List 27. Gospodarske Stvari« ^ov razpisala; pa še nihče si jih ni prilastil. Prepla- _____ venje z vodo je pa le v ravninah mogoče, nikakor pa ne v rebrih. Trtna UŠ na Dolenjskem. ... Vsa druga sredstva, katera se proti temu škod- 3 ljivcu uporabljajo, imajo trojni namen. 1) Namen, ome- Ta najhujša šiba božja, katera zamore trtogoječega jiti preteče zlo, da se nikakor naprej širiti ne more; kmetovalca zadeti, je torej — žalibog — na Dolenj- 2) namen, ušno zalego v toliko reducirati, v številu skem konstatirana, in sicer v vinogradih okolo Ve- zmanjšati, da, akoravno na trtnih koreninah živeča, like Doline. trte vendar ne uniči in njene rodovitnosti bistveno ne Da bode v trtji okolo Velike Doline trtna uš kmalu zmanjša; 3) namen, trte pri čisto nič zmanjšanem šte- zaplodena, to izrekel je uže leta 1880. naš strokovnjak vilu uši na korenikah vendar pri čvrsti rasti in polni R, Dolenc v svojem poročilu do deželnega odbora; rodovitnosti obdržati. To tretje sredstvo je, ker se ko je takrat vinograde okolo Velike Doline preiskaval, ga zamore uporabiti ali uvesti, ko se trtna uš v enem pa trtne uši v njih še ni našel. Velika Dolina leži kraji niti še vgnjezdila ni, preservativno, kajti ono va- namreč ravno nasproti Kapelam na Štajarskem, kjer ruje trto pogina, uže predenj se mrčes na trti pokaže. je trtna uš uže pred letom 1880. vgnjezdena bila, in Vprašamo se, katero teh treh sredstev naj se v vrh tega še v direktni črti tam vladajočega vetra. Veliki Dolini uporabi ? kajti, da se ne bode proti trtni Med Kapelami in trtjem Velike Doline je res še pre- uši čisto nič učinilo, na to pač niti misliti ni; saj je cejšnji kos štajarske ravnine, je tudi Sava in ravnina vendar sicer vse dolenjsko vinstvo popolnem pogub- pri Jesenicah; ali kaj je vse to za krilato trtno uš ? ljeno in to tem bolj, ker se mu trtna uš tudi od druge Ako jo je veter iz klosterneuburških vinogradov čez strani, čez Semič, s prav mogočnimi koraki približuje. vso ravnino na desnem bregu Donave, čez Donavo, Ali se da prvo sredstvo, to je lokalizovanje zla, katera je vsaj trikrat širša nego je Sava, in čez rav- v Veliki Dolini še z uspehom uporabiti ali je uže za nino na levem bregu Donave v bizamberške in encer- to prekasno, je od tega odvisno, v koliki meri je uš dorfske vinograde zanesel; ako jo je še celo iz Fran- uže vgnjezdena. To se da določiti le na ta način, da cije čez vse med njo in Švico ležeče alpe v vinograde se čez vse vinograde tako rekoč mreža poskusnih genevske okolice zatrosil — kaj bi je ne iz Kapel na jam raztegne. Po vseh vinogradih, k večjemu 10 me- Stajarskem, ali pa tudi iz malo oddaljenega Novega trov v kvadratu, bi se moralo po eno trto globoko iz- Dvora na Hrvatskem v mokriške, jeseniške in veliko- kopati, ter prepričati, je li uši še prosta ali pa uže dolinske vinograde na Dolenjskem ? Sicer je zamogla nalezena. pa tudi nebrižnost ljudstva samega k prenešenji in Da, še celo v središči tako nastalih kvadratov bi vgnezdenji trtne uši na dolenjski strani veliko, ako se moralo v isti namen po eno trto izkopati. Bolj pone največ pripomoči, kajti, kako je drugače mogoče, vršno preiskavanje vinogradov je ničevo! da se uš zatrosi, ako zahajajo Kranjci v štajarske, In ako bi se po taki preiskavi našlo, dajeušle Stajarci pa v kranjske vinograde čisto svobodno. na gotovih in prilično majhnih prostorih Pa naj se je zatrosila trtna uš po kakoršni koli vgnjezdena, potem bi se moralo take prostore in poti v vinograde Velike Doline, fakt um je, da jo še 10 metrov na okrog, urno, to je gotovo še pred tam imamo, in vpraša se, kaj sedaj početi? septembrom čez in čez prav dobro z žveplenim ogljen- Kakor kaj obile in drage skušnje na Francoskem, cem napojiti — impregnirati — ter jih vrh tega še s kjer je trtna uš uže na sto in sto tisoč hektarov vi- katranom prevleči. Pred mesecem septembrom bi se nogradov popolnem uničila, in kakor enake skušnje moralo to storiti, ker sicer bi žvepleni ogljenec le ne- v Klosterneuburgu, po Ogerskem itd. do dobrega spri- leteče, nekrilate