Moralni položaj učiteSiskega stanu na deželi m vzroki r?evzdrž*ega stanja. Od vsuh stanov, kar jih je pri nas, ozi^ roma kar jih je i'stc kaitlegorije v naši državi, stoji brez dvoma naš učiteljski na najslabši materialni podlagi. Ce pogitdamo prcteklo dcsetletje nazaj in se za hipec ustavimo pri raznih zakonih, ki so v tem casu izšli, n* pr. sodniški, srednješolski, itd., moraimo 'brez na« daljnjega ugotoviti, da 'sc v vseh leh zakonih govori o osebnih dokladah, ki imenovanim vsaj za malenkost omogoeajo bolje mate* rialno stanjc. To jc sevcda pravilno, kcr so bili z nami, vrcd dotlcj slabo plačani. Zato pa je tudi na.š stan z upanjem in z neko zrelo gotovostjo pričakoval kakor čIoj veštvo obljubljenega odrešenja, novi zakon o nariodnih šolah. zlasiti še sedaj, ko 'so nastak nove, povsem drugačne Tazmere, kot so bitfc nezdrave razmere pred 6. januarjem 1929. Po prvem navdušcnju, ki ga je bil novi šollski zakon vlil v učitieljska srca, je prlšlo osobito po njega praktičnem izvrševanju d<o velikih malodušij. . Na eni strani nam jc ipredlpisano obvez^ no izvLnšolsko delo, kar dotlej ni bilo in se je vsak učitelj žrtvoval iz lastnega nagiba z idealizmom. Na drugi sbrani pa smo postali nenadoma materijalno zapostavljeni in na slabšem. Najhuje je pa naše moralno trp« ljenje. Čez noč smo se pojaviM pred narodom, ki za naše šibko denarno stanje niti. ,ni vedel in tudi ni nikoli razmišljal, kot nekaki mi» loščinarji. Na občinsEa vratia moramo trkati in prositi, da nam plača — itak revna ob= čina — stanarino in drva ter v mnogih slu= čajih .nc moremo priti niti do tega, kar nam po zakonu pripada. Temu zadnjemu je treba pripisovati ve» Iik psihološki pomen postebno za dježelo. »Pe« tica da ime sloveče« in če ti nekoga šc tako spoštuješ, da bi mu iz lastnega nagiba me vem kaj vse dal, pa ti tistt tvoj ¦spošltovanec ne« kega dne reče, da mu plačaj nekaj, bo ta tvoj spoštovanja vreden človek pred tabo v tre» nutku izgubil vso svojo vredtiost, čegar se ti morda nilti nc zavcd'aš, ali je žc podzavestno v tebi. Nam pripadajo sicer abčinske dobavke po zakonu, na katerega sc v tej sili tudli mo* reš in moraš opirati, a preprosti človek se za^ kona ne zaveda in gkda drugače! Celo občin^ skim odbornikom, ki veljajo za najpametnej^ še može iz občine in jih kot takšne ljud* stvo tudi smalfcra, moraš na debelo in drofono dokazovati posamezne čfene in naredbe, pa jih kljub tcmu, da veljajo za najpam^etnejše občinarje, ne pojmijo, godrnjajo — proti ko-< mu? Proti učiteljstvu in šoli, proti osebam, kakopak! Tako se je pač moglo pripetilti ono ža* lostno dejstvo, da je moralo poseči v razmere cclo ministr'stvo prosvete z znanim odlokom na občine v Dravski banoviini, da Lste ne iz-= vršujcjo obveznosti, postavljenc z zakonom o narodnih šolah, i.n jim celo grozilo s kaznijo, ako bi sc takšne in slične stvari še naprej do« gajal'c. I Tisita ugodnost, namreč drva, je takšna, da sc bojiš ž njkni kuriti, toliikoti jih vsakdo, ki ga srečaš, pa bodisi na cesli, v gostilni, avtobusu ali v vlaku, oponaša in očituje. Še v cerkvi te tako nekako posrtrani pogleda. Po stanarino hodiš od Poncija do Pilata in preden jo dobiš, !bi te že davno Vrgli Lz sta= novanja, da nisi o prvem založil zanje svojega denarja in plačal ž njim. In ko jo prejmeš od občine, prejmeš ž njo toliko tožba in žalosta nih oči, da bi najrajši, ko bi lle imel, tistim 150 dinarjcm pril'ožil sam še tofiko zraven in vsc skupaj vrnil' žalostinun tožbam in o'bu« panim očcm. Če pa dobiš občinsko stanova* nje, sigurno ni ponekod vredno niti petih du narjev na mesec, a kaj šele 150 Din, iki jih v takšncm slučaju faktiano plačuješ. Pa hočeš živeti svojemu človeškemu dostojanstvu pri'= merno! Ncka tovarišica, učiteljica, mi jc pripoves dovala, da se ne more vseliti v svoje stano vanje zato, ker tisito »stanovanje« 'ni primer* no človeka, kvečjcmu bi ibilo za perutnino ali drva. Okno na gnojišče, spodaj hl'ev. mimo okna »hodnik«, koder se sprehajajo hlapci in dekle. Komentarja, mislim ni treba. .Zakaj sem tc reči omenjal? Zato, da dokažem, kako je naše žitje in bitje v depresiji — tako rekoč v duhoVni krizi. Gibanje jugoslovenskega pokreta, ki je zidano v prvi vrsti na učitelju, pa se zna baš tu uistaviti ker vsakega idealizma je konec ob izčrpanostii materialnih virov. Bogme, s ttiso* čakom v žepu na mesec je težko živeti še tcžjc pa od tega žrtvovati v razne namene in potrcbe, ki so nujno v zvezi z udejstvovanj-em pri prosvetnem delu. Diugič sem omenjal gor.njc zato, da pri» kažem z domačo besedo, kako težko je v da* našnjih časih biti učitelj, posehno zunaj, kjer si na milost ali nemiloist prcdan dosltikrat ze« lo čudnim in zavozlanim nazorom in raz« mcram. \ Tretfjič, ker je trcba ugotoviti da stoji javnost našemu gmotnemu stremljenju oso* bito v določnih krogih db sltraini in da smo prepuščeni lic sdbi samemu. Moralno mnogo trpi učiteljsiki istan. Po* leg materijalnega trpljenja je duševno in mo^ ralno mnogo večje in treba je, da se to pred* oči merodajnim činitcljem, kcir sicer bo učitcljski stan omagal, z n*jim !bo pa oškodovana šo!a in prosveta naroda. A. P. O inujni potrebi naših dornov menda ni potreba več razpravljati. Razmere se razvi= jajo v takem pravcu, da si danes ne delamo več iluzij, d'a Ibi takih socialnih ustanov, kakr* šnim sta namenjena naša domova, ne potrc bovali. Dofoiti