Štev. 12.
V Trstu, 25. junija 1892.
Letnik V.
Državne službe in
Jeden c. kr. visi uradnik slovenskega pokolenja, dvorni sovetnik Abram, je imenovan referentom od pravosodnega ministerstva v področju Graškega nadsodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Poleg drugih najneznat-iiiših malenkostij, odmerjenih Slovencem, je dalo sedaj sosebno to imenovanje nemško-liberalni in ž njo uže jako sorodni nemško-nacijonalni stranki povod, daste se skupno obrnili s pritožbami zastran tega do grofa Taaifeja, da hočeti vsaj na zunaj provzročiti celo akcijo, naperjeno proti ministerstvu, s tem pa doseči novih politiških dobičkov. Novine teh dveh strank pa razpravljajo po raznih svojih predelih, kakor da bi se osrednja vlada zopet bližala Slovanom in uklanjala vplivu Hohenwartovemu. Kdor ne živi v Avstriji in ne pozna taktike imenovanih strank, bi zares mislil, da se je kar nakrat napravil preobrat na korist takó imenovanemu „slavizo vanju". in se more le čuditi, da se isto ni še izvršilo in završilo popolnoma, da se torej mora rabiti za isto delovanje še vedno imperfektiven ali nedovršen glagol v slovanskih jezikih.
. V resnici pa se tudi v tej najnovejši akciji nemške levice in v pritožbah nemških nacijonalcev ponavlja moralno jako nizko in podlo politiško farizejstvo, kateremu je malo jednako vrstni h v koruptnem ali ska-ženem javnem življenju.
Nemška levica v Avstriji je uže takó razvajena, da smatra vsako mastnejšo javno službo uže za svojo predpravico, in njej pomenja imenovanje vsakega Slo-'vana uradnikom na količkaj važnem mestu uže slavi-zovanje, in dosledno razodeva ravno s tem, da ji služijo uradniška mesta poleg vsega drugega tudi v dejansko germanizovanje. Nemška levica si je pri tem popolnoma dosledna, ko združuje pri vseh svojih akcijah poleg germanizujočih gmotne in socijalne dobičke, in se razločuje ta prava kramarska stranka od nemško-nacijonalne stranke sosebno v tem, da ji je germani-nizovanje bolj sredstvo za iste materijalne in socijalne dobičke, v tem ko so pa nemško-nacijonalni stranki ti
Nemci pa Slovani.
poslednji dobički bolj sredstvo za germanizovanje. Ta razlika povišuje nemško nacijonalno stranko nad nemško-liberalno, ki je pred vsem in stalno kramarska stranka. Za Slovane ste pa obe stranki v svojih ciljih jednako pomenljivi, ker pospešujeti germanizovanje obe, in še v ta namen in jedino v ta namen prav dosledno družiti za skupno delovanje.
Najnovejša tu mišljena akcija obeh strank bi bila, ko bi bile razmere drugačne, narodni jednakopravnosti in s tem Slovanom ugodniše, samo lehkomiselna, takó pa je zajedno arogantna, ker prihaja s stališča, kakor da bi bili ti stranki privilegováni nasproti pravom, katera imajo tudi Slovani gledé na razne državne službe.
Arogantnost ali predrznost se kaže sosebno v pogledu na nesporno dejstvo, da nemška narodnost uživa v vsem javnem življenju in sosebno tudi v državnih službah tako prednost, kakoršno more le imeti kaka gospodovalna narodnost. Primerjati se dajo ž njo v našem cesastvu jedino še madjarska, potem v manjših razmerah poljska in italijanska narodnost, in so pri vseh teh narodnostih takó imenovane liberalne stranke, ka-tere imajo v javnih, torej državnih službah največi delež.
Dosedanji zgodovinski razvoj naše monarhije je provzročil, da ima nemška narodnost razinerno naj več členov po raznoterih uradih in državnih službah. V prejšnjih stoletjih je nemško plemstvo zasedalo največ in najvplivniših javnih mest; s tem plemstvom je imela tudi nemška narodnost veliko prednost. V novejši čas, ko je začelo dobivati Židovstvo več svobode, je ono poprijelo se v večih merah velike trgovine in velike obrtnije, in ker se ono pridružuje vsakodobno močnejšim, politiški zmagujočim in vplivnišim narodnostim, je nemška narodnost, oziroma njena liberalna stranka,dobila v Židih, kakor na Ogerskem madjarska, veliko pomoč.
Nemški kapital se razvija in množi s pomočjo židovskega življa; vsled tega je možno nemškemu in ž njim združenemu židovskemu elementu v tej poiovini
pošiljati do najviših šol več svojih otrok, nego pa tudi v občem gospodarstvu zaostalim Slovanom. Ljudij nemške in k nemštvu prištevajoče se židovske narodnosti se vsled tega dejanski kvalifikuje več za razne javne, torej tudi državne službe, nego pa ljudij slovanskega poko-lenja.
Ko bi šlo po takem le zato, da bi bilo nameščenih več nemških in židovsko-nemških uradnikov, bilo bi to nekako opravičeno vsled dejstev, katera so ugod-niša doslej za nemško narodnost nego za Slovane, in Slovani bi mogli jedino obžalovati, da se niso mogli po-speti gmotno ih družbeno "do jednako ugodnih podstav, kakor se je to posrečilo nemški narodnosti. Slovani bi take neugodnosti še vedno prenašali, ne da bi občutili kake posebne krivice iz sedanjosti, in bi stremeli sosebno za tem, da bi se povzdignili tam, kjer jih je zanemarjal njim neugodni zgodovinski razvoj.
Ali Slovanom ne more ugajati postopanje uemško-liberalne in nemško-nacijonalne stranke iz popolnoma drugih vzrokov. Ti dve stranki namreč ne moreti trpeti v javnih in sosebno državnih službah niti kvalifikován i h ljudij slovanskega pokolenja; oni dve bi radi zatlačili tudi take slovanske ljudi, kateri so se sposo-bili popolnoma jednako za javne službe in c. k. urade, kakor členi nemške in nemško-židovske narodnosti. Tu pričenja krivica v stremljenju teh dveh strank, in tej krivici se upira še ne zatrto pravno čustvo slovanskih narodnostij.
Ti dve stranki, ako bi bili državniški modri in pravični, zadovoljili bi se z dejstvom, da ima nemška narodnost in k njej prištevajoči se židovski živelj raz-memo in najbrže tudi absolutno v e č za javne službe kvalifikovaní h členov, nego pa pojedine slovanske narodnosti posebe in v skupnosti, dasi je slovansko naseljenje tudi v tostranski polovini cesastva v veliki večini.
Ne samo nemodro, ampak naravnost in nad vse predrzno je, da nemško-liberalna in nemško-nacijonalna stranka izpodmikati više službe uradnikom slovanske krvi s tem, da jim očitati manjšo sposobnost ali nedostatek kvalifikacije. S tem bijeti resnici v obraz in škudujeti dosedanjemu sistemu, ki je nemški narodnosti in njenim židovskim pristašem ugoden, kakor le more biti.
Slovani so namreč po sposobnosti popolnonm jed-nakovrsni z Germani in Romani, in so to uže davno dokazali z dejstvi na raznih poljih in v znanstvu ter v umetnosti raznih strok. Po šolah pa se sposabljajo na podstavi jedne in iste organizacije šolstva, kakor Nemci in Židje sami, večina vseučilišč in velikih šol je v Avstriji nemška; v teh šolah se mnogo slovanskega dijaštva izobraža in kvalifikuje vsporedno z nemškimi in židovskimi dijaki, in velike šole, kakor v Pragi, Krakovu in Levovu, so pa ustrojene jednako, kakor nem-
ške na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Innsbrucku in v Čr-novcah. Veče modrosti tudi nemška in židovska mladina ne zajemlje iz teh najviših avstrijskih učilišč, nego slovanska, katere velik del sedi in posluša poleg te nemške in židovske mladine na istih šolskih klopeh jednih in istih učilišč. Po izšolaujn so na razpolaganje slovanskim kvalifikovanim izobražencem isti literarni viri kakor nemškim in židovskim. Iz tega sledi, da so slovanski izobraženci z nemškimi in židovskimi jednakovrstni.
Razločujejo se od poslednjih dveh jedino v tem, da poznajo tudi svoj materni in s tem več ali manj tudi drugih slovanskih jezikov.
Ako je možno govoriti torej o nejednaki kvalifikaciji, odnaša se ona k jezikovnemu znanju, in tega znanja je pri nemških in nemškožidovskih naobražen-cili manj. Ta minus pa nikakor ne more dajati nemškim in nemško-židovskim omikancem kakih predpravic, in bi bilo, dokler velja ustavna narodna jednakopravnost v Avstriji, trditi ravno nasprotno, namreč, da ravno nemški in nemško-židovski oniikanci nimajo v smislu naše sedaj veljavne ustave potrebne kvalifikacije, ako streme za službami med slovanskim naseljenjem in se posebe ne sposobijo in kvalifikujejo za take službe.
Nemško-liberalna in nemško-nacijonalna stranka razumeti kvalifikacijo, kakor se vidi, v svojem svojstvenem smislu, namreč v smislu, da za dosezanje državnih služeb med slovanskim naseljenjem bi ne bilo potreba znati slovanskih jezikov. Vidi pa se tudi pri takih nazorih teh dveh strank, da ste dosledni tudi na to stran, ko obe delujeti za germanizovanje, in to nedopušča kvalifikacije z znanjem slovanskih jezikov; zato pa jima je na poti ne le vsak slovanski uradnik, ampak celó vsak nemški uradnik, ki pa si je s posebnim trudom pridobil tudi znanje kakega slovanskega jezika.
Osrednja vlada, kateri je izvrševati pojedine ustavne člene, torej tudi osnovni člen o narodni jednakoprav-nosti, pa ne more in ne sme prisvajati si nazorov nemško-liberalne in nemško-nacijonalne stranke. Ko bi se ravnala po težnjah teli dveh strank, prezirala bi ustavo, in ti dve stranki, ko se upirati imenovanju uradnikov s kvalifikacijo znanja slovanskih jezikov, zahtevati toliko, kakor da naj bi se rušila ustava.
Slovani pa se .bodo upirali takemu tolmačenju ustave, dokler bode veljal njen narodnostni in jezikovni člen XIX.
V ostalem pa ste dali nemška levica in nemška nacijonalna stranka ravno sedaj poseben povod slovanskim zastopnikom, da bi oni nekoliko pobliže pogledali v statistiko uradnikov raznih državnih služeb.
Grof Taaffe je prilično rekel v državnem zboru, da je bolje, ako se plemiči sposabljajo za razne državne službe, nego pa da bi posedali pri kartah ter zapravljali čas. S tem je opravičeval dejstvo, da so
plemiči nameščeni.po raznih, sosebno politiških uradih. Tega dejstva ni tajil torej ne grof Taaffe, in ga ne more tajiti nikdo. Nemško plemstvo je v najviših službah v diplomaciji in v obči politiki. To opažamo pri načelnikih raznih ministerstev, namestništev, okrajnih glavarstev, itd. Plemstvo je tudi pri raznih podrejenih organih, in to plemstvo je ali nemškega pokolenja ali pa vsaj nemškega mišljenja.
Razni nemški viši in niži uradniki se nahajajo po raznih državnih službah ne samo v centralnih, ampak tudi deželnih uradih ne samo nemških dežel, ampak tudi pokrajin s slovanskim naseljenjem.
Ako bi se ozrli na šole, pokazalo bi se, koliko je nemških vodij in šolskih nadzornikov na srednjih šolah, koliko nemških profesorjev v obče na nemških vseučiliščih in velikih šolah, katere so namenjene tudi slovanskim narodom.
Ko bi le poprečno gledali na število častnikov v c. in kr. armadi in c. in kr. mornarici, zapazili bi. da uživa nemška narodnost take ugodnosti, kakor si jih more le želeti. Tu bi bilo hvaležno gradivo, da bi slovanski zastopniki pregledali razne šematizme, pa statistično dokazali nemško-liberalni in nemško-nacijonalni stranki, v kakih razmerah so nameščeni častniki nemške in slovanskih narodnostij. Tu ne gre za to, od kod da prihajajo take razmere, ampak za dokaz predrznosti in nenasitljivosti nemške liberalne in ž njo soglasujoče nemško-nacijonalne stranke. V obče je poprek, brez natanke statistike, konstatovati, da nemška narodnost je zastopana po vseh državnih uradih in v c. in kr. armadi in c. in kr. mornarici najugodniše. Členi nemške narodnosti niso samo po številu, ampak tudi po kakovosti ali stopinjah služeb na ugodnem, takó da bi morale biti nemške stranke popolnoma zadovoljne. Slovanski zastopniki bi utegnili, in to prav po potrebnem, kedaj odgovoriti nemško-liberalni in nemško-nacijonalni
stranki s statističnimi dokazi o številu nemških in slovanskih uradnikov, nameščenih po raznih državnih službah in o številu častnikov v c. in kr. armadi, potem posebe o številu v i š i h uradnikov in častnikov nemškega in slovanskega pokolenja. Jedino s takimi dokazi bi konstatovali, kakó krivično je postopanje nemško-liberalne in nemško-nacijonalne stranke nasproti slovanskim narodnostim, ki sestavljajo absolutno večino cislitavske polovině cesarstva. To poglavje je jedno najžalostniših za avstrijske slovanske narode. To, kar bi se umelo samo po sebi, da bi se nameščali za slovanske narodnosti slovanski uradniki, doseza se pa le polagoma po največih naporih, in ako se zgodi kaj takega, razsaja nemška levica in nemško-nacijonalna stranka, pači na zunaj javno mnenje s ponavljanimi lažmi o „slavizovanju" sedaj te, sedaj one dežele. Razvidno je tudi iz tega, s kakimi strankami se je boriti slovanskim narodnostim, in zastopniki teh narodov se še vedno tresejo, da bi odločilni krogi prištevali še na dalje te stranke.