uši uničil, ne pa tudi krilatih, po ka- čujejo, ni ga še razun preplavenja vinogradov z vodo terih se zlo ravno v oddaljene kraje naprej razšiija, sredstva izumljenega, katero bi trtno uš uničilo, trti kajti te bi v pričetku septembra uže izrojiti utegnile, pa čisto nič ne škodovalo. Francoska vlada ni za iz- Sicer je pa lokalizovanje uši vedno težavno, jako t&^~ mnijenje takega sredstva nič manj nego 300.000 fran- žavno, kajti da bi bili popolnem sigurni vspeha, ćao- rala bi se vsaka trta posebej preiskati. Do dobrega posrečilo se je lokalizovanje trtDe uši baš le v Istri blizo Pirana, pa še tam večinoma s preplavenjem, in baš ne toliko s pomočjo žveplenega ogljenca. Na vsak način ima pa lokalizovanje, ako je sploh še mogoče, ako se tudi popolnem ne posreči, to je, ako se tudi uš popolnem ne uniči, — trte gredo pri tem se ve da vse v nič, navadno se še pred impregniranjem zemlje izkopljejo ter zažgo — to veliko korist, da se uš jako, jako decimira in se torej vsled tega v dalnji zaploditvi močno omeji. Da bi pa v Veliki Dolini uže samo lokalizovanje popolnem zadostovalo, na to niti misliti ni. Naj se jo danes še tako dobro lokalizuje, čez malo časa se bode zopet čez Savo priklatila, kajti na Štajarskem, celo pa na Hrvatskem je uže v tako veliki meri razširjena, da jej skoraj nikakor v okom priti ne morejo. (Konec prihodnjič.) 212 List 28. Trtna uš na Dolenjskem. (Konec.) Lokalizovanja zla se mora — to se razumi samo ob sebi — visoka vlada sama lotiti, od posestnikov vinogradov se ne bode nič zgodilo, kakor se tudi drugod ni, kjer se je trtna uš prikazala. Drugo sredstvo, katero le v reduciranji uši s pomočjo večkratne porabe žvepljenega ogljenca obstoji, ali tako zvano injekciranje, ugaja sicer svojemu namenu, pa v gospodarskem oziru ni opravičeno. Obile skušnje v Klosterneuburgu dokazujejo namreč, da žve- pleni ogljenec, katerega se večkrat v letu v toliki meri med trte v tla izliva, sicer ne pokončuje trte, pač pa da pogine velikansko število trtne uši med njimi; a ta stvar toliko stane, da se nikakor ne izplača, upotrebiti to sredstvo. En sam avstrijski oral vinograda, pravilno injekciran, stane v Klosterneuburgu toliko na leto, da pride v najboljši letini vedro vina pridelovalcu na 20 gold. Sicer je pa pri uporabljenji tega sredstva še nekaj potrebno, namreč obila gnojitev trt, ker brez te gredo vse eno kmalu pod nič. Edino dandanašnje sredstvo, katero zamore ne le dolenjsko, marveč cele Evrope vinstvo pred poginom rešiti, je tretje, katero ima namen, trto navzlic trtni uši čvrsto rastečo in rodečo obdržati. To sredstvo obstoji v sadenji amerikanskih, trtni uši upira-jočih se trtnih plemen in v cepljenji domačih trt na nje. Trtna uš prišla je kakor znano iz Amerike v Evropo. V Ameriki imajo pa posebne trte, katere ne spadajo v botanični red naših trt: vitis vinifera, ampak v red trt: vitis aestivalis, vitis riparia, vitis labrusca, vitis salonis itd. Nekatere teh trt ne rode nič grozdja, druge pa prav obilo, toda čudno dišečega, kar stori, da vino Evropejcem ne gre v slast. Pa kakor rečeno, to velikansko dobroto imajo, da jih — pa zopet le nekatere vrste in ne vse s kraja — trtna uš uničiti ne more. In zato se vpeljujejo v kraje, kjer trtna uš uže delj časa razsaja, kakor na Francosko, Ogersko itd., take prave amerikanske trte, na-nje se cepijo domače, ev-ropejske (prav za pravo azijatske) vrste, in ž njimi se zasajajo novi vinogradi. Na Francoskem imajo uže na tisoče hektarov tako zasajenih vinogradov, in oni se skažejo navzlic trtni uši na korenikah izvrstno v vsakem oziru. Ako hočemo dolenjsko vinstvo in s tem celo dolenjsko deželo popolnega gospodarskega poloma rešiti, je neobhodno potrebno, da se prične koj v najmerodaj-nejših krogih na to ne še le misliti — ampak uže delati ; da se preskrbi Dolenjski na milijone pravih amerikanskih, s cepiči domačih najboljših vrst cepljenih trt, katere naj bi se ali čisto brezplačno, ali pa vsaj po zelo nizki ceni vsem tistim kmetovalcem oddajale, kateri bi si hoteli ž njimi