Izhaja vsak četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 vin.) - Posamezne itevilke se pro-—	dajajo po 10 vin.	:
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se i Domoljuba", Ljubljana,'k
ajo : Uredništvu
„Lzumuijuua , z.|uuijaiin, i\u Ditarjeve ulice it 2. Naročnina, reklamacije in inserat! pa : Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, -Kopitarjeve ulice it. 7. ==
Ste». 9.
V Ljubljeni, dné 27 februarja 1908.
Leto XII
Zn cesarjevo 60-letnico.
Dne 2. decembra bo šestdeset let, kar je ob usodnem, razburkanem času lepemu (i.semnajstletnemu mladeniču cesarski stric izročil težko krono avstrijskega cesarstva. I a mladenič je danes siv, upognjen starec, ki ga njegovi narodi vsi z občudovanjem, ogromna večina z ljubeznipolno udanostjo /alivaija za njegovo delo. Ni čuda, da so mu lasje izpadli iz glave; saj je nima svet, ki bi nosila toliko skrbi. Ni čuda, da so mu gube razorale gladko, jasno čelo in nežno mlado lice, saj ga ni med nami, ki bi bil doživel toliko hudih dni. Brata so mu umorili meksiški uporniki, edini sin je padel pod smrtonosnim orožjem, družico-«no mu je zabodlo podlega lopova ostro bodalce. Dva rodova sta zrastla pod njim; svetu se je med tem izpremenilo lice. On pa stoji na svojem mestu, miren kot vedno, marljiv kot prvi dan, skrben za druge, pozabljiv zase, in izvršuje svoje dolžnosti.
Temu cesarju se pripravljajo avstrijski narodi, da dostojno praznujejo praznik njegove vladarske šestdesetletnice. In nedavno je sam razkril svoje velikodušno srce in povedal, kakšnega slavlja si želi: ne šumnih veselic, ki se razgore do neba, pa hipoma, brez sledi ugasnejo, marveč dejanj ljubezni v blagor trpinom.
Ubogajmo ga tudi mi! Imamo nasvet, ki ga tu razložimo svojim bravcem, s čim mi praznujmo cesarjevo demantnico: položimo temelje za hiralnice po naših občinah; s skrbjo za onemogle, revne stare ljudi proslavimo skrbi, ki je ob njih najčastit-IJiveJši starec na svetu, — Frančišek Jožef — delal in trpel za svojo državo. Potrebno je to. Malo je občin, kjer bi ne trkali onemogli, stari reveži za skromen kot, za kosec kruha. Dokler morejo od
hiše do hiše, še gre, a pride bolezen, kam? V bolnišnico jim kažejo; tam se jih branijo in jim zapirajo vrata. Saj drugače ni mogoče. Bolnišnica je za bolnike, da jih zdravijo vešči zdravniki; onemogli starec pa ne potrebuje zdravnika; ta pri njem nima ničesar več opraviti; njemu je treba samo nekaj postrežbe. V srce se mora smiliti vsakemu človeku tak ubožec, ki hrepeni po kotiču, kjer bi mogel mirno zatisniti svoje oči, pa ga ne najde.
V Ljubljani imamo Kranjci hiralnico, a tam je prostora le za malo oseb; drugod pa razen v Komendi, Kamni gorici in še par krajih ni nikjer podobnega zavoda. In vendar bi ga morala imeti vsaka večja občina. Velika je ta misel, a izpeljiva je, seveda le ob požrtvovalni ljubezni. Naši ljudje so dobri: revež ne gre izpred praga našega kmeta brez daru: žrtvujejo mnogo za dobre namene med živimi in v oporokah. Dajmo, prekvasimo letos našo javnost s skrbjo za onemogle reveže in začnimo snovati občinske hiralnice.
Ni treba povsod takoj velikega kapitala; iz večine bi bilo že pornagano, da se dobi hiša v obližju farne cerkve v ta namen. Za zdrževanje revežev je manjši skrb in za to se lahko nabira denar počasi.
Občine naj se vzdramijo, saj s tem se na edino pravi način rešijo bremena, ki teži tako ali tako na njihovih ramah : z občinskega odbora sklepom naj sklenejo ustanovitev hiralnice; večje vsaka zase, manjše za eno ali tudi več far skupaj no eno. Same naj žrtvujejo v ta namen primerno svoto; zraven naj pa pobirajo prostovoljne doneske. Blagor mu, kdor ima kaj smisla za ubožca in reveža, ker ob hudem dnevu ga bo rešil Oospod; tako veli sv. pismo. Bogu posodi na boga+e obresti, kdor kaj daruje za reveža. Naši ljudje vedo to; in če nosijo težke stroške za razno-
vrstne javne potrebe, bo marsikomu padla iz rok tudi svotica za onemogle sobrate.
Kjer bi se dala izvesti ta misel po fa-rah in zvezati s cerkvijo, tem bolje. Povedali smo jo; Bog daj, da bi ne bilo zastonj! Stvar, ki smo jo izprožili je vseh, nad strankami, za vse. Zato naj se tudi vsi združijo, da jo uresničijo. In ko bo cesar zvedel, kako zvesti Slovenci praznujejo njegovo demantno leto, bo žarek veselja zablisnil v njegovih očeh in v imenu onemoglih revežev nas bo zahvaljal.
Mu mm
kandidatov S. L S. dne Zl.feb 1908.
»Po deželi se dani, liberalcem po-jemlje, zaslepljencem se odpirajo oči in v veseli nadi lahko zakličemo: čez šest let slovensko katoliško ljudstvo na Kranjskem ne bo zastopal noben liberalni poslanec več.« Tako je pisal »Domoljub« po končani deželnozborski volitvi I. 1901. Bil je dober prerok. Slov. Ljudska Stranka je priborila zadnji kmečki mandat (vipavsko-idrijski), ki je bil doslej v liberalnih rokah. Zastava S. L. S. zmagonosno plapola nad našo domovino. Naj govoré številke:
1. SODNA OKRAJA LJUBLJANA-VRHNIKA.
Oddanih veljavnih glasov 2653.
Dr. Šusteršič 2399 glasov.
Povše 2486 glasov.
Petrič 127 glasov.
Cobal 93 glasov.
Razcepljenih glasov je bilo 85, med temi je Kolenčevih okolu 40, neveljavnih glasov je bilo 126.
2. SODNA OKRAJA KAMNIK-BRDO.
Oddanih veljavnih glasov 1798.
Dr. Krek 1710 glasov.
17 glasov je bilo neveljavnih, ostali
glasovi so bili razcepljeni.
* * •
3. SODNI OKRAJI KRANJ, TRZlC IN ŠKOFJA LOKA.
Oddanih veljavnih glasov 1871. Demšar 1835 glasov. Zabret 1809 glasov. Razcepljenih glasov je bilo 24, neveljavnih glasov 84.
4. sodna okraja radovljica in kranjska gora.
Oddanih veljavnih glasov 1161. Pogačnik 1032 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 12, ostali razcepljeni.
5.	SODNI OKRAJI POSTOJNA. LOGATEC. SENOŽEČE. ILIRSKA BISTRICA,
CIRKNICA.
Veljavnih glasov je bilo oddanih 3065.
Dr. Žitnik 2267 glasov. Drobnič 2209 glasov. Cuček 800 glasov. Martinčič 784 glasov. Razcepljenih glasov 28, neveljavnih 84 glasov.
• • •
6.	SODNA OKRAJA VIPAVA IN IDRIJA.
Oddanih veljavnih glasov 1531. Lavrenčič 1061 glasov. Premerstein 454 glasov. Mlinar 16 glasov. Neveljavnih glasov 16.
7.	SODNI OKRAJI NOVO MESTO, KO-
STANJEVICA IN KRŠKO.
Oddanih veljavnih glasov 1599. Dular 1510 glasov.
30 glasov je bilo neveljavnih, ostali razcepljeni.
• » •
8.	SODNI OKRAJI TREBNJE, ZATlClNA, ŽUŽEMBERK, MOKRONOG, LITIJA IN
RADEČE.
Oddanih veljavnih glasov 3504. Košak 3132 glasov. Dr. Lampe 3070 glasov. Mandelj 3008 glasov. Prijatelj 190, Pehani 188, Tomic 175, Slane 171, Weinberger 97, Cobal 95, Mlinar 71, Firm 62. Razcepljenih glasov 126, neveljavnih 210.
♦ ♦ ♦
9.	SODNI OKRAJI KOCEVJE-RIBNICA
VELIKE LAŠČE.
Oddanih veljavnih glasov 1968. Jaklič 1489 glasov. Bartol 1414 glasov. Merhar 525 glasov. Rus 392 glasov.
138 glasov je bilo neveljavnih, ostali razcepljeni.
10. SODNA OKRAJA ČRNOMELJ IN METLIKA.
Šuklle 924 glasov.
Mazelle 696 glasov.
Neveljavnih glasov 33. razceplje-l( nih 6.
Kandidatje Slov. Ljudske Stranke so torej pri volitvi dobili 17.446 glasov, nasprotniki, če jim vštejemo tudi skorc vse razcepljene glasove, 3244 glasov. Kandidatje Slov. Ljudske Stranke so zmagali nad nasprotniki z ogromno večino 14.202 glasovi!!
Našim volivcem čast! Njihovo zaupanje je temelj, ki na njem stoji stranka in njeni poslanci. Sijajen, močan je. Da se zidati na njem največja stavba v boijšo bodočnost našega ljudstva. Temelj stoji: zidarji na delo!
ZAHVALA
častltlm volivcem v kmečkih občinah na Kranjskem!
Za častno zaupanje, izkazano nam s tako ogromno večino, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Prizadevali se bodemo, da to zaupanje opravičimo z vestnim delom za blagor in napredek ljudstva.
Z Bogom za krščansko ljudstvo!
Bartol. — Demšar. — Drobnič. — Dular. — Jaklič. — Dr. Lampe. — Košak. — Dr. Krek. — Lavrenčič. — Mandel]. — Pogačnik. — Povše. — Šuklje. — Dr. Šu-steršič. — Zabret. — Dr. Žitnik.
Političen pregled
TOBAČNI PRORAČUN.
Dne 18. in 19. svečana je razpravljal proračunski odsek o stroških in dohodkih pri tobaku. Kakor znano ima pri nas le država pravico kupovati in prodajati tobak, kar ji nosi velike dobičke. V naši državni polovici je 29 tobačnih tovarn, od katerih dobi država približno vsako leto 150 milijonov kron. Zanimivo je, da se pokadi v Avstriji od leta do leta več tobaka; tako je imela država lansko leto okrog 4 milijone kron več dobička pri tobaku kot predlanskim. Za tekoče leto pa so proračunani čisti dohodki na 151,191.400 kron.
Ko so razpravljali v proračunskem odseku o tobaku, sta se oglasila tudi naša poslanca dr. Žitnik in dr. Korošec. Obadva sta odločno zagovarjala zboljšanje plač delavcem in nižjim uradnikom po tobačnih tovarnah ter trafikantom po deželi. Država, ki sprejema dan na dan toliko dohodkov od tobaka, mora tudi poskrbeti, da bodo primerno plačani tisti, ki ji pomo-rejo do dobička; to so pa delavci in trafikanti. Vrhu tega naj poskrbi, da bodo njena podjetja vzgled zasebnim tovarnarjem
v vseh ozirih, zlasti pa v skrbi in ljubezni do delavcev. — Odsek je sprejel resolucije naših poslancev ter odobril proračun.
kdaj bo državni zbor sklican?
Državni zbor sedaj nima rednih sej, ker se vrše po posameznih kronovinah volitve deželnozborskih poslancev. Ko pa potihne volilno gibanje, skliče vlada zopet državni zbor — dne 17. marca — da nadaljuje svoje delo do Velike noči. Nato se zasedanje na Dunaju zopet prekine m tedaj se skličejo posamezni deželni zbori.
trgovinska pogodba s srbijo.
Trgovinska pogodba s Srbijo, ki je delala naši in srbski vladi dolgo časa mnogo preglavic, ie vendarle sklenjena in bo podpisana začetkom marca. Olavna ovira, vsled katere se obe vladi nista mogli zie-diniti. ie bil svoboden uvoz srbske živine v Avstrijo. Srbiii je bilo mnogo na tem ležeče. da se ji uvoz dovoli, ker nima nikier tako dobrega trga za svojo živino, kot v Avstriii. naša vlada ie na vedela, da bi zaradi teea avstrijska živinorela zelo trpela in da bi za tako nogodbo nikdar ne mogla dobiti avstriiskih kmetiiskih poslancev. Slednlič je Srbiia vendarle morala odnehati. Po pogodbi ie onemogočen uvoz srbske živine v Avstrijo, dovolien ie pa uvoz mesa. ki ga morajo prej avstrijski živino-zdravniki še na srbskih tleh pregledati, da se prepreči razširjenje bolezni. ___
splošno starostno zavarovanje.
Bravcem »Domoljuba« je znano, da je namerjala vlada v kratkem predložiti državnemu zboru predlog o splošnem zavarovanju za starost. Toda ta predlog bi obsegal samo zavarovanje tovarniških delavcev in bi stal državo skozi 30 do 50 let po 100 milijonov kron. Sedaj pa zahtevajo vrli krščanskosocialni poslanci, da se ne zavarujejo le tovarniški delavci, temveč tudi obrtniki ter mali in srednji kmetje. Tako splošno zavarovanje je težje in dražje, toda bilo bi za kmetijski stan neizmerne koristi. Trdno upamo, da bodo naši poslanci vse storili, da se tudi doseže.
deželnozborske volitve na tirolskem.
Na Tirolskem so zmagali po vseh kmetijskih okrajih krščanski socialci. Tako imajo že sedaj zagotovljenih 25 mandatov.
deželnozborske volitve na
Češkem.
Na Češkem so bili dosedaj najmočnejša stranka mladočehi, ki so z našimi liberalci v bližnjem sorodstvu ter jim skoro na las podobni. Toda zadnje državnozborske volitve so jih skoro popolnoma uničile in ista usoda jih je zadela tudi pri deželnozborskih. Izgubili so 16 mandatov! Nasprotno pa se vedno bolj dviga kmetijska stranka — takozvani agrarci — in katoliška narodna stranka. Izmed 62 poslancev, ki so bili sedaj voljeni, je 44 agrarcev!
Katoliško narodni poslanci so dobili pri zadnjih deželnozborskih volitvah 678 glasov, sedaj pa že 15 tisoč. — Tako vidimo, da po vseh kronovinah potiskajo počasi liberalce v kot, na njih mesta pa stopajo mlade stranke, ki so voljne in zmožne dela.