Soditi bi bilo, da državniki razumejo vendar toliko interese države in narodov, da bi bil tak strah brezpotreben ; sicer pa je dolžnost slovanskih zastopnikov, prvič, da se ne bojé terorizma protiustavnih ger-manizujočih strank, drugič, da nikdar in pod nobenim vslovjem ne podpirajo takih vlad, kateri bi se same uklanjale takemu terorizmu protiustavnih strank, in tretjič, da pozitivno dokazujejo in označujejo razmere, ka-koršne so, ter da ne dopuščajo, da bi hinavstvo teroristov še nadalje toržestvovalo na škodo narodov in države. Taktika nemško-liberalne in nemško-nacijonalne stranke v posebnem slučaju imenovanja uradnika slovenske krvi izzivlja slovanske zastopnike, da spre-govoré s statističnimi podatki o narodnosti uradnikov po razni h državnih službah; to bode najprimerniši odgovor germanizujočima, tu označenima strankama.
0 kritiki dr. Mahniča.
III. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) Gledé na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. Yj) Liturgija rimske cerkve. (Dalje).
Često navedem Liber pontiflcalis navaja v življenju svet. Gelazija, da je zložil himne po načinu blaženega Ambrozija, razun teh pa tudi Sacramentorum praefatione3 s previdnim izraženjem1). Marzeljski svečenik Gennadius, sovrstnik G e 1 a z i j e v , svedoči, da je ta spisal sakramentar
') „Fecit et bymnos in modům beati Ambrosii. Fecit et sacramentorum praefationes cauto sermone."
s previdnimi izrazi, vrhu tega pa zložil tudi himne.2) Poleg teh dveh soglasujočih svedoštev smatramo važnim tudi ono svedoštvo Ivana dijakona (Joannes diaconus) iz IX. stoletja zaradi tega, ker je ta po naročilu papeža Ivana VIII., torej po najzanesljiviših virih spisal životopis svetega papeža Gregorja, in omenja on v tem životopisu izrecno tudi Gelazi-janski misal, kateri da je skrajšal Gregor Veliki3). Do cela
г) „Scripsit volumen sacramentorum elimato sermone, fecit et hymnos in similitudinem Ambrosii episoopi." (Gennad. cap. 94
de script. cccles. tom. П. App. s. Hieronymi.)
3) Joann. Diac. in vita s. Gregorii lib. II. cap. 17. „Sed et
Gelasianum codicem de missarum solemniis, multa subtraliens, non-nulla vero adiiciens, pro exponendis evangelicis lectionibus in unius libri volumen coarctavit".
brez vsake važnosti tudi niste iz IX. stoletja prihajajoči sve-doštvi znanega Anastazija bibliotekarja in Walafrieda Stra-bona (f 849) o delo\anju svet. Gelazija na literaturnem polju'), ker dokazujeti vsaj toliko, da o liturgiškem trudu ali prizadevanju Gelazijevem niso dvomili še v IX. stol.
Ako združimo ali kombinujemo ta svedoštva drugo z drugim, razvidi se iz istih, da je Gelazij zložil himne in prefacije („fecit" ali „composuit"), vrhu tega pa spisal (scripsit, kakor svedoči najbolje poučeni sovrstnik Gelazijev) jeden misal („volumen sacramentorutn" ali codicem de mis-sarum solemniis"). Od svetega Gelazija spisane himne ali slavospeve in nove prefacije je torej poštevati kot izključno njegove proizvode; manj pa sakramentar ali misal, katerega ni sestavil, ampak samo spisal. Ta razlika, ki je očitno razvidna iz svedoštva Gennadijevega, združena s svedoštvom Ivana dijakona, dokazuje brezdvombeno, da Gelazij starih liturgiških molitev, med temi samimi jedne dotlej rabljene prefacije, katero je utegnil pustiti kot Praefatio communis, ni spremenil, pač pa uredil in zložil v jeden kodik. Ako pa izrecno pristavlja Gennadius, da je Gelazij tudi misal spisal z odbranimi izrazi ali v odbranem govoru (elimato sermone); v tem ko je predpolagati o starih liturgiških molitvah, da so bile gotovo sestavljene v vzvišenih izražeujih, vrhu tega posvečene po svojem stoletja trajajočem rabljenju, torej niso potrebovale spremembe v svojem izraženju: razlaga se to le navidezno protislovje v svedoštvu Gennadijevem najnaravniše.
Saj vemo iz prejšnjega, da v liturgiji rimske cerkve, vsaj v njenih najbistvenejših d«lih, je prvotno gospodoval grški jezik, v tem ko od nekdaj razvajeni in svojega polo-ženja kot meščani starega cesarskega mesta le preveč zave-dujoči se Rimljani so od začetka V. stoletja, kakor smo poudarjali zgorej ob razgovarjanju koledarskih sporov, nasprotovali vsemu tujemu, sosebno vsemu grškemu, in to tem bolj, čim bolj se je čutil vpliv v novem cesarskem mestu in torej tudi na dvoru cesarjev. Nacijonalizovanje rimske liturgije, s katerim so se papeži obotavljali iz zgorej uže navedenih razlogov, pokazalo se je torej sosebno od IV. eku-menskega koncilja, torej od srede V. stoletja gotovo kot globoko čutjena potreba, katera je na prvem mestu zahtevala preloženje maše iz grščine na latinski jezik in dosledno spisanje latinskega misala. Ni pa pred Gelazijem znan noben papež, kateremu bi kak zgodovinski iztočnik vindikoval spisanje kakega misala ali tudi samo ob kratkem pripisoval tak trud; trjenje je torej popolnoma opravičeno, da pristaje sve-
Iz tega zajedno razvidimo, da je bil Gelazijanski misal velikega obsega, in da se je rabil v rimski cerkvi do uvedenja gre-gorijanskega sakramentarja, torej do konca VI. stoletja.
4) AnastasiuB bibliothecarius navaja o papežu Gelaziju: „Hic tractus et hymnos composuit, hic inter caetera sacramentorum prae-fationos cauto et elimato sernmre fecit". (Prm. Binterim 1. c. IV, III. p. 20.)
Walafried Strabo pravi v svojem delu ,.De rebus eccles. cap 22, 1 aito: „Nam et Gelasius papa in ordine LI. ita a se, quam ab aliis compositas preces dicitur ordinasse."	R
temu Gelaziju velika zasluga, da je pri svojih drugih važnih delih storil vspešno prvi in najvažnejši korak k nacijonali-zovanju rimske maše, da je priskrbel prevod liturgije in torej za rabo rimske cerkve spisal latinski misal. Pri tem pa seveda je bila neizogibno potrebna velika previdnost in previdno odbiranje izrazov, ne samo da bi dokazal ravno-vrstnost latinskega jezika nasproti grškemu, ampak tudi, da bi se izognil neljubim primerjanjem starega grškega teksta z novim latinskim tekstom.
Po takem ni v svedoštvu najbolje poučenega sovrstnika Gennadija niti najmanjšega protislovja; in zatorej je o delovanju svetega papeža Gelazija na liturgiškem polju, katero je izraženo v istem svedoštvu, toliko manj dvomiti, ko to delovanje popolnoma potrjujejo ostala, zgorej navedena svedoštva. Dvomi pa so nastali gledé na kakovost Gelazi-janskega misala, česar je najbolj kriv jeden prepis takó imenovanega Gelazijanskega sakramantarja. Zgorej smo mi uže omenili ta prepis in kot znak njegove visoke starosti nagla-šali. da je bilo po tem prepisu pri krstu moliti Konstan-tinopolitansko veroizpovedanje najprej v grškem izvirniku in še le potem, tako rekoč kot raztolmačenje tudi v latinskem prevodu5). Hočemo torej ta prepis pobliže razpravljati.
Takó imenovani gelazijanski liturgiški kodik švedske kraljice Kristine je prišel iz Francije v Rim in se hrani v vatikanski knj žilici pod Nr. 1455. Najprej se je seznanil ž njim 1. 1657. Morin, kateri ga je, dasi ni imel nikakega napisa, zaznamoval kot gelazijanski kodik; potem ga je razglasil") Tomasius s pristavkom, da, kakor se kaže, bi ga bil spisal sveti papež Gelasius (uti videtur con-cinnatus), da pa ni brez poznejših vklad, v celoti pa da utegne pripadati VIII. stoletju. To pa je izzvalo takoj hudo kritiko Basnascha in Pfaffa, katera, pobijajoč pristnost ko-dika, eta škušala dokazati, da je nastal še le v X. stoletju. Muratori pa je zagovarjal pristnost rokopisa, vendar pa se je pri tem takisto udal, da rokopis ni mogel nastati prej nego v Vil. stoletju') , vrhu tega so se vršile v njem spremembe, katere najbrže da bi prihajale od tod, da je bil nekdaj v Galiji.
Se dva s tako imenovanim gelazijanskim kodikom do cela zlagajoča se prepisa je zasledil opat Gerbert, znan po svojem uže omenjenem delu „Liturgia Alemannica", in sicer jeden prepis v Sanktgalskem, drugi pa v Rheingauskem samostanu. In še le sedaj, ko so menili, da imajo tri gelazi-zijanske kodike pred seboj, razjasnilo se je vsakomur iz primerjanja istih z najstarejšimi gregorijanskimi sakra-mentarji, katere so bili, kar je jako čudno, prezrli ob tra-
5) Muratori Liturgia vetus. tom. I. pag. 3 40. Venet. 1748.
e) Sacramentarium Gelasianum, sive Liber sacramentorum a s. Galasio papa uti videtur concinnatus etc. Roinae 1680. Novejše izdanje Muratorijevo. Liturgia Rom. vetus tom. I. pag. 485—764. Venet. 1748.
7) Sedaj se postavlja njegova starost na podstavi razpravljanja ike-ta, Klifot,-a in Le Brun-a v obče v VIII. stol <.
jajoči zgorej omenjeni polemiki8), da prepisi namišljenega gelazijanskega sakramentarja se zlagajo s Otobouijanskim prepisom gregorijanskega sakramentarja, cenjenega najbolj zaradi njegove starosti in ma'o razločujočega se od drugega vatikanskega kodika ; in to velja sosebno tudi o Canon missae, torej o najbistvenejšem delu liturgije, kateri je v tako imenovanem gelazijanskem in gregorijanskem sakramentarju iden-tiški»). Takó imenovani gelazijanski kodik obseza torej gre-gorijansko liturgijo, dasi so za Pipina a i prvega rimsko-nemškega cesarja Kar. Vel. spreminjali bistvene dele kodika, da bi zlajšali njegovo udomačenje v Galiji, odkoder prihaja prav za prav1"). „Canon actionis-', kateri v namišljenem gelazijanskem sakramentarju pričenja s „Sursum corda" in se takó popolnoma zlaga z gregorijanskim, da se nahaja v njem celó nesporno od Gregorja Velikega prihajajoči dostavek „Diesque nostros in tua pace disponas", ta „Canon actionis" pravimo, je tako odločilen tukaj, da bi se dandanes nahajal jedva še kdo, ki bi pošteval, da dejanski prihaja od svetega Gelazija vsebina kodika, ki se samovoljno pripisuje Gelaziju, in ki ni bil spisan prej nego v VIII. stoletju.12) Nam je torej pošteno in odkrito pripoznati, da kakega prepisa gelazijanskega sakramentarja, dasi je ta obstajal brez-dvombeno, in se je jedno stoletje rabil v rimski cerkvi, ne poznamo doslej; vendar si moremo kljubu temu napraviti povoljno jasno predstavljenje o kakovosti liturgiškega kodika,
*T Bunsen 1. c. tom. II- pag. 419. izraža pač misel, da ravno vroča polemika je bila kriva, da se je motil celó drugače bistri pogled cenjenega kritika Muratorija.
") Pri Danielu Codex liturg. Eccl. univ. tom. I. pag. 12 do 22 se nahajata tekst Rheingauskega prepisa, namišljeno obsezajočega gelazijansko liturgijo in tekstOttobonijanskegagregorijansko liturgijo kažočega prepisa, oba teksta v vsporednih rubrikah drug poleg drugega, in je pri primerjanju vsebine obeh prepisov jedva zaslediti kako razliko.
Jedino v molitvi, sledeči neposradno za besedo „Hosanna in excelsis", namreč v molitvi „Te igitur clementissime Pater', ni v tako imenovanem Gelazijanskem sakramentarju obsežen konec, ki se nahaja v Gregorijanskem sakramentarju, namreč konec: „et omnibus orthodoxis atque catholicae et Apostolicae fidei cultoribus." Nadalje se nahajajo v molitvi „Unde et memores" v gregorijanskem sakramentarju po njegovem Ottobonijanskem prepisu, sporočenem po Danielu, besede „Domini nostri", po izdanju Menardovem (Patrol, curs. compl. Ser. lat. tom. LXXVIII.) pa „Dei nostri", v tem ko je v namišljeno Gelazijanskem sakramentarju citati besede „Doininus Dei nostri". Naposled se završuje Canon missae po takó imenovanem Gelazijanskem sakramentarju z besedam duhovnega „Pax Domini sit semper vobiscum" in z odgovorom „Et cum Spiritu tuo", v tem ko po prepisu gregorijanskega sakramentarja, sporočenem od Menarda, sledi še dostavek: „Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, miserere nobis* ; pri tem pa omenja sam Menard (n. 88), da ni mogel uže Gregor Veliki sprejeti v svoj sakramentar „Agnus Dei", čegar pevanje pri liturgiji je zaukazal šele papež Sergius leta 660
Vidi se, da razlike so jako redke in tako neznatne, kakor se ravno še bolj kažejo tudi v raznoterih drugih prepisih gregorijanskega sakramentarja.
