19. SEPT. 1970 L IX.
ST. 34.
aafc-x*(«ZBL-
glasilo delovnega kolektiva zp ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMF.HANIKO TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE KRANJ
ZDRUŽENO
PODJETJE
Ob polletju uspeh nad pričakovanji
Ce bi hoteli z nekaj besedami opisati poslovanje Združenega podjetja v letošnjem I. polletju, moramo reči, da se nagel razvoj, ki smo ga pričeli nekako pred dvemi leti, še kar nadaljuje. Ne sicer z isto intenzivnostjo, vendar pa hitreje kot smo pričakovali in na nekaterih področjih tudi hitreje kot smo želeli. Nagla rast je bila prisotna povsod, v proizvodnji, izvozu in dohodku, kar je prav; a tudi v uvozu, v številu zaposlenih, naraščanju zalog in terjatev, kar pa ni prav.
odnos 14:10, samo v elektroindustriji pa 32:24. Za vso državo so številke precej nižje. .
Kazno je torej, da so visoko rast proizvodnje zadržala le redka podjetja, med katerimi je tudi naše, ki je pravzaprav dajalo ton slovenski elektroindustriji. Razlago za to nahajamo predvsem v podaljševanju gospodarske konjunkture, določen prispevek pa gre vsekakor dejstvu, da so že v marsikateri od naših organizacij precej razvili tržni posluh.
Ko smo prej dejali, da intenzivnost proizvodnje že nekaj mesecev popušča, smo govorili o podjetju kot celoti. Vendar to ne velja za vsako organizacijo, saj nekatere med njimi še kar nadaljujejo s poletom. V tej skupini ne moremo mimo tovarn ELEMENTI, APARATI, AV-
(Dalje na 2. strani)
96 jubilantov 20-letnega dela v Iskri na svečanem zasedanju. V ospredju sedanji predsednik DS tov. Henrik Peternelj govori o rezultatih dosedanjega dela, o samoupravljanju v obdobju 20. let ter o načrtih v prihodnje. (Podrobnosti so objavljene v zadevnem članku)
Pomembno obdobje upravljanja je nastalo s sprejemom statuta. V letu 1964 je bil sprejet statut Združenega podjetja ISKRA, dočim jo tovarna kot organizacija v okviru združenega podjetja sprejela svoj statut leta 1967. S sprejemom statuta tovarne so bile razdeljene funkcija mod delavskim svetom tovarne in delavskimi sveti enot. Neposrednim proizvajalcem (Dalje na 4. strani)
PROIZVODNJA
Proizvodnja je v teh šestih mesecih dosegla vrednost 879.531.000 din, s čimer smo točno izpolnili polletni plan, lansko vrednost v istem obdobju pa presegli za 29 %. Tako visoka rast pravzaprav preseneča, ker so gospodarska gibanja tako v svetu kot pri nas še v začetku leta nakazovala precej drugačen razvoj. Dejstvo pa je, da intenzivnost nasploh popušča, v našem podjetju je dosegla svoj vrh v februarju, odtlej pa je v upadanju. Isto krivuljo (z vrhom v februarju) ubirata tudi slovenska in celotna jugoslovanska proizvodnja, le na precej nižjem nivoju.
Letošnja rast naše proizvodnje je bila glede na lansko leto, kot smo že dejali 29 % in je manjša od lanske rasti, ki je znašala 37 %. V slovenski industriji je bil ta
Na proslavi ob 20-letnici samoupravljanja v kranjski tovarni je govoril predsednik izvršnega sveta Slovenije — tov. Stane Kavčič (govor objavljamo na 3. strani)
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Svečana proslava 20-letnice samoupravljanja
NA PROSLAVI JE GOVORIL PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA
SVETA STANE KAVČIČ
Kranj, 11. septembra — Ob 20-letnici delavskega samoupravljanja je bila dopoldan slavnostna seja, kjer je predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj govoril o razvoju ISKRE v 24. letih in perspektivnih načrtih, za tem sta s predsednikom poslovnega odbora inž. Francem Klemenčičem čestitala 96 jubilantom 20-lctncga dela v ISKRI in jim v znak priznanja podelila spominske ure, predsednikom samoupravnih organov v obdobju 20. let pa spominske knjige. Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je izročil odlikovanja predsednika Tita šestim članom kolektiva. Zatem je bila na dvorišču tovarne proslava 20-Ietnice delavskega samoupravljanja, kjer je govoril predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič.
V petek, 11. septembra so praznično vzdušje že nakazovale udarne pesmi prek zvočnikov, plapolajoče zastave čudovito jesensko vreme, z okusom in znanjem prirejen oder ter napisi, ki so vsakomur jasno povedali, da kranjska tovarna ISKRA — Elektromehanika slavi 24-letnico obstoja in 20-letnico delavskega samoupravljanja.
Na slavnostni seji, ki ja bila ob 10.30 v dvorani nad restavracijo ISKRA, se ja zbralo prek 200 članov kolektiva, med njimi je bilo 96 jubilantov 20- letnega dela v ISKRI, predsedniki samoupravnih organov 20-letnega obdobja, člani DS in povabljeni gostje. Navzoče je pozdravil predsednik DS tov. Henrik Peternelj, iz govora o 20-letnem samoupravljanju v kranjski tovarni pa povzemamo naslednje misli:
»Po letu 1950 so se začelo v tovarni ustanavljati ekonomske enote, ki so s finančnega vidika ugotavljale uspešnost poslovanja za posamezne obrate.
Združeno podjetje
Ob polletju uspeti nad pričakovanji
(NadalJ. s 1. str.)
TO ELEKTRIKA, KONDENZATORJI in USMERNIKI. Drugim pa je bil uspeh spet manj naklonjen; predvsem so to RIZ. AVTOMATIKA, NAPRAVE in ELEKTRONIKA.
V	RIZ skoraj nobena tovarna ni dosegla plana; AVTOMATIKA ni uspela v letošnji ambiciji, ker ji je prekrižal načrt temeljit izpad v televiizjski proizvodnji; NAPRAVE so ob polletju obtičale na tretjini letnega plana, vendar so iz-gledi, da bo zaostanek nado-knaden do konca leta; medtem ko pri ELEKTRONIKI, ki je prav tako ostala na tretjini, teh izgledov ni. Radikalno pa se je spremenila situacija v SPREJEMNIKIH in ORODJARNI, ki sta s trdim delom in doslednim izvajanjem zastavljenih nalog pokazali izredno uspešnost, čeprav je bilo vprašanje kadrov prav v teh tovarnah najbolj kritično.
KADRI
Na tem področju še nismo prenehali z ekstenzivnostjo.
V	enem letu smo povečali število zaposlenih za 9% in je štel tako naš kolektiv letos v poprečju skoraj 18.000 delavcev, danes jih ima že nekaj slo nad tem številom. Taka politika ne more obroditi uspeha,'posebno ker gre tu pretežno za nižje kvalifikacije. V tem letu sc je število zaposlenih znižalo samo v strokovnih službah in sicer za eno tretjino, v večini organizacij se je zvišalo, le 5 od 18 organizacij pa je zadržalo več ali manj nespremenjeni obseg.
OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki so še pospešili svoje že itak hitro naraščanje. V enem letu so se v poprečju dvignili za 15,5 odstotka, kar je v zadnjih štirih letih največji skok. Mesečni osebni dohodek na zaposlenega je tako znašal v poprečju I. polletja 1.150 din. Porast je večji od porasta proizvodnje in večji od porasta produktivnosti, zato letos o pravi osnovi za take osebne dohodke ne bi mogli govoriti.
V	politiki osebnih dohodkov smo se le bolj prilagajali tokovom v našem gospodarstvu, kajti tendenca naraščanja osebnih dohodkov je letos povsod pričujoča, medtem ko je tendenca v proizvodnji prav obratna. Dvig v industriji naše republike je znašal v zadnjem letu 14 %, v celotnem gospodarstvu in izven njega pa kar 17 %, medtem, ko je dvig proizvodnje le 10«/,.
V	zadnjem letu je osebne dohodke znižala ena sama tovarna v Združenem podjetju, POLPREVODNIKI. Vse druge so jih povišale, nekatere
celo prav močno. S simpati-, jo ugotavljamo, da je do največjega premika prišlo v Sežani, kjer so se osebni dohodki popravili v poprečju kar za 344 din. Ta kolektiv si je to spremembo zares zaslužil. Kljub temu ostaja z 819 din še nadalje na zadnjem klinu lestvice v ZP.
OBRATNA SREDSTVA
Na tem področju se je letos zataknilo. Mislimo, da prav tu najbolj plačujemo ceno za visoko proizvodnjo.
Vsa obratna sredstva, viri in zaloge, so se povečali za prav toliko kot proizvodnja, to pa ni normalno, kajti proizvodnja mora naraščati precej hitreje od obratnih sredstev.
Edino, kar nas tu zadovoljuje, je izredno (za 51 %) povečanje lastnih obratnih sredstev, ki je znašal# skoraj 70 milijonov din, kar priča, da smo lanski dobiček razumno naložili. Medtem pa so se bančni krediti povečali več kot za četrtino, za dobrih 100 milijonov din.
Pri zalogah so se nam vajeti izmuznile iz rok; kakor da je vsa naša pozornost obrnjena le k proizvodnji. Vsi trije razredi so se razbohotili, zaloge reprodukcijskega materiala za 26®/o, nedovršene proizvodnje za 21 %, gotovih izdelkov za 38 «/o.
