Boris Paternu UDK 821.163.6.09 Lipu{ F. Ljubljana LIPU[EV NOVI PREBOJ REGIONALIZMA Florjan Lipu{ (1937) je s svojo sodobno povestjo Bo{tjanov let (2003) ustvaril izrazit primer proze, ki je po svojem tematskem in jezikovnem, celo nare~nem izvoru koro{ka, regionalna, po svoji povednosti in slogovni zmogljivosti pa odprta v svet moderne literarne kulture. V sredi{~u dogajanja je otrokova (Bo{tjanova) vojna in jezikovna travma, pa tudi travma zakotnega konservativnega okolja, iz katerih se mukoma prebija v svojo druga~nost in prostost. Jezikovna strategija pripovedi vsebuje mo~no notranjo napetost med jezikovno arhaiko, ki jo Lipu{ vzdigne v sodobni knji`evni jezik, in moderno intelektualizacijo ter stilizacijo, ki ju hkrati potaplja nazaj v danes starodavni ljudski, nare~ni govor. Ni ~isto naklju~je, da je v ~asu nivelizirajo~e globalizacije, ta jezikovna okrepitev sloven{~ine pri{la prav iz obmo~ ja njene najve~je ogro`enosti, ki je Lipu{a mo~no prizadela `e v otro{kih letih. Florjan Lipu{ (1937), ki `ivi in dela na avstrijskem Koro{kem, je `e z romanom Zmote dijaka Tja`a (1972) postal eno najbolj vidnih imen sodobne slovenske proze. Roman, ki je doma doslej do`ivel {est izdaj, je kmalu prodrl tudi v {ir{i svet: nem{ki prevod Petra Handkeja in Helge Mra~nikar Der Zögling Tja` je iz{el pri ugledni zalo`bi Residenz Verlag v Salzburgu leta 1981 in zatem leta 1984 kot `epna izdaja pri Suhrkampu v Frankfurtu; francoski prevod Anne Gaudu L´éleve Tiaz pa je iz{el pri Gallimardu v Parizu leta 1987. Tudi ve~ina njegovih poznej{ih knji`nih del, na primer Odstranitev vasi (1983), Jalov pelin (1985), Sr~ne pege (1991) in Stesnitev (1995), je skoraj sproti izhajala v nem{~ini, ve~inoma pri celov{kem zalo`niku Wieserju ali pa pri salzbur{ki Residenz Verlag. @e ta zunanja knji`na dejstva po svoje opozarjajo na neko zelo vidno lastnost Lipu{eve proze, ki je prav ta, da je v svojem tematskem in jezikovnem izvoru izrazito koro{ka in regionalna, po svoji povednosti in u~inkovitosti pa nadregionalna, odprta v svet moderne literarne kulture. Intenzivni stik med enim in drugim – se pravi, na eni strani s trdo ozemljenim koro{tvom, v njegovi pokrajinski, dru`beni in ~love{ki resni~nosti, na drugi strani pa z avtorjevim silovitim duhovnim odrivom od tradicionalnega koro{tva – je pravzaprav glavna in nenehna notranja napetost Lipu{eve proze, tudi dolo~ilo njenega ustroja, tako v vsebini kot v jeziku. Povedano druga~e: Lipu{ zmore nenavadno mo~no notranje poena~enje s svojim slovenskim koro{kim svetom in je usodno ujet vanj `e od otro{kih let, hkrati pa zmore tudi neko Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 5 20 Boris Paternu stra{no razdaljo do tega najbolj njegovega sveta, zmore radikalno druga~nost, uporni{tvo in kritiko, ki se`e vse do ikonoklazmov razli~nih vrst. Sem sodi `e uporni{ka zgodba koro{kega zavodarja, dijaka Tja`a, ki gre do skrajnosti in se kon~a katastrofi~no. In ni~ druga~e ni z Lipu{evim jezikom, ki je globoko zasajen v koro{ko nare~je in njegovo arhaiko, hkrati pa pretanjeno stiliziran in intelektualiziran po meri sodobne literature. Skozi to globinsko dvojnost, ki ji lahko sledimo `e od prve knjige ^rtice mimogrede (1964) naprej, s premiki v eno ali drugo smer, od skrajnega verizma do skrajne fantastike, se da ogledati tudi njegovo najnovej{e delo Bo{tjanov let, ki je iz{lo z letnico 2003 pri podjetni [tudentski zalo`bi v Mariboru in je neke vrste moderna va{ka povest. V