,,En šomašter je bil..." Nekoliko odgovora. Napisal Anton Pesek.*) II. Pravite, da smo učitelji krivi, da otroci niso dovolj poučeni; da so podivjani, da se Bog usmili ; da otroci ne morejo postati značajni, strpljivi, spodobni itd. Svoje grehe podtikatenam! To je baš tako: očitaj ti njemu, sieer očita on tebi. Učiteljstvo bi naj bi!o nSundenbock" za vaše grehe, kajne?! A *) Ko bi bil vedel, da bo vodstvo nZaveze" reagiralo na pamflet, bi ne bil napisal tega odgovora, pa takrat, ko sem dobil 3. štev. nUeit. Tovariša", je bil moj članek že odposlan. Hvala vodstvu ,,Zaveze", da je odbilo napad; hvala pa tudi ptujskemu učiteljskemu društvu, ki je sklenilo v zadnji štev. ,,Užit. Tovariša" priobeeni resolueiji. Vsi za enega, eden za vse! A. P. učiteljstvo že dovolj trpi zaradi neznosnih razmer, trpi zaradibede, kiateje krivi vi, a naj bi še delalo pokoro za v a š e grehe?! Nikoli in nikdar! Povzdignili borao glas in pokazali na pravega krivca in to ste vi, nasprotniki šole in učiteljstva, sovražniki napredka in izobrazbe ter ljubitelji teme in nevednosti. Vi ste pravi krivci, ki zavirate na vse mogoče načine razvoj šolstva. Starše podpihujete, da pošiljajo neredno otroke v šolo, Ijndstvo ščuvate zoper šolo in učiteljstvo, češ, šola je prokletstvo za Ijudstvo; otroci naj delajo doma, namesto da hodijo v šolo, šolska doba se naj skrajša; uvede se naj poldaevni pouk; poslov primanjkuje, otroci jih naj nadomestijo, otroci bodo rešili kmeta propada; delo otrok bo pridobilo beraškemu kmetu bogastvo itd. V vseh mogočih varijacijah pojete to zavedljivo pesem ljudstvu, po shodih, po časopisih, v zasebnih pogovorih, da, celo v cerkvi oznanjate križarsko vojdo zoper šolo in učiteljstvo, namesto da bi oznanjevali božjo besedo in navajali ljudi k bogoljubnemu čednostnerau življenju. Kaj čuda potem, če nezaveden kmet res smatrs vzgojo svojih otrokkot nekaj nepotrebnega, šolo kot prokletstvo in učiteljstvo kot zlo. Učiteljstvo se peha in trudi v prenapolnjenih zatohlih sobah, in če uspehi — zaradi vaše zlobne gonje — niso tuintam sijajni, ni krivo učiieljstvo, ki vrši svojo dolžnost na naravnost občudofanja vreden načirjj temveč krivi ste vi, ki se zoperstavljate razširjanju šol, ki celo hujskate ljudi zoper šole, češ, da so palače med raztrganimi bajtami. Kakšne npa]ače" so posebno kranjske šole, ko je polovica bornih enorazrednic, je svetovno znano. Z a š o 1 e ni denarja, so občine preuboge, za farovi, da, celoza farovške hleve in svinjake je denarja d o v o 1 j. če je treba farovž razširiti, ker so tri ali štiri sobe za s a m c a župnika preraalo, ni občina nikoli preuboga; če je treba šolo razširiti, če je treba postaviti higieniškim in pedagoškim zahtevam odgovarjajoče učne sobe, če je torej treba kaj za telesno zdravje induševni napredek otrokvse župnije, za narodov naraščaj — ki je baje naš up in naša bodočnost — tedaj nahujskate celo faro, da rekurira od Poncija do Pilata, da, še več, da gre s koli in vilami nad učitelja, tega ubogega trpina, češ, on je kriv, on hoče, da bi se otroci razvili telesno zdravi in krepki, on hoČe, da bi si razbistrili um in ublažili srce, on hoče našim otrokom in našemu narodu boljšo bodočnost, torej pa le s koli in vilami nadenj, z gnojnico ga polijmo in z blatom omečimo ! Ali stavijo šole za nas, za učiteljstvo, ali jih stavijo za ljudstvo? Med poukom si učiteljstvo kvari zdravje v nezdravih prenapolnjenih učnih sobah, po pouku pa mora v vlažno stanovanje, ki je dostikrat bolj podobno kurniku, nego človeškemu bivališeu. Ia če učitelj zahteva ali prosi, da se mu stanovanje popravi, ste vi samci, ki imate celo vrsto prostornih zračnih soban, najhuji nasprotniki, da bi učitelj, ki ima mnogoglavo družino, dobil vsaj nekoliko primerno stanovanje. če uSitelj pri krajnem šolskem svetu poprosi za nakup potrebuih učil. kdo je tisti, ki podpihuje in nasprotuje, češ, ni treba in ni treba, ker za šolo ne dovolimo p r i n e i p i j e 1 n o ni krajcarja. Ali ga dovolite iz s v o jaga žepa?! Seve, bojite se, da bi se otroci temeljito izobrazili. Poštnemu uradniku mora poštna uprava preskrbeti ne le poštno poslopje, temveč tudi vse pripomočke, ki jih rabi za izvrševanje svojega posla. Istoje pri vseh drugih stanovih in poklicih, le učiteljstvo se mora b oj e vati v pravem pomenu besede za primerne učilnice in učne pripomočke. Duhovnikom je v 1 a d a ponndila zvišanje plač, in za izboljšanje plač oficirjem se potegujejo vojaške o b 1 a s t i in njen vrhovni poveljnik sam. Učitelji se pa morajo s a m i potegovati in bojevati za izboljšanje bednega stanja. Učitelj je pač res pravi trpin, a vkljub vsemu vrši učiteljstvo svojo kulturno misijo. Da, učiteljstvo žrtvuje svoje moči in svoje zdravje v prospeh naroda in kdo je tisti, ki ga črni in blati za to pri ljudstvu in oblastvih; kdo je tisti, ki mu meče polena pod noge?! Šol ne pustite razširiti, učiteljstvu nasprotujete, potrebnih učnih pripomo&kov ne dovolite, potem pa naj učiteljstvo dela čudeže?! I n upate se še celo učiteljstvo obdolžiti, da je ono krivo,da otroci niso dovolj poučeni. 