še višji odstotki se pojavljajo, ko ugotavljamo rast obveznosti do naših dobaviteljev in rast terjatev do kupcev. Prve so se dvignile v enem letu kar za polovico; terjatve pa za tretjino. Torej so tudi obveznosti in terjatve naraščale hitreje od proizvodnje in tako se nam ponovno odpira pot do situacije, ki smo jo bili vajeni v starih slabih časih (t. j. do lani).
NABAVA IN UVOZ
Tudi tu se nam je rodila anomalija. Nabava reprodukcijskega materiala na domačem trgu sc je nepričakovano globoko znižala, za nastalo razliko pa se je povečal uvoz. To povečanje je tako sunkovito, da je postala vsaka misel o ravnovesju v naši zunanji trgovini preprosto iluzija. Tu postaja položaj vse bolj nevaren. Kajti vrednost letošnjega uvoza je presegla lansko v istem obdobju za 57 odstotka, predlansko pa kar za 230«/,. Ta kurz je toliko bolj nenavaden, ker se je letos pričel uvoz v našem gospodarstvu spet umirjati, v Sloveniji je bil v I. polletju le 16% iznad lanskega, v Jugoslaviji pa 19%.
Naše organizacije zagovarjajo tako orientacijo s tem, da postaja nabava doma vse težavnejša. Dobavitelji podaljšujejo roke, zanemarjajo kva-
liteto, dvigajo cene in neredko celo odpovedujejo pogodbe.
Žal pa so se naše organizacije pri uvozu usmerile pretežno na zahod, letos smo tam kupili 90% blaga. RIZ edina je močno udeležena v trgovini z vzhodnimi državami. ISKRIN letošnji uvoz iz držav s konvertibilno valuto je tako za rekordno vrednost 3,5 milijona dolarjev presegel njen izvoz na isto področje.
PRODAJA IN IZVOZ
Oboje poteka v znamenju gospodarske konjunkture. Od celotne prodaje smo plasirali na domačem trgu 87 %, izvozili pa 13%. Tudi prodaja med našimi tovarnami je bila živahnejša, kot smo pričakovali in je znašala dobrih 6% od našega celotnega prometa. Obseg prodaje na domačem trgu se je povečal v enem letu za 36%; lahko Bi se bolj, če bi tovarne bile sposobne zadostiti povpraševanju. Razlaga prodajne problematike na tem mestu mi je prihranjena, ker je to že storil ISKRA-COMMERCE v prejšnji številki glasila.
Zato pa si lahko bolje raztolmačimo naš izvoz. Le-ta je spet ubral pot navzgor. Z 8.385.560 dolarjev je daleč presegel lanski izvoz v ustreznem obdobju, prav tako pa je precej pustil za seboj številke, ki mu jih je odmeril polletni plan. Odstotkom, ki bi to pot točno nakazovali, sem se namenoma izognil, ker sta bili tako lanska kot letošnja planska osnova izjemno nizki ter zato primerjava ni realna. In tako smo do tempa izvoza ostalega gospodarstva ponovno v superiornem položaju. Izvoz celotnega slovenskega gospodarstva je na-rastel namreč za 12%, naš pa ga nekajkrat presega.
Izreden porast do dosegle organizcije RIZ, ELEMENTI, ELEKTROMEHANIKA pa tudi COMMERCE, ki skupaj drže % izvoza ISKRE, nasprotno pa je pri AVTOELEKTRI-KI, ELEKTROMOTORJIH, POLPREVODNIKIH in ELEKTRONIKI prišlo do padca. Med izdelki so imeli največji delež elementi in telefonija.
Naš največji uvoznik ostaja še naprej Zah. Nemčija, ki ji slede Italija, Indija, Vel. Britanija, Vzh. Nemčija, CSSR, Grčija, ZDA itd. V tem redu je dvoje presenečenj. ZDA so zdrknile na osmo mesto, ker si je velik del izvoza eletromotorjev utrl pot v bližnjo Italijo. Indija pa se je na lepem postavila na 3. mesto, ker je RIZ prodala tja radijski oddajnik. S to prodajo pa se je spremenilo tudi dosedanje razmerje v izvozu na konvertibilno in klirinško področje: lani je odpadlo na
konvertibilno področje 76 % vsega izvoza, letds le še 64 %.
INVESTICIJE
Za investicije smo namenili letos 86 milijonov din. Ta načrt je bil do polletja realiziran le s 30%, vendar to še ne pomeni, da do konca leta ne bo izpolnjen. Praksa zadnjih let namreč kaže, da je bila investicijska potrošnja v drugi polovici leta še enkrat večja kot v prvi. Če gremo s to izkušnjo računati letošnji rezultat, lahko predvidimo, da plana najbrž ne bomo dosegli, vendar do izpolnitve ne bo dosti ostalo.
Glede na to, da so se investicije zadnjih let gibale nekje okrog 50 milijonov din letno, pa smatramo tudi letošnji rezultat lahko za uspeh.
CELOTNI DOHODEK
Če se omejimo samo na celotni dohodek in njegove elemente, lahko trdimo, da je letošnja finančna slika za naše razmere izredna. Do junija smo realizirali nad 50 «/o celotnega dohodka in nad 60 odstotkov dobička in to kljub
temu, da smo letošnji pi.aj, smatrali za zelo napet. Rezultati pa se vidijo še boljši, če jih postavimo ob stran tistim izpred enega leta. in to merilo je tudi najbolj realno. Lanski celotni dohodek smo namreč presegli za 33 %, dobiček pa kar za 95 %!
Sploh je letošnji dobiček kategorija, ki izstopa kot nekaj posebnega, kajti že v prvih štirih mesecih je dosegel isto višino kot predlanskim v celem letu, v avgustu pa je dosegel enako vrednost, kot smo jo pridelali vse lansko leto. Pri tem je najbolj pomembno to, da dobiček ne narašča v istem razmerju kot družbeni produkt ampak precej hitreje. Profitna stopnja, ki je bila leta 1968 3% in leta 1969 4%, znaša danes 5,6 odstotka. Najvišje profilne stopnje so dosegle tovarne KONDENZATORJI, ELEMENTI in INSTRUMENTI, najnižje pa RIZ, SPREJEMNIKI in ORODJARNA. Se posebej pa je potrebno podčrtati, da po dolgem času nobena tovarna v ISKRI ne izkazuje izgube.
Peter Grčar
Iskra pokrovitelj filmskega festivala v tiranju
V Kranju se je v nedeljo končal letošnji tretji mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Festivala se je udeležilo 30 držav z 58 filmi, ki pomenijo nov kvaliteten korak naprej in novo afirmacijo tega festivala po vsem svetu. Številni novinarji, športni in turistični delavci, ki so ves teden, kolikor je festival trajal spremljali res kvaliteten in obširen program filmov, so dokaz o širokem ugledu tega festivala ne samo v Evropi ampak po vsem svetu. Na kranjskem festivalu podelijo vsako leto številne nagrade in priznanja filmskim ustvarjalcem. Omenimo nekatere izmed njih. Zlati Triglav je prejel letos kanadski film »Etuda v 21 točkah«, srebrni Triglav sovjetski film »Belci, Rjavci in Vranci«, bronastega pa poljski film »Beg«. Med nagradami za jugoslovanske ustvarjalce velja omeniti film »Po reki Uni«, ki je dobil nagrado UNESCA in režiserja Miča Miloševiča, ki je dobil nagrado za režijo filma »Ring«.
Pokrovitelj letošnjega Uctjcga mednarodnega festi- ' vala športnih in turističnih fimov v Kranju je bilo Združeno podjetje ISKRA, ki je s tem ponovno dokazalo pripravljenost podpreti tudi razne kulturne prireditve in tako omogočiti delovnemu človeku tesnejši stik z raznimi kulturnimi dejavnostmi, oziroma prispevati h kulturni razgledanosti delovnega človeka. Prav to je poudaril tudi predstavnik Združenega podjetja ISKRA, direktor ISKRA COMMERCE Metod Rotar, ki je ob otvoritvi v imenu pokrovitelja pozdravil vse goste-udeležence festivala in ustvarjalce filmov. Med drugim je tudi dejal, da si kolektiv ISKRA šteje v veliko čast, da je lahko pokrovitelj te mednarodne filmske manifestacije in izrekel priznanje tako ustvarjalcem filmov kot tudi organizatorjem, ki so s požrtvovalnim in nesebčnim delom ponesli v svet slavo Kranja, gorenjske metropole, industrijskega mesta, kjer je tudi sedež našega podjetja, ime Kranja, ki je neločljivo povezano z dosedanjim razvojem ISKRE.
»Iskra se je v vsebinskem pogledu že močno razžarela«
Iz govora predsednika izvršnega sveta Slovenije tov. Staneta Kavčiča na svečani proslavi 20-letnice samoupravljanja v kranjski Iskri
Tovarišice in tovariši!
