler niso od onemoglosti p os pa II "I.epo, kaj pa se je /godilo potem?" vrtajo
čistuni, "Pižama ali spalna sraička ne moreta zaščititi otroka pred božanjem in dotikanjem. Pevec bi se gotovo sani uprl čudnim idejam svojih reklamnih agentov ko ne hi čutil nagnjenosti do otrok ." In tako smo pri pedo liliji. katero ,so dolgo vrsto let obravnavali kot najholj umazano spolno devia jo. zdaj p;1 jo uvrščajo med osebnostne motenosti
V italijanski reviji so zapisali, kako je na svetu kraj, kjer pedofilijo zdravijo, To je .nš-Litut Pinel, psihiatrična bolnišnica zaporniškega tipa, V bližini Monireala, kjer rehabilitirajo tiste paciente. I jih je spolno nagnjenje do otrok ¡bripeljajo v zapor. Jean eden od pacientov , sc je takole izpovedal "\'isc»i se počutil enakega odraslim, zato sem imel raje otroke med osmim in štiri-najstim letom. Starši so bili 2 menoj zelo strogi m sem pogosto sameval r kakčnem kotu. Polotita se me je želja po ubijattfu. Z umorom otmka bi šokiral odrasle, predvsem mamo. Btvz zdravljenju na tej kluuki hi gotovo postal morilec otrok
Na inštitutu Finci delajo z vsakim pedoiilom na svoj način, saj se pacicnti razlikujejo drug od drugega.
"Vsak zahteva poseben pristop." je poudaril doktor Jocelyn Aubut, 'tedujtli imajo pogosto težave z ženskami To je navadno pasle dica vzgoje. Nekateri celo mislijo, da so v ženski vagini skriti zobje Žensk w naravnost bojip. Drugi pedqft!l spet zanikajo svojo bito. 1' takih primerih nimamo drugače " Speciali-., psiholog Jean Prouts \ svojem laboratoriju izvaja pletismograftjo penisa Na penis nataknejo poseben obrat k. Povežejo ga v. računalnikom ki zapisuje stopnjo erekcije. Do tc prihaja pri g .danju slik nagih otrok, (Najprimernejši je velik ekran, tako. da so otroci na filmu v naravni velikosti - to najholj pripomore k viivljanju \ določene situacije, -op. V.M.) Otroke razdelilo po spolu v tri skupine; od prvega do sedmega leta starosti. od osmega do dvanajstega in od tri-

najstega do sedemnajstega. Nato zavrtijo filme s tremi različnimi oblikami kontakuranja /, otroci; nadlegovanje brez nasilja sodomija. umor z davljenjem. Odgovor penisa je presenetljiv in v večini primerov pokaže pacientovo agresivnost prav ob prizoru, ra radi katerega je bil tudi sam obsojen, Nato pacient s pomočjo cele terapevtske! ekipe in ob veliki samodisciplini podoživlja svojo preteklost, prejema pa tudi injekcije, ki zmanjšujejo seksualni bido Tako naprimer obuja svoic prestopke osem-inštirideset letni Francois. obsojen na pet let zapora. Občeval je z dvanajstimi dečki, sini-bova! pa je kot športni delavec in je imel svoje žrtve pri roki. Na pet let jfc obsojen tudi Jean; la ima za seboj okrog petdeset napadov n. otroke
George Pinar sklepa, tla je v pedofilu poseben čut z.i odkrivanje primernih žrtev Ob takem druženju se v njem razvija narcisoid-no ugodje. Končno nekomu nekaj pomeni, O sebi namreč nmia dohrega mnenja. zda| pa je nenadoma zra-.el v očeh mlade osebi ce.
Triintridesetem Picrre je v- enem letu nadlegoval štiri otroke med petim in devetim letom starosti ter z;l nameček Se svojo petletno hčer. Takole se je izpovedal. 'Ko sem občeval s petletnim Jantkom, je ta zelo jokal. Mislil sem. da joče zate ker je to prvič. Na nič drugega tušem mislil, kol na svoje majhno Ugodje. V postelji s soprogo sem bil sicer jaz gospodar. 1 življenju po ¡mira ničla Po pravici povedanožensk nekoliko bojim, Z otrokom je to veliko laže " Terapija poteki' rudi v skupinah, Pedofil se laže pogovarja s sebi enakimi, I porabljata enake besede in pravila. V skupini se raz-govorijo. probleme premlcvajo, namesto da bi bežali od njih, Analizirajo dogodke iz preteklosti, zaradi katerih naj bi postali to kar mi.
Zaradi lažje primerjave podobnih problemov po svetu, jocelyn Aubut razmišlja o odpnju mednarodnega laboratorija kjer bi op;i/ovali fenomen spolnih prestopkov nad otroci. Napravili bi študijo, kakršna že obstaja o epidemijah.
Dr. Aubut Se dodaja: "Pedofilija je ende-micnst. Nekakšen socialm aids. ki razsaja po svetu in nI varen pred nJim noben socialni sloj. Posledice so grozovite. Predvsem pa ne smemo pozabiti da je pedofilija kot (tlko-hulizem- zdravi se. vendar nikoli ne poz-ilrari."
Tako končuje svoj članek !.a clínica della speranztí avtorica Marlangela Mianiti. Nekoliko sem ga skrajšal in si dovolil nekaj popravkov. seveda s pomočjo slovenskega strokovnjaka s področja motene spolnosti. Če pa bi št1 lotih ankete med Sit enci kaj je in kaj ni pedotilija. bi gotovo prišel do poraznih rezultatov Obveljala bi nekoč že napisana resnica, kako iemo t poletu na Luno skoraj vse, kar imamo nekaj centimetrov pod popkom, pa sramežljivo puščamo vnt mar
ZsfO bom predstavil neka) zgrešenih preci-stav o pedot'ilih in pedoiiliji 1. Med pcdofill in homoseksualci ni bistvene razlike,
Ni res! To sta popolnoma različna pojava
Pedofil je človelf, ki go|i spolno nagnjenje do otrok. Ekskluzivni tip e listi. ki ga zanimajo zgolj otroci, neekskluzhni tip pa je človek, katerega poleg otrok pn vlači jo rnc odrasli Prevladujejo pedofili ki so hete-losuksualno usmerjeni.