posameznih sestavinah bi bila na prvi pogled lahko celo naslednica nekdanje mohorjanke, vendar je v resnici nekaj ~isto drugega, vsebinsko in jezikovno zahtevnej{ega, celo takega, kar klasi~no va{ko povest postavi na glavo, jo razdre in je njena popolna opozicija. Gre za literarno zvrst, ki ustreza omenjenemu Lipu{evemu dvojnemu, binarnemu razmerju do doma~ega sveta. Hkrati bi se o Bo{tjanovem letu dalo re~i, da je Lipu{evo prozno pisanje tu doseglo posebno zgostitev, osredinjenost v tematskem in stilnem smislu, nekak{no kristalizacijo in zaokro`enje. Pred ~asom je v nekem intervjuju sam izjavil, da pi{e knjigo, ki da »se navezuje na Zmote dijaka Tja`a« in se mu zdi, da se z njo in »zdaj krog res sklepa«. Bo{tjanova zgodba je taka, da res do kraja razgrne Lipu{evo hudo podobo koro{tva. @e z dijakom Tja`em je uprizoril tragi~ni spopad ob~utljivega in upornega mladoletnika z brezdu{nim, v bistvu zatiralskim doma~im okoljem. Tokrat je zavrtal globlje in neprijaznemu, zdaj v zakotne hribe pomaknjenemu koro{kemu okolju izpostavil {e ob~utljivej{e bitje, otroka Bo{tjana, ki seveda tudi nosi ve~ ~rt avtorjeve lastne mladostne izku{nje. Bo{tjanova (in v zaledju tudi avtorjeva) zgodba ima korenine v otrokovi vojni travmi: s samotnega doma v hribih so otrokom nekega dne odpeljali mater, ki se ni ve~ vrnila in je pozneje kon~ala v krematoriju nacisti~ nega tabori{~a. Dogodek, nasilni odgon matere, se je silovito zarezal v du{evnost {estletnega Bo{tjana, ga notranje spodrezal, zaprl vase, v strah in v tujstvo do ljudi. Drugi del njegove zgodbe se pomakne v povojni ~as in v mladostni{tvo. Pre`ivlja ga na novem domu v dolini, pri o~etu drvarju, ki se je vrnil s fronte in si na{el drugo `eno. Tu prestaja Bo{tjan svojo drugo mra~no zgodbo, ki je zgodba otroka in mladoletnika v surovem okolju brezdu{nega gara{tva, kjer ne poznajo ne ljubezni ne igre in ne prostosti. Samo tretja Bo{tjanova zgodba se skrito in mukoma prebija na svojo svetlo stran: to je ljubezen do dekleta Line, ki pa mu je zaradi njenega vi{jega, kme~kega stanu po vseh navadah in postavah soseske prepovedana. Vendar Bo{tjan naposled zmore veliko ~ustveno mo~, ki potegne vase tudi Lino. Tak je torej Bo{tjanov let, ki niti ni let, ampak trpe~e izkopavanje samega sebe iz travme in zatrtosti. Tudi Tja`ev let je bil naporno po~etje in izteklo se je v samomor. Bo{tjanov let je {e te`ji, kon~a pa se v pokon~nem upanju. Zgodba, kot smo jo tu zajeli samo v poenostavljenem in splo{nem zarisu, je taka, da se zdi {e zmeraj od dale~ pripeta na shemo va{ke povesti, dru`inske in ljubezenske hkrati, pa tudi s sre~nim koncem, prilagojenem bralskemu pri~akovanju preproste vrste. Toda ta zunanji obrisni nastavek v nekdanjo popularno literarno iluzijo Lipu{ temeljito prevrta in spodnese z globinskimi vertikalami psiholo{ke, sociolo{ke in duhovne obravnave Bo{tjanove Lipu{ev novi preboj regionalizma 21 in drugih zgodb. Ta videnja segajo dale~ ~ez regionalni determinizem in realizem va{kega dogajanja h globljim vpra{anjem socialne, eksistencialne in ontolo{ke antropologije. Pa tudi slogovno Lipu{ prestopa okvire klasi~ne pripovedi, prestopa jo navzdol in navzgor, v skrajni verizem ali magi~no fantastiko, tako da svojo pripoved odpira jezikovnemu dinamizmu moderne proze. Iz glavne notranje zgodbene ~rte Bo{tjan – mati skozi celotno besedilo in v pogostnih pripovednih sunkih deluje stra{na otrokova vojna travma. To ni samo `alostni spomin na nenadno in nasilno