INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XIII. št. 10 november 2007 Iz vsebine: Zbiralna akcija starega papirja v dobrepoljski obcini Ritem duha 2007 in TIANA Učna ekskurzija v slovensko Istro Lepota, urejenost, pokopališče Tina Gačnik - Tiana na festivalu ritmične in duhovne glasbe RITEM DUHA 2007 (Foto: Benjamin Pezdir) i'' / Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 11. 11. 2007. 2 Županova stran november 2007 ^iše: župan Janez Pavlin Lojze Peterle, pravi za predsednika Lojze Peterle, eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenske politike, je zraven od začetka nastajanja naše države. Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister, sedaj evropski poslanec, je že slabo leto nazaj objavil namero, da se bo potegoval za predsedniški mandat. Kolegi v Bruslju so njegovo kandidaturo sprejeli z navdušenjem, kar nekaj evropskih poslancev je to jesen obiskalo Slovenijo in ga javno podprlo. Čeprav govori sedem jezikov, goji posebno spoštljiv odnos do slovenskega jezika. Navdušujejo ga slovenska narečja, obvlada jih vsaj tako dobro kot igranje orglic, ki jih ima vedno pri sebi. Zadnje mesece se je veliko srečeval z ljudmi, ki so mu naravnost povedali, da si želijo predsednika, ki bo za vse ljudi. Z vami in za Vas. Verjame v svojo zmago, v sebi čuti, da bo funkcijo predsednika dobro opravljal. Zeli biti predsednik vseh državljank in državljanov. Ne zanima ga, kdo je desni, levi, vsi morajo biti prisotni, saj smo demokratična družba. Ob izvolitvi bo delal v duhu prvih členov sloven- ske ustave , ki pravi, da smo demokratična, pravna in socialna država. Pri tem še posebej poudarja socialno noto, na katero ne smemo pozabiti. Predsednika Slovenije mora predvsem zanimati, kako je pri nas doma, hkrati pa mora poznati pravila, ki veljajo v Evropski uniji in svetu ter Slovenijo predstavljati navzven. Utrjevati mora njeno zunanjo podobo, jo podpirati in pomagati. Slovenija potrebuje za predsednika človeka, ki je predvsem državnik, nekoga z močno politično izkušnjo, nekoga, ki je sodeloval pri osamosvojitvi države kot dosedanja predsednika in to za- gotovo je, naš LOJZE PETERLE. Obljubil je, da bo kmalu po izvolitvi obiskal našo občino, v katero zahaja prav rad, posebno mu je pri srcu petje in rad zapoje skupaj z našimi skupinami. Zato ni čudno, da je povabil vokalno skupino Sekstet Komplet v parlament v Bruselj. Prepričan sem, da bo dober rezultat. Če pa boste še komu povedali, bo rezultat še mnogo boljši. Dragi občani, zahvaljujem se Vam za veliko podporo Lojzeta Peterleta že v prvem krogu, pojdite ponovno na volitve, da se na koncu veselimo zmage. ♦ »Ne hodi pred mano, ne bom sledil, ne hodi za mano, ne bom vodil, hodi ob meni in bodi moj prijatelj.« VABILO Ob obletnici izvolitve za župana občine Dobrepolje Vas vabim na družabno srečanje ob golažu, pečenemu kostanju in dobri kapljici, ki bo na Martinovo soboto, 10. novembra 2007, od 10.30 ure dalje pred Jakličevim domom na Vidmu. Vljudno vabljeni. Janez Pavlin 8. redna seja Občinskega sveta je bila 25. septembra 2007 Vita Klein • Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini so člani OS prejeli skupaj s sklicem seje. Zupan Janez Pavlin je člane OS seznanil še z nekaterimi drugimi deli, s katerimi bodo v kratkem pričeli: kanalizacija v Zdenski vasi, vodovod Hočevje, vodovodno črpališče za Sv. Anton ... • Župan je uvodoma povzel nekaj večjih sprememb v predlaganem osnutku odloka o proračunu občine Dobrepolje za leto 2007 in navedel dodatne spremembe predlaganega osnutka.. Sklenjeno je bilo, da se sprejme predlagani osnutek odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Dobrepol- je za leto 2007 in predlagani Načrt razvojnih programov za obdobje 2007-2010 skupaj s predlaganimi spremembami. Sprejeti so bili: • Predlagani Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Dobrepol-je za leto 2006. • Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. • Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov skupaj s popravki. • Pravilnik o zagotavljanju pogojev za delo občinskega sveta občine Dobre-polje skupaj s predlaganimi popravki. • Sklep o financiranju političnih strank v občini Dobrepolje. • Pravilnik o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje. • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Dobrepolje. • Podane so bile pripombe na izvajanje zobozdravstvene dejavnosti na Vidmu. Župan je obljubil, da bo opravil razgovor z nosilcem koncesije. • Župan je obvestil člane občinskega sveta, da je občina sofinancirala izdajo knjige o dr. Janezu E. Kreku, v kateri je objavljenih tudi 5 pisem Frana Jakliča. • Člani OS so se strinjali s predlogom o pomoči prizadetim ob katastrofi v Železnikih v višini 1000,00 eurov. Podanih je bilo še nekaj predlogov, pobud in vprašanj. ♦ 9. redna seja Občinskega sveta Vita Klein Seja OS dne 18.10.2007 se je kot ponavadi začela s predstavitvijo dnevnega reda in njegovo potrditvijo. • V nadaljevanju je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvedla volitve predlaganih kandidatov za izvolitev elektorja za volitve člana državnega sveta in člana državnega sveta. Seznam kandidatov za izvolitev elek-torja za volitve člana državnega sveta: 1. Gregorič Kristina; 2. Hočevar Jože. Izvoljen je bil Hočevar Jože. Seznam kandidatov za izvolitev člana državnega sveta: 1. Ahačevčič Igor; 2. Jakopič Anton. Izvoljen je bil Ahačevčič Igor. Naslednja točka je bila informacija o delu Policijske postaje Grosuplje na območju občine Dobrepolje. Informacijo je podal predstavnik PP Grosuplje g. Mohorčič. V prvih devetih mesecih 2007 je bilo na območju občine Dobrepolje evidentiranih 69 kaznivih dejanj, kar kaže na porast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006, ko je bilo storjenih 58 kaznivih dejanj. Od tega je bilo obravnavanih 19 velikih tatvin, 21 tatvin, 3 primeri poškodovanja tuje lastnine, 3 poskusi storitve kaznivega dejanja ter 23 različnih kaznivih dejanj (ponarejanje, zatajitve, prikrivanje ... ) V prvih devetih mesecih 2007 je bilo Predstavnik PP Grosuplje g. Mohorčič obravnavanih tudi 10 kršitev javnega reda in miru (v istem obdobju leta 2006 je bilo obravnavanih 18 kršitev). Največ kršitev je bilo storjenih na javnem kraju in sicer 7 kršitev, 2 kršitvi v zasebnem pro- storu in 1 kršitev v gostinskem lokalu (Krajček). V tem obdobju je bila PP Grosuplje obveščena o 15 prometnih nesrečah (v letu 2006 pa 12), v katerih so 3 osebe umrle, tri osebe so bile hudo telesno poškodovane, štiri osebe lahko telesno poškodovane, v ostalih prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Vzroki v prometnih nesrečah so vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vožnja po nasprotnem smernem vozišču, neupoštevanje pravil prednosti, vožnja pod vplivom alkohola, za utrpljene telesne poškodbe pa tudi neuporaba varnostnega pasu. Obravnavani so bili tudi naslednji dogodki: samomor (3), obratovalni čas (2), požar (2), delovna nesreča (1). Po mnenju PP Grosuplje je ocena varnosti na območju občine Dobrepolje glede na zbrano statistiko v primerjavi s prejšnjimi leti konstantna in zadovoljiva. Splošne varnostne razmere so dobre v primerjavi z varnostnimi razmerami v občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Po mnenju članov Občinskega sveta varnostne razmere na območju občine Dobrepolje niso dobre in zato naprošajo Policijsko postajo Grosuplje, da so bolj prisotni na tem območju. G. Mohorčič je obljubil, da bo prošnjo posredoval nadrejenim. • Svet zavoda Prizma Ponikve je zaprosil za mnenje k imenovanju direktorja zavoda PRIZMA Ponikve. Ker je svet zavoda sprejel sklep o imenovanju isti dan pred občinsko sejo, so svetniki prejeli gradivo tik pred pričet-kom seje. Zaradi tega je bilo veliko pripomb, ker se niso mogli pozanimati o kandidatki. Kljub temu je OS podal pozitivno mnenju k imenovanju ga. Katje Vipotnik za direktorico zavoda Prizma Ponikve. • Odbor za kmetijstvo je na svoji 3. redni seji sprejel sklep, kjer od Občinskega sveta zahteva, da zaščiti svoje občane pri reševanju težav, ki so jih povzročili dosedanji postopki izvedbe komasacije v k.o. Podgora in sklep, da mora izvajalec komasacije pripraviti pisno poročilo o izvedenih delih in poročilu priložiti pisne pripombe danih na zakoličenje novih parcel ter poročilo predstaviti na 9. redni seji občinskega sveta. Predstavnik Geodetskega zavoda g. Kadivc Na sejo je prišel predstavnik Geodetskega zavoda g. Kadivc, ki vodi komasacijo v k.o. Podgora, da predstavi poročilo. Po zelo dolgi in burni razpravi, kjer je bilo izpostavljeno, da v izvedenih postopkih komasacije niso bili vsi enakopravno obravnavani je bil sprejet sklep, da se zaprosi Upravno enoto, da poda strokovno mnenje, če so bili vsi postopki zakonsko pravilno speljani. Na koncu so si svetniki ogledali predlog ureditve centra Kompolj in Strug. Kljub majhnemu številu točk dnevnega reda se je seja zavlekla pozno v noč. ♦ Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92), in Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list RS, št. 65/07) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji Sklep o določitvi volišč in njihovih območij Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 11. novembra 2007, je Okrajna volilna komisije Grosuplje določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 403001 JAKLIČEV DOM, VIDEM Videm 34, Videm- Dobrepolje Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje 19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 PREDSTRUGE - VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU Predstruge 60 Predstruge, Vodice, Cesta 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. od 75 in 75 c do 86 ) 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve — hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 c 47. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi -Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tri volišča, v vsaki občini po enega, ki je dostopno invalidom in sicer: • volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje, • volišče št. 403033 KULTURNI DOM II., Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica in • volišče št. 403009 DVZ PONIKVE, Ponikve 76, Videm-Dobrepolje. III. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa volišče, na katerem bodo lahko glasovali volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer: • volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje. IV. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisije in objavi v lokalnih časopisih. Franc Krivic, univ.dipl.prav. Predsednik Okrajne volilne komisije Grosuplje november 2007 Volitve predsednika republike 2007 5 VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 21.10.2007 - Delni neuradni rezultati 1. kroga Šifra Ime volišča Št. volivcev Glasovalo Neveljavne Mag. Darko Kranjc Zmago Jelinčič Mitja Gaspari dr. Danilo Turk Elena Pečarič Monika Piberl Lojze Peterle 1 JAKLIČEV DOM VIDEM-DOBREPOLJE 837 538 64,3% 1 7 1,3% 64 11,9% 84 15,6% 59 11,0% 0 0,0% 0 0,0% 323 60,0% 3 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS 186 136 73,1% 0 1 0,7% 22 16,2% 8 5,9% 6 4,4% 1 0,7% 0 0,0% 98 72,1% 4 GASILSKI DOM HOČEVJE 109 72 66,1% 0 2 2,8% 10 13,9% 20 27,8% 22 30,6% 0 0,0% 0 0,0% 18 25,0% 5 GASILSKI DOM ZAGORICA 185 129 69,7% 0 0 0,0% 10 7,8% 11 8,5% 13 10,1% 0 0,0% 0 0,0% 95 73,6% 6 PREDSTRUGE - GOZARSKI DOM 428 275 64,3% 1 7 2,5% 47 17,1% 43 15,6% 22 8,0% 4 1,5% 2 0,7% 149 54,2% 7 GASILSKI DOM KOMPOLJE 390 265 67,9% 1 3 1,1% 41 15,5% 29 10,9% 38 14,3% 0 0,0% 0 0,0% 153 57,7% 8 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE 290 185 63,8% 0 1 0,5% 23 12,4% 31 16,8% 24 13,0% 1 0,5% 1 0,5% 104 56,2% 9 DVZ PONIKVE 79 57 72,2% 0 2 3,5% 7 12,3% 9 15,8% 7 12,3% 2 3,5% 2 3,5% 28 49,1% 10 DRUŽBENI DOM TABORSKA C. I. 753 494 65,6% 2 6 1,2% 49 9,9% 131 26,5% 128 25,9% 4 0,8% 0 0,0% 174 35,2% 11 DRUŽBENI DOM TABORSKA C. II. 1281 718 56,0% 4 14 1,9% 95 13,2% 193 26,9% 209 29,1% 4 0,6% 3 0,4% 196 27,3% 12 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA 1.451 941 64,9% 9 15 1,6% 162 17,2% 188 20,0% 187 19,9% 7 0,7% 2 0,2% 371 39,4% 13 STARA OSNOVNA ŠOLA 1.415 835 59,0% 4 18 2,2% 145 17,4% 188 22,5% 227 27,2% 7 0,8% 2 0,2% 244 29,2% 14 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE 927 607 65,5% 2 10 1,6% 86 14,2% 161 26,5% 162 26,7% 6 1,0% 2 0,3% 178 29,3% 15 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO 266 212 79,7% 4 1,9% 47 22,2% 27 12,7% 40 18,9% 0 0,0% 1 0,5% 93 43,9% 16 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA 118 77 65,3% 0 2 2,6% 19 24,7% 14 18,2% 3 3,9% 0 0,0% 0 0,0% 39 50,6% 17 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO 525 294 56,0% 1 4 1,4% 50 17,0% 53 18,0% 44 15,0% 1 0,3% 2 0,7% 139 47,3% 18 GASILSKI DOM ZAGRADEC/GROSUP. 