'") Zgorej pri razgovarjanju stare gališke liturgije, ki je nekdaj v obče gospodovala v pravi Galiji, kakor tudi ž njo združeni gorenji Italiji prefekturi gališke (Praefectura Galliarum), smo mi poudarjali običajno bivše napravljanje bolj ali manj mešanih gregorijanskih sakramentarjev in smo razpravljali njih namen.
spisanega od Gelazija, ako porabimo to, kar smo razpravljali o razvoju rimske liturgije do dobe delovanja svetega Gelazija, in se v soglasju z zlagajočimi se zgodovinskimi viri držimo tega, da je sveti Gelazij sestavil več prefacij, drugače pa ni napravil nikakih sprememb na uže nahajajoči se liturgiji, ako preziramo njeno preloženje iz grščine na latinski jezik.
Po svetem papežu in mučeniku Klementu L sporočena, potem po njegovem svetem nasledniku na Petrovem stolu Aleksandru 1., kakor tudi po svetem rimskam mučeniku Hipolitu pomnožena ali razširjena apostolska liturgija, kakoršno obsezajo Constitutionos Apostolorum, rabila se je po tem, kar smo podali doslej, nespremenjeno v rimski cerkvi do Edictum Mediolanense (313); nato pa se je tekom IV. in V. stoletja po zahtevah časa spremenila s tem, da so se opustile molitve, dostajajoče se katehumenov obsedenih in po-korečih se, kakor tudi lekcije iz svetih pisem starega zakona, namesto poslednjih pa se je pri začetku maše uvedlo petje psalmov in pred evangelijem Graduale, vrhu tega pa se je maša razširila z Alelujo in molitvijo Gospodovo, Canon maše pa z besedami „hostiam puram, hostiam sanetam, hostiam immaculatam".
") Razlogi, s katerimi so skušali dokazovati proizhajanje te vsebine iz V. stoletja, so bistveno : nahajanje v kodiku Konstanti-nopolitanskega veroizpovedanja v grškem in latinskem jeziku brez dostavka „Filioque"; nahajanje maš pri krstu, ki se ima deliti otrokom in odraslim ob sobotah pred Veliko nočjo in Binkošti, in nahajanje razmerno malo praznikov na čast svetnikov. Pač ni treba še posebe opomniti, da v stoletju, ki je med delovanjem papeža Gelazija in Gregorja Velikega, niso se razmere mogle spremeniti bistveno, da se vsi gorenji razlogi torej vjemajo ravno takó dobro z dobo Gregorja Velikega, kakor z dobo Gelazijevo.
Tu pa ne moremo, da bi ne omenili takisto nastavšga čudnega mnenja, da je bil gelazijanski sakramentar jako razširjen v Galiji, in da se je odstranil šc le po gregorijanskem; to mnenje je provzročilo najbrže krivo razumljenje Walafrieda Strabona. Ta dostavlja namreč 1. c. poročilu o Gelaziju „Nam et Gelasius papa in ordine LI. ita tam a s«, quam ab aliis compositas preces dicitur ordinasse" neposredno še poročilo o cerkvah Galij : „Et Galliarum ecclesiae suis orationibus utebantur, quae adhuc a niultis habentur". Kaže se torej, da so v poslednjem poročilu besedi „suis orationibus". katere niso tukaj hotele zaznamovati in ne zaznamujejo absolutno nič drugega, kakor lastne ali svojstvene molitve cerkve gališke, zamenjali z besedami „eius" ali „illius orationibus" ali pa isti besedi smatrali jednako pomenljivimi.
Taki razlogi pač ne potrebujejo nikakega zaresnega pobijanja, zlasti ko namišljeni gelazijanski kodik označuje nespodbojno kot gregorijanski uže Gospodova molitev, katera se nahaja v njem neposredno za Canon missae. Mi vemo namreč iz uže navedenega lista Gregorja Velikega ad Joannem Syracus., da so postavljali njegovo liturgiško reformo zlasti tudi zaradi tega kot posnemanje Konstan-tinopolitanske liturgije, ker je neposredno za Canonom navrstil molitev Gospodovo. To očitanje proti Gregorju Velikemu bi ne bilo moglo nastati nikdar, ako bi bil namišljeni Gelazijanski sakramentar zares gelazijanski, ne pa gregorijanski. Ako bi to očitanje proizhajalo kar je jedva misliti, iz robate nevednosti: bil bi Gregor svoje nasprotnike na liturgiškem polju pobil preprosto s tem, da ni na običaju, ki je trajal od Gelazija, torej jedno stoletje, spremil ničesar; ali tega on ni storil, temveč je spremembo, izvršeno po njem, priznal ter jo drugod utemeljil.
Sveti Gelazij je po takem v rimski cerkvi staro rimsko liturgijo, nam znano iz „Constitutiones Apostolorum", uže našel z navedenimi, tekom IV. in V. stoletja izvršenimi spremembami, n je on isto liturgijo z jedne strani razširil z več prefacijami, iz katerih, kakor je bilo to uže običajno v ga-liških cerkvah, naj bi se bile rabile sedaj te, sedaj druge, po meri menjajoč h se praznikov in po meri povodov v obče, z druge strani pa je podal prevod iste liturgije v la-
Ti, kateri so kot pisatelja ali avtorja tu razgovorjenega li-turgiškega kodika postavljali svetega Gelazija, najbrže niso v obče mislili nato, da, ako bi Gregor Veliki Canon actionis od besed „Sursum corda" do besed „Pax Domini sit semper vobiscum" ne bil spisal, ampak samo prepisal po gelazijanskem sakramentarju, bil bi v obče odpadel zanj vsak povod one globoke liturgiške reforme, katero je on, kakor dokažemo, po soglasnem svedočenju svojih naslednikov, in kakor navaja on sam, izvršil dejanski na način, ki je dal mnogo govoriti, in kateri so mnogotero grajali celó.
Saj razlika med namišljenim gelazijanskim in najzanesljivi-šimi prepisi gregorijanskega sakramentarja je jedino v tem. da obseza prvi. ker prihaja iz Galije, mnogo varijacij Orationes (Col-lectae), Secreta, prefacijske molitve „vere et dignum et iustum est", molitve „Ad complendum" in še za nekatere praznike nekoliko dostavkov, kar, kakor bomo videli, je pač odstranil Gregor Veliki.
tinskem jeziku, v katerem prevodu soglasno slavé previdno in odbrano izraženje. Takó in ne drugače si moremo na podstavi zlagajočih se zgodovinskih iztočnikov predstavljati delovanje svetega papeža Gelazija na liturgiškem polju in dosledno tudi vsebino po njem spisanega rnisala, kateri se je v Kimu rabil po svedoštvu uže omenjenega životopisca Gregorja Velikega (Joannes diaconus) 1 c. do konca VI. stoletja.	(Dalje pride.)
Ali zato bi bila zadoščevala preprosta naredba, po zgledu njegovih prednikov, specijalno tudi njegovega neposrednega prednika Pela-gija II., kateri, kakor razpravimo zdolej, je zopet uvedel v rabo, nekoliko ne več rabljenih gelazij anskih prefacij. Temeljite reforme posebnega sakramentarja. zaradi katerega so se postavili celó v nekdanji Graecia magna naseljeni Rimljani proti velikemu papežu, ni bilo zato nikakor potreba, in je bil toliko in vsestranski z delom preobloženi sveti Gregor najmanj pripravljen nato, da bi si deval na glavo brez potrebe zamudna opravila.
") Pri tem je utegnil sveti Gelazij namerjati, da bi, spre-jevši svojstvo galikanske liturgije v rimsko, bližal to liturgijo oni, zlasti ko so se bile cerkve Praefectura Galliarum od srede V. stoletja, kakor smo dokazali uže zgorej, priklopile rimskemu patri-jarhatu.
0 главенствб в крцанснем iviipt (свђтв)
(Благов4ст св. Матевжа, глава 20. од 25. до 28 врсте).
Prevod.
Jezus pa pozvavši jih (učenike-učence) reče: vi veste, da knezi narodov nad njimi gospodujó, in veliki vladajo jim.
No mejil vami ne bodi tako: a kdor hoče meju vami biti večji, bodi vam slugoj.
A kdor hoče meju varni biti prvi, bodi vam rabom (hlapcem).
Kakor Sin človeški ni prišel, naj Njemu služe, nego da služi in dá dušó svojó v odkupljenje mnogih.
Перееодг.
1езус na позвавши ni (ученнке-ученце) рече: шј в^сте, да кназп на-родов над нвиш господуи;, пн велики владам* ш.
Но мек) вами не бљди тако: a кдор хоче мем вамп бнтп вачш, бжди вам слугон.
A кдор хоче мего вами бнти првим. бжди вам рабом (хлапцем).
Какор Снн чловешкш нгћ пришел, наи Бгему служд, него да служн ин да душљ cbomí в одкуплБенве многих.
Подлинникг.
Incycí. же, подозвавт, ихх (уче-никовђ), сказалт.: вм знаете, что кнлзбл народовн госиодствумтБ надг нимш и велБМОжи властвувтт. нмн.
Но между вами да не будеп. так'1): a кто хочегв между ваш бмтв болБШШЈ'!., да будетЂ ваи> слугто.
И кто хочетг между вамп 6мтј> первнмг, да будет'1. вамЂ рабоагс.:
Такг какЂ Сннг челов^ческш не ирпшелг, что óki Ему служили, но чтобм послужитв, u отдатк душу СВОК) дла искуиленјн МНОГИХЂ. ЛамурсKÍU.
Г У C C K
Волга.
Девлтв OÓIIlHpni.ixt ГубернШ jibkit'1. jfoio воду ; позтм Мн-fe, какг царнц4, покугб rpoinda ntcmi свои.
Дн1;пр%.
Помнх); по волнамг моијп. CBHpfaioii грозои в'ј> Бизантда,
Вт> легкии. неслисн ладвахт. витнзн сћвернвгет. странг. И, возвратнвишсБ ет> наб%га вг Kien-i, престолмни ет> добнчеи. Славилн иадшихЂ друзеи, тризну справлаа no mi.
Уралк и Дот. Мм плодородке даем-b сторонк, не обилнои водо!о :
Вђ nicHHii лихих казаковв наши грекатг имена.
Нева.
Гордо, приволБно, теку н вђ крухнхБ берегахг изг граиита: Кратокг, но славенг иои б-ћгт.; н украша* собои
I fl p B K и.
Городт. богатвги, чудеснми — еголицу иарерш сшинои : Вмстро по волнаав моимт. вт> море летнтв корабли.
Сђвернал Двина. Нлодђ сочетанБа двуи. pira — прекраенон Сухонм и ЈОга, Вт> Б15лое море :i шлјо сђ грузомг богатнм'1> суда.
Иртишг.
il отоистидћ Ермаку, покорителт царства Кучуиа :
Вт. волнах'1> сердитнх'!. јгоих'б завоевател! погибч..
Лепа.
Р-ћки ! вм славнм, не cnopio ; но a исполшп. передљ вами : Вт> vctbí обширномЂ моемЂ сотни лежаи. острововг.
Москва.
H не оби.тБпа водааи и не тлнусн по карт+.
Длиннои черток), какг ви, р+.кн отчизнм жоеи ;
Ho на моихг берегах красуетса гордо столида,
Главм златми Крем.та смотрптсл вт> водм иоп.
Tepem и Kypu. Вмстро по казшазгв межх, ropi cl шумоа-б и ninoii mu мчилеи, Ропотоиг втора своијгб пкеназсБ Кавказа синовг.
Почаина.
H хотб ничтожнаи р-ћчка, во жои водц евтценви : Вб прежте годб1 ов+, били купелвк) славанг.
Ка.ша.
Грустно всдојгнитб noHbiHf,, какг страшнши враи. огб воетока Вг РуеБ свнтук) проникг, каот. на моихђ берегах-б,
ГрознБш, во прагв он% раасћнлЂ дружинн кназеи »наиенитни,
Какх, шгг» разбнтии, б1;а;а;п, сб полн Мстислав-б Удалод.
СитЂ.
Ахћ и и вспоминак) сб тоском про to пораженБе,
Гд1ј иодг мечами татар-б книзб Георгш поги&б.
HenpKÓbea. Рћки ! ут^шБтеСБ : н видкла битву героа Донскаго,
Гдб иашг губителБПБш врагх, имб ооражешши бкжалт..
0. Миллзрг.
Ruske dr
28. aprila imel je blagotvorni odbor pod predsedstvom naslednika carjeviča svojo sejo, v koji so se pretresali računi odboroví za ves čas njegovega obstanka. Iz te seje je razvidno: a) dohodov je postopilo ali došlo v odbor 10,688.098 rub. 35 kop.; b) stroškov je odbor imel na 8,274.409 rub. 99 kop.; c) ostanek v odborovi blagajniei torej znaša 2,413-628 r. 36 k. Iz tega ostanka je še v dolgu okolo l.OOO.OOo rub. za konje, katere je odbor kupil obožavšiin kmetom.