izgubo matere. Je ve~ in je nekaj usodnega, je nekak{en nikoli ve~ ustavljiv notranji potres ob izgubi doma, ljubezni, varnosti in lastne samobitnosti. Strah in breztalnost sta se naselila v samo sredi{~e Bo{tjanove narave in postala njegova usoda, iz katere ne more in je vanjo do dna du{e privezan. Tudi pozneje, ko odra{~a in je odrasel, ga pot nagonsko in zmeraj znova vodi iz doline nazaj, v samotno in zapu{~eno Tesen – s krajevnim pa tudi simbolnim pomenom –, kjer je bil neko~ njegov dom, zdaj pa razpada in se spreminja v grobljo, po njej vse bolj sega gozd, ki jemlje vase tudi vse drugo naokrog, neko~ doma~e in po~love~eno. To minevanje in izginevanje ima seveda tudi globlje in univerzalnej{e pome- ne. Pri obujanju izgubljenega je zraven {e Bo{tjanov izredno `iv spomin na babico, markantno figuro velike `ivljenjske in duhovne mo~i. Skrbela je za otroke potem, ko so odgnali mater in so ostali sami. Toda tudi njegovo pomnjenje babi~ine smrti ni samo `alosten spomin. Je stra{ni prizor njenega umiranja, ki ga je kot otrok do`ivljal ~isto od blizu in se mu je razrasel v po{astno podobo miti~nega {kopnika, ki groteskno frfota nad preostanki babice. Gre brez dvoma za izjemno upodobitev smrti v slovenski literaturi. Iz te smrti pa prestra{eni otrok izkoplje {e nekaj ve~, nekaj nesmrtnega: babi~inega duha, ki se je izmotal v belo meglico in ta pobliskava in se prena{a po nebu kot posebne vrste ve~ernica, ki pride lahko ob vsakem ~asu. Tu se Bo{tjanova travma odpre v nekak{no samodejno transcendenco, v osebno in avtonomno religioznost, ki je ni ve~ mogo~e privezati na nobeno dogmo. Bo{tjanov religiozni ~ut se je zbral okoli babi~inega dobrega in {kopnikovega zlega duha in se zgodaj odtrgal od {olskega nauka. [e ve~. Strahotni udarec je Bo{tjan do`ivel kot nemo~en otrok, ki mu po babi~ini smrti ni bilo pomo~i od nikoder. Zazdelo se mu je, da je celo Kri`ani na gozdni poti v Tesni pogledal pro~ in obmolknil: »Takrat je mol~e~nik obrnil glavo pro~ in mi`al.« Bog je bil nemo~en kot Bo{tjan sam in samo {e v tej nemo~i je prizadeti otrok za~util nekaj skupnega z »mol~e~im« (pisanim z malo za~etnico) in zarodek zgodnjega dvoma. Bo{tjan je »padel v praznino« in se kopal iz nje, kot je vedel in znal, po svoji in te`ki poti. Pozneje, ob dora{~anju, se mu je upiralo vse, kar je religioznemu ~utu hotelo nadeti okvire dolo~ljivega in dore~enega ali celo zapovedanega in institucionalnega. Zaradi notranjega pretresa se mu je utrgala pot do obi~ajne vere, vse si je moral graditi in postavljati sam in na novo, s prvinskim instinktom dvoma zraven. Od tod je pognal tudi njegov ~isto osebni svet sanj. Kadar je bila tesnoba prehuda, se je zatekal na samotno jaso v gozdu, na svojo »planotko« v »samopozabno gledanje«, ko so se mu skale, grmovje in drevesa, ki so se jih dr`ale grozljive ljudske pripovedi o samomorilcu, spreminjali v prijazne podobe in sporo~ila, kakr{nih od ljudi nikoli ni sli{al. Tu nekje je Lipu{ svojega mladostnika pripeljal na prag domi{ljijske poetizacije sveta, toda poetizacije, ki je imela v svojem zaledju zmeraj spremljavo grozljivega in grotesknega in je `e dale~ od novoromanti~ne tradicije. 