260 164 63,1% 1 0 0,0% 20 12,2% 19 11,6% 17 10,4% 2 1,2% 2 1,2% 103 62,8% 19 AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS 322 185 57,5% 1 4 2,2% 29 15,7% 40 21,6% 40 21,6% 0 0,0% 0 0,0% 71 38,4% 20 GASILSKI DOM POLICA 769 468 60,9% 0 6 1,3% 75 16,0% 72 15,4% 107 22,9% 0 0,0% 0 0,0% 208 44,4% 21 DRUŽBENI DOM RAČNA 525 381 72,6% 2 8 2,1% 51 13,4% 44 11,5% 55 14,4% 8 2,1% 1 0,3% 212 55,6% 22 ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA 434 303 69,8% 0 3 1,0% 47 15,5% 60 19,8% 66 21,8% 0 0,0% 0 0,0% 127 41,9% 23 GASILSKI DOM ŠKOCJAN 341 225 66,0% 3 1 0,4% 40 17,8% 55 24,4% 41 18,2% 1 0,4% 0 0,0% 84 37,3% 24 GASILSKI DOM PONOVA VAS 413 261 63,2% 0 5 1,9% 34 13,0% 40 15,3% 38 14,6% 3 1,1% 0 0,0% 141 54,0% 25 OSNOVNA ŠOLA ŠT.JURIJ 908 541 59,6% 1 7 1,3% 73 13,5% 80 14,8% 110 20,3% 2 0,4% 2 0,4% 266 49,2% 26 KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA 386 254 65,8% 0 1 0,4% 42 16,5% 43 16,9% 48 18,9% 4 1,6% 1 0,4% 115 45,3% 27 GASILSKI DOM VELIKA LOKA 222 167 75,2% 2 4 2,4% 27 16,2% 18 10,8% 14 8,4% 0 0,0% 1 0,6% 101 60,5% 28 GASILSKI DOM LUČE 221 133 60,2% 0 2 1,5% 23 17,3% 15 11,3% 22 16,5% 0 0,0% 0 0,0% 71 53,4% 29 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. 817 532 65,1% 3 11 2,1% 75 14,1% 131 24,6% 120 22,6% 2 0,4% 0 0,0% 190 35,7% 30 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. 631 426 67,5% 2 5 1,2% 45 10,6% 106 24,9% 124 29,1% 2 0,5% 3 0,7% 139 32,6% 31 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III. 881 530 60,2% 6 6 1,1% 73 13,8% 105 19,8% 110 20,8% 1 0,2% 1 0,2% 228 43,0% 32 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. 1.340 856 63,9% 2 23 2,7% 142 16,6% 180 21,0% 213 24,9% 3 0,4% 4 0,5% 289 33,8% 33 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II 641 377 58,8% 5 5 1,3% 86 22,8% 69 18,3% 81 21,5% 4 1,1% 3 0,8% 124 32,9% 34 KULTURNI DOM MULJAVA 637 413 64,8% 3 9 2,2% 126 30,5% 49 11,9% 64 15,5% 4 1,0% 4 1,0% 154 37,3% 35 KULTURNI DOM STIČNA 1067 663 62,1% 0 11 1,7% 119 17,9% 114 17,2% 155 23,4% 5 0,8% 1 0,2% 258 38,9% 36 DOM KRAJANOV METNAJ 346 226 65,3% 1 5 2,2% 36 15,9% 44 19,5% 42 18,6% 0 0,0% 1 0,4% 97 42,9% 37 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA 1317 789 59,9% 6 14 1,8% 137 17,4% 161 20,4% 157 19,9% 6 0,8% 3 0,4% 305 38,7% 38 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS 241 151 62,7% 1 3 2,0% 18 11,9% 32 21,2% 35 23,2% 1 0,7% 0 0,0% 61 40,4% 39 LOVSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI 264 197 74,6% 3 4 2,0% 28 14,2% 29 14,7% 14 7,1% 0 0,0% 0 0,0% 119 60,4% 40 KULTURNI DOM ŠENTVID I. 987 567 57,4% 3 9 1,6% 82 14,5% 95 16,8% 115 20,3% 4 0,7% 4 0,7% 255 45,0% 41 KULTURNI DOM ŠENTVID II. 875 508 58,1% 2 4 0,8% 90 17,7% 54 10,6% 101 19,9% 3 0,6% 0 0,0% 254 50,0% 43 GASILSKI DOM DOB 459 287 62,5% 2 4 1,4% 61 21,3% 28 9,8% 31 10,8% 1 0,3% 3 1,0% 157 54,7% 44 GASILSKI DOM HRASTOV DOL 147 91 61,9% 0 1 1,1% 23 25,3% 3 3,3% 10 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 54 59,3% 45 DOM KRAJANOV TEMENICA 501 292 58,3% 4 4 1,4% 73 25,0% 26 8,9% 40 13,7% 3 1,0% 0 0,0% 142 48,6% 46 KULTURNI DOM AMBRUS 628 424 67,5% 1 3 0,7% 68 16,0% 13 3,1% 24 5,7% 4 0,9% 3 0,7% 308 72,6% 47 GASILSKI DOM ZAGRADEC 942 544 57,7% 4 5 0,9% 158 29,0% 57 10,5% 50 9,2% 4 0,7% 2 0,4% 264 48,5% 48 DRUŽBENI CENTER KRKA 968 563 58,2% 6 11 2,0% 145 25,8% 117 20,8% 79 14,0% 6 1,1% 1 0,2% 198 35,2% 49 OSNOVNA ŠOLA STRUGE 472 289 61,2% 2 2 0,7% 36 12,5% 21 7,3% 21 7,3% 2 0,7% 4 1,4% 201 69,6% 901 Predčasno glasovanje 245 0 0,0% 18 7,3% 70 28,6% 73 29,8% 4 1,6% 2 0,8% 78 31,8% SKUPAJ: 28202 17887 63,4% 91 276 1,5% 2977 16,6% 3180 17,8% 3408 19,1% 116 0,6% 63 0,4% 7776 43,5% Volitve predsednika republike 2007 Lojze Peterle 5. julij 1948 v Čužnji vasi, občina Trebnje; gimnazija v Novem mestu, diploma iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti pa diplomira iz ekonomije na prvi stopnji; kot raziskovalec s področja urbanizma najprej dela na Urbanističnem inštitutu, kjer se ukvarja z okoljevarstvenimi vprašanji, s prostorskim planiranjem in urbanizmom. Nato se zaposli na tedanjem Zavodu za družbeno planiranje, dela kot svetovalec za področje okoljevarstva, sodeluje pa tudi v delovni skupini Alpe-Adria; 15 let urednik Revije 2000 in vrsto let glavni urednik revije Tretji dan; marca 1989 ustanovi Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se istega leta preoblikuje v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Na prvem kongresu stranke je izvoljen za predsednika. To funkcijo ohrani do leta 2000; na prvih demokratičnih volitvah spomladi leta 1990 je izvoljen v parlament, kmalu potem pa postane predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. V času njegovega mandata (1 9901992) Slovenija doseže samostojnost in mednarodno priznanje; po drugih volitvah leta 1992 postane podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Septembra 1994 v znamenje protesta zaradi kršitve koalicijske pogodbe odstopi z mesta ministra ter ponovno zasede mesto poslanca v državnem zboru; po volitvah 1996 v parlamentu prevzame vodenje parlamentarne Komisije za evropske zadeve; v obdobju 1996-1999 je podpredsednik Evropske ljudske stranke; 15. aprila 2000 je izvoljen za podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke; v vladi dr. Andreja Bajuka zopet postane zunanji minister. Avgusta 2000 skupaj s predsednikom vlade zaradi nasprotovanja predsedstvu združene stranke SLS+SKD, ki ni upoštevalo izidov referenduma o volilnem sistemu, ustanovi Novo Slovenijo — krščansko ljudsko stranko; po splošnih volitvah oktobra 2000 je ponovno izvoljen za poslanca v Državnem zboru. Je član Odbora za zunanjo politiko, Odbo- ra za obrambo, slovenskega dela Pridružitvenega parlamentarnega odbora in Ustavne komisije. Marca 2001 je izvoljen za predsednika Komisije za evropske zadeve; na kongresu stranke Nova Slovenija je novembra 2001 izvoljen za predsednika sveta stranke. To funkcijo ohrani do novembra 2006; februarja 2002 je izvoljen za predstavnika Državnega zbora v Konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Od 15. aprila 2002 je tudi član predsedstva Konvencije, kjer predstavlja 13 držav kandidatk. Od leta 2002 je član delovne skupine za trajnostni razvoj pri predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju; junija 2004 zmaga na prvih evropskih volitvah v Sloveniji in postane evropski poslanec. V tem svojstvu prevzame nekaj pomembnejših funkcij: v obdobju 2004-2006 je vodja nacionalne delegacije EPP-ED v Evropskem parlamentu; v obdobju 2004-2005 posebni odposlanec OSCE-ja za Centralno Azijo; podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF Union of European Federalists); član Odbora za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in obrambno politiko (AFET); v okviru skupine EPP-ED zaseda mesto koordinatorja za medreli-giozni dialog s pravoslavno cerkvijo. Predsedujoči na IX. konferenci v Istambulu in na X. konferenci v Bratislavi; je član Delegacije za odnose z državami jugovzhodne Azije in Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN); Član Odbora Evropskega parlamenta za okoljevarstveno, zdravstveno in potrošniško politiko (ENVI); ustanovitelj in predsednik delovne parlamentarne skupine MAC (Member against cancer) v Evropskem parlamentu; nadomestni član Odbora Evropskega parlamenta za sodelovanje z Rusijo; član odbora Schuman Foundation; od aprila 2006 je podpredsednik Evropske ljudske stranke; V Sloveniji je do leta 2007 predsednik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik Aero-kluba Lesce in društva Združena Evropa. PUBLIKACIJE: • Več znanstvenih prispevkov in člankov o Evropski zgodovini in politiki; • Z NASMEHOM ZGODOVINE (Mohorjeva Družba Celje-Celo-vec, 2004); • Pobudnik in soavtor knjige HOČEMO ŽIVETI V SUVERENI DRŽAVI SLOVENSKEGA NARODA (Mohorjeva Družba Ce-lje-Celovec, 2005). NAGRADE: • Alois Mock Europa Ring, • Ordine Piano, • Josef Krainer Prize, • Evropejec leta 2003, • Meritee Europeen In Gold 2004. JEZIKI: TEKOČE GOVORI ANGLEŠKI, FRANCOSKI, NEMŠKI, RUSKI, ITALIJANSKI, ŠPANSKI, SRBSKI IN HRVAŠKI JEZIK. Poročen je z Branko Berkopec. Z otroki Nežo, Ožbejem in Meto živijo v Ljubljani. november 2007 Obvestila in razpisi 7 Zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lastniskem preoblikovanju zavarovalnic, ki bo 11. novembra 2007 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnic. Odlok o razpisu je objavljen v Uradnem listu RS, št. 87/07. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 11. septembra 2007?« Volivec glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Splošno glasovanje je na vseh voliščih v državi in na diplo-matsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, ki jih je za izvedbo volitev predsednika republike določila Državna volilna komisija. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. novembra 2007. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 28. september 2007. Referendum vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje do 11. 11. 2007 dopolnili 18 let starosti in imajo pravico voliti v državni zbor. Pravico uresničuje volivec osebno z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 11.11. 2007, od 7. do 19. ure; b) predčasno glasovanje 6., 7. in 8. 11. 2007 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje (Upravna enota); c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 11. 11. 2007: • v bolnišnici ali zdravilišču; • so oskrbovanci v domu za starejše občane, pa nima- jo stalnega prebivališča v domu; • ali so na prestajanju kazni zapora ali v priporu in bodo najpozneje do 1. novembra 2007 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji; č) glasovanje po pošti iz tujine, če volivec, ki je vpisan v splošni volilni imenik in ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, najpozneje do 27. oktobra 2007 sporoči Državni volilni komisiji, da želi glasovati na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, ki jih je za izvedbo volitev predsednika republike določila Državna volilna komisija. Na teh voliščih lahko glasujejo tudi volivci, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. d) glasovanje na domu 11. 11. 2007 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 8. 11. 2007 sporočile okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. Volivci, ki želijo glasovati na posebnih voliščih v skladu z določbami 79.a člena Zakona o volitvah v državni zbor, morajo okrajno volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja). Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 11. 11. 2007, v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Kolodvorska cesta 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 Grosuplje, 12. 10. 2007 FRANC KRIVIC PREDSEDNIK OVK Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 90/2007) in sprejetega proračuna za leto 2007 Občina Dobrepolje objavlja Javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2007 Predmet javnega razpisa je: I. urejanje pašnikov 1. Višina sredstev je 5.008,00 EUR. 2. Upravičenci so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini Dobrepolje ter redijo živino. 3. Sofinancirajo se stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo, ki mora biti najmanj dvožič-na in pregraditev pašnika na pašne čre-dinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika, za dograditev pašnika ali za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Minimalna velikost novozgrajenega pašnika je 1 ha, v primeru, da gre za razširitev že obstoječega pašnika, pa mora biti površina, ki se na novo ureja, najmanj 0,5 ha. 4. Višina pomoči je do 50 % upravičenih stroškov za ureditev pašnika. 5. Vlogi je potrebno poleg izpolnjenega obrazca priložiti načrt pašnika, ki ga pregleda in potrdi KSS Dobrepolje in mora vsebovati tudi maksimalno višino potrebnih sredstev za izgradnjo pašnika, fotokopije B in D obrazca iz zahtevka za kmetijske subvencije ter izjavo, da vlagatelj za isto investicijo ni pridobil sredstev iz državnega proračuna. Morebitne najemne pogodbe za zemljišča je potrebno overiti na upravni enoti. II. sofinanciranje prepisov zemljišč 1. Višina sredstev je 1.252,00 EUR. 2. Upravičenci so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini Dobrepolje. 3. Sofinancirajo se stroški pravnih in upravnih postopkov, ki so dokupili ali zamenjali kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. 4. Višina pomoči je do 100 % nastalih dni po odpiranju vlog. Medsebojna razmerja med občino in prejemniki sredstev pomoči bodo urejena s pogodbo. Nepopolne vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. Občina Dobrepolje župan Janez Pavlin upravičenih stroškov. Pomoč se dodeljuje do porabe sredstev. 5. Vlogi je potrebno poleg izpolnjenega obrazca priložiti fotokopijo kupne ali menjalne pogodbe, kopijo katastrskega načrta situacije, fotokopijo sklepa o vpisu v zemljiško knjigo, potrdila o plačanih stroških pogodbe in taks. III. pomoč za plačilo zavarovalnih premij za živali 1. Višina sredstev je 2.500,00 EUR. 2. Upravičenci so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini Dobrepolje ter redijo živino. 3. Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje živine od 1.1.2007 dalje. 4. Višina pomoči je 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije pod pogojem, da pomoč ni bila dodeljena tudi na državnem nivoju. 