UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom. Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani. v Stev. 17. V Ljubljani, 1. septembra 1882. XXII. leto. Uradni spisi. (Piše V. Burnik.) Mnogokrat se sliši v učiteljskih krogih pritožba, da se današnji ljudski šoli preveč nepotrebnega pisanja nalaga. Ta pritožba je izvestno nekoliko opravičena in nij dvoma, da bi se uradna pisanja nekoliko ne olehčala, ker je mnogo šolskih nadzornikov, kateri niso prijatelji prevelikemu šolskemu birokratizmu. Kje bi se šolska pisarija prikratila, to pač vsak učitelj dobro ve. Da bi se pa šoli preveč pisanja odvzelo, tega nij misliti, ker notranja oprava današnje ljudske šole je že sama na sebi taka, da učitelju naklada poslov, katerih v stari šoli ni bilo. Poglejmo le nekoliko notranjo opravo stare šole! Katere uradue spise je moral imeti šolski ravnatelj? Morebiti samo šolski zapisnik in inventar, kateri je pa obsezal le malo reči. Znabiti si je tu pa tam kateri učitelj napravil sam zase kako drugo zapisno knjigo, sličuo v novej šoli, a silil ga v to nihče nij. Ker se vsi otroci nijso silili v šolo, treba tudi gotovo nij bilo „matrike". „Razrednica" se nij potrebovala, ker so se šolske zamude lehko zaznamovale v šolski katalog. „Tednik" si je morda tu pa tam kak učitelj sam spisoval, ko se je pripravljal na pouk, a zahteval se nij. Knjižnica je bila le v malokateri šoli; tedaj tudi „zapisnika" ni bilo treba. „Šolska naznanila" in „izpustnice" se nijso izdajale in o „knjigi o izpustu iz šole" ni nikdo vedel. Seveda to slednjo knjigo spisovati nij dolžnost učiteljeva, a ker je krajni šolski svet neče, mora jo spisovati učitelj. Sicer se pa šolskemu ravnatelju nalaga še marsikatero delo, katero sicer ni njegovo, a opraviti ga mora, ako hoče, da je šola v redu. Da je pa vsaki omenjenih uradnih spisov potreben, ne bode menda nihče zanikal; samo pisanje bi se tu pa tam lehko nekoliko skrajšalo. Sploh pa je treba vestnemu učitelju marsikatero reč zabeležiti, da mu je v vsakem slučaji odgovornost lehka in mu nihče, bodi si v tej ali onej stvari, nerednosti podtikati ne more. Morda bode marsikomu ustreženo, ako tu nekoliko razložimo in kažemo, kako se spisujejo uradne knjige in spisi. Ako je morda kaka stvar prenatančna, naj se ne misli, da bi moralo ravno tako biti; marsikaj tu naznačenega pripušča se marljivosti učiteljevi. Kakšni naj bi bili uradni spisi? 1. Na snažnost v njih vnanjej in notranjej obliki se vsakako mora gledati, kajti to že učitelja pohvalno priporoča in svedoči, da je tudi v drugih rečeh prijatelj snažnosti in redu. Zato naj bode vsa pisava v njih, kolikor mogoče, dopadljiva. Kar se tiče njih vnanje oblike, naj bodo večletni zapisniki vezani, enoletni pa oviti s trdim, najbolje z modrim papirjem, gladko obrezani, in na čelu jim bodi tiskan ali čedno spisan napis. 2. Spisi naj bodo redni in pregledni. Nij vse jedno, kako in na katerem kraji je ta ali ona stvar vknjižena; dostikrat treba je pri vpisovanji gledati tudi na važnost predmetov, kateri se mora vknjižiti, ravno tako tudi na to, da so spisi pregledni. Dober pregled dostikrat učitelju spisovanje polajšuje in pospešuje. Vsi uradni spisi naj se pišejo v knjigo ali zvezek, ki naj se imenuje: „Zapisnik uradnih spisov", ter naj obsega: a) lepopisne vaje, katere so se pri konecletnih javnih izpitih kazale na ogled, V) zapisnike šolske, c) razrednice, d) tednik, e) razglase, f) učne črteže, g) postave, h) listine, i) zapisnike večletne, j) uradne dopise. Vsi spisi naj se vravnavajo po letnikih (glej §. 33. šol. postave z 9. maja 1869. 1.), in zaznamovajo z istimi številkami, s katerimi so v zapisniku vpisani. Za „zapisnik uradnih spisov" priredé se lehko obrazci prejšnjega „šolskega inventara", kateri obsegajo rubrike: „štev., leto, reč, opomnjo". Za vsako zaznamovano stvar naj se po potrebi pusti en list ali več prostora, da se morejo novi spisi vpisovati. V rubriko „štev." zapiše se zaporedoma tekoča številka dotične stvari, pričenši z najstarejšim letnikom. Vsi spisi razun „večletnih zapisnikov" naj se povežejo; vsaki vezek naj se zaznamova s tisto rimsko številko, pod katero je vpisan. Da se kateri dotičnih spisov, ki se potrebuje, lehko hitro v roke vzame, naj se znamka vsacega vezka s tem, kar znači, napiše na listek, kateri naj se potem prilepi na primeren kraj, kjer se vezki hranijo. Da se vedno vé, koliko otrok hodi v šolo, naj se napravi v „razrednici" na drugi in tretji strani za vsaki oddelek poseben pregled z naslednjimi rubrikami: imé učenca, štev. v razrednici, vas, dan in mesec, prihod, odhod, število dečkov in deklic, posebej in vkup. Začetkom leta, ko se učenci v „razrednico" vpišejo, naj se naznači takoj v dotič-nem oddelku njih število, katero naj se potem pri vsaki izpremembi izpravlja (rektificira). Dobro je tudi, ako se odloči prostor, kjer je razviden vkupni pregled učencev v višej in nižej skupščini, kateri se mora istotako, kakor v oddelkih, pri vsakratnej izpremembi popraviti. „Tednik" ima namen, da se iz njega razvidi, koliko učne tvarine je učitelj z učenci prebavil, po kakšnem načinu je poučeval, in se je li oziral na postavne učne načrte; učitelju je pa „tednik" tudi pravi kažipot pri pouku, da ga primerja s prejšnjimi leti i. t. d. Da je „tednik" pregleden, ne sme se spisovati za vse oddelke na eno stran, ampak vsakemu naj bode odločen poseben prostor za vse leto. Posebno koristno je in pouk učitelju jako olajšuje, ako si spisuje v „tednik" učno tvarino že za teden naprej. Mnogokrat se lehko pripeti, da se učitelj ne more natanko za pouk druzega dneva pripraviti. V takem slučaji mu že naprej spisani tednik kaj dobro služi. Pri spisovanji tednika je pa tudi gledati na to, da se posamezni učni predmeti naslanjajo drug na drugega, to je, nauk naj se združuje, kolikor je mogoče. To se dela, recimo v III. oddelku enorazrednice tako-le: v 1. rubriko naj se zapiše teden, n. pr. II. 5 dni, od 10. — 16. jan.; v drugo „branje" 24. Pošten beraček. 156. Rimski cesar Tit. 104. Zlato. 26. Kam in kje? (Pesem na pamet). Berila se tedaj ne smejo čitati drugo za drugo, kakor sledijo v berilu. Ozira naj se tu na druge učne predmete, na letne čase in razne okolnosti. Zato je treba vsako leto v redu berilnih vaj kaj izpremeniti. V rubriki „slovnica" naj sledi: napisovanje lastnih, občnih, vkupnih, snovnih in miselnih imen iz 24., 156. in 104. berilne vaje. Za pravopis zbere se 24. vaja, ter se napiše: o rabi „narekovaja". Tudi za spisje lehko porabimo 24. ali 104. ber. vajo, izmej katerih prvo izpremenimo v „poštena beračica", drugo pa v „popis zlata po vprašanjih". Zadržaj rubrike „številjenje" naj bi bil: Vpo-rabe številnih vaj do 100 (denar). Tudi številjenje je tedaj toliko v zvezi z berilnimi vajami. Bližnja rubrika ima naslov: „zemljepis in zgodovina". Tu naj sledi: travnik, polje, njiva, studenec, potok, reka, brv, most, pot, cesta i. t. d. (glej pesem: Kam in kje? Rimski cesar Tit). V „prirodoznanstvo" se zapiše: zlato; v „pisanje": P, R, B in besede, stavki (izreki, pregovori), kateri se začenjajo s temi črkami; v „spisnico": „poštena beračica" ali popis „zlata". Zadnje tri rubrike so odločene oblikoslovju in risanju, petju in telesnim vajam. Za oblikoslovje in risanje bi se, recimo, volilo: iz I. Grandauerjevega zvez. 6. list. Tu se sestavljajo podobe iz vodoravnih in navpičnih črt. Oziraje se na zemljepis, zapiše se na tem mestu tudi lehko: risanje zemljepisnih znamenj za njivo, travnik, gozd, polje, most, stezo, cesto i. t. d. Za „petje" vzame se iz „Slavčka" pesem „Stu-denček" ali „Pri potoku". Pri „telesnih vajah" se zaznamova: čelna in bočna vrsta, iz katerih se v šolski sobi ozirom na risanje napravijo tudi lehko mnogovrstne podobe; pri raznih vajah pa se uporabljuje lehko tudi številjenje. Kdaj in zakaj se nij poučevalo, kaj je redni pouk oviralo, zapiše se v „opomnjo". Na ta način učno tvarino vseh predmetov zediniti, marsikateri teden z najboljšo voljo in največjim trudom učitelju ne bode mogoče; toda ravna naj se vender vedno po načelu: „čim več zedinjenja v predmetih, tem vspeš-nejši je pouk". Zato tudi pripravljanje učne tvarine nij tako lehka in malo zamudna reč, kakor bi kdo mislil. Mej razglase naj se, recimo, uvrste: navodilo, kako naj krajni šolski svčti svoja uradna opravila opravljajo. Razglas cesarjev ob petindvajsetletnici in cesarjevičevej poroki. Prebivalcem na Kranjskem i. dr. Mej učne črteže napišejo naj se razni učni načrteži in podrobni učni črteži pri tej šoli. Zapisnikom večletnim prištevajo se: šolska matrika, knjiga o izpustu, zapisnik šolske in krajne učiteljske knjižnice, zapisnik knjig izposojenih iz šolske knjižnice, zapisnik knjig za uboge učence, zapisnik knjig razdelenih ubogim učencem, zapisnik učiteljskih zborovanj (na večrazrednicah), zapisnik knjig v okrajni učiteljski knjižnici, šolska kronika, zlata knjiga, šolski inventar A B, uradni dopisi, opravilni zapisnik, zapisnik šolskega vrta. (Dalje pride.) 