Narodni običaji.
Venčanje (kronanje) ogerskega kralja.
1, Popis ogerske krone in druzih venčalnih pridevkov.
Preteklo je že 36 let od zadnjega venČanja ogerskega kralja Ferdinanda. Ker se bliža čas, da bode naš cesar Franc Jožef venČan kot ogerski kralj, in ker imajo „Novice" navado, da svojim bralcem razlagajo bolj na tanko, kar se po svetu zanimivega godi, tedaj jim podamo tudi popis, kako Ogri svojega kralja venčajo (kronajo).
Pred vsem hočemo govoriti o sveti ogerski kroni in druzih znamenjih, ktera se rabijo pri venčanji.
Sv. Štefan, vojvode Gajze sin, je bil v Pragi 994. leta krščen. Krstil ga je sv. Vojteh (Adalbert), praški Škof. Nastopil je ogersko vladarstvo 997. leta in vladal do 1038. leta. Da bi trden temelj postavil omiki in družinskemu življenju, zato je sklenil, pokri-stijaniti ves svoj narod. Ustanovil je 12 škofij in slavno benediktinsko opatijo v sv. Martinu, ktere je obdaril z obširnimi zemljiškimi posestvi. Pri priliki, ko je do papeža Silvestra II. poslal poslance prosit potrditve teh cerkvenih ustanov, dodal je po višem navdihnjenji še prošnjo, da bi mu papež dodelil kraljev naslov in mu poslal krono kraljevo. Papež Silvester mu usliši vse prošnje (1000. 1.) ter mu pošlje kraljevo krono; da mu pravico, da se ima pred njim nositi križ ter mu podeli naslov „apostolskega poslanca."
Sedanja krona ogerska je sestavljena iz dveh kron. — Zgornji del je prav tista krona, ktero je Štefan prejel od papeža Silvestra II., imenuje se „latinska" krona zarad latinskih napisov na slikah, ktere so na njej. Ta krona je na pol okrogla zlata Čepica (to je prava krona); nad njo sta dva oboka, navskriž postavljena, nad njima pa je obroček, vrh kte-rega stoji zlati križ. — Spodnji del te krone je zlat obroč z vdelanimi dragimi kamni, kterega z zgornjim delom, to je s pravo krono, veže zlat trak, z biseri okinčan. Spodnji del se imenuje „grŠka" krona zarad grških svetnikov slik z grškimi napisi. To krono je kralju Gajzi podaril grški cesar Duka.
Res je sicer, da ta neprecenljiva zastava narodnega življenja na Ogerskem nima posebne umetniške cene, toda jako sveta je Ogrom zarad več ko 8001etnega svojega obstanka. Ta Ogrom sveta krona tehta devet mark in šest lotov; drazih kamnov ima 100, in sicer 50 safirov in 50 rubinov; kinča jo 338 pravih biserov in 9 majhenih zlatih verižic.
Tej kroni se še prištevajo:
a)  kraljevo žeslo (buzoganv) iz čistega zlata; od kedaj je to venčalno znamenje, to se ne ve; pri venčanji ga kralj v roki drži;
b)  zlatojabelko, vrh kterega stojita dva križa; tudi to se rabi pri venčanji;
c)  meč sv. Štefana; ogerski zgodovinarji^pripovedujejo, da je to isti meč, kterega je sv. Štefan imel pri bitki zoper upornika Kupo. S tem mečem kralja opašejo;
d)  plašč sv. Štefana; to je star plašč po obliki nekdanjih masnih plaščev, ki so zagrinjali ves život. Ta plašč je neprecenljivo staro rokodelo, s slikami in napisi, z zlatom vezenimi; delala ga je in Štefanu podarila njegova žena Gizela, bavarska kraljičina in sestra nemškega cesarja Henrika Svetega. Zgodovinarji trdijo, da sv. Štefan ni nikoli nosil  tega plašča  in da je  bil  še le  pozneje pri-
144
družen venčalnim znamenjem sv. Štefanu in njegovi ženi v spomin.
e) apostoljski križ sv. Štefana. Križ, kterega je bil Silvester II. poslal Štefanu s priznanjem kraljevega naslova, kakor tudi zastava sv. Štefana sta se zgubila. Križ, ki se sedaj kot apostolsko znamenje pri venčanji nosi pred kralji, je iz dobe kralja Matije. Po stari šegi ta križ pred kraljem na konji nosi najmlajši škof; hrani se v zakladnici ostrogonskega kapiteljna; ondi se hrani tudi križ, na kterega prisega ogerski kralj. Ta križ je deloma iz Štefanove dobe in prelepo delo. Ondi se hrani tudi mali križ, s kterim ogerski primas kralju mir (pax) pošilja pri venčalni maši. Ker je ta križec iz časov Szelepscenyi-ja, zato se imenuje „Szelepcsenyi-jev" križ.
2.   Venčalni obred se izvršuje tako-le:
Ko je dan venčanja določen, pošlje se sijajna de-putacija, ki navadno šteje 50 m6ž, večidel boljarjev, kralja vabit; enaka deputacija kralja sprejme na deželni meji. Predno kralj dospe v mesto, kjer ima biti venčan, pozdravljajo ga na treh krajih: prvič na deželni meji, drugič pred mestom in sicer na polji pod zelenim krasno okinčanim šotorom, v tretje pred mestnimi vratmi. Tu ga pozdravi mestna gosposka (magistrat) ter mu izroči ključe mestnih vrat.