jih moramo čimpreje. Domova bostia pripadnikom našega stanu v gmotno oporo. Za !bodoenost in razvoj našega sitani) v moralnem oziru pa bosta naravnost nepre-> cenljive in dancs že neshitene koristi. Kdaj in kako pridemo do njih? Vsekako preje, nego si danes misli* in pričakuje večina 'učiteljstva, ki je že skoro izgubila vero, da jih — z!asti Ijublijanskega — sploh kdaj dočaka. Zakaj do danes zibrani kapital prcdstavlja že čcdno- visoto, ki bi se z injtcnzivnim sodelovanjem učiteljstva že v kiratkih letih ne samo podvojila, ampak celo potrojila. Samo par le«t smotrenega organizis ranega d^la nas vseh breiz !vsak»# izjeme pa bomo imeli oba clomova. Nekatcri menijo, da !bi se s sedanjim premoženjem ofeeh domov, že lahko pričel'o z zidanjem prvcga. A pri današnjih razmerah ni mLsliti na tako združitev kapitala in bi se tudi ne mogla doseči. Zakaj prrvi bi se moral zidaiti v LjuMjank Ta pa ne more dati pri se» danjih razmerah nobene zadostne garancije. da bi bilo mogolčfe postaviti še v .doglednem času dom tudi v Marifeoru, kjer je prav tako in v marsikaterem oziru celo bolj potrebetl kakor. v Ljubljani. l Vsekakar jc pa le odobravati, d'a bode zadevo naših. domov razpravijall širši sosvet Do?žnos|t predisedinikov pa je, da sc v ta vprašanje poglobijo 'ter iščejo potov, ki nas ¦čimpreje privedejo do cilja. —ski. Naša ^Učiteljska domova44. Razmiišljanja za sejo širšega sosveta 1. februarja 1931. Nedavno smo čitali v dnevnem časopisju o otvoritvi. Trgov&kega doma v Ljubljani tec gledali sllko stavbe, na kateiro je lahko ponosen trgovski stan, ki mu je na.men.jena. Še nam je lebdcla pred očmi ta sliika z vsemi smotreno urejenirni prostori, že je prineslo časopisje vest, da je že pod streho Stavba Grafičnega doma v 'Ljiubljani. Po priobčeni sliki soditi je to prav impozantno poslopje. Pri čitanju tch vesti je odjeknilo v meni in v srcu še marsikateirega drugega tovarišu in fovarišice prav itrpko čuvstvo. ISIehote smo se spomnili naših domov v Ljubljani in Mariboru, za katera zbiramo že t'ako dolgo dofoo in vendar še danes ne moremo misliti na urcs-ničenje te lepe ideje. !Saj| bo ljutoljanski iUčiteljski dom, za katerega je zbiralo vse slo-vensko učiteljstvo toideset fet, praznoval v kratkem svoj štiridesetlctni jubilej, če se ne motim. Mariborski pa .stopa v deveto le'to svojega obstanlka. Po premoženj^u pa sta si ioba precej enaka. Takolc okrog pol milis jončka se suče pri Visakem. Razlika je le v tem, da Ama ijubljanski vsc premoženje v de< narju, roariborski pa dobro1 četrtino tudi v blagu. Človeka moira isfkreno veseliti, čc si razni stanovi oitvarjajo svoje dlomove. Saj so namenjeni potrebam in koristtm dotičnega stanu. Obenem s,o pa tudi žvva priča stanovske zavednosti in požrtvovallnosti za skupreo Stvar ivsega stanu. Zato so stanovi, ki so si dogra^ dili svoje skupne domovc. lahko upravičeno ponosni na te institucije iin. pa ludi na sebe. Naša origanizacija velja često v javnosti in med drugimi stanovskdmi. organizacijami za vzor. Marsikdo nas ye zavidal za njo rn nas zavid!a še danes. V idejnem oziru jc moir* da uipravičeno to mnenje. Če pa pogledamo materijalno plat, vidimo, da stojiimo še daleč za drugimi stanovskiini organizacijami, ki so manjše po štcvilu pripadnikov pa tudi mlaj^ še po obstoju let. To nam kažcta zbirfki za naša domova, to nam pravajo domovi drugih stanovskih organizacij. V tem pogledu stoji slovensko učitelijstvo tudi daleč zadaj za srb; skim in hrvatskim učiteljstv.om, ker ima olbo^ je že več svojih domov. mi pa kljub št;ride= setletnemu zbifranju še nobenega. Ta dejstva povedo sama dovolj brez komentarjev. Kje je iskati vzrokov? Preiteklost je za nami, zato ne bomo bt> skali po njcj, dasi tudi ona krije vsaj neka^ tere. Prejšnje generacije so storile svoje, v marsikaterem slučaju ce?o več, kakor sedanja. Prjšnje so stavile temelje. mi bi pa mctrali zidati dalje. In vendar ne zidamo. Če pa že zidamo, zidamo prcpoičasi tako, da se stavba ne dvigne od tal. Zato moramo predvsem vprašatti sebe: Kaj in koliko smo s'torili za svoj dom vsak posamcznik, društva in cela organizacija? Če se tak,o vprašamo, bomo vidoii, da nismo dilžali rok križem. A kljub temu kažejo dej,stva, da smo storili premalo. Prema/o smo storili, ker nismo delali vsi, pa prav vsi brez izjeme. Večina je pustila, da so se pehali samo nekateri. In naposled so omagali še ti, ker niso našli v nas vseh dovol1} od« ziva, dovolj razumevainja. Pa zakaj iga niso našli? Prvi in glavni vzrok vidim jaz v pomanj« kanju gospodarske vzgoje pri članstvu. Ko smo se leta in ltita borili in vodili ceto vojsko za ideje, smo v tem boju docela pozabili na mateirijelno podlago. Zakaj ideje, pa bodisi še tako dobre, so obsojene na dollgoletno hi^ ranje in končajo prej aii slej na smrt, če ni* majo gospodars'ko=materijelne podlage. Zakaj l'e ta jih zamore uresničiti in jim dati pravo življenje in razvoj. Drugi vzrok je altruizem v našem .sltanu. Pehamo se in ganamo vsepovsod duševno in fizično. Sto in 9to institucij se ima zahvaliti za svoj obsboj, razvoj in procvit v prvi vrsti pripadnikom našega stanu. 