0 izboljšanji današnje vzgoje. (Franjo Gabršek.) (Konec.) Pogledimo še, kaj v tej zadevi piše g. prof. dr. A. Lobmayer v spisu „dvorba bolestnika predmet nastave" v letošnjem „Viencu". Da je vzgoja premalo idealna, kaže se v tem, ker se od prirode pričakuje onega kar samo nravstvenost dati more, ter se premalo prizadeva, da se ta nravstvenost s pomočjo idealov dovrši. Kjer se nahaja ljubezen v srci, ondu ni treba strogega pouka, tu se vrši vse na lehak način, tu ustvarjajo dolžnosti in žrtve pravo srečo. Ljubezen v živenji večkrat mine, dolžnosti pa ostanejo. Ljubezen izgubi svoj priljubljeni predmet, pa vender se mora na dalje živeti. V marsikaterem zakonu je uže nadvladala pretirano strastno ljubezen mržnja in ravnodušje. Mnogo preiskrena mati je se svojo opično ljubeznijo škodovala vlastnej deci. Zato ne smemo nravske ljubezni precenjevati in preveč od nje zahtevati. Treba torej, da učimo naše ženske, da se morejo v resnici srečne ceniti, ako jim je srce blago, polno ljubezni in milosrčnosti do prijateljev in neprijateljev, do bljižnih in ptujih, nu da je vender le vseobčno človekoljubje in samovoljno izpolnjevanje svojih dolžnosti mnogo vzvišenejše, ker je manje sebično, a jedino v nesebičnosti leži moralna vzvišenost človeka, v obvladanji samega sebe leži zmaga duha nad nravmi. Te zmage duha, te moralne vzvišenosti moreš se pa samo s pomočjo idej in idealov naučiti ter jih doseči. Zato bi morala vzgoja pred vsem na to gledati, da bi človek nikdar ne skrbel samo za svojo osobo, nego da bi živel nekej ideji, nekej zadači, nečemu izven sebe; za 17* ta „nekaj" treba, da dela in žrtvuje, drugače ne bi bil plemenite duše, ampak bi živel samo zato, da živi. Bodi si pa to, čemer se posvetujemo, celo človeštvo, bodi si domovina ali znanosti in umetnosti, bodi si sreča naših milih, to je vse jedno, samo naj ne bode vedno iu vedno le vlastni „jaz"! Kdor bode mladino tako poučeval, kdor bode deklice tako vzgojal, oni je marsikateri kal sebičnosti užč zadušil ali je ono vsaj na boljši pot napeljal. Vzgoja mora vedno s pomočjo idealov, s pomočjo znatnih zahtev in lepih primerov delovati; osobito deklice treba neprestano opominati, da je samo dobrohotnost in blagost ter premagovanje samega sebe in požrtvovalnost prava ljubeznjivost žene; a ta svojstva se ne dado z ničemer zameriti. Naj navedem nekoliko primerov! Ako smo s težko muko zvršili pot, pa se po istem potu zopet vrnemo, da pokažemo ubogej prosjakinji pravi pot, po katerem nas je vprašala; — ako ne gremo v gledališče ali h koncertu, a mestu tega s čitanjem zabavljamo bolnega, nadležnega in zlovoljnega sorodnika; — ako po leti, kadar je največa vročina, kuhaš v kuhinji, da ti kuharica more obiskati rojaka, kateri se na svojem potovanji ondu mudi; — ako ne greš na zabavo k svojim najboljšim prijateljicam, a mestu tega strežeš bolnej tujki, katera bi se brez tvoje pomoči in postrežbe osamljena dolgočasila; — ako si ne kupiš dragega oblačila, samo da moreš ubogo sosedovo deco o božiči s kakim darom obdariti; — to vse niso Bog zna kakšni čini, kateri bi svet do solz ganili, a kažejo nam plemenito srce, blago in pošteno dušo. Pa tudi preveč idealna je vzgoja naše mladine, kajti ogiba se nepopolnega vspeha in strogosti, da ne rečem sile. Sami smo uže izkusili, da malo ljudi ustreza velikim zahtevam, zato pa se od njih tudi malo zahteva. A oni le toliko časa delajo, kolikor mislimo, da morejo, če pa hočemo vsaj nekaj od njih doseči, zahtevati moramo zelo mnogo. Ako se dobra svojstva pokazujejo tudi le afektirana, in če jih tudi le se silo označujemo, ako tudi se pokazuje požrtvovalnost samo z izgovorom, zavoljo slavoljubja ali sramote, vender je bolje nekaj nego ničesar! Vsak človek ni poln idealov in velikih mislij, da bi mogel povsem po plemenitih načelih živeti, a uže to je mnogo vredno, če včasih vsaj po njih teži. Iu če bi se svojim naukom, se svojimi strogimi zahtevami ničesar druzega ne dosegli, nego to, da hudoben človek neha hudobno govoriti, a sebičnež, da se ne šopiri in ne diči se svojo sebičnostjo, uže smo jako mnogo dosegli. Vzgoji se torej ni treba ogibati strogosti in sile. Nu strogost ne treba, da se pre-vrže v nemilost in nestrpljivost z neznatnimi pogreški mladine, ne treba, da se izpremeni v surovost in zlobnost, marveč treba, da strogost vlada v načelih in v nazorih. Podstava vzgoji bodi prava in nravstvena resnoba, a ne sme biti pesimistična. Ne bojmo se ozbiljnosti v vzgoji; — poglejmo mlade deklice, katerim so slabi roditelji odvračali vsak pogled v muko in revščino, v brigo in težavo, kako so blazirane in melanholične; — nasprotno pa vidimo, kako so krepke in zadovoljne one, katere so strogo vzgojene in katere so uže za rano izpoznale, kako je vse živenje ozbiljno, resnobno. V človeškem srci pač morajo biti nasprotja, ker jih ono tudi prenaša, a samo na temnem nebu se blišče svetle zvezde; največja ozbiljnost vodi često do največje sreče. Ako se torej deklici čutljivost doma bolj neguje, vender se ne sme domačej vzgoji vsa naloga prepustiti; šola more pomagati, pa je tudi treba, da pomaga, ker je manj pristranska, a njeno osobje je bolj privajeno naobrazovanju in poučevanju. K sklepu pa še jedenkrat zakličem v duhu Rousseaua, Fichteja in Pestalozzija: Ustvarite drugačne socijalne razmere, in videli bodete boljše vspehe pri vzgoji; bodite sami boljši, in boljša bode tudi mladina; šola ne vzmore ničesar, ako živenje vse pokvari! Zgodovina v naših šolah. I. L. (Dalje in konec.) V berilih so zgodovinske slike večinoma vravnane tako, da niso po svojej osebini v nikakoršni zvezi. Torej je učitelju težko, zlasti če ni dober zgodovinar, vse to v celoto vezati. A slike, katere se v berilih nahajajo, mora radi tega jemati, da jih učenci potem bero v šoli, doma, da se jih uče, bodisi s svojimi besedami ali z besedami v knjigi pripovedovati, da si jih potem na takov način za življenje prisvoje in zapamtijo. Naj boljše slike so pač, kakor sem že omenil, take, katere so 1. zgodovinsko resnične, 2. ne težko umljive, 3. poučljive in morebiti tudi nekoliko smešne. Takih je seveda silno težko izbrati. Nekoliko se je sestavljavcem novih beril v tej zadevi posrečilo, a marsikaj bi bilo skoro treba dopolniti še ali z boljim nadomestiti. Zelo lehak je začetek tacih zgodovinskih obravnav, pri katerih se da pričeti s kako mikavno povestico ali historico o dotični zgodovinski osebi. Zato se n. pr. učitelji tako radi in dolgo bavijo pri Rudolfu Habsburškem ali cesarju Jožefu II., kajti lepih in uličnih historic ima učitelj o teh dveh zgodovinskih velikanih na izbiro. Take in enake povesti so lehko temeljni uvod učitelju pri mnogih zgodovinskih slikah. S temi povestmi se je namreč učitelj učencem prikupil, vzbudil je njih pozornost za osebo, dogodbo ali narod, o katerih namerava še več navesti, tako da more potem svojo sliko tako dolgo nadaljevati, dokler otroški duh ne opeša, in dokler je dogodba učencem le umljiva. Prej sem že omenjal, da se more zgodovinskemu uku na nerazdeljenih enorazrednicah odmeriti na leto le kacili 20 ur. Vsled tega pa učitelju ni mogoče več nego kacih 10—14 zgodovinskih slik v letu obdelati. Na enorazrednicah pa more učitelj sleherno leto druge slike si izbrati, ker ima skozi več let ene in iste otroke pred soboj; tako je torej tudi na takih šolah mogoče, da si učenci v teku kacih treh let vsaj nekoliko pravilno predstavljajo najvažnejše dogodbe na svetu. Še manj časa je zgodovinskemu uku odmerjenega na razdeljenih enorazrednicah, kajti na teh ste za vse realije (beseda je majhna, a tvarina je obširna) odločeni samo dve uri na teden. Od teh dveh ur ne more učitelj za zgodovino več nego '/4 ure porabiti. Tukaj mu je treba še bolje preudarjati, katere zgodovinske slike bode v tem pičlo odmerjenem