Dalje iz računa vidimo, da so je dohod sestavil iz naslednjih vsot: a) 2,938.098 r. 35 kop. dala je zasebna blagotvornust; iz te vsote je postopilo v odborovo blagajnico neposredno od dobrotnikov 1,594.374 r. 17 k., a črez druge blagotvorne odseke i zavode 1,343.724 r. 18 kop.; 4,750.000 r. dala je prva blagotvorna državna loterija, a 3,000.000 odpustili je odboru državna blagajnica v račun druge blagotvorne državne loterije. Stroški so se pa razpredelili: za 2,470.423 rub. nakupil je odbor raznega žita i moke 1,911.000 pudov, koji so veljali 2,210.103 r.; 260.320 r. pa je šlo na mehe, vreče (žaklje). vožnjo itd. b) 1,581.234 r. odpustil je odbor na popravko kmečkega gospodarstva i na pokupko krme i trdnih kmečkih konjičev. c) Ostale vsote pa so se razdavale krajnim blagotvornim odborom v teh gubernijah, kjer je bila letina slaba, ali kjer ni bilo sploh nikake letine. En pendant je odbor sklenil, da bo svojo delavnost nadaljevel še samo do meseca junija, kar pomeni, da so lačni dobro preskrbljeni s hrano i vsem drugim, česar jim je treba, da bi znosno dočakali nove žetve.
Iz tujih držav je največo dobrohotnost dokazala Rusiji severna Amerika, katera je 2. maja poslala nam uže tretjo ladijo ali barko z žitom vsake sorte robe i z razno drugo jedjo. Prva ladija „Indiana" prispela je še meseca marca v Libavo, druga „Missuri" je priplavala meseca aprila v isto luko, a tretja „Connemaugh" pristala je v Rigi. Vsaka barka je pripeljala okolo 250 vagonov žita. Vagon žita tehta 600 pudov, torej je na vseh treh barkah bilo žita i druge jedi okolo 450.000 pudov. Pomimo (razun) te izdatne podpore v žitu prihajali so iz Amerike še denarni i drugi darovi, katerih se je nabralo gotovo tudi na nekoliko desetkov tisoč dolarjev. Amerikanci so si torej povsod dosledni, so povsod realni, delavna, ne pa besedljiva je tudi njih podpora lačnim trpinom obširne zemlje ruske. Ali zaman seveda Amerika tudi tukaj nič ne dela za Rusijo, Rusija je to dobrohotnost amerikansko uže davno zaslužila, zaslužila jo je s svojo modro politiko, katere se je držala v raznih prepirih Amerike z Anglijo i južno Ameriko . . . Vendar pa je Rusija tudi za to jej hvaležna i ne pozabi nikdar, (la Amerika se ni izbrisala iz čednostij tudi hvaležnosti, kakor so to
0	b t i n i c e,
Ol Mipy no iniTKi, голому рубаха.
storile nekatere druge države evropske, katere se celó bahajo s svojo nehvaležnostjo gledé Rusije . . .
Grof Lev Tolstoj pa je nedavno priobčil o svojej i dveh svojih hčer delavnosti tak račun : V 4 ujezdih ali okrajih Pulske
1	Rezanske gubernije osnovali so 187 narodnih stolov ali obednic. Iz sijih (teh) je bilo 130 takih, v katerih so razdavali i menda še zdaj razdavajo s kruhom i gorečo hrano, 57 pa takih, katere so davale preprostemu narodu samo gorečo jed brez kruha, kateri so pa dobivali ubogi ljudje od zemstev in njih uprav v razmeri 30 i več funtov na jednega človeka v teku vsacega meseca. Veliki dobrotniki prostega naroda v svojem računu dalje pravijo, da bodo te obednice imele dober vpliv na narod tudi v tem oziru, da se je preverilo prosto ljudstvo, da je goreča hrana iz graha, pšena, turšice, pese, zelja itd. vredneja, nego pa kruh ; kajti na 2 kop. take hrane i pa na 3 kop. kruha bilo je dovolj, da bi bil od nje sit jeden človek v teku celega dne, medtem je bilo na 7 in pol kop. jednega kruha treba, da bi bil sit na isti obrok jeden odrasel človek. Bili so slučaji, da so v takih obednicah nekaterim družinam davali drva, brezplatno ali pa za svojo ceno, kakor so to zahtevale okolščine. Od meseca februvarija bilo je 80 obednic i ubežišč za otroke 1 — 3 let; v njih so redili 880 otrok: hrana za te otro-čiče pa je bila mleko i mlečna kaša s kruhom ; vsak otrok je na mesec veljal okolo 60 kop. Razun tega se je lia sredstva Tolstovske družine krmilo 976 konjičev najbolj ubogih kmetov; 146 konjev pa so kupili tem kmetom, katerim je padla poslednja kobilica od lakote. Ženskam pa so davali na roke len (lan) i lipovo liko, iz kojih so predle i tkale prt i vezale obuv, katerej pravijo лапти; ta obuv je bolj velika i bolj priredna za nošo, nego pa so slovenske cokle. Spomladi pa so razdali mnogo semen, celo tem kmetom, kateri so semena uže dobili od zemstva, pa so jih po nemarnosti ali splavili, ali pa prodali po potrebnosti. Seveda svojih sredstev bi na tako obširno blagotvorno delavnost ne bilo dovolj, celo pri takih bogatih ljudeh, kukoršni so grofi Tolstoji, nabirali so darove iz raznih koncev sveta; Rusija jim je přislala 96.560 r. 33 kop.-, Amerika pa, Anglija, Francija i Germanija dale so 46 037 r. 54 k., vseh darov je torej Tolstovska družina nabrala 142.897 r. 92 k. Iz te vsote je bilo do 12. aprila potrošeno 110.414 r. 33 kop., postopilo je tudi mnogo darov in natura : moke, ječmena, pese, kaše, drv, čaja, razne obleke itd. Koliko uma i dela se je trebovalo, da bi se uredila taka obširna zasebna blagotvorna delavnost, o tem račun seveda molči, molči tudi o svojih lastnih stroških, po besedah sv. pisma, da jedna roka ne sme vedeti, kar dela druga.
B. Tvorcov.
Лисвма o голодђ".
Tako se glasi naslov brošuri, katero mi je o velikonočnih praznikih přislalo uredništvo „Благов'ћста". Ta brošura predstavljav „облкнт, мнкши" glavnih sedanjih slavjano-filov — S. F. Sarapova. N. P. Aksakova, psevdonima Rev i N*** iz viših vladnih krogov, kar je razvidno iz raznih mest brošure. Vnanja oblika te brošure je prav mična, notranji njen zadržaj pa je v mnogih obzirih preizvrsten, ker je nenavadno originalen. Na 43 straneh velike četvorke, v 10 pismih, našel sem toliko grenke resnice, da mi ni moči priobčiti jo v ozkih predalih „Sloy. Sveta", ko bi tudi strogo držal se Ruckertovega gesla: „Aus dem Auszug einen Aus-zug machen". Dovolj vam bode glavnih izvodov, h kojim io prišli prijatelji iste misli.
Splošni izvod je ta, da se Rusija mora preroditi, mora delovati nato, da se spremeni ,Всеблагополучное обстолше"). Prvi korak k temu preporodu bil bi cerkovni prihod (fara), kot osnovna zemská i državna jedinica. Sedanja volost slav-janofilom preti zato, ker je premrtva brez inteligentnih prvin, je tudi preslaba; kajti kmetje si sami prav nič ne morejo pomagati, pisarji so pa sploh prebrisane mrcine, katere predobro vedo, kje raki zimujejo. Na cerkovnem prihodu, ki bi obsegal i kmeta, i pomeščika, i zemljedelca — duhovnika, vzdignila bi se zavsem druga zemská zgrada. Najmanjša zemská jednota začela bi delati „izza Boga", v tem ko sedanja volost celo „izpod palici" nič ne delanj le davke še zbira med sabo, če jej je kaj zbirati. Tako zemstvo bi vplivalo tudi na državno upravo, v kojej bi čisto slovanski i pravoslavni ideali pokazali se z večo silo, nego se kažejo sedaj v osrednji vladi. Vsa Rusija bi okrepnila v teh idealih i pojavila bi blagotvorno i samostalno delavnost, polno zdravega razsodka i življenja na prid svojih narodov. V ekono-miškem pogledu vlada morala bi preskrbeti o zemljedelju, katero gibne od svetovnega prevrata (krizisa), proti kojemu vnanja lekarstva ne pomožejo nič. Vlada morala bi vzeti se za istinito gospodarsko politiko, katera stavila bi prid narodnega i gospodarskega truda i dela na prvem mestu, katera bi žrtvovala le za zemljedelje, katera bi pomagala trpečim lakoto le popravljati svoj bit i svoje gospodarstvo, katera bi učinjala občinske rabote le kot orodje k zboljšanju zem-
4) Absolutnosti pa ni v nobeni kovini, torej tudi ne v nobenem denarnem sistemu ; absolutnosti se najbolj bliža -zlato. Op. ured.
') Slavjanofili so morebiti največ storili zato, da so se velike reforme prošlega carstva sprožile v osrednji vladi pod neposrednim rokovodstvom samodržavnega carja.	Idem.
2) Kako globoko znanje kažejo izrazi „Бога дла" i „изподг палки" ! Žalostna, prežalostna je resaica, da Rus še dosedaj, po mimo Boga, najbolj ume le palico; da i ne saino Rus, ampak vsi Slovani sploh, seveda vsako pleme po svojem — mutatis mutandis. Izjeme v tem obziru le podpirajo žalostni, splošni izvod. Oj, ta prokleta palica, kako je raznoobrazna ! Pri jednein plemeni v podobi Turka, pri drugem v podobi Germana, pri tretjem v podobi Mongola itd. Pri Rutiih se je lani pokazala v podobi lakote, pri vas pa ona dela svoje delo v podobi bezmiselnih politiških prepirov . . . Oj,
ljedelja, to se pravi, katera bi pomagala kmetom prehajati od prvobitnega zemljedelja k bolj popolni seljski kulturi i obrtu, imajočemu ž njo kako dotiko.
V finančnem obziru pa g. Sarapov zahteva, da bi se gospodarstvo narodno odločilo od gospodarstva državnega, inače, da bi v W Цг/г^ poljedelni državi vstvarili ministerstvo z e m 1 j e d e 1 n o.3) — Tudi sedanja denarna sistema gosp. Šarapovu ne ugaja, zahteva pa čisto rusko, katera bi ne prečila tvorivnosti državni, da i tvorivuost narodnega genija podpirala bi. Osnova take denarne sisteme pa ne more biti zlato itd., pač pa mora denar biti a b s o 1 u t e n*), kot jedinica mere cennostij i kot orodje mene. Le taka denarna jedinica more gospodarstvo, kakor državno, tako i narodno, oprostiti od robstva zlatemu teletu, od robstva borze, od robstva in o inoplemennem vplivu.
Take so osnovne misli gorečih rodoljubov, no domoljubov preidealnih za 1Í). vek. Vsakdanji šum raznih strankarskih prepirov i pretenzij ne dopušča podobnih glasov do ušes, katera bi urazumela smisel take plemenne besede, ka-koršna se lije iz peresa ljudij, podobnih g. Šarapovu ž njegovimi pristaši. Sam g. Šarapov pravi v „иослксловш" svoje brošure, di bo še popolnoma zadovoljen, ako čitatelj najde vsaj nekoliko blednih motivov k tem težnjam, katere sestavljajo bitnost brošure, če obelodanjena pisma prinudijo ali prisilijo čitatelja pomisliti o tem, kar se dela okrog njega, i kar predlaga brošura.
Zatem vam bo pač jasno, kaj pomeni v danem slučaju sodba ruske politiške literature, katera g. Sarapova namerno ignoruje, alias bez srama zatira, govore, da je preveč fantast, idealist, sangvinik itd.4) Komu ni znano, da se podobni priimki siplejo navadno na te, kojih občinstvo zares ne ume, njegovi vodje pa iz osebne koristi nočejo umeti: prvo je žalostno, drugo pa je sploh podlo i prestopno, posebno pa pred sodnijo naroda i njegovega blagostanja. Tukaj bodo na svojem mestu besede Hammerlinga:
Was Wirklichkeit dir immer fur goldene Schátze flicht, Mein Volk, der Ideale Bilder sturze nicht!
Božidar Tvorcov.
kako je trda i neusmiljena ta palica, i vendar bez nje nam še dolgo ne bode spasa . . .	Idem.
3)	To je res svojega rodu horribile dictu, da poljedelna Rusija doslej nima ministerstva zemljedelja, da nima samostalnega upravnega organa, pač pa ima le zemljedelni odsek, kateri zavisi ne od jednega, ampak od nekoliko različnih ministerstev! Idem.
4)	Ta idiotska, samzadovoljna parola je slavjanofilom od nekdaj stavila največe ovire. Steber slavjanofilstva, J. S. Aksakov, primoran je bil večno snovati svoja glasila: „Деш," „Москва" „Москвичђ" „русв", primorala je V. a. Vasiljeva osnovati si svoj „Благов^ств", primorala je tudi S. A. Sarapova osnovati si svoje „Русское д!ло", katero je moralo dve leti mirno počivati, sedaj pa je zopet prebudilo se — na dolgo li, to pokaže temna bodočnost. Izhaja v Moskvi, kjer se prodaja tudi naša brošura po 75 kop. Idem.
DOPISI.