Verjetno ni mogoče očitati naši družbi in nam vsem, da premalo praznujemo, da se premalo spominjamo bližnjih in preteklih dogodkov in raznih jubilejev. Toda, če se je ■ treba spominjati, če je treba kaj praznovati, če je treba kakšnemu dogodku v preteklosti dati poudarek, tedaj je to prav gotovo odločitev, na podlagi katere se je pred
20.	leti dalo delavcem tovarne v upravljanje. Ta dogodek je po svoji pomembnosti enakopraven najbolj pomembnim dogodkom iz časa naše narod-no-osvobodilne borbe. Zato je prav, da se ga v letošnjem letu širom naše jugoslovanske skupnosti spominjajo deI lovni kolektivi in vsi naši delovni ljudje.
V imenu Izvršnega sveta vam iskreno čestitam k temu Vašemu današnjemu prazniku in delovnemu jubileju vašega dela in samoupravljanja in zorenja delavske samo-upravljalslce zavesti in tudi vseh ostalih rezultatov, ki ste jih v tem času dosegli.
PLIME IN OSEKE
Delavsko samoupravljanje je v teh 20. letih šlo skozi razne plime in oseke. Borilo se je z raznimi predvidenimi in nepredvidenimi težavami, z raznimi potrebnimi in tudi nepotrebnimi zapleti in obremenitvami, vendar je iz vsega tega vedno izšlo kot zmagovalec, neprestano je rastla družbena zavest samoupravljanja, neprestano so se na Podlagi njega krepili praktični delovni rezultati.
OBSTAJAJO DILEME
Mi smo bdi na tem področju brez izkušenj, takorekoč tipamo ne samo v našo prakso, ne samo v v naš vsakodnevni čas, lahko bi rekel, da tipamo tudi v zgodovino ter v bodočnost, ustvarjamo, se razvijamo ter izpopolnjujemo tako, da imamo čedalje večje gospodarske rezultate, seveda Pa čedalje bolj prihaja do izraza volja, odločitev in zavest delovnega človeka. Ne bi go-, voril o vseh konkretnih in podrobnih vprašanjih ter nerešenih nalogah, ki so verjetno sedaj v vašem kolektivu pred rami ip so tudi risotrti v
širši, bodisi v republiški ali vsej jugoslovanski skupnosti. Vendar bi omenil naslednjo značilnost našega delavskega samoupravljanja in te razvojne poti: Neprestano se pravzaprav srečujemo z dilemo — ali je važnejši razvoj družbenih odnosov, krepitev delavske demokracije in delavske oblasti, skratka utrjevanje samoupravljanja — ali pa so važnejši poslovni in delovni rezultati, tehnološki in organizacijski napredek in konec koncev tudi finančni rezultati.
VELJA SAMO »IN«
Skozi vseh 20 let, pravzaprav je to čudno,, sc nam neprestano vsiljuje tako postavljeno vprašanje in neprestano razpravljamo o tej, lahko rečem, napačni dilemi. Tako postavljati vprašanje ni pravilno in ni mogoče na njega dati pravi odnos. Ne moremo se vpraševati: ali..., ali ..., ampak lahko samo trdimo, zlasti na podlagi delovnih izkušenj zadnjih 20. let, da tu velja samo in!... In krepitev delavske oblasti, in ustvarjanje delovnega ozračja, takega, v katerem se bo vsak delovni človek počutil svobodnega in ustvarjalnega, in izpopolnjevanje mehanizma delavskega samoupravljanja, in hkrati s tem tudi gospodarski in poslovni in finančni rezultati.
ŽIV ORGANIZEM
Praksa neprestano kaže, da je vse to potrebno, in čas bi že bil, da bi tudi v vseh naših pogledih in razpravah enkrat za vselej odgovorili na to napačno postavljeno vprašanje, odnosno dali z naših dnevnih redov to, da tako rečem, izmišljeno dilemo. Ni mogoče gospodarsko napredovati, hkrati pa pritiskati, da tako rečem, delavce. Zato, ker današnji delavci na podlagi svoje zavesti nč želijo biti samo številke, ne želijo in niso samo dodatek stroju, ni samo, da tako rečem, fizični instrument sodobne tehnologije in sodobne znanosti, ampak želijo biti živ organizem, človeško bitje, ki pravzaprav obvladuje in dela z vsem tem, kar človeštvu prinaša napredek tehnike in znanosti.
IZGUBA IN DEMOKRACIJA
Obratno ni mogoče govoriti le o demokraciji, ni mogoče povzdigovati samo delavsko samoupravljanje, zlasti ne v podjetju, hkrati pa poslovati z izgubo. Izguba in demokracija, to so dve stvari, ki nekako ne gredo skupaj. Vi sami imate, zlasti v okviru širšega podjetja, v okviru združene ISKRE, nešteto primerov, ki vam to zelo pokazu-jejo. Krepitev delavske oblasti, da tako rečem, demokratično vzdušje ne prinaša samo pravice, ampak tudi dolžnosti, gospodarske rezultate in poslovni napredek. To je celovita politika, celovita zamisel, kar potrjuje 20 let našega sedanjega in tudi bodočega samoupravljanja.
TEHNOLOŠKA IN INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Kar se tiče vaše proizvodnje, menim, da ste lahko zadovoljni, ker delate zlasti v tej panogi elektroindustrije in elektronike. Mislim, da je človeštvo in tudi mi šele na začetku starta. Pred nami je nova tehnološka in industrijska revolucija in v njej bo predvsem panoga, v kateri vi d^jjjte, doživela zagotovo ne-sluten polet. Tudi rezultati zadnjih let kažejo, da je v Sloveniji predvsem elektroindustrija tista panoga, ki najhitreje napreduje. Trdno sem prepričan, da bo tako tudi v bodoče in da imamo zadevne pogoje, zato moramo v tem smislu delati. Menim, da je sicer prav, da zelo dobro preračunate vsako svojo gospodarsko potezo, da ste nezaupljivi do prvih in površnih izračunov, da greste solidno in premišljeno naprej, da gledate številke in tehtate vaše možnosti, vendar bi ob vsem tem pustil tudi precej prostora fantaziji, poletu in tudi takim kombinacijam in zamislim, ki bi vas, vaše združeno podjetje v taki ali drugačni povezavi z drugimi proizvajalci v Sloveniji in Jugoslaviji, skokovito potisnilo naprej in do takih številk, o katerih si danes, glede družbenega proizvoda, odnosno bruto dohodka in s tem tudi vašega dohodka in osebnega zaslužka, niti še ne upate do-
bro razmišljati in o njih razpravljati kot realnih in dosegljivih.
GRADITEV NOVIH OBRATOV V NERAZVITIH PODROČJIH
Sedanja praksa je potrdila in pokazala, da je bila zelo koristna tudi ta vaša zamisel, ki ste jo uresničevali v preteklosti, da gradite širom Slovenije nova podjetja, da greste s svojimi izkušnjami, s svojimi idejami, s svojo organizacijo in, če je potrebno, deloma z domačim kapitalom in s kapitalom od drugod, tudi v kraje in področja, ki dosedaj niso bili tako industrijsko razviti. Mislim, da so to koristne naložbe, da je to tista pomoč za razvoj nekih nerazvitih področjih tudi v Sloveniji, brez katerega razvoja in napredka si ne moremo misliti skladne integracije, skladnega povezovanja in razumevanja vseh delov slovenskega naroda v smislu krepitve in graditve enotne socialistične republike v okviru jugoslovanske socialistične skupnosti.
Prav sedaj mi v republiki razmišljamo, da bi nekako te vaše izkušnje, rezultate, ki ste jih dosegli, posplošili, jih nekoliko oplemenitili tudi s kapitalom od drugod, jim dali nekakšen zakonski okvir, nekakšne organizacijske rešitve; na ta način bi vsi skupaj hitreje napredovali, tako razvita kakor tudi nerazvita področja v republiki in razume se, seveda, tudi v celotni Jugoslaviji. Od tega bomo imeli vsi korist in mislim, da ni treba imeti glede tega nobenega strahu in nobenih rezerv, če so te poteze premišljene, dobro naložene in, če iz take naše investicijske politike nastajajo in rastejo resnično rentabilna podjetja.
STVARNOST IN ŽELJE
Rekel bi še nekaj glede tega, kako mi od vrha navzdol gledamo na življenje in delo, na pogoje in razmere, v katerih živite vi, v katerih živijo delavci in delavke, proizvajalci in ustvarjalci. Mi vemo, da se dela mnogo in relativno dobro, mislimo, da vsi skupaj vendar polagoma napredujemo. Mi vemo, da marsikdaj in marsikje upravičeno kritizirate gibanje cen, predvsem gibanje, ki gre navzgor in ne navzdol. Mi vemo, da ste zaskrbljeni nad inflacijo. Vemo, da imate mnogo marsikdaj upravičenih, marsikdaj pa tudi neupravičenih pripomb, želja in predlogov na to, kako delajo republiški organi, republiška skupščina, republiška politična vodstva, izvršni svet, državna uprava itd. Mi se pač trudimo, da upoštevamo vaše predloge in mnenja tam, kjer jih je možno upoštevati, kjer smatramo, da imate prav, seveda pa je marsikdaj naša stvarnost precej različna od naših želja. Kljub temu se nam zdi, da standard delovnega človeka raste; treba je samo pogledati
na prizadevanja v tem, kako ljudje osebno in materialno napredujejo, kako razmišljajo o stanovanjih, kako si gradijo hiše, modernizirajo stanovanja, delajo svoje motorizirane načrte itd. itd.
