oglašajte v najstarejšemu slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in
the oldest slovene daily
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 17, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 96
Novi grobovi
PERENCAK
Včeraj zjutraj ob 4:45 uri je v Cleveland Clinic bol-^snici Anna Ferenčak, rojena . stara 57 let. Stanovala I® na 1201 E. 177 St. Doma je' bila iz
Domžale
der
vasi Radomlje, fara nad Ljubljano, odko-je prišla v Ameriko leta 13. Bila je članica društva ®venske Sokolice štev. 442 podr. št. 41 SŽZ in Oltar-društva fare Marije Vne-Vzetje. Tukaj zapušča žalu-soproga Josepha, doma 'Vasi Zupeljevec, fara Kaplje . Brežicah na Spodnjem Šta-in sina Josepha. Po-se bo vršil v sredo zjutraj 8:45 uri iz Svetkovega po-^bnega zavoda na 478 E. 152 • V cerkev Marije Vnebovze-9:30 uri in nato na poko-f^šče Calvary.
Vojna se začela v Palestini po proglasitvi židovske države
%0N
Po
KOLENC
v soboto zjutraj ob uri Anton Koleno, star
, petnajst-mesečni bolezni f Umrl
^ kt, stanujoč na 1117 E. 63 , ■ Doma je bil iz vasi Trazen, ^ Št. Rupert na Dolenjskem, i oder je prišel v Ameriko le-1905. Dolgo let je delal pri ^Phite Bronze Co. Bil je član ^tva Clevelandski delavci št. J Tukaj zapušča soprogo ^°%phine, rojena Skabar, otro-
Nekaj minut po proklamaciji so Zedinjene države priznale novo državo—Izrael
TEL AVIV, 14. maja— Žid je sb danes proglasili svojo novo neodvisno državo Izrael, ki je prva židovska država v 2,000 letih.
Proklamacija o ustanovitvi*
nove židovske države je bila objavljena istočasno, ko je angleški visoki komisar za Palestino zapustil deželo in se je tem simbolično končal 30 Igt stari angleški mandat.
V proklamaciji je začasna židovska vlada izjavila, da je zgodovinska pravica Židov, da v Palestini ponovno ustanovijo svoj nacionalni dom.
Glavne točke proklamacije so:
Nova država imenom Izrael.
ke:
^rs. Emily Elliott, Antho-
if -'•! Franka, Mrs. Josephine ^gan, Mrs. Vida DiLillo, Jo-j^Pna in Elmerja ter šest vnu-Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri iz Grdinovega Vj^'^nega zavoda v cerkev sv. in nato na pokopališče
m uvary.
m.
^NEJ
ŽELODEC
petek

^	popoldne ob 5. uri
, Uttirl Jernej Želodec, star 74 ' stanujoč na 1320 E. 40 St. je zadnjih pet let. Do-Jc bil iz vasi Narin, fara ^ na Notranjskem, kjer Jiahajajo soproga Frančiška, 3ena Kapel, tri hčere: Victo-1^1 Bernarda in Ljudmila ter Andrej. V Ameriki je ^'^Gl skupno 40 let ter se je tem časom povrnil v sta-kovino in zopet prišel na-Bil je član podr. št. 5 SMZ. H ^3 Zapušča sina Maksa, sta-j^Jožega na 989 Addison Rd., ^ popravljalnico avtov na L 1 St., nečake in nečakinje se bo vršil v torek zju-ob 9:30 uri iz Grdinovega {»j^^'^Qega zavoda v cerkev sv. (k, ^ na E. 40 St. ter nato
^Pališče Calvary.
*
JANESH
bolezni je SkP zjutraj Mary Janesh, L ^ 48 let, stanujoča na 13318 u dojena je bila v Ko-^ila • ^ okraju v Jugoslaviji 5^ 36 članica društva Naprej, SNPJ. Tukaj zapušča so 'H 'Josepha in dva sinova Joe ^ogi'Gb se bo vršil v zjutraj ob 9. uri iz poli^ ^ega zavoda Wm. A. Nunn Ho, East Blvd., v cerkev 73 ^ trinity na Woodland in E
na
umrla v
y TRIVICH
V parity bolnišnici je umr zjutraj Milan Trivich ^ let, stanujoč na 1563 E Rojen je bil v Bosni ta je prišel v Ameriko le T^kaj ne zapušča so ^01, L Pogreb se bo vršil
v, Uoc
IZ
bo znana pod
ska vlada naznanila, da je ukazala armadi naj prekorači mejo. Iz Beiruta, Lebanona, pa poročajo, da je transjordanski kralj Abdullah osebno vodil svoje čete preko reke Jordana.
"Kralj Abdullah je odal prvi (Dalje na 2. strani)
Sedanji državni svet bo vršil funkcijo začasne vlade, dokler ne bodo v soglasju z ustavo izvoljeni člani stalne vlade.
Konstituantna (ustavodajna skupščina) bo najkasneje do oktobra meseca tekočega leta pripravila ustavo.
Nova država Izrael bo vložila prošnjo za pristop k organizaciji Združenih narodov in od slednje zahtevala pomoč pri zgraditvi dežele.
Država bo odprta za vse Žide m obljublja polno socialno in politično enakopravnost vsem državljanom, brez ozira na pleme ali pa vero in obenem ponuja mir sosednim arabskim ljudstvom.
V	proklamaciji so posebno poudarjene pravice Židov. Ta del, ki temelji na sklepu Generalne skupščine Združenih narodov od 29. novembra, ko je bila sprejeta resolucija za ustanovitev neodvisne židovske države
Palestini, se glasi: "To priznanje židovskih pravic s strani Združenih narodov glede ustanovitve njih lastne države ne more biti preklicano.
oleg tega je sama po sebi jasna pravica, da židovsko ljudstvo ima pravico, da obstoja kot vsaka druga nacija v svoji sovereni državi."
♦
Amerika priznala novo židovsko državo Izrael
WASHINGTON, 14. maja — Predsednik Truman je v potezi, ki je iznenadila svet, nocoj pri-poznal novoustanovljeno židovsko državo v Palestini—Izrael— nekaj minut po njeni ustanovitvi.
V	svoji izjavi je Truman rekel:
"Naša vlada je bila obveščena, da se je v Palestini proglasila židovska država in začasna vlada (židovske države) je zaprosila, da se jo prizna.
"Zedinjene države priznavajo začasno vlado kot 'de facto' oblast nove države Izrael."
(Izraz "de facto oblast" je na splošno v rabi pri takšnih primerih, kjer se neka nova vlada nahaja v stanju ustanovljanja, toda je še vedno začasna. Eno-
da Amerika
5, '®^ega pogrebnega zavoda loj, j^Perior Ave. in E. 47 St. v stavno to pomeni
popoldne ob dveh v cer- priznava sedanjo vlado Izraela Save.	"kot vladajočo oblast).
Amerika je hotela prehiteti Sovjetsko zvezo
Novica, da so Zedinjene države priznale novo židovsko državo nekaj minut po uradni proklamaciji o njeni ustanovitvi, je povzročila senzacijo v krogih organizacije Združenih narodov. Priznanje židovske države je prišlo, ko so Združeni narodi zavrgli ameriški predlog, da se v Palestini ustanovi poverjeni-štvo Združenih narodov.
(Kot znano, je Amerika najprej podpirala resolucijo o delitvi Palestine, ki je bila na Generalni skupščini 29. novembra tudi sprejeta. Nedavno pa so Zedinjene države to resolucijo zavrgle in zagovarjale načrt, da se v Sveti deželi ustanovi po-verjeništvo Združenih narodov. Predlog je bil zavržen, sedanje priznanje nove židovske države s strani. Ayeyike f>a. pomeni zo-petno spremembo ameriške politike v zavezi s Palestino).
Židje so vest pozdravili z navdušenjem, dočim so Arabci bili zelo razkačeni.
Splošno mnenje je, ^a je Amerika pri priznanju židovske države nameravala prehiteti Rusijo. Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Gro-miko ni sicer uradno naznanil priznanje nove židovske države, izjavil pa je, da Rusija pripo-
zna obstoj te nove države.
*
Arabske armade s treh strani vdrle v Palestino
TEL AVIV, Izrael, 15. maja— Židovska Haganah armada je danes naznanila, da so "invazij-ske armade" vdrle v Izrael in sicer po zračnem napadu, ki je bil izvršen na Teli Aviv in neko naselbino v Negebu.
Prvi zračni napad je bil izvršen zgodaj zjutraj. Kot pravijo prva poročila, je bila ena oseba ubita, sest pa ranjenih. < (Uradno je bilo naznanjeno iz Kaira, da so egiptovske zračne sile letele nad Tel Avivom in vrgle letake, s katerimi po zivljajo prebivalstvo, naj se takoj poda, položi orožje in izve si belo zastavo. "Ako zahtevam ne boste zadostili, vas se bo obravnavalo kot agresorje, ki želijo borbo," je bilo rečeno v letakih soglasno s tem poročilom).
V Haifi pa so židovski voditelji izjavili, da so ravnokar prejeli poročilo, da je sveto mesto Jeruzalem padlo v roke Židom.
Napadi so bili izvršeni z angleškimi letali
Neuradna poročila pravijo da so napadi na židovske našel bine bili izvršeni z angleškimi letali "Spitfire."
Vest o invaziji Palestine, od nosno novoustanovljene države Izrael je najprvo priobčil kairski časopis "Al Assas," ki je sporočil, da sta dve egiptski ar madi vkorakali v Sveto deželo
Fantek je!