2.	Pedofili so lahko grobijani io morilci, pa rudi povsem nedolžni, ki jim velik« pomeni že opazovanje otrok.
[C op-Janje je površno! Obstajajo neškodljivi pedofili, ki se zadovoljijo zgolj & fantaziranjem o vodenju ljubezni z otrokom, v drugo stopnjo uvrSčamo ljudi, pri katerih je želja po te k.snem zbližan ju z dečkom ali deklic« že tako močna, da jih ovira pri \ ak danjein spolnem življenju in tako njihovi >polni interesi niso zadovoljeni; v provoka-tivnih okoliščinah kaj lahko pokažejo pedo-tilno ravnanje. Tretja skupina pn so pedofili, ki si otroke izberejo za s pni ne partnerje in svoje početje vztrajno ponavljajo, ne glede 11 l to, da morajo občasno pred sodnika in v /a por.
Ko pii teče besed;i i> grobi! in nežnih pedo-tilih, velja poudariti, da so agresivni vsi pe-Jdfiii. Agresivnost je njihova značilnost vendar pa jo mnogi uspešno zavirajo. Varovalni duševni procesi jo enostavno zadušijo, vendar pa zutujt t na želta po agresivnosti do otroka j?,bije na dan v obliki nevrotičnih motenj. Pojavljajo se psihosomutska obolenja kot so ulkus, srčne aritmije, nespečnost...
3.	Pedofil je. navadno moški.
Ni nujno! So rudi ženske, vendar te ahiera-p drugačen pristop pri zdravljenju. Včasih ^polilo zlorabljala otroke kar oba zakonca.
4.	Med pedofili prevladujejo ljudje z nižjim inteligenčnim kvoeientom.
Vi nujno! Morda nareuijo več prestopkov zato. ker niso sposobni zavreti svoje agresivnosti. Značilni sta naslednji izjavi. Najprej neproti samotar, ki rad opreza za dgančki: \ujk'i zaspim, kadarptvd spanjem >uibii-vvr; kakšnega dianajstietnika " \n vidi ho va* nie ptedofila z visokošolsko izohi :ho: "Kaj <■■, hi!, Ja hi preizkusi! žmahtnost deške ritke, sfnjv prožnostjo prekaša vsako, še tako -\'t citio češpljo. kaj. ko mojemu angelu ne : hm prizadejati bolečin. Doigujem mu hva-. znosi it' zgnij zalo. da je sploh pri legel k
•jemu imtiidtiemu, poraščenemu tale.Ju/" v Pedofll ima poseben nos za odkrivanje nežnih, ljubkih («rok..
dofil ima občutek predvsem za otroke, ki so iz takšnega ali drugačnega v?rol osa in-iictii. zapuščeni, m za otroke, ki so po svoji ■vira vi zelo zvedavi. Tako pcdolil prt taine lofltj I... hečega .starša. i edaveitiu otioku pa pojasni kup .rivnosti, k li jih ra pravzaprav moral odkrivati s svojimi vrstniki Spolne' iglice marsikateremu otroku godijo, zlasti ic udrasia oseba uspešno kroti agresivnost. Tu «3 za nagrado Se ugodnosti v ob ti ig-sladkarij in žepnine. Svojim do hromimi" lahko otroci ostanejo /vesli vreč let in " -o pripravljeni menjali odraslega partnerja. ..."udi jim ta ponuja veliko večje nagrade. S pa tudi ImiI) pretkani otroci. Prilagodijo se . :.č.i ko vanju odraslih, saj iz tega potegnejo n insti zase. Tako se v premožne ;sih državah ic osnovnošolci ponujajo na javnih straniščih in Lo pred poukom ali po njem ter : i s ton povečujejo žepnino. Nekateri z vednos-
tjo staršev' nastopajo v pornografskih filmih ali pa se nastavljajo fotografskim aparatom Video posnetke z otroci pa tudi revije so .sicer z zakonom prepovedali v mnogih državah, a so pod pulti it na ra/p<„...igo, seveda po vrtoglavih cenah.
Podobno se prostituirá j o otroci v revnejših predelih s veía, le da to počno v boju za golo preživetje
<>. Deček, ki pride v roke moškemu pe-dofliu, poslane kasneje homoseksualno usmerjen.
še /tlaleč ne! Tu videz vari saj si pedofil, ki Čuti nagnjenje do petnajstletnih in starejših fantov, izbere navadno takšnega, ki je že homoseksualno usmerjen. Torej stik s pedo-filom zani m usoden! Hujše so posledice, Če se pedofil lo" otrok v njegovem najzgodnejšem obdobju. To e dogaja zlasti takrat, kadar gre za incest- če oče Spolno izkorišča svojega otroka pri treh. štirih letih, se kaj lahko zgodi, da bo sin počel isto s svojim naraščajem, ko odraste in si ustvari dfužino.
7.	Pedo(111 so moški, ki se bojijo Žensk, so Impotenrnl ali pa imajo .slabo razvite genitalije.
Kakor pri kom' Zanimivejša je misel neimenovanega grškega filozofa Z det'kl olxujtp možje, i1 katerih jé nakupu na tolikšna sla. da jih ženske kljub s roji zrijačmsit. ne morejo té¿ zadovoljiti'' Se ved je treba to misel uvrstiti v kontekst časa. v kateri je bila zapisana. Takrat so možje bedeli ne sarno nad dečkovo spolnostjo, ampak so skrbeti tudi za njegovo vsestransko vzgojo.