PRIZADEVANJA IN NAPREDEK
Mi vemo, da je vse, kar imamo, kar ustvarjamo, prigarano, da tako rečem, marsikdaj prihranjeno. Zdi se mi, da moramo s tem nadaljevati, ne smemo imeti pomislekov do takega napredka, do osebnega standarda in do vsega osebnega prizadevanja, ki ga kažejo delovni ljudje. Zlasti do tistega prizadevanja in do tistega napredka, ki je rezultat dela, znanja in sposobnosti.
KRITIČNOST
Prav pa je, da smo mogoče še bolj kot doslej rezervirani in kritični do raznih špekulacij, do prepoceni pridobitev, ki jih sem in tja nekateri dosegajo, bodisi na ta način, da preveč špekulirajo na našem tržišču, bodisi na ta način, da skrivajo svoja pravo materialno stanje pred našimi zakonitimi predpisi, pre našo davčno službo itd., itd. Mi smo in moramo biti za materialni in osebni napredek, mi smo za čim večji stanovanjski in vsakršni standard delovnega človeka. Ni treba, da v tem vidimo nekaj, da tako rečem, tujega v socializmu. To je nasprotje socialistične revščine, v kateri smo nekoč živeli, pač pa je popolnoma v skladu s sedanjimi našimi delovnimi rezultati, to je konec koncev tudi naša bodočnost. Ob vsem tem pa je prav in potrebno, da vedno in povsod stopimo na prste vsakomur in tistim, ki hočejo svoj osel> ni standard, svojo osebno imovino, krepiti in bogatiti na nepošten in nepravilen način. Do takih primerov, in v tej smeri, pa je prav, da smo kritični in odločni in da' še bolj zaostrimo nekatero stvari kot doslej.
ŠE VEC DELOVNIH USPEHOV
Vsem delavcem, upravljal-cem, zaposlenim v Iskri, kot tudi celotnemu združenemu podjetju želim v bodočnosti čimveč delovnih uspehov. Pred 20. leti ste bili ver letno samo »ISKRA«, mogoče celo nekoliko preveč medleča »ISKRA«. Prav je, da ostanete in boste ostali še naprej pod tem imenom. Hkrati se mi zdi, da se je ta vaša »ISKRA« v vsebinskem pogledu že razžarela v precejšno žerjavico. Želim in upam, da boste v naslednjih štirih, petih letih to vašo ISKRO razplamteli v visok, močan in viden plamen. V tem je vaša bodočnost, uspeh vašega osebnega standarda in vsega drugega, v tem je tudi vaš prispevek k nadaljnemu razvoju in krepitvi položaja, odnosov in razmer v Sloveniji in tudi v vsej Jugoslaviji. Srečno!	^'
a
Svečana proslava 20-letmce samo
Predsednika DS Henrik Peternelj in poslovnega odbora inž. Franc Klemenčič pri podeljevanju spominskiH ur jubilantom 20-Ietnega dela v Iskri
(Nadaljevanje s 1. strani)
je bila dana možnost pri upravljanju z neposredno udeležbo.
V	času enotnega podjetja ISKRA je bilo upravljanje organizirano po tovarnah, vendar delavski svet ni mogel meritorno odločati o odločilnih zadevah, ker so o ekonomskih zadevah odločali organi upravljanja združenega podjetja. V tem primeru tudi neposredno upravljanje n: moglo doseči posebnega uspeha, saj delavski sveti po enotah niso imeli pristojnosti odločanja.
Nadvse pomemben dogodek za nadaljnji razvoj je bila odločitev, da bo ISKRA kot celota poslovala kot združeno podjetje in da bodo tovarne imele vso pristojnost. Z osamosvojitvijo tovarn so pridobili na pomembnosti vsi organi upravljanja. V statutu so bile opredeljene naloge in pristojnosti. Delavski svet in upravni odbor sta kot organa upravljanja odločala v skladu z določili splošnih aktov povsem samostojno.
Novo obdobje pa je vsekakor nastopilo s sprejemom sedanjih splošnih aktov in statuta združenega podjetja ISKRA.«
V	nadaljevanju je predsednik DS govoril tudi o 24-let-niči obstoja tovarne ISKRA v Kranju, o njenem velikem vzponu, saj je bilo 1946. leta zaposlenih 852 delavcev, zdaj pa jih je že čez 5.000. Se bolj strmo se je dvigala proizvodnja, ki je od 978 milijonov narasla na 33 milijard S dinarjev v letošnjem letu.
Ker smo o tem podrobneje pisali v prejšnji številki pod naslovom »Kratek oris razvoja tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Iskra — Kranj,« bi dodali telo, da bo po predvidevanjih znašala vrednost celotne proizvodnje v letu 1975 blizu 80
milijard S din pri 6.100 zaposlenih, vrednost izvoza pa bo znašala 15 milijonov dolarjev.
Ob spominu na 20-letnico samoupravljanja je predsednik DS izrekel naslednje besede zahvale: »Ob tej jubilejni proslavi se moramo spomniti tudi tistih ljudi, ki so s svojim delom pripomogli do tega, kar je tovarna dosegla. Med nami je 13 dosedanjih predsednikov delavskih svetov (Ivan Bečan, Julij Novljan, Tone Dovjak, Alojz Rajgelj,’ Anton Seljak, Stane Mihalič, Jože Fende,
Danilo Aleš, Ciril Omahen, Polde Gregorač, Vinko Šarabon, Vinko Zupan, Henrik Peternelj), ki so s svojim delom in svojo aktivnostjo uspešno vodili delavski svet, kot najvišji organ upravljanja. V imenu sedanjega delavskega sveta in vsega kolektiva se iskreno zahvaljujem za delo v samoupravnih organih. V spomin na današnji dan za 20-letnico samoupravnih organov pa vam kolektiv poklanja knjige »Kronike Kranja«.
Zatem je spregovoril prvi
predsednik DS v kranjski tovarni tov. Ivan Bečan, ki je med diugim povedal tudi naslednje misli:
»Dovolite mi, da vas kot prvi predsednik DS v tej tovarni prisrčno pozdravim, posebno pa člane DS, .s katerimi smo pred 20. leti začeli utirati pot v začetnih pogojih samoupravljanja.
Zakon o delavskem samoupravljanju jc bil za nas povsem nekaj novega, nekaj posebnega; bili smo ponosni na ta zgodovinski dogodek, na dano zaupanje: tovarne delavcem! Zavedali smo se, da je bil ta korak plod narodnoosvobodilnega boja in da moramo tako zaupanje z delom opravičiti. ...
Z zakonom o delavskem samoupravljanju se je začela nova doba; postavljeni smo bili povsem v drug, nov položaj, tako delavci kot tehnični in vodilni kader. Država je prenehala skrbeti in dajati mesečne subvencije za osebne dohodke, prenehalo se je državno planiranje tako reprodukcijskega materiala kot gotovih proizvodov. To se pravi, prevzeli smo vrsto novih skrbi in funkcij, s tem pa so nastale večje odgovornosti za celotni kolektiv, predvsem pa za samoupravne organe, ki jim je bilo poverjeno začetno gospodarjenje s premoženjem, ki ga je zaupala družbena skupnost.
Večja samostojnost kolektiva je sprožila na vsakem zasedanju DS vrsto vprašanj, iniciative, do zahtev, kako in kaj bomo proizvajali, kam bomo proizvode prodajali...
Začel se je boj za kvaliteto! Vprašanje reprodukcijskega materiala je bila glavna ovira za to panogo industrije, zato proizvodnja ni tekla enakomerno. Pod takimi okolišči. nami so sledili sklepi in naloge po eni strani za proizvodnjo, po drugi pa skrb za človeka, skratka: pred 20 leti smo bili bolj revni in skromnejši, od procesa proizvod, nje do drugih materialnih dobrin, in to v vseh ozirih! Bili pa smo bolj bogati v delovni zavesti, požrtvovalnosti, volji do skupnih enotnih akcij, tovarištva in razu. mevanja. Prizadevnost članov DS in sindikata je bila v mobilizaciji kolektiva ki ,si je vedno znal najti izhodišča ! iz težav kljub začetku, ko še i ; nismo imeli izoblikovanih metod dela, saj smo bili brez izkušenj, imeli pa smo iskren in tovariški kontakt z ljudmi,
Te človeške vrline, ki sem jih na kratko omenil, so bile v Iskri zelo prisotne. Zato lahko pripisujemo tem vrlinam rezultate in uspehe, tako na področju nadaljnjega razvoja samoupravljanja, kot hitri rasti tovarne »Iskra«, na katero ste lahko ponosni, saj daje tisočem ljudem zaposlitev in ugoden standard.«
Ob koncu govora je tov. predsednik DS Henrik Peternelj dejal: »Naši seji prisostvujejo tudi jubilanti 20-let-nega dela. V 20-Ietncm ob-odbju so s svojim delom dokazali kolektivu, da so res pravi »Iskraši«. Preživeli so težke trenutke, ko ni bilo dovolj dela, ko so bili oseb-
številni člani kolektiva kranjske tovarne z zavzetostjo sledijo programu proslave 20. obletnice delavskega samoupravljanja
upravljanja
ni dohodki nizki in ko jc bila bodočnost kolektiva negotova. Vztrajali so in niso zapustili tovarne. Na svojih delovnih mestih so se trudili, da je ISKRA prebrodila težave in stopila spet na pot delovnih uspehov. Iskrena hvala!«
Zahvali se je pridružil tudi predsednik poslovnega odbora inž. Franc Klemenčič, nakar sta s predsednikom DS čestitala vsakemu jubilantu dela in podelila spominske
brnim vencem, Jakobu Fabjanu, Antonu Šterbenku, Francu Šterbenku in Viktorju Švabu, pa medaljo dela.«
Ob izročitvi odlikovanj je predsednik občinske skupščine vsem jubilantom iskreno čestital, po aplavzu sodeč, pa so se tem čestitkam pridružili tudi vsi navzoči. S tem je bila končana dopoldanska slavnostna seja, proslava pa se je nadaljevala ob 12,30 na tovarniškem dvorišču, kjer je bil pripravljen
Brzojavka predsedniku Titu
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Danes praznuje naš delovni kolektiv dvajseto obletnico samoupravljanja v tovarni. Na proslavi tega pomembnega jubileja se zavedamo Vaših zaslug in prizadevanj za uresničitev samoupravnih odnosov v naši drutbeni stvarnosti. Samoupravni sistem danes že potrjuje zaupanje v ustvarjalnost naših delovnih ljudi. To zaupanje ste vedno gojili s trdno vero v človeka in njegovo dostojanstvo. Mi to izredno cenimo, saj danes lahko z mirno samozavestjo svobodno ustvarjamo in snujemo nove poti v prihodnost. To pa je ena izmed osnovnih vrednot socialistične družbe, kjer morajo odnosi med ljudmi temeljiti na humanosti in spoštovanju človekove osebnosti. Zadovoljni smo, da take odnose lahko razvijamo v naši domovini, za katere ■ vsestranski napredek se prizadeva tudi naš delovni kolektiv. Ob tej priliki Vam lahko zagotovimo, da se bomo prizadevali še vnaprej razvijati samoupravne odnose in delati za dobrobit naših delovnih ljudi in napredek naše socialistične skupnosti.