Vile rojenice so se v četrtek zglasile pri poznani družini Mr. in Mrs. Jerry in Genevieve Bohinc ter jim pustile krepkega sinčka, ki je tehtal ob rojstvu devet funtov in devet unč. Tako bo Mr. Bohinc, ki vodi Northeast Appliance & Furniture trgovini na 22530 Lake Shore Blvd. in 819 E. 185 St., imel dovolj domače moči, da bo lahko nudil svojim odjemalcem najboljšo postrežbo—ker ima v družini tri brhke hčerkice in dva fantka. Mati in novorojenček, ki se nahajata v Booth Memori-bolnišnici, kot tudi očka se jrav dobro počutijo.,Tako je poznana Mrs. Frances Zulich iz Neff Rd. zopet postala stara mama. Čestitamo!
Podr. št. 106 Sans
Nocoj se vrši redna mesečna seja podružnice št. 106 SANSa v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo in društvene zastopnike se naproša, da se polnoštevilno udeleže, ker se ima za razmotrivati več važnih stvari.
Skupna Sansova seja
Jutri večer ob osmih se vrši važna seja odborov vseh SANS-ovih podružnic v Slovenskem delavskem domu na Waterloo
Rd. Razmotrivalo se bo o skup-, šle na konvencijo same Mari-
ni priredbi 30. maja, ki se vrši Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in zato je potrebno, da je sleherni član gotovo navzoč.
ameriški vojak je dezertiral v moskvi; je bil baje "zapeljan"
WASHINGTON, 16. maja. — Državni department je nocoj naznanil, da je v Moskvi dezertiral iz ameri-riške armade 21 let stari saržent James M. McMiilin in sporočil oblastim, da bo za stalno ostal v Sovjetski zvezi.
Uradniki državnega de-partmenta pravijo, da je saržent očividno postal "žrtev kake izkušene sovjetske tajne agentin je, nekake ruske Mati Kari), ki je neizkušenega ameriškega vojaka zapredla v svoje ljubezenske mreže."
Kot razvidno iz formalne izjave, katero je podal državni department, je saržent McMiilin, ki se je 15. maja, ko se je doba njego- ' ve vojaške službe končala, imel vrniti v Zedinjene države, na isti dan sporočil, da namerava ostati v Rusiji-
McMiilin je doma iz Boul-derja, Colorado.
Državni department je slučaj smatral za tako važnega, da je v svrho njego-' ve objave sklical posebno nedeljsko večerno konferenco s časnikarji, ter omenil, da je slučaj zelo podoben onemu, ko je ambasadna uradnica v Moskvi, Anna-belle Bučar, naznanila, da bo ostala v Rusiji.
Delegatinje na obisku
Naše uredništvo so v soboto zjutraj obiskale Milvvaučanice Mrs. Mary Musich, predsednica krožka št. 8 Progresivnih Slovenk, Mrs. Mary Vasil, tajnica, Mrs. Christine Pugel, Mrs. Mary Sorsek in Mrs. Louise Vidmar, ki so prišle na konvencijo Progresivnih Slovenk. Prišle so z avtom in šofirala je Mrs. Vidmar.
Iz Johnstowna, Pa., pa so pri-
Moskovska "Pravda" o pismu, ki ga je Wallace naslovil Stalinu
Pravi, da je Wallace realist, toda ne soglaša ž vsemi njegovimi izvajanji
MOSKVA, 16. maja — Moskovska "Pravda" je danes priobčila komentar o pismu, ki ga je predsedniški kandidat nove progresivne stranke Henry A. Wallace naslovil sovjetskemu premier ju Stalinu.
Komentator "Pravde" A. Leon-*-. . ■ .-;-;-
tiev je sicer pohvalil reali- j ^edinjenjh držav in ljudstvom stične nasvete, ki jih je Wal- ®^®ta odvzema njihove nade, za-lace podal Stalinu, toda izrazil	ima,mo človeka iz Missou-
je svoj dvom, da bi Wallace mo-;	i^isli, da se mora držati
gel stati kot sodnik med obe- ™issourski trdoglavosti, ker je
^sklenil, da bo trd."
Taylor je tudi zagotovil, da vlada vodi deželo po isti poti
Iz Chicage
Iz Chicago, 111., je prišel Mr. Frank Badignal na obisk v Cleveland, kjer je živel pred 30 eti. Čudil se je veliki spremembi mesta ter da je toliko njegovih poznancev že umrlo. Doma je iz Iga. Tu ostane dva tedna in se nahaja pri Lužarjevih na E. 67 St. in St. Clair Ave.
čke—Mrs. Mary Vidmar, predsednica krožka št. 10 ter blagaj-ničarka ondotnega "Wallace-for-President" kluba; Mrs. Mary Cerv, tajnica; Mrs. Mary Lunka, blagajničarka; Mrs. Mary Ukmar, članica nadzornega odbora in Mrs. Terezija Za-lar. Pripeljal jih je Mr. Anthony Ukmar, ki je predsednik ondotnega "W a 11 a C e-for-President" kluba.
Upamo, da so se vsi prav dobro zabavali v naši sredi, ter da so odnesli najlepše spomine iz naselbine.
KONVENSIJA PROGRESIVNIH SLOVENK USPEŠNO ZAVRŠENA
Četrta redna konvencija edi-1 cijsko državo, v kateri bi bila ne ženske i^apredne organizaci- taborišča in politično preganja^ je. Progresivne Slovenke Ame-; nje postavno, ter resolucija, da rike, se je včeraj vršila v Slov. I se podpre kandidaturo Henry A.
ma državama. Kljub temu pa smatra, da je pismo prispevek za razčiščen je odnosov med Ameriko in Rusijo.
"Wallace se v popolnosti zaveda, da je potrebno, da se Zedinjene države sporazumejo s Sovjetsko zvezo pri vseh obstoječih razlikah," pravi Leon-tijev.
(Kot znano je Wallace v svojem pismu pozval obe državi naj prenehata z mrzlo vojno in svetu zagotovita stoletje miru.) Nihče v Rusiji ne zagotavlja da je mirno sožitje nemogoče
Pri komentarju "najbolj šibkega" dela Wallaceovega pisma, pa pravi Leontijev:
"Izgleda, da on (Wallace) želi stati nad obema silama in zavzemati položaj nepristranskega sodnika. To je mogoče hvalevredna želja, toda na žalost vodi Wallace v popačen je dejstev, ko poskuša pojasniti vzroke, vslect katerih ni moglo priti do sporazuma pri ameriško-sovjet-skih odnosih."
Potem pa komentator nadaljuje;
"En primer bo zadostoval. Wallace pravi, da izmenjava izjav (med ameriškim ambasadorjem gen. Wa Iter Bedel Smithom in sovjetskim zunanjim ministrom V. M. Moloto-vom) predstavlja resen udarec 1 propagandistom na obeh straneh, ki vztrajajo pri trditvah, da dve deželi ne moreta živeti v miru na istem svetu.
"Mi zelo dobro poznamo ameriške propagandiste, ki zagotavljajo, da je sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami nemogoče.
"Toda kdo lahko navede po imenu enega edinega sovjetskega propagandista, ki zagotavlja, da je nemogoče, da bi Sovjetska zveza mogla živeti v miru z Zedinjenimi državami? Živa duša na tem svetu, vključno sam Wallace, ne more imenovati takšnega propagandista iz prostega razloga, ker takšnih ljudi ni in jih tudi ne more biti v Sovjetski zvezi."
kot je Hitler vodil Nemčijo.
DomaČe vesti
Novorojenček umrl
Družini James Mahoney je v nedeljo kmalu po rojstvu umrl v Glenville bolnišnici novorojenček. Dekliško ime matere je bilo Helen Tomažič, ki je hči družine poznanega pokojnega Johna Tomažiča in Anne Tomažič, rojena Bizjak, ki vodi gro-cerijsko trgovino na Grovewood Ave. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod.
Mali umrla
Mr. Jc-aeph Trebeč, 1255 E. 61 St., ki vodi mesnico na 1423 E. 55 St., je prejel od svoje sestre Mici iz Sežane, Slovensko Primorje, žalostno novico, da je tam umrla 15. aprila njegova ljubljena mati Marija, v starosti 72 let.
Pokojnica zapušča v domovini pet hčera in več sorodnikov, v Buenis Aires, Argentiniji, sina Ludvika in tu v Clevelandu dva sinova, Franka in Josepha. Naj v miru počiva v skupnem grobu svojega soproga Josipa, ki je preminil pred 10 leti. Bodi jima ohranjen blag spomin!
Obiski so dovoljeni
Mr. Andrew Bozic iz 23106 Nicholas Ave. je srečno prestal operacijo v St. Luke's bolnišnici, kjer se nahaja v sobi 4116. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim-preje popolnoma okreval!
del. domu na Waterloo Rd.
Konvencijo je otvoriia ob 10. uri zjutraj glavna predsednica Cecelia Subclj, nakar je Mladinski pevski zbor SDD zapel ameriško himno in nekaj lepih slovenskih pesmi.
Sledile so volitve konvenčne-ga odbora, nakar je enoglasno izvoljena konvenčna predsednica Mrs. Agnes Zalokar prevzela nadaljno vodstvo konvencije.
Navzočih je bilo nad 90 dele gatinj. Stara pravila so bila z malimi spremembami sprejeta; sprejetih je bilo nekaj resolucij, med njimi tudi resolucija proti zloglasni Mundtovi predlogi "Subversive Activities Control
Act of 1918" (HR 5852), ki bi včeraj zjutraj. Pozneje je egipt- ustvarila v Ameriki pravo Poll-
Wallace za predsednika, itd.
To je bila prva konvencija, na kateri so bile zastopane tudi delegatinje zunanjih ; krožkov, katerih se je v zadnjem letu ustanovilo večje število po raznih zunanjih naselbinah, dočim je organizacija do tedaj imela svoje podružnice le v Clevelandu.
Vsied naraščajočega članstva in razširjenje organizacije iz delokroga v Clevelandu, je konvencija uvidela potrebo za last no glasilo in tako enoglasno glasovala, da je "Enakopravnost" z mesečno prilogo uradno glasilo Progresivnih Slovenk, katero bo prejemala vsaka članica.