8.	Vse pcdofile je treba kaznovatil
Nikar tako hudo! Zavračam črno belo slikanje (glej razčlenitev »edoiilov >od točko 2!} Vreči pogled za ljubkim dečkom ali deklico, se v mislih i njo ali z nji m ljubiti, res ni greh, ki hi kitati po sežiganju na grmadi. Pobožati, pol ju hiti ali se Se kako drugače poigrati s trinajsiJetíiim Güverjem iz Ga-nimeda ali lordiem iz Ameoke, obakrat seveda z njunim tihim pristankom, manj škodljivo vpliva na njuno duševni* t kol pa zasliševanja in postopki pred ¿d ravni ki in raz-noraznimi izpraševalci. ki se zgrnejo nad njiju ob suniti, da ,U se dnižil.i s pedofilom Poznam celo primer simbioze med odraslim n otrokom, kateri i m aa oba partnerja koristi. Zapuščen otrok pndobi odraslega. ki mu posveča skrb in ljubezen, to pa vrača s svojo naklonjenostjo in mladostjo - seveda pod pogojem, da odrasla oseba uspešno skr a agresivnost in egoizem. Nad takšnim razmišljanjem bo marsikdo ogorčen, saj je črno belo gledanje preveč zakoreninjeno v družbi. Žal k temu nehote pripomore knjiga Ganimed in drugi, v kateri prijazni pre Ljalec in učitelj spočetka prisega na platonsko ljubezen do dečkov dokler ne prevladi v njem njegov drugi jaz, ki |e negativen in ga ^premem v pošast kateri, kot bi se izrazil psihiater, "počasi popuščajo varovalni duševni procesi in agresivnost i/bije na dan v vsej svoji uničevalni moči." Žal se literarni ocenjevalec Mladini ni dokopal do te resnice, ampak ¡e vse. kar je razumel in si zapomnil, skrčil zgol] v odrezan deški pim-pek. namočen v špiritu.
V.M.
pfedofUžfa
foto: frenk fidler
43
INES, 23
Kdaj si ugotovila, da te privlačijo ženske?
Ines: Mri trinajstih, Moški se mi niso zdeli zanimivi. Ko sem se v osnovni šoli zaljubila v sošolko, sem mislila, da sem ena od redkih \ takim nagnjenjem, saj o istospolni ljubezni nisem kaj dosti slišala, o tem se ni govorilo. Sama sem se lega zavedla lik pred prvo spoLno izkušnjo pri Štirinajstih. Mislila p sem, da to ni normalno oziroma da je to /golj ena mojih pubertetniških muh Moji občutki so bili mešani; če sem s e poglobila vase. sem se počni ila dobro, če pa sem razmišljala o okolju, mi je bilo neprijetno, nelagodno.
AH si mislila, da je to potrebno skrivati pred starši ali pa da vendarle lahko komu zaupaš* Iti kdaj si sploh svoje lezbično nagnjenje sprejela kot nekaj, kar pač obstaja in je normalno? [nes: Takrat sploh nisem imela občutka, da bi lahko komu zaupala, najmanj pa staršem - zalo, ker so mi bili najbližje in če bi oni reagirali negativno, bi bilo za vse zelo boleče. Ce te zavržejo prijatelji, si lahko poiščeš druge, staršev pa ne moreš zamenjali. Trajalo je kar nekaj let. preden sem se v srednji šoli prvič zaupala prijateljici, ki je bila prav takti lezbi'ka. Ona tega sploh ni skrivala, jaz pa sem rabi še pol leta, da sem spregovorila. Okrog osemnajstega leta sem začela sprejemati svoje nagnjenje kot nekaj normalnega in pri dvajsetih setn bila že povsem prepričana, da sem lezbijka Si Imela takrat tudi izkušnje s fanti in
kakšne so bile v primerjal i s ženskami?
Ines: Ja, imela sem Izkušnje s fanti, ker sem se hoi a. prepričati ali sem res lezbijka. Toda bolj sem se trudila biti z njimi, bolj so me odbijali in nazadnje z njimi nisem mogla imeti ničesar več, razen prijateljstva. Moj feeling do žensk je bil povsem drugačen; z njimi sem uživala, medtem ko sem se v odnose s fanti posiljevala. Kakšne so bile torej tvoje prve izkušnje z ženskami?
Ines; Prvo izkušnjo sem imela pri štirinajstih, veza je trajala leto in pol. Kasneje se eno leto ni zgodilo nič Več izkušenj sem imela v obdobju od šestnajstega do dvajsetega leta, sedaj jih imam manj, tudi zato, ker sem postala bolj izbirčna.
Kakšen odnos je imela tvoja prijateljica do lezbištva? Ali sta bili prestrašeni, sta se sploh pogovarjali o tem?