S Kranjskega, 12. junija. (Nekoliko o naših leksi- napredovala, in naš književai jezik se je mnogo približal so-kalnih potrebah). Slovenščina je v zadnjih desetletjih mnogo rodnemu hrvatskemu, akoravno še pogostoma rabimo nepo-
trebne lokalizme. Tako se rabijo v hrvaščini izrazi: bolnica, blagajna, povjestnica, učiona, gostiona, zakon, čavao (narodni slovenski izraz po Dolenjskem), kazalište, kist itd., v slovenščini pa: bolnišnica, blagajnica, zgodovina, učilnica, go-stilnica, postava, žebelj, gledališče, čopič itd. V obče je mnogo nepotrebnih razlik.
Zjedinjenje v tehniških izrazih bilo bi večega pomena, nego je skupna sedanja abeceda, ki je tudi mnogo vplivala na razvoj slovstva. S tem razširilo bi se nam jako znanstveno obzorje. Hrvatske znanstvene knjige postale bi nam pristopniše, Hrvatom pa slovenske. Potem bi se laže izdavala pri nas veča znanstvena dela, kar pri sedanjih razmerah ni možno. Slovenci smemo tudi se nadejati, da si pridobimo prej pravico veljave spričeval Zagrebške univerze, nego pa svojo lastno. To so najbrže spoznali tudi boljši naši šolski pisatelji in nadomestili izraze „dušeč, kislec, křemenec, ogljenec, vodenec" s hrvatskimi „dušik, kisik, kremik, ogljik, vodik".
Sploh naj nam velja načelo, da ne kujemo nikdar znanstvenih izrazov. Ako nimamo svojih narodnih, izposodimo sijih iz sorodnih jezikov, v prvi vrsti morda iz hrvaščine. Seveda v tej zadevi bi tudi Hrvati in Srbi prav storili, ako bi zamenjali vse turške izraze v svojem jeziku s slovanskimi.
Slovanom bi tudi mnogo koristil slovar, ki bi obsegal izraze, ki so nam skupni ali vsaj navadni v dveh slovanskih narečjih, kajti pogostoma se primeri, da zametamo skupni izraz ter ga nadomestimo z novim lokalnim. Na ta način pa se po nepotrebnem vedno bolj oddaljujemo, namesto da bi se bližali in družili.
Nam Slovencem pa je še posebno potrebno novo izdanje „znanstvene terminologije", kajti Cigaletova ne zadoščuje več našim potrebam. Tudi naši slovarji so jako nedostatni sosebno gledé na tehniške stroke. Izdanje slovarja, kakor je hrvatski „rječnik tehnologičkoga nazivlja" ali pa češki „slovnik tehnicki" je nujno potrebno. Dobro bi bilo, ko bi naš prvi literarni zavod „Matica Slovenska" kaj ukrenil v tej zadevi!	—a—.
Opomnja uredništva. Priobčili smo ta dopis, ker kaže, kako misleča inteligencija čuti potrebo, prvič, kakor si bodi načelnega, s tem pa bolj ali manj jednotnega postopanja v po-množevanju raznostranskega slovarskega ali leksikalnega gradiva, drugič takega postopanja z ozirom in v zvezi z literaturo drugih Slovanov. Nadejati se je, da novi Wolfov slovnik, ki se izvršuje in završuje pod vodstvom prof. M. Pleteršnika ,nam gledé na te glavne potrebe ugodi pravo, in da bodo po ondi dejanski izvršenih načelih delovali tudi v specijalnih strokah, na pr. naši juristi, ki sedaj urejujejo uže zbrane leksikalne snovi na pravnem polju. Več spregovorimo mi o tej stvari prilično.
Pri sv. Lovrencu na koroški železnici, 15. junija. (Izv. dopis.) Dobro znamenje slovanskega probujenja se kaže tudi na skrajni jezikovni meji slovensko-nemški. Nedavno je izvolila občina Slemen v Selnici ob Dravi slovenskega rodoljuba za župana, a ta je ostavil poprejšnjega občinskega tajnika ter priporočil to službo istotako rodoljubnemu nad-učitelju v Selnici; to pa je narodne nasprotnike (nemčurske) zbodlo tako, da so učitelju prepovedali v šolskem poslopju
uradovati občinske stvari. No, če je osnovana ta prepoved na podstavi zakona, potem imajo Slovenci pač sploh, sosebno pa na Štajerskem in Koroškem pravico, izpoditi na stotine nemških in nemčurskih učiteljev iz šolskih poslopij z njih občinskim uradovanjem; kajti znano je v obče, da uradujejo v mnogih župnijah (farah) učitelji mnogokrat za vse občine, spadajoče pod dotično župnijo) in v časih še za občino, sosedne župnije Samo po sebi pa je umevno, da ti učitelji tudi ne hodijo uradovat na dom k vsakemu županu, temveč, župani morajo hoditi k učiteljem-tajnikom podpisovat se. Torej uradujejo tudi nemčurski učitelji občinske stvari v šolskem poslopju, in vendar ni nič „greh", menda zato ne, ker pišejo po nemški ter s tem slovenske občane na vse pretege skubejo, ko jim občinske stroške naženejo do najviše stopinje.
„Slovenski Gospodar" nam je nedavno iz zanesljive statistike dokazal, da so imele prošlega leta občine Mariborskega okraja, ki imajo slovenske župane in slovenski urad, od 20% do 26°/,, občinskih stroškov, v tem ko so imele občine z nemško upravo od 45"/« do 50%. No ali ni to jasno, kakor beli dan, kakó draga je slovenskim občanom nemščina, in kako dobri so jim oni uradniki, ki sovražijo vse, kar je slovenskega. Držimo se torej svojih slovenskih bratov in dajmo tistim povsodi prvo mesto. Tukaj velja pregovor: „Kdor noče spoznati brata za brata, pripoznati bode moral tujca za gospodarja". Taki tujci so nam vsi, koji nas učijo svojega brata Slovenca sovražiti, Nemca pa hvaliti; oni so agentje, ki so jih nemško-židovski lažilibe-ralci poslali med nas, da bi jim pripravljali pot; naj se nam ti gospodje še tako sladkajo in prijazno govorijo, in naj nam stokrat obečujejo nebo in zemljo, koristili nam ne bode nikdar.
Kak sad rodi nemčurstvo, naj kaže samo naslednje. Na Velikonoc zjutraj so prilepili na ogel župniškega poslopja v Selnici nemški napis, s kojim so g. župnika in nadučitelja psovali s priimki, katerih ni niti spodobno omenjati; vrhu tega pa so zasmehovali g. učitelja celo v cerkvi med božjo službo, zunaj cerkve pa ga na ves glas obrekovali in s prsti na njega kazali, in to brez vsega pravega vzroka „zaradi orgljanja", dasiravno je orgljal tako, dasi s takimi orgijami se nič boljše misliti ne more. Pravi vzrok temu neumnemu početju je samo to, da je g. nadučitelj slovenski rodoljub in je dobil od g. župnika službo organista na mesto poprejšnjega začasnega organista; vrhu tega pa mu je še priporočil, kakor uže omenjeno, župan s Slemena službo občinskega tajnika s prošnjo, da bi mu uradoval po slovenski. To so torej pravi »grehi", s kojimi so se pregrešili naši gg. rodoljubi proti nemškutarstvu. Nemškutarji se vedejo kakor vsevedni in vsemogočni junaki, v resnici pa so dušni siromaki: oni ne vedo, da nič ne vedo. To je taka kultura, za katero bi afrikanski divjaki ne dali niti rjavega peneza.
Navedlli smo samo jeden slučaj in obžalujemo omenjene tri rodoljube v Selnici ter se za gotovo nadejamo, da
s svojo slovensko in krščansko vstrajnostjo in pogumom v kratkem osramoté svoje neotesane nasprotnike. Gospodoma županu na Slemenu in nadučitelju v Selnici pa še posebe čestitamo, da njiju je srečala blaga in poštena misel: ura-dovati za slovensko občino po slovenski; to bode na levem dravskem bregu Mariborskega okraja menda prva občina s slovenskim uradom. Živeli!
Изг буковинскои Руси. (Iz bukovinskoj Rusi) 16. jun. *) Словенскш народг, чпсллцш 1 i/s мшпона дупге, разорванг политическе на 8 краевт,; ми обнтаншџе вг Австрш червоноруссн, отламокг велнкаго русскаго народа o столбко mactjiiibie, что разорванн толбко на 3 краи: Галихџго, гд-b (по конскрипцш) 2,800.000 лк>деи обитаитг, Буковину сб 250.000 и Угорскуго Русв сђ 600.000 на-родонаселеша. За то под^ленн ми по pe.rirriir на греко-католиковг (3,400.000) и иравославншг (250.000), a вг политическомЂ житш на 3 партш: 1. патрттеческан-старал или твердал партш, дридрживанмцалсл славлнскихг на-чалг, 2. т. з. народовскал или сепаратистическал, a 3. еце молоденкал и мадал партшка со^лдистовт,, которне вг насг „радпкалп" назнвактсл. — Prevod:
Slovenski narod, štejoč lVs milijon duš, je razcepljen politiški na 8 krajev; mi, v Avstriji bivajoči Čer-vonorusi (rudeči Rusi), odlomek velikega ruskega naroda, smo toliko srečni, da smo razkosani le na 3 kraje: Galicijo, kjer biva (po občnem štetju) 2,800.000 ljudij, Bukovino 250.000 in ogersko Rusijo 600.000 naro-donaseljenja. Za to pa smo mi razdeljeni po veri na grko-katolike (3,400.000) in pravoslavne (250.000), v politiškem življenju pa na 3 stranke: patrijotiška-stara ali trda, ki se drži slovanskih načel, 2. t. j. narodovska ali separatistiška in 3. še mlada in mala strankica so-cijalistov, kateri se imenujejo pri nas „radikalci".
Ruski narod v Bukovini, kateri sestavlja večino vsega naseljenja, prestaje sedaj jako hude čase. Moralno in materijalno pritiskali, ima nasprotnike v Ro-muncih, Židih, Poljakih in Nemcih; ti poslednji gospodujejo v deželi, dasi so sami v neznatnem številu — 20.000. Jezik uradni je nemški, uradi, vse srednje in
*) Ta dopis nam je došel v ruskem izvirniku ; navedli smo nekoliko stavkov, potem pa podali prevod vsega. Op. ur.
niže šole in vseučilišče so nemški, v deželnem zboru se govori po nemški; osnovane so uže tri skupine nemškega Scliulvereina itd.
V	nesrečo je zavzela vodstvo naše politike nezrela stranka separatistov, je dobila 4 sedeže v deželnem zboru in 1 sedež v državnem zboru, in njeno delovanje je v tem, da nasprotuje Romuncein. Na straži slovanske misli stojé jedino naši rojaki na Dunaju, li. pr. akad. društvo „Буковпна", potem časopis „Русскал Правда" itd. Starejšim patrijotom delajo vsakaterih zaprek, da bi se ue organizovali in ne pričeli rešilne ali spasiteljne akcije. No na konec se je izčrpala i mera trpljenja tudi v potrpežljivih Rusih, in urednik „Русскои Правдн" Kupčanko in pa Ivozarkjevič sta se poprijela misli, da bi sklicala v Bukovini obči narodni shod (все-лародлое в1;че). Njun poziv je našel radosten odmev po vsej Bukovini, in Kupčanko je bil prišel sam z Dunaja, da bi pospešil uresničenje tega načrta. Narod je navdušeno sprejel tega priljubljenega publicista. V 2 tednih je dozorel načrt, in 7. junija se je imel sklicati v Črnovce narodni shod. Med glavnimi točkami je bila: osnovanje prosvetnega obščestva. Vse je bilo uže pripravljeno, ko je na predvečer novi dež. predsednik Kraus prepovedal shod, takó da ni bilo možno naznaniti po deželi te prepovedi. Zjutra 7. junija došlo je mnogo naroda v Črnovce na shod, in je bilo pri službi božji kakih 3-4000 ljudij. Ker pa se ni mogel vršiti shod, hotelo je akad. društvo „Bukovina" prirediti vsaj ko-mers, ali ta je prepovedal pa vseučiliščni rektor, naj-brže na viši namigljaj. Narod se je razšel tiho, ali nezadovoljen domov, ker ni mogel izreči javno, kaj ga boli, potem ko nima niti jednega pravega poslanca. Odbor za shod je vložil utok proti prepovedi na ministerstvo. Pripravljanje shoda je imelo vendar pa to dobro, da se je zbralo v gostilni kakih 200 naših naobražen-cev, ki so podpisali prošnjo in pravila v osnovanje prosvetnega ali kulturnega obščestva.
V	vsem mestu Černovškem ne morejo razumeti, kako je ruski narod dozorel v toliko, da se je na poziv voditeljev sešlo 4000 ljudij; hebrejšo-neniško novině so se vrgle z gnjevom na aranžerje te manifestacije.
Тверденко.
Ogled po slovanskem svetu.
c<) Slovenske dežele.
Sv. Cirilu in Metodu na čast napravljajo tudi letos Slovenci po Koroškem in drugod po gorah kresove. Tudi se bodo nabirali v praznik svetili slovenskih bla-govestnikov darovi za slovensko šolsko društvo sv. Cirila in Metoda. To bodo pravi metodijski darovi; naj bi obilo dohajali!
Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani je imelo
19. maja t. 1. svoj redni občni zbor. Tajnik prof. Simon Rutar je poročal o društvenem delovanju. Društvo je nabiralo marljivo darove za Prešenmv spomenik. (Sedaj je nabranih 754 gld.) Odboru so mnogi priporočali, naj bi oskrbel novo izdanje Prešernovih poezij; ker pa izidejo letos te poezije pri Bambergu v Ljubljani, kakor
.je sporočil prof. Leveč, ni se bavil odbor dalje s tem vprašanjem. Društvo je odkrilo 12. jul. 1891. spominsko ploščo dr. Janezu Bleivveisu, udeležilo se je Potočnikove slavnosti v Št. Vidu nad Ljubljano, k Gajevi slavnosti v Krapini je poslalo pa samo telegram. Umrli so: Ra-divoj Poznik, dr. Fr. Gross, Jakob Lukmann in Ivan Zeleznikar, ki ni bil člen, pa se ga vendar spominja društvo. — Dohodki so znašali 193-94 gld., stroški pa 150-80 gld, v blagajnici je bilo l.jan. 43-74 gld. Vse društveno imetje je znašalo 31. dec. 1891. 1182 67 gld. — Dr. Vošnjak je predlagal, naj bi se letos vzidala spominska plošča pisatelju Ciglerju, ki se je pred sto leti rodil v Vodmatu. Po nasovetu 2 drugih členov sklene obči zbor, naj „Pis. društvo" samó izproži misel, da bi se vzidala Cigleiju spominska plošča, in naj do-tičnemu odboru v obče obeta moralno podporo, samo pa naj ne prireja ničesar, ker zanimanje za tako slavnosti ni več veliko, kakor se je videlo celó pri Bleiweisovi slavnosti. (To velja vendar le bolj za Ljubljano, kjer imajo več raznih slavnostij, drugod po Slovenskem, tudi po raznih mesticih in trgih, pa ni tako; saj so v obče kraji, kjer razun cerkvenih svečanostij drugih slavnostij še nikdar bilo ni. Op. ur.) Naposled je zbor ukrenil da priredé v zimskem času zopet zabavne večere z običnimi berili, ker mora društvo vendar kaj podajati svojim členom, pisatelji naj se povabijo, da bi čitali na društvenih večerih.
V novi odbor so voljeni: dr. Jos. Vošnjak (predsednik), V. Bežek, A. Funtek, Fr. Leveč, Fr. Orožen, R. Perušek in S. Rutar.
„Sudmark", kakor znano, razprostira svoje delovanje po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. V teh deželah, kjer bivajo Slováci, pokupuje slovenska zemljišča za nemške naseljene^ . .cmete, rokodelce itd. Porabila je v ta namen uže lepo vsoto. Da bi jej šlo delo še bolj od rok, razširila je svoje področje. Poseben poziv, s katerim vabi Graško predsedništvo (dr. Derschatta) k obilnemu pristopu, pravi med drugim : „Razun delovanja, ki se obrača na podpiranje z denarjem, razvija društvo tudi drugo delovanje : sklenilo je namreč zasnovati kmečke posojilnice in zavezo vseh nemških pridobnih in gospodarskih zadrug zaveznega ozemlja" (navedenih dežel). Po takem hoče društvo posojevati tudi denar in bode najbrže skušalo izpodmikati vpliv slovenskih posojilnic. Z zavezo raznih zadrug pa hoče utrditi pozicijo dosedanjih nemških kolonij. A Slovenci se niti sedaj ne zganejo; zdramijo se za Štirsko in druge dežele s slovanskim naseljenjem, kedar bodo uže glavne vodne sile in najnevarniše pozicije v rokah nemških podjetnikov. Nemci, kakor pravi tudi navedeni poziv, imajo svoje severne vstočne, južne in „marke" na vseh vetrovih; Slovenci pa nimajo doslej niti jednega po-
dobnega gospodarskega društva, ki bi pokupovalo zemljo, ki se prodaje ali na dražbah ali ob drugih prilikah. Štajerski rodoljubi se nam od raznih stranij pritožujejo, kakó se naseljujejo na najplodovitiših krajih, sosebno tudi ob vodah za tovarne tujci, ki potem vabijo tuje delavce na slovensko zemljo in tujčijo s temi delavci slovenske domačine.
„Slovansko pevsko društvo" in „Tržaški Sokol" v Trstu sta priredila skupno veselico, in ste obe društvi z obsežnim programom zadovoljili mnogoštevilno udele-živše se občinstvo. Pri „Sokolu" napredujejo veliki in mali pod strokovnim vodstvom. Pri pevskem društvu je napredek v tem, da postavlja razne slovanske pesmi na vrsto pod vodstvom prof. dr. Glaserja, in da se udeležujejo petja ne samo Slovenci, ampak tudi uže nekoliko drugih Slovanov, in nadejati se je, da jih pristopi še več. Morda uže jeseni priredi „Slovansko pevsko društvo" veselico, pri kateri bodo sodelovala vsa pevska di-uštva Tržaške okolice.
„Ljubljana" se imenuje novo pevsko društvo v Ljubljani, ki je ondi 12. t. m. nastopilo pri udeležbi 60 pevcev z velikom vspehom.
IV. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev", je zborovala letos o Binkoštih v Kranju. Ob dohodu na predvečer sta župan Kranjski g. Šavnik in pa čitalnični predsednik g. notar Globočnik navdušeno pozdravila slovansko učiteljstvo, rodoljubke so delile pa „cvetlične darove". Takoj isti predvečer je bila slavnostna beseda na čast Komenskemu; o poslednjem je govoril nadučitelj Praprotnik. Naglašal je sosebno, da je Komnnsky zasnoval narodno osnovno šolo. Drugi dan je bilo zborovanje, katerega se je udeležilo 46 odposlancev, zastopajočih 19 učiteljskih društev. „Zaveza"
v-
šteje sedaj 26 učiteljskih društev po Kranjskem. Sta-jarskem in Primorskem s 1124 člani. Dohodkov je imelo društvo 237 gld. 52 kr., stroškov pa 118 gld. 26 kr. Ďr. Romih je govoril „O realijah in novem šolskem zakonu", član Lapajne pa „o nadzorništvu slovenskih obrtnih in nadaljevalnih šol.
V društveni odbor so voljeni gg.: Vojteh Ribnikar, predsednikom; dr. Romih in Jar. Ravnikar, podpredsednika; Iv. Lapajne, blagajnik; Arm. Gradišnik in Pet. Repič, tajnika; odborniki: F. Kocbek, Ant. Porekar in F. Praprotnik za Štajersko; Luka Jelenec in Makso Košča za Kranjsko; Krist. Bogateč, Iv. Krajnik in Pet. Medvešček za Primorsko. Za Koroško ni nikogar, in se tudi letos ni udeležil skupščine niti jeden učitelj.
Muzejsko društvo v Ljubljani je imelo svoj občni zbor 21. t. m. Po poročilu tajnika g. arhivaija A. Ko-blarja šteje društvo sedaj 190 članov, 53 več od pro-šlega društvenega leta. Društvo je dobilo podpore od ministerstva 200, od dež. zbora kranjskega 400 m od kranjske hranilnice 250 gld. Dohodkov je imelo 1560,
stroškov pa (brez tiska). 678 gld. Društvo je v literarni zvezi s 104 sličnimi društvi, od katerih je dobilo v zameno 384 snopičev in zvezkov, katere prepušča knjižnici dež. muzeja. Član kurat Žlogar predlaga, naj bi izdavalo društvo namesto slovenskih „Izvestij" znanstven mesečnik za kranjsko domoznanstvo, in naj odbor napravi v ta namen točen program. Ta nasovet se sprejme. Proti zasnovi mesečnika mi nimamo toliko pomisleka, kolikor proti temu, da bi se omejil samo na Kranjsko domoznanstvo. Ne gledé na to, ali bode ob vsakem mesecu dovolj primernega gradiva, je vendar uvaževati, da takih društev in mesečnikov, ki bi delovali za druge slovenske pokrajine in namenoma raziskovali slovensko zgodovino v obče, doslej še nimamo, in jih najbrže tudi ne bodemo imeli kmalu. Slovenci, kakor smo slišali od raznih stranij, bili bi zadovoljni, da bi „Izvestja", torej tudi nameščujoči jih mesečnik, razpravljala slovensko zgodovino, naj se uže dostaje katere pokrajine koli. Tudi za raziskovalce same ne more Ugajati omejenje samo na Kranjsko, in to vedo naši zgodovinarji pač najbolje.
„Triglav", akad. društvo Graško, je poslal o Bin-koštili tudi letos 30 svojih članov na južno Štajersko. V družbi sta bila tudi 2 Člana akad. poljskega društva „Ognisko". V Št. Jurju, kjer so izstopili, so jih prijazno pozdravili in s slovansko gostoljubnostjo pogostili; nato so se odpeljali na svoj cilj, v Šmarje. Tu in tam so dijake obisipale nežne roke s cveticami. Pri banketu je bilo raznih napitnic. Predsednik „Triglava* je napil slovanski vzajemnosti in raznim odličnim, tudi od daleč došedšim rodoljubom. G. Štabac, predsednik Smarske Čitalnice, poudarja da namen obeh društev je, da ostanemo na pravih potih, da ne postanemo izdajice lastne domovine. Prisotnima Poljakoma priporoča, naj sporočita svojim bratom, po čem hrepené Slovenci. Dr. Vošnjak odzdravlja na napitnico, trdeč da smo posneli mnogo od Nemcev, jedino brezozirnosti nemških strank nismo podedovali, drugi narodi da nas spoštujejo, le Nemci da se nas boje. G. Faganelj napiva Poljakom in njih akad. društvu „Ognisko", naj bode njih društvo v istini pravo ognjišče, kjer se neti ogenj za sveto slovansko misel, kakor pri našem društvu „Triglavu", naj jih iste ideje, isti naz,ori vodijo do zaželenega smotra, kakor nas. Dr. Gumpiovičz govori in zakliče: „Živela združena Slovenija".! G. Drag. Hribar spodbuja k marljivemu delovanju, pri tem pa da naj podpirajo Slovence tudi drugi Slovani. Drugi dan so si ogledali izletniki okolico ter se zadovoljni vrnili v Gradec. Tudi ta izlet ne ostane brez narodue koristi.
Župniška mesta v Istri. „Naša Sloga", želeč 3 svečenikom, ki so napravili župniški izpit, da bi dobili kmkln službo, pristavlja: „Koliko nam je poznato, imade več - do sada S svečenika župnički izpit, koji uzalud
uzdišu za budi kojom župom, kojili imade po zadnjem šematizmu 19 praznih i to svih 19 hrvatskih župa. Jao si ga i naopako, ako se Bog nesmiluje našemu siromašnemu puku u nesretnoj porečko-pulskoj biskupiji. Smiluj nam se Bože! Smiluj se nami!!"
Plemenit dar. „Naša Sloga" poroča: „Veleč. g. K. Miklaučic, župnik u Žminju, podario je družtvu „sv. Cirila i Metoda" kroz osom godina prištedjenih u Istri for. 100 na čast slavenskim apostolom, koji neka izprose milost od Boga, da se u sv. vjeri slože slavenska plemena".
Janu A. Komenskemu na čast je imel svečani govor v proslavo 3001etnice njegove učitelj Krsto Bogateč, 19. maja na zboru v Buzetu „Slov. učit. društva za koprski okraj." Tudi on je natanko označeval zasluge Komenskega za narodno šolstvo.
b) Ostali slovanski svet.
Zagrebški mestni zastop je vlada razpustila, ker je bil sklenil, da odpošlje deputacijo k 251etnici koro-nanja jedino pod uslovjem, ako jo predstavi kralju ban, ne pa notranji minister, ker ta nima nič opraviti v Hrvatski. Dasi je postopanje zakonito, bilo je vendar odveč madjarski vladi, kateri uže davno ni ugajala sedanja sestava mestnega zastopa Zagrebškega. Sedaj vodi mesto, dokler se ne izvoli nov zastop, vladni komisar. Avtonomija Hrvatske se krči vedno bolj.
Češko gledišče na Dunaju in nemška kritika Od 1. do 9. junija so bile češke predstave na glasbeni in gle-dališčni razstavi na Dunaju. Opomnili smo uže zadnjič, da je češko gledišče priborilo si obče priznanje Dunajskega raznorodnega občinstva, zajedno nad vse laskavo ocenjevanje od nemških novin Dunajskih. Mi navedemo tu nekoliko tega, kar piše kritik Max Graf v Dunajskem strokovnem listu „Musikalische Kundschau" od 10. t. m. na prvem mestu pod zaglavjem : „Das Gastspiel des Prager bohmischen Landestheaters in Wien". Kritik piše :„ Jedino čisti umetniški razlogi so vodili češko deželno gledišče Praško, da se je napotilo na Dunaj; šlo je zate, da bi umetniškim krogom, katerim je bila dotlej češka glasbena literatura neznana in ne razsledovana dežela, pokazali prva dela (Glanzleistungen) češkega naroda na opernem polju, dostojno umetnostnega zavoda prve vrste. Da so Dunajski prijatelji umetnosti prezrli mojsterske tvorbe, kakor na pr. Smetanino „Prodana nevesta", temu je vzrok preprosto dejstvo. Vsa češka narodna umetnost se je začela posebe ali ločeno razvijati sredi tega stoletja, ravno v čas, ko je razpor nacijonalnih nasprotstev porodil toliko sovraštva in krivice, da so skušali vse umetniške tvorbe češkega naroda ali zamolčati popolnoma ali pa kjer ni šlo to, zatajiti jih. Pred letom 1849. ne more se govoriti o nacijonalno-češki umetnosti. Dotlej ste se obe narodnosti mirno udeleževali čeških in nemških predstav, in so se te imenovale v obče „pemske". Od 1848. šla sta oba naroda na Češkem različna pota. Leta 1850. je dobila češka
umetnost viden izraz v stavbi lastnega češkega gledišča, malo let potem, ko je bil rojen Friderik Smetana, stvarnik češke opere.