Želimo Vam obilo uspehov pri Vašem odgovornem delu in veliko osebne sreče!
Delovni kolektiv tovarne ISKRA — Elektromehanika KRANJ
ure. Drug za drugim so prihajali jubilanti, praznični, veseli in zadovoljni ob tako lepem jubileju in pozornosti.
čestitkam se je pridružil tudi predsednik občinske skupščine tov. Slavko Zalokar in omenil vpliv, ter pomen, ki ga ima ISKRA za Kranj in okolico, oz. za Gorenjsko. »So bili časi« je dejal tov. predsednik, »ko je ISKRA zaradi izrednih težav in problemov bledela, vendar sc je z lastno močjo, s trudom vsega kolektiva dvignila in ponovno zablestela, zato čestitam vsem članom kolektiva. Ob tej priliki, ko slavite 24-letnico tovarne ISKRA in 20-letnico samoupravljanja mi je v prijetno dolžnost, da izročim 6 članom kolektiva odlikovanja predsednika Ti-
oder za nastopajoče. Godba na pihala iz Kranja je s koračnicami izredno popestrila sam začetek, veliko število članov celotnega kolektiva pa se je v kratkem času zbralo
Na proslavi so sodelovali dramski umetnik Stane Sever, mladinski pevski zbor Gimnazije Kranj in pihalni orkester Kranja	-	-	■
na dvorišču, kjer jih je prvi pozdravil predsednik DS tov. Henrik Peternelj. Med navzočimi gosti so bili tudi predsednik republiškega IS Stane Kavčič, predsedniki jeseniške, radovljiške in kranjske skupščine ter predstavniki kranjskih družbeno-političnih organizacij in ZP ISKRA. V svojem govoru je tov. Peternelj nanizal misli o samoupravljanju v 20 letih in o izrednem vzponu tovarne v tem obdobju. Ker smo o tem poročali že v prvem delu sestavka, bi zapisali le zaključne besede:
»Dovolite mi, da se zahvalim vsem članom delovne skupnosti, ki so pri oblikovanju samoupravnih odnosov v tovarni in s svojim osebnim prispevkom pri reševanju problemov, ki so nastajali v času in pod pogoji, v katerih so gospodarili. Posebna zahvala pa velja našim jubilantom, ki so dve desetletji svojega življenja vlagali v gospodarsko rast tovarne vsa svoja prizadevanja, želim, da bi naš delovni kolektiv tudi v prihodnje z vztraj-
nostjo in ustvarjalnim poletom napredoval in s tem dosegel, da ime ISKRA še nadalje ostane simbol ustvarjalnosti in kvalitete.«
Zatem je prisrčno pozdravljen stopil na oder predsednik republiške skupščine tov. Stane Kavčič, ki je v 20-mi-nutnem govoru nanizal vrsto pomembnih misli o samoupravljanju, gospodarstvu in odnosih. (Njegov govor objavljamo na 3. strani.)
V programu je kot recitator sodeloval dramski umetnik Stane Sever, ki je bil pri poslušalcih izredno toplo sprejet, prav tako pa so njegove odlično podane recitacije »Zdravljica«, »Eligija mojim rojakom«, »Simon Sirot-nik« — deležne močnega aplavza. Prav gotovo se bodo v kranjski ISKRI še dolgo spominjali obiska in nastopa priljubljenega dramskega igralca tov. Staneta Severja. V programu je prijetno presenetil tudi jtevski zbor kranjske gimnazije. Žarno, mladostno petje iz mladih grl je prineslo med tovarni-
ške zidove sproščenost in zadovoljstvo. Velikih proslav na prostem si brez pihalnega orkestra danes ni moč zamišljati. Borbene koračnice, Internacionala, vse to je dalo proslavi čvrstost, pogum, zavzetost in ponos. Pihalni orkester mesta Kranja je opravičil svoj renome.
Proslava, oz. slavje je lepo uspelo. Zaključila ga je brzojavka našemu priljubljenemu predsedniku Titu, katere besedilo je navzočim prebral mladinec, član kolektiva Cveto Sever.
Po programu so bili jubilanti 20-letnega dela v ISKRI, predsedniki samoupravnih organov v obdobju 20. let in gostje povabljeni v novi kranjski hotel »Creina« na kosilo in tovariški razgovor. Le-ta se je v kratkem času spremenil v prijetno obujanje spominov, ki jih je v teh
20.	letih nastalo za cel roman. Iz prijetnega vzdušja je vel ponos »Iskrašev«, ponos, da so vztrajali, in vse to kaže, da je ISKRA del njih samih.
ABC
ta in sicer Jakobu Vehovcu,	Na slavnostni seji 20. letnice samoupravljanja so bili tudi predsedniki DS v 20-Ietnem obdobju, navzoča pa sta bila tudi
red dela z zlatim vencem,	predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar (2 od leve) in pomočnik direktorja kranjske tovarne inž. Alojz Grčar;
Ivanu Cvaru, red dela s sre- (3 levo). Prvi predsednik DS, leta 1930 je bil tov. Ivan Bečan (1 levo)
Slab odziv na razpis štfpedif
Dejstva kažejo, da bo treba našo politiko štipendiranja spremeniti
Prav v zadnjem času so začeli načeloma v vseh gospodarskih organizacijah posvečati večjo pozornost kadrovski politiki. Naj so vzroki za večjo intenzivno ukvarjanje s kadrovsko problematiko takšni ali drugačni, dejstvo je, da je navedeno zavzetost opaziti prav na vseh ravneh družbenega življenja in, da so tudi v velikem številu gospodarskih organizacij doumeli, da pogojujejo večjo poslovno uspešnost dobri ka-. dri.
Prihajamo do tiste stopnje zrelosti in gospodarske razvitosti, ko stopi v ospredje spoznanje, da so vlaganja v subjektivni faktor celo pomembnejša od materialnih investicij. Se tako opremljeni proizvodni prostori, brez ustreznih, sposobnih, ustvarjalnih in prizadevnih delavcev, ne pomenijo nič. In vendar se zelo pogosto (tudi v Iskri) dogaja, da se izdelajo bleščeči elaborati in plani investicij za proizvodna sredstva, ne da bi bila pri tem vsaj nakazana reši-
tev kadrovske zasedbe. V primerjavo in tudi v opomin naj navedemo, da smo imeli v lanskem letu v združenem podjetju ISKRA (brez RIZ) le enega strokovnjaka z visoko izobrazbo več, kot v letu 19681? Zaradi najrazličnejših razlogov — najpogostejša sta: neustrezni osebni dohodki in nezadovoljivi delovni pogoji — je v letu 1969 odšlo iz ZP ISKRA (vključno RIZ), kar 133 VS, 46 VS, 288 SS in 829 poklicnih delavcev.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je v sedanjem pomanjkanju kadrov vseh stopenj navedene »izgube« težko nadomestiti oziroma zaposliti toliko novih delavcev, saj zgoraj navedeni razlogi za odhod delavcev iz Iskre, zmanjšujejo tudi interes za zaposlitev v našem podjetju, zato je uspešnost kadrovanja zelo omejena.
štipendiranje postaja pomembnejši način pridobivanja novih kadrov, zlasti visoko strokovnih, srednje strokovnih in poklicnih. Da
bi bilo izvajanje štipendijske politike čim bolj uspešno in enotno, so organizacije v sestavu ZP Iskra prepustile njeno izvajanje referatu za izobraževanje in štipendiranje pri strokovnih službah ZP (vanj se niso vključile ie organizacije »Elementi«, »Avtoelektrika«, ZZA in RIZ).