Ines; Prijatelju a je bila leto mlajša od mene Pravzaprav sem jaz dala pobudo - pričakovala sem. da me bo zavrnila, vendar se to nt zgodilo. Bila sem zelo presenečena, ker je staršem povedala, da je bila z ženskami. Njeni starši so menili, da je to le pubenet-niška muha in da tako obnašanje ni najbolj zdravo O naravi najint ^n odnosa nisva kaj dojit govorili, v bistvu so govorile oči in čustva. Bili sva do te mere na isti valovni dolžini, da so bile besede odveč. Kakšen je bil vajin odnos, sta si morda nekako razdelili vlogi na žensko in moško ali se tta to nista ozirali? Ines: Vlogi sta bili takoj razdeljeni; jaz bila aktivna, ona pasivna. To je obema uv trezalo. Moram pa dodati, da ta porazdelitev vlog ni bila vidna n. en, saj se ie nanašala le na seks. Kasneje sem zaradi porazdelitve vlog imela težavi., ker sem v seksu vedno igrala aktivno vlogo Mislila sem sicer, da to pri partnerstvu ne bi smelo biti moteče, toda dogajalo se je, da netil vezo morala prekinili če je nidi partnerka hotela prevzeti aktivno vlogo - meni to namreč nikakor ne ustreza. Kje si spoznala prvo prijateljico in zakaj sta po letu in pol prekinili stike? Ines: Spoznala sem jo v vzgojnem zavodu, To je bil zavod samo za osnovno šolo, kjer so bile gojenke s socialnimi problemi in podobno. laz sem bila starejša, prei sem zapustila zav, d in odšla v Ljubljano. Najprej sva se še sestajali ob vikendih ko pa je ona odšla domov, je bilo zaradi prevelike ra/dalje to nemogoče. Včasih .sva si še dopisovali. Zadnjič sem jo v idela pred tremi leti Zelo se je spremenila, sedaj je poročena in ima
hčerko.
če ie sedaj poskušava še malo ozreti po letih, ki si jih preživela v vzgojnem zavodu. Zanima me predvsem, glede na to, da vlada nekakšno splošno prepričanje. da je v spolno segregiranih ustanovah. kol so zapori, internati vzgojno-va rs t ve ni zarodi in podobno, pojavov homoseksualnega obnašanja več. kot je to običajno, ali ti osebno meniš, da je temu res tako?
Ines: Sprva sem bila prepričana, da sem edina lezbijka v iem zavodu. No. potem sem imela zvezo s svop prijateljico in ko sva se nekoč malo ostreje sporekli, sem bila s šc eno drugo pumo. V iiiim Skupini je bilo
vsega skupaj štirinajst ali šestnajst punc in to v starostnem razdobju med petim in osmim razredom osnovne šole; no. med temi smo bile Štiri, ki sino mele istospolne, ne zgolj priložnostne izkušnje. Vendar, kolikor mi je znano, je ena izmed reh danes poročena in ima otroka. Sploh menim, da so bile v glav nem v obdobju nekakšnega iskanja, hotele so pač poizkusiti oboje, tako 7 moškimi kot tudi L ženskami, nazadnje p so se. razen mene. očitno odločile za moSke, Je pa zam-n ,■<>. da je bilo v internatu v našem . ad-stropju deset sob. v vsaki so bila po štiri dekleta, sc pravi, da nas jt bilo približno štirideset, od tega pa vem za deset deklet, ki so imele lezbične izkušnje. Koliko jih danes tako živi, če še sploh katera, ne veni vendar takrat to ni bila ne vem kakšna posebnost. Ali si po tej prei, leto in pol trajajoči izkušnji, Še imela kakšno resnejšo zvezo s žensko?
Ines: Želela sem si resne zveze, vendar mojih kasnejših sliki,, z ženskami ne bi mogla označiti drugače kot avanture, ki so trajale največ nekaj mesecev Ko, tu se je pojavil še problem, ki sem ga prej ome la. namreč neusklajenost pri seksu, Večino avanlur sem Imela s heteroseksualnimi ženskami, ki niso imele tovrstnih kušenj od prej. pri lezbij-kab, s katerimi sem bila, pa se je prav zaradi vprašanja seksa in vlog p tem zalomilo se hitreje, saj so tudi same hotele imeti pobudo v postelj. Imam pa še ta problem, da se m večina lezbijk ne zdi ne vem kako privlačnih, ker c mi zdijo preveč moške Hako je v mojem primeru res tc/.ko pričakovali, da bom zlahka našla partnerko za daljšo in resno zvezo.
Po tistem ko si odšla iz zaroda, si h Ha v Ljubljani v internatu. Takrat si, kot sama praviš tudi imela največ istospolnih avantur, v tem Času pa si tudi neka krt ozavestila svojo spolno identiteto. Ali si že tedaj morda slišala za Koza diski> v K4. pa za lezbično skupina LL, skratka, ali ti je bilo znano, da obstaja pri nas organizirana homoseksualna scena? Ines: Ja, slišala sem za sestanke lezbične skupine, dvakrat sem bila celo že pred vrati pisarne, vendar nisem uspela zbrati dovolj moči in poguma, da bi vstopila in se včlanila v LL. No. potem me je prijateljica, ki je prav tako lezbijka. le prepričala in skupaj sva neko nedeljo šli v K4, povedati moram, da sein se prvič počutila v disku skrajno nelagodno, saj i nn je zdelo, da mi na Čelu piše, kaj seru. Niseni si upala glcc 'i naokoli, celo na itTMiiCe si nisem upala iti sama. Iluzije, da bi lahko v {lis ru spoznala žensko za resno zvezo, so se mi kaj kmalu razblinile.
Kaj pa uglasi? Si kdaj pomislila, da bi si stalno prijateljico poizkusila poiskati preko malega oglasa?
Ines: Ja, ko m?m bila še v internatu, pozneje nc ve ' Enostavno sem prišla do spoznanja, da lahko clo tega pridem preko prijateljstva, nikakor pa ne kar tako na pamet m na hitro, najsibo to preko oglasa ali v disku je čisto vseeno; po mojem je predpogoj za kaj takega nek vzajemen odnos, neko pri|J!el)-stvo. Za nekoga, ki ga srečaš na primer preko oglasa ne mores vedeti ne kakšen |e
44

njegov karakter ne kakšni so njegovi intere si.
Kaj j)a misliš glede organizirane lezbič ne scene, glede dejavnosti, s katerimi se ukvarja tezbična sekcija LL? Se ti morda zdi, da hi tukaj bilo možno najti prija teljice, morda četo kakšno resnejšo partnerko?