'Jn ravno v ten^ velikem dehi za druge, simo pozabili na dobrine lastnega Stanu. Izgovor na naš že od nekdaj mizeren gmotni položaj namreč ne drži. Zakaj, čc smo kljub žrtvam svojih duševnih in fiziičnih sil v delu za drugc že od nckdaj doprinašali in doprinašamo' še danes tudi gmoine žrtve, po'tem bi ji.h bili tem lažje doprinesK' tudi svojemu lastnemu stanu ičc 'bi se zavedali cilja namena in pomena. A itega se nismo zavedali, keir nismo bili dovolj gospodarsko poučeni in vzgojeni. Kot učitelji. in vzgojitelji siceT dobro vemo, da vzgoja rabi časa. mnogo časa. preden doseže svoj cilj. A kljub temu je pre-teklo v tem oziru že preveč časa pri naie. Nekaj krivde je tudi v naši neenotnosti, oziroma razccpljenosti iastnih sil in že itak skromnih sredstev. Prcveč institucij smo sko-raj hkratu poklicali v življenje. Še preden je bila ena postavJjena na dovolj trden 'temelj. že smo se lotili druge, za njo tret.je itd. Zato se iahko ponašamo danes s številom institucij, ne moremo se pa tako ponašati z njihovo močjo. Razen par izjem se gibljejo vse v taki skromnosti, ki tudi za naš sicei* skromen stan dandancs! ni več na mestu. ' Nekatcri mislijo, da je razvioj ijubljanj skega Učit. doma zadržal njegov mlajši bra= tec v Mariboru in bi tcircj danes imel ljub= ljanski premožcnje cbeh. !ko bi biljo prepre. čcno rojstvo mariiborskega. Toda temu ni ta^ ko. Jaz za svojo osebo scm namreč uverjen. da b\ 'bil1 ljubljaniski danes morda šc- celb .na slabšem, če bi' bil osial brez tekmeca, ki je poletel s svežimi silami za svojim starejšim ¦bratiom in ,ga je došel v irazmeroma kratkem Tasu. Če pa nas ne varajo razna znamenja. ga bo pa žc "v fbližnji bodočnosti celo pustil zadaj. Ditharmeniia. Sedeli smo nekcga večera trije tovarišl pri litru vina. Ce sede trije tovariši pri litru, se kar sama od sebe prične debata. Pri prvcm litru se debata suče okrog šole in šolskega upravitelja, ki nikoli ni na mestu in bi mi, to variši, znali vsc bolje. Pri po!drugem litri: preidcjo naše misli na organizacijo ki bi de* lala čudeže, če .bi mi sedeli na njenern vodstvu. Ko se pa izpraznuje drugi liter, sežejo naše misli med narod in se debata prične o koristi in potrebi narodnoga izobraževanja, ali kakor sedaj pravijo »prosveoivanja«. No. trije tovariši smo sedeli pri mizi in debatirali o narcdnem izobraževanju. »Napak!« jc dejal France. »Vse napak, kar delamo. Učitelj se je vrgel1 z vso silo na abstraktno kulturno izobražcvalno potje, ki ne donaša nikakih koristi!« »In na kaj naj bi se učitelj vrgel, da bi donašalo koristi?« sem izzival jaz. »Na kaj?« Glcj ga, naivneža! Na kaj, sprašuje!« se je zasmejal France. »Na kon= kretna polja vcndar! Ustanavlja) zadruge, posojilnice, konsumna društva — in sploh — na vse, kar donaša gospodarske koristi...« »Napak! Vse napak, kar trdiš!« sem sc razvnel. »Preprosto ljudstvo je že itak preveč navezano na materijo. Le poglej kmeta. Zvezan jc z zemljo, kakor da so mu noge kore- nine. Kvar.ni irJstinkti so si ga vsega osvojili. Najprcj pogleda z zavistnirn očesom sosedo; vo njivo in mu srce zaigra šelc ko vidi, da jc sosedova manj vrcdna. Ali mu hočeš sebitčnost ublažiti z ustvarjanjem nove? Podžcl bi jo. Samo pametno >dek> — abstraktno — delo ki vpliva na čuvstvo in nima ničesar skupncga z materijo — le tako delo bo našt; ljudstvo prevzgojilo. Da prevzgojilo!« »Hm!« je zamahnil France z roko, kar mc je zelo užalilo. Obrnil sem se k tretjemu to^ varišu, Tonetu, ki je ves čas molčal. »No, razsodi ti! Kdo ima prav!« »Oba!« je dejal Tonc. »Ne boš!« sva zavpila ostala dva. »Ne boš igral dvojne ig-re. Aut^aut. GdLoči se, ali belo ali črno!« »Belo in črno!« je mirno odgovonil Tone »Vsako delo mcd narodom je Iahko uspešno lahko pa tudi nezmiselno!« »Sofist!« je udaril France po imizi. »Dokaži!« scm se Francetu pridružii šc jaz. »Bom!« je odgovoril Tonc in povedal: »Komaj leto dni je tega, da sem se po* sloviil od zadnjega svojega službenega kraja Na poslovilnem večeru pri napitnicah sem spoznal kako težko me ibodo pogrcšali, našteli so vse moje zasluge na kulturnem polju — in rečem vama: ni jih bilo malo. S itežkim srcem sem se poslovil, zakaj bil sem mnenja. da mo= ja kulturna misija v tem kraju še ni bila za« ključena, če tudi sem delal in deloval neumor* no. Da, neumorno. Ustanovil sem dramat> ski odsek, režiral igre in sam nastopal v naj = resnejših in najsmešnejših Vlogah. Dvakrat na teden &cm vodil vaje. Po vaji sem peljal ves odsck na liter vina, dva dni scm bil nato bolan — ob nedeljah nastopal Izračunajla: to da 5 dni na teden kulturnega dela. No, pa se nisem pritoževal, kaj'ti .bil sem prepričan da sem pokazal ljudem pravo kulturo, da sem jim ublažil čuvstva, omehčal srca in jih so-cialmo usposobil za Ibodoonost. Težko je bilo slovo ob miisli: kaj ho sedaj z njimi. Kdo j:h bo vodil po začrtani poti. No pa čas je dober zdravnik. Po šestih mesecih bivanja tu sem se umiril. Pa trčim zadnjič — tedcn dni jc tega — v predsednika mojega nekdanjega dramatičnega odseka. Y srce me jc zbodel spomin na vse lepc družabnc večere, ki sem ji.h užival z njim in .solze so mi stopile v ooi, ko sem se epomnil njegovih genljivih besed pri poislovilnem večeru. Podava si roke, oba vesela svidenja. »Kako jc scdaj pri vas? Kaj je is kulturo?« jc moje prvo vprašanje. Pa mi smeje odgovori: »Eh, dolgčas je pri nas! Odkar ti ,afen več ne giuncaš po odru' je dolgčas!« Tako mi jc odgovoril in s tcm je tudi konec mojc povestii« »Kje jc tu poanta!« sc začudi France. »Kaj hočeš s tem?« vprašaim jiaz. »To,« de Tone, »da je kako delo dobro in slabo obenem. Če ga zgrabiš na pravem koncu, je dobro, če na napačnem, pa slabo. In pa še fo: da je dobro le tisto, kar je pre* izkušcno...