V juliju, ob koncu šolskega leta je Iskrin referat za štipendije objavil v vsem pomembnejšem slovenskem tisku razpis za 315 štipendij (276 za organizacije, ki jih zastopa referat in 39 za prej omenjene tovarne), od tega 181 za visoke in višje šole (78 na fakulteti za elektrotehniko, 43 na fakulteti za Strojništvo, 35 na ekonomski fakulteti, 10 na visoki ekonomsko komercialni šoli, 9 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo itd.) in 134 na srednjih šolah (50 na elektrotehniški, 36 na ekonomski, 32 na strojni itd.). Na razpisane štipendije se je referatu odzvalo 173 študentov in dijakov. Ker je bilo prošenj za nekatere stroke več kot je bilo razpisanih štipendij ali so bili prosilci iz krajev zelo oddaljenih od Iskrinih to-
:
:
«
•
:
:
»«•j
Elektromotorji Železniki
s
Transport s kontejnerji
Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki je v letošnjem letu ® prešla na transport svojih motorjev v Ameriko s kontejnerji. Dosedanji način a pakiranja motorjev v lesene zaboje je dosti dražji, poleg tega pa se je tudi riziko med transportom zmanjšal zaradi močnega loma pri pretovarjanju, vremenskih ne-prilik, itd. Vlačilec prepelje kontejner do ladje, z ladje pa zopet neposredno do skladišča kupca.
Poleg zmanjšanja stroškov transporta je pomemben tudi časovni prihranek, saj roba zaradi hitrejšega transporta hitreje prispe do kupca. Pri kratkih dobavnih rokih pa je to lahko izredno pomembno. GP
varn, je bilo podeljenih le 137 (od 276) štipendij.
Glede na tako nizko število štipendistov, ki jih je uspelo pridobiti za organizacije ZP Iskra, glede na velike potrebe po strokovnih delavcih, ki jih organizacije ZP predvidevajo v perspektivnem planu za prihodnja leta, glede na dejstvo, da število študentov v Sloveniji v zadnjih letih ne narašča in, da so potrebe slovenskega gospodarstva veliko večje od števila diplomantov visokih in višjih šol (samo na fakulteti za elektrotehniko je Iskra letos razpisala 78 štipendij, v letu 1969 pa jih je na l jubljanski fakulteti diplomiralo le 70 in, da je v zadnjih letih tudi zanimanje za štipendije med študenti občutno upadlo, se zaradi vseh navedenih razlogov moramo nujno zavedati, da bo treba našo politiko štipendiranja v marsičem spremeniti oz. drugače povedano: v interesu svojega lastnega kadrovskega razvoja bomo priseljeni nu-
diti študentom več, kot jim dajemo danes! Višino štipendij bo treba prilagoditi rasti osebnih dohodkov v naših organizacijah, zagotoviti diplomantom ugodne delovne in materialne pogoje in zlasti prekiniti z našo sedanjo lokalno zaprtostjo pri sprejemanju novih štipendistov, čeprav na račun sprememb v stanovanjski politiki.
Ob zaključku letošnjega razpisa štipendij, ki bo sicer končno zaključen šele v prihodnjem mesecu oz. ob problemih, s katerimi smo se ob njem srečavali, smo prišli do spoznanja, da je problematiki štipendiranja treba čimprej posvetiti veliko pozornost. Prav sedaj pripravljamo analizo podatkov univerzitetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije in anketo med našimi štipendisti, od katere si obetamo mnogo koristnih pobud za naše uspešno prihodnje delo. O rezultatih teh del pa bomo poročali v eni izmed naslednjih številk »Iskre«.
Razpisna komisija v ISKRI
TOVARNI USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO V ZP ISKRA KRANJ
ponovno razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
SEKRETARJA
Razpisni pogoji:
1.	visoka ali višja izobrazba pravne smeri in najmanj pet let ustrezne prakse;
2.	srednja izobrazba in deset let ustrezne prakse. Vlogi obvezno priložiti veljavna dokazila o izobrazbi in praksi.
Osebni dohodek po pravilniku o OD.
Prijave sprejema razpisna komisija do 25. 9. 1970.
iiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiNimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimniiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiminiiinmmiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiuii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniii iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
Trgovec in svetovalec
Trgovski potnik je poklic z zelo staro tradicijo. Ta dejavnost se včasih prenaša iz roda v rod. Tako ntkoč kot tudi danes je potnik obiskoval kupce in jim nudil blago ali storitve.
Danes ga poznamo kot prodajalca sesalnikov za prah pred vrati stanovanja, kot predstavnika trgovine na drobno (zaradi poslovnega sodelovanja med veletrgovino ali proizvodnjo ter trgovino na drobno), včasih pa tudi kot posrednika investicijskih dobrin velike vrednosti.
V trgovini na debelo in na drobno, kakor tudi v industriji, prihaja čedalje bolj do izraza njegova vloga svetovalca kupca, ki mu skupaj z blagom nudi nove tržne ideje. Marketing kot način mišljenja našega prodajnega gospodarstva je na najboljši poti, da izboljša vlogo trgovskega potnika.
Ta poklic ni več poosebljen v tegobni podobi krošnjarja, ki mora vtakniti nogo med vrata stanovanja, da bi se lahko pomenil s stranko; potnik je danes resen trgovec, ki ima izkušnje
na tržišču in v svoji stroki in ki pomaga s svojimi nasveti in ponudbami kupcem, da bi tudi le-ti lahko bolje
poslovali.
Svojo kariero začne trgovski potnik ponavadi s trgovskim poklicem v trgovini na debelo ali na drobno, oziroma kot industrijski prodajalec — odvisno od stroke in tehnične izobrazbe, posebej še na področju investicijske opreme. Najprej postane pomočnik in kot tak nabira izkušnje v notranji prodajni službi. Nekega dne obišče prvega kupca na tržišču — bodisi sam ali v spremstvu
izkušenega trgovskega potnika. Ta način prakticirajo v dobro vodenih podjetjih, ki večkrat pritegnejo k temu delu tudi posebnega inštruktorja za prodajo. Obstajajo pa tudi oblike njegovega profesionalnega izobraževanja, ki so znanstveno programirane. Zatem sledi razdobje praktičnega urjenja v prodaji, vse dotlej, dokler novinec ne pridobi potrebne izkušnje glede ravnanja s kupci in blagom.
če želi trgovski potnik v celoti ustreči zahtevam svojih klientov, mora biti detajlno seznanjen z asortimentom, proizvodnim programom, zgodovino in s cilji podjetja, ki ga zastopa. Zelo dobro mora poznati svoje blago, način njegove proizvodnje in uporabnost. Prav tako nc more biti dober trgovski potnik tisti, ki ne
spremlja redno tržišče in seveda tudi delo konkurence. V ta namen je potrebno, da nenehno prelistava ustrezno dnevno in strokovno časopisje in tisto, kar objavljajo v okviru gospodarske publicitete.
Veliko mlajših trgovcev priteguje poklic trgovskega potnika iz razloga, ker je dejansko navezan sam nase, na svoje delo in čas. Toda ta svoboda ima tudi drugo plat medalje. Uspeh je zagotovljen le v primeru, če se čas pazljivo planira in če je obisk kupca dobro pripravljen. To pomeni: potrebno je imeti kartoteko kupcev z osebnimi podatki in značilnostmi, z bonitetami in načinom plačanja, asortimentom, krogom klientele ipd. Firma za katero potnik deila, postavlja tudi svoje zahteve, zaradi česar daje potnik tudi pismena poročila. V dobro vodenih podjetjih olajšajo to delo s poprej pripravljenimi formularji.
Vsak, ki želi imeti uspeh v tej profesiji mora imeti sposobnost za vzpostavljanje kontaktov, pri čemer so v pomoč dober zunanji videz, spreten nastop in sigurno obnašanje. Od njega se zahteva živahnost in sprejemljivost za vtise, prilagodljivost vsaki situaciji in sposobnost zavzeti določeno stališče nasproti partnerju. Na kratko, dober trgovski potnik je odločen, vedno pripravljen dati hiter in duhovit odgovor in sposoben, da vzdrži in da se prebije.
Te lastnosti se dajo tudi priučiti. Zaradi tega redko naletimo v trgovskem poklicu na dejavnost, ki bi ji firme nudile večjo možnost na področju izobraževanja in izpopolnjevanja. Trgovski potnik zasluži toliko kolikor stori za firmo: dobiva svojo osnovno plačo in provizijo za naročila, ki jih prinese s seboj, ali ki prihajajo iz njegovega delokroga.
Mi —
Zelo prijetne počitnice v Iskrinem domu v Poreču
V Iskrinem domu v Poreču sem prebij z družino dopust in to od 10. do 24. avgusta. Z vsem smo bili zelo zadovoljni; počutili smo se res dobro, zato pa moram pohvaliti ves kolektiv Doma in mu dati vse priznanje. Upravnik tov. Stanko je vložil vse svoje moči, da je bila oskrba popolna, tov. Zofija pa je že zgodaj zjutraj likala, čistila, zato je bila čistoča vsega Doma vzorna.