5. Vlogi je potrebno priložiti potrdilo o zavarovanju živali (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam zavarovanih živali). Obrazec vloge oz. brezplačno razpisno dokumentacijo in vse potrebne informacije lahko prosilci dobijo v delovnem času občinske uprave na naslovu: Občina Dobrepolje,Videm 35,1312 Videm-Do-brepolje pri Mariji Kramžar. Zapečatene ovojnice z vlogami morajo biti poslane do 12.11.2007 do 8.00 ure na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35,1312 Videm-Dobrepolje in označene z naslovom prosilca in oznako NE ODPIRAJ — »sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2007«. Odpiranje vlog bo v ponedeljek 12.11.2007 ob 9.00 uri na sedežu občine. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom najkasneje v roku 20 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si VABILO Vabimo vas na predavanje, ki bo potekalo v četrtek, 22. novembra 2007, ob 9 uri dopoldne v Jakličevem domu na Vidmu 34. Temi: • Preverjanje zahtev standardov za ohranjanje živalskih vrst in habi-tatov, za identifikacijo in registracijo živali ter za zdravstveno varstvo ljudi in živali na praktičnih primerih (Jasmina Slatnar) • Tehnologija pridelave v Sloveniji manj razširjenih vrtnin (Ana Ogorelc) Predavanje bo veljalo kot izobraževanje za SKOP in KOP program za leto 2008 v obsegu 4 ure. S seboj prinesite MID številko. KSS Dobrepolje Franci Omahen november 2007 Obvestila in razpisi 9 2 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361-953 • Faks: 01/8361-956 Odobrenih 5,6 mio eurov za podjetnike Ribnica, 17. oktober - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je zaključil javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje podjetniških projektov. Od 21 prispelih vlog jih je bilo podprtih 14 projektov s skupno odobrenimi posojilnimi sredstvi v višini 5,6 mio EUR z obrestno mero med Euribor + 0,25 % do Euri-bor + 0,35 %. Z odobrenimi ugodnimi posojili bodo (so)financirani različni projekti: nakupi zemljišč, strojev in opreme ter gradnje in rekonstrukcije objektov ipd. Sedem projektov ni bilo podprtih zaradi formalnih neustreznosti. Regionalna porazdelitev odobrenih vlog je naslednja: Regija Št. odobrenih vlog Višina odobritve (v 000 EUR) pomurska 2 417 notranjsko kraška 2 260 podravska 1 205 koroška 3 1.287 jugovzhodna Slovenija 4 3.204 savinjska 2 241 skupaj 14 5.614 Na drugi rok, ki je bil 10.10.2007, je prispelo 6 vlog. Ker je Regionalni sklad v začetku oktobra zvišal višino razpisanih sredstev na kar 9.317.224 EUR, lahko vlagatelji še vložijo vlogo na naslednji rok, ki je 12.11.2007. Vlagatelji lahko dobijo javni razpis in razpisno dokumentacijo na spletnih straneh sklada http://www.rdf-sklad.si, vse ostale informacije pa lahko dobijo tudi na telefonski številki 01/83-61-953. Poziv vsem občanom, zavezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (imetnikom, lastnikom stanovanjskih hiš, najemnikom stanovanj in lastnikom poslovnih prostorov) Prosimo vse občane, da v skladu s 14. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur.l., RS, št. 123/00, 111/03 in 22/06) sporočite podatke na Občino Dobrepolje vsi, ki ste spreminjali, podirali, povečali, kupili ali (do)gradili stanovanjske, počitniške in poslovne objekte — prostore, oz. kakršnokoli spremembo. Podatke sporočite do 14.12.2007, da jih bomo uporabili za ažuriranje evidence objektov v naši občini. Po drugem odstavku 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zmljišč morajo zavezanci za plačilo nadomestila prijaviti upravi Občine Dobrepolje nastanek obveznosti in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku. Občina Dobrepolje Občina Dobrepolje Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, telefon: 01 788 02 83, telefaks: 01 780 79 23, e-pošta: dejavnosti@dobrepolje.si 15. november 2007 - Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2008 Starše otrok v vrtcu obveščamo, da je rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2008 15. november 2007. Obrazec za vlogo (VRT/1) dobite v knjigarnah, na občini, na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport: www.mszs.si in na spletni strani občine: www.dobrepolje.si. Na vlogi ne pozabite vpisati EMŠO in davčno številko vlagatelja(ice). Vpišite dan, mesec in leto rojstva otroka in točen naslov vrtca, v katerega je otrok vključen. K prilogam priložite kopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2006, potrdilo o višini katastrskega dohodka, od vseh, ki na domačiji ima katastrski dohodek. Samostojni podjetniki priložijo kopijo davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka in potrdilo o višini zavarovalne osnove. Potrdila in dokazila, ki se štej za davčno tajnost, lahko občin- jeo ski organ sam pridobi, če pisno privolite (zadnja stran obrazca je potrebno izpolniti). V primeru, da v letu 2006 niste bili nepretrgoma zaposleni vseh 12 mesecev, priložite kopije dohodkov za tri mesece v l. 2007; za avgust, september in oktober. Potrdilo o statusu brezposelnosti ne more biti starejše od enega meseca, potrdila o vpisu dijakov in študentov v šolo in fakulteto so lahko stara od septembra oz. oktobra letos. Starši, ki ste tekom tega leta oz. septembra prvič oddali otroka v vrtec, oddajte vlogo za znižano plačilo vrtca za 2008. Občina Dobrepolje Teden otroka smo v vrtcu Ciciban in na PŠ Kompolje popestrili z raznimi dejavnostmi. 1. io. 2007 so v "vrtec Ciciban prišli na obisk otroci iz skupine Pikapolonice iz vrtca Ringaraja. Dopoldanske urice smo preživeli v prijetnem, prijateljskem vzdušju ob skupni igri in ustvarjanju. 2. 10. 2007 smo si otroci iz vrtca Ciciban in PŠ Kompolje ogledali predstavo Mavričnega gledališča z naslovom »Vilinka«. Ogled predstave nam je omogočila občina Dobrepolje. 3. 10. 2007 - Medgeneracijsko druženje z ustvarjalnimi delavnicami v domu sv. Terezije je potekalo vse dopoldne. Skupaj z varovanci doma smo izdelovali jesenske aranžmaje. Za glasbo pa je poskrbela učenka Tamara, saj je s harmoniko ustvarila tako razpoloženje, da smo vsi skupaj veselo prepevali, nekateri pa so celo zaplesali, zato smo bili ob slovesu vsi židane volje z željo po ponovnem srečanju. 4.10. 2007 — Pripravili smo orientacijski pohod, ki so se ga udeležili tako učenci kot otroci iz vrtca. Na raznih postajah so uspešno opravljali različne naloge ter na koncu našli skriti zaklad. 5. 10. 2007 - Da kom-poljska šola in vrtec res sodeluje s krajem in krajani, je dokaz, ko se je Gregor Tekavčič sam ponudil, da popelje otroke z lojtrnim vozom in tako popestri dejavnosti ob tednu otroka. Predlog smo z navdušenjem sprejeli. Vožnja je bila nepozabna. Ob slovesu so ga otroci prosili, naj pride še. Gregor, hvala! Pripravil: Kolektiv vrtca in PŠ Kompolje Zbiralna akcija starega papirja v dobrepoljski občini Odmetavanje starega papirja je vsakodneven pojav. Stran mečemo prebrane časopise, reklame, računalniške izpiske, ovojnice, škatle, papirnate vrečke, pisma, obvestila ... Z zbiranjem bi prihranili les, zmanjšali bi sekanje dreves in onesnaževanje rek, do katerega prihaja ob proizvodnji papirja. Tudi zaradi tega smo se odločili, da v soboto, 20.10. 2007, zbiramo star papir. Zbiralno akcijo je organizirala OŠ Dobrepolje v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Grosuplje. Koordinator akcije pa je bil Andrej Škantelj. Učence smo informirali o zbiralni akciji z obvestili, ki so jih odnesli staršem. Zbiranje starega papirja je potekalo na matični šoli na Vidmu ter na vseh treh podruž- ničnih šolah v Strugah, v Ponikvah in v Kompo-ljah. Akcije so potekale: • na PŠ Ponikve — v četrtek popoldne; • na PŠ Kompolje in PŠ Struge — v petek popoldne in • na matični šoli na Vidmu — v soboto. Odziv učencev je bil zelo dober, seveda pa gre pohvaliti tudi njihove starše, stare starše, tete, strice, prijatelje ..., vse, ki so pomagali pri zbiranju in dostavi papirja. Hvala tudi Komunalnemu podjetju iz Grosup-lja, ki je poskrbelo, da smo pred šolo vedno imeli postavljen velik prazen kontejner, katerega pa smo hitro napolnili. In še najzanimivejše — rezultat akcije: približno 35.000 kg!!! Denar od zbranega papirja bodo učenci koristno uporabili za različne šolske dejavnosti. Tudi župan g. Janez Pavlin je obljubil s strani občine lepo nagrado za pridne učence. Komunalno podjetje Grosuplje bo učencem brezplačno razdelilo delovni zvezek Jaka pomaga naravi, denarno pa bo podprlo našo šolo pri projektu EKO ŠOLA. Pohvala in zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pomagali pri akciji zbiranja starega papirja!!! ♦ 38. seja Sveta staršev JVIZ OŠ Dobrepolje četrtek 27. septembra 2007 Vita Klein Na občino je bil poslan sklep sveta staršev, v katerem starši zahtevajo, da se takoj pristopi k reševanju prostorske stiske vrtca. Problem varstva je rešen samo za tekoče šolsko leto. Na občini ni primernega odziva za pridobitev soglasij, načrtov ipd. Poročilo o izvrševanju LDN za šolsko leto 2006/07 je podal ravnatelj Ivan Grandovec. Poročal je, kako je potekalo upravljanje in vodenje Zavoda. Izvajali so naslednje javno veljavne programe: osnovnošolski izobraževalni program devetletka in program vzgoje in izobraževanja za predšolske otroke. Vsi programi so obsegali obvezni in razširjeni del. Obvezni program je obsegal redni pouk, vzgojno-izobraževalno delo po predmetniku in učnih ter vzgojnih načrtih za OŠ in vrtec, izvajanje kulturnih, naravoslovnih, športnih in tehniških dni, ekskurzij, tečajev, gospodinjstva in tečaja za pridobitev kolesarskega izpita. V razširjenem programu pa so izvajali jutranje varstvo, varstvo vozačev, podaljšano bivanje, dopolnilni, dodatni in nivojski pouk, pevske zbore v vrtcu in šoli, interesne dejavnosti, priprave na kolesarski izpit, šolo plavanja v naravi, zimsko šolo v naravi, naravoslovni tabor za 8. razred devetletke, tehniške dneve v Beli krajini za učence 2. razreda, življenje malčkov v naravi, tečaje plavanja za prvi in drugi razred devetletke ter za neplavalce na predmetni stopnji, projekt zgodnejšega učenja angleškega jezika in še vrsto projektov v vrtcu (sodelovanje z dedki in babicami, praznovanje tedna otroka) ter v osnovni šoli (obujanje ljudskih običajev in plesov v Ponikvah, sodelovanje z društvom podeželskih žena, vključevanje s proslavami in sejmi v kulturno življenje v posameznih sredinah...). V vrtcu nimo pozabili na kulturno dediščino. Tokrat je bila tema dobre-poljski kozolec, ki so ga spoznali, risali, ustvarjali in se ob zaključku šolskega leta pod njim igrali. S pomočjo kulturne organizacije, ki jo vodijo naši občani, so prišli do kvalitetnejših pogojev za nastope naših pevcev. Leto je minilo v znamenju najrazlič- nejših aktivnosti, ki so seznanjale učence in starše o škodljivosti najrazličnejših drog. Ob tem je potrebno poudariti dobro sodelovanje z LAS, policijo in zvezo športnih organizacij. Pedagoško in poslovno je zavod vodil in zastopal ravnatelj Ivan Grandovec. Učenci so pouk obiskovali na vseh šolah v dopoldanskem času. Realizacija ur je bila 99,85% na Vidmu, Strugah 99,74%, v Ponikvah 98,74% in v Kompo-ljah 99,29%. Manjše realizacije so bile predvsem zaradi bolniških odsotnosti, katere so bile predvsem zaradi nege bolnih otrok. Učni uspeh je bil v preteklem letu 100%. Osnovnošolsko obveznost je zaključilo 35 učencev. V vrtcu smo imeli šest skupin otrok na Vidmu in eno skupino v Kompoljah, skupaj 128 malčkov. Iz preglednice je razvidno, da so rezultati preverjanja na PŠ Struge slabši kot na centralni šoli. Za ta neuspeh niso krivi učitelji, ker nekateri poučujejo tudi na centralni šoli. V teh razredih je majhno število učencev in že dva neuspešna učenca vodita do slabšega rezultata. Ravnatelj je bil mnenja, da zaradi premajhnega števila učencev v razredih ni prave tekmovalnosti med učenci in ni pravega zanimanja za uspeh. V nadaljevanju je ravnatelj govoril o dopolnilnem pouku in realizaciji, dodatnem pouku, individualni in skupinski NPZ ob koncu 9. razreda so se udeležili vsi učenci. Rezultati so bili naslednji: NPZ ob koncu 6. razreda se je udeležilo 90% vseh učencev. Rezultati so bili naslednji: 2006/2007 KONČNI Točke % SL OŠ DOBREPOLJE 34,71 57,86 9. A 38,00 63,33 9. B 32,92 54,86 PŠ STRUGE 30,57 50,95 R SLOVENIJA 38,94 64,91 MA OŠ DOBREPOLJE 27,71 48,62 9. A 30,46 53,43 9. B 27,53 48,29 PŠ STRUGE 22,14 38,84 R SLOVENIJA 31,27 54,86 KEM OŠ DOBREPOLJE 21,77 65,98 9. A 22,66 68,66 9. B 21,15 64,09 PŠ STRUGE 21,00 63,63 R SLOVENIJA 20,94 63,46 2006/2007 KONČNI Točke % SL OŠ DOBREPOLJE 28,93 72,34 6. A 31,72 79,30 6. B 30,57 76,42 PŠ STRUGE 20,85 52,13 R SLOVENIJA 28,96 72,42 MA OŠ DOBREPOLJE 32,06 64,13 6. A 31.54 63,08 6. B 37,29 74,58 PŠ STRUGE 26,71 53,42 R SLOVENIJA 30,72 61,45 ANG OŠ DOBREPOLJE 29,00 72,50 6. A 31,54 78,85 6. B 32,80 82,00 PŠ STRUGE 19,71 49,27 R SLOVENIJA 30,09 75,24 pomoči, tečajih, ki so jih izvajali, o kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dnevih. Nekaj besed je spregovoril o šolskem svetovalnem delu in o šolski knjižnici. Učenci so se udeležili različnih tekmovanj, kjer so dosegli 14 srebrnih priznanj. V razširjenem programu smo sodelovali v različnih projektih (folklora, območna revija otroških lutkovnih in gledaliških skupin, sodelovanje v vrtcu: projekt eno jabolko na dan, odžene zdravnika vstran). V mesecu decembru je bilo veliko srečanj s starši. Sodelovali so s šolsko knjižnico. V mesecu oktobru so izvedli zbiralno akcijo starega papirja. Ekološke vsebine so se prepletale tako v šoli kot v vrtcu. V aprilu so izvedli projekt POZDRAVLJENA ZEMLJA. Aktivno so delovali tudi pevski zbori. Na Vidmu in v Strugah so izdali šolski časopis. Organiziran je bil 14. dnevni plavalni tečaj za učence 1. in 2. razreda. Izpeljali so letno in zimsko šolo v naravi, letovanje za vrtčevske otroke, naravoslovni tabor za učence 8. razredov in strnjeno šolo plavanja v 3. razredu preko CŠOD v Ptujskih toplicah. V Poročilu so navedeni tudi podatki o izvajanju interesnih dejavnosti, dosežki učencev na športnih tekmovanjih, prireditve in akcije, ki so jih izvajali za učence in starše. V učbeniškem skladu je bilo 98,58 % vseh učencev. Učenci so si izposojali učbenike v kompletih. Spregovorili so o prometni varnosti in zdravju otrok, o delu v vrtcu, izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju. V preteklem šolskem letu so uspešno sodelovali s starši, z raznimi društvi v občini in izven občine. Poročilo so zaključili z investicijskem vzdrževanju v preteklem šolskem letu. Po razpravi je bilo Poročilo o izvrševanju Letnega delovnega načrta za šolsko leto 2006/2007 soglasno sprejeto. Osnutek LDN za šolsko leto 2007/08 je predstavil ravnatelj Ivan Grandovec. Stavba PŠ Ponikve je v zelo slabem stanju, nujno bi bilo potrebno urediti fasado in zamenjati nekaj oken. Na občini denarja v ta namen niso odobrili, zato smo ponovno dali v plan za leto 2008. V LDN so predlagali naslednje investicije: 1. Investicije, ki imajo rok izvedbe po odločbah različnih inšpekcijskih služb. 