22 Boris Paternu Tako Bo{tjanova travma, v bistvu osebna in nacionalna hkrati, odpira tako reko~ vse razse`nosti ~lovekove eksistence. Iz enkratnega se razra{~a v zgodovinsko in simbolno, iz regionalnega v univerzalno. Svoj vrh dose`e v sklepnem delu pripovedi, ko mu mati naposled po svoji notranji in nadrazumski poti sporo~i {e zadnjo resnico o sebi, in to je stra{ni prizor njenega umiranja v gmoti teles pod krematorijskim plinom. Druga zelo vidna in bolj zunanja ~rta dogajanja, ki prav tako v presledkih poteka skozi celotno besedilo, razkriva razmerje Bo{tjan – soseska. To je gorjanska in podgorjanska srenja malih in najemnih kmetov, kaj`arjev, drvarjev, dninarjev in pastirjev. Gre za skupnost, ki je {e vsa ujeta v svojo materialno rev{~ino, v nekem smislu arhai~no rev{~ino, {e pred njenimi povojnimi spremembami k novim gmotnim mo`nostim, ki pa so povzro~ile tudi praznitev tega prostora in razseljevanje, beg od ne~love{kih »bojev na po`iravniku«. @ivljenje Bo{tjanovih Tesnjanov je {e skrajno trdo. Njihove nravi in njihovo mi{ljenje, oboje je kot pribito v ra~un pre`ivetja, v delo in »{paranje« in vsestransko »ohrnost«, v mentalno ozkost, ki izklju~uje vsak bolj spro{~eni `ivljenjski zagon. Mati in babica sta bili za Bo{tjana samo {e kot spomin iz davnine. Na o~etovem domu mu je razen dela prepovedano vse. Svoje frnikole ima skrite in kadar se z njimi igra, se igra sam in na samem. Igra velja za nekaj {kodljivega, nanjo gledajo kot na nekaj, kar pelje v mehku`nost in nesposobnost. Tod se otroka tudi ne pobo`a, kot se lahko pobo`a `ival, in tudi jokati se ne sme. Najbolj zanesljiva vzgojitelja sta delo in palica, ki je zmeraj pri roki. Bo{tjan mora z o~etom v gozd in gozdarska dela pozna do potankosti. Lipu{ev opis, kako z o~etom podirata zajetno smreko, je monumentalen tako v svojem verizmu kot v svojih globljih, simbolnih pomenih, naravnanih v nekak{no tiho in napeto dramo. Tu se Bo{tjan prvi~ zares upre. Ne da bi o~e opazil, naredi tako, da se drevo podre prepozno in narobe, v sramoto dobrega drvarja, kar je o~e bil. Bo{tjan je notranji tujec tudi pri o~etovi hrupni poroki, pri va{kem `enitovanju, ki je veselja~enje, kakr{nega zmore samo rev{~ina, ko pride redka prilo`nost, da pozabi na svojo odpoved in ponori v prostost. Tu bi se Lipu{evi humorni in groteskni uprizoritvi slovenske `enitovanjske radosti lahko poklonil tudi Federico Fellini. Posebno pozornost pa je Lipu{ posvetil duhovni, se pravi verni{ki podobi Bo{tjanove soseske in ustanovi, ki vodi in varuje du{e teh preprostih ljudi. Lipu{eva podoba vernosti, kakr{no `ivi srenja in tudi kakr{no dr`i pokonci `upnik z me`narjevo pomo~jo vred, je v resnici samo dodatni, cerkveni del va{ke duhovne rev{~ine. Je verni{tvo slaboumne vrste. Pri srenji temelji na strahu, poslu{nosti in sprenevedanju, pri `upniku pa na ukazovanju in oblastni{tvu. Ne eno in ne drugo ne zmore ne~esa, kar bi peljalo k ~isti vernosti in k resni~nemu etosu. Pod ceremonialnim verni{tvom ostaja ~love{ka surovost nedotaknjena. Ko bodo mo`je pri{li iz cerkve in od naukov domov, bodo spet in {e naprej pretepali svoje `ene in otroke. Tudi vsa svetost irske svetnice Marjete na cerkveni podobi ni~ ne zale`e. Mo`je jo na tihem, in z `upnikom vred, do`ivljajo bolj spolno kot sveto. In `enske so vse zagledane v njena bujna obla~ila in obeske, ki jih same nimajo. V tem sprenevedastem in hkrati do kraja zamoraliziranem okolju ~rede in pastirja je seveda pod najhuj{im udarom va{ka erotika in vse kar sodi v njeno bli`ino. Neusmiljeno je opazovana, zasledovana in obrekovana {e preden sploh lahko pride do greha, ki je v teh du{ah beseda vseh besed. In vendar se Bo{tjanova mlada ljubezen vnema prav v cerkvi, kjer Lipu{ev novi preboj regionalizma 23 vsem tercijalsko