Uto 1887.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIL — Izdan in razposlan dne 1. decembra 1887.
133.
Potsava oil 19. novembra 1887,
s katero se ukrepajo premene postave od 28. maja 1882 (Drž- zak. št. 56), in določila o nakaz-nem (ček- in Wiring) prometa poštno-hranilničnega urada.
S privolitvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Določila obsežena v členih 5, 6, 7, 8 in 13 postave od 28. maja 1882 (Drž. zak. št. 56) razkrepljajo se.
Na njih mesto pridejo naslednja z enakimi, členovimi števili oznamenjena določila.
ölen 5.
Biralnica (postni urad), kjer se je prvič vložilo, izroči tistemu, kateri opravlja vlog, vložno knjigo, v katero je vpisavati vsako vplačilo, vračilo in kapitalizovano obrestno vsoto. Vsak naslednji vlog smé se proti vpisu v vložno knjigo opraviti pri vsaki hiralnici (poštnem uradu).
Za vložnika naj veljâ tisti, kateremu na korist se je kaj vložilo.
Vložna knjiga daje se zastonj ter je kolka prosta.
Poštno-hranilnični urad odprè vsakemu vložniku račun (konto).
Člen 6.
Vložna knjiga izdaje se na ime vložnikovo ter obseza zabeležke potrebne za presojo istovetnosti njegove in pa podpis onega, kateri je opravil prvi vlog.
(SloT«oU«h.)
93
Vložniki, kateri ne znajo pisati, vzemč naj sè seboj moža doverja (zaupanja) vrednega, kateri naj potrdi istovetnost vložnikovo in vložno knjigo namesto njega podpiše.
če se vložna knjiga odstopi komu drugemu, ozira se poštno-hranilnični urad na ta odstop samo tedaj, kader seje prenos zvršil pred kakim postnim uradom, kateremu je izročena poštno-hranilnična služba.
Ako se je to zgodilo, čisla se odstopojemnik (cesijonar) za lastnika vložne knjige, (člen 21, odstavek 3.)
Tudi nedoletniki imajo pravico samostalno vlagati hranilne vsote, ter —• ako zakoniti zastopnik ne podâ proti temu pismenega ugovora pri poštno-hranil-ničnem uradu, prejemati vračila.
Kadar se izgubi kaka vložna knjiga, opraviti je postopek, kakor je pisano v členu 14, ter na to izdati dvojnik (duplikat).
Eni in isti osebi smé se izdati samo ena vložna knjiga poštno-hranilnična.
Kdor si je dal narediti dvoje ali več vložnih knjig, izgubi obresti od glavnice vpisane v drugi ali v ostalih pozneje izdanih knjigah.
Ako pa skupni iznos vlogov v dveh ali več vložnih knjigah, katere si je dal narediti eden vložnik, preseza 1000 goldinarjev, izgubi vložnik od glavnic tisti dél, kateri preseza iznos za 1000 goldinarjev.
Trgovinski minister ima oblast, iž razlogov ozira vrednih izpregledati komu glavnice izgubo, katera bi ga doletela po poprejšnjem odstavku.
Poštnim služnikom je prepovedano komur koli — razen svojim nadstojni-kom — povedati kaj o imenih vložnikov in njihovih vlogih.
Člen 7.
Vsak posamičen vlog mora iznašati najmanj 50 kr. ali pa mnogokratnik od 50 kr. (večkrat po 50 kr.).
Imovina kakega vložnika iz vplačanih vlogov in kapitalizovanih obresti ne sme nikdar iznašati nad 1000 gld.
Vlogi po 50 kr. vplačujejo se lahko tudi s pisemskimi znamkami ali pa posebnimi poštno-hranilnimi znamkami, čim trgovinski minister izdâ take znamke. Znamke se prilepljajo na obrazce (formularje), ki se dobivajo zastonj.
člen P.
Višino obrestne stope (mere), katera ne sme presezati tréh od sto goldinarjev na leto, ustanavlja hranilnim vlogom trgovinski minister ukazoma v dogovoru z ministroma notranjih reči in financ dovprašavsi pridodani svet (člen 1), in vsako premeno razglasiti je v državnem zakoniku, potem v uradnem delu „Dunajskega časnika“ in pa v deželnih časnikih.
Moč in veljavnost z nova ustanovljene obrestne stope začenja se s 1. ali 16. dnem meseca po razglašenji ter se razteza na vse tudi prej opravljene vloge.