Ines Predvsem si predstavljam, da hi si i-ko v okviru organizirane lezbične scene ustvarila prijaicljski krog s sebi podobnimi ženskami, upanje na resno zvezo pa sem nekako opustila. Poskušam se Čim manj obje-inenj vati s tem, kakšno bo moje življenje v prihodnje. Ni mi sicer čisro vseeno, vendar sem sr.- v sebi pripravila tudi na to, da bom morebiti vse življenje preživela sama. Ukvarjati sem se pričela z nekaterimi stvarmi, ki mi mi v veselje in to mi pomaga, da čim i nanj razmišljam o bolečih plateh življenja. Kaj je listo, kar ti a organizirani lezbični temi najbolj pogrešaš? Ines: Mislim, da bi nujno morale imeti kak svoj lokal nek družabni prostor, kjer bi se spoznavale in srečevale, Morda bi jaliko imele še več izletov v naravo. Alt je morda še kaj takega, kar bi rada dodal , kar se ti zdi pomembno povedati?
Ines: O tem sieer težko govorim, vendar hi rada povedala, da sem bila v živlperiju dvakrat posiljena; prvič se mi je to zgodilo pri ismih letih, drugič pa pri dvajsetih, ( e sem nekoč še imela vsaj minimalno pozitiven ednos do moških, lahko rečem sedaj, da sem naredila križ čeznje in do njih ne gojim več nikakršnih občutkov usmiljenja ali kaj podobnega, .'ga moškega, ki ine je posilil mladosti, sem poznala in niti v sanjali ne a Domislila, da 1: mi lahko .storil kaj žalega, ko se je to Zgodilo, sem grozljivo tr| la Se .trn bolj, ker tega nisem upala nikomur pote Jati. Prvič sem to zaupala svoji prijateljici um pri šestnajstih, sedemnajstih letih. Resen lahko samo to, da Česa takega ne t ivoščila niti najhujšemu sovražniku. Zanima me, kdaj set te dali starši v vzgo-pa zarod in kaj je botrovalo temu?
Mislim, da ni vzrok toliko v posilstvu, izgubi ot tti ki je umrl; na sem bila resnično navezana, Z materjo si nisva bili t ko blizu. Po očetovi smrti sem v Šoli zelo ' - pustila in mama mi je kar naprej grozila, -i me Do dala v poboljševalnico in podob-iratka, bila je zelo groba, kar danes a h ko nekje razumem saj je takrat zbolela Cj. živcih. Lepega dne mi je bilo vsega do-Tolj: odšlu .sem k socialni delavki in prosila, me dajo v dom. Sprva rile niso hoteli is-jilušati. češ da se imam doma čisto v redu da ne vem, kakšno je življenje v takem iirnu. Vendar sem vztrajala pri svojem. Takrat sem bila stara približno trinajst let in pol. tako da sem v zavodu prebila leto in
du konca osnovne šole. htiko je tako drastična sprememba živi drijskega okolja vplivala nate? "nes: No, to je bilo življenje takorekoč med ■všetkami. Ko sem prišla tja, sem bila precej ■Vmtljiva, zelo ranljiva, hitro sem bila priza-Geta. Pogosto sem Zapadala v depresije. Za fcjko malenkost sem se razjokala; ničesar c. sem znala prenesti. V domu so me naučili.
da se da prenesti vse. tam so me dodobra utrdili. Danes me je res težko, skoraj nemogoče vreči iz, tira. Najbolj sem sprva pogrešala staro družbo iz domačega okolja, drugače pa mi je bilo tam kar v redu. Edino življenjski ritem je bil res naporen. Vstajali smo ob šesljh zjutraj, temu je sledil zajtrk, pa dežurstvo, zatem šola, po Šoli smo Šli okopa-vat polja, temu je ponovno sledilo dežurstvo. pa učne ure po njih je bila večerja, zatem pa sta bili dve možnosti - če se nisi dovolj naučil za šolo, si se šel še učit, druga možnost pa so bila ročna dela Ob devetih smo šle spat in takrat je morala biti v domu brezpogojna tišina. Če se ti ni uspelo dovolj naučiti niti do devetih zvečer, so te prišli zbujal ob pol petih zjutraj. Kaj pa odnos vzgojiteljev do vas; je bil odtujen ali pa se H Je zdel človeški, prijateljski?
Ines: Če bi me kdo takrat to vprašal, b iji-hov odnos označila kot. diktatorski. Danes ne mislim več tako. Namreč, ko sem prišla v zavod, se nisem bila nikomur sposobna besedno postaviti po robu. Njihova taktika je bila la. da so nas namerno prt OCirali in tako primorali. da smo se naučili braniti; včasih so te na primer obdolžili nečesa, česar sploh risi bil kriv, vendar sem pozne e uvidela, da je bila to samo igra. s pomočjo atere so nas pripravi li na trše plati življenja. Forsirali so na primer tudi to, da tain nimaš prijateljev, nikogar torej, ki bi mu lahko zaupal, zanesti si se moral le nase. Kaj pa materin odnos do tebe, se je po tem, ko si odšla od doma, kaj spremenil?
Tnes: V bistvu ne, le jaz sem se učvrstila, tako da me ni mogla kar tako sprovocirati.
Sem se pa zelo odtujila od nje. doživljala sem jo le Še kot znanko, nič več tako kot prej. Nikoli je več nisem ničesar prosila. V bistvu sem se že takrat povsem osamosvojila. od takrat popolnoma sama skrbim zase.
jlim, da za moje nagnjenje ve. vendar ga nekako tiho sprejema, saj se nikoli ne pogovarjava o tem.