Takó je tudi Praško gledišče pričelo svoje predstave na Dunaju s Smetanino „Prodana nevesta". Čuditi bi se bilo, da bi bili začeli s kakim drugim delom. Saj je ravno ta umotvor češkemu narodu najdraža opera." Pokazuje nato, kakó je ta opera vzrasla naravno in neposredno iz narodnega življenja, iz narodne glasbe, in da je njen ustroj preprost; njene melodije poje ves narod, in opera sama se predstavlja povsod med narodom, kakor v prvem gledišču češkem. Narod je to opero poslušal, prepeval in plesal. „In tako naj uže tukaj konstatuj emo, da Smetanina opera „Prodana nevesta" je imela na Dunaju vspeh, ki ni bil čisto nič manjši od vspeha opere „Cavalleria". Vspeh je ostal na isti višini pri vseh ponovitvah, dokaz, da se je ta umotvor oprijel tudi na tujih tleh. (Sliši se, pristavlja kritik v opomnji, da se bode ta opera igrala uže jeseni tudi v dvornem opernem gledišču na Dunaju.) Navdušenje, s katerim so sprejeli na Dunaju tuji umotvor, bilo je odkrito in srčno. Zasledili so v operi tvorbo, katera prihaja od najivne inspiracije velikega talenta. Taka dela nastajajo v mladeniških letih narodov, v dobah, katere niso zblednela po mišljenju, in katere, malo ne nezavestno proizvajajo in vstvarjajo to. kar je veliko. — Od tod prihaja navdušenje, katero je vzbudil umotvor Sme-tanin, kajti porodilo se je to delo v mladih letih naroda, katerega najivnost govori k srcu." •— Nato poudarja naravni značaj opere in kaže, da je imel Smetana le Mozarta pred očmi, če se je sploh ravnal po zgledih. Mozartska je over-tura, najboljši del opere. „Predstavljali so opero izborno . . Zbor, balet in sosebno orbester so izvršili mojsterska dela."
Jednako označuje in proslavlja kritik Smetanino opero „Dalibor". O tej pravi, da pripada največim umotvorom, in je najboljša opera češka. Tudi tu je izvršil orhester mojsterska dela.
„Da se je češki narod pospel od leta 1848. tudi na umetniškem polju, nadaljuje Graf, je pravi čudež, kakoršnih je le m a 1 o v glasbeni zgodovini. Koliko glasbe-notvorne moči je bilo treba porabiti, daje dosegel češki narod v takó neznatno kratki dobi ostale kulturne narode na glasbenem polju"!
Spregovorivši še o drugih čeških igrah ki so bile na Dunaju na vrsti, završuje kritik svoj članek: „Češko gledišče se je na Dunaju posrečilo v najpopolniši meri. Pot, katero so vodila jedino umetniška načela, je prinesla češkim gostom obilo umetniških častij, popolno priznanje njih umetniških tvoreb in iz vršenj. Njih tvorbe se vrsté ravnovrstno s proizvodi drugih narodov, izvršenja (predstav) so dela kakega prvega gledišča. Zatorej moramo češkim umetnikom in njih voditelju klicati v slovo „srčno srečno pot" (Gliickauf!)
Boljš h in večih pohval pač ni možno doseči, in umevno je, da je češki narod sedaj doma v češkem gledišču, kjer so Smetani na čast ponovili predstavo „Prodane ne-
veste", jako proslavljal svoje umetnike, umetnice in vodjo šubrta, a na prvem mestu v solzah radosti izkazal čast pokojnemu umetniku Smetani. Poslednji je še le na Dunaju, dolgo po smrti, dosegel pravo pripoznanje, in še le po tujih ocenitvah začne narod po vrednosti častiti lastnega velikega sina. Jednake ironije ne kaže zgodovina prvikrat, temveč se ista ponavlja v raznih vekih in pri raznih velikih in manjših narodih. Češki narod pa se sme na podstavi dejstev ponašati s svojimi sedanjimi vspehi na Dunaju. V pogledu na obče politiško položenje, na stiske češkega naroda in še posebe v pogleda na drugačno vedenje Dunaja nasproti češki narodnosti ostane toržestvovanje češke glasbene umetnosti na Dunaju prava zgodovinska epizoda, ki je trajala ravno toliko dnij, kakor so trajale češke predstave na Dunaju.
Češka jubilejna razstava kaže ugodne račune. Došlo je 1,606.592 gld., potrosilo pa se je 1,594.317 gld., ostalo je torej čistega 12.275 gld. A stroškom so prištevati tudi poslopja v vrednosti 571.094, katera so prešla v last deželi, 12.393 gld. pa je prevzel deželni kulturni sovět. Takó ugodnega tudi financijalnega vspeha ni imela v Avstro-Ogerski še nobena razstava.
Rusko-francoski licej zasnujejo ali v Petrogradu ali v Moskvi. Francoska vlada dá v ta namen 1 milijon frankov in 50.000 vsakoletne podpore.
Češki Sokoli so so udeležili tudi slavnostij poljskih Sokolov v Levovu. „Гал. Pyct" je češke Sokole tudi pozdravila v imenu galiških Rusov, pristavila pa je, da je prava ironija, da na zemlji, ki pripada avtohtonnemu ruskemu naseljenju Galicije, igrajo prvo vlogo Poljaki, ne pa Rusi. Slovanski optimisti pričakujejo mnogo dobrega od sestanka čeških s poljskimi Sokoli, češ, da se takim potom približujejo Poljaki in Čehi. O pojedincih utegne to veljati, o narodnostih kot skupnostih pa ne, ker so Poljaki nepoboljšljivi v protislovanskem stremljenju. Kdor gleda na to stran prebelo, škoduje sebi in slovanskim dejateljem, katerim je postopati v sedanji dobi absolutno brez poštevanja Poljakov. Ne iz sovraštva do Poljakov, ampak iz interesov prave slovanske politike avstro-ogerskih Slovanov nam je odločno zavračati nezasnovani optimizem, ki se opira na kako slavnost ali neznatno ugodno izjavljenje.
Budapeštansko vseučilišče je štelo 1.1891/92. vseh 3257 slušateljev, od teh je bilo 1586 rimsko-kat., 1033 izrael., 356 reform., 301 Avgsb. veroizpovedanja, 100 grško-pravosl., 75 grško-kat. Z drugimi besedami bilo je 42-6 kat., ЗГ8 izrael., 10-9 reform., 9'7 Avgsb ver., 3-l pravosl. in 2 3 grško-kat. Torej poleg kat. največ hebrejskih slušateljev, potem pridejo protestantski (nad 20'0). Razmere po veroizpovedanju kažejo približno na razmere po narodnosti.
Nemški pevci v Bosni. Pevsko društvo avstr. železniških uradnikov je napravilo izlet v Bosno. Nemške novine popisujejo, kakó prijazno jih je povsod spreje-
mala naseljenje, in hvalijo preobrat, češ, da je prebivalstvo v obče na boljem, zadovoljno. V Sarajevu jih je sprejelo ondotno nemško pevsko društvo. Iz tega se vidi, da nemštvo je zares napredovalo v okupovanih deželah, kjer snujejo uže nemška zabavna društva. Preobrat je tudi resničen, namreč pripravlja se po raznih potih naseljenje za zapadno kulturo. Slovanske novine, sosebno srbske novine, kažejo stvari v drugačni svetlobi, nego nemške in madjarske novine, v katere pišejo malo ne izključno Židje. Ti imajo doslej poleg pristno nemških naselbin največe dobičke v novih deželah. Pred okupacijo so židovski listi označevali slovansko naseljenje Bosne in Hercegovine kot barbarsko nižih stopinj; sedaj so jim pa ti barbarski narodi pohlevni in omikani, kakor da bi uživali na stoletja dobrote zapadne kulture. Srbski listi, tudi taki, ki izhajajo na Ogerskem, prepevajo drugačno pesem o teh dobrotah, nego se poje po židovskih listih.
Nemški glas proti nemškemu Schulvereinu. Dopisnik Opavské „Deutsche Wehr" potrjuje izjave Brnskega škoia Baner-ja kot popolnoma resnične in dostavlja, da nemški Sckulverein je uže davno na krivi poti (auf dem Holzwege). Kmalu po nastanku tega društva sem se preveril, pravi dopisnik, da društvo nima denarja za nemške šole, v tem ko je bilo za pripomoč („remuneracije za poučevanje v nemščini, kakor je zahteva naučni načrt) češkim učiteljem in za podporo čeških šol z nemškimi knjižnicami vedno obilo denarja" Potem nasovetuje, naj bi se Schulverein omejil na podpiranje zares nemških šol ob jezikovnih mejah, ker bi tudi nemški otroci napredoval v takih šolah. „Kakó se more vodstvo tega društva zagovarjati, da porablja težko nabrana društvena sredstva v e 1 i k del na korist slovanskim otrokom?"
Nesreča v Pribramu, kafeor so razkrili delavci pozneje, je nastala vsled tega, da je bil jeden delavec vrgel stenj (toht) svoje svetilnice v globino, ne da bi skrbel, da ugasne. S tem je konec vsakemu drugemu sumničenju in govoričenju. 5 je junakov, ki so žrtvovali življenje v rešitev drugih, ti so: Anton Pešek, Ant. Žluticky, Jos. Yondraška, Adolf Schoffel in Frant, Sláma. Doslej so našli 319 žrtev. Nesrečnih vdov je ostalo 286, sirot otrok pa 742. Nabirajo se darovi v podporo; cesar je dal 10.000 gld. V obče povsod hvalijo po toliki nesreči vzorno vedenje slovanskega delavskega ljudstva v Přibrimu.
Znamenje časa. O. A. Markov, urednik „Рал. Русн", pripoveduje v št. 125 svojega lista o avdijenciji pri c. kr. gališkem namestniku zastran tega, da je bil arestovan nezakonito. Namestnik po daljšem razgovarjanju je Markovu na-sovetoval to-le: „Ako hočete v bodočnosti izogniti se taki neprijetnosti, ne obiskujte pravoslavnih slavnostij (торжествЂ) in ako vam one ugajajo, preselite se v Busijo, kakor so to storili drugi." Markov je na to odgovoril „благодарЈо", (za-
hvaljujem se), se je poklonil in odšel. Ta opomnja namest-nikova se mu je zdela v pogledu na zakone tako znamenita, da jo je priobčil v obče znanje.
Volitve na Hrvatskem. Naznanili smo zadnjič, da so izvoljeni malo ne samo madjaroni. Vlada je podelila tako „svobodo", da je prišlo do tega, a židovski sluge, katerih je dovolj in preveč na Hrvatskem, pišejo tudi po zunanjih listih, na pr. v „Miinch. Allg. Ztg.", kakor da bi bil zares velik preobrat v mišljenju hrvatskega naroda, in hvalijo bana Hedervaryja, kakor da bi bil državnik prve vrste. Vidi se, da hočejo natvezavati fikcije, kakor na druge strani. S Akcijami hočejo vladati, potem pa se spogleduje svet, ko pride čas, da razkrije po vse druge slike o dejstvenili razmerah in položenjih.
Madjarska svoboda se je pokazala gledé na romunsko deputacijo, ki je bila šla na Dunaj, v tem, da je načelniku te deputacije, odvetniku dr. Rattiu-ju množica kakih 3000 ljudij po več ur razbijala okna in mu posula malo ne dom, in da je on za silo ušel iz mesta. Žendarmerija je bila prisotna, pa je bila menda onemogla. Taki izgredi so se ponavljali tudi drugod, pri drugih deputatih. Nastaje pred svetom naravno vprašanje : Ali je imela deputacija razlogov za pritožbe ali ne ? Ako jih ni imela, zakaj se bojé javnosti, zakaj hujskajo množice proti odposlancem ? Zunanji svet si pri vsem prikrivanju napravi svojo sodbo, in ta sodba pojde tudi tje, kamor so jo hoteli zaprečiti.
Kosta S. Protič, kraljevski namestnik (regent) v Srbiji, je umrl nagloma za srčno paralizo in je bil pokopan na državne stroške. Leta 1876 se je 2 krat odlikoval v turško-srbski vojni in je vsled tega dobil čast generala. Po ustavi bodeta do sestanka Skupštine vladala kraljevska namestnika : gg. Jovan Ristic in general Jovan Beli-Markovič; Skupština izvoli 3. namestnika.
Francozi in Slovani vedno bolj sočustvujejo, odkar ste se politiški zbližali Francija in Rusija. Sočustvo se je pokazalo lani in letos tudi med francoskim in češkim narodom ob priliki češke razstave in sedanjih te-lovadskih slavnostij v Nancyju na Francoskem. Ker so češki Sokolci prijazno in navdušeno odgovarjali na francoska pozdravljenja v Nancyju in v Parizu, začeli so jih hudó ovajati židovski podkupljeni listi našega cesarstva. Ali češki Sokoli se ne bojé takih ovaduštev, ker se zavedajo zakonitih mej, z druge strani pa tudi vidijo, da nemški turnerji in razna društva iz Velike Nemčije prihajajo v Avstro-Ogersko ravno takó, kakor nemška društva iz našega cesarstva v Veliko Nemčijo, in se to godi in ponavlja vsako leto večkrat, ne da bi se kdo izpodtikal nad tem. Od židovskih novin pa se slovanski narodi našega cesarstva ne bode nikdar učili ne zvestobe, ne patrijotizma. Novine, katere so tekom let na stotisoč in milijone prijele iz tujih fondov, in ki
moléé, kedar bi jim bilo treba govoriti v pravih avstro-ogerskih interesih, so uže davno zapravile pravo, poučevati druge narodnosti o patrijotizniu.