GENERAL STESELJ NA SMRT OBSOJEN.
Vojno sodišče je obsodilo generala Steslja, »junaka portarturskega«, na smrt. Očitali so mu in mu menda tudi dokazali, da je brez potrebe predal Port Artur Japoncem in bil tako vzrok, da je Rusija zgubila vojsko. — Vzete pa mu s smrtno obsodbo niso tudi državljanske pravice in časti. Z ozirom na hrabro hranitev portar-turske garnizije in osebno hrabrost Stessevo bo sodišče carja prosilo, naj smrtno obsodbo izpremeni v desetletno trdnjavsko ječo. Pričakovati je, da ruski car tej prošnji ugodi.
VOJSKA MED TURČIJO IN RUSIJO.
Rusija je baje na Kavkazu mobilizirala vso armado. Na meji proti Turčiji je na vseh važnih točkah osredotočena pehota in konjenica.
SPORAZUM MED AMERIKO IN JAPONSKO.
Pri sprejemu japonskega poslanika je predsednik Zedinjenih držav severoameri-ških Roosevelt naglašal potrebo, da se spor med obema državama reši mirnim potom. Poslanik je izjavil, da tudi japonski cesar želi miru. To kaže, da se v kratkem ni bati resnejših nasprotij med Ameriko» in Japonsko.	*
SPOR MED TURČIJO IN PERZIJO PORAVNAN.
Turške čete Sandžabukala še niso zapustile, ker dotično sultanovo povelje vsled prometnih ovir še ni dospelo do poveljnika. Turški sultan resno misli s po-mirjenjem. To potrjuje tudi okolnost, da ostane perzijski poslanik, ki je bil že odpoklican, v Carigradu.
Najnovejši dogodki.
Na Dunaju so 19. t. m. čutili močen potres, ki pa ni napravil posebne škode.
Na Lotrlnškem sta 20. t. m. trčila tovorni in poštni vlak. Škoda je velika. Mrtev je en uslužbenec, trije so ranjeni.
V	Barceloni na Španskem sta se zopet razleteli dve bombi, ki sta več oseb do smrti ranile.
V	Berolinu se je končala 21. t. m. s poravnavo neka tožba med občino in nekaterimi mlinskimi posestniki, ki se je začela leta 1430 in je z večjimi prekinjenji trajala do 21. t. m. Tožba je torej trajala celih 478 let.
V	Rimu so skušali pred zbornico prirediti socialistični delavci veliko demonstracijo za odpravo veronauka iz šol. Policija je prepovedala te izgrede.
V	Peterburgu je policija prišla na sled jako nevarni zaroti. Zarotniki so sklenili umoriti velikega kneza Nikolaja in mnogo drugih državnih uradnikov. Več sumljivih oseb je bilo prijetih.
V	New Yorku obstoja neka skrivnostna družba z imenom »črna roka«, ki je že mnogo oseb spravila s sveta. Pretekli teden so našli zopet mrtvo truplo nekega Laha, kateremu je manjkalo več udov in jezik v ustih.
Na dunajskem vseučilišču je nastal pred dnevi velik pretep med nemško-na-cionalnimi in židovskimi visokošolci.
Dunajski župan dr. Lueger se nahaja v Lovrani poleg Opatije, da si okrepi zrah-lano zdravje.
Izobrazbi.
Turške vojske
Nasledil ga je sin Bajezid. Imenovali so ga blisk, ker jc hitro kot blisk in strela preplavljal s svojim četami krščanske dežele. Podvrgel si je Bosno, Albanijo, Ru-muni;'o in del Ogrske. Tedaj se je Šele tnalo zganila srednja Evropa. Zaslutila je malo, da ne preti nevarnost samo Jugoslovanom, ampak da se turške čete raz-lijejo čez čas tudi lahko v Nemčijo, ki je mirno živela in se razcvitala, dočim so krotili naši dedje Turka.
Ogrski kralj Sigismund je zbral precejšnjo vojsko in jo peljal na Dolenje Ogrsko. V armadi so bili Slovenci, 8000 Francozov, skoro sami plemiči, mnogo Štajercev, Bavarcev in Ogrov. Pri Niko-poliu ob Dol. Donavi se je vnel boj.
Francozi so preveč zaupali na svojo moč in so se podali v prve vrste. Kmalu so bili odrezani od svojih. Borili so se kot levi, toda število je bilo majhno in boj brez uspeha. Ogri in Vlahi so začeli nato bežati, Štajerci, Bavarci in Slovenci so napadali, a ves trud je bil zaman. Sigismundova vojska je bila poražena popolnoma, a kralj sam je komaj ušel na majhnem čolničku. Spremljal ga je zvesti celjski grof Herman in par drugih plemenitašev. Turki so ujeli in.000 kristjanov in jih še isti večer obglavili na sultanovo povelje in napravili piramido glav na bojnem polju. A tudi Turkov je obležalo 20.000 na bojišču.
Po Bajezidovi smrti so se pričeli v Turčiji notranji prepiri. Tedaj je bil čas, da bi se združili evropski narodi in pognali Turka. Papež Evgen IV. in slavni kardinal Julijan sta pridigovala križarsko vojsko. Res se je zbralo nekaj francoskih, nemških in benečanskih krdel. A Turek si je že opomogel na znotraj. Zavladal je Mohamed I., ki je uredil znova državo, okrepil vojsko z novimi močmi in sestavil veliko brodovje. Začel je napadati krščanske dežele, drl noter do Solnograda in Bavarske in leta 1420 zmagal Benetke. Turška moč je rasala od dne do dne. V tej dobi so začeli Turki tudi pleniti po slovenskih deželah. Vsako desetletje so jo gotovo prilomastili divjaki, pobijali, morili,
odvajali v sužnjost deklice in krepke fante in može. Za seboj so puščali jok in stok in pogorišča. Kake tridesetkrat so se vsuli čez naše dežele. Ni ga skoro kraja na Slovenskem, kamor bi jo ne bili primahali. Še danes živi mnogo pripovedk med ljudstvom o njih krvoločnosti, pa tudi o ne-ustrašenosti naših pradedov. Ko se je bližal Turek deželi, so po najvišjih hribih zagoreli kresovi ter naznanjali nevarnost. Prebivalci posameznih vasi so znesli svoje premoženje v tabor, to je bil obzidan prostor za obrambo, združen s farno ccr-kvijo. Tu so se branili fantje in možje, pomagale so tudi žene in dekleta z vrelo vodo, skalami, starci in starke so pa m lili v cerkvi in prosili božje pomoči. Vč: sih so divjaki počenjali grozovite stvari. Nedolžne otročiče so sekali, duhovnike izpred oltarjev vlačili in pobijali, svete ho-stije po tleh trosili in hodili s procesijo okrog zapaljenih vasi in nosili na koleh nataknjene otročje glave. Včasih so napravili stebre iz človeških glav, okoli katerih so plesali. Pripoveduje se tudi, kar pa ni zelo verjetno, da so srkali človeško kri iz svetih posod in se mastili s človeškim mesom in se prepasovali s črevesi pobitih in oskrunjenih žrtev. Naši pradedje so jih često izplačali. Najbolj so jih potolkli pri Brežicah leta 1480, pri Trbižu in Beljaku leta 1484 in pozneje v Hrušici, na poti med Logatcem in Podkrajem. Še dandanes se imenujejo po njih strmi klanci v Hrušici »Turški klanci«. Podirali so nanje zažagane smreke. Turki so bili tako iznenadeni, da niso mogli bežati niti se boriti in popadali skoro do zadnjega. Slavno znana so imena kranjskih junakov, ki so se jih Turki bali kot hudič krsta. Trepetali so pred Kacijanarjem, ki jih je napadel mnogokrat v njihovi domovini, pred Herbartom in Andrejem Turjaškim, pred Lenkovičem in drugimi.
Sultan Mohamed ni zastonj rekel na smrtni postelji: »Naša noč napoči, pa sledil ji bo še svetlejši dan.« Naslednik Mu-rad II. je bil ravno tako zmagoslaven. Napadel Je poljsko kraljestvo in premagal kralja Vladislava pri Varni leta 1444. Na bojišču je obležal mrtev kralj sam in papežev poslanec Julijan, ki je vedno navduševal krščanske kralje na boj proti grozovitemu sovražniku. Zdaj je prišla vrsta na Carigrad. Sultan je obkolil mesto z 250.000 vojaki na kopnem in na vodi ter ga vzel leta 1453. Na prekrasni cerkvi sv. Zofije je zavel polumesec, mesto je postalo sedež turške vlade in se je zvalo Štambul. Tako se je maščevala hinavska politika bizantinskih cesarjev, ki so skoro vedno pomagali Turku v boju zoper svoje krščanske brate.
MMeniìRn organizacijo.
Iz odsekov.
Št. Vid nad Ljubljano. Naše nedeljske sestanke smo omejili na vsako drugo nedeljo. Zadnja dva sta bila zelo zanimiva; na Svečnico smo prerešetali vse telovad-
ne zadeve, o uniformi, izletu, lavni telovadbi itd. Pristopilo je ta večer pet od-raščenih mladeničev-junakov, katerih smo zelo veseli. Minulo nedeljo smo poslušali zanimivo predavanje našega gosp. predsednika. Vloge za lepo igro so že tudi razdeljene in ne bo dolgo, ko bo na našem odru nastopilo zopet nekaj novih igralcev. Tamburaško skušnjo imamo enkrat na teden, telovadbo pa trikrat. Ob torkih nam-reč tvorijo svojo vrsto poleg vaditeljev starejši fantje. Po pustu pričnemo zopet z naraščajem. »Domoljub« čitajo vsi člani. Kdor ni bil sam naročen, preskrbel je odbor oziroma predsednik, da ga čita. Fantje, le držimo se, kakor nas »Domoljub« uči, potem se nam ne bo bati nasprotnikov. ker jih ne bomo imeli. Na zdar!
Idrija. Dne 26. januarja 1908 se je vršil I. redni občni zbor telovadnega odseka »Katoliške delavske družbe« v Idriji s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Ob 4. uri popoldne otvori brat predsednik občni zboi, pozdravi navzoče, se zahvali za udeležbo ter omenia, da je že 13 odsekov na Kranjskem in na Štajerskem. Zatem poroča brat tajnik v daljšem poročilu o razvoju odseka od ustanovitve do novega leta. S telovadbo se je pričelo 25. marca, in sicer je bilo v začetku le dvanajst članov, med letom jih je pristopilo štirinajst, odstopilo pa pet. tako da nas je koncem leta ostalo 21. Odsek je imel 14 rednih sej in dve izvanredni seji ter en izvanredni občni zbor. V mesecu oktobru nam je katoliška delavska družba prepustila srečo-lov pri svoji veselici dne 25. oktobra, kateri nam je prinesel 186 K 32 h čistega dobička. za katerega smo kupili drog, kateri nas je stal 157 K 93 h na mestu postavljen. Dalje smo nabrali na Silvestro-vem večeru 68 K 29 h, kar bodemo porabili za bradljo, ki jo v teku februarja dobimo. Omenja tudi. da se je v decembru sprožila misel vpisavati podporne člane, katerih je pristopilo 32 s 1. januarjem leta 1908. Nato poda brat blagajnik poročilo iz katerega se razvidi, da je imel odsek v letu 1907 519 K 44 h prometa, in sicer: dohodkov 321 K 15 h, stroškov 198 K 29 h. Slednjič poroča brat načelnik o telovadbi ter povdarja posebno disciplino in pogum ter izvoli brata Flander in čibej za vadi-teljski zbor. Pri drugi točki, volitev odbora, so bili izvoljeni: brat Medvedič za predsednika, brat Laoajne Franc za podpredsednika. Svetličič Franc za tajnika, brat Rupnik Peter za blagajnika, br. Svetličič Ivan za odbornika, brat Kogej Leopold za načelnika, brat Jurman Matevž za podnačelnika ter obenem zadnja dva tudi za odbornika. Nato se oglasi brat Kanduč, ki povdarja neobhodno potrebo stroge discipline v odseku. Meni tudi, da bi se red ložje zdržal, ako bi načelnik tudi kal predaval o pomenu in obsegu discipline. Gospod Zevnik izraža žello, naj bi vsi telovadci brez izjeme oblskavali predavanja mladinskega odseka, ki je bistveno donol-nilo telovadbe. Kakor se v človeku druži s telesom duša in če en del napreduje, mora tudi drugi, tako naj sta tudi tesno zdru-
žena telovadni in mladinski odsek. Prvi naj bi bil takorekoč telo, drugi pa oživljajoči duh zdrave mladinske organizacije. Brat Rupnik predlaga, naj bi se o priliki občnega zbora določili tudi skupni izleti in nasvetuje za letos izlet na Vrhniko, v Cerkno in Črni vrh, krajši izleti pa naj se prepuste odločitvi odbora. Sprožilo se je vprašanje, ali naj bi kazalo med telovadbo odstraniti vse gledavce. Mnenja so bila različna, toliko bo že skrbel načelnik, da ne bodo nepoklicani motili telovadbe, za-braniti pa docela dohod m kaže. ker imamo precej podpornih članov, ki jih gotovo telovadba zanima. Po vzoru telovadnega odseka pri Devici Mariji v Polju se je sklenilo soglasno kupiti telovadne znake, ki jih bo odslej moral nositi očitno ob nedeljah in praznikih vsak telovadec, sicer zapade za vsak slučaj globi 10 vinarjev. Brat Kanduč opozarja, nai bi telovadci pridno nosili v »Čebelico«. Priporoča tudi tednik »Domoljub« zaradi njegovih pod-učnih člankov o telovadbi in izobrazbi sploh. K temu pristavlja brat predsednik, da je res treba štediti, ker si bodo telovadci morali kmalu napraviti uniformo. — Ker je bil dnevni red izčroan in se ni nikdo več oglasil k besedi, zaključi brat predsednik občni zbor s pozdravom: Na zdar!
Ljubljana. Naš vaditeliski zbor se pripravlja že prav pridno za javno telovadbo. ki jo priredi dne 3. majnika tega leta v Ljubljani. Kakor kažejo načrti za to prireditev, bo javna telovadba zelo lepa. Nastopilo bo poleg nad 100 članov-telovad-cev tudi 50 članov naraščaja. Vabila za sodelovanje in natančnejši spored se razpošlje prihodnji teden.
Listek.
Družina.
Novela. Spisal Ant. Erjavec. I.
Poslavljali so se tistikrat — lep nedeljski večer je bil in sladko so cvetele lipe — amerikanci od svojih prisrčno ljubljenih. Okna so žarela in gorela po vasi kakor na sveto noč, in reka je bučala v ozadju, kakor po hudi uri.