Kaj pa to drugo posilstvo, ki si ga doživela pri dvajsetih? Si se tokrat komu zaupala? Pa Še lo: ali misliš, da je posilstvo kakorkoli vplivalo na tvoje lezbično nagnjenje? V družbi namreč prevladuje zelo močan stereotip, da so lezbijke ženske, ki so razočarane nad moškimi oziroma so imele zelo negativne izkušnje z njimi.
Ines: Z apala sem te prijateljicam, doma tega nisem povedala. To se mi je zgodilo na 1 štopu. Tip je zapeljal s ceste v gmajno, me udaril in mi grozil s pištolo, Takrat sem prvič v življenju spoznala, kaj pomeni, če le v resnici oblije mrzel pot. Mislim, da sem precej uravnotežen človek, vendar če bi tega tipa Še kdaj v življenju srečala, sem prepričana, da bi naredila tak nmsaker, da ga noben kirurg ne bi več sestavil. Kar se tiče drugega, je pa stvar pač taka, da lahko pri seksu uživam samo 7. žensko in ne z moškim. Pa tudi občudujem samo ženske, odkar pomnim. Mislim, da ti posilstvi pri tem ne igrata bistvene vloge; če že, potem kvečjemu prvo. pa Še to po mojem bolj malo, drugo pa zagotovo ne, ker sem se svoje lezbične identitete zavedla že dolgo pred tem, Navsezadnje sem v puberteti imela izkušnje tudi s fanti, pa sem se vendarle zavestno cdločila za ženske.
Bojana Vesel & Nataša S. Vega h

neteateri so za Revolver
tudi v letu 1994 štiri številke naročite nas. pridemo tudi na dom streljamo v marcu. ¿uniju, septembru in decembru za samo 1700,00 sit za člane Roza kluba, ki so poravnali članarino-10% ceneje =1530,00 sit
NIHČE NI POPOLN tudi vaša zbirku Revolverjev ne! Doscdaj vati» manjkajo:
.'Ivrr I k-.L-iiKi t'** '.
1 JO.OO mi
tnuTT|u Vtun .vLl! pnrfjkd í¡t(»Ji)\ine lezhiintRj in jjjv ü.tLi. bomüvksuJlrml -i sloven-Jtcni filmu, minim iml i leüfnj tubkeknr . t-nrfi, suip, H«J hot .met hint, jki> in fenske. Dolfliílmno prllJidhtm leu \talé(, GiVili
1,4' i|i ^ltiKUS. Ai|uafL¿- Linken L.MV
,. :l\Oí J nuni IV/1
1 "50,00 st
inttrv)» Milu Bik>h puniíiio uiniirvi za nmraniL- ¿adeve ti liumuüíkMMlimiu. Lim kj.uixr liomreBo M.iri Umunii Ray in liyluOiui /jioiniln\i. r.iri/., prjiu prilogi1 KiniMiOu . foiogriíV Mtodrjg VwmHii.
Girjid >Ui3íLm. JA»™ Mini'iijr
K?va|vav j hiKt lwl
1SU ffi MI
Oitnitift out, in«r\ji. Dink" nogdsnk, pitln po predalčkih, hfimuvi-k-ujlnosi in jniui.1,1. Mvk.i vitncui Hi« IjliiSii Jože PuCnik. Joie Lulur in drugi. kvMM purrt>»traliia. slovenj»! rc-sicr ■.Imensko javno innenk'. Lauiie AIMJL-PH >:i.. nslv 0,i n inriirjiiiii t nmk
Rl'\;T H. MIH..-. I^J
lSL"r0C" sil
:.r,	lwl imen
Bnmu M tzttiL. ,¡k i;<>kj (i.'|Ht(l(.i, kvhk'nn branje v ".lnvLTiikili prevrniti. 1 I mi k. t.itxir v .Ankarjnu pi-iiwi LL itkrlur, lun VMi. 1 ranttr \t i\ ük, icníke v uJ,i»l>i lnjN|¿nc.in¡ D hnmowkíuainnsti . Imopiafitt* Mirko Itlilrn.in Eti'vjhcrli LjiíltIiih
Krvoli cr S iuli| mi
Sjiljn Panonski. lili in homo^ksualnu'il, pis.inv D lcsbitkall. t j L'M' ,i, hi flnCjttkftf |r* m ¡M ;k .1 • i^iv iillistu, Llitu uirbi' Alv uvrn private Idjlm Jnali Sivj diiko..
tiXLignflie: fiera/.J SLiiJion. sna Kl.im'ií.ir
Revolverji Jiumtio l1» l 3VU* 1 _Ml
tkilTliwk.ujlnofl In politiki. inwTiiu M tj». J DtilmiLi.' Mik -.ex. leJiunic [iiairantLi (ali» J.pink tabor v OroliK-uui, livlučne hnij/i|ir, vik. -• ■ ' vli.h:: :". /'. t/tlr p': - ¿.i tluilllM'k.'.U.ltaOEI. Ll K t"' Fule ijtialijej	Uer.
Kijs. OeJL i jriiLer
deiulvw " iruit-c-nruf 1 ^m.iVi mi
VLiTTii-üdiniiiíu, mror* tSogdar; lesnik rrpk>n.i>j tezhitns IV.Tlm. huiuuM.'kv.jl-ni ficiMlicvjki. /trn<ki hjn A.1 JLrL 'turing Fía jrd ti
ncvjint; rtibii^UKr ipt.