2. Investicije, ki bi bile potrebne zaradi dotrajane opreme. 3. Investicije, ki jih je nujno potrebno iz- vesti v izvedbi zavoda. 4. Investicije, ki jih je nujno potrebno izvesti v izvedbi občine Dobrepolje. OPOZORILO: Kombi, ki ga uporabljajo za prevoz hrane, razna manjša vzdrževalna dela na podružnicah ter prevoze učencev, bo 19. marca 2008 star 12 let. V skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok (2. člen, Ur. l. 110/04), ne smejo po 19. marcu 2008 več voziti učencev. Občina se naj odloči, kako bo rešila ta problem. Ker so tudi stroški vzdrževanja s staranjem kombija vsako leto večji, predlagajo, da se kupi nov kombi, ki bo izpolnjeval vse tehnične pogoje za prevoz šolskih otrok. • V načrtu so navedene najpomembnejše naloge za šolsko leto 2007/08, sistemizacija delovnih mest, načrt izobraževanja strokovnih delavcev, potek vzgojno-izobraževalnega dela, šolski koledar. Pouk bo potekal v dopoldanskem času. Izvajal se bo na matični šoli, PŠ Struge, PŠ Ponikve in PŠ Kompolje. V vrtcu bodo pričeli z delom že ob 5.30 in bodo zapirali ob 16.30. Na občinskem svetu občine Dobrepolje so sklenili, da moramo z letošnjim šolskim letom uvesti dežurstvo v vrtcu do 18.00 ure. To že poteka. Ravnatelj nam je spregovoril o spremenjeni zakonodaji, ki velja za to šolsko leto. V juniju 2007 je bil sprejet še Pravilnik o normativih in standardih v osnovnih šolah (Ur. l. št. 59, z dne, 29. 06. 2007). Ta pravilnik natančno določa število ur, ob določenem številu učencev v oddelku. Prav tako se zmanjšuje število zaposlenih snažilk, ker poleg površine upošteva tudi število učencev v oddelku. Tudi pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč, se spremeni način plačila. Ure se ne upoštevajo v delovno obveznost, temveč se plačajo učitelju kot interesna dejavnost. V sklop interesne dejavnosti se štejejo tudi ure pevskih zborov in ure namenjene kolesarskemu izpitu. Zaradi tega se je na naši šoli za 1/4 ur zmanjšal obseg interesnih dejavnosti. Ocenjevanje bo potekalo v prvi triadi opisno, v drugi in tretji triadi pa številčno. Z izvajanjem NPZ bodo pridobili dodatno informacijo o doseženem znanju učencev, ki je namenjena učencem, staršem in šoli. Ob tem vidijo to možnost le za učence 6. razredov, medtem ko učenci 9. razredov poglobljene analize zaradi odhoda s šole niso deležni. Vse bolj se postavlja vprašanje smisla NPZ v 9. razredih. To poudarjajo tako učenci, kot starši. Mesečno bodo organizirane govorilne ure. Starši bodo lahko učitelje obiskali tudi izven govorilnih ur po dogovoru. V obveznih dejavnostih bodo izvajali dodatni, dopolnilni pouk, ure oddelčne skupnosti, pevski zbor, šolsko športno društvo, tečaj gospodinjstva. Potrudili se bodo pri izpeljavi akcije za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Individualno pomoč bodo nudili nadarjenim učencem in učencem z učnimi težavami. V programu je naveden plan kulturnih, naravoslovnih, športnih, tehniških dni. Navedeni so termini šole v naravi, plavanja, smučanja. Za učence 1. razreda bodo izvajali šolo plavanja v dopoldanskem času v Ljubljani. To je že kar nekajletna želja staršev. Med ostale aktivnosti, ki jih bo šola izvajala, spadajo: varstvo učencev vozačev, šolska prehrana, zdravstveno varstvo. Letni načrt zajema še program strokovnih organov zavoda, pedagoško vodenje, delo v knjižnici, delo šolske svetovalne delavke, delo sveta zavoda, sodelovanje s starši. Spremljanje in uresničevanje delovnega načrta bomo pregledali na pedagoških konferencah, šolski kroniki. Letni delovni načrt bo priložen k zapisniku v tajništvu in vsebuje naslednje priloge: število učencev po razredih, seznam članov sveta staršev, delavce po sistemizaciji, program interesnih dejavnosti, plane podružničnih šol, vrtca, spored govorilnih ur, urnike in prometno varnostni načrt šole. V razpravi je ravnatelj poročal, da bodo v oktobru pričeli z izvajanjem projekta ŠTROM ZA DOM, ki ga bodo izvajali naši bivši učenci, kateri obiskujejo srednjo elektro šolo in s pomočjo študentov elektro smeri. V začetku šolskega leta je bilo nekaj težav z mesečnimi vozovnicami. To so do sedaj s pomočjo LPP-ja že uredili. Zobozdravstvena služba na šoli redno deluje. Dodatnih razprav ni bilo in je bil LDN za šolsko leto 2007/2008 soglasno sprejet. Ob koncu šolskega leta je psihologinja Aleksandra Hojnik porazdelila staršem učencev v izpolnitev anketo o življenju in delu učencev v šoli. Izpolnjeno anketo so porazdelili vsem prisotnim, da se seznanijo z rezultati. Rezultati ankete so bili zelo različni in zanimivi. Starši so izpostavili vprašanje, kako je z nasiljem na naši šoli. Ravnatelj je povedal, da se občasno pojavi tudi to npr. izsiljevanje denarja, predvsem v glasbeni šoli, ko učenci čakajo na pouk. V zadnjem tednu so opazili tudi vdor v garderobne omarice. Izsledili so tudi učenca, ki je to napravil. Velikokrat so takšnemu vedenju učencev krivi starši, ker svoje otroke preveč zagovarjajo. V mesecu marcu so pričeli z urejanjem šolskega prevoza s podjetjem Strah. Kar nekajkrat so prešteli učence v kombiju in ugotovili, da je učencev bistveno preveč. Te težave smo s pomočjo občine v letošnjem letu uredili. Nekaj govora je bilo o napovedanem spraševanju. To spraševanje pomeni, da učitelj napove, da bo pričel z ocenjevanjem znanja in ne datum, ko bo učenec izprašan. V razpravi so starši ugotovili, da so tudi sami premalo aktivni pri spremljanju svojega otroka v šoli. Predlagali so, da naj bi z isto vsebino anketo ponovili proti koncu naslednjega šolskega leta in potem bi napravili primerjalno analizo. Na dnevnem redu je bilo opozorilo g. Indof o nečistoči okrog kompolj-ske šole. Ravnatelj je povedal, da bodo poizkušali vrtčevski del igrišča ograditi. Predavanje za starše - nekateri so bili mnenja, da so predavanja izbrana z napačno tematiko, da starši na zadnjem predavanju niso dovolj slišali. Ravnatelj je povedal, da v zimskih mesecih (marec, april) pripravljamo skupaj z občino tri predavanja g. Zorža. Predavanje naj bi bilo zaradi večjega obiska staršev v dvorani. Odločili so se, da bodo v letošnjem šolskem letu dali poudarek na domovinski vzgoji. Praznovali bomo državne praznike, v šoli bomo organizirali proslave. V mesecu oktobru bodo izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Starši so predlagali, da se poseka kostanj v križišču ceste, ki pripelje iz Zdenske vasi. O tem so se na občini že pogovarjali, posekali so nekaj grmov španskega bezga, kostanja pa se zaenkrat še ne sme posekati. V bližnji prihodnosti načrtujejo Jakličevo pot v sodelovanju s planinskim društvom Dobrepolje. ♦ Odprli krizni center za otroke - Hiša zavetja Palčica Ministrica za delo družino in socialne zadeva ga. Marjeta Cotman je 1. oktobra letos odprla prvi slovenski krizni center za otroke, program, ki ga izvaja Center za socialno delo Grosuplje. Vita Klein Krizni center za otroke je namenjen otrokom, za katere Center za socialno delo ugotovi, da so v svoji matični družini deležni psihičnega ali fizičnega nasilja, spolne zlorabe ali pa so zanemarjeni. Namenjen je najmlajšim otrokom, starim do šest let, iz vse Slovenije. Otroke v krizni center namesti matični center za socialno delo, v njem pa lahko ostanejo do 21 dni. V tem času je center za socialno delo dolžan poskrbeti, da se razmere doma uredijo, če pa to ni mogoče, pa poiskati primerno rejniško družino. Potreba po taki obliki takojšnje socialne intervence je bila prisotna že dalj časa, saj so se tako policija kot centri za socialno delo srečevali z velikimi težavami v primerih, ko je bilo treba otroka iz njemu ogrožujočih situacij takoj odstraniti. Projekt je 1. septembra letos začel izvajati Center za socialno delo Grosuplje, saj je v svojem okolju že imel objekt, namenjen taki dejavnosti, to je Hišo zavetja Zveze prijateljev mladine Slovenije. V prvem mesecu delovanja je bilo nameščenih že pet otrok, kar dokazuje, da bo program zagotovo služil svojemu namenu. V Kriznem centru Palčica so zaposleni socialni delavci in varuhinje, dobrodošli pa so tudi prostovoljci. Okolje, v katerem se nahaja krizni center za otroke, je program sprejelo izredno odprtih rok, sosedje so sodelovali pri urejanju okolice in prišli na obisk. Ker je objekt, kjer se izvaja program, dovolj velik za namestitev dvanajstih otrok, se lahko v krizni center zatečejo tudi mladostniki iz našega okolja, stari od sedem do osemnajst let. V Sloveniji je takih kriznih centrov že devet v vseh regijah, nam najbližji pa je bil doslej v Ljubljani. V hiši zavetja Palčica se bodo poleg osnovnega programa namestitve ogroženih otrok odvijali tudi vzporedni programi, predvsem preventivni programi s področja starševstva in osveščanja proti nasilju, saj je v pripravi zakon, ki vsakemu državljanu nalaga odgovornost prijaviti nasilje nad nedolžnimi žrtvami, če ga zazna v okolici. O delovanju Hiše zavetja Palčica bomo še pisali v naslednjih številkah. ♦ Pomembne telefonske številke v primeru nasilja: • Center za socialno delo Grosuplje - 781 80 50 • Policijska postaja Grosuplje - 781 83 80 • Krizni center za otroke, hiša zavetja Palčica -040 194 192, 040 194 193 Kultura Srečanje literatov in predstavitev zbornika Srečanje besed Pred dobrim letom, septembra 2006, je na Muljavi potekalo tradicionalno srečanje literatov seniorjev. Takrat je bila podana pobuda s strani Tatjane Lampret, da bi v založništvu Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica izšel zbornik literatov treh občin. Marko Elsner Grošelj in Ana Porenta S. Z. (za JSKD)_ To se je po preteku enega leta tudi dejansko zgodilo. Nastal je zbornik kot prerez ustvarjanja različnih generacij, literatk in literatov ter različnih žanrov. In čeprav je mozaik sestavljen iz drobnih koščkov dejavnosti posameznih avtorjev, v njem začutimo literarni duh časa. Predstavitev zbornika je pripravil njegov urednik Marko Elsner Grošelj in objavil tudi način selekcije oziroma izbor posameznih literarnih prispevkov. Na Jurčičevi domačiji na Muljavi so se tako 28. septembra 2007 zbrali številni literati, ki so zastopani v zborniku. Zbrane je pozdravil urednik zbornika, Marko Elsner Grošelj, ki je tudi sam pisatelj, pesnik in esejist. V kulturnem programu je nastopila še mlada Laura Sa-dar iz Zagorice, ki je prijeten kulturni dogodek popestrila Franci Novak z glasbo s svoje flavte. Svoji pesmi pa sta interpretirala Franci Novak, kot primer »izkristalizirane« poezije, ter Marija Debeljak — Mohorič, literatinja seniorka. Vseh li-teratov skupaj je enaindvajset, sodelujoči iz občine Do-brepolje pa so poleg Marije in Francija še Jasmina Strnad, Saša Strnad, Gabrijela Škantelj, Alenka Zabukovec ter Sandi Zalar. Prispevki številnih in raznolikih ustvarjalcev so v zborniku poenoteni z likovno opremo akademske slikarke Joanne Zajac. Zbornik Srečanje besed nas zapelje s svojo izjemno obliko kvadrata, zanimivo vsebino, posebno oblikovano naslovnico ter reprodukcijami akvarelov. Zbornik ima dve funkciji, je prerez literarne ustvarjalne dejavnosti in hkrati začetek vsakoletne založniške dejavnosti JSKD OI Ivančna Gorica. ♦ KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti — Območna izpostava Ivančna Gorica II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija tel.: 01/7869-070, 051/675-238 fax: 01/7869-075 