Drugi dan kralj osebno odpre sklicani deželni zbor, kteremu se predlože kraljeve propozicije in venčalna „inauguralna diploma." Ta diploma je isto važno pismo, s kterim apostolski ogerski kralj obeta, v vsem držati se deželne ustave, braniti privilegije, pravice, svobode, nedotekljivosti ogerskega naroda, deželne meje in celoto deželno, ter se zaveže tako, da ga ogerski narod more venčati s polnim zaupanjem. Palatin (ali če njega ni, njegov namestnik „judex curiae") pred venčanjem tisti dan z veliko slovesnostjo prenese sveto krono v zakristijo tiste cerkve, ktera je določena za venčanje. Tu se vojaki postavijo na stražo.
Dan venčanja se snidete zgornja in doljnja hiša deželnega zbora, državni veljaki in piemenitniki se pa snidejo pri palatinu. Nekoliko boljarjev jezdi v kraljevo poslopje, druge pa predsednik spodnje hiše deželnega zbora pelje v cerkev, kjer se ima vršiti kronanje. Ob določeni uri tje pride tudi kralj s sijajnim spremstvom. Tu ga sprejme primas (prvi ogerski škof) z drugimi škofi in deželnimi stanovi; primas ga nagovori ter pelje v svetišče na krasni kraljev oder.
Zdaj se prav za prav prične venčalni obred.
Pred vsem kralj moli vero po besedah tridentin-skega zbora in prisega. V tej prisegi — ki se loči od pozneje — obeta, braniti katoliško vero in cerkev. — Po litanijah vseh svetnikov primas s sv. oljem kralju mazili desno ramo,vprsi in zatilnik, ogrne mu blagoslovljeni plašč sv. Štefana in kralj se poda na svoj sedež. Potem se prične slovesna sv. maša. Po odpetem listu kralj iz rok primasa sprejme sv. Štefana meč, s kterim s svojega sedeža v podobi sv. križa trikrat mahne po zraku. Pomen teh mahljejev je ta, da kralj spozna za svojo dolžnost vero, cerkev in domovino, če je treba, tudi z mečem braniti; po tem slovesnem trenutku primas kralju meč opaše govoreč naslednje besede: „Prepaši svoje ledje z mečem, mogočni ! in vedi, da svetniki niso zmagovali z mečem, ampak z vero.
(Konec prihodnjič.)
Narodni običaji.
Venčanje (kronanje) ogerskega kralja.
(Konec.)
Dosedanje slovesnosti so le pripravljavne, kajti zdaj kološki nadškof v imenu cerkve slovesno zahteva, da primas venca pričujočega kralja. Kralj se poda pred oltar, kjer ga primas in palatin venčata s tem, da mu sv, Štefana apostolsko krono oba ob enem postavita na glavo; na to mu primas sam v desnico da zlato žeslo, v levico pa zlato jabelko. Kralj, okinčan s kraljevimi znamnji, gre na svoj prestol in primas ga ogerski pozdravi z besedami: „Eljen a kiralv" (živio kralj). Ta pozdrav pričujoči škofje, boljarji in stanovi ponavljajo v cerkvi, množica pa zunaj cerkve , on se razlega po mestu in vsej ogerski deželi. Predno potihne ta pozdrav, primas zapoje „Te Deum laudamus."
Sv. maša se nadaljuje; pri darovanji kralj primas-u podarivši dar ljubezni poklekne ter kleči do obhajila; primas mu da poljubek miru in podeli blagoslov; kralj se vrne na svoj prestol,  kjer stoji do konca sv. maše.
Po sv. maši se prične sprevod v bližnjo cerkev; kralj, okinčan z znamnji, s kterimi je bil venčan, gre peš, spremljajo ga cerkveni in svetovni veljaki, zvonovi vsega mesta donijo, topovi pokajo in grmeči eljen-klici pozdravljajo kralja. Po cesti, po kteri gre sprevod, so položene dilje, pogrnjene s trobojnim suknom narodnih barv. V cerkvi kralj prične svoja opravila s tem, da osebe, že poprej določene, izvoli za viteze zlate ostroge. Stopivši iz cerkve sedejo kralj , primas in vse spremstvo na konje in jezdijo na bližnji prostorni trg, kjer je postavljen z dragimi pregrinjali pregrnjen oder. Kralj in primas stopita na oder, na kterem kralj pod milim nebom prisega, da hoče držati se „inaugural-diplome" ter deželi braniti postave, pravice in pred-pravice. Prisega pa tako-le: on vzdigne svoje roke v levici drže križ, na kterega prisega, in za primas-om, ki mu, pred njim stoje, bere prisego, izrekuje prise-galne besede.
Po prisegi jezdi sprevod do „holmca kronanja"; to ti je griček na prostornem trgu umetno narejen prav zarad te slovesnosti. Spremstvo se ustavi pod gričkom, kralj pa jezdi na-nj; njemu na vrh dospe vsi se ozre po neštevilni množici; vseh oči so obrnjene va-nj; tu kralj prime za 800 let stari meč sv. Štefana ter ž njim mahne na vse štiri vetrove sveta, naznanjaje, da hoče deželo, kteri je kralj, braniti zoper vsacega sovražnika, naj pride od kodar koli.
Potem kralj jezdi v kraljevo poslopje, kjer to slovesnost sklepa sijajni obed. Pri kraljevi tej obedi so gostje le primas, papežev poslanec, palatin, udje cesarske rodovine in poslanci tujih vlad. Ljudstvo pa se gosti pod milim nebom. Kos vola, na drogu pečenega, se prinese tudi na kraljevo mizo. Državni stanovi imajo svojo posebno obed.
154