ARHIVI XVIII 1995
Occnc in poročila o publikacijah m razstavah
155
nemško obliko navajam tako, kot je navedena v gradivu vicedomskc^a uradu in ne v listi, kot smo je navajeni iz no vejic dobe), Šmarjc-Sap (St. Marci n), Koprivnik (Ncs:cl Thall), G^mji Grad (Obcrburg), Zgjrnjc Gorje (Oher Oeriach), Vrhnika (Obcr-laybach), Bloke (Oblaek), Hiuš-ea (Piercnh; um\ Novo mesto (Rudolphswerth), Šentrupcrt [Si Ruprecht), Kočevska Reka (Ricg).
Dragocenost te knjige so konkordančno vsebinsko kazalo z dvojezičnimi imeni krajev (slovensko-nem-skj, str. 6-9) ter osebno in krajevno kazalo. Uredniškemu odboru (Vesna Gotovina^ Vladimir KoloLa, Olga Piv k in Drago Tzpin) in Arhivu Republike Slovenije bi se rad ponovno zahvalil, da ->c jc odločil, kljub navedenim pomanjkljivostim, izdati inventar do kunca in nam na la način omogočilo \ pogled v enega izmed dragocenih fondov naše preteklosti.
France M. Doli na r
Vladimir Žumer Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost In kulturo.
Založil in i^dal Arhiv Republike Slovenije, Ljub.jana 1995, 241 strani
Sredi leta 1995 je v založbi Arhiva Republike Slovenije izšla publikacija z naslovom Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodi, vino, znanost in kulturo, ki predstavlja nekoliko skrajšano magislrsko delo Vladimirja Žumra, ki ga jc uspesno obranil 6. oktobra 1994. Kljub temu, daje v pričujoči publikaciji objavljena skrajšana verzija, le-ta še vedno obsega kai 241 gosto potiskanih kujižnih strani. To samr dokazuje dejstvo, da se jc Vladimir Žumer zelo poglobljeno lotil enega temeljnih problemov arh: vi stične teorije, kije po letu 1945 po celem svetu ,.aradi eksplozije pisne dokumentacije vedno boli pereč.
Poleg uvoda ima Žumrova študija štiri nosilna po giavja in na koncu Se zclc obširni in zato za vsakega arhivista izjemno pomembni dei, kp t>c imenuje opombe, v katerem jc zbiana vsa pomebnejša svetovna in slovenska literatura, ki sc na kakršen koli način dotika valorizacije dokumentarnega gradiva
V poglavju, ki nas na splosnc uvaja v valorizacijo uokumentamega gradi/a in s tem v proces odbiranja arhivskega iz dokumentarnega gradiva, jc navedena definicija tega temeljnega arh.visiičnega opravila, ki predstavlja "... najodgovornejše strokovno opravilo... arhivistike in arh.vov, ko. ovrednotimo, ocenimo oz. določimo vrednost dokumentarnega gradiva glede na njegov trajni pomen znanost m kulturo.(str. 11). Kot splošne teoretične osnove so opredeljena načela,
kot njihcva konkretizacija pa kriteriji va'orizauje. Srečamo sc s pojmi ""negativna lista za odbiranje", po kateri sc gradivo odbira pc preteku rokov hranjenja, "čisa negativna lisla za odbiranje", ki navaja dokumentarno gradivo, ki nima značaja arhivskega, to jc zgodovinsko pemebnega gradiva, in wpoziti"na lista za odbiianjc", k: na/aja oziroma določa arhivsko gradivo. Ta ohlika valorizacije in odbiranja sc jc med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami najbolj uveljavila v Sloveniji fstr 150). zlasti pc letu 1981, ko je bil sprejet Zakon o naravni in kulturni dediščini. Avtor ugotavlja, da jc valorizacija dokumentarnega gradiva pogojena pndvsem z njegovo masovno sij o in s tem povezanim pomanjkanjem prostora za njegovo hrambo, hkrati pa navrie še na prvi pogled parrdok-salno misel, da jc zanimanje nnanosti za uporabe gradiva poeoste v obratnem sorazmerju s količino gradiva, kajti"... kolikor vce gndiva jc o neki zadevi, tem maniSc jc zanimanje za uporabe.." (str. 10). A"'or opojna tudi na izjemno odgovorno in u:,odno