popadljivim pogledom navkljub, ki kri`ajo prostor, strmo strmi v lepo Lino. In prav njen o~e je me`nar, najtr{i va{ki primer spodnjega du{nega oblastni{tva, tudi nad h~erjo. V Bo{tjanu samem se ljubezen spro{~a po~asi in mukoma, vsa je zapredena v njegovo tesnobo, vendar je neustavljiva in se vse bolj ujema z njegovo prvinsko uporni{ko naravo, ki se prebija v prostost. Lina mu ni samo ljubica, postaja {e nekaj ve~: vse bolj ~uti, da bo z njo zmagal nad sosesko in njenim ne~love{kim, zatiralskim redom. Ob Lini »so se spet vra~ala merila in pravila« pravega ~love{kega sveta, ki ga je neko~ za~util ob materi in babici, zatem pa izgubil. Natanko ve, da bo ob Lini »od`aloval mater« in da se bo naposled sesula njegova notranja trdnjava, njegova po{kodba iz otro{tva. Ve, da je korak k Lini korak k `ivosti. Zgodba z Lino se izte~e v odre{ilni stavek: »Bo{tjan se je rodil med `ive.« [e enkrat in v novi, ostri Lipu{evi koro{ki razli~ici se je v slovenski literaturi zgodila ~lovekova osebna osvoboditev skozi erotiko, ob kateri je bila slovenska konzervativnost skozi stoletja najbolj trda in popadljiva. Lipu{ev zagon zoper konzervativno va{ko katoli{tvo, ki je bilo v resnici druga glavna travma Bo{tjanove mladosti, gre v satiro in grotesko. Z ostro kritiko posega tudi ~ez regionalno podobo stvari v zgodovino kr{~anstva in njegovega nasilja, v pape{ ke zmote in vpra{ljive cerkvene nauke. Na teh mestih postaja Lipu{ drzen retorik, uporni{ki protipridigar, ki kot da prina{a s Koro{ke v na{ ~as nekak{ne nove in `ive odmeve daljnih Erazma Rotterdamskega in Primo`a Trubarja. ^a{~ene va{ke »{ege in navade« si upa ogledati {e z njihove druge strani. Tretja dogajalna smer pri~ujo~e Lipu{eve proze pa poteka po ~rti, ki bi jo lahko imenovali: vpra{anje jezika, njegove zatrtosti in osvoboditve. Najprej, Bo{tjanov jezik. Tudi ta je globoko zaznamovan z njegovo otro{ko travmo. »Po odhodu matere, preden jo je zmanjkalo na vrhu klanca, se mu je zaprlo v grlu, te` nost se je zajedla v jezik, klada mu je legla na usta, in Bo{tjan je potehmal povsem umolknil, zunanje pretopil v notranje, ostal nem, bil sam svoj sogovornik in nasprotnik, o ni~emer ni govoril ve~, o vsem je mol~al, povest se mu je zgnetla v stavek, stavek v besedo, beseda v nemi pok.« Bo{tjanova komunikacija s svetom je postala molk. Sledimo mu lahko v njegovem samotnem razmi{ljanju in ~utenju, ne v dialogu, ki ga ni. Tudi z Lino se ne pogovarja, ~eprav je ves prevzet od nje, hodi z njo po gozdni poti in pot sama mora delati zanju, ko se o`i in ju bli`a. Toda jezikovna zavrtost ni samo Bo{tjanova osebna po{kodba, je jezikovna zavrtost njegove skupnosti sploh in koro{kega gorskega zakotja. Lina prav tako nima besed in se sporazumevata mimo njih. Tako je pa~ v njunem svetu. »Za toliko re~i seve ni bilo izraza, ni bilo orodja, ni bilo poguma. Tudi njeni ljudje in z njimi ona, narojeni v nepredu{ni in zavrti molk, v brezglasno potajenost, so se razodevali, izra`ali v poslu, se udejanjali z nalaganjem in pregledovanjem dela in opravkov, dobro izvedljivih le v mol~e~nosti in le v skrajni sili podprtih s kako besedo. Sestajali so se, a niso se pozdravljali, pozdrav je bila kaka malost, drobec vremena, zamah z orodjem, pomig z glavo, navezava na kak vsakdanji opravek, okrnina stavka. Posel, posel je bil gonilo medsebojnega ob~evanja, bil pozdrav in nepremakljiva mera pri izbiri jakosti besed. Kaj ~uda, saj tod okoli vsi mol~ijo, mol~i meseno in leseno, ker so tisto malo povedali `e predniki.