Iz krčme sredi vasi, ki je imela nizko streho in trhlene podboje, je stopila gruča fantov z vzboklimi prsi in klobuki na tilnikih. Ošabno so govorili in se krohotali kakor na predpustni večer. Preko ramen so se spoprijeli z lopatskimi rokami in so jo mahnili po sredi ceste skozi vas, vsi razposajeni in razveseljeni, ker je bilo nebo tako čisto in nič blata po kolovozu.
»Kam gremo, fantje?« vpraša Zaliznik in si popravi kurje pero za klobukom.
»Naprej h Košarju. Tam bo vina na litre, solza pa še več,« odloči Robavs z moško besedo.
In zavriskali so fantje in so zavili, kamor je bilo rečeno in zapovedano. Robavs je namreč bil prvi in najstarejši med fanti.
Blizu reke je bila Košarjeva hiša, dol-ga in široka. Ob oglu jo je varoval debel oreh, tako visok in širok, da so se čez pol strehe razprezale njegove krivenčaste veje. Pod njim so se razpostavili fantje tako, da jim je luč od okna sijala v lica in oči. —
»Začnimo, pa lepo in počasi!«
Poskušali so najprvo po tihem, nato so široko odprli usta in zapeli:
Oh zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj nas več ne bo . . .
»Saperlot, fantje, to je bilo pa lepo!« se oglasi Košar, ko jim odpre duri. Zdaj pa kar notri, da se napijemo in najokamo zadnji večer.«
Zasmejali so se fantje-junaki in so bili ponosni. S trdimi škornji so stopili čez vežo in hišni prag. Stefan rdečega vina se je mogočno bliskal na beli mizi.
»No, no. Matevž, kaj pa misliš? Ali je ta rdeči miklavž na mizi za nas pripravljen in postavljen?«
»Kakopak! Saj ga ne bomo skupaj in tako-le prijateljski nikoli več.«
Posedli so fantie krog mize. nanivali sebi in gospodarju in bili veseli in žalostni, kakor že dolgo ne. Počasi so se zbirali tudi drugi fantie in možakarji, tako. da je bila nazadnje polna skorai vsa soba. Mnoei izmed niih so. kakor Košar, nocoj zadnjič veseliačili na domači zemlji.
Ob peči je sklonjena sedela Barba, Košarjeva žena in gospodinja.
»Barba, kaj pa ti tako objokana? Po-glei. hčerko sem ti pripeljal,« pravi sosed Balant. ko stopi skozi vrata, in za njim Katarinka, Košarjeva domača hčerka.
Barba skoči pokonci, vsa bleda v obraz in krvava v oči.
»O. Katarinka! Kod si se zopet potepala? Ti otrok! Povej!«
Gostje po sobi so utihnili in se ozrli v dekleta. Bila je mlada in lepa; lase je imela razmršene nad ušesi in čelom. Zmedeno so ji gledale oči na desno in levo. Bila je nekoliko slaboumna že od mladosti in rojstva.
»No, povej, kje si bila celo popoldne in cel večer!
»Vse povem, ko se mi bo zljubilo. Ampak, vi mi prej recite: zakaj je nocoj tu pri nas ljudi toliko kakor na semnju? In zakaj vsi kriče in se deró, kakor bi prodajali vole? Recite!«
»No, Katarinčica. le povej, kod si hodila nocoj?« se oglasi oče prijazno in ljubeznivo.
»Povejte, vi očka, ponrej: zakaj pijejo fantje vino pri nas, ko ni Božič in ni pustni večer nocoj? Povejte!«
Tako je govorila Katarinka očetu in materi v obraz in se smejala z blaznim smehom, da so ji bliščali za lepimi ustnicami zobje, beli kakor sneg in sladkor. Barbi je postalo hudo pri srcu, ko je gledala svojo hčerko-nesrečnico. Zajokala je in skrila obraz hčerki na rame.
»O ti moj otrok, kako nas Je Bog kaznoval s teboj. Ti neumnica — kri moje krvi! O kako Je hudo!«
w
Spogledavall so se gostje in govorili tiho med seboj. Košar je prijel Katarinko mehko za roko in ponovil vprašanje:
»Kod si hodila, Katarinčica?«
»Dajte in recite, vi očka: zakaj me gledajo ti ljudje tukaj kakor medveda, ko ga vodi Hrvat na verigi? Dejte in recite!«
Zopet se je Katarinka zasmejala hudomušno in zaplesala proti peči, kjer je v kotu čepel domač pastir Aleš. Prijela ga je za ušesa in zakričala nad njim:
»Proč, potepuh! Tukaj bom sedela jaz, ki sem domača hči in imam pravico sedeti, kjer se mi zljubi.«
Košar se je obrnil k Balantu.
»Kje si dobil dekleta?«
»V župnišču je ostala do Marijinega zvonenja in ni hotela domov. Potem sem prišel jaz po cesti, pa so mi jo izročili, bla je k nam in smo ji skuhali večerjo.«
»Ježeš, v župnišču!« se prestraši Barba. »Kaj si bodo mislili gospod!«
Tedaj se oglasi Katarinka pri peči:
»V župnišču, ja, ja! Pravijo gospod, da očka ne smejo v Ameriko! Ja, ja, ja-la, la, la!«
Katarinka je zapela razposajeno. Barba pa je zajokala v žalosti in bolesti. Za laket se je obesila svojemu možu s krčevito sklenjenimi rokami in mu gledala v obraz z divjimi in obupno-bliščečimi očmi.
»Matevž, ti ne pojdeš nikamor od mene, prav nikamor. Saj so gospod tako
rekli Katarinki! Nikamor ne pojdeš!---
Stran nesite tisto vino, čemu vam bo? Saj Matevž ne gre nikamor! Vi ga mi hočete s silo iztrgati iz mojih rok in izruvati iz mojega srca---«
Kričala je Barba in jokala krčevito. Fantje in možakarji so utihnili in gledali prestrašeno ta žalostni prizor slovesa. Tudi Barba je počasi utihnila. Na prsa se je naslonila Košarju in ihtela s pridušenim jokom. Tedaj je priplesala Katarinka od peči na sredo sobe in se pričela smejati čudno in neumno očetu in materi.
»O očka, o mamka, kaj je to? Glejte, kako jokajo veliki ljudje, mi mali pa plešemo in se smejimo. La-la-la--«
Gostom je postajalo čudno pri srcu. Nihče se ni več zasmejal in marsikdo si je obrisal solzo iz oči. Fantje so vstalf izza mize in hoteli oditi. Zadržal jih je Robavs z veljavno besedo.
»Ostanite, fantje! To vino bomo popili in zapeli bomo v tolažbo še kako pesem«
»Tako je, fantje, le še ostanite!« se oglasi Košar ter se izvija ženi iz rok. — »Katarinka, ti pa pojdi spat nocoj!«
»Pa ne grem, očka, pa ne grem! Spat že ne nocoj! Vina mi dajte kozarec, pa pojdem.«
»Nä ga, v slovo, Katarinčica.«
Nagnila je dekle kupico in izpila do dna. Zaplesala je potem proti kamrici in odšla spat.
Fantje in možakarji so se zopet zapletli v živahen pogovor. Pripovedovali so smešne in resne, kakor je nanesla beseda.
Barba pa je s krvavimi očmi sedla h Košarju in ga prosila in rotila, da ostane doma.
»Saj je že vse pripravljeno, čemu bi
se skesal zadnji dan?«
»Ampak pomisli, Matevž, v kaki revščini nas boš pustil tukaj doma. Hiša je tako zadolžena, da bo kmalu prišla na boben, ti pa greš z doma. In krlo bo delal zdaj pri nas? Nikogar ni. Ako greš, kaj bo?«
»Saj v kratkem pošlium prislužek in potem si boste odpomo^li. Kar sem sklenil, stoji kakor pribito in nobene solze me ne premagajo. Kako pa naj shajam tu doma, ko ni zaslužka niti za vsakdanjo skorjo kruha? Vse izgine gospodi v požrešne žepe in želodce, mi pa tolčemo lakoto čez teden in močnik in krompir ob nedeljah. Ali ni res tako, Balant?«
Sosed je udaril s pestjo po stegnu in pritrdil in prikimal.
»Cisto res, in še enkrat rečem in povem: res je tako! Kdo bo shajal dandanes, ko je kmet na slabšem kakor pastir njegov? Edina rešitev naša je, to vam pravim in povem — Amerika! Bog bodi zali valjen zanjo! Jutri se jih samo iz naše vasi odpelje dvajset. Ce Bog dà, čez par let bomo vso vas prestavili in prepeljali čez morje.«
Barba je zajokala vnovič:
»Matevž moj, premisli verdar, da ti ne smeš za drugimi. Naj gredo oni kamorkoli; ali ti imaš ženo doma, ti imaš blazno hčer v hiši, ti boš pobral zadnje krajcarje in pustil berače na domu. Kaj bo s Katarinko, kaj bo z menoj, ako v resnici misliš v Ameriko?«
Balant je še enkrat udaril s pestjo po stegnu.
»Matevž, bodi pameten in ne ubogaj babe in njenega kislega obraza. Vsaka ženska joka v jarmu zakona trikrat na dan. To je bilo tako in bo tako, odkar se je Adam oženil z Evo. Mi pa gremo v Ameriko magari peš čez morje, če nam barka uide pred nosom. Denar bomo kovali v Ameriki, kakor ga je še vsakdo, ki si je upal čez lužo. Korajža velja, in ta je pri nas!«
Barbi se je tajalo srce, ko je poslušala Balantove besede. Oklenila se je vnovič svojega moža.
»O, saj ne pojdeš nikamor, Matevž!«
»Pusti me v miru, Barba. Kar je sklenjeno, je pribito! Sveti Peter ne premakne moje volje.«
Pri teh moževih besedah se je vlil potok solza Barbi čez lice. Dvignila je roko in ukazala s prstom po sobi:
»Vi ste zapeljali Matevža, vi vsi, ki ste se nocoj zbrali, da pijete vino na mojo žalost! Proč se poberite, vam rečem in za-povem! Matevža pa mi pustite, on je moj mož, on je oče moje Katarinke, on mora ostati doma pri svoji družini! Svete so vezi družine!«
Barbi so se svetile krvave oči v ženskem ponosu. Fantje in možakarji so se spogledavali.	(Dalje prih.)
Ženin v stiski.
V prijaznem trgu na Notranjskem je služboval pri sodniji, kakor pravijo pri »rihti«, Nace Grmek. Bilo je to pred par desetletji, ko so bili taki uradniki plačani ne samo s svetlimi cekini, ampak tudi s — palicami, če se ni obnašal kakor so hoteli višji.
Nace Grmek je bil sicer uradnik z zelo majhno plačo, toda toliko mu je služba že nesla, da si je mislil ustanoviti lastno ognjišče. Njegova izvoljenka se je imenovala Marjanca, pridno in čedno dekle. Poroka se je imela vršiti že prihodnjo jesen in Marjanca je imela že vso »balo« pripravljeno.
Ravno v tem času je pa zelo manj-: kalo višjih uradnikov. Zato so Načeta pomaknili eno stopinjo višje. Toda sedaj bi ga bili morali videti! Mislil si je, kaj, sedaj sem velik gospod, sedaj imam jaz besedo! imam boljši zaslužek, torej se moram bolj »nobel« nositi in zahajati v boljše družbe. In mislil je dalje: Marjanca je sicer čedno dekle, ampak tako po gosposko se ne zna nositi, kot druge gospodične. Kaj bodo pa rekli drugi: glavar, sodnik, poštar in drugi, ako tako kmečko teslo pripeljem med nje? Marjanca zna sicer dobro prešiče pitati, krave mlesti in repo pleti, ne zna pa tako lepo v »caker« hoditi, kakor n. pr. ta-le sodnikova Malči. Ti Nace, kaj pa če bi pri Malči poskusil? Slabše ne more biti, boljše je pa še lahko!
In tako je Nace Grmek Marjanci ljubezen odpovedal in se pripravljal, da počasti sodnikovo Malči s svojo ženitbeno ponudbo.
To pa seveda ni ostalo tajno in prišlo na ušesa tudi tamošnjemu okrajnemu glavarju pl. Zgubi. Ta, strog in natančen mož, ga pokliče takoj k sebi.
Marjanca pride k njemu vsa objokana in prepadla, ker je zgubila ženina. Glavar jej reče, naj mu pove vse od konca do kraja. Ko je končala, premišljuje nekaj časa, nato pa vzame pero, zapiše na listek nekaj besed, zapečati in da Marjanci.
»Marjanca, to pismo nesi takoj Nacetu Grmeku, in mu je oddaj lastnoročno.«
»Ampak, gospod — jaz--«
»Pravim, da nesi takoj, sicer--!«
Dekle ni upalo več ugovarjati in gre ven. Zunaj si pa misli: v tem pismu je gotovo zapoved, da mora Nace ostati pri svoji obljubi — in to mu naj sama nesem? Ne, nikdar ne!
Torej gre k neki ženski, ki so jo imenovali Zidana Katrca.
Bila je to že postarna ženska, ki je za denar naredila vse, kar je kdo hotel. Ljudje so rekli, da je copernica, in marsikdo je celo trdil, da jo je videl, ko je ob 11. uri ponoči na brezovi metli jahala na Slivnico, kjer so imele copernice svoj »rin-ga-raja«. Seveda, tega pa ni povedal, da je poprej pri »Cencu« opazoval dno kozarca in da se je z vinom kregal. No, naj bo že kakor hoče, to je pa istina, če mi verjamete ali ne, da je bila Zidana Katrca grda — kot smrtni greh. Bila je puklasta in grbasta, šepala pa je na obe nogi. Na tistem kraju, kjer imajo navadni ljudje nos,
je imela krasno zakrivljeno kljuko, tako da je tobak, ki ga je njuhala, lahko od zgoraj notri stresala. V ustih, ki so se raztezale samo od enega ušesa do druzega, je pa iinela jezik, da se je upala ugnati ž njim stotnijo najboljših klepetulj.
Torej k temu cvetu deklet — bila je še neomožena — podala se je Marjanca ter jo prosila, naj ona nese pismo Nacetu.
Zidana Katrca je bila takoj pripravljena, in je nesla pismo v stanovanje Načeta Grmeka.