« J. Ribičič. Spiaine vesli. — Naša križ&va pot. Zahtevc nai*0'da in države, katerim mora danes učitelj(ica) zado= stiti, so se malo da ne podvojile v prijueru s preiteklostjo. Nckdaj, ko si dovršit svoje urc v učilnici, si bil prost, le da si se pripra^ vil za pouk prihodnjega dne in popravil spisne naloge. Nikdo te ni vezal na kako iz* venšolsko udcjstvovanje, ako nisi tcga storil po svoji popohioma prosti volji ali iz nagona, koristiti dobri narodni stvari ali iz želje po razvedrilu. Gcslo je bilo: Učitelj(ka) posvcs čuj vse svoje silc šoli, torej vzgoji in pouku. Časi so sc izprcmeniH, ž njimi obraz in clvh svcta in naloga učitelja(ice) je postala isto^ važna skoro da izven šole, kakor v učilnicK Danes te smatrajo nekako za mrtvo vejo, ako ne sodeluješ ponajveč še kot inicijator, oziroma poboirnik pri tem ali onem društvu. O izvenšolskem delovanju učiteljstva morajo voditi nadzorniki celo posebno rutbriko, ozi= roma v kvalifikacijski poli. Nc najdeš dru= gega stanu, ki bi bil enako vprežen in v službi sko.ro dan in noč. Popolnoma prizna= mo in uvidimo nujno potrebo, da žrtvuje učitelj(ica) svoje moči im sposobnosti tudi izven šole v duševni in gospodarski podvig na= roda in države posebno na kmetih, ko mno* gokje ni od drugih strani nobene tosaneirne odpomou, dasi ne bo nikdo zanikal, da je predpo-goj učiteljevega uspeha v učilnici mir in zbranost duha. Priznati je tudi treba, da je dancs v lastni. samostojni državi vsako prosvetno dello eminentmo nacionalno delo za državo ker čimbolj dvignemo nivo poedinca. tem višji bo nivo države. Da pa ohrani uči= telj(ica) tudi ob sodobnih izvenšol&kih ¦obre-« menitvah prepotrebno dušno ravnotežje je nujno potrcbna uvidevnost in opora merodaj* nih činitcljev. Brez varne pcntne palice v opo^ ro lahko omaga in cbupa. Pro.sim, vsi prizna; mo cminontni domovinski pomen prosvet*nega dela. To je ščit svetosti žara domovinske lj-u* bezni in obrambne mcči, pa narodno brat^ skega 'spoznavanja strpnosti in sloge. Uči= teljstvo sc itcga dobro zaveda in nvu posveča rade volje svoje siile v j.asni polct. Ali pomagajte učitcljstvu, da ne omaga in ne obupa. Nc zahtevamo nič druzcga, kakor da sc nas pri prejemkih ne zapostavlja, ampak da ise nas enako upoštcva. kakor druge stanovc z enakolefcnim študijem. Prosim, poslušajte, kur vse delo med narodom nas sili, da trosimo denar, ki bi ga sicer ne: Poslušal scm zascb^ no posvetovanjc učiteljic mladih Sokoiic. Nekature so se pripravljalc v .sokolski vadi« teljski tečaj. »Kroj si jc treba nabaviti. Stal bo precej denarja « Druga: »Pa tclovadni je tudi potreben; moj Bog, šla bo plaJa in še več. Trcba je napraviti ,puf. ne pomaga nilč!« In učitcljice SokoKce so se razšle žalostnih obrazov v zavcsti svoje piči'c mesečne plače. cd katere vzame polovico kosilo in večerja »brez kiruha«. gostilna, poleg tega pa sc je treba zadovoljiti za zajtrk in j'užino z — nič... Seve srao učitelji še na slabšcm, ker nas živ= ljenje še bolj priltegne k izven,šo'i5kemu del"u. za kar polea dela moramo trositi često lastcn denar. — Obdravski učitelj. — Člajiek »N^rodni učiticflj«, ki ga je na=> pisal tovariš v 'božični šfcevilki dnevnika »Ju= goslovan«, je zbudil v meni nebroj spommov. Čakal1 sem, g. lirednik, da se morda 'kdo dru^ gi oglasi, a ker se ne, dovolite meni, da podam pan spominov, ki mi jih je vzbudil' članek. Četudi je že pozno, jc prav, da jih vzbudimo: Narodni ui iitelj, kdaj se jc žc prebudil v naših srcih, v srcih naše^a stanu! Z 'narodom je rastel s'iovenski narodni učitelj! Bil1 je ubog. teptan lačen in zaničevan, kot je bil njegov narod v ttiji državi. Vse j,c pretirpel' s svojim narodom, vse preživel z njim, bil mu je pravi učitelj, pravi vzgojitelj. JNarodni učitelj, ko* !iko se je zahitc^alo od tebe! V časih ko so vsi stanovi z maiimi izjemami klonili in se !iote ali nehote 'udinjali mačeho\iski Gcrma= niji, si ti stal z narodom ramo ob rami, širil si v njem 'narodno zavest1, boril se z njim, pci hal in stradal... Vse nadloge, vsc bojc, tudi stranka;rske si boiil in dcibojcval:? svojim na= rodom. V dobi ko je narod najbolj potrfbo^ val svojega učitelja, je bil ita nj-cgov učitelj na.iibolj p.reganjan in ponižan. Bivša Kranjska, ki je bila tedaj edina kompaktna slovcnska pokrajina, je najslabšc plačevala s.vojega uči^ iclja — od tcdanjih Avstro=Ogrskih pokrajin. Matcrijalnim udarcem. eo seveda sledili še moralni. tako silni, da jim je cdino pravi na= Todni učitelj mogel biti kos. Boril se je in zmagal! S svojim narodom je učakal dan osvobojcnja, dan odrcšenja v svoji 1'astni dvžavi. 