času jemal, da ga ne bode tratil z malo pomenljivimi besedami. Dobro bi bilo navajati take zgodovinske slike. Toda s tem ne bi bilo ustreženo niti poedinim šolam, niti poedinim slovenskim pokrajinam; kajti učno napredovanje pri zgodovini naj bo isto, kakor pri zemljepisu. Od kraja do okraja, od okraja do domače dežele, od te do Avstrije itd. Za to naj bi se pa zemljepis in zgodovina harmonično združevala. N. pr.: Kadar učitelj govori o šolskem poslopji, pove naj starost šolskega poslopja, starost šole v obče in posameznih razredov. Kadar opisuje domač kraj, pove naj tudi naj važnejše stvari iz njegove zgodovine. Seveda ako učitelj sam ničesar ne ve, tudi ničesa povedati ne more. Dolžnost učitelja pa je, da je v tem dobro izurjen. Marsikod imajo torej učitelji več ali manj obširne šolske in pomožne knjige in knjižnice za domovinoslovje, n. pr. za Štajerce je izdal dr. Hirsch primerno „Heimatskunde", za Korošce že pred nekaterimi leti Quantschnigg, za Primorje je spisal prof. Rutar slovensko „Domovinoslovje", katero se morebiti že tiska v c. kr. zalogi v Beču. Kranjski učitelji nabirajo lehko zgodovinsko tvarino iz Dimitza in Valvazor-ja, ali želeti bi bilo, da bi kdo za učitelje, za učence, za šolarske knjižnice i. t. d. izdal drobno knjigo v slovenskem jeziku, katera ne bi dosta več obsegala, nego je učitelju v šoli pripovedovati treba. Lepo je začel slikati zgodovino kranjskih mest naš velezaslužni „Vrtec". V štajerskih šolah morejo z vspehom rabiti učitelji knjižico: „Pripovesti iz zgodovine Štajerske" (Krones-Lapajne), a za Primorje prinaša zgodovinske slike „Šola", ki je prej Goriško že dobro opisovala v zemljepisnem obziru. Kakor imamo pa opise naših dežel že, n. pr. tudi v moji knjižnici „Domovinoslovje", tako bi bilo želeti, da bi učitelji začeli spisovati opise posameznih šolskih ali politiških okrajev. Za dvo- in trirazredne šole se ne terja v predpisanih načrtih dosta več zgodovinske tvarine, nego v enorazrednicah, to menda radi tega ne, ker se je itak enorazrednicam že preveč predpisalo. Na čveterorazrednicah bi se v 4. razredu smelo rabiti že posebno knjigo za zgodovino. Na Nemškem imajo sim ter tje tako knjigo vpeljano, ali v obče zadostuje nemškim in tudi slovenskim šolam tvarina, katera je v berilih. Učitelj, kateri prebavi dobro zgodovinsko tvarino, ki je v 2. in 3. berilu, in kateri dodaja še tudi to, kar nimajo berila potrebnega iz domače in lokalne zgodovine, storil je gotovo svojo dolžnost. Novice pa I >r Janez Bleiweis. XXV. 1867. „Kmet, ki se je povzdignil v to, da kak časnik bere, je boljär (aristokrat) na duhu med množico svojih ljudi, ki nič ne bero. Takemu kmetu-novičarju se že odzunaj pozna, da več velja mimo druzih. Njegova hiša je zidana in z opekami krita; vsak prostorček je zasajen se sadnim drevjem, in na polji mu stoji koruza v lepih ravnih vrstah tako, kakor stoje vojaki v bataljonih. On je tudi bčelar in tedaj ima na tisoče podložnih, ki delajo zanj, V njegovi izbi je vse na pravem mestu, in čedni svinjak je tak, da more idiličen zgled biti okolici svoji. Tako se kaže že prva stopinja omikanega duha, ki se razodeva v znanji 24 abecednih vitezov duha. Prva podloga duševni narodni omiki je sem ter tje položena — al le redko se še nahaja". Tako piše pošten mož v časniku štajarskem, ki navadno le nemškemu jeziku glorijo poje, da je sredstvo omiki, pravi dr. J. Blei weis — vesel priznavanega napredka po Novicah. Ali tudi po tem popisu edina prava pot, da se naši kmetje povzdignejo na stopinjo omike v kmetijstvu in vsakem drugem znanstvu, ni tedaj — materini jezik? S tega popisa, kteri v Tages-pošti (o Novice — Bauer) gotovo ni Novicam na ljubo, ampak le resnici na hvalo pisan, se pač jasno vidi, kakošni sovražniki slovenskega naroda so vsi oni, ki mu namesti materinega jezika v šolah in drugod silijo tuji jezik, in mu tako namesti hruha ponujajo kamen 1 Posebej je spisal v petindvajsetem tečaju na pr.: „Kaj je treba, da kmetovanje ne gre rakove poti, temuč da napreduje. Zavarovalnica Gresham. Pravi čas les sekati. Kako se dobrota moke spoznava. Kako je to, kadar po novem letu dan začne rasti, da se to veliko tednov zjutraj še nič ne pozna, na večer pa je že dalje svetlo. Lanske bčele. Kredit kmetov. Kako naj se gozdi oskrbujejo. Prosim poduka zarad pobiranja vinskega davka in zarad klanja. Zmerzljina sadnega drevja. Nova katasterska mera. O neznani bolezni telet. Zakaj bi krav ne vpregali. Besedica o rastlinskih boleznih. Jež — koristna žival. Kaj je z letošnjo letino po svetu. Zbor avstrijskih svilorejcev na Dunaji. Nova angleška pinja. Kaj prav za prav je bolezen svilnih črvičev. Stoletnica c. k. kranjske kmetijske družbe (kjer je posebno znamenit govor njegov str. 360—1) itd." „Kdor hoče dvalizem, ta se igra z ognjem. Le kdor hoče, da vsi narodi avstrijski imajo skupne državne zadeve, ktere obravnavajo v skupnem državnem zboru, v deželnih avtonomnih zborih pa opravljajo sami to, kar deželi gre: ta hoče mir in srečo Avstrije. In to je, kar zahteva federalizem, ki daje državi, kar državi gre, deželam pa, kar je deželnega. Kdor s tem ni zadovoljen, naj raji naravnost reče, da noče Avstrije". Tako resno jo je povedal dr. Blei weis v resnem času v sostavku: Dvalizem — dandanes največa nesreča Avstrije — po „Reformi", ki je nemški časnik z dušo in telesom, tedaj se mu očitati ne more, da je panslavist, vendar je pravičen vsem narodom in le zrelo politiko zagovarja v Avstrii in tako, ki pelje k sreču in blagru (410). Po tem in enacih časnikih je v dobi poslancem vzlasti nevarni, v kteri se Novicam odgovorni vrednik v 10. listu prikaže Janez Mu mik, priobčil na pr.: „Za Avstrijo gre. Ven-čanje ogerskega kralja. Svoboda kapitala. Nove postave o nabiranji vojakov. Denarna stiska v Avstriji. Panslavizem in nevarnost za Avstrijo. Kako se godi pri volitvah deželnih poslancev na Ogerskem. Kaj, če avstrijska država na kai;t pride. Grof Hohenwart in koroški Slovenci. Ne bodite lahkomiselni! itd." — Važni, prevažni so njegovi oglasi o cesarskem patentu 2. jan. 1867, o novih volitvah za deželni zbor, in oglasi narodnega volilnega odbora za vojvodstvo Kranjsko, kteremu na čelu je deloval in pisaril dr. Janez Blei we i s (1. 3.), njegovi govori v narodnem deželnem zboru, o in po njegovem razpustu itd. O Vodnikovem spominku je na vprašanje povedal (185) vzroke, zakaj dr. Toman in dr. Bleiweis mirujeta, in o ženitvi beračev (244): Lažnjivcem na sramoto, nala-ganim v razjasnilo. O plesu: „Mi pa dodamo temu še to, da — če že na svetu mora biti ples, in podoba je, ker so že stari naši očaki plesali in bodo plesali tudi potomci za nami — bi bilo le to želeti, da bi se nikjer drugod ne plesalo kakor v čitalnicah, kajti tu je poštena družba in se nobena nerodnost nikoli ne godi, ker sto in sto oči pazi nad čednim obnašanjem. Al vse drugo je s plesom na podih in v krčmah: tü tu se godijo pri plesu res nespodobne reči, ktere žalijo poštenje in nravnost. Ne čudimo se tedaj, da on, kdor meri ples v čitalnicah po merilu iz poda ali krčem vzetega, izob-čuje ples po pravici. Zato velja že star pregovor: Qui bene distinguit, bene docet (180)". — O svojem vredovanji: Gosp.?! iz Goriškega: „Ker je naše pravilo stanovitno to, da Novice popravljajo in razjasnujejo, ako je kak slovensk časnik v kakem sestavku kaj napak rekel, na vsako stran branijo pravico, sicer pa domačih časnikov in toto nikoli na klop obtoženca ne posajajo in se jim sodnika ne delajo, tedaj nam ne bote zamerili, da pismo o „D." položimo ad acta. To je princip vredništva Novic od nekdaj bil. — Naj je vredništvu dovoljeno pri tej priliki še ene reči o drugi zadevi. Vroči krvi so Novice morebiti premalo krakelarice, in kdor rad škandal bere, ne nahaja ga nikoli v Novicah. Ostra, krepka in tehtna je njih beseda, kadar je treba — al — spodobna poleg tega je vsegdar. Res, da s cepci ne tolčejo po glavah, pa tudi na kolenih nikdar ne ležijo in odpušanja ne prosijo (190). — Kar sem bil 1. 