Natančno poročilo o konvenciji bo sledilo.
Taylor kritizira zavrnitev prilike za sporazum
WASHINGTON, 13. maja — Podpredsedniški kandidat nove progresivne stranke Glen Taylor je včeraj v senatu ostro napadel predsednika Truman a, obrambnega tajnika Forrestala pa je nazval za "morebitnega Hitlerja".
Taylor je izjavil, da je Truman zavrgel rusko pripravljenost, da se na konferenci izgla-dijo razlike, ki obstojajo med obema deželama. Potem pa je pristavil;
"Ni v vprašanju veličina Amerike. V vprašanju je majhnost predsednika Zedinjenih držav.
Miller končno priznal,
da je Lausche zmagal
Ray T. Miller se je v soboto vrnil z Bermude, kamor se je podal dan po primarnih volitvah ter podal kratko izjavo, v kateri je priznal, da je bil "odločilno tepen," izrekel formalne čestitke zmagovalcu in demokratom priporočal, da pri rednih volitvah podpro kandidaturo Franka J. Lauscheta.
Ta izjava je bila objavljena tik pred snidenjem strankinih precinktnih odbornikov, ki so izvolili Feliksa Matia za predsednika centralnega odbora stranke v okraju Cuyahoga na mesto James Devitta, ki je imel biti izvoljen za predsednika strankinega eksekutivnega odbora, a se je zadnji trenotek premislil. Takšen kompromis je bil izdelan pred snidenjem konvencije v nadi, da se zadovolji obe struji v stranki,^ ki pa je z Devittovo akcijo padel v vodo.
Konvencija je zmanjšala centralni odbor stranke iz okoli 400 oseb na 136. Med odborniki sta
"Žalostno je, da se ljudstvu tudi župan Burke in Lausche.
stran 2
enakopravnost
17, maja 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRU'TION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -
Fox Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
--$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ---
For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
LJUBEZEN IN ZAKON V RUSIJI
I.
Članek, ki ga spodaj priobčamo v prevodu iz angleščine, je bil spisan za znano revijo "The Nation" v izdaji od 2^. aprila. Napisal ga je Alexander Werth, ki se nahaja v Moskvi kot dopisnik te revije. Važno je, da se naši čitatelji seznanijo tudi s tem vprašanjem, ki je s strani proti-so-vjetskega tiska izrabljano za propagandne namene, kot mogoče nobeno drugo. Novi socialni in ekonomski red v Rusiji se je dolžilo, da želi uničiti družino in da propagira tako zvano "svobodno ljubezen." Koliko laži je v tej propagandi, bo vsakemu postalo jasno, ko prečita ta članek, ki je, kar je- potrebno posebno poudariti, izšel v reviji, ki na Sovjetsko zvezo gleda pri večini vprašanj z zelo kritičnim očesom. Op. ured.)
Ljubezen je predmet, ki zanima ljudstva vseh dežel in ko je bilo naznanjeno, da bo dobro znani predavatelj profesor Kolbanovski govoril o "Ljubezni, poroki in družini v socialistični družbi," je bil odziv rekorden. Velika dvorana Politehnike je bila nabito polna, zunaj pa je dolga povorka čakala v nadi, da bo mogoče kupiti kakšno izgubljeno vstopnico.
Še eden razlog za tako veliko zanimanje za to predavanje so bili neki novi drastični zakoni o poroki in družini, o katerih je razmotrival posebni vladni odbor. Pri svojih odgovorih na različna vprašanja glede teh zakonov, kot na vprašanje, da li se bo v bodočnosti prepovedalo razpo-roko zakonskemu paru, ki ima otroka ali pa otroke, je predavatelj rekel, da ne ve, kakšni bodo novi zakoni, toda potrdil je poročilo, da je odbor že na delu. Sovjetski raz-poročni zakon je bil zelo strjen leta 1944 in predavatelj je dal vedeti, da bo še bolj. Rezko je govoril o pogubnih učinkih, ki jih razporoke staršev povzročajo otrokovemu duhu, in pristavil, da tako dejanje živečih staršev, ki iz otrok ustvari pol-sirote, sloni na kriminalni osnovi.
. Začel je z razlaganjem teorije, da je biološka privlačnost med spoli skupna vsem živalim, da pa je ljubezen omejena samo na človeška bitja. Ljubezen ima brez dvoma "biološko osnovo," je rekel, toda kar je najbolj važno, je sestava duhovnih, notranjih in socialnih procesov, ki tvorijo pravo ljubezen. Sami biološki odnos med moškim in žensko je nekaj popolnoma tujega komunističnemu stališču. Tako je tudi podrejeni položaj žene, čeprav se je tisoč let človeške zgodovine žena nahajala na podrejeni stopnji. Ženo se je smatralo kot sužnjo ali pa igračo moškega; in tako filozofi kot cerkve so potrdili njeno podrejenost. Žene so vedno bile predmet ekonomskega izkoriščanja. Predavatelj je zagotovil, da se celo danes v kapitalističnih zemljah smatra poroko za trgovinsko kupčijo.
Priznal je, da se v Sovjetski družbi še vedno nahajajo obžalovanja vredni ostanki kapitalističnega načina mišljenja in postopka. Tudi niso bile popolnoma zbrisane neke sirove in nevredne ideje o "svobodni ljubezni," ki so cvetele v zgodnjih dnevih revolucije in katere je Lenin z vso iskrenostjo obsodil. Takšne zoprne navade so nevredne v sovjetski družbi. Nekateri Rusi še vedno verujejo v teorijo, da je človek po naravi mnogoženec in da lahko samo z zamenjanjem predmeta svoje ljubezni uživa "večno mladost." To ni bilo v soglasju stališčem predavatelja glede vprašanja, kakšna bi morala biti sovjetska družina. Res je, je rekel, da so se nekateri zakoni razbili zaradi enoličnosti in dolgočasnosti. "Različnost" bi torej morala preskrbeti sama žena. Važono je na primer, da se žena razvija in dviga umsko, da bi mož in žena pridobila nov skupni interes in da bi ta interes bil tesno povezan z interesom dežele ali pa družbe.
(Konec jutri)
potnik, Louis Žele in John Bost-jančič. Od društva "Naprej" pa Jožetu Okornu in Anton Janko-viču za prodajo pivskih tiketov. Nadalje fantom od društva "Ribnica" Joe Banu za prodajo vstopnic, Andy Sadarju, Anton Debeljaku in Frank Žagarju iz Euclida za vzorni red pri vratih.
Zahvaliti se moram tudi za lepo režisersko delo pri opereti Mr. Frank Česnu in Louis Ka-ferletu za maskiranje, Mr. Math Debevcu za oskrbo odra, Mrs. Veri Milavec-Slejko ob priliki vaj in koncerta, Mr. Slejkotu in njegovim godbenikom za tako vzorno spremljevanje pri vajah in opereti.
Nadalje Mrs. Klemenčič in njenim pomočnicam za oskrbo kuhinje.
Potem pa tudi ženam in dekletom za postrežbo pri mizah in te so sledeče: Miss L. Ban, Miss Stella Ozbič, njeni sestri
in Mrs. Ozbič. Nadalje Miss in Mrs. Furlan, Mrs. Udovič, Mr. in Mrs. Požar ter Maurovičevim dekletom.
Naj bo izrečena najlepša zahvala tudi vsakemu, kdor je količkaj pripomogel do lepega uspeha, ako smo mogoče izpustili kako ime.
Tudi lepa hvala članu John Grabnarju in njegovemu poma-gaču Tuttin za igranje poskoč-nic.
Mrs. Kožar tudi lepa hvala za lepo darilo in jo priporočamo, da jo v slučaju obiščejo.
Društvo "Slovan" se priporoča publiki, da mu še v nadalje stoji ob strani, da ne bo prehitro zatonila slovenska pesem. Pregovor pravi, da roka roko umije. Tako je tudi z nami—Vi nam pomagate, mi pomagamo vam in samo na ta način nam je zagotovljen obstoj. Hvala!
Za pevski zbor "Slovan:"
Andrej Noč.
VESTI IZ KOROŠKE
UREDNIKOVA POSTA
Zahvala
V	imenu pevskega zbora "Slovan" se želim tem potom zahvaliti cenjenemu občinstvu, oziroma slovenski javnosti, ki nam je s svi)jo udeležbo pripomogla do tako lepega uspeha.
V	prvi vrsti pevovodji F. Vau-terju za njegov trud. Potrudil
se je do skrajnosti, da bi se dosegel tak uspeh.
Dalje vodstvu Slovenskega narodnega doma, ki nam je v vseh ozirih šlo vsestransko na roko. Fantom od društva "Lun-dei Adamič/' ki so tako pridno skrbeli v točilnici, kar nam je bilo v veliko korist. Ti so: Krist Stokel, Anton Vavpotič, J. Po-
Zahteva Slovenske prosvetne zveze za Koroško
Glede na vest, da ne bo Varnostna direkcija v Celovcu priznala novo izvoljenega odbora Slovenske prosvetne zveze, je poslala Zveza Varnostni direkciji za Koroško protest, v katerem se ugotavlja, da je bilo sklenjeno na seji odbora Slovenske prosvetne zveze, da bo občni zbor 12. marca 1948 in da je strinjal s tem sklepom tudi bivši predsednik dr. Joško Tischler, ki je naročil, da se skliče občni zbor na imenovani dan. Tudi so bila razen dveh delegatov zastopana na občnem zboru vsa v Zvezi včlanjena prosvetna društva. Občno zbor Slovenske prosvetne zveze je bil torej sklican v smislu pravil, bil je sklepčen in je imel tudi pravico izvoliti nov odbor.