Nace je hotel ženišče sprva vreči skozi vrata, ko mu pa pove, da ima pismo od glavarja, je bil takoj bolj pohleven. Odpre pismo in bere:
»Gospod Nace Grmek mora donašalko tega pisma v teku štirinajstih dni poročiti, drugače jih dobi petindvajset tja, kjer hrbet dobro ime zgubi. Okrajni glavar plem. Zguba!«
Nace je mislil, da se bo udri v zemljo, ko je prebral pismo. Toda vedel je, da zgubi službo, ako ne uboga. In služba mu je bila pa vseeno ljubša. Torej to staro pošast naj vzame on za ženo, pred katero bi vsi peklenščeki bežali iz pekla, ako bi doli prišla. Toda kaj se če, glavar tako ukazuje. In glavarja treba ubogati.
Nekaj časa jo gleda, pa jo začne izpričevati:
»Koliko ste pa prav za prav že stari?«
»Kaj pa to vas briga, vsekako pa trikrat toliko kot vi!«
»Oh — oh — oh,« je vzdihoval, »in ali imate kaj denarja, ali morda hišo?«
»O ti vrag črni, ti! Ali sem vam kaj dolžna!« zarjove Katra.
»Toda jaz moram to vedeti — jaz vas moram vendar poročiti!«
Tedaj pa skoči stara proti njemu ter mu pripelja zaušnico, da se je takoj vseh pet prstov poznalo na obrazu.
»Tako, to imate, jaz sem poštena ženska in ne pustim, da bi se vsak tepec z menoj norčeval!«
»Bog se me usmili,« je tugoval Nace; > toda jaz jih dobim drugače petindvajset!«
»Zaslužili bi jih petdeset!«
»In jaz zgubim službo!«
»Davno bi jo že morali, vi osel zabiti!«
»Toda jaz vas moram vzeti, glavar je tako zapovedal.«
»Jaz vas pa ne maram, kaj pa naj počnem s takim teletom!«
»Potem boste pa zaprti!«
»Kaj — jaz, bomo videli!«
»Pa pojdiva h glavarju!«
»Jaz grem, če je treba, do cesarja.«
Kmalu prideta do glavarja.
»Kaj hočete,« vpraša glavar Načeta.
»Ponižno — naznanjam — gospod — glavar — da — da sem prišel svojo — ne
—	nevesto predstavit!«
»Jaz njegova nevesta,« kriči Zidana Katrca, »no lepo bi se zahvalila za takega vola rogatega.«
»Molči,« jej zapove glavar, potem pa vpraša Načeta:
»Kdo vam je prinesel pismo?«
»Ta copernica stara!«
»Kaj, jaz sem copernica— čakaj ti ka-nalja grda,« je vpila Katra in hotela v Načeta.
»Mir — drugače--«
»Torej vam ga ni prinesla Marjanca, kakor sem ji zapovedal. Ti šmentano dekle ti, da^ne uboga. Ne — ne, tako zelo vas pa vseeno nisem hotel kaznovati, da bi morali Zidano Katrco vzeti za ženo. Ha
—	ha, imenitno!«
Glavar se je od smeha držal za trebuh, Nace je stal poparjen v kotu, Katra je pa gledala, kot bi vraga z verige spustil.
»Sedaj pa pojdite hitro k Marjanci in popravite, kar ste zagrešili.«
»Ti pa. Zidana Katrca, bodi vesela, da si se srečno rešila ženina.«
Čez štirinajst dni, sta bila Nace in Marjanca srečno v »jarmu«, Katrca pa še vedno »ploh vleče«.
Razgled po domovini.
D.želnozborske volitve na Goriškem se
vrše ;.rihodnii teden. Splošna skupina voli 2. mare V tej skupini kandidira Slov. Ljudska Stranka dr. Antona Brecelj, zdravnika v Gorici, Jožefa Fona, državnega poslanca v Gorici in dr. Franc Pavletiča, odvetnika v Gorici. — V tolminskem glavarstvu sta kandidata Slov. Ljudske Stranke dr. Anton Gregorčič, državni poslanec v Gorici, in Anton Kosmač, župan v Cerknem. V goriškem glavarstvu kandidirajo: Ivan Uerbuč. deželni odbornik v Gorici, Anton Klančič, župan v Podgorju in Miha Zega. posestnik v Kanalu. — Skupina trgov voli 6. marca. Tu kandidira na program Slov. Ljudske Stranke Leopold Jonko, posestnik v Bovcu. Liberalci so se združili z agrarci proti Slov. Ljudski Stranki. Upati pa je upravičeno, da Slov. Ljudska Stranka pomendra oba nasprotnika v prah. -— Na Kranjskem in Spodnještajerskem so kmetje porazili pri zadnjih volitvah liberalizem, gotovo tudi goriški kmečki volivci ne bodo zaostali.
Kako delajo socialnodemokraški gospodje z delavskimi groši. V Rimu so socialni demo-kratje ravnokar naredili sodruga Morgarija za glavnega urednika »Avantija«, kar niu nese 30.000 frankov, ako ga tako plačajo, kakor njegovega prednika Ferrija. Zdaj so pa zasledili, da je Ferri falzaficiral bilance »Avantija«, samo da je mogel sebi ohraniti toliko plačo. Ubogi Morgari bi moral biti torej zadovoljen z manjšo plačo, kar pa ;ie sme biti. Zato so razpisali nov strankarski davek, in sicer eno krono na glavo. Tako morajo lačni italijanski delavci plačevati, da dobi Morgari uprav minsitrsko plačo zato. da se jim bo v »Avantiju« vsak dan nalagal. — Rudečim voditeljem se povsod izborno godi, vlečejo visoke plače, ubogi delavci pa zanje znašajo trdo prislužene novce. Kako dolgo se bo dalo de-lav«tv« ie izrabljati!
Za gospodarsko povzdigo Primorske.
Dne 17. t. m. se je vršilo v finančnem tnini-sterstvu velevažno posvetovanje, kako gospodarsko dvigniti Goriško in Istro. Pri tem posvetovanju so bili navzoči zastopniki tržaškega namestništva, poročevalci ministrstva, zastopniki dež. odbora, med njimi gosp. prof Berbuč ter vsi državni poslanci iz Goriške, razun Alojzija Streklja. Pri tem važnem posvetovanju, pri katere mso se razpravljale za našo deželo tako važne gospodarske stvari, pri tem posvetovanju ni bilo zastopnika go-i riških slovenskih liberalcev in agrarcev, Alojzija Štreklia. Kakor smo že enkrat pisali, opozarjamo še enkrat naše občine, naj nemudoma naznanijo svoje potrebe našim poslancem, gg. Gregorčiču ali Fonu, bodisi neposredno, ali pa potom Kmečkih zvez.
Zmaga Slov. Ljudske Stranke. V Mirni na Dolenjskem je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Slava vrlim volivcem!
V Zarečju pri Ilirski Bistrici so pokopali uglednega posestnika in trgovca gospoda Blaža Stadler, očeta kapucina č. g. p. Ferdinanda Stadler. Dočakal je 82 let. R. I. P.!
Častna občana mošenjske občine sta postala soglasno izvoljena v seji odborovi, dne 16. februarja 1908 gg. okrajni glavar pl. De-tcla in poslanec Josip Pogačnik.
Deželni odbor je imenoval v cestni odbor za kamniški okraj g. Valentina Benkoviča in g. župana Orla iz Mengša.
Mestni del ceste na novo pokopališče ljubljansko je v škandaloznem stanju, kakor v nobenem mestu. Blato in luže, malokdaj nasuta, ki se pa vsak dan rabi od voznikov in živine. Martinova cesta in vodmatske ulice so zanemarjene bolj kot v vsaki vasi. Tako skrbe liberalci za napredek j>redraestnih krajev! Tu naj magistrat vtakne tvoj dolgi nos, meato Aa
bi po svojih uslužbencih nadlegoval mlekarice in druge kmečke prodajalke na trgu.
»Kmečka zveza« za kamniško dekanijn
preloži nameravani poučni tečaj do prihodnje jeseni. — Vsled nastopivšega južnega vremena utegne se zemlja do prihodnjega tediui otajati, da bi jo bilo mogoče obdelovati. Ker bi bili gospodarji zadržani, bi bila prepičla udeležba. - Za prihodnje bomo izbrali primernejši čas, iu ga pravočasno razglasili.
Kmečka zveza se je ustanovila v Moravčah za brdski okraj. Kmalu bodo vsi kranjski kmetje združeni v mogočnih kmečkih zvezah.
Velika nesreča na Reki. V kemični tvor-nici »Union« na Reki se je 16. t. m. razletel iz neznanih vzrokov kotel. Eksplozija je razrušila vse poslopje za stroje. Sosednje hiše so poškodovane. Kurjač Brusič je bil mrtev, strojevodja Ruck recht je bil težko ranjen, dva druga delavca lahko. Sreča, da je bil nedeljski počitek ker v tovarni dela navadno 150 delavcev. Skoda znaša do 400.000 K. Vsled te eksplozije ostane kakih sto delavcev brez kruha.
V Istri je bila letos jako dobra vinska letina. Pridelalo se je okrog pol milijona hektolitrov vina. torej eno tretjino več kakor ob srednjih vinskih letinah. Žito je trpelo vsled suše. Pridelek na oljkah je tudi majhen.
Duhovske spremembe na Spodnještajerskem. V začasni pokoj stopita radi bolezni č. g. Anton Postružnik, kaplan na Prihovi ter se preseli k Sv. Križu pri Ljutomeru, in č. gosp. Anton Bukovšek, kaplan v Kozjem. — Prestavljen je č. g. Ivan Jelšnik iz Št. Jurija ob j. ž. v Kozje.
Slovenska ljudska posojilnica v Mariboru začne poslovati v soboto, dne 29. februarja na Grajskem trgu poleg gostilne »Pri črnem orlu«.
$
Ljubljanska Zadružna Zveza otvori svoje podružnico za Štajersko v Mariboru s 1. marcem t. I. in bode imela svojo pisarno poleg Slovenske ljudske posojilnice na Grajskem j trgu. Pisarniški ravnatelj bode g. Vlad. Pu- j Senjak, znani organizator spodnještajerskega ; zadružništva.
Sijajna zmaga Slovencev pri volitvah v okrajni zastop brežiški. Dne 17 t. m. so bili slovenski kandidati gg.: Franc Balon z Bizelj-skega, M. Balon iz Brežic, Franc Gerec iz Pišec, Jože Janežič iz Bizcliskega, Miško Janežič iz Kapel, Jože Kovačič iz Glogovega Broda, Andrej Levak iz Brežic in kompromisni kandidat Alired baron Moscon iz Pišec od veleposestnikov izvoljeni soglasno z 18 glasovi; ena glasovnica ie bila prazna. V volivno komisijo so bili soglasno izvoljeni i gospodje baron Moscon, dr. Ivan Benkovič in j Franc Gerec. Nemci so se vzdržali volitve, ker bi komaj 10 glasov mogli za svojo listo oddati. Slovenski volilci so do zadnjega moža i došli na vol;šče, celo obadva gg. Gerjoviča, starejši in mlajši, iz Dobove, popravivši svojo zmoto leta 1903. Bodoči okrajni zastop bode stel 18 Slovencev in 14 Nemcev. Kmečke občine volijo dne 19. t. m. Mestna občina Brežice ne bode volila svojih zastopnikov. Pričakovati je razpust starega okrajnega zastopa v najkrajšem času, na kar nastopi mcdvladje po vladnem komisarju ( g. baron Moscon?). Gotovo je, da to medvladje ne bo pod vpli- , vom brežiških nemškutarjev. Vsled slovenske j obštrukcije v Celju bode medvladje po vladnem komisarju kratke dobe, kot se zagotavlja — seveda ako se doseže za obe stranki zadovoljivi kompromis. Slovenski veleposestniki gg. Franc Balon, Andrej Levak, Ivan Malus so naravnost iz bolniške postelje prišli na volišče, g. Malus celo iz bolnice v Gradcu. Slava njim! Volitev se je izvršila v znamet^u po-(xilne narodne sloge!
Brežice. Dne 18. t. m. bi moralo voliti mesto Brežice svojega zastopnika v okrajni zastop, a se je vzdržalo volitve.
S Koroškega. Družba sv. Mohorja je dobila letos lepo število novih članov na Kranjskem. Ogromna večina naročnikov je naročila vezan molitvenik. Vidi se, kako ljudstvo želi molitvenikov. — Umrl je v Celovcu po dolgi bolezni g. Simon Janežič, dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe, nadporočnik v rezervi itd., star 67 let. Truplo ranjkega se je prepeljalo 20. t. m. v Št. Jakob v Rožu, kjer se je pokopalo. R. i. p.! — 11. t. m. ie pa v St..Petru pri Celovcu umrl Radeckega veteran. Si-men Raunik, vpokojenec rudarske družbe, star 81 let. Ranjki se je bojeval pod Radecki-jem leta 1848—49. — Utopljenko so našli v vodi pri Frežah. Pri truplu, katero je začelo že gnjiti, so dobili znesek 50 K, drugega nič. -Domneva se, da je ženska, vračajoča se iz semnja, zašla po noči v potok in utonila. Samo to je čudno, ker žensko popred niso dobili, pa tudi iz okolice nobeden po kaki izginuli ženski ni vprašal.
Iz Povirja. Sv. misijon je bil pri nas od 8. do 16. t. m. Tiste dni ie bila vsak dan polna cerkev vernikov. V nedelio je bil sklep svetega misijona. Udeležilo se ga je veliko ljudstva. Sklenila ga je velika procesija. Zato pa čast in hvala gg. misijonarjem, posebno pa našemu g. dušnemu pastirju.
Duhovske spremembe na Kranjskem. Župnija Begunje na Gorenjskem je podeljena č. g. Jakohu Kleind enst, kaplanu v Senože- I čah. — Za župnijo Košana je viada prezenti- ! rala č. g. Karola Lenassi, kurata v Šmihelu.
Ogenj. V Ljubljani je zgorelo seno na konjskem hlevu skladišča Kranjske stavbinske družba. Kljub t«mu. da so gasilci pogasili pra-
vočasno ogenj, je vendar škode do 2000 K- — V Lažah pri Senožečah sta pogoreli dve hiši. Posestnika sta bila k sreči zavarovana.
Županska volitev. Pri Devici Mariji v Polju je bil že tretjič izvoljen za župana gosp. Jakob Dimnik, gostilničar in mesar. Gospod župan, kakor tudi svetovavci so odlični pristaši S. L. S.
Iz Trsta. Neznani tatovi so vlomili pri belem dnevu na trgu sv. Ivana v mesnico gosp. Zadnika in mu odnesli 20 kg mesa in 13 kron drobiža. — Pri Sv. Ivanu se bo vršil 9., 10. 11. in 12. marca zadružni tečaj. Vodila ga bo-deta uradnika ljubljanske »Zadružne zveze«, gg. Pele in Pušenjak. Zvečer bo imel socialna predavanja državni poslanec dr. Krek iz Ljubljane. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj to naznani »Ljudski hranilnici« pri Sv. Ivanu pri Trstu.