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si Igram se besede, jih gnetem, rahljam. Izrekam. Valjam po ustih, cmokljam. Ana Porenta Ponudba za nakup literarnega zbornika Srečanje besed, v katerem sodelujejo literarni ustvarjalci treh občin: Do-brepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Zbornik je prerez ustvarjanja različnih generacij, literatk in literatov ter različnih žanrov. In čeprav je mozaik sestavljen iz drobnih koščkov dejavnosti posameznih avtorjev, v njem začutimo literarni duh časa. Zbornik je uredil strokovni selektor Marko Elsner Grošelj. Sodelujoči so: Stanka Ahlin (Grosuplje), Marija Bregar (Ivančna Gorica), Marija Debeljak-Mohorič (Dobrepolje), Tone Drab (Šentvid pri Stični), Štefanija Dragar, Andreja Miše Glavič (Za-gradec), Andreja Ipavec (Grosuplje), Franci Novak (Dobrepolje), Marija Pilko (Višnja Gora), Ana Porenta (Velike Lašče), Janko Rošelj (Zagradec), Jožica Sklepič (Grosuplje), Jasmina Strnad (Podpeč), Saša Strnad (Podgora), Gabrijela Škantelj (Dobrepolje), Dragica Šteh (Šentvid pri Stični), Maja Zajc Ka-lar (Grosuplje), Alenka Zabukovec (Dobrepolje), Karolina Za-krajšek (Grosuplje), Sandi Zalar (Dobrepolje), Jožica Zrimšek (Krka). Prispevki številnih in raznolikih ustvarjalcev so poenoteni z likovno opremo akademske slikarke Joanne Zajac. Predstavljena knjiga nas zapelje s svojo izjemno obliko kvadrata, zanimivo vsebino, posebno oblikovano naslovnico ter reprodukcijami akvarelov. Cena: 15 eur/izvod (skupaj z DDV-jem) oz. 13 eur/izvod, pri nakupu 10-ih izvodov skupaj Naročilnice pošljite na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica. Knjige vam dostavimo po plačanem računu! Kdo je Alenka Strnad? Saša Strnad Oseba A: vodoinštalaterka, oseba B: fi-zioterapevtka, oseba C: uglaševalka klavirjev, bi se spraševal Lovro v svojem odrskem nastopu pri komediji »Težave s hrbtenico«. Pa vendarle ni nič od tega, čeprav se dekle spozna na veliko stvari, o katerih ženske samo berejo v časopisih. In ker že omenjam besedo hrbtenica, je ta na mestu: saj bi si jo rada zravnala z javnim opravičilom, ker se čutim soodgovorno pri rezultatu dela, ki je nastal. Namreč, pri oddajanju gradiva za Zbornik literatov treh občin, Občine Do-brepolje, Občine Grosuplje in Občine Ivančna Gorica, sem pri elektronskem oddajanju materialov in dopisovanju spregledala, da je Alenka Zabukovec nekje vmes postala Alenka Strnad. Ker mi pod takim imenom ni bila znana, omenjeni osebi nisem posvečala večje pozornosti kot samo: »Super, še ena z enakim priimkom kot jaz. Me prav zanima, kaj in kako piše. Iz kje pa je?« Da je bila polna mera, so tako mislili tudi tisti, ki so zbornik pripravljali. Predvidevali so celo, da smo tri sestre: kajti med nami je svoje pisanje oddala tudi Jasmina Strnad. In tako je prišlo do napačne objave v Zborniku. Še večje presenečenje pa je bilo na sami prireditvi ob prebiranju Zbornika. No, pa smo tam, kjer bi bilo bolje, da nismo. Še en dokaz, da smo samo ljudje in ne številke. Tudi popolni nismo. Niti jaz. Z napakami se izpopolnjujemo in naše delo nadgrajujemo. Jaz sem pri tem spoznala, da je prevzem naloge velika odgovornost. Moja odgovornost pa je tudi, da Alenki odvzamem priimek Strnad, kajti ta 'tič ji nič ne pristoji, zato ji z vsem spoštovanjem podam nazaj njenega — Zabukovec, Alenka Zabukovec. In če ne bi bila moja prijateljica Alenka tako strpna ob vsem tem, kar je doživela in me na neroden dogodek ljubko opozorila, bi lahko iz tega nastala kočljiva situacija. Zato, draga Alenka, še enkrat hvala za zaupanje in potrpežljivost! Nauk — v izogib podobnim pripetljajem: Če oddajate tekste tretji osebi v svojem ali tujem imenu, je dobro, da pred oddajanjem še enkrat pozorno preberete vsebino in jo pošljete izvajalcu. Zahtevate lahko tudi avtorizacijo teksta ali vpogled in potrditev oddane vsebine po lekturi teksta pred tiskom. Obvezno pa oddani tekst preverite takrat, ko od oddaje vsebine do realizacije mine več kot mesec dni, saj se lahko priimek po nesreči ali sreči zamenja, literarna zvrst, mnenje in vsebina pa glede na okoliščine ali nove poglede v tem času spremeni. ♦ Eva Drobnič najboljša na literarnem natečaju Junija 2007 smo sodelovali na literarnem natečaju Moja babica/Moj dedek in naše skupno preživljanje prostega časa. Natečaj je bil razpisan za učence osnovnih šol. Sonja Lenarčič_ Komisija je med kar 83 prispelimi eseji za zmagovalni esej izbrala delo Eve Drobnič z naslovom: Moja dva dedka, kjer na humoren način prikazuje razlike med generacijami pa tudi med dedki. Eva je bila povabljena v Cankarjev dom na otvoritev Festivala za tretje življenjsko obdobje, kjer je pred polno Linhartovo dvorano prebrala svoj esej in požela bučen aplavz. Za svojo ustvarjalnost je prejela tudi priznanje. Eva Drobnič s priznanjem, ki ga je dobila na Festivalu za tretje življenjsko obdobje Koncert mešanega pevskega zbora Š k r j a n č e k "ŠKRJANČEK PRAVI VEDNO VAS POZDRAVI če ne z besedo, pa s petjem!" 24.11.2007, ob 19 uri prisrčno vabljeni v Jakličev dom. Organizacija koncerta: MePZ ŠKRJANČEK in Društvo upokojencev Dobrepolje Razstava Svet rastlin ob Rašici Poglej, poglej, a vse to raste pri nas? V petek, 28. septembra, je bila v prenovljeni dvorani zavoda Prizma v Ponikvah odprta naravoslovna fotografska razstava Svet rastlin ob Rašici avtorja Franca Brezovarja. Organizatorji (TD Dobrepolje, Društvo Koma 750 in Parnas, zavod za kulturo in turizem iz Velikih Lašč) so poskrbeli, da je odprtje razstave preraslo v kulturni večer, poln plesa, glasbe in misli o pomenu ohranjanja naravne dediščine. Avtor fotografij Franc Brezovar Spominska fotografija z avtorjem razstave Metka Starič, Zavod Parnas Foto Milena Vintar_ Ponikalnica Rašica na poseben način povezuje Velikolaško pokrajino in Dobrepoljsko dolino. Kar 59 km2 njenega porečja v skupno strugo združuje vodo, ki v požiralnikih na Brdavsovem v Ponikvah veličastno izginja v podzemlje. Zaradi ustreznega gospodarjenja kmetov na mo-krotnih travnikih ob Rašici s košnjo enkrat letno, ki preprečuje zaraščanje, so se logovi v veliki meri ohranili. Počasi tekoče vode, obrežno rastje in poplavni logi dajejo življenjski prostor mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Mokrišče je izrednega pomena za ptice v času gnezdenja, selitve ter v prezimovalnem obdobju. Kar 14 vrst, ki so jih opazili na mokrišču, spada na rdeči seznam ogroženih vrst ptičev Slovenije, med njimi so najpomembnejši: kosec, po ogroženosti mu sledita repaljščica in zelena žolna, omeniti je potrebno še rečnega cvrčalca, grahasto penico, rjavega srakoperja in velikega strnada. Od kačjih pastirjev tu najdemo koščičnega škratca ter velikega in povirnega studenčarja, ki so zaščiteni s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. V spomladanskem času, ko požiralniki v Ponikvah ne zmorejo sprejemati povečanih količin vode, se le-ta razlije po višje ležečih travnikih. Tako mokrišče ob Rašici deluje tudi kot naravni zadrževalnik in je eden redkih primerov še delujočega naravnega zadrževalnika v slovenskem prostoru. Lahko bi rekli, da je prav Rašica tudi povezala tiste, ki gradimo svoje projekte na vrednotah kulturne in naravne dediščine svojega okolja. V okviru sodelovanja med TD Dobrepolje in zavodom Parnas je bil zasnovan izobraževalni program (ekskurzija), v kateri obiskovalci spoznajo naravno dediščino na Rašici in v Dobrepolju — od živega sveta na bregovih reke Rašice, do njenih veličastnih ponorov ter dediščine nekdanjih mlinov in žag. Prav drobne lepote opazijo tudi gostje novonastajajočega ekoturizma, ki ne marajo megalomanskih romanj v turistične centre, ampak raje zavijejo k manj poznanim, a zato nič manj zanimivim naravnim lepotam. Teh v Ponikvah in Dobrepolju pa tudi v velikolaški deželi vsekakor ne manjka. Prvi korak, najpomembnejši pri uvajanju ekoturiozma, pa je, da se domačini zavemo lepot narave, sredi katerih živimo vsak dan. Tako kot Rašica presega občinske meje, se povezujejo tudi naši programi, kar je zlasti v turizmu še posebej pomembno. Plod tega sodelovanja je tudi pred kratkih odprta razstava Svet rastlin ob Rašici. Avtor fotografij je Franc Brezovar, nastale pa so iz ljubezni do drobnih lepot, ki jih glede na to, da živi tik ob mokrišču, lahko opazuje v njihovem spreminjanju dan za dnem. Razstava je bila prvič na ogled ob svetovnem dnevu mo-krišč v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji v letu 2005, svoje potovanje sedaj počasi zaključuje. Avtor razstave meni, da si v obdobju digi- Folklorna skupina OŠ Ponikve Mladinski pevski zbor iz Ponikev talne fotografije vse več ljudi lahko privošči, da svoje vtise zabeleži, in povabil vse prisotne, da lepote narave tudi sami odkrivajo. Po besedah dr. Petra Skoberneta, podsekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, sicer pa enega boljših poznavalcev drobnih lepot in narave, so tovrstne razstave še kako pomembne: »Ne le da nam prinesejo košček lepote v suh in opremljen prostor, nagovorijo nas k temu, da se sami odpravimo v naravo in začnemo opazovati drobne posebnosti. Da na mokrišču ne vidimo več le ščavja in ločja, ampak se zavedamo, da prostor okrog nas živi in je poln drobnih lepot, ki nas lahko obogatijo. Človek lahko izstopi iz raznih organizacij, politične stranke, celo iz cerkve, ne more pa izstopiti iz narave,« je med drugim povedal Peter Skoberne. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina Podružnične osnovne šole Ponikve pod vodstvom Martine Perhaj in Mateje Hočevar. Simpatični bosopeti plesalci in plesalke so odplesali venček ljudskih plesov. Njihov moto »Panikve je ena pasebna vas« je v svojo pripoved o mokrišču hudomušno vpletal povezovalec Igor Ahačevčič. Novo opremljeno dvorano Zavoda Prizma, ki je v svoji zgodovini zamenjala kar nekaj svojih vlog -od prvotne železarne, preko kapele sester sv. Križa, do predelave v diskoteko in sedaj v večnamensko dvorano, so glasbeno »krstili« domači pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora iz Ponikev pod vodstvom Janeza Gačnika ter Vokalna skupi- Dr. Peter Skoberne na Mavrica. Pokazalo se je, da je polkrožno zaobljen del dvorane z dvignjenim stropom kot spomin na nekdanjo kapelo, zelo primeren tudi za pevske nastope. Organizatorji so se sodelujočim zahvalili z umetelno izdelanimi skledicami in relief v obliki listov močvirnih rastlin (izdelali sta jih Dušica Hočevar in Marička Žnidar-šič), ter z zeliščnimi šopki Jožice Fabjan. Naj se ob tej priliki v imenu organizatorjev še enkrat iskreno zahvalim vsem sodelujočim in obiskovalcem, še posebej pa direktorju zavoda Prizma Bojanu Stan-tetu, ki je projekt takoj podprl, in nam omogočil postavitev razstave v prenovljeni dvorani. Razstava bo na ogled še do 15. decembra v času delovanja zavoda Prizma — od 9. do 15. ure — oziroma po dogovoru (041 833 456 — zavod Parnas). ♦ PRISRČNO VABLJENI NA SVEČANO OBČINSKO PRIR£DIT£V 8. decembra ob 19 uri v cerkev "Najdenje Sv. Križa" na Vidmu Posebna gosta večera: operna pevka Alenka Gotar in dr. Tone Potočnik na orglah Organizacija prireditve: ZKD Občine Dobrepolje Vokalna skupina Mavrica Misel Treba je slišati glasbo življenja. Veliko ljudi sliši samo disonance. Theodor Fontane november 2007 Kultura 19 Smo ali nismo gostovali v Grosuplju? Smo. In to z velikim zmagoslavjem. S krasno publiko in dobrim sodelovanjem. Saša Strnad Gledališka skupina Scena je s komedijo »Težave s hrbtenico«, ki sčasoma skozi zgodbo postane labirint usod in dobesedno predanega gledalca s svetlobno hitrostjo vrti okoli lastne osi, dosegla maksimum na zadnjem gostovanju v kulturnem domu Grosuplje.V mrzličnem iskanju hitrih rešitev in odgovorov igralcev na odru je stopnjevala ozračje sproščenosti, raznežila in nasmejala gro-supeljško publiko. Da ne pretiravamo, lahko preberete več o tem tudi v Grosupeljskih odmevih. Zelo dobra obiskanost igre je tudi rezultat dela vseh vpletenih, sodelovanje s študentskim klubom Groš, ZKD Grosup- lje, Knjižnico Grosuplje, ZelenimValom in direktnim marketingom vseh igralcev. Omenjeno kombinacijo sodelovanja priporočamo vsem ostalim, ki bodo kakorkoli poskušali nastopiti ali se predstaviti v Grosuplju. Zdi se mi pomembno, da pri snovanju idejne zasnove gledališke predstave gledaš stvarem naravnost v obraz. Soočiti se je bilo treba s tako različnimi osebnostmi, scenami, težavami in tu ni izhoda. Ni povratka nazaj. Delaš z ljudmi. Kako jih pridobiti zase? Kako jim polepšati večer? Kako jih nasmejati? In kako združiti vso interno in eksterno ekipo ljudi? Prva in edina ideja je bila odločitev o režiji komedije. Čeprav jo sodobna umetnost pošilja v kot in želi na oder postaviti nekaj več kot le komedijo. Po njenih merilih so ustrezne le igre z metalnim žanrom »biti navzven in na noter globok, težek in filozofski, da lahko vsak izmed nas najde svoj odgovor, saj poznate: svoboda govora in dejanj«. Pa vendarle me je k preprostosti povlekel duh časa. Vse preveč je razpredenih filozofskih misli in manjkal je nek živahen vložek, neka slajša razvada, brez naprezanj misli — sproščenost. Zato tudi izbor dela angleškega avtorja Johna Grahama, ki je zavohal potencial bleščečih prividov—ustvarjanje iluzije v realnosti družabnega življenja. Ob tem pa ni padel v past in zapovedal izstop iz sveta realnega videza. Saj bi potemtakem tudi on izgubil občutek za humor. Všeč mi je bila njegova ideja in tako smo tekst malce prikrojili, dodali, postavili v lokalno okolje in vztrajali pri načelu preprostosti. Kajti inteligenca in razum se začneta prebujati s smehom. Glasen smeh je znamenje tega začetka. Je znamenje za neumnosti, nesmisle, fantazijo, pa vendarle tudi resničnost, če smo pri tem iskreni. Osmišljanje igre je sadove obrodilo že na vajah, kjer smo bili deležni veliko smeha, in to je bila tudi dobra antistresna terapija, saj od njih nismo odhajali zagrenjeni in utrujeni, ampak sveži ter polni novih domislic. Igralska zasedba je po dolgem odmoru dala od sebe zadnje moči atomov in odigrala zadnjo predstavo tako, kot se za profesionalce spodobi. Tudi tokrat so izpolnili vsa moja pričakovanja ter potrdili vse napore, vaje in usklajenosti, katerim smo namenili svoj čas. Verjamem, da bodo obrazi in nastop igralcev: Tomaža, Vide, Špele, Aleša, Andreje, Bojana, Alvine, Mihata, glas Jasmine in tehnične ekipe Andreja in Petra še dolgo bdeli v naših srcih in mislih, saj so polepšali večere mnogim od nas. V mojem so naredili nepozaben vtis in naredili pečat, ki me bo vedno spominjal na znani rek: v slogi je moč! ♦ Misli Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod. William Shakespeare Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka. Arabski pregovor Besede, ki jih nismo izrekli, so cvetovi molka. Japonski pregovor Kulturno društvo Dobrepolje, PEVSKI ZBOR PONIKVE Vas vabi na svoj LETNI KONCERT z gostom ki bo v soboto, 17. 