Člen 13.
Vrača se hranilna imovina vsa ali del njč vložniku ali njega pravonasled-niku ali pa pooblaščencu njegovemu vsled odpovedi, katera se sme opraviti pri vsaki hiralnici (poštnem uradu), ki jo (ga) imenuje odpovednik.
Izplačilo zvršuje hiralnica (postni urad) imenovana v odpovedi, proti temu, [ia se pokaže vložna knjiga, na podlogi nakaznice poštno-hranilničnega urada, izimsi ta slučaj, da po členu 14. začeti postopek ali kak storjen ugovor (člen 6.
17.) ovira izplačilo.
Odpovedane iznose do 10 gld. nakazuje poštno-hranilnični urad s poštnim obratom, in hiralnice (postni uradi) jih izplačujejo takoj ko dojde nakaznica poštno-hranilničnega urada.
Iznosi med 10 in 100 gld. izplačujejo se najdelj 14 dnî, iznosi med 100 in 500 gld. najdelj en mesec, iznosi čez 500 gld. najdelj dva meseca potem ko dospè odpoved.
A vlada je pooblaščena, proti preklicu in pod potrebnimi opreznostmi dovoliti, da more iznose do 20 gld., kateri so odpovedani pri kateri izmed hiralnic v to posebno pooblaščenih, ta hiralnica vrniti takoj ko je odpoved vpoložena brez poprejšnje nakaznice poštno-hranilničnega urada.
§. 2.
Na nakazni (ček- [check] in kliring- [clearing]) promet, ki biva pri poštno-branilničnem uradu, ne uporabljajo se določila postave od 28. maja 1882, Drž. zak. št. 56, kakor tudi ne naredbe v njé premeno ukrenene po §. 1. pričujoče postave.
Izima velja samo gledč členov 1, 20 in 21 gori omenjene postave, katere je zmislu primerno uporabljati na imenovani promet.
V ostalem pooblašča se vlada, da uravnâ ta promet ukazoma.
Pri ti uravnavi je postopati po naslednjih določilih (§§. 3—11).
§. 3.
Nakazni (ček- in kliring-) promet voditi je pri poštno-hranilničnem uradu od hranilnega prometa ločen v upravljanji in zaračunjanji.
Udeleževanje pri ček-prometu s kliring-prometom vred ali brez tega dovo-Ijuje poštno-hranilnični urad proti temu, da se vpoloži založni (glavni) vlog.
Poštno-hranilnični urad odprè vsakemu deležniku svoj račun (konto).
§• 4.
Založni vlog ostane pri poštno-hranilničnem uradu položen dotlé, dokler pripada računoimetelj kakor deležnik k nakaznemu (ček- slučajno tudi kliring-) prometu.
Ako računoimetelj izstopi vsled odpovedi, katera je njemu kakor poštno-hranilničnemu uradu vsak čas na prosto voljo, iz prometa, vrne se mu odpovedani založni vlog najdalje v 15 dveh potem ko dospè odpoved.
Poštno-hranilničnemu uradu pristoji razen pravice z odpovedjo založnega vloga narediti, da kak deležnik takoj izstopi, tudi pravica kako prošnjo, da se kdo vzprejme kakor deležnik v ček- ali kliring-promet, odvrniti ne povedavši razlogov.
§• 5.
Višina založnega vloga, ki ga je opraviti vselej v gotovini, ustanavlja se za v»ak čas ukazoma.
Ustanoviti se more to tako, da je v slučaji, ko skupni promet na računi preseže naprej določen največinski iznos, potreba povišati založni vlog.
§. 6.
Višina obrestne stope vlogom v nakaznem (ček- in kliring-) prometu sme iznašati največ dva od sto goldinarjev na leto.
Vlada je pooblaščena, znotraj té največinske meje obrestno stopo ustanoviti oznamenjenim vlogom.
Vlada sme tudi popolno ali delovito brezobrestnost gori imenovanih vlo-gov — sosebno založnih vlogov — ukreniti.
§• 7-
Novcev, kar jih dohaja v nakaznem (ček- in kliring-) prometu pri poštno-hranilničnem uradu, treba je vsak čas en del, kolikor kaže da ga utegne biti potreba, hraniti v gotovini pripravljen.