V protestu se navaja, da je Slovenska prosvetna zveza organizacija koroških Slovencev, ne pa varnostne direkcije v Celovcu. Izjava varnostne direkcije ob občnem zboru Slovenske prosvetne zveze odraža načelno stališče do kulturnega delovaje koroških Slovencev. Novi odbor se bo boril proti vsakemu kršenju kulturnih pravic koro-nih pravic koroških Slovencev in zahteva v imenu svojih članov, da varnostna direkcija prekliče svojo izjavo in da takoj prizna novo izvoljeni odbor Slovenske prosvetne zveze.
Pri nas se še vedno šopiri zemljiška gospoda
Na Slovenskem Koroškem so še zmero mprilike starega fevdalnega sistema. Še zmerom se med nami šopiri zemljiška gosposka, ki živi od žuljev in potnih srag slovenskega kmečkega ljudstva in slovenskega gozdnega delavca. Ta gospoda ima daleč naokrog razpredena svoja posestva. Razni grofi Thurni, Ilalldorfi, Mettnitzi, Leitgebi itd. izkoriščajo slovenskega kmečkega delovnega človeka ter ga ovirajo na njegovi poti h gospodarskemu napredku. Vzemimo primer kneza Orsinija-llosenberga, ki je tudi dan as še odkrit sovražnik slovenskega prebivalstva, borečega so za svoje osnovne življenjske pravice. Obupne so prilike, v katerih morajo živeti gozdni delavci.
Upravitelj knezovega posestva Muller v Globasnici je večkrat prigovarjal domačinoma Kandurju in Volbartu, naj izstopita iz Osvobodilne fronte, češ da jima to zelo škoduje. Sledile so šikane, dokler niso Kan-durja in Volbarta odpustili iz službe. Obo sta sedaj brezposelna in ne vesta, kako bi preživljala svoji družini. Slovensko koroško ljudstvo dobro ve za ta primer in se sprašuje, kako dolgo bo še slovenski delovni človek izročen na milost in nemilost raznim grofom, knezom, baronom ter njihovim topoglavim
hlapčičem. Edina pot k izboljšanju je žilava borba za pravico do svobode in lepšega življenja. Slovensko koroško delovno ljudstvo se tega dobro zaveda. Zastraševanje nam ne bo ubilo
volje do ljudsskega Prosvetnega dela
Naši prosvet.aši v Radišah so zelo delavni. Lep uspeh nedavne kulturne prireditve pa ni dal spati orožnikom, ki so se tri tedne zatem zglasili pri neutrudnem prosvetašu Šimanu Wrulihu, ki deluje že 25 let na ljudskem prosvetnem polju. Za-Inimali so se, če je bila igra, ki j so jo uprizorili, političnega zna-j čaja in če so člani, ki so jo od-i igrali, organizirani v Osvobo-jdilni fronti. Razen tega so se I zanimali tudi za imena vseh I igralcev. Tega dogodka si ne I moremo tolmačiti na drugačen I način, nego da vidimo v njem poizkus beganja in zastraševa-|nja naših požrtvovalnih pro-j svetnih delavcev ter oviranja slovenskega ljudsko prosvetne-Iga delovanja. Toda če nas niso j mogli zastrašiti klerofašistični dollfusovci in schuschniggovci v prvi avstrijski republiki, če nas 'ni mogel streti hitlerjevski teror, potem ne bodo tudi ti poizkusi zastraševanja ubili v nas volje do ljudskega prosvetnega dela. Mi nadaljujemo svojo pot, dokler ne bomo združeni z bratskimi jugoslovanskimi narodi v novi Jugoslaviji.
Tudi pod mogočno Jepo smo Slovenci zavedni
Glinjčani so nas obiskali. Prišli so v Loče ob Baškem jezeru s svojo novo "Miklovo Zalo." Veseli smo bili tega obiska, ki ga ne bomo izlepa pozabili. Dvorana pri Ročičniku je bila prepolna ljudi, ki so prišli iz vseh bližnjih vasi. Mnogi so se morali vrijiti domov, ker ni bilo v dvorani več prostora. Tovariš dr. Mirt Zwitter je v svojem nagovoru primerjal- borbo slovenskega koroškega ljudstva v preteklosti, kakor je prikazana v "Miklovi Zali," z nje§;ovo današnjo borbo za enakopravnost, osnovne življenjske pravice, lepše življenje v skupni domovini. Množica je z navdušenjem sledila poteku odlične igre bratskih gostov iz Spodnjega Roža.
Glinjčani so se lahko prepričali, da je bilo prav, če so prišli k nam gostovat s svojo lepo igro. Prepričali so se lahko, da živimo tudi pod mogočno Jepo, ob prelepem Baškem jezeru zavedni Slovenci, ki si še želimo takšnih obiskov, saj predstavljajo za nas toplo izpodbudo k sodelovanju, k živahnemu zanimanju za uspešno, koiistno ljudsko prosvetno delo.
Zgled mladine velikoškega okraja
Mladinci in mladinke okraja Velikovec so imeli svoj okrajni plenum Zveze mladine za Slo-
vensko Koroško. Plenum je nudil sliko vzgledne delavnosti mladine, kLse živahno udejstvu-je na vseh delovnih področjih, predvsem v organizacijskem in političnem izgrajevanju, pri kulturno prosvetnem delu itd. Mladina je pomagala postavljati spomenik padlim partizanom v Št. Rupertu.
Triindvajset mladincev je pohitelo v novo Jugoslavijo in sodelovalo pri gradnji železniške proge Šamac-Sarajevo. Tudi se je mladina spomnila 1,200 otrok, ki jih je obdarovala v okviru miklavževanj in božičnic. V Mahličah je organizirala mladina velikovškega okraja množični fizkulturni nastop. Seveda hoče ta mladina pomagati tudi pri gradnji prosvetnega doma v
Žitari vasi. Poročila na omenje-njenem plenumu utrjujejo v vsem slovneskem koroškem ljudstvu prepričanje, da se ta mladina jasno zaveda važnosti sedanjih nalog, ki jih želi uresničiti kljub najrazličnejšim oviram in težavam.
Nič je ne moti pri tem primer obtožbe dobrih, zavednih slovenskih protifašističnih mladincev iz Globasnice, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem v Dobrli vesi zaradi tega, ker so bili napadeni ob svoje-časni pleni zabavi požarne brambe v Globasnici, dočim uživajo pravi krivci napada, člani dobro znanih legalnih ter ilegalnih nacističnih organizacij, očitno potuho organov 'demokratične" Avstrije.
PRIMORSKE VESTI
Trst in Jeruzalem
Anglo-ameriška zasedbena oblast v Trstu hoče preprečiti demokratičnim, naprednim organizacijam proslavitev letošnjega prvega maja v mestnem središču. Trst naj bi bil razdeljen na dve področji, ljudskim množicam naj bi bil onemogočen prvomajski prihod v mestno središče, tako da bi bila njihova prvomajska proslava omejena na periferijo. Ta namera je vzbudila ogorčenje v vrstah tržaškega delovnega ljudstva, ki izraža ostre proteste. Tudi Zveza primorskih partizanov se izraža zaradi tega ogorčenja. V svojem protestu ugotavlja, da hočejo napraviti iz Tržaškega ozemlja novo Palestino, Jeruzalem. Toda določene kolonialne metode* so v Trstu nedopustne. Partizani, delavci, demokratična večina prebivalstva imajo pravico dostopa v vse ulice in na vse trge, kar se pa dovoljuje le oni skupini, v kateri se zbirajo in od katere izhajajo neofašistične zločinske tolpe. Partizani, ki so se borili za osvoboditev, so se postavili sedaj na čelo ljudskih množic pri zahtevi, da se ljudstvu zagotovi proslavitev prvega maja tako, kakor ga bodo proslavili delavci in demokratične množice v vsem civiliziranem svetu.
Policija ..... ?
V Trstu doživljamo čudovite reči. Civilna policija je poglavje zase. Skupina italijanskih fašistov je napadla 19. aprila zastopstvo delavcev iz ladjedelnice sv. Marka, ki je šla protestirat na zasedbeno vojaško upravo zaradi omejitve prvomajske proslave. In kaj je napravila civilna policija? Pred napadom je namenoma razbila delegacijo 150 članov na manjše skupine in s tem omogočila fašistom napad, pri katerem so bili trije člani delegacije ranjeni. Policija je mirno gledala napad in se je obnašala tako, kakor da bi želela pridružiti se napadalcem.
Ker so nosili delavsko zastavo
18. aprila je bila aretirana v Pevmi skupina mož in fantov, ker so korakali v sprevodu z delavsko zastavo na čelu in prepevali borbene pesmi, ko so stopali mimo voUšča št. 37. Med aretiranimi so Jože Koren, Jože Peršolja, Franc Valentinčič, Rudolf Bregant, Franc Doljak," Anton Koren, Avgust Lenardič, Vinko Mozetič in Albin Radi-nja.
Predpogoj za obstanek:
upravne volitve
Zavezniška vojaška uprava v Trstu je kar čez noč ukinila Urad conskega komisarja in občinske urade, ki so bili zasedeni po funkcionarjih vojaško uprave. Ta odredba je ohranila vso proti demokratično navlako, ki jo je prinesel s seboj fašistični zakon v občinskih in pokrajinskih upravah od marca 1934. Ta zakon je namreč dajal diktatorske prednosti "po-dcštatu" (danes predsednik občine) in prefektu (danes predsednik cone) in ukinil pravico
do izvoljenega predstavništva, do uveljavljanja ljudske volje v občinskih in pokrajinskih svetih, ki so se pretvorili iz odlo-čevalnih organov v posvetovalne. Danes je v Trstu tako, da so odrinjene od sodelovanja v javni upravi važne politične struje, kakor je n. pr. Slovansko - italijanska protifašistična zveza. Spričo tega je naslovil mestni odbor slovansko italijanske protifašistične zveze na vse politične stranke in skupine v Trstu vabilo za skupno pobudo pri Zavezniški vojaški upravi z namenom, da se čimprej razp šejo volitve za upravne organe z odločevalno pristojnostjo. Tržaško ozemlje je namreč oni del Evrope, kjer še ni bilo po treh letih, kar je vojna končala, nobenih volitev. T o edinstveno stanje meče temne sence na merodajne činitelje. Videti je, ko da se bojijo izraza politične volje tržaškega delovnega ljudstva.