V Kočevju vlada med ondotniini Nemci veliko razburjenje. Kmečka posojilnica ljubljanska je kupila sredi mesta hišo Ernesta Pe-tsche. V hiši se napravi slovenska čitalnica. Odtod zdihovanje Kočevarjev.
Burja izdeluje led. Mlekarna »Trifolium«, znana tudi na Kranjskem, je napravila v Banali v tržaški okolici tovarno za led, ki ga izdeluje burja. Pri mrazu — 1 stopinje se ob burji v 24 urah napravi 25 vagonov ledu. Stroški za izdelavo ledu so polovico manjši, kakor pri umetnem ledu. Ta tvrdka bo dajala brezplačno led vsem tržaškim bolnišnicam.
Tridneven kmetijski tečaj na Grmu priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu od 8. do 10. marca t. 1. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne in bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec. Spored bo naslednji: V nedeljo,-8. marca: dopoldne od 9. do 12.: O pridelovanju krme. Katere trave je sejati med deteljo po njivah in za napravo novih travnikov. Kie in kako je kupovati deteljno in travno seme. Popoldne od 2. do 4.: O kmetijskem zadružništvu. Nakupovalne zadruge. V ponedeljek, 9. marca: dopoldne od 9. do 12.: Živinoreja. Reja krav in njena važnost za povzdigo mlekarstva. Krmljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne od 2. do 4.: Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prašičorejske in perutninar-ske zadruge. V torek, 10. marca: Dopoldne od 9. do 12.: Mlekarstvo. Prodaja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno izdelovanje in prodaja presnega masla. Popoldne od 2. do 4.: Zadružne mlekarne. — Vabimo vse napredka željne gospodarje, da se udeleže tečaja in da to naznanijo kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji, ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri dni, se ga lahko udeleže ob posameznih dneh, a naj to naznanijo vodstvu. — Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, dne 22. februarja 1908.
IZJAVA. Visokorodnemu gospodu Otonu pi. Detela, c. kr. okr. glavarju
v Radovljici.
Na razne napade »Slovenskega Naroda«, zlasti na napad z dne 15. februarja 1908, protestiramo podpisani župani radovljiškega okraja z največjim ogorčenjem In Izjavljamo:
1.	Slovensko uradovanje se vrši po našem okraju v našo popolno zadovoljnost, odkar ste VI nastopili svolo službo.
2.	Odločno ugovarlamo trditvi, da ste komoden gospod, ki hodi ralil na lov lo
na gore, kakor da bi delal v pisarni. Izjavljamo pa, da gospod glavar res hodite radi po gorah in po Vašem okraju sploh, a ne v zabavo, pač pa, da se poučite in pospešujete gospodarske koristi našega planinstva, ki je toliko let bilo zanemarjeno. Ravno Vi ste provzročili minoio leto, da je agrarna operacija obhodila večino bohinjskih planin ter zagotovila znatno svoto pri kmetijskem ministrstvu za me-lijoracijo istih.
Vsled Vaše inicijatlve in Vašega prizadevanja so se izvršile nabrežne naprave ob »Lipnici« in ob »Savi«, katere so preprečile nadaljne poškodbe, ki so se že leta in leta pojavljale ob teh vodah. Vse to se je zgodilo v korist slovenskim kmetom.
3. Za časa gradnje bohinjske železnice ste se z očetovsko skrbjo in z vso odločnostjo potegovali za koristi posestnikov.
To priznale so že občine same s tem, da so Vas imenovale častnim občanom.
Iz tega sledi, da so gospodarski interesi radovljiškega okraja Vam prav dobro znani, kar imamo priložnost pri vsaki priliki opazovati, in da ste si ravno VI vsled požrtvovalnega delovanja za ljudstvo pridobili ljubezen in popolno zaupanje tega ljudstva.
Naj Vam bodi to v zadoščenje glede na res ostudne napade »Slovenskega Naroda«.
Ivan Korošec m. p., župan v Srednji vasi.
Fr. Arh m. p., župan na Bohinjski Bistrici.
J. Burja m. p., župan na Bohinjski Beli (Rlbno).
Jakob Jan m. p., župan v Gorjah.
Anton Pogačnik m. p., župan v Podnartu-Ovslše.
J. Šolar m. p., župan v Kropi.
Adolf pl. Kapus m. p., župan v Kamni Gorici.
Anton Dolžan m. p., župan v Pretrgu.
Valentin Dežman m. p., župan v Lancovem.
Anton Kržišnik m. p., župan na Breznicl.
J. Prlstavec m. p., župan v Mošnjah.
J. Sodja m. p., župan v Begunjah.
Janez Zark m. p. župan v Lescah.
J. Jalen m. p., župan v Radečah.
J. Bandot m. p., župan v Kranjski gori.
Juri] Pezdirnik m. p.,
župan dovškL • * »
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice
Sostro pri Ljubljani. K- s. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 1. marca ob pol 4. uri svojo prvo ustanovno veselico z mnogovrstnim in zanimivim sporedom. Vse kaže, da se bo prireditev vrlo posrečila in ustregla obojnemu namenu: poduku in zabavi. — Kakor čujemo, pojde v postu tudi dekliška Marijina družba na pripravljavno delo za svojo po-velikonočno slavnost v čast Lurški Materi božji. — Tako je prav in lepo. Novo življenje zavladaj po župniji sv. Lenarta. Mladeniči, v društvo; dekleta pa za Marijino zastavo! — Sejmo dobro zarana, da bomo v poznejšem času tudi dobro želi.
Iz Šmarija se piše: Smrtna kosa pridno kosi po naši fari. Nagle smrti je umrla 16-letna Frančiška Garbas na sv. Štefana dan. Bila je članica Marijine družbe. — V teku 14 dni je zvonilo šestim mrličem pri cerkvici sv. Mohorja. Med umrlimi je bil tudi 80-letni starček, ki se je vojskoval še pod slavnim Radeckijem. — Žganje je tudi zahtevalo par ženskih žrtev. O da bi saj ljudje spoznali škodljivost nesrečnega alkohola, katerega se tudi pri nas veliko povžije.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki je priredilo v nedeljo, dne 16. februarja svojo predpustno veselico z jako zanimivim in času primernim sporedom. Prav lepo je donela po natlačeno polni dvorani Beni. Ipavec-ova »Slovanska pesem«. Nato je J. Bartl-nov »Nos« povzročil mnogo smeha; zatem je pa g. Iv. Tomšič iz Verda jako iz-borno proizvajal komičen prizor: »Jabolčna potica«, za kar mu ie občinstvo burno ploskalo. Jako nam je tudi ugajala Al. Sachs-ova »Ciganska« in ž njo združena živa slika »ciganske družbe«. Da je bilo to res nekaj krasnega. nam je pričalo burno in dolgotrajno ploskanje. Nazadnje se je pa vprizorila zares lepa šaloigra »Občinski tepček«. Igralo se je razun nekaterih malih pogreškov še precej dobro; posebno daljše vloge so bile v moj-sterskih rokah. Naravnost nedosežno je pa igral M. Opeka »Občinskega tepčka«. Igra se je v nedeljo, dne 23. februarja ponovila.
Dobrova, dne 22. februarja. Bog Perün z družbo. Na Dobrovi je vedno kaj posebnega. V teku dobrega leta smo postali tako srečni, da se ie med nami izlegel bog Perün, ki re-gira tukajšnje oblake, grom in strelo. Ta bog je vzel posebno mene na muho. Strelja name doma ob raznih se mu nudečih prilikah zahrbtno svoje pušice; tudi. kar vem, se je spravil že dvakrat v javnosti nad me. Prvikrat lansko leto meseca septembra ob času, ko smo bili pri nas ustanovili »Kmečko zvezo« v »Učiteljskem Tovarišu«, ki pa ni noben pravi tovariš učiteljstva, ampak kakoršen je sedaj po svoji upravi, le brutalni grobokop njegovega ugleda pred vernim ljudstvom slovenskim. Takrat je bil obstreljal mene in pa g. dr. Lampeta, kateremu je podtikal stvari, katerih strastni privrženec je bil bogec Perün o svojem času sam. — V tem dopisu je naš Perün prikrito odobraval brezversko šolo in v dosego te postopanje liberalnega učiteljstva, katero ima zasmoljene oči, da ne vidi prepada, v katerega dere. O tem bi bil popolno molčali ko bi Perüna njegova »strela iz jasnega« ne bila zopet zasrbela, da jo sproži name. Ker ga je bilo pa ta teden ravno pred deželnozbor-skimi volitvami tam nekje — malo preveč po-zgačkalo, spravil se je iznova nad me v št. 42. »Slovenskega Naroda« z dne 19. t. m., koder hoče veljati kot nekak jerob moj, ki za mano
pobira in šteje stopinje, ter našteva, kaj da delam. V tej njegovi zbrodi mi je našteval sledeče častne pridevke: »Bivši poštar, vpo-kojeni nadučitelj, podmežnar. izvrševalec testamentov in zapuščin, križonosec pri pogrebih. občinski podsluga« in všeč mu tudi ni moje življenje glede verskega prepričanja, katero pa njega prav nič ne briga, kot tudi njegovo ne mene. Vsak po svoje. Zdaj pa vprašam vse nepristranske, pravične in objektivne dobrovske farane, med katerimi bivam že 23. leto, ne pa onih, s katerimi se Perün najraje druži, ali je to kaka sramota za človeka, če stori svojemu bližnjemu kako uslugo in dobro delo ob času, ko je pomoči potreben? Poštenega dela. naj bode katere koli vrite, se nisem še nikdar sramoval in se ga tudi ne bo-dem, če se tudi bogec Perün in njegovi vredni družabniki same jeze v »pušice in strelice iz jasnega« spremene. — Njegovega jerobstva pa prav nič ne potrebujem in ga za vselej odločno odklanjam in zavračam, kar z neznača-jem nimam opravka. Pomete naj pred svojim pragom; jaz bodem že skušal pred svojim vedno tako čedno imeti, da se on na njem polomil ne bode. Prašam le, kakšen je človek, ki je v družbi klerikalcev največji sveto-hlinec, v družbi naprednjakov pa najstrast-nejši liberalec? — Sodi ga vsak zasé. Le še to povem bogcu Perünu, da je škoda za vsak groš in trud, ki ga ima radi mene z dopisi v »Učiteljsk. Tovariša« in »Slovenski Narod«; vé naj, da ie to prav odlična čast zame. če me ta dva umazanca grdita; očitno bi me bilo pa prav doli do podpeta sram, ko bi bil kedaj tako nesrečen, da bi me pričela hvaliti. S Perünom sem za danes kvit. S primernim spoštovanjem in zahtevo, da. če ga bode še kedaj radi mene preveč zasrbelo. naj se pod svoj odlog podpiše tudi s polnim imenom, kot se jaz. — Matija R a n t. nadučitelj v pok.
g Od Sv. Jakoba ob Savi. Dne 16. februarja je bil pri nas volivni shod. na katerem je kandidat svetnik Pr. Povše imel zanimiv govor, ki ga tu podamo bralcem »Domoljuba« v splošen poduk. V poljudnih besedah nam je razlagal, kako je Slov. Ljudska Stranka zmi-rom kot verna čuvarica ljudskih interesov po-vsodi vedno prva, kjer se gre za narodne koristi, kjer je treba priskočiti ljudstvu na pomoč in ki vedno visoko dviga svoj prapor, na katerem se je zapisalo delo za ljudstvo. Pokazal nam je naš bodoči deželni poslanec, da je kmečki stan glavni steber državi. Pokazal je. da ie država, ako hoče obstojati, pa tudi prisiljena, da ohrani ta steber krepak in trden, če hoče. da je močna. Najboljši d°l vojaštva so iz naših krepkih kmečkih mladeničev in ta velikanski krvni davek, ki ga naš kmet plačuje v največji meri, visoki zemljiški davki in drugo pač zasluži, da nam tudi država kaj da, ne kot kako milostno darilce, ampak kot naš dolžnik. Le tista država, pravi govornik, ki ima krepek in gmotno dobro zasiguran kmetski stan, je močna. Zato je pa tudi obvezana, da stori vse v povzdigo svojih državljanov in osobito v povzdigo poljedelstva, živinoreje in obrti. In v kakem stanju je pri nas vse to?! Kmet komaj nosi veliko težo davkov, živinoreja in poljedelstvo pa tudi glasno vpijejo po zboljšanju. Leta in leta, pravi govornik, dela na to, da.se povzdigne živinoreja, kajti le ta je v sedanjih razmerah glavni vir njegovih dohodkov in Ie z umno živinorejo si more naš kmet še odpomoči. Toda krava pri gobcu molze, in ako hočemo imeti lepo živino, treba, da imamo dobre p?šnike, ki so pa sedaj vse drugo kakor to. Veliko se je storilo že v ta namen, saj nam je regulacija Save, ki je pač edino le g. državnega poslanca Povšeta dHo (zato se mu nikdar ne moremo dovolj zahvaliti) dala
veliko lepega in plodnega sveta, ki bo 2e v par letih prinašal najlepših dohodkov. Danes že vidimo tam, kjer je pred leti divje pustošila Sava, lepe sočnate travnike in paSnike ali pa mastne njive. In vse to po regulaciji Save, za katero se je toliko trudil gospod Povše. Posebno v našem volivnem okraju pa je št mnogo, mnogo sveta, ki leži neporaben. ali pa prinaša le slabe dohodke; govornik navaja pašnike in travnike od Črnuč pa doli ob glavni cesti do Krašnje in dalje ter pravi, da se vse to da z umno napeljavo vodotočev, z umno regulicajo potokov zdatno zboljšati in pašniki, na katerih danes raste le trstje in bičevje, bi lahko na ta način donašali veliko več in to sočnate, sladke krme. Kakor je dosedaj vedno delal za zboljšanje živinoreje, tako bode tudi dalje neumorno skušal vspešno započeio delo privesti do najlepših vspehov. Velezanimivo je bilo poglavje o Bistrici, za koje regulacijo si je gospod govornik pridobil že mnogo zaslug in ki bode zopet, kakor regulacija Save, edino le Povšetovo delo. Gospod kandidat nam je prav poljudno naslikal, kako mu je država dovolila za to najpreje 40 odstotkov, pozneje pa na vedno drezanje in moledovanje le izjemoma kot za hudournike 50 odstotkov, a ker je bilo to še veliko premalo, dobil je, ker je dokazal, da se Sava tam, kjer se steka vanjo Bistrica, ni prav regulirala in da je vsled tega Bistrica napravila že mnogo škode, dobil je za to še 10 odstotkov, torej skupaj 60 odstotkov. Premišljeval je vedno o stvari, pravi gospod govornik in konečno je iztaknil, da ker je most pri Domžalah čez Bistrico državen in ker da hudourna Bistrica ob kakem nalivu lahko odnese, da je država tudi zaraditega prisiljena še kaj dati za regulacijo. Zopet je letal od referenta do referenta po ministrstvih, dokazoval in vlagal prošnje, in res. zopet je iztisnil še 2 odstotka, skupaj torej 62 odstotkov, največ, kar se je sploh dalo dobiti. Dežela bode prispevala z 20 odstotki in le ostalo, torej 18 odstotkov plačajo oni. ki jim bo regulacija Bistrice koristila. — Upamo, da ti pač ne bodo tako nepremišljeni, da bi zaradi teh 18 odstotkov zavlačevali reguliranje, zlasti ker je ob Bistrici precej tovaren. mlinov in žag, ki bodo razmeroma z interesi, ki jih imajo na regulaciji, morali tudi več prispevati, kakor pa tisti ubogi posestniki, katerim je dosedaj Bistrica vedno in vedno trgala svet ali jim ga zasipala. Rekel nam je tudi, da se bode trudil, da bode most, ki je pri Sv. Jakobu čez Savo, kupila dežela in da se zgradi objednem z regulacijo preko Bistrice lesen most, nekako pri Mali Loki, ker vsled regulacije bi ljudje ne mogli obdelovati onostranskih zemljišč, ker bi bila pot čez Domžale predolga.