Za izvrstno pripravljeno in pestro hrano so skrbele tov. Marjana s pomočnicama Francko in Ljudmilo. Hrana je bila vsak dan zelo okusno
pripravljena in količinsko zadostna. Delo ni bilo lahko, saj je bilo potrebno pripraviti 3 X 150 pestrih obrokov. Razen redne hrane je bilo mogoče po želji naročiti okusne čevapčiče in ražnjiče, ki jih je pekel na žaru tov. Tone. Za ohlajene pijače, ki jih je bilo vedno dovolj na zalogi, je skrbel tov. Mišo.
Postrežba, za katero so bile odgovorne ustrežljive in prijazne študentke tov. Tinca, Milena in Marjana, je bila hitra in opravljena tako strokovno kot da so absoivirale gostinsko šolo. Pri njihovem
nadaljnjem študiju jim želimo veliko uspeha.
Da je bila kvaliteta hrane Doma res odlična, še en zanimiv podatek: na kosilu v Domu smo kot priložnostnega gosta videli tudi najbolj priznanega slovenskega kuharskega specialista tov. Ivačiča.
Počitnice smo preživeli lepo, za kar se zahvaljujemo vsemu kolektivu Počitniškega doma »ISKRA« v Poreču z željo, da se naslednje poletje spet vidimo.
Pavle Simič ISKRA-COMMERCE
Osebje v Iskrinem počitniškem domu v Poreču za izredno pozornost do gostov zasluži vso pohvalo
ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, SAVSKA 3
razpisuje
prosto delovno mesto	.
VODJE OBRATA V DOBROPOLJU Pogoj:
višja strokovna izobrazba elektro stroke in 4-!etna praksa v stroki — ali
srednje strokovna izobrazba elektro stroke in 10-letna praksa v stroki.
Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela sprejema kadrovski oddelek tovarne do 20. 9. 1970.
TREBA JE RAZŠIRJATI IN DOPOLNJEVATI DEJAVNOST REKREACIJE
S seje sindikalnega odbora ZP
Aktivnost »Počitniške skupnosti« mora biti vidna skozi vse leto — Potrebne so večje kapacitete počitniških domov
Sindikalni odbor je imel svojo redno sejo 10. septembra; obravnaval je dve bistveni vprašanji:
—	letovanje delavcev in
—	pripombe na osnutek statuta ZP Iskra.
Letovanje delavcev ZP Iskra
ELEKTROMEHANIKA — KRANJ
Jubilanti
20-letnega dela v Iskri
EMI — PRODUKCIJA DELOV
Belcijan Rozka Gregorc Marija Kaltenekar Blaž Kokalj Albin Kramar Branko Krivec Vili Papič Milan Pernar Štefan Pintar Stanka Rehberger Stane Srebemjak Marija Starc Boris Strupi Egidij Škrlec Vera Zupan Albin Žargaj Andrej
OBRAT ŠTEVCEV
Blažič Julij Černač Slavica Ceru Zvonka Eržen Milka Furlan Ivan Komovc Jože Korošec Miha Lemut Mira More! Anica Perčič Anica Rogelj Geni Štirn Franc Udir Franc
A T N
Ažman Adolf Benedičič Franc Bevc Anica Bilbija Mileva Brodarič Silva Celestina Pavla Centa Slavka
Erce Franc Eržen Jože Grlj Francka Henigman Viktor Hubad Cilka Jagodic Antonija Kalan Ivan Knavbert Dana Košir Ivanka Kurnik Silva Lesičnik Jožica Markuta Antonija Martinjak Vida Medved Ivan Mohorič Marija Oblak Ajša Pcrčun Pepca Prevodnik Rudi Suhadolnik Lojzka Šarabon Vinko Oblak Marija Šilar Anica Štraus Stane ■Vončina Anica Založnik Franc Marinič Fani
OBRAT MEHANIZMOV LIPNICA
Finžgar Ana
OBRAT STIKAL
Hrovat Milena	•
Kmetič Marija Logonder Ciril Urh Jože
OBRAT ORODJARNA
Jakopin Francka Plestenjak Jože Šinkovec Stane Špenko Anton žontar Janez
OBRAT MERILNIH NAPRAV
Černe Mira Farčnik Jože Leskovar Marica Mesec Vinko Šilar Marjan Udir Zoran
VZDRŽEVANJE
Celjer Jurij Demšar Milan Jeler Peter Okorn Jože Zorko Ivan Žakelj Miroslav
TEHNIČNE SLUŽBE
Benčič Jožica Jenko Ljubo Lemut Franc Škofič Jože
SLUŽBA KVALITETE
Untcnveger Janko
PLAN, NABAVA IN PREVOZ
Blažič Tone Kryštufek Pavel Peneš Vlado Vreček Primož
KADROVSKA SLUŽBA
Pegam Jože
ORGANIZACIJSKA
SLUŽBA
Petrovič Lado
FINANČNA SLUŽBA
Jelenko Stanka
je bilo v zadjem času že večkrat predmet razprav raznih organov v podjetju. Razprava na seji sindikalnega odbora ZP je zato vzela v pretres »Počitniško skupnost«, ki naj skrbi za celotno rekreacijo delavcev v našem podjetju. Vsi prisotni so bili mnenja, da naj »Počitniška skupnost ostane v taki organizaciji kot je sedaj, vendar mora biti bolj aktivna in to skozi celo leto, ne pa samo v počitniški sezoni. Tudi dobro organizirani izleti, ekskurzije itd. sprostitveno vplivajo na ljudi. Na tem področju pričakujejo sindikalni delavci več aktivnosti s strani »Počitniške skupnosti«.
V nadaljevanju seje je bilo poudarjeno, da je kapaciteta počitniških domov, s katero razpolaga »Počitniška skupnost«, preskromna, zato je nujno, da se le-ta poveča, tako da bo vsaj delno zadostila povpraševanju v času letnih počitnic. Vsi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij so pripravljeni podpreti pri samoupravnih organih težnjo, da se poveča kapaciteta domov. Počitniška skupnost pa mora za osnove svoje perspektivne dejavnosti izdelati zadevni program razvoja, to je razširitev kapacitet in ostale dejavnosti, katero mora že po obstoječem programu opravljati.
Perspektivno je treba skrbeti, razširjati in dopolnjevati deiavnost rekreacije za člane ZP. Podatki kažejo, da se naših počitniških domov poslužujejo predvsem člani z višjimi OD, zato moramo naše kapacitete večati, hkrati pa nižati cene penzionom in s tem omogočiti letovanje širšemu krogu zaposlenih.
Po zelo obširni in kritični razpravi o rekreaciji delavcev v ZP Iskra, ki jo opravlja Počitniška skupnost Iskra, je sindikalni odbor sprejel naslednje sklepe za ureditev tega vprašanja:
1. »Iskra turist« kot samostojna organizacija združene-
ga dela, pravna oseba — po predlogu novega statuta — naj ima status »Organizacije združenega dela«, ki naj deluje kot posebna storitvena enota v okviru ZP Iskra.
2.	Funkcionalni stroški in osebni dohodki uprave »Počitniške skupnosti« ter sredstva za vzdrževanje domov in inventarja, se financirajo iz prispevkov, ki*šo obvezni za vse delovne organizacije ZP Iskra. Način financiranja in razdelitev stroškov po delovnih organizacijah ZP Iskra, se izvede na osnovi sprejetega programa, o poslovanju in razvoju Počitniške skupnosti, ki ga potrdi DS ZP Iskra.
3	Do konca septembra 1970 naj uprava Počitniške skupnosti ZP Iskra izdela tekoči in perspektivni program delovanja in razvoja, ki naj ga pošlje v obravnavo sindikalnemu odboru ZP Iskra in drugim organom.
O predlogu statuta ZP Iskra se ni razvila razprava tako kot je bilo predvideno, ker niso dale svoje pripombe še vse organizacije ZP, zato je bil sprejet sklep, da predsedstvo SO pripravi konkretne predloge na predlog statuta iz pripomb, ki so jih podale delovne organizacije. Ta osnutek pripomb naj se da članom sindikalnega odbora, nakar bo sklican ponoven sestanek sindikalnega odbora, kjer se bodo sprejele skupne morebitne pripombe na osnutek statuta ZP Iskra.
V nadaljevanju razprave je bi sprejet še sklep, da se v letošnjem letu organizira slavnostna seja DS ZP Iskra, posvečena 20-letnici samoupravljanja pri nas.	Janez
ZAHVALA
Ob moji upokojitvi se vsem sodelavcem obrata »Stikala« iskreno zahvaljujem za dragocena darila. Posebno zahvalo dolgujem sodelavcem iz montaže, hkrati pa tudi kolektivu »Iskra« za denarno nagrado. Celotnemu kolektivu želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Francka Osterman
T
Izlet na Triglav -dan planincev ISKRE
Vzpona na Triglav se bo udeležilo 180 planincev, od tega bodo nekateri stopili na vrh naše najvišje gore prvič
Ko je upravni odbor planinskega odbora ZP ISKRA ob začetku polletja sklepal o letošnjih izletih, se ni nadejal, da bo za zaključni izlet na Triglav toliko zanimanja. Menili smo, da se bo prija-vlo za izlet 30, največ pa 50 planincev. Toda ušteli smo se temeljito. 10. septembra, ko je potekel rok, smo prešteli vse prijave in ugotovili nič manj kot 180 udeležencev in na dan 15. septembra še -vedno dežujejo telefonske prošnje. Žal vsem tem ne moremo več ustreči.