0, hinavščina, da je ni večje in zlobnost, daje ni grše! — Očitate nam, da s politiko pohujšujemo niladino. V šoli gotovo noben učitelj ne politikuje in tudi ljubljanski tovariši De, a državljani smo, ravnopravni z vsemi drugimi in gotovo ni greh, če kateri zakliče na kakem shodu: BŽivio Hribar!" Pravite: BKako naj otrok postane značajen, ako vidi učitelja, kako fajmoštru dela komplimente, za njegovim hrbtom pa ljudi proti ojemu šunta? Od koga naj se otrok nauči strpljivost, če pa svojega učitelja vidi, kako po oštarijah hujska? Ali more otrok biti spodoben, ako pa učitelja sliši zabavljati proti ljudem, ki niso njegovega mišljenja?" V vseh teh stavkib. se naj zamenja beseda učitelj z besedo duhovnik, pa dobimo pravo sliko dejanskega položaja. Noben zaveden napreden učitelj ni tako neznačajen, da bi na eni strani fajmoštru roke lizal ali, kakor pravite komplimente delal, na drugi strani pa zabavljal čezenj. Take Bznačajeu iščite pri nSlomškarjih"; ti so vam sladki v lice, a v srcu vam gotovo niso tako vdani kot se hlinijo, saj še pes ne raara palice, ki ga tepe. če pa napreden učitelj znanega duhovnika pozdravi, pokaže le, da je bolj vljuden in omikan nego domišljavi in naduti kaplani, ki v svoji ošabnosti oznaDJajo, da so baje več nego svetniki, da, celo več nego Mati božja. Učiteljstvo ne politikuje v p r i & o otrok. Če učitelj kaže svoje politiško mišljenje y zboru mož, bodisi že v zasebnem pogovoru ali javno na shodih, tega otroci ne vidijo in ne slišijo. In če bi tudi videli in slišali, politikuje učiteljstvo gotovo tako dostojno, da ne pohujšuje nikogar, česar pa o duhovnikih in sploh o klerikalcih ne more nihče trditi. Vsak dan nam kaže, kaka strast politike zavaja klerikalce, da s svojim nastopom ne škandalizirajo le odraslih, temveč pohujšujejo tudi mladino. Zloraba prižnice ter sploh cerkve in vere v politiške namene je nekaj tako vsakdanjega kol le kaj. V p r i č o otrok v c e r k v i šuntate Ijudi proti šoli in učiteljstvu ; v p r i č o otrok hujskate in zabavljate zoper Ijudi, ki niso vašega mišljenja. Od biše do hiše letate ter v p r i č o otrok na nespodoben način agitujete za svoje kandidate. Zaradi svoje politike delate prepir med zakonskimi ter sejete sovraštvo med ljudi. "Da, celo v šoli ne morete premagovati 8voje politiške strasti, temveč v p r i č o otrok, namesto da bi poučevali veronauk, blatite starše otrok, ki so naročeni na napredne liste. Otroci pridejo v cerkev, da bi slišali božjo besedo, pa morajo poslušati vašo hujskarijo in klevetanje. Vi ne sejete le med odrasle sovraštva in prepire, temveč zastrupljate tudi otroška srca s svojo nespodobnostjo in nestrpnostjo. Božja zapoved pravi: ,,Spoštuj očeta ia mater!" Vi pa hujskate otroke zoper njih napreduo misleče očete. Kdo je kriv, če so otroci res podivjani, da se Bog usmili? Od koga se naj otrok nauči strpljivosti, če pa vidi duhovnika, ki bi naj bil apostol miru in ljubezni, kako hujska brata zoper brata, ženo zoper moža, otroke zoper starše? Ali more otrok biti spodoben, ako pa duhovnik, ki bi naj bil zgled morale, zabavlja v p r i č o otrok zoper ljudi, ki niso DJegovega mišljenja? Kako more otrok spoštovati takega duhovuika, ki blati in javno sramoti otrokovega očeta, učitelja, strica, botra i. dr., ki so otroku Ijubi in dragi?! Kako naj postane otrok značajen in veren, ko vidi in sliši, kako duhovniki dannadan profanirajo vero, kako zlorabljajo vero in cerkev v politiške in egoistiške namene?! Učitelj se trudi, da bi otroke prav vzgojil. Ali ne razrušite vi, kar ufitelj zida; ali ne izpulite s sirovo roko iz otroških src nežne cvetke čednosti, ki jih učiteljstvo z Ijubeznijo in trudom zasaja ia goji s toliko skrbjo in nežnostjo?! Kristus je rekel: BGorje mu, kdor mi enega teh malih pohujša, bolje bi mu bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi na dno morja!" In rečem vam, pohujšljivcem mladine in obrekovalcem ufciteljstva, ki ste izgrešili svoj poklie in ki ste po papeževih besedah smrad iz pekla: Trikrat gorje šele vam, ki sejete pohujšanje, namesto da bi oznanjevali ljubezen in mir. Ne očitajte učiteljstvu svojih grehov, ne kažite ošabno kot svetopisemski farizej s prstom na nas, temvež potrkajte se na prsa ter recite: uNostra maxima culpa!"