« 24 Boris Paternu Ti ostri izrezi jezikovne rev{~ine koro{kega gorjanstva spominjajo na nekdanje za~etke boja za druga~no sloven{~ino. Pre{ernova podoba rovtarskega jezika v Novi pisariji je daljna predhodnica Lipu{evih opa`anj {e v na{em ~asu. Tako se nazadnje ves Bo{tjanov travmati~ni krog – od nacisti~nega genocida do zatrtega `ivljenja soseske – zbere ob vpra{anju govora in jezika. To vpra{anje pa se je preneslo tudi na avtorja samega in globoko v njegovo pisanje. V recenziji Igorja Brato`a smo brali, da je jezik glavni junak te Lipu{eve novele. V nekem smislu je to res. Gre za poseben, silovit in opazen napor pisateljeve jezikovne strategije in stilne kulture. Opaziti ga je bilo `e v njegovi prvi knjigi ^rtice mimogrede iz leta 1964 in pozneje je redkokdaj pojenjal, raje nara{~al, v Bo{tjanovem letu pa dosegel nekak{en vrh. Kdor je temu pojavu sledil, ni mogel prezreti, da izhaja iz Lipu{eve koro{ke jezikovne travme, porojene najprej v mladih letih z nacizmom, kot se je nekaj podobnega in jasno izpri~anega dogajalo pri Alojzu Rebuli, ki je kot otrok prav tako do`ivel udarce po maternem jeziku z druge, italijanske strani, kar ga je pognalo k stopnjevani stilni kulturi. Lipu{ je {el tokrat dale~ in svojo jezikovno strategijo odprl zelo na {iroko. Za glavno podlago pripovedi je izbral koro{ko nare~je, ljudski govor prvinskega in neurbanega okolja, lahko bi rekli koro{ko jezikovno arhaiko. Tako v besedju kot v skladnji in {e posebej v frazeologiji, vmes pa so tudi sledovi stare cerkvene retorike. Iz te ljudske podlage tudi sam tvori {e naprej, v nove izrazne mo`nosti, pa naj se obra~a v smer radikalnega verizma ali miti~ne fantastike. Bralec, posebno ~e sam ni nekoliko zasajen v koro{ ke ali gorenjske govore, v~asih tudi izgublja tla in se po~uti v igri nare~nega manirizma. Po drugi strani pa Lipu{eva jezikovna strategija dela v ~isto nasprotno smer. V intenzivni odriv od nare~ne staro`itnosti k sodobnemu jezikovnemu intelektualizmu in esejizmu. Izid je zanimiv. Vsebuje neko dra`ljivo napetost med jezikovno arhaiko, ki jo Lipu{ vzdiguje v knji`evni jezik, in sodobno stilistiko, ki jo hkrati potaplja nazaj v danes `e kar starodavni ljudski govor. Vmes pa je {e njegova osebna jezikovna igra, ki deluje v obe smeri in posega po vsem, po glasovju pa mimo besed in skladnje do frazeologije. Tu se lingvisti~nim analizam odpirajo zanimiva polja. Vendar `e zdaj ni mogo~e mimo opa`anja, da je Lipu{ s svojo izrazno zmogljivostjo opravil nekaj pomembnega. V ~asu globalizacij, ki se dogajajo na vseh obmo~jih `ivljenja in mi{ljenja in nam tanj{ajo tudi jezik, ~e se tega zavedamo ali ne, mu je uspelo o`iviti zanimiv in bogat del slovenske jezikovne arhaike, ga umestiti med tokove dana{njega branja in ga dati v ~utenje, vedenje in na ogled na{i civilizaciji, ki opazno izgublja nekatere prvinske, najbolj ozemljene plasti svojega jezika. In tega Lipu{ ne po~enja lahkoverno, z obujanjem kak{nega starega doma~ijstva, temve~ skozi ostrost sodobnega skrajno preizku{enega in svobodnja{ko odprtega duha. Gre za jezik, ki se bori s svojo smrtjo in zna biti zelo mo~an. O Bo{tjanovem letu bi se moglo re~i, da je delo, v katerem se da iz daljave uzreti neko tipi~no ~rto v arheologiji slovenske du{e na njeni dolgotrajni poti iz zatrtosti v prostost, tudi jezikovno. Problem je Lipu{ zasidral regionalno, koro{ko, njegove pomene pa je poglobil v obmo~je ob~e~love{kega in univerzalnega.