Novce, kolikor se jih vsled tega ne bode potrebovalo, naložiti je plodonosno a takö, da bode vsak čas za gotovo moči popolno izpolnjevati prevzete zaveznosti.
Nalagajo se novci lahko:
1.	pridobivši delnih hipotekarnih nakaznic (solarenskih listov);
2.	preizročivši novce bankovnim zavodom v tekoči račun s kratkim dospe-lostnim rokom (kontokorentni vlogi) ;
3.	s posojilom proti zastavi zadolžnic enotnega državnega dolga in državnega dolga kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, potem onih avstrijskih vrednotnic, na katere sme avstri jsko-ogerska banka ustanoviloma novce v zajem dajati, slednjič delnic in zastavnic avstrijsko-ogerske banke (lombardo-vanje a ne reportovanje);
4.	z eskontovanjem kuponov v št. 3 oznamenjenih vrednotnic, potem potegnenih avstrijskih državnih žrebov, kakor tudi drugih v vračilo izžrebanih vrednotnic v št. 3 oznamenjene vrste, dalje davkovno-povračilnih nakaznic;
5.	z eskontovanjem menic, katere je že eskontovala kaka banka, hranilnica ali pa kako ponapredno ali kreditno društvo vpisano (registrovano) na podlogi postave od 9. aprila 1873, Drž. zak. št. 70;
6.	z nakupom državnh zadolžnic, zastavnic in prednostnih zadolžnic, v kolikor bi bile té vrednotnice po št. 3. sposobne, da se morejo novci v zajem dajati nanje.
Doba zajmov navedenih v §. 3, in pa rok, v katerem morajo biti vrednotnice, ki jih je eskontovati po št. 4, potem menice, kijih je po št. 5 vzeti v eskont znotraj kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru platne, utesnjuje se na tri mesece najdalje.
Izbira vrednotnic, na katere je novce v zajem dati ali katere je nakupiti, ustanova višine, do katere je novce v zajem dati nanje, in pa določilo zavodov, s katerimi naj v zvezo stopi poštno-hranilnični urad zaradi naložnih poslov oznamenjenih v št. 2 in 5, vrši se dogovorno s finančnim miuisterstvom.
§.8.
Nakaznice izdane v nakupnem (ček- in kliring-) prometu ne podležč nobeni drugi pristojbini razen oni nepremični, ki je v §. 7 postave od 29. februvarja 1864, Drž. zak. 20, ustanovljena na 2 kr. od vsake.
Izrecila, katera prideva nakaznici (čeku) njen izdatnik po propisih izdanih Za nakazni promet, a sosebno izrecilo, s katerim se tretja oseba oznamenja za Prejemnika nakazanih iznosov, ali pa se naroča izdava poštnih nakaznic, sprava ^stin itd. potem pooblastila izdana poštno-hranilničnemu uradu in prejemna potrdila v vzajemnem prometu med poŠtno-hranilničnim uradom in deležniki Prosta so kolka.
Kolka in pristojbin prosti so tudi računski izpiski, katere poštno-hranilnični Urad izdaje strankam.
Za novce, katere poštno-hranilnični urad prevzema na tekoči račun, ne opravlja se odstotna pristojbina ustanovljena v §. 7, odst. 2 postave od 29. februarja 1864, Drž. zak. št. 20.
§• 9.
Za porabo nakaznega (ček- in kliring-) prometa naj poštni zavod pobira Posebne pristojbine.
Vlada se pooblašča, razen že obstoječih pristojbin in povračila napravnih koškov za tiskovine na razpolaganje dajane strankam, vvcsti še naslednje pristojbine do spodaj povedane višine:
1.	rokovansko pristojbino po 2 krajcarja za vsak uradni posel, ki ga je opraviti na računu (vloga, nakaznica, pisanje v imovino, v obremeno);
2.	provizijo v največinskem iznosu za en četrt pro mille, od računo-razhodnje strani. Te pristojbine naj poštno-hranilnični urad pobira z odpisovanjem od računa.
§. 10.
Za nakazni (ček- in kliring-) promet napraviti je poseben pričuven zalog (reservni fond), kateri ima v prvi vrsti namen založiti kake izgube, katere bi utegnile nastati vsled tega prometa.
Ta pričuvni zalog naj se napravi taleč da se na stran denejo oni prebitki, kateri so ostali iz upravljanja gori imenovanega prometa, odbivši izgubo, ko bi katera nastala iz hranilnega prometa s koncem upravnega leta.