Bohinjske novice.
g Požar v Cešnjici, ki je bil 13. t. m., je povzročil obilo škode vsem trem prizadetim. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč ter ogenj omejili, da se ni razširil naokoli. Škoda bi bila potem strašna, ker so hiše tako na kupu, kot žveplenke v škatli. Obe požarni brambi, srenjska in bistriška, sta neumorno delali celo noč. Pogorelo je županu Janezu Korošec vse poslopje in priprave, enako Janezu Sodja, Janezu Stare pa gospodarsko poslopje. Vsi trije se tem potom najsrčnejše zahvaljujejo vsem onim, ki so gasili, pa tudi onim, ki so radodarno darovali.
g Volitve so dobro izpadle. Udeležba je bila precej obilna, zlasti iz Srednje vasi Ceš-njice in Podjelja.
g Dve zlati poroki sta bili v nedeljo, dne 16. svečana pri deseti maši. Medvedova i/ Stare Fužine — Ignacij Oašperin in Marija
KoclJanc, čegar sin Janez |e letos obhajal svojo srebrno poroko in je oče desetih fantov, ter Urban Hkaver in žena Franca. Ganljiv je bil nagovor g. župnika. Marsikomu so prišle solze v oči, ko je gledal še čile zlatoporočence. — Drugi dan pa je žena prvega spodrsnila na ledeni cesti in si zlomila roko.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Z Breznlce. Zadnja dramatična predstava, katero je uprizorilo tukajšnje katoliško izobraževalno društvo, se je v vsakem oziru nad vse dobro izvršila. Obe predstavi, posebno pa še druga, ste izvabili iz občinstva toliko smeha, da še kmalu ne. Bila je res lepa, poštena predpustna veselica. Igralci so vsi dobro pogodili svoje vloge brez izjeme, posebno mnogo smeha sta pa vzbujala še debeli, vedno lačni Radič in pa zaspani sluga France. Pred in po igri so pridno udarjali društveni tamburaši, katerim ni štedilo občinstvo z odobravanjem. Dvorana je bila docela polna domačega in tujega občinstva. Dne 1. marca pa priredi Marijina družba svojo predstavo. — Pri nas so se deželnozborske volitve še dobro obnesle, pa še boljše bi se bile lahko, ko bi bili prišli vsi volivci na volišče. Naš kandidat g. Pogačnik jih je dobil 50, neki Oogala pa 2 glasova. Štirje glasovi so bili neveljavni. G. Gogala, kaj se neki štulite vmes in hodite po kostanje v žerjavico za liberalce, ko gotovo veste, da se opečete! So pa tudi taki ljudje, ki mislijo, da je častno zanje, če nečastno propadejo. Pustimo jih v taki častil — Pre-tečeno sredo, 19. t. m., si je rudokop Janez Legat s Sela na grozovit način končal življenje. De.al si je v usta dinamita in ga zažgal. Pok ie bil tako močen in sila takšna, da so popokale in se razbile šipe v oknih. Olavo je nesrečniku popolnoma raztreščilo, tako da so kosci leteli skozi razbite šipe naokoli. Mož je rad večkrat v kozarec pogledal, posebno pa je zadnji teden spil dosti špirita in žganja. Preveč vžita pijača, ta ie bila vzrok njegovemu žalostnemu koncu. Zatorej proč z žganjem !
g Iz Oiševka pri Kranju. Naši diletantje k. s. izobraževalnega društva bodo v nedeljo, dne 1. marca t. 1., predstavljali na Jezerskem (Koroško) igro v štirih dejanjih: »V pustiv je šla«, dvakrat; prvič ob pol 4. uri popoldne, drugič ob pol 8. uri zvečer.
g S Križne gore. Gospod urednik! Ze samo ime vam pové, da smo hribovci; vendar to nič ne utrudi našega zvestega prijatelja, ki kljub temu »priroma« vsaki teden v precejšnjem številu v našo vas. Pridno ga beremo in prav všeč nam je. — Na sv. Valentina dan, 14. t. m., je nas obiskala nikdar mirujoča nesreča. Zjutraj, ko so vaščani ravno odšli k maši, je začelo pri posestniku Francu Ravni-har goreti. Vaščani, kar jih je ostalo doma, so hitro prihiteli gasit in posrečilo se jim je ogenj omejiti samo na pod, zlasti ker je bilo vreme popolnoma mirno. Rešili so samo živino, en prašiček je pa zgorel. Škoda je velika. Posestnik je bil zavarovan le za malo svoto. Kdo je zažgal, se ne vé. — Zimo imamo zelo milo.
g Iz Mengša. Ker se je zadnjo nedeljo, 23. februarja, igra »Lumpacij Vagabund« izvrstno obnesla in so vsi igravci izborno pogodili svoje vloge, zato se bo igra na pustno nedeljo, to je 1. marca, ponavljala. Spored: 1. Petje, 2. tamburanje, 3. »Lumpacij Vagabund«. Začetek ob 3. uri popoldne. V nedeljo, 1. marca v Mengeš v »Društveni dom« k igri! Kdor ljubi zabavo, naj vidi »Lumpacija Vaga-bunda«! K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
g V Domžalah je bilo predavanje o kitah
dne 16. t. m. Predaval je domači g. župnik Fr. Bemik v popolno zadovoljnost poslušavcev. Razložil je, kako velikanskega pomena je kitarska obrt za vse, zlasti za otroke v zimskem času. Povedal je, da se v kratkem ustanovi kitarsko društvo, ki bo imelo namen gojiti umetno pletenje kit, dobavanje potrebnega materijala za kite, in jih bo potem tudi kupovalo po primernih cenah. Zato pozor tisti, ki se pečate s pletenjem kit. Ko bo društvo pričelo delovati, da se ga vsi oprimete, ker to staro pletenje kit, ki so se ga naši pradedje naučili že pred več kot sto leti, je prišlo že pod nič. A to ni nobena šala. Društvo je že popolnoma zasigurano in pod takim vodjem bo gotovo tudi uspelo. To želi g. župnik, da se domača obrt povzdigne, saj se bodo kite razpošiljale po celem svetu. Seveda bo treba res lepo plcsti, za to bo tudi društvo poskrbelo. Ootovo bo društvo samo podrobno poročalo. Bog daj pri tem novem podjetju svoj blagoslov !
g Z Smlednika. Pri nas smo soglasno volili kandidata Slovenske Ljudske Stranke. Samo neko politično otroče se je osmešilo, da je volilo svojega kandidata, to je takega, ki ni bil priporočen ne od naše, ne od liberalne stranke in tudi ne od »neodvisnikov«. Kaj ne, g. urednik, da ta naš volivec je pa res prebrisan človek, da jih bo menda malo takih v celi deželi. Pa svobodomiseln tudi! Drugi volijo dandanes navadno po dogovoru, on — po svoji glavi, on hoče imeti svojega poslanca! Ko bi bili vsi volivci tako prismojeni in svo-jcglavni, kaka zmešnjava bi nastala v državi! To vam rečem, kolikor svet poznam, da tako »kunšten« v dvajsetem stoletju more biti še kvečjemu kak liberalen učitelj. — Naši možje so se udeležili volitve skoro polno-številno, dasi ni bilo v kranjskem okraju nobenega protikandidata. Cast jim!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d »Počasi jim gre v glavo, gre jim pa le,«
je dejal dr. Lampe na shodu v Šmartnem, dne 9. februarja. Počasi gre v glavo liberalcem, da jim ie edinole v S. L. S. svoje rešitve iskati, a gre jim že. To smo videli pri zadnjih volitvah v petek. Glej. najbolj zakrknjeni liberalci so volili soglasno tudi našega vnetega somišljenika Košaka. Gotovo bi bili tudi Lam-peta, pa jim je za zdaj še ljubši števni kandidat Slane. Zato pa vsa čast jim I Crez šest let se vidimo vsi združeni v S. L. S. pod našim voditeljem Šusteršičeml
d Tri tisoč kron so ofrali lani socialni demokratje na Kranjskem za svoje propale kandidate, vmes za Cankarja. Koliko so letos za Cobala, bomo že sporočili, ko poizvemo!
d Po tri glasove je prišel Cobal v Litijo. Dne 9. je imel »na pošti« shod. Zbralo se je 20 ljudi. Nekaj časa zmerja Cobal farje, potem svoje lastne volivce in odbeži. Na dan volitve je dobil v Litiji — 3 (reci: tri) glasove. Koliko so koštali?
d Smrtna kosa pridno pobira po Litiji zadnji čas. Umrla je blaga gospa Antonija Brilli, mati dvornega lekarnarja v Litiji. Bila je tiha in pobožna gospa, priljubljena pri vseh. Pogreb je bil veličasten. Prepeljali so jo v rodbinsko grobišče v Karlovec. — V petek je umrla gospa Frančiška Damijan, žena litijskega župana.
d O. okrajni glavar Viktor Parma obhaja
petdesetletnico. Litijčani so se šele sedaj na to spomnili, ko jim je »Slovenec« povedal. — Mislijo sedaj samo na ples in veselice.
d Strašne stvari, oziroma laži ie prinesel sobotni »Narod« o Šmartnem in Smarčanih. S temi budalostmi se bomo pečali v prihodnji številki.
d Novo kapelico pod gradom Vagenšper-kom bo zidal visoki vojvoda Pavel Meklen-burški.
d Vrli šmartinski fantje bodo prihodnjo nedeljo popoldne ob 3. uri v društveni dvorani ob znižanih cenah ponavljali igro »Crev-ljar« in dodali še eno »Krčmar pri zvitem regu«. Kdor se rad pošteno nasmeia, ga bo imel dovoli za 10 krajcarjev!
d G. Filip Lokan, organist in občinski tajnik, je po mnogih letih zapustil dosedanjo službo v Šmartnem in odšel kot organist in posojilnični tajnik 6. posojilnic v Dalmacijo. Bil je vrl mladenič in obče priljubljen !
Iz Zagorja.
d Volitve so pri nas izpadle, kakor smo pričakovali, takole: socialisti sta dobila: Cobal 50 in Mlinar 46 glasov, liberalca Weinberger 20 in Firm 17, Slane, ki so ga volili obojni, 66 glasov; kandidatje S. L. S. Košak, dr. Lampe in Mandelj po 28. Po en glas so dobili. Bukovec, lirastelj, Pehani in Povše.
d V Kotredežu so pa takole volili: naši kandidatje so dobili vsak po 42 glasov. Cobal 1, Weinberger 5, Firm 2, Mlinar in Povše 1 glas. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so bili v ti občini nasprotniki še vsemogočni, zdaj so v zadnjih »cugih«, torej le ne bo šla demokraška stvar tako naprej, kakor bi človek sodil, če posluša Cobala. Ne, ne, nazaj pojdejo, kakor hitro pride med ljudi prava izobrazba, kakor se to kaže pri vrlih Kotre-dežanih.
d Nekaj se pa vendarle učimo od socialistov: vsi so šli volit .razun enega, ki leži bolan, eden je zamudil. Možje, storimo v prihodnje tudi na naši strani tako, pa nas bo že več. Vprašal bi kdo, odkod toliko socialistov. Odgovarjamo, da je polovica steklarjev. Saj res, tamkaj ima Cobal še neomejeno moč, to se pravi, tamkaj mora vsak to misliti, kar misli on; drugi bero že tudi naše liste, zato pa se med njimi krha neomejena oblast Coba-lova.
d »Tri kandidate smo imeli v naši dolini«, je tarnal dan po volitvi neki mož, »pa 5e tako imenitne može smo si izbrali, zdaj pa iščem z lučjo poslancev po Zagorju že celo dopoldne, pa ga ne najdem nikjer nobenega.« — »Mož, ali ne veste, da je zdaj zima, pozimi pa polhi radi spé, da se odpočijejo od truda,« mu je odgovoril drugi, se namuznil, šel dalje, pa mrmral sam pri sebi: »Naši so dobili vsi nad 3000 glasov, kje boš steknil, revež, Cobala ali Weinbergerja, ki jih nobeden niti 100 ni viel.«
Iz gregorskih višav.
d Vrl mož. Franc Levstek iz Črnca je umrl 16. t. m. v ljubljanski bolnišnici. Ko so ga 19. t m. pripeljali na pokopališče k Sv. Gregorju, zbrala se Je vsa župnija k sv. maši in pogrebu, kar kaže, kako je bil splošno priljubljen. Bil je miren in tih značaj, dober gospodar, izvrsten čebelar, sadjerejec, živinorejec, spreten in pameten lovec, ki je bil prva opora domačim kmetiškim najemnikom lova. Pri njem se je kuhal i.ajizvrstneiši naravni brinjevec in slivovec. Bil je vedno neustrašen pristaš naše stranke, naročnik naših listov in do trideset let odbornik in svetovavec gre-gorske občine. Lep dokaz medsebojne ljubezni je, da so njegovi tovariSi v občinskem od-
350.000 ljudi brez vsakdanjega kruha. In to je samo v enem mestu. Kje so pa druga mesta.
