Isc Ti&tov —1 Pomankanje učiteljstva na prekmurskih šolah. Šolska mladina je v nekaterih krajih v Prekmurju zaradi primanjkovanja učiteljev brez pauka. Še danes manjka v obeh okrajih 40 učiteljskih moči. Nekaj časa je bila šola v obmejnih Fikšincih brez pouka, ker sta odšli obe moči, zdaj je tja prestavijena samo Sabina Šerak iz Predanovec. V Pertoči in Serdici sta prazni še po dve mesti, po eno p^a na Tišini. v Kramarovcih, pri Sv. Juriju, v Kuzmi, Kruplivniku, Gcrnji Lendavi, Vidoncih, Bodancih, Šulincih, Budincih, Domanjsevcih, Falovcih, Kančevcih, Križevcih in Markovcih. V lendavskem okraju manjka na posameznih šolah še 20 učnih oči in to po dve v Dobrovniku, Črensovcih in Srednji Bistrici ter po ena v Benici, Dol. Bistrici, Lendavi, Gaberju, Gor. Latošu, Ižakovcih, Kobilju, Veliki in Mali Polani, Odrancih, Petišovcih, Pincah, Gomilicah in Trnju. V teh bi bil potreben najboljši učitelj, ki bi vedel odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih hoče danes rešiti skoraj vsak kmet. Zato je potrebna stalnost službe, da bo lahko vsak spoznal gospodarsko, socialno in kulturno stanje šolskega okoliša. — »Večernik« 7. nov. —1 Važna izpopolnitev naše ljudske šole. Po odredbi dr. Antona Korošca, ministra za prosveto, je glavni prosvetni svet te dni objavil učni načrt za višjo ljudsko šolo. Pouk na višji ljudski šoli bo trajal štiri leta in je obvezen za učence, ki so končali štiri razrede nižje ljudske šole in ne nadaljujejo šolanja na kakšni drugi šoli. — Naloga te šole je, razviti vse duhovne sile učenca s posebnim ozirom na to, da se okrepi narodno čustvovanje, poveča izobrazba in gospodarska sposobnost najširših ljudskih slojev in da ustvari iz učenca dobrega, narodnostno zavednega in sposobnega državljana. Šola bo uvedla posebne predmete in z njimi učencem nudila takšno narodnostno in državljansko vzgojo, da bodo postali zavedni člani narodne skupnosti in tvorni člani države in družbe in to brez ozira na to, ali bodo pozneje v življenju ostali na vasi ali pa bodo delavci, obrtniki, trgovci v mestnih ali pa v industrijskih naseljih. Splošna narodna in vzgojna naloga šole je v vseh naših krajih ista. Dajala bo vsem učencem tiste sestavine občne izobrazbe, ki so potrebne, da bodo z razumevanjem spremljali vse kulturne napore svojega naroda in človeštva na splošno. Svojo vzgojo bo ta šola vzporedila z razmerami sredine, v katerih živi. To se bo doseglo zlasti tako, da bo šala posebno upoštevala in se naslanjala na kulturne in gospodarske razmere v svojem kraju. — Višja ljudska šola bo ustanovljena povsod, kjer je osnovna ljudska šola z več ko enim oddelk,om. Z uvedbo višjih Ijudskih šol izpopolnjuje minister dr. Korošec tudi pri nas tisto praznino, ki je vladala pri nas z ozirom na neenako prosvetljenost našega ljudstva kot celote v tiasprotju z visoko stopnjo, ki so jo s tem v zvezi dosegli drugi kulturni narodi in bi se ta praznina morala že zdavnaj izpopolniti. Naravno je, da bo ta preureditev našega osnovnega pouka povzročila tudi potrebo za napredovanje in modernizacijo celokupnega pouka v naši državi. — »Slovenski dom« 2. nov. —1 Kaj pravite? Kakšne narodnosti je luteranska vera pri nas? Neki katehet evangeličanske veroizpovedi v Prekmurju potrebuje podatke od šol, koliko otrok je evangeličanske vere in koliko ur ima tedejmsko verouka. Ta katehet ima le nižjo srednjo šolo in morda zna nekaj besed nemški povedati. Poslal je na šest šol papir, na katerem so kot vprašanja naslednje besede: Schule, Wochen, Schiiler, Bestatigung. Naši slavni nacionalni upravitelji so pritisnili k številkam šolski