11. 2007, ob 19.00 v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Po koncertu predstavitev Ex Tempore Podgora 2007 in pogostitev v prostorih upokojencev. Vljudno vabljeni! Kultura Vabljeni na likovno ustvarjanje po aborginski in keltski glasbi, kjer likovno predznanje ni obvezno! Mentorica: Mojca Planine, prof. likovne pedagogike Organizira: Td Podgora, kulturna sekcija Kdaj: sobota, 17. november 2007, s pričetkom ob 9. 30 uri Kje: Jakličev dom, v prostorih upokojencev Cena celodnevne delavnice z DDV znaša: 20 EUR. V ceno je vključeno: mentorstvo, material za ustvarjanje, malica in napitki Za izhodišče bomo vzeli aboriginsko in keltsko glasbo, kjer se primarnost naravnih elementov (vode, vetra, ognja, zemlje) še posebej izrazito zaznava. Skozi zvoke in ritme glasbe bomo vključili tudi čutno zaznavo giba (ples). Cilj kreativne delavnice je povezava treh zvrsti umetnosti: glasbe, plesa in likovne umetnosti. Te čutne zaznave in povezave bomo izrazili skozi slikanje z akril-nimi barvami na trdo podlago. Več o podrobnostih pa na sami delavnici. Za nastala likovna dela bomo poskusili poskrbeti razstavo v Jakličevem domu, v kolikor bodo udeleženci delavnice pristali na sodelovanje pri razstavi s svojimi deli. Ker je število omejeno, prosimo za čimprejšno potrditev na telefon: 041-603-885, oz. pisno s poslano izpolnjeno prijavnico na Td Podgora, kulturna sekcija, Podgora 28, 1312 Videm-Dobrepo-lje. Ime in priimek: ............................................................. Naslov: .............................................................................. Poštna št.: .............................Občina: .................... Telefon:...................................Elektronski naslov: Želim prejemati vabila na prireditve, ki jih organizira Td Podgora: DA NE (obkroži) Preiskusite svoje skrite potenciale na malce drugačen način in pri tem odkrijte nekaj novega v sebi. Ne verjamete? Dovolite nam, da Vam dokažemo. Zahvaljujem se vsakemu izmed vas in Vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi slikarskega srečanja EX TEMPORE PODGORA 2007 in Vas tudi v prihodnje vabim, da boste s svojo podporo ponovno pristopili k nam in tako plemenitili dobrepoljski projekt kulturnega značaja. Likovni ustvarjalci in strokovna komisija so odšli z imenitnimi vtisi in se že veslijo ponovnega snidenja. Kot vidite, naše in vaše stopinje ne počivajo, ampak se družijo v mislih z ostalimi. Za prijetnejši začetek v prihajajočih dneh Vam v spodbudo in zahvalo želim, da kot jesenski listi plešete in se vrtite, se kot kralji in kraljice neba podite, zibate v zraku in igrate na zemlji brez meja. Kakšne so vaše sanje, odkrijte in povejte na glas. Pri tem se ozrite. Razprite še dlani in jih ujemite; te sanje, ki v dlani v resničnost se spremenijo. Tudi z našega neba padajo; sanje. Tudi na vašem nebu so; zato le verjemite vanje. TD Podgora, kulturna sekcija, Saša Strnad november 2007 Kultura 21 Zgodba: V mondenem letovišču se prepletejo zgodbe »velike« Amerike. Vstopate v naelektrena občutja naključnih zgodb: v družino malega genija Tedija, v medeni teden zakonskega para Glass, ki je le še kulisa za odmik od starševskega nadzora, v zgodbo dveh sošolk, Ginnie in Selene, ki nam lahkotno slikajo »ameriški sen«. Vsi smo slišali zanj, nihče med nami ga ni živel, nihče med nami ga ni nikoli »zares« videl ^ prav tako kot tudi rib bana-naric ne. Dialogi »dopustniškega« dneva razkrivajo ozadje dogajanj vseh udeleženih in njihovo napetost praznijo, pojasnjujejo ter vodijo v logično razrešitev. Dan v hotelu je kraj usodnih presečišč njihovih življenjskih zgodb. Predstava je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo in najboljšo stransko moško vlogo na Linhartovem srečanju osrednje slovenske regije. Sanjajte z njimi Ameriko tudi vi! ❖❖❖ Leta 1948 Jerome D. Salinger objavlja kratke zgodbe. Leta 1950 jih izda z naslovom the Great day for Banana fisch. Leta 2004 Goran Gluvič dramatizira tri izbrane zgodbe. Leta 2007 jih Gledališče GGNeNi uprizori. V maju 2007 so zaključna predstava izbora najboljših predstav osrednje regije; igralca Larisa Daugul in Luka Gluvi pa nagrajena za odlično igro. Ribe bananarice bomo v Vidmu-Dobrepolje lovili po Salingerjevih navodilih z nabojem Gledališča GGNeNi v soboto, 15. decembra 2007 ob 19:00 na odru Jakličevega kulturnega doma v Dobrepolju. Cena vstopnice 6EUR, šolajoča mladina 3EUR. Ritem duha 2007 in TIANA V soboto, 20. oktobra 2007, se je v Mariboru, v dvorani Leona Štuklja dogodil festival ritmične in duhovne glasbe RITEM DUHA 2007. Na njem je nastopila tudi Tina Gačnik iz Zdenske vasi, pod umetniškim imenom TIANA s skladbo Knjiga vseh knjig (Leon Oblak/Leon Oblak/Bor Zuljan). Prejela je dve nagradi; nagrado za najboljšo debitantko in 3. mesto po mnenju strokovne žirije. Pripravila: Špela Nose Foto: Benjamin Pezdir Tino sem prosila, da bralcem občinskega glasila zaupa kakšno sočno podrobnost. Zakaj si se prijavila na festival Ritem duha? Omenjeni festival je bil letos že 6. po vrsti in vsako leto je boljši. Hotela sem narediti korak naprej v glasbi in teksto-pisec Leon Oblak me pri tem ves čas močno spodbuja. Ker oba čutiva hvaležnost do Boga, nisva dolgo pomišljala. Odločila sva se, da ustvariva poslušljiv in kvaliteten izdelek. Kako bi opisala festival Ritem duha? Dogaja se v dvorani Leona Štuklja v Mariboru, njegov idejni vodja pa je Matjaž Knez. To je dogodek, ki združuje vesele, dobre, glasbe in zabave željne ljudi. Hkrati pa pomaga ustvarjati nove pesmi, ki opevajo Boga in ljubezen, skratka nič kaj takšnega, kar bi posamezniku lahko škodovalo. Festival pomaga rušiti tabuje duhovne glasbe v slovenskem nacionalnem glasbenem prostoru. Pojavljaš se pod imenom TIANA; zakaj? TIANA je t.i. umetniško ime, ki nosi s sabo lep pomen. Tiana v Grščini pomeni »princesa« in v malagaščini »ljublje- na«. Ideja o nadimku ima numerološke korenine. Avtorja skladbe sta bila nad imenom navdušena in tako sem zdaj TIANA. Kdo je avtor pesmi? Avtor besedila in glasbe je Leon Oblak, ki je za svoje delo prejel že kar nekaj lepih nagrad, med drugim nagrado za najboljše besedilo na slovenski popevki 2006, na FeNS 2003 itd. Za aranžma sva poprosila Bora Zuljana, bivšega kitarista skupine Šank Rock in aranžer-ja številnih znanih skladb. O čem govori pesem? Pesem govori o knjigi vseh knjig, o Svetem pismu ter o božji besedi, ki se me dotakne in mi v življenju kaže pravo pot. V refrenu se zahvalim Bogu za spoznanje vseh presvetih skrivnosti in za studenec žive vode modrosti. Leon se je res potrudil in spisal globoko in pomenljivo besedilo. november 2007 Kultura 23 Kako si se počutila na odru, je bilo kaj treme? Ves čas od priprave na snemanje do čakanja na rezultate razpisa in do samega festivalskega dne sem se trudila, da bi dogodek dojemala kot nekaj veselega, sproščenega brez tekmovalnega pristopa. Zato sem bila na odru sproščena in nasmejana. Hvala spremljevalnim vokalom Mihi in Boštjanu Kaduncu, Katji Meglen, Mirjam Hočevar in Špeli Nose, ki so podprli moj glas in obogatili nastop. Prejela si kar dve nagradi; pričakovano ali ne? Kakšni so bili občutki? Dobila sem nagrado za naj debitant- ko in 3. nagrado strokovne žirije. Priznam, da nisem pričakovala dveh nagrad. Močen aplavz, ki me je pospremil na oder, se mi je zdel tako oddaljen, a zelo prijeten. Dogajanje sem v resnici dojela šele takrat, ko so začele padati čestitke in pohvale in poljubčki publike, ter intervjuji in kamere. Vesela sem, da sem se dokazala avtorjem skladbe, da sem razveselila publiko in prižgala lučko ponosa v domači ekipi, ki me je spodbujala pod odrom. Hvala vsem, ki so glasovali zame; v dvorani ali doma! S seboj si imela tudi avtobus navijačev; od kod ideja? Zakaj pa ne? Podpiram vso pozitivno naravnanost do življenja. Omenjeni festival je tisto pravo, ki povezuje. Z idejo o avtobusnem prevozu se je strinjal župan g. Janez Pavlin in me pri projektu močno podprl; prvič s tem, da mi je občina v celoti krila stroške prevoza in drugič s tem, da si je vzel čas in tudi sam prišel na festival. Najlepša hvala za podporo! Zal mi je edino za to, da smo morali avtobus polniti še iz občin Grosuplje in Lj. — Polje, saj zanimanja za festival med Dobrepoljci kar ni bilo, kljub mojemu povabilu in brezplačnem avtobusnem prevozu. Na splošno je festival s krščansko vsebino v naši dolini nepoznan. Preveč se zapiramo sami vase in premalo si upamo. Na tem mestu bi se zahvalila tudi pekarni BLATNIK, ki je navijačem potešila lakoto s sendviči, saj je bila pot do Maribora kar dolga. Kakšni so tvoji glasbeni načrti? Te bomo tudi drugo leto videli na festivalskem odru? Trenutno delam na drugem glasbenem projektu, ki pa naj ostane zaenkrat še skrivnost. Če bo le čas, zdravje, volja in denar, se bom udeležila še kakšnega festivala. Brez podpore pa seveda ne gre. Hvala moji družini, ki me podpira in prijateljem, ki verjamejo vame. V intervjuju za tednik Družina sem napisala: »Glasba je kot nekalorična, okusna in visoko energijska čokolada — pojedla bi jo na tone!!!« ♦ Tina Gačnik — TIANA v oddaji HRI-BAR V soboto, 13. oktobra 2007, se je v oddaji HRI-BAR na prvem programu TV SLO predstavila domačinka, pevka Tina Gačnik — TIANA. Občinstvo je navdušila s pesmijo La isla bonita. Vodi- telj Sašo Hribar pošilja vsem Dobre-poljcem prav lep pozdrav. Med pogovorom pred oddajo je naštel skoraj vse okoliške hribe in vasice ter opisal zanimive trenutke, ki jih je preživel pri nas in v oddaji zatrjeval, da pri nas rastejo najlepši in najboljši jurčki. Vsi, ki ste oddajo zamudili in vam je Hribarjev humor pri srcu, si jo lahko ogledate v arhivu oddaj na spletu www.rtvslo.si/hribar/. Učna ekskurzija v slovensko Istro Člani društva gobarjev Štorovke smo se odpravili na učno ekskurzijo po slovenski Istri in na obisk h Koprskemu mikološkemu društvu gobarjev slovenske Istre. Tekst in slike: Slavko Pajntar (Pinki) Pot nas je vodila iz Vidma preko Krke s kratkim postankom na Rav-berkomandi, kjer smo se okrepčali s kavo. V Kopru sta nas pričakala člana gobarskega društva Koper. Prijetno presenečenje je bilo že na avtobusu, saj nas je članica Kopra postregla s svežimi domačimi krhkimi flancati. Pot smo nadaljevali do Sečovelj, kjer smo si ogledali najstarejše soline na slovenskem. Sol pridelujejo še na prvoten način. Ob izčrpni razlagi vodičke o solinah, obisku njihove trgovine in ogledu kratkega filma, smo si ogledali še park kaktusov družine Grašič. Lastnica nam je lepo predstavila njihov zaklad. Ogled kaktusov je bil enkraten. Pot nas je peljala do Pirana, kjer smo si ogledali cerkev in druge znamenitosti tega obmorskega kraja. Potovanje smo nadaljevali čez mesto Koper ter luko, kjer smo ob odlični razla- gi g. Cirila, člana Koprskega društva, zvedeli vse o znamenitostih mesta in Luke Koper. Nadaljevali smo pot v zaledje Kopra, v osrčje Šavrinskih gričev, kjer pridelujejo najboljši Refošk. V majhni vasici Movraž, tik ob hrvaški meji, so nas pričakali ostali člani Koprskega gobarskega društa ter nam pripravili prisrčen sprejem. Pogostili so nas z odlično gobjo malico, kapljico domačega vina in ostalih sladkih dobrot. Po pogostitvi smo se odpravili z ga. Marijo, bivšo učiteljico, na gobarsko učno pot. Ob nepozabni in izčrpni razlagi ga. Marije smo si ogledali krasno pokrajino, ki se razlega ob sami meji s Hrvaško. Videli smo zanimiv naravni most, zapuščene terase, kjer