Odkazujejo naj se omenjeni prebitki dotié, da oznamenjeni pričuvni zalog doseže višino po pet odstotkov vložnega staleža, kar ga ostaje v nakaznem (ček-m kliring-) prometu, odbivši vračila s koncem leta.
Imovina pričuvnega zaloga napravljenega za nakazni (ček- in kliring-) promet, naj se, potem kakor se dovoljuje nalaganje v §. 7, plodonosno naloži ter kolikor je kedaj dohodka odtod, prideva se naj pričuvnemu zologu dotlé, dokler ^ ne doseže gori propisane višine.
čim je pričuvni zalog dosegel propisano višino, odkaže se ves poslovni prebitek iz nakaznega (ček- in kliring-) prometa poštnim pripadkom za dohodek.
V ostalem uporabljajo se zmisloma določila člena 4 postave od 28. maja 1882 (Drž. zak. št. 56).
§• 11.
Določila obsežena v §§ih 2 do 10 té postave uporabljajo se z dném, ko pride v moč ta postava, tudi na vloge opravljene pred to dobo v nakaznem (ček- in kliring-) prometu poštno-hranilničnega urada.
§. 12.
Zvršiti to postavo, katera pride v moč takoj ko se razglasi, kakor tudi postavo od 28. maja 1882 (Drž. zak. st. 56), katera se s tem delovito izpreminja, naroča se Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
V Gedelovu, dné 19. novembra 1887.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Diinajewski s. r.	ßacqueliein s. r.
134.
Ukaz trgovinskega ministerstva v dogovoru z minister-stvoui notranjih reči in finančnim ministcrstvom od 22. novembra 1887,
s katerim se na podlogi postave od 19. novembra 1887 (Drž. zak. àt. 133) izdajejo naredbe o hranilnem prometu in nakaznem (ček- in kliring-) prometu poštno-hranilničnega urada.
Trgovinskemu ministerstvu vzvidelo se je v dogovoru z ministerstvoni notranjih reči in finančnim ministerstvom, zvršujoč postavo od 19. novembra 1887 (Drž. zak. št. 133), s katero se ukrepajo premene postave od 28. maja 1882 (Dr/j-zak. st. 56) ter določila o nakaznem (ček- in kliring-) prometu poštno-hranilnič' nega urada, ukazati naslednje :
A. Hranilni promet.
§• I-
v*
Višina obrestne mere (stope) hranilnim vlogom ustanavlja sc dovprašavsi pridodani sovèt poštno-hranilničnega urada na tri goldinarje od sto na leto.
§- 2.
Kdor opravi kakemu drugemu — vložniku — na prid prvi vlog ter vložno knjižico podpiše sè svojim imenom, zove se položnik.
Vložnik ima vsak čas pravico, tudi brez posredovanja položnika, priti k bira^' niči ter ondi vzprijeti dati svoj podpis.
Dokler vložnik ni porabil té pravice, zmatra poštno-hranilnični urad, da j® položnik pooblaščen, razpolagati o imovini v imenu vložnikovem, ako vložnik m poštno-hranilničnemu uradu priznanil nasprotne volje svoje.
§• 3.
Vračila brez poprejšnje nakaznice poštno-hranilničnega urada morejo, dokler 8e ne ukrene drugače, pod veljajočimi uveti in opreznostmi hiralnice v to posebno pooblaščene, ko se je zvršila odpoved, odpravljati do iznosa za 20 gld.
§• 4.
Določila izdana za poslovni promet poštno-liranilničnega urada, katera niso v soglasji z naredbami členov 5, 6, 7, 8 in 13 postave od 19. novembra 1887 (Drž. zak. št. 133), odnosno s 2 in 3 pričujočega ukaza, izgubé svojo moč in veljavo.
B. Nakazni (ček- in kliring-) promet.
§. 5.
ZvrŠujoč §. 2, odstavek 3 postave od 19. novembra 1887 (Drž. zak. št. 133) uravnava se nakazni (ček- in kliring-) promet poštno-hranilničnega urada tako, da naj se nanj uporabljajo določila na to stran pri poštno-hranilničnem uradu 8edaj veljavna s premenami, ki so posledice sem merččih določil gori imenovane Postave, in pa naslednja ta določila.
§• 6.