1864., to sem še danes, ker doslednost in stanovitnost je en kos moje nature, ki nikdar po vetru plajšča ne obrača. To lahko o sebi rečem: da ne manjše stvarce nimam preklicati, kar sem govoril in delal 25 let (245)!" „Časi, v kterih živimo, so zelo važni in prihajajo vsak dan važnejši, pravi v vabilu (208); zato nam je berila treba. Kar je Novicam o tem na škodo, da ne izhajajo vsaki dan, jim je od druge strani na korist, da to, kar prinesejo vsaki teden, je temeljito in dobro pretehtano. In (416): „Novice so bile tako srečne, da so že mnogo dosegle v tem, česar so doseči želele: veliko število našega ljudstva po kmetih (in to je jedro naše deželne moči) je že tako podučeno, da se lahko ogledamo po druzih ljudstvih našega cesarstva in vprašamo ponosno: kje, izvzemši naše brate na Češkem, bero drugod kmetje in rokodelci tako radi časnike in druge bukve, kakor naš narod slovenski? Po branji pa se širi podučevanje in s podučevanjem se širi napredek. Velikausk je skok, ki ga je storil naprej naš narod v kratkih 25 letih, ako pomislimo, da do 1843. leta je debela megla potujčevanja ležala nad krasno našo domovino. Od Boga z obilnim umom obdarovani naš narod ni si mogel v prejšnih časih pomagati na nobeno stran na bolje, ker s tujo besedo so mu bila zaprta vsa vrata, kamor je potrkal, da bi se bil učil ali boljega kmetijstva, obrtnijstva, novih znajdeb, znanstva sveta in vseh obilnih druzih vednosti, ki jih človek potrebuje, da se omika in si zboljša svoj stan. Naj bi mu bila še cerkev vzela njegov jezik, — po njem bi bilo! — Zdaj je že marsikaj drugače; al še mora veliko drugače biti! Pravice vse, ki grejo vsacemu narodu, mora po vsem doseči tudi narod naš, kajti še le potem se bo mogel vêsti tako, da čedalje bolj podučen s pomočjo vednosti si zboljša svoj stan, kolikor je mogoče v dandanašnjih časih, ko od vseh strani le slišimo: daj, daj, pa še daj! — Kakor dozdaj, se bodo, če tudi pisano gleda protivnik, tudi vprihodnje Novice potegovale za vse, kar je na blagor našemu narodu, in kar mu pred Bogom in svetom gré; naznanjale pa mu bodo za tega del vse, karkoli se bo važnega godilo po svetu. Prišle bodo, kakor se kaže še hude homatije na svetu in duševne borbe bode še dovolj. Novice se je ne vstrašijo, in po svojem trojnem geslu za vero, domovino, cesarja bodo v vseh okolščinah učiteljice in svetnice narodu slovenskemu". XXVI. 18(58. Novo leto. „Kakošno bode novo leto? kaj nam bode prineslo? — to je vprašanje, ktero si zdaj stavi vsak državljan, bodi si kakoršnega koli stanu. Odgovora na to vprašanje ne more dati nobena živa duša; sam Bog ga vé, zakaj če pogledamo v preteklo leto nazaj, prestvarilo se je naše cesarstvo — Avstrija — tako, da ni več podobno prejšnjemu. Kdo tedaj more vedeti, kaj in kako bode v prihodnje ? In popi-savši dovršeni dvalizem — iz srca želimo, da bi ta nova skušnja res tako srečno se izvršila, kakor se nadjajo tisti, ki so nam za novo leto prav novo Avstrijo skovali. Vsa odgovornost gre njim za to!" To na 1. strani, in na zadnji — Na konci leta — opisavši glas Novic prvi dan 1862. leta poprašuje: „In kako je zdaj o prestopu v 1860. leto? — V listinah letošnjega tečaja stoji zapisano. Te kažejo, da se svet v Avstriji po polževo suče". Rojakom svojim pa je dr. J. Bleiweis v šestindvajsetem tečaju spisal napr. : „Delo z rokami nasproti delu z mašinami. Kako je s soljo v našem cesarstvu, in kaj naj vlada stori, da sol po cenejši ceni vsak lahko dobiva. Ali je boljše živino v hlevu pasti ali zunaj na paši. Gospodarstvo — prvi dober steber vsacega napredka. Dobra ledenica. Razločki mleka po molži. Zakaj ne napreduje živinoreja, kakor bi imelo biti in bi lahko bilo. Stroški ministerstva kmetijstva za kmetijske potrebe. Kako se spozna dobra koklja. Več živine kakor klaje je velika napaka. Prislovica, ki naj si jo zapomnijo kmetiški gospodarji. Novi davki. Oteklo vime, ali ovčeč ali sajevec na vimenu. Tobak. Giilich, zmagavec krompirjeve bolezni. Kuhinjska in živinska sol v državnem zboru dunajskem. Kako so ljudje prvič začeli zemljišča gnojiti. Stroški in dohodki od molzne krave na leto. Glasi za napravo vrtnarske družbe na Kranjskem. Mlado živinče koj po rojstvu. Kaj storiti da ne bode vlačugarjev beračev. Nove šole za poduk v kmetijstvu. Koliko dobro seme velja pri setvi. Umni živinorejec. Indiga. Morski lug. Gosenice na želji — grozna letošnja nadloga. Rastlinam škodljive živali. Gotova pomoč zoper gosenice na želji. Prešičja bolezen. Kako z zrelim sadjem ravnati, in kako ga obračati v korist. Kratkočasnica, pa tudi podučnica — o vražah. O napravi učilnic za kmetijstvo in gojzdarstvo na Kranjskem. O reji in strežbi domače živine. Sol živini potrebna. Od plevela itd." Kakor o učilnicah za kmetijstvo, tako je v deželnem zboru predlagal in po Novicah priobčil „Postavo o ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradnijah (296)" ; nasproti nekterim očitanjem popisal „Delavnost kranjskega deželnega zbora (340—1)". Spomini na deželni zbor kranjski pripovedujejo o šolskem nadzorstvu in o narodni ravnopravnosti itd. — Po „Reformi" itd. je razpravljal na pr.: Konkordat in pa armade. O praznovanji nedelj in praznikov. Ljudska šola. Različne misli o centralizmu, dvalizmu in pluralizmu v Avstriji. Češko državno pravo. Avstrijsko-ogerska država. Plemstvo v sedanjem boji (po Graz. Volksbl.). Taktika nemških liberalcev. Zedinjenje Slovencev pred prestolom ljubljanskega konstit. društva, kjer na konci po Ref. pravi: Zdaj pa je ideja zedinjenja Slovencev tukaj, in ne bode več zginila iz dnevnega reda ustavne Avstrije (386). Najbolje pa, kratko in krepko, je opisal našega prvega Vodnika v premnogih ozirih naš drugi Vodnik, dr. J. Bleiweis; 1. 1868 o njegovem godu v slavnostnem ogovoru (Jezičnik XIV. str. 42. 43); vodil o volitvah v mestni zbor svoje someščane; o mnogih ljubljanskih trgovcih opomnil, da prav radi v kranjskem jeziku prodajajo svojo robo ; kadar pa gré za pravice narodove, takrat teh pravic celo ne poznajo, ter se poganjajo le za izveličanje naroda našega v boginji Germaniji (276); o narodnosti po brošuri Turrovi zavrača „Laib. Ztg. in Volksfreund.", češ, kako čuti, da velikanska ideja, ki dandanes giblje svet, narodna je ideja itd. — „Novice slovo jemaje od 26. tečaja mislijo, da ne morejo poštenejše priporočati se za naročbo novega tečaja (420), nego da reko, da ostanejo to, kar so bile vse pretekla leta — učiteljice in voditeljice narodu slovenskemu na mnogovrstnem polji. Da so v političnih zadevah najhuji trn v pêti nemškutarski, — da nasproti premalo razsajajo drugim, — to dobro vedo; al ne uni ne ti nas preverili ne bodo, da postopanje naše ni pravo. Pustivši vsacemu svoje mnenje, ne damo si siliti druzega sebi. Zraven tega, da Novice po čedalje veči omiki ljudstva našega hrepenijo po zboljšanji materijalnega blagostanja njegovega, bila jim je tudi zvesta skrb za to, da se naš narod, po mnogoletnem poptujčevanji zelo zbegan, drami k zavednosti narodni, ki mu je potrebna v napredek. Edinost med nami Slovenci: to je bilo iskreno prizadevanje Novic skozi 26 let — zato so s posebno skrbjo odvračale vsak prepir, vsak razpor, ki je na dobro le nasprotnikom našim, na veliko škodo pa materi Sloveniji sami. Popolna narodna ravno-pravnost in s to vred poštena svoboda v socijalnem življenji do tiste meje, da se nikakor ne žalijo svetinje katoliške vere našega ljudstva: to je politično geslo Novicam bilo in to jim bode. In ker je v mnogonarodni Avstriji prvi pogoj svobodi vseh narodov ta, da se vsacemu narodu brez izjeme dado enake narodne pravice, tedaj vidijo Novice srečo in mir Avstrije še le v tem, da se sprava dovrši z vsemi narodi njenimi, naj so takraj ali unkraj Litave. Kakor je Avstrija po hudem nasprotovanji iz centralizma ven-dar-le prestopila v dvalizem, tako je upati, da po vsestranski spravi prestopi v pluralizem, to je, v federalizem, kteri bi Avstriji večo centralno moč dal, nego jej daje zdaj ogerski dvalizem. — S tega stališča bodo presojevale tudi vprihodnje vse, kar se bo godilo tù in tam vprihodnje". 