2al pa, da so se v svobodi pojavili ljudje, »vodiitclji naroda«. neodgovorni sebi in narodu. ki nfeo dali narodu, kar je priča^ koval. Deset let tavanja, deseti let brezplodne borbe, deset let s!'epomišenja je moral pre= našati naš živelj in tz njim nje'gov narodni učitclj. Vse je prenašal, vse pretrpel, ker je upal na boljšo bodočnost. Z veseljem smo po« Kdravili vsi narodni učitelji prelom z zablodaj mi, pričakujoč, da je z njim dana boljša bo= dočnost našcmu narodu. Brez poziva ismo sc ižc davno odzvali vsi, veliki misli dela in delu z narodom za narod, v slogi za skupen do^ brobit velike naše domovine. Z radostjo in vso požrtvovalnostjo bomo delali v novem pravcu i'n programu. Veliko dcl!a nas še čaka, a vsemu temu delu bomo kos, kor amo prc* pričani, da bomo z njim koristili narodu in državi. Vemo, da jc v tem inaša bodocnost in da si pribor.imo le tem potom mesito in polo* žaj, kot ga je naš stan že davno zashižil v naši domovini. — Narodni oliitelj. — Z loizirom Ina današnji uvodnik prosi« jjio čim prej od vseh onih poznanih in nepo^ ^nanih gospodarskih delavcev=-ueiteljev, da nam pošljejo kratka poročila o svojem delu  v tem pravcu. Potrcbujemo nujno v statistič* ne in dokumentarične svrhe. — Opozorilo. Izviršni odbor UJU poziva vsc učitelje, ki so dovršili učiteljišče v šol-* skih letih 1913./14. in 1914/15. in so morali zaradi odshiženja kadrovskega roka k voja* kom, a po odslužitvi istega niso bili zaradi vo.jnc takoj nasitavljeni za učitelje, marveč šele po končani vojni, vsled česar jim ni pri* znano gotovo štcvilo let, da mu 'takoj javijo: 1. kedaj so bili prvič nameščeni za učitelje, 2. kcdaj so bili razrešeni in 3. kdaj so foili ponovno nameščeni. — Prizadeti naj takoj pošljejo poverjeništvu zadevne podatke, da jih pošlje izvrišnemu odboru UJU. '— IPavers jentšfrvo UJU — LjubljaMa. — Za nečlane UJU, ki prihajajo in se obračajo za intervencije na p^velrjelnjštvo. Predsednikom in tajnikom okirajnih učitelj-* skih ilruštev! V poslcdnjem času ismo uigoto-1 vili, da se obračajo na poverjeništvo za razne intervcncije in pojasnila tudi nečlani. Zato Vas prosimo, da nam takoj pošljetc imenik neorganiziranega ueiiteljstva ki je na ozcm; Iju Vašega društva, kakor so to storila neka* tera društva že sama. Od organizaoi^je naj ima le člatistvo karist! — Po!Verjeništ!vo. — Kmetsko in gospodinjskosnadalj^vals ne šole dofoe brezplačno posamezne številke »Sadjarja iin vrtnarja« za stlrokovno čtivo v teh šolah. Enako se pošljejo Itudi šofokim upraviteljstvom narodnih šol. Za vsakih 10 izvodov je poslati znamko za 1 Din za pošt« nino. Naročniki naj sporoče koliko enakih številk žele za skupno čitanje. Listi se bodo pošiijali iz najstarcjših in najmovcjših fetnU kov dokfcr "bo zaloga. — Prvi učiteljski zabavni večeir s plesom, ki ga prircdi Učiteljski pevski zbor UJU, se bo vršil 1. februarja ob 20. uri v Ljubljani v vseh prostorih Trgovskega doma (Sinron Gregorčičeva ulica). Vsio prireditev ima od= bor v lastni režiji in bodo v paviljonih sode-* lovali tovariši in tovarišicc iz Ljubljane in okolice (Mostc, Hrušica itd.), kar jc tudi jamstvo za dobro postrežbo. Vstopnice a 10 Din si rezervirajtc v Učiteljski knjigami. Obleka ppomenadna. — Študiranje učitdljev na umJlviarzah. V zakonu o univerzah je dokičba, da se smejo učenci učiteljišč z odlično al'i prav d'obro opravljcnim izpitom zrelosti ali učiteljskim diplomskim izpifom po odločbi svcta filozof* ske fakultete sprejeti za redne slušatelje fi= lozofske fakultete, toda samo za pedagoško skupino predmetov brez piravice prehoda na drugc skupinc in fakultetc. To določilo velja zaključno s šol.skim letom 1940./41. Z ozirom na to zakonsko določilo so se obračali absol= ventje učitcljske šole. katerih zrelostna izpri= čevala niso izkazovala prav dobrega us.peha po določbah ki so bilc mcrodajne takrat, ko so se jim izdala zrelostna izpričevala, na fi= lozofskc fakultete, da se jim dovoli inskirip= cija kot rednim slušateljem. Starejša srednje^ šolska izpričevala na srednjih šolah Dravske banovinc izkazujejo namreč naslednje ocene učnega uspeha: odlično. hvalno, povoljno (dobro), zadostno, nezadostno; nezadostno jc negativen red, ostali pa so pozitivni redi. Sedanja sircdnješolska izpričevala pa izkazu= jejo naslednjc ocenc: odlično, prav dobro. dobro, slabo. nezadostno; prvi trije redi so pozitivni, zadnja dVa pa sta negativna. Pri= stojna oblastva so zaradi tega zaprosila mi= niistrslvo prosvcte za principijelno cdločitev. ali se smc ocena »zadostno« v starejših sred'= nješolskih izpričevalih smatrati za enakovred= no z oceno »dobro« v sedanjih naših srednjc= šolskih izpričevalih. Na to vpirašanje je mini= strstvo prosvete pod S. n. br. 37.320/30 odlo= čilo: a) da sc ocena »zadostno« v izpričevalih strokovnih srednjih šol kakor tudi occna »povoljno« po starih zakonih ne morejo iz= enačiti z oceno »dober« po novem zakonu; b) da v vseh drugih ncjasnih primerih o virednosti ocen odloča edino minis!'irstvo prosvete. — Na zadevo se še povrrncmo. — Vsem civilnim in vojaškim upokojen= cem! V izogifo ncpotrebnih 'rekiamacij jav= lja Dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim *in vojaskim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu razpisa fi= nančnega ministrstva z dnc 24. junija 1930., bro} 83.570/1'!. odkupnina za osebno delo za leto 1931. (kullik) odtegnila od februarskc pokojnine. Kuluk znaša tridncvno pokojnino, to je eno dcsetino mesečnih pokojninskih prejemkov brez dtraginjskih doklad. — »Gremo v Konotan«. Čitanka o Koro= ški za mladino. Priredil Rudollf Wagner. V spomin na desetletnico pltebiscita na Koro= škem je izdala »Slomškova družba« v Ljubljai ni knjižico za mladino o Koroški. Knjižica obsega popis slovenskega dcla Koroške, njen zgodovimski pregled, popis slavnih koroških Slovencev, razne Koroške pravljice in pripo= vc^k(?