\udfr 1.1 ude, l.n>' '■ I'll
-■:ilii^.i K.i: píHiit \
Lund( mu
i-rf '^ijliv i :/ H I:II'..t
I kljniišar. Ií kü[i[ilelllui¡x-
RrMikum. turui-.ufiuM tyV3. ■ i,t).,[ jim i .imL-^a spoinocJ . ir.u-f%Sb^eolu i>'. k.!¡i: ri /l 'k'n., spolnti^; ."TJ.1^1 out doma M pt4isit nein ¿ir'iítnpu Ij't i . '.'[i.i i
: (., Orr', r Kr,: .Tijr.ir.. Rvnibmndt ".iLTcrXipi
le-zt^iik.ili, prilofLi Pi>m<>Kmfi|n iKifi ivniurj fi*dpafi|t:: Jiwu KLirküUr. frcni
Koinlvfr <> ^fteiilber-noietnhtr IW. HÖO.ÜiJ sil p.m m*w i loto rv |i i tra kn—-mu '-Ii.lli-, Liiior.
ireüii! 'i >i 95. s iv i
' i, 'i,	Ti
striii^hr ö;':.' '.: pnmer ntki nunt. Lc.irr ,r Fui P r Pn.viiini tníH'^s M-k>
iprjíniic in lireJÉt1 MI Su yki'i
l- -'iCimMb studiu '.Ii';.. IjLiroii fl mu
Jtn'uéw m JtvcmtH'r IWA-k'hnur IWh hh¡ 1 ni si C ni|noie¡Íj íi* iutv1ej«l V^^ilkj, ki ' i .n'jlc nt ,,..',tI prokjrprtd nj mizi. . mL i p	«Aull [r,
« Jim,tn vinj pol/ii-ihto k_ii |r ', '-ere U 1 /-Iillll,\
ni prlrli,' ni-Tíi še nnmiji m;i Ludí pnti-n^j1
v - |m'i it nt ijjjroSene, vatri h tk > homtisekiiiiiilnosli v ugledni ncitoklir.ini obliki, /elite a-Mfa pulnun honu trrotxnim iaržencuv1 Rn. ikn rt-v ia za k iliuma in politična vpiašin^, vain je na mjIk1 v kir^skih po Sleivenip, vIjuHj;ini nnii v knji^imi Kar.int.inip in Trubarjevemamikvurtaii. Če ga tam ne ttijdete ali si tja ne tijiiite. ga \ ncvunlni enibaLiii iIinih uno na tk ur Ke^-oher vas fcvr obiskal m oborili iitriktrn letno. o. tnisie [>rei rpl;i,'aJi mit.icnuK > • i>i 'ali 1 ^.VJ.OJ sit z.i članL1 Roza ktn!xi. ki inutp itensko kania>i na žiro račiin Ruzn kluba S iHXH)7čM 1343 s spletno položnico, ni kuen tki) ne manjka vri	kanKirniij v.ini ren-ijo. se s\ c/i>,
cp\\t\o iti sinnJečo \7. livkurv* pioSljeirto. Čl- vplaCujett- stare, že pn |XTele Kov'oKerje, tvitiC..^ njilienu ,šte\ ilko. način pbčiki po nj isti. Revolver - vse kar lutj in vedeki (ne>i%čm kvbijki in v tel i časilt, v tem prostoni. Edini pri nas, meti lx>Ijiimi v Evropi - kdor ga nima. je brez &tns.
Povsod nas učijo "Ne kaži te svojih čustev" in Ae povejte svojega mišljenja ali Čustev dru gim, kajti s tem jih boste samo obremenjevali' Tako vedno bolj postajamo podobni kupu psihopatov in mentalnih bolnikov. Ze slavni psihologi SO ugotovili da je potiskanj težav v podzavest nevarno za človekov o mentalno zdravje. Tam se te težave samo Je potencirajo in v določenem trentilkn privrelo na dan v najbolj grozni obliki (grozljivke na TV v zadnjem času nam to lepo predstavljajo). Tolaženje z izreki kot je "Saj ni moja napaka, tako ali tako pa se na koncu stvari vedno uredijo same od sebe', n saj pnda učinkovito Hn teden ali mesec bodo stvari v redu. potem pa se lahko pripravimo na nov napad.
Tukaj že pridemo do vprašanja naše homoseksualnosti Če ne smemo svobodno izraziti svoje homoseksualnosti in čustev do osebe, ki jo resnično ljubimo, zakaj hudiča se potem drugi vtikajo v nas in nam grozijo L zdrav Ijenjem, elekirošoki in še s čim hujšim. Odgovor leži v naravi "Zmaga najboljši", ali malo prirejen odgovor 'Zmaga tisti, ki se bori za svoje pravice",
Prva zavora, ki se nam pojavi v glavi, ko hočemo drugim povedali za svojo homoseksualnost. je: JG razno me bo sram, če bom po-vedal kaj sem. kaj mislim ali čutim". In na tej stopnji vzgoja že deluje. ( k temu dodamo še nekaj lastne zavrtosti in nesa-mozavesti v stilu "Nesramno m sebično je izraziti, kaj bi resnično rad" in "S; mi je čisto ¿eeno, kakšen je moj trc-nuini položaj ", je mirra [Mina t naš položa gre samo še bolj navzdol. Najslabšo tolažbo ponuja del družbe. ki pravi: "Trpi na tem svetu in odrešen
boš vsega trpljenja v onostranstvu", le da nikoli ne povejo, kje to onostranstvo je in kako tam izgleda.