73 opis L Iz Štajerskega. A) C. k. dež. šol. svet. V zadnji seji dež. šol. sveta poročalo se je o nadzorovanji dekliškega liceja v Gradci in o mnogih ljudskih šolah Graške okolice, ter se odobrili na podlagi teh stavljeni predlogi; dovolilo se je, da se razširijo ljudske šole v Frohnleitnu, Eichbergu in T e h a r j i h, da se ustanove ekspoziture v Laufnitzgrabnu in učiteljske službe na novo ustanovljeni ljudski šoli v Cvenu (okr. Ljutomer), da se dovoli odpust dozdanje paralelke na ljudski šoli v Deutsclilandsbergu in da se napravijo paralelke na dveh ljudskih šolah v Gradci. Imenovani so g. g. in gospodič.: Patric S tem (iz Furstenfelda) za učitelja v Hartberg, Pavla K u s c h e 1 (za učiteljico v Bruck, dozd. def. poduč. tamkaj), Gust. K r i v i t z za def. podučitelja v Vorau, Ana Eupprecht za def. poduč. v Gusswerk in Ivana Maurer za def. podučiteljico v Bruck. Angelika Paltauf imenovana je za pomožno učiteljico francoščine na ženskem učiteljišči v Gradci in Lujiza Kohl za učiteljico žen. ročnih del na ljudski šoli v Deutschlandsbergu. Nad-učitelj Pr. Nendl pri sv. Vidu niže Ptuja (r. 1811) in učitelj Al. Ornik pri sv. Duhu pri Ptuji (r. 1817) postavila sta se vsled lastne prošnje v stalni pokoj. JB) Odlikovanje. Kralj Saksonski je Ivan Kranj c-u, učitelju v Eisenerzu (r. v Celji 1847), v priznanje njegovih zaslug na slovstvenem polji podelil zlato naprsno iglo z briljanti. (G. Kranjc je jako marljiv zbiratelj narodnega blaga ter sodelavec raznih časnikov n. pr. »Heimat«, »Heimgarten« i. t. d. Izdal je že tudi nekaj samostojnih del). C) Društveno življenje. Mariborsko (mestno) učit. društvo je imelo v dan 24. junija svoje zborovanje. G. Sket je govoril o vzgoji v obitelji. Društvo izreklo se je tudi zoper predrugačenju učit. društev ter izjavilo popolno zaupanje zdanji »Paed. Zeitschrifti«. — V dan 6. jul. je zborovalo Šent. Lenartsko učit. društvo. G. Horvat obravnaval je »kako se v začetnem razredu pripovesti pripovedujejo«. G. predsednik pa je čital neko »Instruction für die weltlichen Schulinspectoren« iz druge polovice osemnajstega stoletja. G. Gab. Javnik je bil izvoljen za društvenega podpredsednika in delegata k učit. zvezi. — Ptujsko učit. društvo je zborovalo v dan 15. jun. Zavoljo nekega napada v »Slov. Narodu« odložil je predsednik g. Iv. Bo bič svoje mesto. Bazprava vprašanja, »v katerem šol. letu naj se začenja pouk v nemškem«, povzročila je ostro debato. — Učitelji Rogatskega okraja združili se bodo z onimi Šmarijskega okraja v »Šmarijsko-Rogatsko učit. društvo«. D) Premembe pri učiteljstvu. G. Jos. Weiss (podučit, na Celjski deški šoli), nadučitelj na dekliško šolo v Celji; g. J. Zotter (iz Braslovč), podučitelj v Št. Pavi pri Bolski; gdč. Helena Irman (iz Središča), podučit, v Žreče pri Konjicah. Nanovoizšolani Mariborski učit. pripravniki nastavljeni so: Fr. Zadravec, zač. učitelj k sv. Urbanu pri Ptuji; Mat. Ko-] ari č, podučitelj v Vurberg; Pet. Pavlin, poduč. v Monšberg; Da v. Zdolšek, podučitelj v Leskovec; Fr. Skaza, poduč. k sv. Urbanu; M. Vavhnik, zač. učitelj v Brezje (okr. Marenberg). E) Raznoterosti. Kakor sem uže poročal, sklenila je učit. konferenca za okraje Ptuj, Ormuž in Rogatec s 33. zoper 21. glasovi, da nemščina nima biti predmet ljudske šole. Ta sklep, da-si popolnoma pedagogičen (je li pa bil glede na naše Spodnještajerske narodne razmere dovolj premišljen, ali ne, to naj razsodije drugi), ni dal nekaterim Zgornještajerskim učiteljem miru. V raznih svojih društvih so izrekli svoj »aufrichtiges Bedauern« o tem sklepu. O ljubeznjivi vi nemško-štajerski tovariši! Ali ste premislili, kak »aufrichtiges Bedauern« pa občutimo mi z vami, da si daste tako pedagogičuo zaušnico? Kje li na božjem svetu velja zakon, da je ljudska šola torišče priučevanja tujih jezikov? Ni li ljudska šola dosegla dovolj, ako je otroke v njih materinem jeziku dovolj izobražila? Poskusite vi v svoji modrosti učiti v vaših ljudskih šolah učence tujih jezikov, in še le potem, ko se vam bo to lehko zdelo in ko boste z vašimi učenci v tujem jeziku in o drugih zapovedanih predmetih ljudske šole, kateri imajo namen prosti narod sploh olikati, dosegli dovoljne vspehe, potem vzprejmemo vaš »aufrichtiges Bedauern« ter se vam do tal uklanjamo. Dokler nam pa ta dokaz dolžni ostanete, pa, dragi nemški tovariši, bodite le mirni, ter premišljujte rajši, kako bodete svoje nemške otroke na svojih nemških šolah dovolj nemščine naučili, da vam ne bodo nemški časopisi (kakor n. pr. »Wiener landw. Zeitung«) očitali, da učenci, zapustivši ljudsko šolo, ne znajo v svojem materinem jeziku pisati i. t. d. Mi pa naj bi z našimi slovenskim otroci dosegli v dveh jezikih to, kar vi z vašimi nemškimi še v enem ne morete ? Prekosi li naša slovenska deca v duševnih zmožnostih nemško res za toliko ? V dan 14. avg. smo imeli učitelji Celjskega, Gornjegradskega, Laškega in Vranskega okraja v Celji svojo uradno konferenco. *) Ker o tej poroča drugi naš tovariš, omenjam jaz tu le tistega g. dopisnika, ki je o tej skupščini pisal v Graško »Tagesposto«. Če ta g. dopisnik nekako bahato v svet trobi, da se je v vseh predmetih razen enega, poročalo le v nemškem jeziku, naj pač iz tega nihče ne sklepa, da so imeli pri konferenci nemško misleči učitelji večino, da so pri nas korifeje samo nemško misleči učitelji, nego kdor ni imel oči zavezanih, je pač sprevidel, da povod k tej prikazni tiči čisto nekje drugje. — Tudi sklep Ptujske konference ni dal temu ljubeznjivemu g. dopisniku spati. Če trdi, da je »Slov. Gosp«. Spodnještajerske učitelje vzpodbujal do enakih sklepov, vzemimo to kot golo pomoto; če pa porogljivo pravi, da je bilo to dejanje Ptujčanov »eine muthvolle Heldenthat«, mu pritrdimo, dostavljajoč, da je bilo toliko »muthvoll« , da bi si on gotovo ne bil upal roke vzdigniti, boječ se — zamere. — G. dopisnik pa je vrhu tega še *) Glej dopis „iz Celja"! Uredn. pozabil, da je bilo v Ptuji to vprašanje uradno na dnevnem redu, a pri nas ne. Konečno pa vrže g. dopisnik svojim vernim še frazo »die gelegten Minen platzten«. Če seje to zgodilo, kje pa so, vprašam, učinki te eksplozije 1 Sploh pa g. germanizatorju svetujemo, naj se še bolje uči nemških »fraz« ! — Obžalovati pa moramo, da je tudi »Sudsteierische Post« prinesla o tej konferenci dva nekako čudno zavita dopisa. — Moj dopis »iz Vojnika« v 15. štev. »Učit. Tov.« je bil povod nekemu dopisu iz Celja (?) v Dunajsko »Presse«. Ta dopis navaja zadnja »Paed. Zeit-sclirift«, ter ga po svoje glosira. Prečitavši to v »Paed. Zeit.« nisem vedel, komu bi se bil bolj čudil, ali »Presse«-nemu dopisniku, ali urednikovi logiki pri njegovi opomnji v »Paed. Zeit«; kajti citati je tam črno na belem, da smo mi preklicani udje Celjskega učit. društva zato proti »Paed. Zeit.« , ker ona zagovarja nove šolske postave, a mi smo — sami Lienbacherjanci. Vsak ve, da se nam kaj takega še sanjalo ni! V sporazumljenje naj še povem: Mi nismo nasprotniki nemškim učiteljem, ker se potegujejo za nove šolske postave, zato smo jim celo hvaležni; ampak nasprotniki smo jim, ker bi nas radi germanizirali. Drastičen vzgled temu je zopet veselje, katero ima »Paed. Zeit.« nad tem, da so Ptujčani napravili neko peticijo na si. dež. šolski svet, da naj se pogumen narodnjak g. T. Romih in pošten Nemec g. L. Arnhart prestavita kam v mrzleje kraje, da bodo menda potem učitelje Ptujskega kraja in okraja ložeje v svoj jarem vpregali. Tone Brezovnik, odbornik Celjskega učit. društva. Iz Celja. Uradna učiteljska konferenca, katera je bila za štiri okraje v dan 14. preteč, m. v velikej dvorani tukajšnje meščanske šole, bila je nenavadno zanimiva. Za okraja Gornjigrad in Vransko je bila konferenca v dan 17. preteč, m. v Braslovčah uže določena; ker je pa učiteljstvo teh dveh okrajev prosilo za dovoljenje vkupnega zborovanja v Celji z dostavkom, da se zaveže, za ravno tisto odškodnino, kakor v Braslovče, potovati tudi v Celje, in ker je bila leta prošnja na višjem mestu tudi dovoljena, došlo je lepo število učiteljev iz okrajev Gornjigrad, Vransko, okolica Celje in Laško k vkupnemu zborovanju. Ob V2 9. uri zjutraj pozdravi predsednik, c. k. okrajni šolski nadzornik g. BI. A m b r o ž i č, navzoče učiteljstvo in otvori zborovanje s trikratnim »Hoch« na svetlega cesarja. Za svojega namestnika si g. predsednik imenuje g. nadučitelja V u č n i k a, skupščina pa si na predlog g. Lo-pana izvoli gg. Vodušeka in Lassbacherja za zapisnikarja. V svojih opazkah omeni predsednik, da je bilo stanje ljudskih šol v teh štirih okrajih v obče povoljno. Nadalje opozoruje učiteljstvo, naj posebno še goji ljubezni do cesarja in do domovine, in naj gleda na to, da v šolsko knjižnico ne pride kaka knjiga, katera bi ne bila pisana v pravem patriotičnem duhu. Slovniški pouk se mora pridneje gojiti; druga nemška slovnica naj se vpelje še le tedaj, ko je prva uže povsem in temeljito obravnana. Na pouk v nemščini se mora bolj ozirati; šolsko popisovanje naj se nikjer ne opusti, in šolski vrti naj bodo povsod v dobrem stanji. Po prečitanji šolskih postav, v pretečenem šolskem letu razglašenih, obravnava g. Kropej, nadučitelj na Zidanem mostu jako temeljito in precej obširno prvo vprašanje: »Kako more vzgoja in pouk otročjo vest buditi in blažiti?