In do zdaj še sicer ni bilo hudega. En mesec se že prestane. Trgovci z jestvina-mi dajejo še na upanje. Toda kaj bo pa za naprej?
S 15. januarjem so poročali listi, da zvečine zopet začno teči kolesa po tovarnah, vsaj po večini tovarn. Vse je bilo že veselo. Tako n. pr. je bilo določeno pri nas v Lorainu, Ohio, v velikanski jeklarni, da se delo začne 14. januarja zvečer. Res! Poprave so bile zvršene po vseh oddelkih, stroji namazani, peči založene, ruda pripravljena. Hvala Bogu, jutri zvečer je re-šenje iz stiske tu. Marsikdo ga je v ta namen iz veselja spraznil kako merico na »dobro zdravje« k novemu začetku. 14. januarja zvečer ob 5. uri popoldne zapiska. Delavstvo skupaj. Kaj je? »Telegram je tu od direktorja družbe, da se ustavi delo za nedoločen čas, nekako za tri mesece. Z delom prenehajo še tisti, ki so do sedaj po malem delali.«
Torej kaj bo zdaj? Toliko tisoč zopet tu brez dela. Revščina bo, da se Bogu usmili!
Torej, kdor hoče sam sebi dobro, naj nikar letos ne hodi v Ameriko. Ce hočeš stradati, ostani doma. Doma se bo dobila še vedno skorjica kruha tudi za te. Tu bo šla pa trda.
3. Letos je zopet volitveno leto. In to pa, pravijo, je poglavitni vzrok vse stiske in vseh žalostnih in revnih naših časov.
Ko so pred šestimi leti agitirali republikanci za predsednika Roosevelta, trobili so na veliko trobento in oznanjevali, da, ako bo Roosevelt zopet izvoljen, da nikdar več ne more biti slabih časov. Res, pet let je dobro šlo. Toda peto leto se je pa Roosevelt zameril milijonarjem, ker jim je stopil malo na njih »preveč dolge« prste. Samo clevelandski milijonar in petrolejski kralj je bil obsojen na 28 milijonov kazni. Da bi se torej maščevali nad Rooseveltom,
povzročili so to stisko ti milijonarji. Zato bo letošnje leto celo, po trditvi poznavate-Ijev ameriških razmer, zelo slabo leto. Delalo se bo malo in še to, kar se bo delalo, se bo delalo za 10c/c ali 207^ znižano plačo.
Zatorej je moj odkrit in prijateljski in resen svet vsem, ki so se name pismeno obrnili zanj in vsem rojakom: nikar letos v Ameriko. In ne verjemite vabilom raznih agentov. Ti bodo seveda vpili še dalje in vas klicali v Ameriko, tem bolj, ker bo slab zaslužek tudi zanje. In kakor je poročal že »Slovenec«, se misli začeti letos z vso silo delati za Brazilijo. Da, brazilijanska vlada bo celo zastonj prepeljavaia čez morje ljudi, samo če bo kdo hotel iti tja. Nikar ne verjemite! Prašajte tiste, ki so bili v Braziliji, pa vam bodo povedali, kaj je Brazilija. Res je, kdo pa vendar tam najde srečo. To je pa morda izmed tisoč le eden.
Torej tudi v Brazilijo nikar! Kdor se je že odločil za Ameriko, počakaj, da se časi spremene v severni Ameriki. Morda bo kmalu dobro, v enem letu pa gotovo dobimo stare čase nazaj. Takrat bomo pa z veseljem sporočili in svetovali: pridite! Takrat vam bomo pa še radi pomagali do sreče.
Za sedaj pa: »Nev Amerik o!«
Da je vse to res, berite poročila listov. Kdor le more, beži v domovino, da tu ne zapravi še tisto, kar si je nahranil do zdaj. Ko bi bilo dobro, bi nihče ne bežal. Če pa vidite, da jih toliko beži, pa naj vam bo to dokaz, da mora biti res slabo.
In to ne mislim samo jaz. O tem sem se preje posvetoval z vplivnimi možmi, med temi z generalnim konzulom, baronom Hoening 0'Carrolom, s č. g. Mr. Na-geleisenom, vodjem nemške Rafaelove družbe v New Yorku, z nekaterimi direktorji jeklarne National Tube Co. i. dr. Vsi so bili enakih misli glede Amerike.
Toraj letos ne v Ameriko!
S prijateljskim pozdravom v Kristusu vsem rojakom.
S o. L o r a i n , O., dne 15. jan. 1908.
P. Kazimir Zakrajšek, O. M.
čebelarski shod. V nedeljo, 1. marca ob 3. uri popoldne se vrši v Domžalah v šoli čebelarski shod za ondotno okolico. Predaval bo o umnem čebelarstvu Anton Likozar. Čebelarji, kakor tudi prijatelji čebelarstva se vabijo k obilni udeležbi
Časnikarstvo v Ameriki. V Združenih državah severoameriških izhaja okolu 25.000 listov, med njimi 2500 dnevnikov. Okolu 170.000 ljudi živi ondi neposredno od časnikarstva.
Pp«n«
ÄV-i«1«- »u. :J,7
» »»«k« .Ei„"flB,d.	«-M
»Wuinio franko K N. „» , '?,lc» Po-
Siubicl, El,. ,rg«6 %	t V- FZ1r
Naši čltateljl se bodo gotovo radi seznanili z občeznanim domačim sredstvom »Seot-tovo emulzijo«, ki daleč preseza ribje olje ne le po učinku, ampak tudi po prijetnejšem vonju in boljšem okusu. Otroci uživajo »Skottovo emulzijo« s posebnim veseljem. Dobi se v vseh lekarnah.
Dobivanje zob
povzroča otrokom mnogo neprilik. V olaj Silo lim je Soott-ova emulzij«. Scott pospešuje tek, donata moč in zdravje in deci daje bol« in mo£n« zobčke
Scott-ova emulzija
je tako dobra in sladka, da jo vsi otroci uživajo z zadovoljstvom in veseljem, uravnava prebavo , mu i živce in otroci kakor odrasli po njej mirno spé.
Prlalna It t lo inun-ko - ribi tem - kol po-roitvcnlm znakom ■• SCOTT-o» natia.
Cani liTlrnl ittkltold S K 50 v.
Dobi M v vaak lekarnah.
„Vzajemna zavarovalnica"
Dimasta cesta 19 iS V Ljubljani &ft Damista testi 19
v Mediatovi hiši v pritličju
zavaruje
!l	po•,o,,,"' ........—-
S. mm življenj« oziroma doživetje in proti nezgodam.
2062 12—1
Havre New-York
Frnooaka prakomoriki družba. Odpotuje tc Iz Ljubljane vaak torek. Vozne lloto io pojaenlla daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna LJubljano, Ouanjakn oeata It 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-9
Pri tuberkulozi predpisujejo splošno Qu-ajokoi. Njegov izboren učinek se splošno priznava, toda zbog neprijetnega okusa ga bolniki neradi uživajo. Kemiji se je pa posrečilo najti način, po katerem ta izdelek nudi v prijetnejši obliki. Dobiva se pod imenom »Siro-iin-Roche» v vseh lekarnah. Takega ljudje radi uživajo in lahko prebavijo.
QlahnfnS v rMV°iu «" Prì uCéniu
siaooini, 0ltall olpool| ter .,abo.
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljlvl In zgodaj oslabeli odrooll rabijo z velikim »pekom dr. Nominolo Huemotogeu.
Sloot ao vzbudi, duèevne in taloano moti oo dvignejo, vae àivòovjo oo ojaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o» Hnomatogaa In ne dajte «i uzllltl nobeno Izmej mnogih ponarejanj. Dobi te v lekarnah. 2170 6—13
Učenca
502 3-1
za òovljoroko obrt, poštenih starišev takoj sprejme Mriiool Blaznik v Skofji Loki.
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelič
v Kandiji pri Rudolfovem.
Uijudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno	6
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudoifovem Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c, kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje. '
Priporočam se za cenjen« naročila, katera hočem točno izvrševati, in osta jam z odličnim spoštovanjem
Frano Ka« talie.
Svarilo
Tem potom izrecno opozarjamo, da se opetovano ponujajo ponaredbe pristnega
SIROLINA
Te potvare so češče cenejše, kot izvirni izdelekne, dosežejo pa nikdar takega učinka. 2960 2—1
Taka ponarejanja naj se zavračajo in vedno zahteva
Sirolin izvirni zavoj „Roche"
za vspešno zdravljenje ebolenja sopilaih organov, oslovskega kašlja, inflaeice itd., iti
Dobiva se na zJravn.Jki predpis v lekarnah K 4 steklenica.
Ilustrirana brošura o boleznih vsled prehlajenja H. II. se pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
F. Hoffmon-La Roche &C0- Basel in Dunaj III.ll.NeuIliigB.ll
«M*
*******
**


Prodala vozov.
Usojamo si slav. občinstvu in našim cenjenim odjemalcem, ki so nas obiskovali na Sv jakoba trgu v Ljubljani, javiti, da izdelujemo različne vozove jako krasno ln trpežno, ter jih sedaj prodajamo v Ljubljani, na Poljaneki ceati it. 73 nasproti živinskemu semnju vsak konjski semenj. 46i 3 1
Kedor hoče Imeti torej zanesljivo in trpežno blago, naj se obrne na Ivan Zajca, kolar Vir p. Domžale pri Ljubljani, ali pa na Jaaoc Avman. kovač, ravnotam ali pa na Franca t imata, kolarja v Sred. Jarftah 23, pošta in železniška postaja Domžale.
Prav enostavno. Tu berem, da nauči novi profesor francoščino vv 24 urah. Kako je neki to mogoče? — Prav lahko; treba se je pač vsako uro naučiti 24. del.
Kašljaioče osebe opozarjamo na oglas o Thynoniel Scillae, to je izdelek, katerega zdravniki radi priporočajo.
ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg.
L j u b 1 j a n a, 25. februarja.
Pšenica, domača.......23.50
Rž..........19—19.50
Oves...........17 —
Ajda, črna.........19.—
Ajda, siva.........1*8-—
Proso, rumeno......16—17.—
Proso, belo.........19 —
Ječmen ........15—16.—
Fižol, rdeč.........20.—
Fižol, koks.........19.-
Fižol. mandalon.......H--"
^^laven. ker ftuva	^^^^
31aven vsled b,e4fce6e ba|in*>kl >c dobi prte
Slaven, Slaven,
nina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav ni-
kakega duha, ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo 6aea
)e
163 16-5

11
ÜQ? S£ 6A
Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goepodaratvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker ]je isto brez vsake vrednosti. - Dobiva ae v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in z milom.
Engros pri L. MinlOS, Dunaj, 1 Mölkerbastei 3.
Ako ka= šljate,
če ste hripavi, zaslezeni ali nabodni, ako težko dihate in se ponoči potite, je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépi-Jev lipov medeni airup (Rp. : Syr. thiliae 300 gr) Niegov učinek pri kašlju, hripavosti, zaslezenlu, težki sapi, katarih, pomanikanlu teka, nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K. velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar napr»j. Glavna zaloga za Avstro O^r^koi Lskirns pri ,,apostolu", Budim» poèta, Joaef«ring 64/4«	2694 20-12
Kašelj
naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček priatni 30 5
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdelovaluica:
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga,Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se poilje
80 vin. (J zavoia). Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu',
Jurčičev trg. Pozor pred ponarejan|i. Vsak zavitek ima tvrdko/ in podpis A Ferkl.
--Agente —
proti najvišji proviziji išče brunovska izdelovalnica lesenih rolet in žaluzij. Ho Imann & Merkel, Bruno*, 460 Češko. 2 -1
. JT faost
Lepe polne telesne oblike se doseže z
Adonis-zeliščnim milom,
odlik, z zlat. svetinjami na Dunaju, Bruslju, v 6-8 tednih do 30 funtov teže, zajamčeno nešk., zdravn. priporoč. Strogo reelno. Mnogo zahvalnic. Cena kom. 150 gr. K 2.-, 3 kom. K 5.—, 6 kom. K 9.- le pri M. Felth, Nachf., Dunaj VI., Mariahilferstr. 45.

.J
Kounčnico
preskrbljeno z vsem potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem t Re-
tjah (Loški potok.) Vse v dobrem stanju, obilo zaslužka. Ponudbe na josip Oregorič posestnik, (Loški potok) P. Travnik Kranjsko.
357 (3 3)
Pozor, kmet]« In lantjel V
moji lekarniiki praksi, katero Iz-vriulem ie 25 let, se mi ie posrečilo, sčaaoma iznajti sredstvo za rast brk In lai, proti izpadanju lat in za odetranltev
Rrhlja (luskin) na glavi, to |e apllor it. t. Cena (Irankona vsako poito): 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka 5 K Prosim, da se na: roči samo od mene. Naslov |e : P Jurlilč, lekarnar v Pakracn il. 65. Slavonija. Denar ae poilje naprej ali s poitnlm povzetlem 272« io—1
Lepo kmetijsko poseko
skupaj jedna parcela v obsegu 60 oralov. Obstoji iz njiv, košenin in gozdov, dalje hiše in z vsemi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanu, ležeče v griču, jedno in pol ure od Ljubljane oddaljeno. Proda se z ugodnimi plačilnimi pogoji.
Poizve se natančno na pošti v Hruiici pri Ljubljani.	504 1
Pozor!
Beril
Najceneje in najbolje aukneno, modao, platneno in manufakturno blago za letno dobo, se kupuje v novi trgovini pri
|VAIW SAVHIK-U
M pri
Besenčanii
KRANJU Glavnem trga.
Nevestam in ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina.
Istotam se dobiva tudi domaóe štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 169
Odlikovana semenaka trgovina In umetno vrtnarstvo	216 10-4
Alojzija Korsike v Ljubljani.
Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno. 6 vrst peae, 10 vrst detelje, 16 vrst trave, čistih trav in več vrst travnih zmesi, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelenjadna in cvetlična semena, vsa preizkušena; za dobro kaljlvost se jamči.
Tu se tudi izdelujejo ftopki in venci, sveži in suhi, s trakovi in napisi, in vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnik za leto 1908 se dobi brezplačno. Za obila naročila se priporoča z od ičnim spoštovanjem
)ri Plznu, Čeiko,
Alojzi! Korsika.
Ceno öeftko posteljno perja I
i kg nov temn K 9 60, bol|ie K polbelo skublieno K II - , belo K »«•—, sneinobelo, kol puh mehko aknbti K »o —
K J6*—, K 12" -. Pollila franko po po-vzetju Zamena dovoi|ena proti povrnitvi poštnine Benedikt Suchtet. Lobea it im
Zahvala.