Naš partner nas torej dobi v izredno slabem stanju Če se ne zavedamo svojih pravic, nas lahko že en N!; pahne ,š ■ bolj navzdol ' Rekel je ne, ker me nima rad in me ne ljubi'1 Pa to še zdaleč fli res, jš partner je s tem jasno in glasno pokazal da se zav .la same ga sebe in svojih želja. "S svojim vedenjem bo samo uničil najino razmerje", je napačno mišljenje. Če se bost oba enako zavedala samega sebe in svojih pravit , bosta veliko lažje dosegla harmonijo v razmerju To lahko potrdim iz lastnih izkušenj, Tudi gayi smo ljudje kot vsi drugi Imamo etuke potrelie. Želje, pravice in dolžnosti kot kdorkoli drug. Vendar pa v gay krogih pogostokrat velja prepričanje. da je biti homoseksualec nekaj, kar je dobro, če se o tem ne govori. Veliko gayev nima problemov s svojo homoseksualnostjo, ker o njej pač ne govori. To pa je le pesek v lastne oči, kajti dokler nc bomo mtjgli reči svobodno lahko izražam svoje mnenje in prepričanje" in "Imam vso prav co, da sem kar sen " ni mi treba igrali pred drugimi ljudmi ", ne bomo srečni gavi Vse prevečkrat nas učijo, da je bili gay nekaj grdega in nekaj, kar je treba skriviti in obdržati zase. Tako smo mnogi gavi nc samozavestni in vase zaprti. Taki ljudje pa v družbi najpogosteje igrajo vlogo žrtve Zato vam pravim, dvignite glavo in hodite pokonci. Če vas kdo napade udarite nazaj, kajti najlažje je prestrašiti ali pretepih nekoga K, hodi naokoli s sklonjeno glavo, nekoga, ki se iweuti .slabo zaradi tega kar le, Bodite veseli, bodite
kar ste, ne glede na vse, kar drugi pravijo o v as, vendar bodite ponosni homoseksualci, Z največjo pravico lahko rečete ".Svobodno lahko izražam svoja Čustva", ravno tako kot "Čisto vseeno mi je". Naj bodo vaši interesi vedno v ospredju Nibče drug se ne bo tako dobro ; vzemat za vaše lastne pravice kol ravno vi sami. Tudi če vas nekdo mori s sv o-jimi problemi, mu lahko brez kančka občutka krivde rečete: "Vso pravico Imam, da zavrnem odgovornost za tvoje probleme". Od ljudi tli težko zahtevati "Hočem, da me poslušate in vzamete resno". Vsakdo, ki mu človeške vrednote nekaj pomenijo, i bo v tistem trenutku ustavil in vas poslušal. Seveda ima tudi on pravico do svojega mnenja. Tudi on vam. lahko reče "Tvoji problemi me čisto nič ne brigajo" in se s tem postavi za svoje lastne pravice. Zalo ne bodite razočarani ali celo jezni na njega. Pokažite mu, da ga rudi vi laliko poslušate, vendar mu pustite pravico do njegovega mnenja. Če zavrnem tipa, ker mi ni všeč, je to moja stvar, saj "Kadarkoli in komurkoli lahko rečem DA ali NE" in iiliče mi tega ne sme očitati
Biti gay ali ne, odgovor je znan: Sena gay in ponosen sem na to, pa če je drugim to všeč ali nc. Na koncu koncev se bodo vsi sprijazni., z mojo homoseksualnostjo samo. če bo homoseksualnost tema. o kateri se bomo pogovarjali vsak dan. Naša homoseksualnost torej ni samo naša stvar, ampak l.udi stvar drugih.
Tukaj smo. gayt smo, čudoviti smo m privadite se na nas.
Zbran
Kontakt
STEFAN FELLNSKL Konukow ''2 vvoj, Gtelskie Poljska
V ¡j/nem delu Poljske živi gl-l«ni učitelj stefan, ki si že od nekdaj želi dopisovati z vami lirž ko dju bojite odgovorili, vam bo napisal kaj več. Medtem pa vas lepo pozdravlja.
MICHAbl. SA NO V SKY Poste Kcsiante Bureau Central des Poste s i I ot 150 Kirovograd l krajin
Na ta naslov lahko pišete gayu, staremu IS let, ki še šnidira in govori nemško, rusko in ukrajinsko. Zelo si želi vaše fotke,
I I .AN LL C RIGAL LT 13» res BUL"RBO\,vAlS
I So Marommc Pi.meija
Z iim:i se za našo državo, rad pa bi si dopisoval z gave ni, po možnosti z učiteljem, i lovori tudi angleško. Poskusite.
fjritigjCty
4-7
H* H.
I I
S-
l
£ H
i» f a
s I
z r
6 -
14
M
1,1
9
:
II
S; a
s-a. •
K s
rr ™ f
L
L h
£ i i »
I i
I 1 i i
; u |
I t I
I
£
f * f f
'I
u. s
a
š1 £
% £
I C i
5 ?e i! <J
S.
L L L L * i
I
I r i>
L L U L £
t S i
M
f
L i-
a i
L L L K 3
il
* ,5 #
& ■
i 3
i s J J
Si- 2. 5
I S
s a
& I
5-» 5
c t	l
I I	i
i a	a
<
» s-	i
I I
a s
i js
L L 3
g a
& & &
£ > ? X
m
E5 <
S'
3 K
£ O
; • i 3 ^ -o J Ti ^	= ~ i" W —'
3 lll l llf 7> S i i S
^ v = J J ri - J - - „ ft
\ iiH'f H 1!
fj 'i iT i ^ 2 S rrzs f ^ f 11 :f f t tj «s-^i =..=■.
P i — ž ~ — ■ C 1 3 ?r
f f|| IfllHf
Ij 111l|il|f i ž i" 3-S T
5 ;	g ; : t.
— » 1. i' 51 o - f i
=	sai'^jBlS
* T ? — W Z. =■
? S C E" i: «
it™
^■■"s 1 t 5 I
S- 3 I ? i 7~ ■ ■□--rs — = T- i
in is
■ - T 3. = 13
u 1	s aEF
II	S35
n 2	T:- 3 ES
Skli	2 EE
NON-STOP BREZPLAČNO MUČENJE UŠES
NA 89,3 AL! 104,3 OBRATOV
SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA MUČENJE OSTALIH ORGANOV

482302532353532348000248532323232353532348