« Med govorom doide okolu 10. ure okrajni glavar, g. c. kr. namestnijški svetovalec Haas, pozdravi prijazno številno skupščino in jej želi najboljšega vspeha pri zborovanji. — Debate v prvem predmetu so se razun poročevalca udeleževali še gg. Cizelj, Irgl, Meglic. — O drugem vprašanji: »Kako se naj domovinoslovje s posebnim ozirom na kraje- in okrajeslovje v ljudskej šoli obravnava«, — poroča g. nadučitelj Valentinič iz Hrastnika. V dejanski vzgled predstavlja svoj domači kraj in okraj. Obravnava je bila jako obširna in v podrobno segajoča. Konečno doda še nekatere zanimivejše zgodovinske črtice istega okraja. Debata o tem predmetu vršila se je največ v slovenskem jeziku, in je bila nenavadno živahna in obširna. Govorilo se je mnogo »contra« in »pro«; debate so se udeleževali posebno gg. Brezovnik, Cizelj, Gabršek, Grah, Kokot, Kropej, Šorn, potem poročevalec sam in tudi g. predsednik. Koncem debate predlaga g. Brezovnik, naj se spisana poročila (referati) o tem predmetu izročijo stalnim odborom posameznih okrajev v presojo in leti, imajo na podlagi teli poročil sestaviti za vsaki okraj posebno kraje- in okrajeslovje. Predlog je bil vzprejet. — Ura se je bila med tem pomaknila uže na J/a 1. zato je zborovanje za poldrugo uro prenehalo, in skupščina gre k vkupnemu obedu k »Belemu volu«. Ob 3. uri popoludne se zborovanje nadaljuje s poročilom o »slovničnej obravnavi 12. berilne vaje »Varičnost« (v II. Berilu) s posebnim ozirom na predloge z dvema sklonoma« — poroča g. Jarc iz Šent-Jurija ob južnej železnici. V uvodu g. poročevalec poudarja važnost jezikovnega pouka; obravnava berila samega pa je bila jako zanimiva, originalna, tako, da je g. Jarc svoje poročilo končal mej splošnim odobrovanjem. Mimo grede bodi še omenjeno, da je bilo to edino poročilo v slovenskem jeziku. Debate sta se razven g. poročevalca še udeleževala gg. Meglič in Wundler. O zadnjem vprašanji: »Kako se naj lepopisje obravnava in kdaj naj se v zvezke z črnilom začenja pisati«, poročata g. Rataj iz Ljubnega in gdč. Scbaffer. Tudi o tej točki se je vnela živahna debata, posebno zaradi vzgledov (Formen), kateri naj bi se rabili. Konečno bilo je določeno sledeče: Pri slovenskem lepopisji se rabijo vzgledi iz »Začetnice«, pri nemškem oni iz »Slovensko-nemške začetnice«; lepopisje v zvezke se prične koncem zadnjega tečaja prvega šolskega leta, kjer pa to ni možno, pa v prvem tečaji druzega šolskega leta. Med debato, katere so se udeleževali sosebno gg. Repič, Grah, Moric, stavi g. Brezovnik vprašanje: Kdaj naj se v šoli pričenja z nemškim lepopisjem v obče, kdaj v zvezke? K temu vprašanju omeni g. Gabršek, da se z nemškim lepopisjem prične očividno tedaj ko s poukom v nemščini. V tej zadevi — govori g. Gabršek — so razni okraji uže sklenili, vender vsi nejednako; ker so pa danes ravno štirje okraji vkup, stavi on sledeči predlog: Slavna skupščina naj sklone, kdaj naj se v ljudskih šolah teh okrajev pričenja s poukom v nemščini. Ali žal, ta velevažni predlog ni obveljal, ker g. predsednik zavrne, da to nij na dnevnem redu. In tako se tudi to vprašanje nij rešilo. S tem so bila poročila končana in g. predsednik se zahvali gg. poročevalcem za obilen njihov trud. Na vrsto pridejo poročila književnih odsekov in za njimi volitve stalnih odborov in poslancev k dežel-nej učiteljskej konferenci. V stalni odbor in ob enem tudi v književni odsek so bili izvoljeni sledeči gg.: za Gornjigrad Črv, Špende, Rataj, Tičar; za Vransko Meglič, Cizelj, Šorn, Rajli; za okolico Celjsko Lopan, Brezovnik, Kokot, Jure, Vučnik; za Laško Petrnel, Valentinič, Kropej, Irgl. Kot poslanci k deželnej konferenci so bili voljeni: g. Škoflek za Gornjigrad, g. Meglič za Vransko, g. Lopan za okolico Celjsko in g. Kropej za Laško. Iz zadnje točke dnevnega reda: nasveti in želje posameznih udov posnamemo sledeče: G. Jarc predlaga, naj se na dotičnein mestu poprosi, da se povabila h konferenci poprej izdajo, kakor navadno. G. Meglič predlaga, naj se zapisniki uradnih zborov dopošljejo posameznim okrajnim knjižnicam. G. Kropej predlaga, naj se slavni c. kr. deželni šolski svet naprosi, da bi pri c. k. zalogi šolskih knjig vpljival na to, da ostanejo nove izdaje Močnikovih računic v tekstu kolikor mogoče neizpremenjene, da bodo učenci mogli tudi še stare izdaje rabiti. Vsi ti predlogi so bili z veliko večino glasov vzprejeti. Zaradi lepopisnili zvezkov predlaga g. Žolgar, nadučitelj iz Rečice, naj se vpeljejo Prettenhoferjeve pisanke kot domača roba in izvrstno blago; g. Meglič pa predlaga, naj se še vsaj do tistega časa, dokler se še sploh pisanke s podobami rabiti smejo, pri Musil-ovih ostane, kajti Musil je imel z izdajo pisank s slovenskim tekstom gotovo mnogo stroškov, torej bi ne bilo prav, ko bi se koj opustile. Sklene se, da se jemljejo Musilove pisanke še tako dolgo, dokler jih bo še kaj v zalogi. Konečno še izrazi g. predsednik željo, naj bi se, kakor v onih treh okrajih, tudi v tem okolice Celjske kot uvod k prvej nemškej slovnici vpeljala Miklosich-ova »Slovensko-nemška začetnica«. Za predlog, stavljen v tej zadevi, glasovalo je izmed 26 učiteljev prvokrat samo 12; ker je pa g. predsednik mislil, da se je v štetvi zmotil, se je še jedenkrat glasovalo, a zdaj jih je za predlog glasovalo samo deset, torej je bil ovržen. S tem je bilo zborovanje ob osmi uri zvečer končano, in g. Kropej se v imenu vse skupščine g. predsedniku zahvali za trudapolno in nepristransko vodstvo te konference. Iz Koperskega okraja. V dan 2. p. m. ob priliki otvorenja Tržaške razstave, prišel je ces. brat svetli nadvoj. Ludovik v Milje ogledat arsenal in ladjodelnico. Tu ga je pričakovalo ogromno število ljudstva, večina Slovanov iz bližnjih in oddaljenih krajev; odlikovali so se mej temi Dolinski pevci se svojima učiteljema. Bil je zbor z obema učiteljema na čelu visokej cesarskej osebi predstavljen. Vzvišeni Ludovik se je kaj prijazno z učiteljema razgovarjal in nadučitelja g. Bunca na tanko izprašaval o šolskih razmerah v njegovem delokrogu. — Živ dokaz, kako se na najvišjem mestu za šolstvo zanimajo. Šolstvo se je v našem okraji s 15. avg. končalo. Kolikor se je moglo zapaziti, soditi je, da šole v našem okraji, kolikor toliko napredujejo. Mnogo še manjka, a če Bog da, s tako neumorno delavnim nadzornikom, z mladimi, žilimi učiteljskimi močmi, ki se od leta do leta zdatno množe in učiteljskim društvom, v kratkem hočemo popraviti in šolstvo v tem okraji za stopinjo napredka višje dvigniti. — Meseca septembra bodete imeli čč. tovariši »Slovenskega učit. društva« v metropoli Slovencev, v belej Ljubljani, od koder naj bi se omika in napredek po celej Sloveniji širila, učit. zborovanje. K temu zborovanju misli priti mnogo tovarišev iz oddaljenih krajev slov. dežela. Želeti je, da se udeležijo tega zborovanja tudi tovariši iz Primorske. Ako bi se ne mogel iz tužne Istre, kar bi pa bilo želeti, nobeden udeležiti, izrazujemo svoje želje po tej poti: 1) Pretresovalo naj bi se, kakor se večkrat iz Štajerskega sliši, o pedagogično-didaktičnem učit. društvu, koje bi v šol. obzorje spadajoče knjige izdajalo. 2) Pretresovalo naj bi se o prevstrojitvi slov. učit. društev. Glavno pedagogično-didaktično učit. društvo se sedežem v Ljubljani z ožjim odborom v Ljubljani; vsa druga učit. društva po Slovenskem bila naj bi poddružnice; ožji odbor s predsedniki poddružnic delal bi pomnožen odbor, koji naj bi se vsako leto ob počitnicah skliceval. Občni zbor vsega ped. did. društva sklicoval naj bi se n. pr. pa vsako drugo leto ob počitnicah. 3) To glavno društvo naj izdaje mej drugim tudi svoj list n. pr. »Učit. Tov.