arhivisto^o poslanstvo v proccsu valorizacije, ko z vrednotenjem gradiva dobejedno ustvarja zgodovino, saj sc uničeno gradivo ne oa več obnoviti. To dejstvo jc zlasti zastrašujoče ob podatku, da proccru valorizacije dokumentarnega gradiva značaj arhivskega gradiva pridobi v povprečju le od 5%-10% celotne masr sodibne pisne dokumnniacijc. Na tej točki arhivisti-čnega strokovnega dela so lahko usodno nevarna po litična in ideokSka naccla in kriteriji vaiorizaeijc do kumentamega gradiva. Zalo jc razumljivo, kot ugotavlja avtor, da so poboji za kvalitetno opravljeno valorizacijo arhivistovo dobro poznavanje zgodovinske ga razvoja ustvarjalcev aokumcnl?»mcga gradiva (poznavanje t.i. sirukiur institucij), njihove organizacije in sistemov poslovanja s spisi m s tem povednih vrsl dokumentarnega in arhivskega gradiva pii ustvarjalcih
Tretje poglavje Zumrove Študije jc namenjeno kri tičnemi prikazu procesov valorizacije icr načelom :n kriterijem odhiranja arhivskega gradiva, nastai ;ga pc letu i945 v Sloveniji in drugih delih v začciku devetdesetih lci razpadle Jugoslavije V pcidesetih letih sta sc uveljavili v svetu in v Sloveniji dve temeljni in relativno enostavni načeli valorizacije: načelo vs :binc dokumuntov in načelo časa nastanka dokumente v. Po tem načelu imajo vrednost za zgodovino vsi doku mcuii, ki so nastali preu določenim datumom ali pa so nastali v obdobju izjemnih zgodovinskih dogaianj, kol so vojne, velike krize itd. Uveljavilo Da sc jc tudi načelo ohranitve določenega števila vzorce/ posameznih /rst gradiva. Kmalu sc jc pndruzilo še načelo kraia nastanka gradiva, ki so ga teoretiki utemeljevali z dejstvom slabe ohranjenosti fondov in neurejenostjo gradiva v nekaterih delih tedanji države po končani 2. svetovni vojni. V šestdesetih in sedemdesetih letih pa seje pridružilo sc načelo specifičnosti socialističnega samoupravljanja. Vse bolj sc je začelo uveljavljati načelo pomena ustvarjalca dokumentarnega gradiva v družhcnockonomskcn in političnem življenju države
J56
Ocene in poicčila o publikaciiati in razstavah
\KH1VI XVIII 1995
Za vredrotenjc gradivu icdanjc^a časa je poučno pic brati pc tedanji literaturi povzeti zapis v publikaciji "d strani 2? dc 31 kjer jc zapisano, kai se lahko in česa "c ne sme izločiti oziroma uničili. V nadaljevanju Žumrova študija oh navajanju zakonskih določil od leta 1952 dalje analizira sezname za odhi.*anjc arhivskega gradiva na tedanjem jugoslovanskem prostoru. Srečamo pa sc /5c z novimi načeli in kriteriji valorizacije, čestokrat z nejasno poudarjene razliko nied splošnimi načeli in konkretnimi kriteriji, na kar nas avtor opozarja Že v drugem poglavju, ko zapiše. da strokovna literatura zelo pogosto meša načela in kriterije valorizacije (.str. 15) Skozi analize razmerama številnih zveznih jugoslovanskih republiških in zlasti slovenskih arhivskih :-borcvanj in posvetovanj na temo valorizacije in odbiranja arhivskega iz dokumentarnega graaiva nas avtor seznania s širjenjem tcorc tični spoznanj slovenske arhivisticne znanosti, ki sc » konretzirajo v tipskih pesnih navodilih za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumcntacn ;ga gradiva, ki jih jc potrebne za pntrehe vsakodnevnega edbiranja spre ti speciiieirati glede na značaj uslvarialca arhivskega gradiva, kar navsezadnje zahteva tud: slovenska arhivski zakonodaja. Tretje poglavje Žumrovc Študije se končuje z načeli in kriteriji za določitev družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko giadivo mo rajo prevzem «ti pristojni arhivi.