Iz malega vzpona na dan 26. in 27. septembra bo torej nastala pravcata invazija »Iskra-šev« na Triglav.
Seveda pa terja takšen obisk vse drugačno organizacijo, kot je bila spočetka zamišljena. Planinci smo se takoj lotili dela. Naj na kratko omenimo le najvažnejše, kar je bilo doslej storjenega.
Za obisk Triglava smo rezervirali skoraj celotno nočitveno kapaciteto v domu na Kredarici (100 ležišč), za preostale pa v domu Planika (80 ležišč). Naš obisk bomo objavili tudi v »Delu« zaradi drugih planincev, ki morajo vedeti, da sta domova rezervirana od sobote na nedeljo za planince našega podjetja.
V	Vodnikovi koči, kamor bomo prispeli približno v soboto opoldne (od izstopa v avtobusu do Vodnikove koče je 3 ure počasne hoje), bo rezerviran za vsakega udeleženca čaj in enolončnica s kruhom. Na Kredarici oziroma Planiki (še nadaljnji 2 uri hoje), kamor bomo prispeli proti večeru, tudi večerja enolončnica s kruhom, zjutraj pa čaj. Ko bomo v nedeljo sestopili s Triglava, bomo obiskali tudi Tržaško kočo na Doliču, vendar nam tam ne bodo mogli postreči vsem s toplimi jedili, ker je kapaciteta kuhinje premajhna. V koči pa tudi za sedaj še ne vedo, če je ne bodo zaprli. Odvisno od vremena.
Sestop s Triglava bo nekoliko napornejši, ker bo treba premagati večjo višinsko razliko kot pri vzponu, le s to razliko, da je sestop lažji. Trajal naj bi do našega doma v Trenti 5 ur.
V	Trenti je rezervirana za vsakogar skromna večerja, kot smo že zapisali, klobasa z zeljem. .
Razvajenim in zahtevnejšim bo na voljo tudi planinski dom in gostišče Orel. Kdor bo seveda hotel, si bo v posameznih kočah dokupil drugo hrano in pijače. Ce pa ga skrbi zaradi velike udeležbe planincev, naj si vzame 5e nekaj suhe hrane s seboj (npr. konzerve, čokolado, sadje, zlasti limone in podobno)
Vso navedeno prehrano — razen v domu v Trenti, kjer bo zastonj — in nočnine, bo za vse udeležence plačalo planinsko društvo ISKRA posameznim kočam z naročilnicami, da se bomo izognili gneči. Ob koncu izleta bodo vsi udeleženci povrnili našemu društvu denar za hrano in ležišče (za ležišča različno, ker bodo nekateri spali v sobah, drugi pa na skupnih ležiščih).
Zaradi skupinskega obiska smo dosegli nižje cene za
prehrano, tako, da bo potrošen denar lahko vsak zlahka utrpel.
Množičen obisk naših planincev in zlasti tistih, ki se bodo prvič povzpeli na Triglav, terja skrajno previdnost. Vse udeležence smo zato, kot smo že zapisali, zavarovali pri zavarovalnici za primer nezgode, invalidnosti ali smrti. Težava je le v tem, da so nekateri prijavili za izlet samo število oseb, brez navedbe imen in priimkov. Zavarovalnica pa terja natančen poimenski spisek.
Vsi tisti torej, ki niso oddali imen in priimkov udeležencev, naj store to takoj in obveste tajnico sekretariata ISKRA-COMMERCE v Ljubljani, Masarykova 15 — najbolje prek telefona 315-847. Opozarjamo, da je za vse udeležence, tudi tiste brez naslovov, rezervirana hrana, prenočišče in prevoz, ne bodo pa zavarovani pri zavarovalnici. Ker bo zavarovanje plačalo planinsko društvo ZP ISKRA, se prijava vsekakor izplača in je nujna, kar posebej opozarjamo. Prejeli smo tudi prijavo, verjetno iz ELEKTROMEHANIKE, brez navedbe imen, priimkov .1 števila oseb.
Množičen vzpon bomo zavarovali še po zdravstveni plati. V primeru nenadnih bolezni ali poškodb, bomo imeli v svojih vrstah poklicnega zdravnika, ki nas bo spremljal na vsej poti.
Vožnja z avtobusi do Rudnega polja in nazaj iz Trente bo za vse zastonj. Plačalo jo bo planinsko društvo ZP ISKRA.
Udeležencem bodo na voljo 4 Sapovi avtobusi tipa »Janez« s kapaciteto 180 sedežev. Tja se bomo peljali prek Kranja, Bleda in Bohinja (ker je cesta čez Gorje na Pokljuko zaprta) na Rudno polje do gozdarske koče. Vožnja nazaj bo po dogovoru približno ob 18. uri iz Trente prek Vršiča ali pa Idrije. Odhodi avtobusov: ob 6.00 zjutraj izpred ISKRA-COMMERCE v Kotnikovi 6 v Ljubljani, ob 6.10 izpred ljub-
ljanske remize v šiški, 6.20 izpred šentviške avtobusne postaje (za tiste, ki imajo tam bližje do avtobusa), ob 6.50 izpred tovarne ELEK-TROMEHANIKA v Kranju (glavna vrata). En avtobus bo ustavil tudi pri gostišču Po-savc za udeležence iz Otoč. Predvidoma bo to ob 7.10.
Udeleženci iz drugih krajev npr. RIZ, Horjula, Novega mesta se morajo ravnati po tem razporedu in vstopiti v avtobuse v teh krajih, najprimerneje seveda v Ljubljani.
Vsi avtobusi bodo imeli velike nalepke ISKRA-TRI-GLAV z obeh plata, da ne bo zamenjav z drugimi avtobusi. Poleg tega bodo vsi udeleženci vzpona na Triglav dobili papirnate značke (kot pri dnevu ISKRE) za razpoznavanje.
Glede opreme pa tole:
Vsak udeleženec mora imeti brezpogojno dobre visoke planinske čevlje z gumijastimi podplati, vetemi jopič, toplo obleko (planinke široko, in ozko krilo — najbolje hlače) in seveda dežni plašč s kapuco. Hrane naj vzame
vsak s seboj le toliko kolikor misli, da jo bo zanesljivo potreboval. Vode do Vodnikove koče ne primanjkuje. Manjka jo le od tod napjre do vsake naslednje koče. Kdor lahko prenaša žejo, mu je sploh ni potrebno nositi s seboj.
Zjutraj v soboto naj vsak zajtrkuje še doma. Od začetka vzpona do Vodnikove koče ne bomo zaužili ničesar, ker je hoja najlažja malone s praznim želodcem, oziroma nekaj ur po zaužiti hrani.
Izlet bomo organizirali in se ga udeležili ob vsakem vremenu. Če bi tudi v sobo-
to zjutraj deževalo, zato bodimo korajžni in ne obupajmo, ker s tem ni rečeno, da nas bo namakalo obadva dneva.
In še nekaj: vsak naj pusti slabo voljo doma. Skušajmo na izletu pozabiti običajne skrbi, bodimo vljudni, obzirni in zlasti tovariški do vseh soudeležencev, posebno šibkejših. Storimo vse, da bo kolektivni vzpon planincev našega podjetja vsestransko uspel in da se ga bomo še vrsto let radi spominjali.
Ponovno prosimo vse plezalce in zanesljive hribolazec iz celotnega ZP, da se udeleže informativnega sstanka v ponedeljek 21. 9. ob 16. uri popoldne v sejni sobi občinske stavbe v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad (tam kjer je sedež skupnih služb ZP ISKRA) t. j. pri kinu šiška. Na tem sestanku se bomo natanko domenili glede varovanja tistih udeležencev, ki bodo prvič stopili na Triglav. Stroške prevoza tem udeležencem v Ljubljano in nazaj bomo povrnili.
Marjan Kralj
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega dragega očeta
JANEZA KRMAVNERJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata »Orodjarna« za izraze sožalja, podarjeni venec ter vso nudeno pomoč v težkih trenutkih. Sin Janez Krmavner
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
JANEZA VERBIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem na liniji indukcijskih tuljav, IBM tuljav in elementov, sodelavcem produkcije obrata EMI in ključavničarske delavnice v -tovarni »Elektromehanika« Kranj, za izraženo sožalje, podarjene vence, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
. Marija Eržen, Janez in Andrej Verbič
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljube hčerke in sestrice
MARTINKE PODGORŠEK
se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem sodelavcem iz obdelovalnice števcev za po darjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoča
Francka Podgoršek z družino
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta se j v imenu družine iskreno za-
I hvaljujem vsem sodelavcem | iz enote vzdrževanja naprav j in drugim članom kolektiva Elektromehahike za podarjeni žalni venec, izraze sožalja in za številno udeležbo na pogrebu v Žabnici.
Janez Šifrer
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem koordinatnega stikalnika obrata ATN za poklonjeni venec in za izraze sožalja.
Lojzka Mrak
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 - Tisk in klišeju »CP Gorenjski tisk« Kranj
ISKRA
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV
LJUBLJANA
vabi k sodelovanju
4 DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE za delo v tehnološki pripravi proizvodnje in sektorju kvalitete
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku tovarne, Ljubljana, Savska cesta do 20. septembra 1970