489
Podpisani sem zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici«. Dne 14. februarja 1908 mi je j)a požar uničil hlev, pod, klajo in stroje. »Vzajemna zavarovalnica« mi je precej brez vsak-terega odbitka plačala vso škodo, za kar se tukaj zahvaljujem ter vsaktereniu priporočam 'domačo zavarovalnico.
Savr. Križna gora pri Skofii Loki, dne 17. februarja 1908.
Ravnihar Franc podpisal in podkrižal
T. Sušnik Alojzij Jaklič, priča.
GaSp. Carman. priča.
1 etii 2 učenca
za mizarsko obrt v starosti 14—15 let sprejme takoj Lovro Šutterili, miz. mojster v \ ižmarj'h
št.BI, p. Št. Vid pri Ljubljani.	487
Vajenca
za mizarsko obrt v starosti od 14 let sprejme takoj Frano Bizjak, mizarski mojster v Viimarj-h ftt. 22.	468
Kmetija
378 2—1
za 4 glave živine in 6 oralov gozda, z lepim sadnim vrtom. li/2 ure od Ljubljane, blizu tovarne, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. ~< Pismene ponudbe pod: i. Žabnik, pošta Sp. Hruiica pri Ljubljani (poštno ležeče).
					
ca					-a
^ o		schlJtz-mark*		i	3
S s M g O M S «= s s § i oo S		m PfJn Pr ITI FdewUl JM'<	s	s j	S a fa • -» 1Ä S. 5
"C <= , O.	©TjUUUS HEHBABNY WIEN 10				oa ct>
apneno-železni sirup.
Ta Je 2 e 38 let uveden, z d r a v n i S k o| preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo» za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje" kašelj in vzbula slast. Pospešuje prebavo in reditev.^ Cena steklenici K 2'50, po pošti 40 vin. več zaS zavitek.	B
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate» : Dr. MüHUm-OOH lßKOmü „ZW BWmllßrZlJkeir, DUNAJ, VILI. RoUerStrOJSe 73-71
V zalogi Je a« pri lefc.r.arjlh v Lluhijani. Beljak«, Celju. Celovcu. Črnomlju, Nov. Mertu, Reki, Sovodnju, St. Vid«, Trbiž«, Trst«, Vellk.vcu Ia Veliperk«.
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. LajAain odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2650
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec. 22. febr.: 10, 81, 46, 25, 82.
Duna], 22. febr.: 45, 15, 14, 36, 85.
Izjava. 494
Dne 13. svečana t. I. uničil je pri nas po-?ar več poslopij, ki so bila zavarovana pri različnih zavarovalnicah. Vzajemna zavarovalnica je bila, kakor smo že opetovano brali, zopet prva na pogorišču in je podpisanemu škodo po svojem pooblaščencu precenila in tudi žc v mojo popolno zadovoljnost vso zavarovano svoto do zadnjega vinarja izplačala, v.sled česar ta edini domači zavod vsakemu naitopleje priporočam.
Cešenica. dne 18. februarja 1908.
Janez.SodJa, m. p.
00000000000000 Najboljši žival-
ski prašek — nikaka prevara — je Bar> ihel-ovo klajno apno; preprečuje slajnico, bolezni v kosteh, hromoto pri žre-betih, teletih in mladih prašičih, krepi kosti, — pospešuje tek, valenje jajc pri kokoših, '<"• itd. Izdatek majhen. Korist stoternaj Popise zastonj. 168 6 i
Mih. Barthel & Co. Dunaj X/3. 00000000000000
ll
Mišk« cene!
Priporočam gg. čevljarjem in p. t. občinstvu
ZŽ trgovino z usnjem
in «sami čavljarekimi potreb-ičinami * Ljubljani s*. Patra
oasta 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim Vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-5	K. A. Kregar.
Lepeja bika
pinegavske pasme, dobrega plemenjaka, poldrugo leto starega, kupi Kmetijsko druitvo v Gorjah pri Bledu. Kdor ga meni prodati, naj naznani visočino in mero črez pas ter ceno. 490
Proda se 2000 meterskih stotov
živega apna. \
Več pove Ivan Gruden, trgovec z aprom. Godit, p, Kamnik, j	479.14-1
Ohranita« zdravaga *
- želodca -
tiči največ r ohranitvi, pospeševanju ia t uravnavi prebavijanja ter odstranitvi nadltš-aop zaprti». Preizkušeno iz izbranih mjboij-tih ia uspešnih zdravilnih celi skrbno aa-
smernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega stprUa, n. pr. gorečico. napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balmnm m toodec U lekarne B. FRAGNERJA v PRAOI.
I VARILO I "1*
k Vai deli embalaže im^Jo I poetava o depono/ano var-stveno znamko.
Glavaa zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja v PRAGI
C. I. kr. dvornega dobavitelja
- ■ - „pr/ črnem orlu"	-
Praga, Meli Strana, ngel Nerndove ni.203.
P. polti r.zpoitlj. .. v.ak dan.
•tla ateklealia 2 K, pel tteklenlee 1 K.
Prall vpoilljatvl K I M ac poil|c naia ileklenlca I. aa K 2*10 velika Iteklenica, z. K 4-70 2 veliki steklenici, za K 1-4 velike ateklenicc, za K 22 — 14 velikih steklenic poilnine prosto na vae poataje avstro-ogrske monarhije.
Z.lof. * lekarnah Avatro-Ogerake. V Ljubljani ae dobiva pri gg. lekarjih : O. Piccoli, U. pl. Trn-kóczy, M. M.rd.tachlCg.r, J. M.yr. 217»
Zdruiene tovarne za volniao prodafrH aopet tzk^učno po a«ni okroglo tBBifcni, Mm
vojaških kocev za koijt
za ceno I« gld. 2-20 komad ia cid. par '6 parov franko na do«) naravnost aa 1 konj Ti debeli, trajae trpela! kooi ae tepli kot koiuhoviaa, temnosivi, okoli ISO tOO om veliki, torej lahko pokrijejo celega keaja. — Razločno pisana naročila, ki ae iavrée to po ali če m denar poitje naprqj, uO m pe-
ljejo na	2214 S
Stainar«jave komisijsko razpoSiljalnlc« združenih tovarn za koče
OuaaJ, II, Taboratraaee 27 O.
Ceniki na ieUo zastonj in franko. - Za joče m zavetem vrniti naprej poataai <
Mnogoštevilna priznanja in naročHa eo---
kobilarne v Radavcu, Komarno in Brodjr, tupatka Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Taraadu, posestnika Weichberg kovak, Rotter Lichl Ctasy, Roaeaaucrj»
dr. Vračuna, odvetnika v Tarasdu,
eichbergerja, Ilosva, GrOnwakto, Zor-- Lichten, pl Mroczkowski-Ja Dobre-luerja ^ k^^^Kah^ MaakMr
Tr$an)e A revmatiške f .bolezni t
Ia
Zoltän-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemši porto. Pošilja dvakrat da dan po poŠti
ai lakarna Zoltén; :: Budimpešta. 31 5
Zaloga v Ljubljani:
— Emil Lauatak —
lekarna, Resljeva cesta štev. 1
j NaJbolJJI češki Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg rivago, dobro aknoIjenega K 2 -,
boljiegz K 1-4«; I kg belega, tknbljanega K 8*60, puhastega 5 K tO v. 1 kg prav finega, aorino-belega, ikab-Menega K 6*40. K I —, Pri .aro £11. 9 kg Iranko
zadostno napoln|e.c, ia ..-
lifittTljeae ffstelje, predornega beleg., radeieg. vl»n|eveg« «U rameokastega nanklnga, I pernic. 170 r~ dolga, 116 en Uroka, a novim aivTm trpeinlm perji 1« K, a finim enhastln alvlm perjem 12 K,
.alili, alvi» pobom K 16 —: I vzglavnik M cm dolg, -- - • Kin, K J-40, K «—.Polni« p. povzeti.
K U - 4.Ha franko.
Z aa ena d.v.lleoa, blago m « m« denar z. mprim.ni. Blago.
11«« 10—1» franko a«z.| I.
I BENISCH. Deinlce 71. {muova, Cello.
^ÄMPHOROMENTHOL
i VOSTlREBAL.
k Cena stekleni 80 vin. Dobiva ae v lekarnah ali direktno, ie se vpoilje K 1*80 12 ateklenlcl) Iranko pri edini izdelo-valnid Voatf.b.l-ovl lekarni, Pr.g.-K.rollnln dol. Zalog. : Lekarna H. Mardetschiiger, L|ubljana, Jurčlfev trg.
(3* Pozor pred ponarejanji I <kS M i
Trgovina s klobuki in Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoma svojo veliko zalogo na raznovrstne.Sih klobukov, tl-lindrov in čepic, kakor tudi naj-trpežnejSIh Ur najfinejših čevljev.

I
■
Pozor!
Čitaj!
2729 10-5
Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoCe sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se poSlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od-
P- Juri&ica, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
pomočnika In učenca
za mizarsko obrt sprejme takoj Joief Vangar, Koro&ka Bala 87, p. Javornik.	491 2-1
f&ulntAei -** ^JLrru*riJct> Jfaten it'li/o óobru. po ceni in msnast/ivo- potovali na/se ol>meyt>
cSimon£*JOn ete/Xa
v S/ubQunt ttòlvòvorske ulico 26
latatam aprajmaja sa dobri la mi
Iii
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovanl cenik o urah, zlatnini, irebrninl itd.
Dr. Heger, unr, Juvallr In gravtr.
Otltk 1.Kapucinska ul.4 (Slavon.)
, Kun ar A Lin* Trtl-KttTork
snajpripravnejfla, najcenejša j0 nj»|-boljša pot iz Ljnb-Ijane t severno Ameriko ker (od ni dolgotrajne
—'---mi . ii --M I r mačne vožnje po
raznih železnicah. nobenega posredovanja, ne prenočevanja in sploh nosnih potransklh streÄkev med potjo. i'urniki bo prostorni, zračni In srnini; »»zijo rsske 14 dni. Hrana ia postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte predaja g lami zastopnik.	«001 7« Bližnji odhod iz Trsta: Pannonia 86. febr., C.rpatia S. marc«. Altoma 18. marca. Iz Li.erponla : Lnsitanis 7. murra, 4. in 85. aprila in 16. maja. Manretania 81. marca, 11. aprila, 8. in 8S. maja.
Aadraj Odlaaak, Ljubljana, Slomškove ulice 2JS, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Kato si s 5 vinarji
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v naj-" večji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Lechner ^ v Gradec po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani.	337 12-2
Josip Kordin
Ljubljana, Pred Škofijo 3.
prlporoCa •«•Ja bagata zaloga iljlvlh
334 10 -7 •vrataih
—— • t">« domaČ«, lacerne in rndtCt dettile, eenar-MM, velikanske rumene, rudeie in bel« pest In korenit ta krmo. Raznih stmtn graha, vseh vrti trtv: Irtv-alsnlce, mtiant » suho In mokro zemljo, nsjboliia ,n ko"i«. I«en'ks repa, vse vrtle solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelisi in kmeiijskih stmtn po nizkih ctnsh - Poštnim potom Izvriuieio te naroČila lofno m solidno
«I zaatopalkl
Izdajatelj ia odgovorni urednik :I>r. Ignacij Žitnik.
«■ "Batno tlak larttvo In tllknnla oa ataklo m
Aug. Annoiai
Dunajska cella 13a, poleg,Ngovca tt priporoči prtCasilll dnbaviCInl la a. a slava, občinstvo ta napravo ctrkvenlb oknav t amtlaln sleklarsltoia ali tllkantat sleklo, ■lavbtnlb dtl, aapitvo okvirov, Ild. Ild. -■metodi v zalogi rullino porctlinika Ia iltUtno p oiodo ta ntmlrje gostiln In ta-itbnlkt, ivttllkt, okvire Itd. po na|nli|lb ct-nah - Narisi, ctnlki In prorsCnnl aa tableta talloni, mnogi iprlCtvtla ta dovritat dtlt io Ctaltalm ad|tmalcim v ogled at ' razpolaga.	1M7 s»-8o
Zahtevajte zastonj
In poltnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavn katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih. srebrnih in zlatih ur in vseb vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških canah.
Niklasta remontoarka ... K 3 — Sistem Roskopf patentna ura , 4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . . . , 5'-Registrirana .Adler Roskopf"
nikljasta remont na sidro , V~ I '«'«i *\a Srebrna remontoarka .Olo-rNiuiu^ln ria* kolesje, prosto . . . , 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov...........12-50
Budilka............. 2-90
Kuhinjska ura......... 3-
Schwarzwaldska ura ..... 2 80 Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 3 Prva tvornica za ure v Moatu
- Jan Konrad =====
c. In kr. dvorni dobavitelj v Moatu *«. 936 (Češko).
Valpeta
pridnega in treznega, izurjenega v kmetijstvu, sprejme oskrbn<fttvo gra-ftòme Križ pri Kamniku. Vse diugo po dogovoru.	340 3 3
______kradli za
■radalka , Častnike.
P (alte tU. Samostojni incdl M k/antnica eradalaae Mhi <1
»A
•rad Ufbm edpfaMIom foaejlla ta osebni kredit Fotovsld tzkljnCni. Na-»lavi konzorcijev se pavide krapi. pri osrednja«» vedatva nradn. irakva, DagaJ, Wipp
Obrtna Akademija
frltdbtrf
pri Franko-broda ob M.
PoUteka. tavod ta lattatala arhitekti M* 11—4 .
- KAŠLJUJOČIM *
strokom in odraSenim osebam
prlplaafe|e zdravniki zela
TH9M0MEL SCILLAE
kot sredstvo, U odtrgava sluz, |o odvaja, ki blati In potolaiuje krčeviti kalcij In ki odstranjuje dihalne tetkoCe. Stotine idravallov ao ae te Imenitno Izrekli o hitrem nMnkb» vanju tega sredstva, Tbymomel sdllae, ari oslovskem kaliju Ia pri drugih vretafa ksllje.
Vprašajte, prosimo zdravnika I I steklenica 2-20 K. Po polli tränke Ml peliljatvl 2-80 K, 3 ateklenlce pri peMaM I K. 10 steklenic pri polil|aM M «.
Iidalavanje k davna salata
lekarna B. FRAGNKR-Ja
a. kr. dvora, selef alel|a Praga III., It SM •• »karaj r rtmk lak arm a».
na Ima ar ad ah a,
Izdelovatelja In na varstveno znamka.
Tlakala : .Katoliška Tlakam«'.