Slovenska pravna terminologija. Društvo „Pravnik" je na kakih 40.000 listkov zbralo gradivo za pravne besede, in to gradivo uredi dr. Janko Babnik, c. kr. okr. sod. pristav v Logatcu, ki je dobil v ta namen na, prošnjo društva „Pravnik" od pravosodnega ministra odpust na 6 mesecev. List „Pravnik" je tudi uže razpravljal načela, po katerih je prirejati specijalno pravno terminologijo, kakor smo tudi mi uže poprej priobčili sosebno načela Bogišiceva, katerih se je držal poslednji pri črnogorskem Imovinskem zakoniku. Nadejamo se torej, da se slovenska pravna terminologija razbere in ustanovi povoljno.
Kristina Danilovna Alčevskaja je slavila 26. maja (n. št.) jubileum 30letnega delovanja učiteljskega v Charkovu. Slavna ta učiteljica, žena velikega obrtnika v Charkovu, je ustanovila nedeljsko šolo za ljudstvo, sama vodi in vzdržuje žensko šolo v Charkovu. Izdala je z drugimi učiteljicami zbornik ,4 t o читатБ народу", ki obseza poročilo o 1000 knjigah, katere bi ugajale preprostemu narodu ruskemu. Mnenje o knjigah je Alčevskaja z učiteljicami nabirala med narodom. Izšli so uže 3 zveski „Sbornika".
Kralj Umbert je s kraljico obiskal v Potsdamu cesarja Viljema II. v iste dni. ko je bival Bismarck na Dunaju. Oba vladarja sta si izkazovala in izražala drug nasproti drugemu največe prijaznosti in prijateljstvo. Ital. zunanji minister Brin in grof Caprivi sta se pohajala in dolgo razgovarjala o najvažnejših evropskih vprašanjih ter neki dosegla med seboj popolno soglasje.
Knez Bismarck je bil od 20. t. m. nekaj dnij na Dunaju, kamor je prišel k ženitvi svojega starejega sina grofa Herberta s hčerjo grofov H o y o s, rodbine oger-ske. Bismarck je prišel kakor kak triumfator; kajti v Berolinu, v Draždanih, po avstrijskih mestih, kjer je postajal vlak, napravljali so mu največe ovacije Nemci in Nemke. Na Dunaju so se nemški nacijonalci, sosebno pa nemška dijaška društva, kar gnetli ob cestah in pred stanovanjem v notranjem mestu (Wallnerstr.) Prišlo je celó prvi večer pozno v noč do prepirov s policijo, in je poslednja morala rabiti naposled celó sabljo. Tudi so ob tej priliki zaprli nekaj ljudij. Drugi dan so sledile deputacije sosebno dijaških društev, katere so na domu pri Bismarcku pustile svoje karte. Akademiško nemško društvo mu je šlo prepevat pod okna, dijaki pa so prej in pozneje pred domom, kakor na ulicah, prepevali izključno nemške nacijonalne pesmi, kakor „Wacht am lihein", „ Deutschland iiber Alles" itd. Bismarck je poudarjal uže na austrijski meji na severu, potem ob raznih prilikah na Dunaju, da ste Velikonem-čija in Avstro-Ogerska bližnji po krvi in sosedstvu, da je on sočustvoval vedno z Avstro-Ogersko, da se veseli zveze N.'inčije z Avstro-Ogersko, da se nadeja, da ta
zveza ostane večna ali vsaj takó dolgo, dokler bode živ on in ti, ki ga pozdravljajo, in da se obe državi najdeti vedno zopet, tudi ko bi nastala kedaj kaka zmota. Dokler bode on živel, rekel je, bode vedno delal na ohranjenje te zveze. Pristavil je, da to zvezo je izvršil on, in sicer ne brez velikih naporov. Akad. društvom in dijakom je naglašal, da nemška nauka in nemška glasba je vezala v prošlosti in bode tudi v bodočnosti vezala vedno vse Nemce, naj si živé uže kjer koli.
Dunaj mu je ugajal takó, kakor nikdar poprej ; hoče se večkrat vrniti, obečal je Dunajskemu županu.
Grof Kalnoky je bil Bismarcka obiskal; drugi naši državniki pa ne, če izvzamemo drž. sovetnika Brauna, ki je pustil pri njem svojo karto. Od nemške diplomacije je prišla rodbino obiskat jedino soproga nemškega poslanika Reussa. Ruski diplomat Suvalov pa je nalašč prišel k ženitvi, je napravil tudi francosko na-pitnico, in novine poročajo, da je sam car Aleksander IIT. naročil sporočiti Bismarcku in njegovemu sinu srčna voščila.
Opomniti je, da Bismarck je moral sam opominjati nekaj vsiljujočih se častilcev, naj bi se držali v mejah avstrijskega patrijotizma. Nemške liberalne novine so posvečevale Bismarcku po več člankov, na pr. „N. F. P." 3 zaporedoma, in so poročale obširno o vsakem koraku in vsaki besedi, ki jo je izustil Bismarck proti komu.
Ovacije, češčenje in dogodki ob tej priliki dajajo pomišljati; Slovanom so gotovo v pouk, in vprašati bodo mogli njih zastopniki : Kako pa se postopa ob slavnostih slovanskih ? In spominjati bode treba nemške novine: Do kakih mej sega njih patrijotizem? Ali bodo še poučevale Slovane v lojalnosti ? Po avstrijskih šolah krčijo poučevanje v zgodovini raznih slovanskih narodov; kaka je pa ona zgodovina, ki vzgaja tako mišljenje, kakoršno se je sedaj pojavljalo v nemških akad. društvih ob tej priliki ?
Valuta. Po mnogostranskem razgovarjanju je sklenil odsek za valuto, da bode na obeh straneh novih kovanih denarjev primerno okrajšan latinski napis: „Fran-ciscus Josephus L D. G. Imperator Anstriae, Rex Bohe-miae, Galiciae, Illyriae etc. etc., Apostolicus rex Hun-gariae". Prodrl je tako predlog poslanca Eima in Bor-čiča, poslednji je dodal besedo „Illyriae", katero je bil morda po pozabljivosti opustil Eim. Prodrli pa so od slovanske strani samo z 21 proti 18 glasom. Odsek za valuto ima zaporedoma seje, in Mladočehi se kažejo pri vseh vprašanjih strokovnjake. Tudi posl. prof. Suess govori na mnoge strani jako umestno. Meseca julija pridejo predloge o valuti v drž. zboru na vrsto.
Cirilo-Metodijski dar. Pred zaključkom lista smo zvedeli , da so Tržaški Slovenci povodom praznika svetih, hlacjov stnikov pričeli nabirati prispevke za Cirilo-Metodijski dar v prospeh družbe sv. Cirila in Metoda. Ta ukrep pozdravljamo seveda iskrenim veseljem ter izražamo željo, da bi vrle Tržačane posnemali rodoljubi
po vsem Slovenskem. Lepše bi pač ne mogli slaviti	Adolf Černý. — Del njo srbska rěčnica dr. E. Muki. Wo-
spomin svetili blago ves tnikov, nego po oživotvorenju	zje\\il M. Hornik. — Najpřihodniše grammatiske tworbv
krasne te ideje.	a Wykóucy. Podál M. Hornik. — Mjezsobne zastupowanje
samozynkow w hornjoserbšóinje. Podál M. Hornik.
is ■ ■ ^ i	Literami Zpravodaj. Přehled knih a časopisu, vyda-
l^n J izevnos C.	ných nákladem I. Ottv v Praze. Pod tem naslovom bode
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Izdal dru-	izha-'a]o P° 2 krat na mesec PoročiI° 0 кп-^аћ in ča80Pisih.
štveni odbor. Drugi letnik. V Ljubljani 1892. Založilo	katere izdava vellka češka firma L Otto т Рга^ Dobivali
društvo samo. Str. 160 vel. 8. Vsebina: Zgodovinski	Sa bodo ťi' kateri se zanima-)° za ^Pevnost, brezplačno,
pobirki iz loškega okraja, dr. Fr. Kos. - Drobtinice	P010Čal0 se bode tudi 0 stareJih кп^аћ> ki se Pobijajo
iz furlanskih arhivov, nabral Ant. Koblar. — K zgodo- "a skodo obci stvarL_
vini novomeški v 18. veku, sp. Jos. Apih. — Kopitar	SloVclllSki Svot" in Kanke, sp. Anton Kaspret. — Pasijonske igre na
Kranjskem, sp. Ant. Koblar. — Sv, Križ vipavski, sp.	izhaJa lf>- 25. dne vsakega meseca, završuje s to št.
S. Rutar. — Mali zapiski: Odkod pride ime Voklo	Prvo poluletje in stoji:
(Hiilben)? Spisal A. Koblar. — O zidanju cerngróbske	za celo leto......4 gold.
cerkve, sp. A. Koblar. — Kraški podložniki rožáškega	za pol leta......2 „
samostana 1. 1060. sp. M. Sila. — Donesek slovanski	za četrt leta......1 »
slovstveni zgodovini 18. veka, sp. I. V. - Lepih raz-	Za ljudske učitelje, učiteljice in dijake:
nih zgodovinskih prispevkov donaša tudi ta letnik.	celoletno 3 gld 60 kr
Sotrudniki so od kraja znani pisatelji in raziskovalci	1 80
slovenske zgodovine. Več o vsebini tega „Izvestja" spo-	,....... " "
....	četrtletno...... - 90 ,
rocimo pnhcno.
„ „ .. ^ , • ji	Posamične številke so po — 18 , „ Vesna", list slovenskih dejakov, je napredoval,
sosebno od 3. do poslednjih dveh (5. in 6.) združenih	Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi
številk. Oddelki „Glasnik", „Vestnik", „Književnost in	številkami tega leta. Prejšnje letnike pa oddajemo po
umetnost" podajejo raznih slovenske dijake, nekoliko pa	znižanih cenah, povprek po 3 gld. letnik s poštnino vred,
tudi širše občinstvo zanimajočih poročil in tudi pri-	učiteljstvu in dijakom pa po 2 gld. 60 kr.
merilih pripomenj. Tudi drugi spisi so poučni, kakor n.	Nekateri naročniki so nam dolžni še od poprejš-
pr. nadaljevanje Kogejevega spisa „0 slovenskih pre-	njih let; te bi posebno prosili, da bi poravnali svoj dolg,
vodih iz ruščine"; Trasovega članka „Ljubljanske vi-	da bi jih ne bilo treba opominjati po drugih potih.
soke šole", itd. „Vesna" bode po raznih zaprekah odslej	Naši naročniki, kakor čitatelji v obče, so naobra-
redno izhajala, stoji pa do konca leta 1.50 gld., in se	ženi ljudje; zato smo smatrali in smatramo, da se sami
naročnina pošilja Drag. Hribarju v Celje. List, kakor-	zavedajo dolžnosti nasproti upravništvu našega lista.
šen je sedaj, zasluži podpore od slovenskih rojakov v	Kdor ne mara ali ne more izpolnjevati te dolžnosti, naj
obče, in mi ne želimo drugega, kakor da napreduje v	blagovoli nam vsaj naznaniti to.
sedanjem tiru! ^	prj na§em upravništvu je dobiti še nekoliko od-
Handrija Zejlerja zhromadžene spisy Štworty (a po-	tisov 100 stranij vel. 8 obsezajoče knjižice: „Das Par-
sledni) zwjazk: Bajki. Spěwy. Prěložki. Hrončka Živjenjo-	teiwesen der Slaven in Bolimen", katero je spisal zna-
běh basnika. Rozprawa wo wvdača. Zrjadowal a wudal dr.	menit mislitelj, dejatelj in državnik, in vsebina katere
Ernst Muka. Z nakladom serbskeje studowaceje mlodojče.	je sedaj stalno a k t u v a 1 n a ter poučna sosebno za
Budyšin. Čiše Smolerjec knihčiščernje. 1892. Stran 479 vr	si0Vanske politike. Dobiva se po 55 kr. s poštnino vred.
8". Plačizna broš. ex. 4 hr. Kako da cenijo lužiški Srbi	Levstikovega „Martina Krpana" v ruskem
spise Handrija Zejlerja, razvidno je tudi iz tega, da jih je	prevodn razpošiljamo 0dtis po 18 kr. s poštnino vred,
založila lužiškosrbska učeča se mladina.	5 odtisov pa po 85 kr.
časopis Mačicy Serbskeje 1891L Redaktor Michal Hor	' Mštvo јф tudi letog razne slovanske
nik. Lětmk 44. Zešiwk II. Budyšin. W kommissip E Ruhla.	pitnine. Strona 81—148. Plač 1 hr. 50 np. Obseza med drugim:
Mythiske bytosče lužiskih Serbow. (Pokračowanje.) Napisal	Izdatelj „Slovanskega Sveta".
„SLOVANSKI SVET" izlinja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld n za četrt leta 1 gld. Za dijake, in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Tisk tiskarn« Dolenc. — Izdajatelj, lastnik in urednik Fran P o d go r n i k.