- črtice iz življenja na Karoškem, slikc o bojih za Koroško, narodne Koroške pesmi ln uganke. Knjiga je za mladino zelio posre= ceno sestavljena in jo bo mladina radi pcstre vsebine gotovo rada čitala. Posebno je treba omeniti, da je knjiga opremljena z lepimi sli= kami in llustracijami. Dobro bo knjiga služrla zlaati pn pouku zemljepisa, zgodovine in na= rodnega jezika. Zato ne bo smela manjkati v nobeni šolarski in učitelljski knjižnici. Knji= ga obsega 88 strani in stane 20 Din. — Zbirko Koroških spominov priporočamo, da se jo razširi v čimvečjcm števil'u med mladino, kei' je delo zelo posrečeno in v vsakcm ozvru pri= poročila vredno. — Nova tiskovina. Učiteljska tiskarna jc pravkar založila novo tiskovino »Tabela za izračunavanje odstotkov šolskcga olbiska«, na kar opozarjamo zlasti vodstva obrtnih na= daljcvalnih šol. Tiskovina stane 2 Din komad. MSadinska Matica. — Iz uprave. Ta teden se razpošilja 4. številka »Našega roda« na vse one šole, ki so naročile in prejcle tretjo številko, in sicer v istem številu kakor v deoemibru. Ob tej pri« ložnosti prosimo tudi one naročnike, ki nani za tretjo številko še niso poslali svojih na« kazil, xla store to nemudoma, ker se je sicer bati, da bo ta zamuda vplivala zelo kvarno na vsc nadaljniO naročevanje v tekočem šol« skem letu. Ker imamo v zalogi še v s e letošnjc številke, zato sprejemamo še vedno na= knadna naroeila ter je s tem omogočeno tudi zamudnikom, da dobe konccm lcta knjigc Mladinske Matice. OseJ»ne zadeve. —i Napredovali so učitelji(loe): V II./3. skupino: Naberaj Daniio, Vončina Josip, Do= linar Zdenka, Brandsteter Marjeta, Kušar Ana, Krciner Helena z 10%, Konečnik Milena, Ju= stin Cirila, Hrast Natalija, Strmšek Vekosla= va; v II./4. skupino: IzilakamRojc Olga, Perčič Angcla, Majerhold Marija, Amalietti Vikto« rija, Novak Ana, Marok Marija, Hauptman Zora, Škufca Jožcfa. Rus Stan.islava, Škergoit Karel, Škilar Josip, Zorjan Justina, Zuparičič Josip, Skpšak Stanisflava, Remic=Vrabič Pav« la Košmerl Vinko, Godec Alojzija. Gruden Danica, Bercc Vladimir, Engelman Vladimira, Hladnik Julija, Gostinčar Danica, Vaupot Mihaela, Jerše Danijela; v III./2. skupino: Špan Eladija. Učiidjsks pcvski zbor UJU. —pcv. Ob priliki pevskega tečaja 1., 2. in 3. februarja nastopi zbor s par točkami na zabavnem večeru, ki .se ibo vršil 1. februarja v vseh pirostorih Trgovskega doma. Tekom tega tedna sprejmete okrožnico, ki jo točno preoitajte in se ravnajte po njej. Točna ude= lcžba. jc vscm neobhodno potrdbna! — Oda bor. Stanovska organfzacsja UJU Iz poiferieniilva UJU. VABILO na sejo širjega sosveta UJU — poverje* ništvo Ljubljana, ki bo 1. februarja 1931. v risalnici državnega moškega učiteljišča v Ljubljani. Začetek ob 8. uri \zjutraj. Dnevni red: 1. Otvoritev po povevjeniku in ugo? tovitev sklepčnosti. 2. Poročila funkcijonsrjev. a) iajnika, b) blagajnika, c) urednika. 3. Učiteljska gospodarska Iposlovah nica. 4. Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. ¦ 5. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic. 6. Pevski zbov UJU. 7. Banovinska šolska razstava. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev, odnosno njih namestniki in vsi člani ožje; ga sosveta. Sejo smo sklicali izjemoma v Ljubljnno zaradi zabavnega \večera, ki ga priredi pevski zbor JJJU istega dne zve* čer v dvorani Trgovskega doma v Gvegorčičevi ulici. — iSamostojne predloge pošljite poverjeništvu do 28. januarja t. /., ker se na pozneje došle ne bomo ozirali. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništva Ljubljana, \dne 12. jan. 1931. Andrej Skulj, s. r., poverjenik. Josip Kobal, s. r., tajnik. Sz eruštev: Vabila: = ORMOŠKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO bo zlborovalo dne 7. februarja t. 1. v Ormožu. Začetek ob 9. uri. = IUCITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE-= ŽIŠKI SREZ bo zborovalo v soboto, dnc 7. februarja 1931. oib 10. uri v osnovni šoli na Vidmu. Na vzporedu je med drugim hospi* tacija v poizkusnem razredu delovne šolc (tov. Bitenca iz Leskovca) in druge aktualne stanovske zadeve. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — todbor. Poročila: + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 15. decembra v Ptuju. Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 165, število članstva v okraju 145, šfe« vilo članstva udeleženega na zborovanju 79, t. j. 54*48%. Tov. predsednik otvari zborovanje, po« zdravi navzoče ter došlega referenta banske uprave za kmetijsko nadaljevalno šolstvo g. prof. Krošlja. Dnevni ired se spremeni v toliko, da je prva točka refera't o kmetijskosnadaljevalnem šolstvu. G. referent oriše najprej našega kme= ta, ki je tcmeljni steber vsake države. Sve= tovna gospodarska kriza je spravila državo tja, da «0 se je'1'e zanimati za kmetski stan. To zanimanje se izraža Imed drugim z usta* navljanjcm kmetijsko=nadaljcvalnih šol. G. referent primerja to šolstvo razliičnih držav. V nekaterih državah je pohajanje teh šol abvezno, drugje ne. V nekaterih državah se sprejemajo u'čenci s 14. letom, drugje med 16 do 18 letom. (Pri nas se zahteva, da je fant &Jtarl7aet. To šolstvo naj vodi osnovnošolsko uču teljstvo. Tečaji se vrše v zimskih mesecih. Določeno je število ur za kmetijsko nadalje* valno 'šolstvo [n ,za go.spodmjske tečaje. Za slednje je treba večje število ur. Učni pripo* močki se dobe brezplačno od banske uprave, tako tudi inventar za gospodinjsko nadalje^ valno šolstvo. Učni načrti so izdelani pri ban= ski upravi. Ustanove to šolstvo krajevni činitelji, dovoljuje ga pa