so v starih časih pridelovali trto Malvazij,o in razna naravna, v kamnu izdolbena napajališča vode za živino. Po približno dveh urah hoje so nam člani kulturnega društa Movraž s Šavrini in Šavrinkami Naravni most Mladi s pesmijo po učni poti november 2007 Iz društev 25 pripravi kratek kulturni program z njihovo domačo glasbo. Čas je hitro mineval v tako prijetni družbi, morali smo se posloviti od Šavrinov in Šavrink ter lepe vasice Movraž. Napotili smo se še v vas Lopar, ki leži tik nad koperskim in tržaškim zalivom na nadmorski višini 280m/n. Domačini mu šaljivo pravijo oslovski hrib, kjer smo si ogledali še krajevni etnološki muzej »Hiša od Bardinca« in si ob odlični razlagi gospe Dorine ogledali še Istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko. Po konča- nem ogledu smo se odpeljali v kraj, osrčje najboljšega Refoška Marezi-ge. Ob druženju in slovesu sorodnega društva Koper so nam večer popestrili še z narodno glasbo Ša-vrinski godci. Ob slovesu smo obljubili, da se v te kraje še vrnemo, saj smo si ogledali šele desetino učne poti, ki jo gobarsko mikološko društvo Koper pripravlja v sodelovanju z lovci, gozdarji, šolami in krajani ob pomoči občine Koper in Luke Koper. Lepo vreme in vzdušje je bilo nepozabno. ♦ Dorina in člani v istrski čni kuhinji Frenk na prepovedanem območju solin Šavrinski godci (sliki zgoraj in spodaj) Strokovna ekskurzija gasilcev GZ Dobrepolje Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Gasilska zveza Slovenije je za letošnjo temo aktivnosti določila evakuacijo in reševanje iz ogroženih prostorov. Jože Lenarčič, GZ Dobrepolje Skupno s civilno zaščito Slovenije so v Novi Gorici pripravili različna posvetovanja, vaje in tekmovanja. Tudi v naši gasilski zvezi in društvih so gasilci pripravili različne aktivnosti: dneve odprtih vrat po gasilskih domovih, obiske na osnovnih šolah in vrtcih ter sodelovanje z mladino. Po društvih se izvajajo različne operativne vaje, skupna vaja za vsa društva pa bo letos v nedeljo, 28. oktobra, v Strugah. Gasilska zveza Dobrepolje je pripravila tudi strokovno ekskurzijo za svoje člane. Namen te ekskurzije je seznanitev z gasilsko zgodovino po različnih slovenskih krajih in tudi z opremljenostjo ter delovanjem drugih društev. Izkoristili smo lepo predzadnjo soboto v oktobru in se odpravili proti Štajerski. Znano je, da so Štajerci med najbolj zagretimi gasilci. Nekaj te zagnanosti smo hoteli videti in občutiti tudi mi. Najprej skozi oko zgodovine. Ustavili smo se v majhnem in lepo urejenem kraju Vransko. Ne bi si mogel misliti, koliko zanimivih stvari lahko tukaj vidiš. Najprej smo se ustavili v gasilskem muzeju, ki deluje od leta 2000. Na 250 m2 površine nam nudi resnično bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebno znamenitost predstavljajo vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja. Vsi eksponati so skrbno obnovljeni ter razstavljeni tako, da obiskovalec lahko dobi natančen vpogled na ta del slovenske tehnične dediščine. Prijazni domačin nas je popeljal po osrednjem trgu, nam opisal zgodovino kraja in pokazal zanimive stavbe, saj je kraj omenjen že leta 1123 kot pomembno križišče cest, po katerem je vodila znamenita pot Dunaj-Trst. Legenda pravi, da je na tem kraju nekoč bilo jezero, kjer je živelo veliko vran in naselje so poimenovali po teh prebivalkah. Ogledali smo si farno cerkev Sv. Mihaela, ki tudi datira v leto 1123. V njem je znameniti oltar F. Robba. Z ogledom smo nadaljevali v muzeju motociklov. Na površini 400 m2 je prikazan razvoj in zgodovina motociklizma od začetka 20. stoletja do 60-ih let. Zbirka sestoji iz približno 100 motociklov s posebnim poudarkom na vozilih tovarne Puch, ustanovitelja Janeza Pu- ha. Zastopane so znamenite tovarne DKW, BMW, NSU, Tomos in še mnoge druge. Resnično vredno ogleda. Nadaljevali smo do prelepega mesta Slovenske Konjice. Ta kraj resnično živi za turizem. Že leta 1996 mu je bil podeljen laskavi naslov najbolj urejenega kraja v Sloveniji. Zgodovina Slovenskih Konjic je izredno zanimiva, kraj je omenjen že leta 1146. Tvori ga staro mestno jedro z zanimivimi stavbami in veliko cerkvijo, poleg nje pa so domačini postavili velik kip sv. Florjana, saj so bile Slovenske Konjice večkrat ogrožene z velikimi požari. Kraj nudi bogato kulinarično ponud- november 2007 Iz društev 27 žički kartuziji. Ruševine naše največje kartuzije stojijo za obzidjem v skriti dolini reke Žičnice. Kartuzija je, kljub delni ohranjenosti, s posameznimi arhitekturami in ruševinami ključni objekt v vrsti evropske kartuzijanske arhitekture in izjema za slovensko ozemlje. Ustanovljena je bila leta 1160 pod Otokarjem III. Traungauskim. Znotraj obzidanega kompleksa izstopa vitek, rekonstruiran obod cerkve sv. Janeza Krstnika. Cerkev je bila posvečena že deset let po ustanovitvi samostana. V 15. st. so jo gotizirali. Vidni so tudi križni hodniki. Zunaj samostana je v 15. st. nastalo poslopje Ga-stuža, verjetno ene najstarejših omenjenih gostiln v Srednji Evropi. Zička kartuzija je zaradi svojega preko 600 letnega obstoja doživela veliko vzponov in bo v veliko prijetnih lokalih in turističnih objektih. Pridelujejo izredno kvalitetna vina, ki so zaznamovana z vinsko cesto z osrednjim Zlatim gričem, kjer se nudi izredno lep razgled po celotni okolici. Obiskali smo kolege gasilce v domačem gasilskem domu. Konjiški gasilci imajo že dolgo zgodovino, saj organizirano delujejo že od leta 1873. Društvo so ustanovili samo štiri leta za prvim v Metliki. Seveda imajo v tako dolgi dobi tudi nekaj pokazati. Vse to pa lahko vidimo v njihovem velikem muzeju, ki je edinstven v Sloveniji. Tu je razstavljenih preko 1000 eksponatov iz različnih časovnih obdobij 19. in 20. st. Ti so ločeni na deset tematskih zbirk, od tehnike, opreme, uniform, oznak, činov, odlikovanj, pokalov, praporov do zbirke iz življenja zaščitnika gasilcev sv. Florjana. Po ogledu muzeja smo si ogledali tudi njihov dom, ki na tem mestu stoji že 100 let. Z različnimi dodelavami so prišli do zelo lepih prostorov, ki nudijo odlične pogoje za različne gasilske dejavnosti. Poveljnik nam je razkazal njihovo opremo ter vse gasilske avtomobile za različno uporabo na požaru. Skupaj jih imajo sedem. Poudaril pa je, da so pri njih vedno v ospredju ljudje. V tem domu so se kalili gasilski značaji, tovarištvo in disciplina. Kot zlata nit in žila življenja je iz roda v rod rasla predanost prostovoljstvu in spoštovanju vrednot gasilstva. Poleg tega pa je dom postal zakladnica gasilske dediščine, ki krepi sedanjost in bodočnost. Zapustili smo Slovenske Konjice in se odpravili proti Zičam in naprej po dolini Sv. Janeza Krstnika proti znameniti padcev in s tem tudi obdobij, od romantike, gotike, preko renesanse do baroka, kar se opazi tudi na celotnem kompleksu. Na žalost pa je takratni cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje kartuzije in počasi je začela propadati. Naslednja postojanka naših ogledov je bilo mesto Ptuj, ki je najstarejše poseljeno mesto na Slovenskem. Leži na obeh bregovih reke Drave in je bilo že v rimskih časih pomembna naselbina. Tukaj so se križale poti vseh zavojevalcev v dolgi zgodovinski dobi in mnogo te zapuščine se je ohranilo vse do današnjih dni. V določenih obdobjih je mesto doživljalo pravi gospodarski in kulturni razcvet. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki je še vedno lepo ohranjeno z vsemi znamenitostmi pretekle dobe. Velja omeniti minoritski in dominikanski samostan, na osrednjem Slovenskem trgu pa stoji proštijska cerkev sv. Jurija, katere predhodnica je bila postavljena na tem mestu že v 4. st. Pred njo stoji znameniti Orfejev spomenik, ki so ga postavili uglednemu meščanu iz 2. st. Marku Avreliju Veru. Na Mestnem ali Florjano-vem trgu stoji kip sv. Florjana, ki so ga postavili leta 1745, po velikem požaru. Povzpeli smo se tudi na mestni grad, kjer smo si v pokrajinskem muzeju ogledali vse znamenitosti, od viteške dvorane do bogatih etnoloških zbirk. Pot smo nadaljevali po znani jeruzalemski vinski cesti, ki nudi čudovit pogled na ta del Prlekije z vinskimi griči, kjer se pridelujejo najboljša vina v Sloveniji. Preko Ljutomera in Veržeja smo prispeli do meje Prlekije na reki Muri, kjer stoji znameniti Babičev mlin. Je edini ohranjeni mlin s plavajočim vodnim kolesom na reki, ki poganja valjčni mlin, zgrajen leta 1924. Tu je tudi možnost nakupa različnih vrst moke, ki ga meljejo iz različnih žit, pridelanih v okolici. Dan se je že nagibal k večeru, ko smo naše oglede zaključili na domačiji v Klju-čarovcih, ki je znana po vzreji najboljših kasačev v Sloveniji. Ogledali smo si hleve s plemenitimi konji, trenutno jih imajo preko štirideset. Dan smo zaključili kar v njihovem gostišču, v katerem nudijo doma pridelano kvalitetno hrano in pijačo. Vsak izmed nas je preko dneva lahko našel zase ali pa za svoje društvo marsikaj zanimivega in uporabnega. Nabrali smo si tudi nekaj prospektov, da jih doma v miru pregledamo. Mogoče se nam bo utrnila še kakšna ideja in si še kdaj ogledamo kraje in znamenitosti iz naše poti. Morda si bomo vzeli tudi malo več časa za temeljitejše oglede, saj si mi zaradi natrpanega programa nismo mogli ogledati vsega, kar ti kraji nudijo. Na naši poti smo videli marsikaj zanimivega, ugotovili, da so gasilci na tem koncu izredno delavni, imajo lepo urejene domove in bogato opremo. Mogoče je ta ekskurzija tudi vzpodbuda za naše nadaljnje delo in boljše vrednotenje prostovoljnega gasilstva. ♦ Mladinsko društvo bobrepolje En lep MDD-jevski pozdrav! Tako je, da me dandanes veliko ljudi, ki jih srečam v svojem mladostniškem življenju, vpraša: »Kaj pa kaj dogaja v klubu?« »A vi ste še živi?« Na oba odgovora lahko odvrnem pritrdilno, čeprav je včasih potrebno, da nas tudi obiščete, da zaznate in začutite naše vdihe in izdihe življenja. Priznam, veliko je papirnatega dela, sestankovanja UO-ja, preden sploh pride kaj učinkovitega dela na plan. Potem se pa to delo zopet prelevi na papir, pošlje ga. urednici Našega kraja in sedaj ste vi na vrsti, da ga podrobno in z veseljem preberete. Potem veste, da smo še vedno živi. :) Štrom za dom Piše: Tomaž Šuštar_ Začeli smo. Pri krožku za začetnike smo izdelovali utripalnike. To je preprosta naprava, sestavljena iz najosnovnejših elementov, ki poskrbi, da dve diodi izmenično utripata. Hitrost utripanja se da tudi nastavljati. Vsak je lahko naredil svojo napravico. Vnaprej bomo poskusili razložiti, kako delujejo svetlobni senzorji. Pri skupini, kjer se zbirajo nekoliko starejši, pa smo se lotili mikrokrmilnika. Nameravamo izdelati razvojno okolje, kar pomeni, da bomo na ploščico »pri-lotali« mikrokrmilnik, zraven pa še par drugih elementov, ki so potrebni, da mi-krokrmilnik pravilno deluje. Nato se bomo naučili mikrokrmilnik programirati, nakar ga bomo poskusili povezati še z računalnikom. Krožka potekata vsak drugi ponedeljek v osnovni šoli na Vidmu, ob pol šestih za začetnike in ob osmih za profesionalce. Če si v dvomih, da bo stvar za profesionalce morda pretežka zate, se ne sekiraj, ker je tudi ta stvar zastavljena či- sto poljudno. Datumi naslednjih treh srečanj so 5. 11., 19. 11. in 3. 12. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. V novembru bomo organizirali tudi ekskurzijo. Kam in kako gremo, se še ne ve. Gotovo pa je, da gremo. Priporočam, da sem in tja priklikate na www.zelnik.net, kjer se bo gotovo kmalu pojavila kaka novica o ekskurziji. Več o projektu si lahko preberete na http://www.zelnik.net/strom. Projekt podpirajo: Občina Dobrepolje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Conrad d.o.o., HTE d.o.o., Terna d.o.o., Osnovna šola Dobrepolje in Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana. Osnovnošoslki ples Kot ste že nekateri zasledili, je 12. 10. v klubu potekal »ples za osnovnošolce«! Ples je bil namenjen vsem šolarjem 7., 8. in 9. razreda. Začeli smo ob 19.00 in razigrano zaključili ob 23.00 uri. Zaba- vali smo se v krogu res zagnanih šolarjev in tako preživeli zanimiv in nasmejan večer! Naš skupni čas smo popestrili z različnimi igricami (copat, povšter tanc, guma, ...), navsezadnje pa tudi s plesom in glasbo, za katero je poskrbel zagnani DJ DECO. Vsak obiskovalec je imel možnost, da je izrazil svojo glasbeno željo in jo zapisal na »list glasbenih želja« (ta pa je bil stalno popisan in želja seveda uresničena!). Na ples smo dali poudarek, da vsaj za trenutek pozabimo na šolo in se skupaj pozabavamo! (Po končanem plesu sodeč, se nam je to tudi posrečilo!) Nastja Pugelj Poplava ... V začetku meseca je ob preobilici padavin zalilo spodnje prostore Mc Siona (v skladišču pod stopnicami je bilo 8 cm vode). Kljub temu, da se je takoj začelo z evakuacijo lesenih in ostalih predmetov na višje položaje in črpanje vode ter izsuševanje (izčrpali smo 22500 l vode iz jaška pre Mc Sionom), je taka poplava pustila svoje posledice. Na plesišču nam je dvignilo laminat in spodnji del DJ-odra je začel gniti. V prihodnosti upamo, da bomo nastalo materialno škodo lahko popravili in predvsem ugotovili vzrok, zakaj je prišlo do take poplave. Irena Zakrajšek □ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam ^ ^ Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Sedim in brskam po spominih. In kaj sem ugotovila? To, da čas res hitro beži. Za nami je mesec oktober in z njim zadnji izlet, ki smo ga imeli v Kostanjevico. Kot veste, je bil to zahvalni izlet s sveto mašo. Saj smo med letom prevozili kar nekaj kilometrov po naši lepi Sloveniji in enkrat v tujini. Po vsakem izletu, ko smo se zvečer vrnili domov, so bile moje zadnje besede: »Hvala bogu, pa smo se srečno vrnili.