Našega kmeta uničujejo
Kar na lepem je prišel ukaz, da morajo dati kmetje v vaseh Zganiku ter Malem in Velikem Repnem angloameriški vojaški upravi v najem določene parcele, predvsem travnike, pašnike in gozd. V Zgoniku je prizadeta skoraj vsa vas. Ljudje bodo morali prodati skoro vso živino, ker ne bodo imeli ne sena, ne stelje in tudi drv ne. V Velikem Repnem je izmed 80 posestnikov prizadetih okoli 60-Če se stvari ne uredijo drugače, je propast navedenih vasi neogibna. Ljudje so obupani in se sprašujejo, kaj bodo Anglo-američani počenjali na tem področju. Niso pa prizadeti kmetje pripravljeni se kar tako udati, temveč se bodo borili za svoje življenje, svoj obstoj in pravice-
(SANS—Chicago.)
Išče brata
Marija Bizjak iz Orehka pri Postojni bi rada izvedela za Paul Dekleva. Pred leti je živel v Tuargantown, W. Va. Če sam to čita ali pa če kdo ve zanj, je prošen, da sporoči Mrs. Joan Kristan, 5101—39th Ave., Long Island City 4, N. Y., ali pa naj pokliče Andy Gorjanc, KE 7197.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W.. Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y.
Pišete lahko v .slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
Ameriški radijski poročevalec v Grčiji najden umorjen
Bil Je ustreljen in njegovo truplo vrženo v Solunski zaliv
SOLUN, 16. maja-fanes je bilo v Solunskem zalivu najd®" s kroglami preluknjano trup" ameriškega radijskega por<"^ valca George Polka, ki je nil pred tednom dni.
Kakor se poroča, je Polk t' pred svojo smrtjo skušal arafl žirati tajen sestanek z vodite* Ijem grških gerilcev generale® Markosom Vifiadesom. Prij®®" Ijem je povedal, da je upaj s močjo podtalnih zvez oditi v go re, ki so v oblasti gerilcev, i govoriti z gen. Markosom.
Umorjeni poročevalec j® ^ 34 let star in med vojno si" pri zračni sili kot pilot. V G je zastopal Columbia radij® omrežje.
Grška policija meče	<
swmije na komuniste
Grške policijske oblasti vijo, da je bil Polk skozi glavo in da je imel zvez
noge in roke, ko je bilo
trupi"
potegnjeno iz vode. On J®/ ameriški poročevalec, bil življenje, odkar v Grčiji ja civilna vojna.	.
Policija pravi, da ve komuniste in da je P®" lov za njimi. Preiskava se ]e čela že zadnjo sredo, šlo poročilo, da je Polk
Ena teorija je, da je ^ ustvaril stiko s komunisti.
v podtalni borbi proti obs čemu režimu, in se	jj.
kako ladjo za prevoz preko z ^ va. Smatra se namreč, da vožnja preko zaliva podtalne poti, po kateri po je gerilci skozi centralno v gorovje Grammos na alf meji.
Lani je več časnikarjev bilo med grškimi gerilci
Lani je več ameriških 1%
bri-
tanskih časnikarjev prepo lo to pot s posredovanjem 8 gj.
cev, ki so želeli, da zunanji^^.. zve njihovo stran borbe v ^ ji. Toda v zadnjem času stališče gerilcev napram rikancem močno ohladilo-dijske oddaje z glavnega ^ gen. Markosa so ponovno čile Amerikance za "fasis
. ».adak
Policija je vec ur z&
vest o najdenju Polkovega ^ la, ker se je bala, da slučaj ve mednarodni incident.
Truplo je bilo najdeno na vršju vode blizu bulevarja ^ ki služi prebivalstvu So nn promenado.
VOJNA SE ZAČELA V
PALESTINI PO
sitvi židovske
(Nadaljevanje s 1- strani)
• i Ki ® strel v osvobodilni vojn,
• •	polnO'
je začela eno minuto po gj^jb
či," pravi poročilo iz
virov.
Izrael poziva z. n. naj takoj posredujejo
15.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
_ y 1^'
lake success, n.
maja—Novoustanovljena
ska država Izrael je zvala Varnostni svet org cije Združenih narodo ' Združeni narodi ustaviJ°^^. sko invazijo Palestine g%o uporabijo dejansko voja o%;anwwije.
Izraelski predstavnik	^o
decai Elisah je izjavil, pg njegova država borila. g pričakuje takojšnjo ak J strani Združenih naro
Medtem pa Arabci P^j' z» smatrajo 2idc v	jj obO'
upornike in da so P'' ^jogo, rožene sile v Palestino da upostavijo red.
17. maja 1948.
enaeopravnosi
STRAN 3
M, Iljin:
PRIRODA IN UUDJE
(nadaljevanje)
Dvoje potovanj vode
'Ca bi dobili eno tono pšenice, to potrebujemo poldrug tisoč ton vode.
če bi morali vso to vodo do-važati v vagonih, bi vozili neskončni vlaki cistern, napolnje-^ z vodo, dan in noč, poleti ka-sto cistern za vsak hektar. A zakaj naj bi dovažali vodo Da polja? Saj pride sama—bo-•^si po zraku ali po zemlji.
Vlaki vode imajo prav tako kakor železniški vl&ki točno določeno pot.
Voda potuje po krožni poti: °cean-kopno-ocean.
Prvi del poti—ocean-kopno— prepotuje voda po zraku, drugi kopno-ocean—pa po zemlji ^ pod zemljo.
Na svoji poti pod zemljo in po zemlji si voda naloži težek tovor ^nih soli, prsti in gline. Vse fo nese v ocean. Potem se obrne se neotovorjena vrača po zra-—iskat novega tovora. Na vsakem potovanju prinaša ^oda v ocean na milijone ton saovi-_in sicer kakšnih snovi! ^^•jdragocenejših, rastlin am Npotrebnejših snovi.
V Zedinjenih državah so na-^Jično preračunali, koliko na-S^'abljenega blaga odnaša voda leto. Dognali so, da izpere iz tal in odnese v ocean 63 ^''lijonov ton dušika, fosforja kalija—za celi dve milijardi 'dolarjev. To je več kakor vred-letne svetovne proizvodnje 'letnih gnojil!
2 vseh krajev zemlje nosijo •"^ke dan za dnem v ocean soli in pridobljene iz tal.
'^la bi se bila že davno izčrpali če ne bi bilo rastlin, ki odvze-vodi dragocen tovor. Ta tovor, ki ga odvzemajo vo-iia njeni poti, uporabljajo ^^tline za gradnjo stebel, li-
plodov, korenin in vej. ,Ko pa rastlina odmre, se sno-ki jih je bila vzela iz tal, ^®Pet vrnejo vanje.
Tako se tovor, ki ga nosi vo-odcepi pri koreninah rast-kakor vlak pri železniški
di
da lin
kh
Poti
^ttiici
od velikega krožnega °vanja — ocean-kopno-ocean na drugo progo. To je malo '''ožho potovanje; tla-rastlina-
va
^9-kšna pa je pri tem človeko-laloga ?
Cilovekova naloga je v tem, da g "^erja ta tovorni promet, da ^J'l'avlja tovor po svoji volji z y ^Gga na malo krožno poto-da transporte zadrži in ^^ori na važnih postajah. ^*sako polj je važna postaja.
ne sme dirjati kakor eks-
®fti vlak brez postankov mi-Polj, ki jim je potrebna tako
^ kakor tudi tovor, ki ga no •'»»boj,
^ ^%ko pa naj zadržimo vodo
^Postajah?
^ letu imamo dobo, ko se vo-^ ®aina prisilno ustavi na poti. rat lahko delamo z njo vse, koli hočemo: lahko jo
1^, ^^Ijamo na kupe z lopatami, ^ jo teptamo z nogami, gr-orjemo s plugom, zbi-tistih mestih, kjer jo potrebujemo. Ta doba je ^ ^ in takšno delo imenujemo jjj^^°vjetski zvezi "pohod na
krajih, ki jih obiskuje su-odhajajo vsako zimo na po-^Veznega štaba tisoče kol-Oj,^^|kov na "pohod na sneg." in grmadijo sneg na ku-Velikimi lesenimi snežnimi (. Zato, da se spomladi po-taja. Pokrivajo sneg s trst jem in dračjem. Po-mu ograje, da ne bi ^gel Veter spihati pršiča v glo-bof'.^ snegu napravljajo po po-jjj počezne brazde, da se ne siiežniea odtekala navzdol v L ^nipak se raztekala vzdolž
Toliko ovir si je izmislil človek, da bi zadržal sneg na poljih do pomladi. Ko pa se začne sneg tajati, ga morajo zadržati v tleh tiste podzemeljske shrambe, ki jih ustvarja plug, kadkr dobro orje zemljo.
A vodi, ki teče v ocean, je na poti še ena ovira: gozd.
Najbolj potrebna je ta ovira na razvodjih, na više ležečih mestih, od koder se razliva snež-nica in deževnica v potokih in rečicah na razne strani. Tam se voda ne ustavlja, ampak se ji mudi navzdol, k velikim rekam. Treba jo je zavirati in zadržati.
Če ni pobočje golo, ampak je na razdvoju gozd, se odteka voda enakomerneje, počasneje.
Gozdna tla pokriva debela, rahla odeja iz trhlega vejevja in listja. Ta gozdna preproga vpija vodo kakor goba. Iz nje pronica voda navzdol globlje v zemljo, tja, kjer opravljajo korenine dreves svoje delo—črpajo vodo iz zemlje.