banska uprava. O delovanju v teh teičajih naj se piše v časopisih, tudi v dnevnike. V Dravski banovini je 'to šdlstvo precej razvito. Prcdnjačijo šole celjskega in v zadnjem času tudi ptujskega okraja. Tov. predsednik ise g. referentu iskreno zahvali za temeljit in obširen referat ter otvo= ri debato v katero so poisegali tovariši: Jan^ čič, Jurančič, iMervič Dora, Lešniik, Rusjan, Jančič Alojzija, Majer, Škodlar in Šestan, ki poudarja, da se učitdjstvu nudi zopet novo torišče, kjer lahko vzgaja zavednega Jugo« slovana. Tov. predsednik nato pozdravi šest tova* rišic, ki -so nanovo pristopile diruštvu, ter poda situacijsko poročilo. Govori najprej o seji izvršnega odbora v Beogradu, ki je danes samo eksekutha širjcga izvršncga odbora, v katerega so odšli vsi poverjcniki. Poslovanje centralc se je preuredilo. Pravila Udruženja še niso potrjena. Napotsled govori o domačem poverjeni? štvu, ki je najbolj agilno v državi. Spori, ki so se pojavljali med posameznimi društvi in poverjeništvom, se poJagoma likvidirajo. Kritični časi zahtevajo slogo v uči'teljskih vrstah. Organizacija bo imcla ugled in moč samo tedaj, če jc kompaktna. Veliko neprilik prizadeva učiteljstvu dajatev stanarinc in kuriva po občinah. Ta zadcva je vzcla učiteljstvu ves ugl.cd med na= rodom ga osovražila ter v mnogih slučajih prikrajšala na mesečnih prejemkih V debato, ki se je otvorila po poročilu, so poscgali tov.: Jančiio, Jarc, Eržcnjak, Majcr, Križaj, Jurančič, Šestan, Jančič Alojzija, Lovrec, Rusjan, nadzornik iGorup, iMajcen in Trobiš. Več ali manj so vsi govorili o rakrani učiteljstva, stanarini in kurivu. Tov. Jančič želi, da «e odbor društva za? vzame za vsa sporna vprašanja 'ter posreduje na lnerodajnih mestih. Tov. predsednik za» htcva pismene pritožbe, na podlagi katerih bo odbor sklcpal. Pri slučajnostih sc oglasi tovarišica Škod= lar ter popravlja zadnje poročilo v toliko, da je želela metodičnih predavanj pri zborova* njih inme takih o delovni šoli. Referat 'tov. Čokla o nas.topu službe, se zaradi pozne ure preloži na prihodnje zborovanje, katerega datum naj določi odbcr. V februarju sc Ibo vršila v Ptuju higijen* ska razstava, katere naj bi se učitdjstvo ude? ležilo. D. L. Šeslan, t. č. prcds. Kaukler, f. ič, tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUfe« LJANSKI SREZ — zahodni del jc zborovalo dne 13. decembra 1930. v Ljuibljani. !• Učiteljstva y tem delu sreza jc 138, včla* njenih je 133, navzočih je bi!o 112, t, j. 85%. Tovariš predsednik poda situacijsko po= ročilo obenem s poročiiom o zadnji seji šir^ šcga sosveta. Poroča nadalje. da sta bila dva člana odbora premeščena v drugi srez. Z vzklikom sta bila izvoljena na njih mesta to« varišica Lcnarčič^Vadnjal ter tovariš I. Mih* lcr. Tovarišica Ang. Vode je predavala o te= mi: »Pouk manjnadarjene dece«. Doibro pod^ prta s strokovnimi izkustvi, je predavateljica v temeljito zasnovanem predavanju podala smernice o mctodi pouka manjnadarjenih otrok, poudarjajoč individuaiiistični princip tcga pouka. Članstvo je njenim izvajanjem sledilo z velikim zanimanjem te.r ji ob koncu prisrčno aplavdiralo. Predscdnik opozori članstvo na redno plačevanje članarine. Sklene se tudi črtati iz imenika vse tiste člane, ki za pre'teklo leto še niso plačali članarine. Članstvo izrazi že= ljo, naj bi se na prihodnjem zborovanju prc« davalo o kmetijsko nadaljcvalnih šolah. P;red« sednik opozori še, naj člani podpirajo »Pro= sveto« s članki o prosvctnem delu med naro« dom, nakar zaključi zborovanje. S svojo navzočnostjo je počastil zboro= vanje tudi sreski načelnik g. dr. Andrejka, ki je v svojem nagovoru prisrčno pozdravil navzoče, želeč jim mnogo uspeha. Lovše, f. č. preds. Joaip Terpin, t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo drue 13 decembra 1930. v Žužemberku. Navzočih je bilo 23 članov, t. j. 76%. Zborovanje je otvoril predsedlnik Mer=> var ter poročal o seji širšega sosveta, ki se je vršila 18. oktobra v Ljubljani. Tam so se prctresale važne stanovsikc zadeve: 1. pisanje našega glasila »Učit. Tovariša«; 2. sodelbva* nje učiteljstva pri gospodarski poslovalinick 3. naš matorijalni položaj. Zborovalci so za« nimivo ponočilo z odobravanjem sprejeli. Nato J€ predavala tov. Anica Terpinova iz Doberniča o pouku risanja na osnovni šoli. Skrlbno in z veliko Ijojbeznijo sestavlijeno predavanje je želo obilo pohvale in priznanja. Predavanje za prihodnje zborovanje se* stavita tov. Irma Birumatova in tov. Milan Otrin o rokotvornem pouku in deškiih ročnih delih. Tov. predsednik predlaga, naji zbere vsa* ka šol-a našega društva snov za domoznanstvo svojega šolskega okoliša. Iz vscga tega zibra^ nega ma>terijal>a bi se napravilo potem skupno predavanje o domoznanstvu našega sodnega okraja kair bi bilo zeto koristno za poučeva^ nje tega predmeta. Ker se nihče veJ ne oglasi k besedr za^ ključi tov. predsednik Jcpo uspelo zboro= vanje. Fr. Mervar, RaŁa|ela Hrovato^, f- č- Preds- t. č. tajnica. . + LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. novemibra m. 1. v <M.esU nem domu v Ljubljani. Statistika: Navzočih 80 članov, t. j. 78%. Na novo sta vstopiii tovarišici Danica Mert cina in Vozelj Marija. I Situacijsko poročilo: Tov. predsednik ¦otvicri zborovanje s tovariškim pozdravom na vse, poscbej še pozdravi no\*o vstopivši tovarišici, n.akar obnavnava došle dopise od