žig in ise podpisali. Le eden je naredil i_jemo in je stavil slovenska vprašanja. Naj je na Iist napisal nemške besede kdor koli, to ne opraviči stvari. Pri nas ni niti enega otroka, ki bi znal kaj nemški ali ki bi bil nemškega rodu. Kje je tu narodna zavest naših upraviteljev? Ali vam ni znano, kakšen je uradni jezik pri nas? In zanimivo je šc to, da je bila gornja polovica papirja prazna, in so to naši upravitelji podpisali. Če ne bi bilo namena, še kaj pripisati nad podpisi upraviteljev, gotovo ne bi bil puščen papir prazen. Med temi podpisi vidimo tudi podpis upravitelja, ki se ob vsaki priliki trka na svoja junaška prsa kot velik nacionalist in ne priznava drugim nacionalnosti. Imena izda na željo uredništvo Slovenca. — »Slovenec« 5. nov. —1 Učni načrt nemške gimnazije na Hrvatskem. Zagrebške uradne »Narodne novine« so prinesle odredbo bana banovine Hrvatske, ki odobrava učni načrt in učni red za nemški jezik na zasebni nemški gimnaziji. Sam učni načrt je sestavljen in v uradnem listu objavljen v nemškem jeziku. Učni načrt določa v prvem gimnazijskem razredu pet ur pouka v nemškem jeziku na teden, za druge štiri razrede pa le po štiri ure na teden. Hrvatski jezik bodo v tej šoli poučevali v vsakem razredu po štiri ure na teden. — »Slovenec« 5. nov. —1 Centralna šolska kuhinja v Beogradu. V beograjski občini se vršijo priprave za preskrbo siromašne šolske dece v beograjsskih osnovnih in meščanskih šolah. Ustanovljena bo centralna šolska kuhinja, ki bo preskrbovala posamezne šole s toplo in tečno opoldansko hrano. Beograd ima v osnovnih in meščanskih šolah 93.000 otrok. Od tega jih pripada 85.000 socialno šibkejšim slojem. Zaniniiv9 Jc». ^a. Je š.tcvilp .otrok v delavskih in kmečkih rodbinah beograjske periferije izredno visoko. Povprečno štejejo te družine po 5 do 6 otrok. Na drugi strani pa je tudi umrljivost v Beogradu relativno jako visoka. Beo- grajska občina bo preko zime preskrbovala dnevno do 3200 otrok. Izdatki bodo znaišali nekaj časa čez dva milijono dinarjev. — »Jutro« 5. nov. —1 Našo mladino nam! je naslov članka v >©omoljubu« z dne 6. nov., ki pravi med drugim tudi sledeče: »Prešla so leta, ko so naše najmlajše razni prenapeteži kar po šolah hočeš nočeš zapisali v ustanove, ki so bile in so daleč od slovenskih in katoliških ciljev. Zato pa danes roke proč od naše mladine! Dovolj dolgo smo slepomišili, dovolj dolgo smo morali gledati, kako nam našo mladino odtujujejo, kako jo vzgajajo za cilje, ki so za nas premajhni in preskromni. —1 »Skrbimo za revno šolsko mladino« je naslov članka v »Slov. narodu« z dne 29. novembra, v katerem pravi člankar, da je za učenca poleg tople hrane treba zlasti v zimskem času skrbeti tudi za dobro obutev. —1 HSS in hrvatsko uradništvo. Na letnem ofočnem zboru akademske omladine HSS v Zagrebu je govoril ravnatelj Gospodarske sloge prof. Ljudevit Tomašič. Govoril je tudi o uradništvu ter dejal: »Za uradnike so nam potrebni močni in izdelani možje, kakršnih pa nimamo dovolj. Zato moramo na nekaterih važnih službah trpeti tudi take, ki tja ne spadajo. Naša inteligenca se je prejšnje čase preveč pečala z literaturo, gledališčem, godbo, z državnopravno politiko, premalo pa je študirala gospodarska in socialna vprašanja. Ko bi se bila pečala tudi s temi vprašanji, bi mi danes laže delali in bi bilo z nami drugače.« ... »Proti korupcionistom je treba najstrožje nastopiti. Hrvatski narod odločno zahteva, da se od leta 1918. pretrese premoženje vsakega. Vsako premoženje, ki ni bilo pošteno pridobljeno, marveč s korupcijo, je treba narodu vrniti.« — »Slovenec« 1. nov.