Tako je z vodo, če je v gozdu, ne na golem pobočju.
Tudi s snegom ravna gozd po svoje. V gozdu se taja sneg povsem drugače kakor na polju. Tam sonce ne segreva snega, marveč drevesa. Drevesa oddajajo toploto snegu, a le po malem: to traja tedne, ne dni. Vsako drevo deluje kot priprava za tajanje snega. Sneg se taja v krogih, se taja, ne da bi se mu mudilo. Do tedaj, ko skopni, se otaja tudi že zemlja in začne žejno vpijati spomladansko vlago. Tako se snežnica ne odteče po pobočjih, marveč pronikne globoko v tla.
Tako gozd zadržuje vodo. Kam pa jo daje?
Kolikor je potrebuje, jo porabi sam. Odvečno vodo pa oddaja poljem in rekam, in sicer jo oddaja po malem.polagoma.
Vse poletje neopazno pronicajo na polja podzemeljske vode. Vse poletje hranijo gozdna močvirja, jezera in potoki sosedne reke in jim ne dopustijo, da bi usahnile. Gozd porazdeljuje vodo daleč naokrog.
Toda o tem so kaj^malo razmišljali ljudje, ki so palili in sekali gozdove zato, da so izkrčili zemljo za polja. Čim manj jim je ostajalo svobodne,, neobdelane zemlje, tem bolj sta vdirala v gozdove ogenj in sekira.
Dokler so sekali gozdove v nižinah, še niso delali nobene škode. V nižinah je tako in tako obilo vode. Ko pa so se spravili nad gozdove na višinah, na razvodjih, tedaj se je začelo pravo zlo.
Vodo so razvezali, osvobodili in začela je divjati. Spomladi so reke v nekaj dneh narasle in prestopile bregove. Poplavile so polja in odnašale s seboj črno zemljo, prst, vse, kar dela tla rodovitna. Ko je voda upadla, je pustila na mestu samo tisto, česar ni mogla dvigniti: težji pesek, prod, ki zasipa polja in pokopava pod seboj rastlinske kali.
Ko je prišlo poletje in je bila voda poljem najpotrebnejša, je že ni bilo več v zemlji.
Zorana zemlja, ki je niso varovali gozdovi, se je sušila in pokala. Ko se je vlil dež, je izgi-
nila deževnica v razpoke, jih razrivala, zajedala in spreminjala v kotanje. Tam pa, kjer je nastala kotanja, se še hitreje sušijo polja na okrog. Kotanja učinkuje kakor osuševalni kanal : odvaja vodo s polj.
Tako je deževje ustvarjalo kotanje in sušilo polja, namesto da bi jih namakalo.
Vse bolj in bolj se je širila po najboljših črnozemeljskih po-jih huda bolezen—suša.
Obtok vode je zašel v nered. Najhuje se je godilo tistim pokrajinam, ki ležijo na poti "su-hovejem."
Kdo pa je tako slabo gospodaril—izsekal gozdove, zanemaril polja, povzročil, da so se reke zasule s peskom in da so nastale kotanje, in odprl pot "suho-vejem

Zasliševanje prič
Imamo knjigo z naslovom; "Rusija. Popoln zeemljepisni opis naše domovine."
Velika resna knjiga. Zavzema celo polico, kajti obsega mnogo zvezkov. Na platnicah vsakega zvezka je trobojnica in dvoglavi orel s carsko krono nad obema glavama.
V knjigi lahko najdemo podroben opis vsakega kotička prejšnjega ruskega cesarstva— njenih gozdov in step, rek in ravnin, vasi in graščin.
Knjiga ne piše samo o prirodi dežele, ampak tudi o ljudeh. Na koncu vsakega zvezka je dolg seznam imen, ki so omenjena v knjigi.
Uncle Sam Says
Ton howled your head off when a home town player, bat on shoulder, let a perfect pitch wham into the catcher's mitt for the third strike. Well, you'd have the same right to howl if you saw the man who works next to you miss the ball on this tax redaction business. By taking the extra money and putting it into United States savings bonds through the payroll savings plan he actually would be hitting a home run for security for self and country.
Tour country needs millions of savers now to preserve the nation's security; America's security is your security.
0, St Treanry Deiarimeni
FKTSO ..

po polju.
HE IS IN REM/VRWrABLe CONDITION FOR HIS ASE.' HE ACTUALLY RUNSTD THE MEAT DEALER WITHCXJR 0560
Odprem na slepo srečo neko stran tega seznama in berem:
Strekalov, pomješčik; Struve, tovarnar; stremouhovi, pomješ-čiki; Stroganov, grof, veleposestnik; Strekalov, tovarnar; Strujski, pomješčiki; Strukovi, trgovci; Stukalov, tovarnar; Suvorovi, knezi, pomješčiki; Sudjenko, pomješčiki; Sukin Boris, vojvoda; Sukovkini, pomješčiki.
Pomješčiki; pomješčiki, tovarnarji, vojvoda, trgovci in spet pomješčiki. To so poglavitne osebe v deželi, gospodarji Rusije pod trobojnico.
Kako pa so gospodarili ti gospodarji?
O tem pripoveduje knjiga jasno in natančno na več tisoč straneh. V drugem zvezku, ki opisuje srednjerusko črnozemelj-sko pokrajino, beremo med drugim. naslednje:
"Še v začetku 19. stoletja je veljal pomješčik za tem boljšega gospodarja, čim več pripadajočih gozdnih tal je spremenil v polje . .
"Po osvoboditvi kmetov so pomješčiki prepovedovali kmetom sekati v gozdu za svoje potrebe, in so izsekali ter prodali mnogo gozdov ... V želji, da bi izbili čim več denarja iz svojih posestev, so prodajali gozdove 'na panj' v izsekanje. Kmetiške občine nimajo niti koščka gozda, graščinske in državne hoste pa so tako dobro zastražene, da nima kmet niti dračja kje. pobirati."
Tako je bilo torej s to rečjo: pomješčiki so varovali gozdove, samo pod kmeti, sicer pa niso varčevali z njimi.
Po gozdovih so jahali oboroženi čuvaji, prisluškovali, ali ne poje kje sekira, in lovili "divje drvarje." Za posekano brezo so naložili kmetu globo in ga vtak nili v ječo. Pomješčiki pa so prodajali cele gozdove "na panj ne da bi jih bil za to kdo tiral pred sodišče. Ali je bilo mogoče soditi Stremouhovaj zato, ker je prodal "na panj" svoj, stremou hovski gozd?
Pa zakaj naj bi bil Stremou-hov sploh varčeval z gozdom?
Drevesa v gozuu rastejo počasi. Denar v banki raste hitreje. Dobičkanosneje jo bilo, poseka ti gozd in vložiti denar v banko, kakor pa varčevati z gozdom in prodajati zgolj prirast.
V časnikih in revijah si oc, časa do časa lahko bral žalostne članke s tožbami o obubožan ju
črnozemeljske pokrajine, o tem, kako iztrebljenje gozdov uničuje polja.
Učenjak profesor Bogdanov je enkrat pisal: "Če ne bomo ničesar ukrenili, se bo črnozemelj-ska ravnina v bližnji bodočnosti spremenila v pustinjo."
A nikomur izmed Stremouho-vih, Strekalovih in Sukovkinih ni bilo tega mar. Vsak od njih je mislil le na trenutni dobiček in se brigal le zase.
Gozdove so iztrebili vse hitreje in hitreje.
Prenehali so začasno samo takrat, kadar so cene lesu in žitu toliko padle, da se ni več splačalo trebiti gozdove in krčiti zemljo.
Na peterburški borzi so se sklepale kupčije, na borzi" so cene padale in se dvigale. Nekega dne je bilo treba plačati za žito in les mnogo, naslednji dan pa malo. Nekega dne so poskočile cene tako visoko, da se je človeku vrtelo v glavi, naslednji dan pa so se zakotalile strmo navzdol. To je bila—borzna igra.
Divja je bila ta igra. Cene so se dvigale in padale, kakor bi imele vročico, in od tega dne je tudi vsa priroda dežele v vročici.
Zdaj so neusmiljeno trebili gozdove, zdaj so sekanje ustavili in pustili v hosti na kupe posekanih debel.
Dela v deželi ni vodila Držav-načrtna komisija, ampak
na
borza. Prirode ni vodil načrt, ampak cenik. Vso prirodo dežele so potegnili v špekulacijsko igro, v tisto igro, s katero so se bavili pridobitniki v sivem borznem poslopju na nabrežju Neve. (Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno ak-tualnih člankov! Širite "Enako pravnost!"
Društveni koledar
MAJA
21.	maja, potek. — V. F. W
Blaškovič Post 5275.—Ples SND.
22.	maja, sobota*—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND.
23.	maja, nedelja. — Hrvatsko Vi ječ.—Koncert v SND.
23. maja, nedelja — Ples dru štva "Betsy Ross" štev. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
23. maja, nedelja. — Odprtija pikniške sezone na farmi SNPJ
28.	maja, petek.—Club "33"— Ples v SND.
29.	maja, sobota.—DruStvo Sv Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
30.	maja nedelja—Piknik farmskega odbora na farmi SNPJ
JUNIJA
5.	junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND.
6.	junija, nedelja — Piknik društva Soča št. 26 SDZ na vrtu jjoma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.
junija, nedelja — Piknik društva Stragglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
12.	junija, sobota — Piknik Euclid Veterans' kluba na farmi SNPJ
13.	junija, nedelja — Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
13. junija, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na George Krainčičevi farmi v Willoughby. O.
19.	junija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
20.	junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
20. junija, nedelja — Pikn.ik Kluba društev SDD na Recher Ave. na George Krainčičevi farmi, Abby Rd., Willoughby, Ohio.