poverjeništva. Glede dajatve kuriva se raz= vije vsled konkretnega slučaja daljša debata, ki jo zaključi predsednik sklicujoč se na za= kon, ki je veljaven za vse clbčinske odbore brez izjeme in kjer se tega ne zavcdajo, jih treba stvarno poučiti, da je zakon zakon! Nato pncdava tovarišica Vodetova »O nalogah in drelu učiteljic« in tozadevn? vzgoji. Poudari, da sc delo učiteljic v izvenšolskem delu v marsiičem razlikuje od dcLa tovarišev ter da je pot.rebno zato. da se združujejo to= varišicc v svrho reševanja azkljojčno ženskih vprašanj. V debati s tovariši je pojasnila pre« davateljica, da taka združevanja učiteljic ni* so v nikakem naspirotstvu s skupno stanov^ sko organizacijo, katere člani so skoro vse tovarišicc, tako da tvori-jo precejšnjo večino v isti. Ravno v skupni organizaciji in s skup« nim delom si morejo tovarišice izbojevati popolno enakopravnost. Naslednja točka je bila prcdavanje undv. prof. dr. Ozvalda »O pomenu družinskega življenja za vzgojo«. G. piredlavatelj je pove« del zborovalce v duševno pioglobitev in opa^ zovanje družine in nje vpliva na človeka nek^ daj in danes, ko je priavo družinsko življenje že tudi pri nas — bela vrana Zaradi aktu^ alnosti teme prosi tov. predsednik g. preda* vatelja, da objavi svoje predavanje v »Po^ potniku«, kar mu ta tudi obljubi. Nato poda tov. Rostohar zelo informa=" tivno poročilo o seji širšega sosveta. Tovarišica tajnica poda poročil'o s kon* gresa N. Ž. S. o reformi pouka ženskih roo* nih del na narodnih šolah, nakar se debata o predmetu preloži vslted poz.ne ure na pri« hodnje zborovanje ter se zboirovanje za* ključi. M. Pelko, t. č. predis. Verščaj Z., t. č. tajnica. + VRANSKO UCITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 16. decembra 1930. v osnov« ni šoli na Gomilskem. Predsednik tov. Jarih je uvodoma pozdra* vil navzoče tovariše in tovarišice, zlasti no« vega tovariša Lada Kneisla. Prečital' jc po« sk>vil'na pisma tovarišev(ic), ki so bili preme* ščeni, nakar je otvoril zborovanje. Statistika: V društvu je včknjenih 33 to< varišev(ic), navzočih je bik> 22, obisk jc torej znašali' 66*6%. I. Tov. predscdnik jc prečital zaphnik zadnjega zborovanja, ki sc je odobril. II. jDopisi: Obravnavali so se sledeči dopisi: a) Dr. Thuma: Planinstvo. b) Pcdagoškc vrednote mladinskcga gibanja. c) UJU pov. Ljubljana br. 357/30=31, 14. diccembra 1920. Regulacija plač. d) UJU pov. Ljub/jana »Pro; sveta«. e) UJU pov. Ljubljana br. 282/30=31 z dne 28. oktebra 1930. f) Zapisnik grcmija trgovcev v Ljubljani z dne 29. sept. 1930. g) Učit. dom Maribor z dnc 4. decembra 1930. Znižanje olanarine. h) UGP br. 392/30.31. i) Preds. odb. učit. kmet. nad. šol Gosak — UstanavLjanje kmetijskonadaljcvalnih šol. Sklepi in predlogi*. Glede poučevanja ročnih del na učiteljišču je bilo skfenjeno: a) Zenska nočna dela naj se poučuje v vseh petih letnikih in mc samo v H. in II. Isto velja za moška ročna delia. b) Na šolah z več raz* redi naj se nastavi posebna učna moč sjamo za ročna dela. da bi se lit. ueitelji malo raz= bremenili in tako imeli malo več časa za iz= venšolsko delovanje. c) Počitniški rokotvorni tečaji naj bodo tudi za 'ueiteljice ne samo za učitelje. Glede ustroja počitniških tečajev za ročna dela zavzema učiteljstvo sledeče sta? lišče: Za podeželske šole je posebno važna go* jatev plctarstva, ščetkarstva in izgiotavljanja poljedelskega orodja. Savinjski kmet si je kupoval dioscdaj koše, košare, grablje, kosi* ščeta na sejmih, kar bi si sicer lahko sam doma izgotavljal ob dovoljni ročni spretnosti. Počitniški tcčaji naj mimo drugih ročnosti gojijo zlasti prej imenovane predmete. IV. Sledilo je predavanje tov. predsed* nika o praktični državljanski in nacionafni vzgoji v šoli in izven nje. V. Občni zbor se bo vršil 5. februarja 1931. ob 9. uri na Gomilskem. Jos. Jarh, preds. Kneisel Lado, tajnik. Če^koslovaškl učiteiii so prejeii za Božič 70°/odoklado k svoji plači. Češkoslovaško ministrstvo prosvete je v zvezi is finančnim ministrstvom izdalo p-ose^ ben zakon, ki predvideva učiteljstvu narodnih šol posebne doklade za Božič, oziroma Novo lcto. Ta zakon je izšel dne 14. oktohra 1930. Točka 144. imenovanega zakona pravi, da dobi vsak učitielj za Božič 70% priboljška od svoje redne plače. Poglejmo si sedaj, koliko ima tamkajšnje uči.teljstvo mesečnih prejemkov v češkoslo« vaških kronah, ki sem ji<h v drugi koloni pres vedel na našo dinarsko valuto koliko je do« bilo božičnega priboljška in koliko iisti znaša v dinarjih. (Kakor bo vsakomur jasno jc raz= predelnica- urejena po položajni; stopnji). 1050 Kc 1200 ., 1350 ,. 1500 „ 1650 ,r 1800 .. 1950 „ 2100 „ 2300 ,. 1785 Din 2040 „ 2295 ,, 2550 „ 2800 ., 3000 ., 3300 ,. 3500 „ 3900 „ 735 Kc 8401 „ 945' ,. 1050 „ 1155 „ 1260 „ 1365 ,, .1470 „ 1610 „ 1240 Din 1420 „ 1500 „ 1750 „ 1960 „ 2100 „ 2300 „ 2450 ,. 2700 ., 750 900 Placa: Kc 1275 .. 1530 Din 70% doklada: 525 Kc 890 Din 630 „ 1070 „ OpomniM moram, da upravitelji niso bili zadovoljni s tem priboljiškom, marveč so zahtevali večje boniteitc od učiteljstva. Končno so se pa le zadovoljili, ker upajo, d'a jim bo njihova zahtcva drugo leto uspela. Tudi uči* teljstvo TJI. kategorije je ddbilo priboljšek in to od 450 Kč (750 Din) nadalje. »Česky ul:itel« štev. 17. — !V iPragi ,dne 4. decembra 1930. Upajmo, da se bomo za prihodnji božič radovali skupno s češkoslovaškimi tovariši'?!