Četrto poglavje knjige, k. nesi nrslov Valorizae.ja dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v Sloveniji po področjih dejavnosti in pc nekaterih i ah gradiva od konca sedemdesetih let dalje bi moralo postati večkratno obvezno brarje vseh arhivi-stov Tu so predstavljena načela in kriteriji za izd"lavo konkretnih navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradi"a pri ustvarjalcih s oodročja uprave, nekdanjih samoupravnih interesn-h skupnosti, službe družbenega knjigovodstva, krajevnih skupne sti, pra vosudja. gospodarstva, šolstva, zdravstva in kulture, nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, društev, družin in posameznikov. Glede r.a vrsto gradiva pa jc podrobneje ohdclana valorizacija tehnične dokumentacije, avdiovizualnega gradiva kot so fotografije, filmi in gradivo RTV ter vrednotenje računalniških no-sileov inibrmacij. Mislim, da jc potrebne pritrditi avtorjevemu mnenju na koncu tega poglavja, ko ugOiavlja da fmamo v Sloveniji dobro raziskane in teoretično utemeljene osnove valorizacije, ki pa so "... v arhivski praksi zelo slabo ali pa pogosto sploh neuporabljene..." (str. 150), To dejstvu naravnost zahteva, da vsi arhivisti preučijo posamezne dele tega čstrtega poglavja, ki skupaj z opombami temeljito prikaže praktične rešitve valorizacije dokumentarnega gradiva.
Tadnje peto poglavje Žumrove knjige jc namenjeno *>predHitvi in klasilikaciii načel in kriterijev valorizacije dokumentarnega gradiva, Avtor upravi čeno opozarja, ". . da absolutnih kriterijev..." (verjetno pa pri tem misli tudi na načela),"... ki bi veljali v vseh primerih, ... ni...*, vedno "...jc potn:bnc kriterije ob
analizi gradiva upodabljali... z opreznostjo in zdravim razumom... v skladu z Aristotelovim pregovorom: V vsem bodi zmeren in v ničemer ne pretiravaj..." (str. 155). V tem poglavju sistematično obdela že v prejšnjih poglavjih navedena načela in kriterije vrednotenja gradiva in doda še nekaj novih Menim, da jc med obravnavanimi načeli in kriteriji potrebno poudariti z testi načelo, ki ga avtor poimenuje naCclo potreb zgodovinopisja, znanosti in kulture, od katerega smo si v arhivih obetali veliko korisli, pa smo sc na žalost ušleli saj kol navaja avtor. "... z gotovostjo lahko trdimo da nobena znanost danes še ni sposobna zanesljivo definirati svojih bodočih raziskovalnih icm in potreb po virih za ta raziskovanja.." (str 160). Pri konkretizaciji oziroma izvedbi lega valorizacijskjga načela pa nam v piaksi gotovo lahko veliko pomaga poznavanje že opravljenih raz.sknv na osnovi arhivskega gradiva ter najpogosteje uporahljcnib vrst arhivskega gradiva za raziskave in planiranih večjih znanstveno-raz i s kova ln i h projektov, katerih osnova so arhivski zgodovinski viri. Opozorili velja še na načelo vrcbinc dokumentarnega gradiva, po katerem jc avtor ob upoštevanju svetovne arhiv.sučne literature aplikacijsko razdelil pri poslovanju nastalo dokumentacijo na dokumentarne gradivo z dokazno /rednostjo oziroma na splošno, osnovne, genenlno gradivo, ki ustreza slovenskemu pojmu stvarne zadeve in ima kot tako značaj arhivskega, to jc za ^nanosi in kulturo pomembnega gradiva. Drugi del po načelu vsebine dokumentarnega gradiva pa svetovna literatura opredeljuje kot dokumentarno gradivo z informativno vrednostjo, ki ustreza slovenskemu pojmu osebne zadeve, med katerimi se za znanost najpomebneiši l.i ckstcnzivri doku menti, v katerih so zbrani zelo obsežni nodalki o osebah, stvareh in dog >dkih
V sklepnem delu Žumrovc knjige so podrobneje ohdclana še načela in kriteriji časa nastanka gradiva, kraja in ohmočja, na katerega sc gradi "o nanaša, pomena ustvarjalca gradiva, pomena avtorju gradiva, ki jc lahko fizična ali pravna oseba, izvirnosti gradiva in podatkov, ohranjenosti in obsega gradiva ler načelo notranje in zunanje značilnosti gradiva.
Na koncu naj ponovno ic enkrat poudarim, da publikacija mag. Vladimirja Žumia pred ¡tavlja temeljit pregled svetovne in domače teorije valorizacije dokumentarnega gradiva kol lcm:ljnega arhivističnega problema z navedbo zelo obsežne literature in jo jc zato potrebno močno priporočali vsem arhivistom v po globlje no št ud i ozn g bianje.
Janez Kaptič