27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
*
27. junija, nedelja — Piknik društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ
JULIJA
julija, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ julija, nedelja. — Piknik društva Loyalites št. 590 SN PJ na farmi SNPJ 11. julija, nedelja—Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ v Chardon, O. 11. julija, nedelja — Piknik dram. društva Naša zvezda na George Krainčičevi farmi, Willoughby, O.
;.l. julija, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
17.	julija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
18.	julija, nedelja — Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
24.	julija, sobota. — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
25.	julija, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA
19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
OKTOBRA
3. oktobra, nedelja — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD na Recher Ave.
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.
17. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
28. nov. nedelja — Prireditev pbdr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
i
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
JANUARJA — 4949
16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICIIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE. •
Pokličite:
ENclicott07I8
1. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 8. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke j št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
21.	avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
22.	avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
29. avgusta, nedelja—P i k n i k farmskega odbora na^ farmi SNPJ
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SN' PJ in krožka št. 1 Progresiv nih Slovenk na farmi SNPJ
12. septembra, nedelja — Kon cert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
17. maja 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Daj mi piti, punčka!
Dekle je dvignila z roko platneno krilo in z rdečkastimi nogami zabrodila v lužo; nasmehnila se je s sivimi očmi za gosto mrežo vek in ponudila posodo. Krjučkov je pil in roka, s katero je držal nagnjeno ve-drico, se mu je tfesla od napora; na rdeče proge na hlačah mu je kapljala voda, se razbijala in odtekala.
—	Bog ti povrni, sivoočka!
—	Bog s teboj.
Vzela je vedrico, odšla, se ozirala in nasmihala.
—	Kaj se smejiš, pojdi z menoj!
Krjučkov se je presedel v sedlu, kakor da bi ji napravil prostor.
—	Gremo! — je zavpil Asta-hov in pognal..
Rvačev se je porogljivo ozrl po strani na Krjučkova:
—	Si se zagledal?
—	Noge ima rdeče kakor golob, — se je zasmejal Krjučkov in vsi so se kakor na povelje ozrli. Dekle se je nagibala nad vodnjak in kazala štrlečo napeto zadnjico v tesni kikli z raz-koračenimi rdečkastimi, debelimi bedri.
—	Vzel bi jo... — je vzdih-nil Popov.
—	Čakaj, jaz ti bom dal z bičem, — je zinil Astahov.
—	Z bičem, zakaj . . .
—	Saj nisi žrebec?
—	Treba bi ga bilo skopiti!
—	Prevezah mu ga bomo kakor biku.
Kozaki so se smejali in dirjali. Z bližnjega grička so zagledali po dolini in po pobočju razmeščeno mestece Ljubov. Za hrbti je izza hribov prilezlo sonce. Ob strani se je na čaško brzojavko droga usedel škrjanec.
Astahov je komaj šele dokončal učno dobo, a je bil že določen za vodja postojanke. Izbral je za sedež izvidnice zadnjo domačijo, stoječo na samem, proti meji. Gospodar — obrit, krivo-nog Poljak z belim klobučevi-nastim pokrivalom — je odve-del kozake v kolnico in pokazal, kam naj denejo živali. Za kolnico, za redkim plotom je zelenela rjuha detelje. Navzgor se je dvigal valovit svet proti bliž-
njemu gozdu, dalje je ležalo žitno polje, čez katero se je zarezala cesta, in spet zeleno lesketanji deteljnih njiv. Za kolnico so zapovrstjo stražili s kuka-lom. Prosti so ležali v hladni kolnici. Tam je dišalo po preležanem žitu, plevah in mekinah, mišjeku in sladki, plesnivi za-tohlosti prstene rje.
Ivankov se je v temnem kotu zagozdil zraven pluga in spal do večera. Zbudili so ga ob sončnem zahodu. Krjučkov ga je ščipnil za kožo na tilniku, jo potegoval in govoričil:
—	Nažrl si se na dcžavne stroške, puran spitani, u! Vsta-ni, striček, pojdi stražit Nemce!
—	Ne klati, Kozjma!
—	Vstani!
—	Nu, nehaj! Nu, ne uganjaj neumnosti . . . precej bom vstal.
Dvignil se je, zabuhel, rdeč. Zmajal je s kotličasto glavo na kratkem vratu, natančno vdelano med široka ramena, kihnil (prehladi! se je leže na vlažnih tleh), si opasal torbico za naboje in potegnil za seboj po tleh proti vratom puško. Izmenjal je Ščegoljkova, si pritaknil kukalo in dolgo gledal proti severovzhodu, proti gozdu.
Tam je v vetru valovalo belkasto klasje žita, na zeleno zaplato jelževega gozda se je razlival rdeč slap zahajajočega sonca. Za mestecem v rečici (ležala je kakor modrikast prazničen trak) so vreščali kopajoči se smrkolini. Globok ženski glas je klical: "Stasja! Staaaasja! — Pojdi sem!" — Ščegoljkov si je pripravil cigareto in odhaja je dejal:
—	Poglej, kako zahod žari. Veter bo.
—	Veter, — je potrdil Ivankov.
Ponoči so bili konji razsedla-ni. Po ir^estecu so ugasnile luči in potihnil je šum. Drugi dan zjutraj je Krjučkov poklical Ivankova iz kolnice.
—	Pojdi v mestece.
—	Zakaj?
—	Pojedla bova kaj, se napi-
la.
—	Ne kaže. — se je premislil Ivankov.
—	Jaz pa ti pravim da. Povprašal sem gospodarja. Tam-le v tistile bajti — vidiš — ti-
GLAVNI ODBOR SANS-a
ČASTNO PREDSEDNIŠTVO:
ETBIN KRISTAN____
LOUIS ADAMIČ ------
23 BMCbtia« St., Grand Hmvan, Mich. ______..........................- MlHord, N. J.
IZVHŠEVALNI ODBOR. Uradniki:
Pr»dMdnik: FRED A. VIDER .......26S7 So. LawndaU Av*., Chicago 23, 111.
I.	podpradiednilc: ANTON KRAPENC _______________ 2021 W. 23rd St.. Chicago 8, lU.
II.	podpredsednik: JOSEPH KOTAR ....... 6110 W. Fort St., Detroit 9, Mich.
Tajnik; MIRKO G. KUHEL------2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR ________ 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Zapisnikar: MILAN MEDVESEK___2610 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlL
ČLANI:
FRANK ALESH .........................
IVAN BOSTJANCICH_____
MATT CVETIC------ --------------
VATRO J. GRILL____________
FRANK JAPICH______
.. . 2124 So. PulamkI Rd., Chicago 23, lU. 15600 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio
.......... 1005 Berger Bldg., Pittsburgh, Pa.
. 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 2354 S. Ridgeway Ave., Chicago 23, 111.
NADZORNI ODBOR: Predsednica: JOSIE ZAKRAJtEK
JOHN POLLOCK-----------
THERESA SPECK-----------------
ŠIRŠI ODBOR:
LOUIS ARKO _________
ANDREW BOMBACK---
JACOB BRLJAVAC . _ -------
MARTIN CETINSKI_____c.--
JOSEPHINE CVELBAR----
THERESA GERZEL....................
KATHERINE KRAINZ___
HELENA KUSAR	-----------
FRANCES MILOSTNIK -----
MARY MUSICH ....... .............._
CHRISTINE NADVESNIK	_
JOSEPH OBLAK	.................
MARY F. PRASNIKAR ......... ....
FRANK PLUT ..................
VALENTINE STROY
ANTON SVELC __________________
JOHN TURK	..... .........
DR. RUDOLPH P. ZALETEL-----
JOSEPH ZAVERTNIK ..............
ANTON ZORNIK
7(03 Cornelia A v*., ClavalMnd 3, Ohio Box 4231, NobU Branch, EucUd 17, Ohio ______ 465S Roaa Ava., St. Louli U, Mo.
1222 Wooatar Rcf.,' W., Barbarton, Ohio _ 114—17th St., N. W., Barbarton, Ohio
_______ 10121 Avanua M., Chicago 17, 111.
____17611 Oraaly Ava., Detroit 3, Mich.
_ .......... 436 Wllion St., Sharon, Pa.
------- 143 Main Ave., W. Aliquippa, Pa.
17638 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. 1936 So. Kenllworth Ave., Berwyn, 111.
_ 1216 Alabama Ave, Sheboygan, Wii.
____ 1917 So. 72nd St., Wait Alii# 14, WU.
_____251 E. Firat St., Oglasby, 111.
_________ 2049 W. Coulter St., Chicago 6, 111.
__________________________________ Box 216, Harwlck, Pa.
____1123 Addlaon Rd., Cleveland 3, Ohio
1040 N. Holmea Ave., Indianapoiia 6, Ind.
............... 21050 Golier Ave., Euclid 19, Ohio
______ 2026 Sheffield Ave., Chicago 14, 111.
____7105 S. Stony Iiland, Chicago 49, lU.
........ 309 Tanafly Road, xmglawood, N. J.
______Box 202, Harminle, Pa.
stile zidani senik? — Krjučkov je pokazal s črnim, nohtastim prstom. — Tam ima Jud pivo, greš?
Odšla sta. Za njima je zakli-cal Astahov, ki je pogledal skozi vrata kolnice.
—	Kam pa vidva?
Krjučkov, po činu starejši od
Astahova, je zamahnil z roko.
—	Precej prideva.
—	Pojdita nazaj, dečka!
—	Ne lajaj!
Star Jud s kodrastimi zalisci in krivimi trepalnicami je pozdravil kozaka s priklanjanjem.
—	Imaš pivo?
—	Nič več, gospod kozak.
—	Za denar.
—	Jezus Marija, menda vendar jaz . . . oh, gospod kozak, verjemite poštenemu Judu, ni piva!
—	Lažeš, Jud!
—	Ne, gospod kozak! Povedal sem že.