Nakazni (ček- in kliring-) promet vodi se pri poštno-hranilničnem uradu v zaračunjanji in upravljanji ločen od hranilnega prometa.
Udeleževati se nakaznega (ček- in kliring-) prometa poštno-hranilničnega Urada dovoljeno je tudi takim osebam, ki niso vložniki v hranilnem prometu. To dovoljenje daje poštno-hranilnični urad proti temu, da se opravi založni vlog, in ‘°, ako deležnik želi pristopiti tudi h kliring-prometu, s tem prometom vred.
Da zadobode to privoljenje, poprosi naj vstopajoči, da se mu odpre račun, ter opravi propisani založni vlog.
Ta prošnja naj se zvrši z obrazci, katere izdaje poštno-hranilnični urad in ki 8e dobivajo brezplatno pri vseh poštnih uradih, in priloživši iznos, kar ga je potreba za nameravano čekovo in prejemno knjižico, poštnine prosto pošlje poštno-hranilničnemu uradu na Dunaj.
PoŠtno-hranilničnemu uradu pristoji pravica prošnjo, da naj se kdo vzprejme Za deležnika v nakaznem (ček- in kliring-) prometu, zavrniti ne povedavši razlogov (§• 4 postave).
Založni vlog položiti je v teku meseca po dovoljenji gori omenjene prošnje, ^potrebljujoč prejemni (položni) list, pri kateri si bodi hiralnici.
Poštno-hranilnični urad odpre sleharnemu deležniku račun. Vložne knjižice 80 v nakaznem (ček- in kliring-) prometu ne izdajejo za naprej.
§. 7.
Višina založnega vloga ustanavlja se, dokler se ne ukrene drugače, na 100 gld.
Založni vlog ostajo pri poštno-hranilničnem uradu založen dotlé, dokler računoimetelj pripada nakaznemu (ček- in kliring-) prometu kakor deležnik. Sè
založnimi vlogi ni moči razpolagati, dokler je kdo deležnik nakaznega (ček- in kliring-) prometa, in če izstopi iz prometa, vračajo se samo proti 15 dnevni odpovedi (§. 4 postave).
§. 8-
Vlogi v nakaznem (ček- in kliring-) prometu, vštevši založne vloge, obrestujejo se, dokler se no ukrene drugače, z dvema goldinarjema od sto na leto-Obrestovanje se začenja s 1. ali 16. dnčm mesečnim po vknjižbi vloga in se končuje ko preteče zadnji ali 15. mesečni dan pred odpisom nakaznega iznosa na računu.
Iznosi pod enim goldinarjem ne obrestujejo se.
Dné 31. decembra vsakega leta pripišejo se obresti, kar se jih je nabralo, glavnici in obrestujejo se isto tako za naprej.
Za izračunjanje obresti šteje se vsak mesec za 30 dni.
§• 9.
Poštno-hranilničnemu uradu pristoji vsak čas pravica, odpovedavši založni vlog storiti, da kak deležnik takoj izstopi, česar posledica je, da deležnik od dné začenši, ko je prejel odpoved, ne imej več pravice po nakaznicah razpolagati z imovino svojo (§. 4 postave).
§. 10.
Za uporabo nakaznega (ček- in kliring-) prometa pobirajo se razen že obstoječih pristojbin, v katere jo že všteta pristojbina po 2 kr. od čeka, na katero men §. 8, odstavek 1 postave od 19. novembra 1887 (Drž. zak. št. 133), in razen vračila napravnih troškov, katero je urediti po rokovanskih propisih za tiskovine, ki se dajö na razpolaganje strankam, tu doli oznamenjene pristojbine (§• 9 postave):
1. rokovanska pristojbina po 2 kr. za vsako uradno dejanje na računu (vložba, nakaz, pripis v imovino, v obremeno);
2- provizija od vsakega pripisa v obremeno, in to po 1 /4 pro mille do 3000 gld., in po t/g pro mille za iznos, ki preseza to vsoto.
Té pristojbine se pobirajo takö, da se odpišejo od računa.
A provizije so prosti:
a)	pripisi v obremeno v kliring-prometu ;
b)	iznosi, katere s poštno nakaznico pošilja poštno-hranilnični urad;
c)	iznosi, kateri se, nakupivši državnih papirjev, deležnikom v ček-proinetu
odpisujejo; naposled
d)	vse pristojbine, provizije itd., katere se odpisujejo poštno-hranilničnoinu
uradu na korist.