«, koji naj bi tednik postal. — Te tri točke utemljevati zdi se nam nepotrebno; vsak tovariš misli si lehko njih važnost. Stvar še sicer težavna in pomisleka potrebna, a vender je treba enkrat pričeti, in ravno zdaj zdi se nam za to najprimernejši čas. Iz Kranjskega šolskega okraja. (Poročilo o učit. konferenci.) [Konec.] Ker se letos skonča šestletna doba okrajnih šolskih svetov, je g. prvosednik naznanil, da se bo koj danes vršila volitev dveh udov izmej učiteljstva za c. kr. okr. šolski svet prihodnje dobe. Povedal je, da imajo pravico voliti le stalno nastavljeni gg. učitelji, katerih šteje naš okraj 24. Nam, ki smo od Kranja bolj oddaljeni, nasvetovala sta se: za našo Loško stran g. Bernard; za Kranjsko stran pa sta imela največ glasov za se gg. S tan on ik in Traven. Da bi se vender glasovi preveč ne razcepili, izrekel je g. Traven pred pričetkom volitve javno, da se on zahvali za zaupanje, in da volitve ne bo vzprejel. Izvoljena sta bila torej g. Bernard s 14, in g. S tan on i k s 15 glasovi. Ko jima g. prvosednik naznani, da sta izvoljena, se oba imenovana gospoda zahvalita za zaupanje, ter zagotovita gg. volilce, da se hočeta vsikdar potezati za njihovo korist in za napredek šolstva. Naj bo zdaj še omenjeno, da, ko bi se bili postavili »nasveti« na dnevni red, stavil bi bil pisavec teh vrstic dva. V naglici je bil sicer g. predsednik nasvetov tudi omenil; pa neka nagla druga zadeva zasuknila je bila govor hipoma na drugi predmet, in tako je stvar zastala. Ker se bi brezdvomno utegnil marsikak učitelj naše dežele (in morda tudi gg. učitelji druzih dežel) strinjati z mojimi nasveti, stavljam ju po »Tovarišu« javno. I. nasvet: Naj bi se na merodajnih šolskih višjih mestih strogo gledalo na to, da bi se v natis novih »Beril« in »Abecednikov« nikoli ne dovolilo pred, dokler niso v rokopisu od strokovnjakov natančno pregledani in tako popolni spoznani, da bi se pri prvem novem natisu ne morale že posamezne berilne številke predrugačiti. To namreč pouk zel6 moti in ovira. Tudi na tiskarne pomote naj bi se bolj pazilo! II. nasvet, ali bolj prav prošnja je: Naj bi slavne višje šolske oblastnije blagovolile nakloniti tudi začetnim ljudskim šolam po deželah to, kar je ministerski ukaz 1. junija t. 1. določil za glavna mesta, namreč konec in začetek šolskega leta ob enem s srednjimi šolami; ali z drugmi besedami: dva meseca trajajoče velike počitnice! Zadnjič povzame zopet gosp. nadzornik besedo, ter se kot o sklepu šestletne dobe zahvali zbranim g. g. učiteljem za prijaznost in zaupanje, ki so ga mu skazovali ves ta čas. Djal je, da, ako se ni vse doseglo, kar se je želelo, tega gotovo ni on kriv. S toplo besedo nam je govoril na srca, naj se trudimo tudi zanaprej po vsej moči, zboljšati šole, zagotovljaje nas, da vsi dobri podpirali nas bodo v tem, najbolj pa presvetli vladar in cesar Franc Jožef sam, kateremu je po teh besedah zaklical trikratni »Ž i vi o!«, kar smo vsi nazoči gromovito ponovili. Gosp. Stan on i k nam je govoril vsem prav od dna srca, ko se je zahvalil g. nadzorniku za vso njegovo naklonjenost, skrbljivost in ljudomilo ravnanje z nami skoz preteklih teh šest let, in ob enem izrekel željo, naj bi nam ostal okrajni nadzornik tudi še naprej. Enoglasni »Živio!« vseh nazočih pritrdil je tem besedam, katerim naj bode dostavljen tudi še na tem mestu iskren: »Fiat!« — Pred razhodom izplačala se nam je tudi še potnina. Vkupni obed imeli smo na vrtu gosp. Guzel-ove gostilnice. Skazala sta nam blagorodna c. kr. gosp. okrajni glavar in c. kr. gosp. nadzornik čast, da sta obedovala z nami pri eni in isti mizi. Razgovori med obedom so bili prijetni in živahni, in da so se vrstile vmes tudi napitnice, to spada tako že od nekdaj »k reči«. Dobra postrežba, okusni obed in zmerni račun nas je vse zadovoljilo. Mej obedom nas je počastil s svojem prihodom tudi upokojeni in z zlatim križem za zasluge odlikovani starosta našega okraja, Fr. Kramar, kateremu je vkljub visoke tserosti še vedno veselje, bivati v krogu učiteljskih sobratov. Po obedu sta se dva gg. učitelja (Pegam iz Sorice in Jelenec iz Šentjurija) v imenu skupščine telegrafično poklanjala visokorodnemu deželnemu gosp. predsedniku A. Winkler-ju, in kmalu dospel je nazaj telegrafični odgovor naslednjih besedi: »Za izraz prijaznega čutja srčna hvala! Deželni predsednik Winkler«. Prihodnja skupščina bode brž ko ne zopet v Kranji, Bog nam jo daj vsem zdravo doživeti! Levičnik. S Slapa. (Kmetijski tečaj.) Deželni odbor Kranjski razglasil je konec meseca julija kmetijski tečaj na Slapu za 15 ljudskih učiteljev, izmej katerih se jih je oglasilo 23; vodstvo izbralo je izmej teh 15. Ti so: iz Postojinskega okraja Kant iz Prema, Kavčič iz Senožeč, Pate most iz Lozic, Punčuh iz Podvelba; iz Ljubljanskega okraja Papler iz Borovnice; iz Kranjskega okraja Bergant iz Selc; iz Kameniškega okraja Kos iz Krasne; iz Krškega okr. Kav ni kar iz Krškega; iz Novomeškega okraja Burni k iz Dvora, Kutnar iz Žužemberka, Krištof iz Mimepeči; iz Črnomeljskega okraja Šetina iz Črnomlja, Dular iz Semiča in Kenda iz Suhora. Gosp. Abram iz Kostanjevice, kateri je bil tudi vzprejet, se je opravičil, zakaj ni mogel priti. Pouk, kateri se je pričel 16. avgusta in bode trajal do 5. septembra, je nekaj praktičen, nekaj teoretičen in je odmerjeno prvemu vsaki dan po štiri ure, drugemu pa 5'/2 ur. Gosp. vodja R. Dolenec predava vinorejo, kletarstvo in sadjerejo; g. pristav Pire pa gnojeznanstvo in živinorejo. Ves pouk je jako zanimiv, posebno pa ume g. vodja onega v sadje- in vinoreji z mikavnimi vzgledi in z obširno lastno izkušnje jako oživeti. Na vzorno obdelanem zemljišči imajo gg. slušatelji priliko videti, koliko se more storiti za povzdigo kmetijstva z umno sadjerejo in z umnim obdelovanjem vinske trte. Čuditi se mora vsakdo, da na tako slabej zemlji vzraste tako izrstno vino, da se sme meriti z najboljšimi inostranskimi vini. Hrano in stanovanje dobivajo vsi slušatelji brezplačno v šoli. Koristil bode ta pouk gg. učiteljem izvestno mnogo, a nadejati se nij, da bi se drugo leto za ta tečaj določeno število učiteljev oglasilo, ker se je letošnjim za potnino jako mala vsota odločila; posebno dolenjskim učiteljem se ne bode povrnilo še polovico troškov, katere jim bode vzelo potovanje. Tako dobe notranjski učitelji po 5, gorenjski po 8 in dolenjski po 10 gold. Zato bi bilo umestno, da bi za prihodnje leto deželni zbor določil v ta namen večjo vsoto, da slušateljem vsaj njihovi lastni žep ne bode toliko trpel. Vsi učitelji prišli so na Slap sigurno le s tem namenom, da bi se v kmetijstvu, osobito v sadjereji, kaj bolj izurili; izvestno nij prišlo nikomur na misel, da bi se tudi materijalno okoristil. Da bi se pa učitelj v stroki, katera ne bo njemu, ampak ljudstvu enkrat dobiček donašala, v svojo lastno škodo izobraževal, taka zahteva o požrtvovavnosti učiteljevi bila bi vender malo prevelika. Ako se že zahteva, da mora učitelj marsikaj brezplačno storiti, vsaj tega naj se ne tirja, da bi moral na korist drugim tudi svoj krvavi zaslužek uporabljevati. — m — Iz Kočevskega. Učiteljska skupščina za Kočevski okraj vršila se je letos v Kočevji po sledečem redu. Gosp. nadzornik otvori sejo s pozdravom na okrajnega glavarja vis. č. g. Hoče-var-ja, zahvaljevaje se mu za navzočnost in ob enem proseč ga, da bi svojo veljavno besedo tudi dalje še naklanjal v prid šoli ter učiteljem. Dalje konštatira število navzočih, ter naznani, da sta dva (gg. Špintre in Še šare k) nenavzoča radi vojaških vaj, in dva, g. Dovar in gdč. Arko, pa radi bolezni. Nato se preide k redu. Gosp. nadzornik izraža se povoljno o napredku — daje navode, kako naj se poučuje številjenje ter priporoča, naj bi se strogo ravnali po dr. Močni k-ovih računicah — priporoča natančno zaznamovanje tednika — natančnost pri spisih, kakor sploh v pisavi vseh zadevah. Za tim slede poročila: »Kako naj učitelj vadi otroke lepega vedenja in popolnega pripoznanja postavnega reda?« in »kako si naj učitelj ohranuje spoštovanje občanov?« Prvo vprašanje rešil je prav dobro g. Lapajne Ribniški, drugo pa g. Erker Goteniški tudi izvrstno. Oboje prevzame se brez debate, le g. nadzornik dostavlja še kaj. Poročilo knjižničnega odbora izostane, ker je njega predsednik g. Špintrž, kakor rečeno, pri vojaških vajah. Potem so bile navadne volitve. V knjižnični odbor izvoljeni so bili gg. Jos. Erker, Goderer, Še-šarek, Gottfried Erker in gdč. Borovsky, — v stalni odbor pa: gg. Jos. Raktelj, Čop in gdč. Golf. Volila sta se tudi dva zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo. Izvoljena sta bila g. Josip Raktelj in Štefan Tomšič. K sklepu zadonela je »cesarska pesem«. Potnina — hvala g. glavarju — bila nam je takoj izplačana. Pri vkupnem obedu vrstile so se vesele napitnice. Nazadnje smo se prav prisrčno poslovili. Iz Gorjan. 