—	Ti, veš kaj ... — mu je naveličano segel v besedo Krjučkov in potegnil iz žepa širokih hlač oguljeno denarnico.
—	Daj nam piva, če ne, bom začel preklinjati!
Jud je z mezincem pritisnil kovanec k dlani, spustil lijakasto zahihnjene trepalnice in odšel v vežo.
Čez minuto je prinesel vlažno steklenico žganja z ječmenovimi plevami po steklu.
—	Pa si pravil, da nimaš. Ej, ti, tat!
—	Dejal sem, da nimam piva.
—	Daj kaj prigrizka.
Krjučkov je sunkoma izbil
zamašek in nalil kozarec do vrha okrušenih robov.
Odšla sta malo okajena. Krjučkov je poplesoval in s pestjo grozil proti oknom, ki so strmela vanj s črnimi, »votlimi očmi.
V kolnici je Astahov zehal. Za steno so konji vlažno hru-stali mrvo.
Zvečer je odjezdil Popov s poročilom. Dan so pognali v brezdelju.
Večer. Noč. Visoko nad mestecem kakor globoka rana rumeni srp mladega meseca.
Tu pa tam pade na vrtu za hišo z jablane dozorel sad. Slišati je moker cmok. Okrog polnoči je Ivankov zaslišal konjski peket po ulicah v mestecu. Zlezel je iz jarka in se razgle-dal, ali na mesec je legel oblak kakor obveza; nič ni bilo videti za sivo, neprosojno zaveso.
Potrescl j 2 Krjučkova, ki jo spal pri vhodu v klonico.
—	Kozjma, konjeniki gredo! Vstani!
— Od kod?
—	Po mestecu.
Stopila sta na plan. Po cesti, kakih petdeset sežnjev vstran, je zamolklo odmevalo topotanje kopit.
—	Steciva na vrt. Od ondod bova bolje slišala.
Mimo hiše v diru na sadovnjak. Ulegla sta se za plot. Pritajeno govorjenje. Zvenčanje stremen, škripanje sedel. Bliže. Videti je bilo motne obrise jez decev.
Šli so v štiriredih,
—	Kdo gre?
—	Koga bi pa rad? — se je oglasil tenor iz prvih vrst.
—	Kdo gre? Bom streljal! — Krjučkov je šklocnil s petelinom.
—Trrr, — je nekdo ustavil konja in se približal plotu. — To je pomejni oddelek. Izvidnica, ka-li?
—: Izvidnica.
—	Katerega polka?
—	Tretjega kozaškega.
—	S kom pa govoriš, Trišin? — so vprašali iz teme. Prišlec se je oglasil:
—	Tu je kozaška izvidnica, vaše blagorodje.
K plotu je pri jahal se nekdo.
—	Pozdravljeni, kozaki!
—	Pozdravljeni, — je čez nekaj časa odgovoril Ivankov.
—	Ste že dolgo tukaj?
—	Od včeraj.
Drugi prišlec je oprasnil žve-plenko, prižgal cigareto in Krjučkov je zagledal častnika v pomejni uniformi.
— Naš pomejni polk so umaknili z meje, — je nadaljeval častnik i n vpijal cigareto. — Imejte pred očmi, da ste zdaj — čelni. Sovražnik bo jutri verjetno pritisnil sem skozi.
—	Kam pa greste vi, vaše blagorodje? — je vprašal Krjučkov, ne da bi spustil prst s petelina.
—	Dve vrsti od tod se mora-m o združiti z našim eskadro-nom. Nu,'gremo, dečki! Vso srečo, kozaki!
—	Srečno pot.
Veter je neusmiljeno potegnil z meseca volneno obvezo ob lakov in na mestece, na gruče sadovnjakov, na zgrbljeno sleme klonice, na oddelek, ki se je vzpenjal v klanec, je posijala mrtvaška svetloba kakor rumena gnojna sokrvica.
Zjutraj je odjezdil s poročilom k stotniji Rvačev. Astahov se je pogodil z gospodarjem in ta je za majhno plačilo dovolil nakositi konjem detelje. Ponoči so konji čakali osedlani. Kozake je vznemirjalo to, da so si s sovražnikom tesno nasproti. Poprej, ko so vedeli, da je pred njimi obmejna straža, ni bilo tega občutka iztrganosti in osamljenosti; tem huje pa se je pokazalo to po sporočilu, da je meja prosta.
Gospodarjev pašnik ni bil daleč od klonice. Astahov je velel kosit Ivankovu in ščegoljkovu. Gospodar ju je pod belimi kra-jevci klobučevinastega pokrivala povedel k svojemu svetu. Ščegoljkov je kosil, Ivankov pa
grabil vlažno, težko travo in jo povezoval v senene mreže. Ta čas je Astahov, k i je strmel skozi kukalo na cesto, vabečo proti meji, zagledal po polju od jugozahodne strani bežečega dečka. Ta se je kakor rjav, de-beloglav zajec zatrkljal po rebri, že od daleč nekaj vpil in mahal s predolgimi rokavi suknjiča. Pritekel je bliže, lovil sapo, široko razpiral okrogle oči in zavpil:
—	Kozak, kozak, Nemec gre! Nemec gre tamle.
Stegnil je trobec predolgega rokava in Astahov je pritaknil kukalo in v steklene krožce za jel oddaljeno gosto skupino konjenikov. Ne da bi odmaknil ku kalo od oči, je zaklical:
—	Krjučkov!
Ta je planil skozi zvežena vrata klonice in se ozrl.
—	Teci, skliči fante! Nemci! Nemška izvidnica!
Slišal je štorkljanje hitečega
Krjuškova in skozi kukalo zdaj že jasno videl za rdečkasto odsevajočo travo gručo jezdecev.
Razločil je že tudi rjavo barvo njihovih konj in temnomo-dro barvo uniform. Bilo je nekaj nad dvajset mož. Jahali so gosto zgneteni brez reda; jahali so od jugozapadne strani, medtem ko so jih nasprotniki pHčakovali od severozahodne. Prečkali so cesto in krenili po-prek po grebenu nad kotlino, v
kateri je bilo raztreseno mestece Ljubov.
Ivankov je tiščal vršiček pr®" tisnjenega jezika skozi, spacen® ustnice, sopel od napora in tla^ čil v mrežo naročje trave. V stric njega je stal gospodar, krivono-gi Poljak, in žulil vivčev. je bil potisnil za pas, se mr?"' dil in izpod krajevcev klobuka opazoval kosečega Ščegoljkov^' (Dalje prihodnjič)
NAPRODAJ
imam več obleke, vrhnjo suknjo, dežni plašč, 2 suknji, 6 parov hlač, 3 pare spodnje oprave, 12 srajc in več kravat. Prodam vse skupaj, ne posamezno, po nizki ceni. Obleka je za srednje velikega moškega. Vpraša se na
1380 E. 47 St.
/
PRIPOROČAM
se za popravila ur vsakovrstnih izdelkov. Delo je po nizki ceni in jamčeno. če ne morete sami prinesti v popravilo, pokličite in pridem jaz iskati.
M. BLASKOVICH 5807 St. Clair Ave., HE. 2882
V blag spomin
prve obletnice smrti dragega soproga in očeta ter brata
MICHAEL
KOCIAN
ki je svoje mile oči tako prerano zatisnil za vedno, dne 17. maja 1947.
Eno dolgo leto je minilo,
odkar si Ti odšel od nas,
žalost pa je v naših srcih, pogrešamo Te vsak čas.
Nikdar Te ne bomo pozabili, v mislih med nami boš vsak čas, dokler se zopet ne združimo tam, kjer ni trpljenja ne solza!
Žalujoči ostali:
Pauline, soproga Michael E., Jr., sin John Kocjan v Baden, Pa., in Joseph Kocjan v Indiana Harbor, brata
v stari domovini pa sestri Anna in Marija
Cleveland, O., dne 17. maja 1948.
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
Prenovite in modernizirajte vašo kuhinjo in kopalnico z
PLASTIC TILE
za stene in strope.
Imamo 10 različnih barv.
ANTON KOPLAN, 1136 Norwood Rd., HE 8510 HENRY KOPLAN, 1008 Ansel Rd., EX 7141
«
Zastopniki
Enakopravnosti^^ ★
Za It. clairsko okroi]«:
JOHN RENKO
1016 E. 76th St.
*
Za collinwoodilco in auclidsko okroij«:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. '
REdwood 4457 *
Za nawburiko okroijat
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with pfivate shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports; golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2750
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V-Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod »amo na E. 82 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tal.t EN 5013
RKO Keith's E. 105th St Theatre
E. 105th & EUCLID AVE.	Vrata se odpro ob ILlS zj.
•i Dočim je udeležba v drugih gledališčih vsled ekonoms^h g razmer padla, je naše gledališče vedno zasedeno, ker i'*'® udobne sedeže in vedno kažemo le najboljše slike.
V SPOMIN
druge obletnice smrti našega ljubljenega soproga in
očeta
John Gornik a
Umrl 14. maja 1946
Leti dve sta že potekli, ko k počitku legel si.
Tvoja duša je vesela ,
v raju nad zvezdami.
Bela smrt je le storila, kar zapovedal ji je Bog.
Zato ti nisi kruta žena,
teinveč samo vršilka božjih rok.
Ljubi Bog Ti naj poplača, kar na zerhlji zaslužil si! Spominjali se Te v molitvi, oče, bomo mi prav vsi!
Zdaj nas gledaš dol z višave, ki je še nihče zmeril ni. . . Le spomini ift zgledi Vaši, v naših srcih so živi!
Radi bi Vam kaj povrnili, ker toliko za nas storili ste, nas ljubili in negovali, do zadnjega izdihljaja.
n
žalujoči ostali:
JOHANNA GORNIK, soproga Hčere in sinovi.
Cleveland, 17. maja 1948.

V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo
priljubljene povesti
J