§- H-
PoŠtno-hranilnični urad hrani v nakaznem (ček- in kliring-) prometu rešeu0 račune, dokazila in pisma 3 leta; pritožbe, ki so tičejo vplačil, nakazov, vračil obrestnih in pristojbinskih računov itd. bodo se torej v poštev jemale samo, ako se vlož6 v tem času.
Pri pritožbah, ki se odnašajo na kako poštno poslatcv, (plačilni nakaz, poštno nakaznico, priporočeno (rekomandovano) pismo it. uporabljajo se v poštnih propisih ustanovljeni pritožni roki.
§• 12.
Gori navedena določila (§§. 5—11) uporabljajo se, čim se začne moč in krepost pričujočega ukaza, tudi na vloge, pred to dobo opravljene v nakaznem (öek- in kliring-) prometu poštno-hranilničnega urada (§. 11 postave).
§• 13.
Postno-hranilničnega urada in hiralnic slnžniki so dolžni hraniti poslovno in služabno tajnost ter jim je strogo prepovedano, razen predstojnikom svojim, tretjim osebam kar si bodi povedati o imenih vplačnikov, vloženih ali vrnenih iznosih, ali pa o višini imovine.
Končna določila.
§• H.
Biralnice poštno-hranilničnega urada dobivajo za poslove poŠtno-hranilnične službe plačilo, ki se izplačuje koncem vsakega koledarskega leta.
Tisto iznaša
a)	pet krajcaijev za vsako vložno knjižico, katera je še, in katero je v tistem letu izdala dotična hiralnica;
b)	en krajcar in četrt za vsak vlog, ki je v tistem letu pri dotični hiralnici opravljen bil v hranilnem in v nakaznem (ček- in kliring-) prometu.
§. 15.
Ta ukaz pride v moč in krepost istodobno s postavo od 19. novembra 1887 (Drž. zak. Št. 133).
Taalfe s. r.	Dunajewski s. r.	Bacquehem s. r.
(ölorenisch.)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singerstrasse st. 26, tudi leta 1888 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, ilirsko-hrvatskem in romanskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1888 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1864 do vstevno 1887 veljajo 48 gld.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se leta J 888 :
Letniki 1849		za	2 gld. 10 kr.				Letniki	1871	za	2 gld. —		kr.
Ti	1850	n	5	Ji	25	J)	99	1872	Ji	3	„ 20	a
r>	1851	ii	1	Ji	30	Ji	ii	1873	Ji	3	„ 30	a
n	1852	a	2	a	60	n	a	1874	Ji	2	* 30	n
Ji	1853	J)	3	Ji	15	n	n	1875	Ji	2	V	a
a	1856	Ji	2	Ji	45	Ji	Ji	1876	Ji	1	* 50	ji
Ji	1857	a	2	n	85	»	a	1877	n	1	Ji	a
7)	1860	a	1	ji	70	n	Ti	1878	a	2	„ 30	a
Ti	1861	a	1	ii	50	a	n	1879	Ti	2	n 30	Ti
7)	1862	n	1	Ji	40	Ji	a	1880	a	2	» 20	Ti
Ti	1863	Ji	1	a	40	Ji	a	1881	Ji	2	» 20	Ji
7)	1864	Ji	1	a	40	a	Ti	1882	n	3	n	Ji
7)	1865	n	2	Ji	—	a	Ji	1883	n	2	„ 50	a
7)	1866	n	2	n	20	Ji	n	1884	y>	2	» 50	Ji
7)	1867	Ji	2	Ji	—	Ji	a	1885	a	2	a	a
ii	1868	Ji	2	Ji	—	a	n	1886	n	2	, 50	a
Ji	1869	Ji	3	a	—	v	Ji	1887	D	2	„ 50	Ji
a	1870	a	1	a	40	a						
Letniki	1870	do vštevno 1887 ostalih 7 jezikov so na prodaj po										tisti
kakor nemška izdatba.
NB. Državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, morajo se zadnji čas v štirih tednih zahtevati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (‘/4 pole po 1 kr.).
Od letnikov 1864 do vstevno 1887, in tako tudi od tekočega letnika moči je iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno ('/« pole po 1 kr.) dobiti vsak posamičen kos, a od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je posamične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, če Še niso pošli.