nove vinograde nasaditi. Kmetovalcem samim amerikanske trte — ključe v namen cepljenja domačih vrst na-nje oddajati, bilj&Jai čisto brez vsega pomena, kajti amerikan^ke^MrN^ v velikanski meri cepiti ni tako priprosta rtc^-™j&^i m ljenje zahteva uže posebno umnih priprav in pa posebne vrtnarske spretnosti. Za pomnožitev pravih amerikanskih trt in njih precepljenje treba je na Dolenjskem posebni zavod ustanoviti. Najboljši tak zavod bi bil pa neovrgljivo popolna vinorejska in sadjerejska šola , katera bi svoje lastne vinograde s samimi, na amerikanski podlagi cepljenimi najboljšimi evropej-skimi vrstami trt zasadila, katera bi bila pa tudi tako rekoč prava tovarna za pridelovanje in oddajenje takih trt dolenjskim kmetovalcem. Dolenjska vinorejska in sadjerejska šola preskrbljena bi morala biti koj v početku: 1) z zadostnim številom pravih amerikanskih sort trt, kakor so: »la-sores", „riparia" in „aestivalis", da bi se na njih vsako leto velikanski broj ključev prideloval. Previđena bi morala biti 2) s številu ključev primerno trtnico peščenega sveta, v kateri bi se ključi v enem letu v ukoreničene sajenice ali bilfe spreminjali; 3) z drugo trtnico za pridobitev prav tenkih cepiče v domačih trtnih plemen, kajti amerikanske trte imajo kaj tenak mlad les, tako sicer, da jih ni mogoče z le količkaj debelimi cepiči požlahniti; 4) z zadostno množino posebno pripravljenih gorkih leh (Mistbeete), v katerih edino je mogoče amerikanske trte s povoljnim vspe-hom cepiti in požlahniti, tako, da se v njih cepljene trte, če so se dobro prijele, zopet trtnici, in čez eno ali dve leti pa še vinogradu izroče. Ustanovitev popolne vinorejske šole na Dolenjskem je z ozirom na pretečo trtno uš neobhodno potrebna. Ne zadostuje nam več, da se vinogradi s pravimi cepljenimi amerikanskimi trtami zasade, marveč jih je treba tudi prav racijonelno zasaditi, kajti kakor hitro trtna uš nastopi, izostati ali odpasti mora grubanje trt po polnem, ker sicer vsa amerikanska trta nič ne hasne, ker zadobi po grubanji domača sorta trte les, svoje lastne korenike, na katerih se uš naseli, in katere vsled tega potem vendar le poginejo. Pa še nekaj je, kar dolenjsko vinorejsko šolo zaradi preteče trtne uši zahteva ter na dan kliče. Amerikanska podlaga evropejske trte je podobna pač materi, katera more dva otroka dojiti, en otrok je trtna uš, dragi evropejsko deblo trte. Mati, katera mora dva otroka dojiti, si mora tudi sama dobro z živežem streči, in ravno tako je pri amerikanski trti, katera je cepljena z domačo. Amerikanska trta ima res da izredno čvrsto rast, ali po trtni uši nalezena mora vendar le v prilično malih letih upešati, in po tem treba jo zagnojiti. Zdajšnjo dolenjsko gnojenje trt, s plastjem ia ajdovimi plevami pa ne bode nikakor zadostovalo; treba je šole, katera bode kmetovalce prepričala, da je treba tudi trte z živinskim gnojem gnojiti, katera bode pa tudi kmetovalce učila, po kaki poti se ga bode lahko pridelovalo, kako se bode moralo sploh vse sedanje dolenjsko kmetijstvo po vsem prestrojiti. Sedanje dolenjsko vinstvo donaša pri vsej ugodnosti podnebja in zemlje, v prvi vrsti zaradi prepri-mitivnega načina gospodarstva s trto, vsled načina naprave in ohranitve vina gospodarju le toliko da zamore v dobri letini piti in zraven morda še davke plačati. Uže samo to bi moralo naše, od kmetskega ljudstva v prvi vrsti pač v namen zmanjšanja bede izvoljene gospode uže z davna napotiti, da bi Dolenjski čez vse potrebno vinarsko in sadjerejsko šolo podelili; no, zdaj jo pa še trtna uš za conditio sine qua non obstanka dolenjskega vinstva postavlja; torej bi bil pač poslednji čas, da bi se od vednega cincanja uže vendar enkrat odstopilo, ter deželi to dalo, kar uže vladajoča revščina in vrh tega še najhujša preteča nevarnost zahteva. Proč z neplodno visoko politiko, proč z vsem strankarskim terorizmom, osebnim mrženjem in na dan z dejanji, katera bodo ustregla glasu ubozega, v bedi zapuščenega in pojemljajočega dolenjskega kmetskega naroda! Iz „Ljublj. Lista". 220