13. preteč, m. obhajala se je tu prav prisrčna svečanost. Na pokopališči pri tukajšnji farni cerkvi odkril seje spomenik našemu slavnemu tovarišu Mateju Tonejcu. Spomenik je krasno izdelal iz domačega marmorja g. V urnik v Radovljici. Napis ima: »Tu počiva Matej Tonejec-Samostal, profesor in meščanski učitelj, rojen 9. septembra 1846. 1., umrl 15. maja 1882. 1. Blag mu spomin! Dolžan nij samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Postavili prijatelji. Zbralo se je mnogo spoštovalcev slavnega pokojnika, največ pa izmej učiteljstva, katero ga je kot svojega blagega tovariša in prijatelja že davno zelo spoštovalo. Gorjanski nadučitelj, gosp. Žiro vii i k, govoril je na gomili pokojnikovi prav primerno ter končal z besedami: »Delajmo vselej v blagor domovine po Matej-evili besedah: Za narod živeti In zanj le trpeti, To geslo nam bodi Tud' v vsaki nezgodi!« Iz Zatičiue. Na Muljavi pri Zatičini se je 15. preteč, m. slovesno odkril spomenik, vzidan v Jurčič-evo rojstno hišo. Svečanost je bila sijajna. Iz Gorice. Na tukajšnjem ženskem učiteljišči so bile preizkušnje zrelosti od 24. — 31. julija. Dostalo jih je 20 kandidatinj in sicer 9 Slovenk in 11 Lahinj, 3 mej njimi z odliko. Iz Ljubljane. Rojstni god našega presvetlega cesarja smo tudi tukajšnji ljudski učitelji veselo praznovali. — (C. k. izpraševalna komisija za splošne ljudske in meščanske šole.) Gospod minister za bogočastje in uk je z ukazom z 12. avgusta t. 1. s štev. 13.267, za prihodnjih šest let, do konca šolskega leta 1884/85, imenoval ravnateljem te komisije v Ljubljani c. k. deželnega šolskega nadzornika Raimunda Pirke r-ja in namestnikom ravnatelja c. k. iz-obraževališča Blaža Hrovat-a, dalje udom te komisije profesorja c. k. izobraževališča za učitelje in okrajna šolska nadzornika Leopolda viteza Gariboldi-ja in Viljem Linhart-a, profesorja c. k. izobraževališča za učiteljice Vilibalda Zupančič-a, gimnazijalnega profesorja in okrajnega šol. nadzornika Mihaela Wurner-ja, profesorja zgornje realke Franca Kreminger-ja, nadučitelja Andreja Praprotnik-a, učitelja c. k. vadnice in okrajnega šolskega nadzornika J. Simo, učitelja godbe Antona Nedved-a in učiteljico na c. k. vadnici Marijo Froh 1 ich-ovo. — Bivši profesor in duhoven France Metelko je v svoji oporoki v dan 1. maja 1858.1. sporočil darila po 42 gold. za šest ljudskih učiteljev v Kranjski, ki se odlikujejo po nravnosti, marljivosti in ki pridno goje slovenščino in sadjerejo v ljudskih šolah. Prošnje se vlagajo do 4. oktobra t. 1. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — Nova šolska k n j i ga je prišla na svitlo pod imenom »Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča« spisal in založil Jakob Čebular, c. k. višje realke prof. v Gorici. — Novo »Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole«, sestavila A. Razinger in A. Žumer, je ravnokar izdala Ig. pl. Kleinmayr-jeva in Bamberg-ova tiskarna. O obeh teh knjigah bodemo prilično več govorili. — 4. in 5. t. m. to je v ponedeljek zvečer in v torek dopoludne bodo tu naznanjena učiteljska zborovanja. V ponedeljek zvečer po zboru »Narodne šole« bode v čitalničini gostilnici mala zabava s petjem. Na veselo svidenje! Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V Novomeškem šolskem okraji: učiteljske službe za trdno ali začasno: nadučiteljeva služba na dvorazredni razširjeni ljudski šoli v Št. Petru pri Novem mestu s 500 gold. letne plače in s stanovanjem, ali druga učit. služba s 400 gold. letne plače; služba učiteljeva na enorazrednici v Velikih Brusnicah s 450 gold. letne plače in s stanovanjem; služba učiteljeva na enorazrednici v Meh o ve m s 450 gold. let. pl. in s stanovanjem; na novoustanovljeni enorazrednici v Smuki s 400 gold. let. plače in s stanovanjem. Prošnje pri okrajnem šolskem svetu do 18. t. m. V čveterorazredni ljudski šoli v Postojini razpisani sta dve učit. službi s 500 gold. letne plače. Prošnje se vlagajo pri okr. šol. svetu v Postojini do 8. t. m. V Kočevskem okraji bodo letos razpisane samo tiste službe, ki imajo učitelje za silo ali pomožne učitelje. 1'remembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Gosp. M. Bartol gre začasno iz Postojine v Orehek, isto tako gre iz Orelika g. Sr. Majer v Trnje. Absolvirana učit. kandidatinja, gdč. Vincencija Stuhly, pride za učiteljico na dvorazrednico v Košano. LI pisank, predpisov, jeklenih peres, papirja, pisalnega in risalnega orodja, na Dunaji (Wien), Stefansplatz Nr. 4 (liiaa/ter der ZKärclie). mojih v ljudske šole vpeljanih, od slav. ministerstva za bogočastje in uk z 21. avg. 1875.1., štev. 8240, in s 17. okt. 1875. 1., štev. 13537, dopuščenih novo poboljšanih pisank s pred- pisno vrsto — za šolo in dom — in sicer: Nemške navadne plsanke v 12. številkah. Nemške latinske pisanke, češke, ogerske, poljske, slovaške, slovenske, hrvatske in srbske pisanke, vsakega jezika v 10. številkah, pisanka po 2 kr. Stigmografične risanke z raetersko mero v 3. številkah z risalnimi karteljci. Predpisi štev. 1. pisne prvotne črte (12 listov); štev. 2. navadni predpisi; štev. 1. latinske prvotne črte; štev. 2. latinski predpisi. Dalje češke in ogerske za ljudske in srednje šole. Pisanke z načrtanim tiskom v nadpisovanje, za gotično, frakturno in ronde - pisavo. Ronde-pisanke štev. 1., 2. in 3. (zvezki s številkami, črni tisk); predložki za ronde-pisavo, gotično in frakturno pisavo, kakor tudi ronde - pisanke brez predpisne vrste. Podkladki za liste v pi-sarnicah. Temu, kdor več vkup kupi, se daje po znižani ceni. M. Greiner-jeva jeklena peresa: 1. šolska peresa; 2. šolska peresa (fine vrste); 3. knjižna peresa; 4. ženska peresa; 5. pisarniška peresa. Priporočam tudi (v zalogi) načrtane pisanke za pisanje, narekovanje in številjenje, svinčnike, držala, ploščice, kamenčke, predložke za risanje, pušice za peresa, peresnice, vkladke za risanje in sploh vse razno orodje za pisanje in risanje. Prodaja se le za gotovo plačo ali povzetje. Pri povzetji pri takih firmah, ki so nam še neznane, prosimo, da bi se nam kaj na račun vplačalo. — Če se želi cenik, dobi se ga brezplačno. Glavne zaloge ima: Za Češko gospod A. Haase v Pragi. — Zav Ogersko gospod C. L. Potner v Pesti. — Za Moravsko gospoda B. in G. Karafiat v Brnu. — Za Štajersko gospod Ant. Burger v Gradci. — Za Tirolsko gospod Ivan Gross v Inomostu. — Za Gornje Avstrijsko gospod Kirchmatjr v Linci. — Za Galicijo gospod F. Zagorski v Lvovu. — Za Hrvatsko in Slavonijo gospoda Kugli in Deutsch, prej: Leop. Hartman v Zagrebu. Fodučiteljeva služba v Ponikvi (na Štajerskem), v 2razredni šoli, z letno plačo IV. reda, podelila bode se prihodnje šolsko leto. Prošnje za-njo oddajajo se krajnemu šolskemu svetu do 20. dne septembra 1882. 1. C. k. okrajni šolski svet v Šmariji, v 14. dan avgusta 1882. 1. rFred.sed.n.ils: Haas s. r. f, *> «•!$<■• $ ;,J! - .I^oJ^cJi*^.^"^ "> ¿J ■» 4S " * ¥ " $ " S x i^ii' T.r.sjjj-it-gptrsTs-.i" Današnjemu listu pridejana je muzikalna priloga „K petindvajsetletni« učiteljev v Šmartinem pri Kranji v dan 6. septembra 1882. 1." Odgovorni urednik Andrej Praprotnik. Tiskar in založnik J. R. Milic. Priloga k „Učiteljskem Tovarišu" štev. 17, 1. 1882. Ciííec^zo con j>uoco. naš čas po-men - Iji - vi ; Do - ča - ka - li mía - di - no vo - di - li ; Ka - di - lo po- l-ÉV-4r—a-0 -i—0 . -0 i— ■ * ••'1 J= rj= — 0 Kjr-t- 1 -i—0 9 9 -H 0 t- • 0 2. Po svit-lih ste - zah smo 1 g ÉÉÉ ■r——h- P f 0 9 í/—0—0 —0- 1. zdra-vi smo 2. svet - no nam sreč - ne bi-lo - ga dné; nij mar ; nam je lju-bez-že ná-rod u- 1. Kri - la-tec 2. Let dvaj-set po - ma-gal in pet smo ; J J i j ., n ■ j i-*---^—0.....0 m---i?—_—m ' P li smo se. Brit- 1. nji-vi; Ko 2. či - li; Pre dol -slad - ga oj le - ta ! tru ko za - vest pa i di - li smo ma-mo za dar. Bog i De J H --0-m m o—0- ï; í ï f s- ž r Ü n g > 0 -j-j—E ž * r \ff p * • 1. kost in trp 2. mi - li po Ije -glej 0 0 nje je nas iz vse že pre solnč-ne vi sta - no ! Ra ša - ve ! Mo duj-mo se či nam o- m ■JBt á?—0—0 i?—0—0 r íí- -iS- -t= 1. brat-je iz vse - ga sr - ca! Ker de-lo za ná - rod in 2. hra-ni za rnno - go še let! Na du-hu, te - le - su ob- m TT o J if U z / f i i=s¿ o—«—« J /J T_J^J J J, J_l_l - ç » (5—» f 1. dom je do 2. va - ri nas gna-no: Slo zdra-ve ! Da ve - ni - ja z na - mi ve - se - lje i-„zla - ti dan" sreč-no do - ča-ka-mo u -k —T J • i t 0 y> i/—I ff I P s 5 # »i - tai-dan i 3o. -iS Ü t 1. má! Slo 2. spet ! Da ve - m-ja z na-mi ve „zla - ti dan" sreč-no do se - lje i ča - ka - mo má! 1, À > J H Il J : --1--^ 1 1 -H 1-" ~ » i-" i i - tai-dan do.