« Za izlete v naslednjem letu, pa se bomo odločali v januarju 2008. Da se bomo lažje odločili, izrazite svoje želje svojim poverjenikom. Saj je še veliko neobiskanih krajev, ki so vredni ogleda, samo spomniti nas morate nanje. Bliža se 1. november, DAN MRTVIH. Verjetno ni ni- kogar, da ta dan ne bi obiskal pokopališča, se ustavil ob grobu svojih domačih, prijatelja ali znanca, in jim v spomin prižgal svečko. V podzavesti se vprašaš: »Bog ve, kdaj sem na vrsti jaz...« Že naslednji trenutek se zaveš, da moraš naprej živeti za žive. V mesecu novembru praznujemo Martina. Tudi letos bomo imeli martinovanje, to je 10. novembra, s pričetkom ob 19.00 uri. Naj vam še povem, da pridejo ta večer k nam v goste prijatelji iz DU Šentvid pri Stični. Veselim se snidenja z vami in z njimi. Škrjančki se že veselo pripravljamo na naš samostojni koncert, ki ga bomo imeli 24. novembra. Lepo vabljeni!!! ♦ november 2007 Iz društev 29 Sožitje V letošnji pomladi in poletju je Zveza Sožitje organizirala raznovrstne poletne tabore za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je za udeležence organiziralo prevoze ter prostovoljce, ki so spremljali osebe z motnjami v duševnem razvoju. Helena Sečko, prostovoljka Društva Sožitje Grosuplje Od 13. do 20.4.2007 je v Počitniškem domu Zgornje Gorje, ki leži v prijetni gorenjski vasici Zgornje Gorje pri Bledu, potekal Pevsko-glasbeni tabor, kjer se je veliko dogajalo. Na taboru so se udeleženci lahko udeležili delavnice petja, spoznavali svoj glas, prepevali slovenske ljudske in narodno-zabavne pesmi ob zvokih kitare, izvajali solo petje ob ka-raokah in spoznavali različne kulture in glasbo. Preizkusili so se tudi v igranju na različne inštrumente ter v izdelovanju le-teh. Ob vsem tem so se tudi veliko sprehajali v naravi, imeli večerne zabave ob ognju in plesu, se veliko pogovarjali in tudi počivali. Imeli so tudi indijanski večer, na koncu pa so se med seboj tudi obdarili. Od 7. do 14.7.2007 je potekal Doživljajski tabor v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Izoli. Na taboru so udeleženci preživeli teden dni v družbi svojih prijateljev, kjer jih je čakalo veliko presenečenj in novih izkušenj. Na taboru je bilo zelo veselo, veliko so se smejali in spoznavali nove prijatelje s katerimi so se nato tudi veliko družili. Od 10.7. do 17.7.2007 je na morju v Domu ZLRO v Špadičih pri Poreču potekal Doživljajski tabor. Udeleženci so preživeli teden dni na morskem zraku s svojimi prijatelji, kjer so veliko plavali, plesali, poslušali glasbo, se smejali in zabavali. Od 14.7. do 21.7.2007 ter od 21.7. do 28.7.2007 sta na Turistični kmetiji Zgornji Zavratnik v Lučah potekala Doživljajska tabora, kjer so udeleženci uži- vali v naravi in v okviru sprehodov spoznavali in občudovali okolico z vsemi njenimi lepotami. Sprehodili so se do Logarske doline, se veliko ukvarjali z različnimi rekreativnimi in športnimi dejavnostmi (sprehodi, jutranja telovadba), slikali, ustvarjali razglednice, peli, plesali in se ob vsem tem veliko zabavali ter družili ob družabnih igrah. Od 4.8 do 11.8.2007 je potekal Doživljajski tabor v Centru za usposabljanje Elvire Va-tovec v Strunjanu. Na taboru so se udeleženci zjutraj najprej uredili, dopoldnevi pa so bili namenjeni kopanju. Po kosilu in počitku so se ukvarjali s slikanjem in izdelovanjem nakita, v popoldnevih so se ponovno sprehodili do morja, večeri pa so bili namenjeni poslušanju glasbe in plesu. Obiskali so tudi Piran in se z ladjo popeljali po morju, imeli pa so tudi piknik. Od 18.8. do 25.8.2007 je v CŠOD, v Domu Soča v Tolminu potekal Plesni tabor, kjer so se udeleženci učili novih plesov, obiskali Tolminska korita in Hudičev most ter se ohladili v Soči. Veliko pa so tudi ustvarjali, se zabavali in ukvarjali s športom. Na vseh taborih je bilo poskrbljeno za bivanje in prehrano udeležencev. Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepo-lje pa je 8.9.2007 organiziralo tudi enodnevni izlet v dolino Soče, in sicer so se udeleženci z avtobusom podali preko Idrije do Mosta na Soči. Popeljali so se tudi z ladjo Lucija in ker je kapitan je pri krmiljenju potreboval njihovo pomoč, so mu nekateri priskočili na pomoč in po-prijeli za krmilo. Na koncu so se sprehodili še okoli jezera in si ogledali nekaj bližnjih cerkva. Obiskali so tudi sirarno, kjer so poizkusili ter kupili sirotko, sir in skuto. Po kosili so odšli še na sladoled in se nato polni nepozabnih trenutkov preko Nove Gorice odpravili domov proti Grosupljem. ♦ Misel Brez tvojega poštenja bo svet manj pošten, brez tvoje dejavnosti bo svet osiromašen, brez tvoje dobrote bo bolj zloben. Berta Golob Lepota, urejenost, pokopališče Letos smo imeli v naši župniji več pogrebov, na katere so prišli ljudje iz mnogih krajev. Tudi mnogi, ki prihajajo v dom starejših, se kar ne morejo načuditi, kako lep je Videm. Nek duhovnik je rekel: »Kot bi prišel v kak kraj v Avstriji.« Franc Skulj, župnik Hvala Bogu, Videm je postal in postaja vedno lepši. Ko bo dokončana še zasaditev, ki da vedno piko na i, bo to kraj, kamor bo lahko prišel še tako zahteven gost, predvsem pa bomo zadovoljni mi. Kraj in njegova urejenost je ogledalo ljudi, ki v njem živijo in delajo. Marsikaj v naši vzgoji še manjka, vztrajno pa napredujemo in malo je ljudi, ki bi še metali odpadke, ogorke cigaret in papirčke po tleh, pulili rože in zasajeno zelenje. Ti pač pokažejo svojo nevzgojenost in majhno kulturo, upamo pa, da se bodo tudi taki prevzgojili. Ker se župnijska cerkev, kapelica sv. Cirila in Metoda ter župnišče in mladinski center nahajajo v samem središču Vidma, sem pred dvema letoma naročil strokovnjakom, naj naredijo načrt za parkovno ureditev in zasaditev okoli teh prostorov. Del zelenega prostora pri kapelici je last trgovine TUŠ, zato smo povabili tudi njene predstavnike. Najprej so bili za, potem se jim je zdelo predrago, zato je izvajalec cene znižal, polovico pa naj bi itak plačalo župnišče. Ko pa so začeli z delom, so preprečili nadaljevanje dela, kar je bilo neprijetno za izvajalca, še bolj pa za mene osebno, saj smo imeli s trgovino vedno dobre sosedske odnose - da ne govorimo o tem, kaj vse smo morali prestati, ko so trgovino pred leti obnavljali, poleg tega pa njihovi tovornjaki, ki dovažajo robo, skoraj redno zapeljejo po naši zemlji, pa tudi parkirajo na našem. Skoraj vsak dan smo tudi v trgovini kot kupci, saj so trgovke zelo prijazne, zato človek toliko težje prenese tako nasprotovanje polepšanju okolice. Pač, zaenkrat je urejen le naš del okoli kapelice, okolica cerkve in delno okolica župnišča. Občina se tudi dogovarja z izvajalcem, da bi uredil še prostor med cesto in pokopališko ograjo ter avtobusno postajo, zlasti ves prostor, ki meji na pokopališče. Radi bi dosegli, da bi bilo pokopališče vsaj do neke mere izločeno iz dnevnega prometa. Te dni mi je rekel šofer, ki je pripeljal avtobus ravno v času, ko smo imeli pogreb, da se je dobesedno skril, tako ga je bilo sram, da je motil pogreb. S pametno zasaditvijo se bo dalo tudi to do neke mere urediti. Ko sem zapisal v naslov LEPOTA, sem začutil, da lepoto ni tako lahko definirati. Pogledal sem v Veliki slovenski leksikon, kaj o lepoti piše v njem. Tudi sam nisem vedel, da je lepota predvsem verski in filozofski pojem. V teologiji smo se učili, da je lepota ena izmed lastnosti Boga, saj je Bog popolna lepota, popolna dobrota in popolna resnica. Leksikon pa pravi: »V stari zavezi je začetnik lepote Bog, vse ustvarjeno pa dobiva lepoto od njega. Doživljanje lepote je torej versko doživetje. V grški filozofiji je lepota lastnost urejenega in dobrega; stvar je lepa v odnosu do celote, vsaka na svoj način. V srednjeveški filozofiji je lepota skupna lastnost stvari in tistega, ki stvar opazuje.« (SVL, 441). Ko torej Videm, središče dobrepoljske doline, dobiva še nekatere dodatke k svoji lepoti, bi pa rad spregovoril nekaj besed o manjši lepoti našega pokopališča, ki je tudi v samem središču, na najlepši in najbolj vidni točki Vidma, poleg župnijske cerkve. Tudi za pokopališče sem šel gledat, kaj piše v leksikonu. Takole pravi: »Pokopališče je ograjen in praviloma parkovno urejen prostor za pokop umrlih, ki duhovno in nazorsko odseva družbeni odnos do njih.« Vsi poznate pokopališče v Ljubljani - Žale, pa tudi mnoga druga, zlasti je lepo urejeno pokopališče v Cerkljah na Gorenjskem. To so res kraji, kjer se človekov duh spočije. Zato je na njih polno zelenja, različnih dreves, grmičevja in podobno. Pri nas pa je pokopališče, žal, bolj podobno kamnolomu in še edina drevesa, ki so ob križu od vsega začetka, nekatere motijo. Ni vse v tem, da postavimo na grob veliko kamna. Eni bi najraje, da bi se sploh ne videlo zemlje ali kaj zelenega in cvetočega. Ob križu so bile včasih velike ciprese, ki se, če niso negovane, zelo razrastejo, zato je ob zamenjavi strokovnjak predlagal, da najmanj smetijo in so najbolj prijazne okolju vitke smreke. Po dvajsetih letih, ker se je ena začela sušiti, so jih morali posekati, na kar je nekdo rekel, da se mu zdi sedaj pa Kristus na križu kar dvakrat slečen. Tudi zaradi tega je bil križ ob viharju porušen, ker ni imelo kaj blažiti sunka vetra. Sedaj so vsajene mlade amorike, ki bodo šle predvsem v višino. Morda bodo res najbližje grobove nekoliko smetile z iglicami, a to je najmanj, kar lahko naredimo in za lepoto je vedno treba tudi malo potrpeti. Potrebno bo misliti, kje in kaj bi se še dalo nasaditi na samem pokopališču ali pa vsaj okoli njega, da bo to postalo vsaj malo podobno parku ali gaju. Hrvati imajo za pokopališče v Zagrebu lepo ime Mirogoj (Gaj miru). Pokopališče je last cerkve, v najemu pa ga ima trenutno občina, ki skrbi zanj. Plačilo ureditve načrtujemo skupaj, upamo, da jo bomo dokončali v splošno zadovoljstvo vseh, saj smo eni in isti ljudje člani župnije in občine, vsi potrebujemo eno in drugo in le v slogi se naredijo lepe reči. ♦ november 2007 Odmevi 31 Misli k pokopališču na Vidmu — Dobrepolje Jože Strgar, univ. dipl. ing. hortikulture in specialist za urejanje vrtov in parkov Videm ima edinstveno priložnost, da ima obsežno pokopališče zraven velike župnijske cerkve. Hkrati je edinstveno tudi po tem, da na njem ni prvin narave. Vse, kar človek lahko vidi, ali doživlja, so bleščeči spomeniki in bleščeč pesek. To že samo po sebi ni svet po meri človeka. Taka pokopališča so razširjena največ v mediteranskem prostoru, kjer drugih možnosti nimajo. Evropska pokopališča, zlasti novejša in tista, ki upoštevajo, da je pokopališče poseben svet, svet, ki zahteva višjo kulturo, so opremljena z ustreznim zelenjem. Pač po meri človeka, ki raje živi in biva v okolju, ki ni zgolj izumetničen. Na pokopališču na Vidmu ne raste nobena rastlina, ki bi se dvignila nad spomenike. Grobovi so sicer lepo urejeni, z množico živega cvetja. A barvitost cvetja je naslonjena na še bolj barvite spomenike. Cvetje pride do veljave, če je umeščeno v prostor kot spremljevalec zelenja. To velja za parke in javne nasade, za vrtove in tudi za grobove. Obilica cvetja brez zelenja je podobno, kakor če bi si navezali kravato brez srajce. Ko je sedaj bila potreba, da se vsaj ob križu pojavi nekaj živega in zelenega, nekaj, kar bi vsaj do neke mere predstavljalo zelenje, je bila izbira kar velika. Posadili bi lahko take ali drugačne kleke (»ciprese«, kakor jih ljudje napačno imenujejo), potem paciprese, brine, tise in še kaj. Vsekakor igličaste rastline in ta- ke, ki ustrezajo majhnemu prostoru ob križu. Izbrali smo omorike, markantne ozko rastoče posebne smreke, ki bodo zaznamovale središče pokopališča. Med vsemi iglavci so najbolj primerne, ker pač najbolj izstopajo, ker najmanj sme-tijo in ničesar ne ogrožajo. Naj to še nazorno ilustriram: Videmsko pokopališče potrebuje zelenje, kakor lačen človek potrebuje hrano. Če bi posadili na primer kakšno » cipreso«, bi to bilo kakor, če bi lačnemu človeku ponudili bonbonček namesto kos kruha. Kako, kje in koliko zelenja bi videm-skemu pokopališču še lahko dodali, da bi bilo lepše, na višji stopnji pokopališke kulture, bolj primerno svetosti kraja, je naloga in stvar temeljne presoje. Teh nekaj misli poklanjam v presojo in nadaljnje odločanje ♦ Na zdravje Slavko Pajntar Društvo gobarjev Štorovke je na povabilo Mikološke zveze Slovenije sodelovalo na snemanju v oddaji »NA ZDRAVJE«, ki jo vodita priljubljena voditelja Jasna Kuljaj in Boštjan Romih. Iz našega društva je sodelovalo kar šest članov, med njimi gospod Janez Pavlin, župan občine Do-brepolje, predsednik društva Slavko Pajntar, Hrovat Alojz, Anica in Tone Tomšič ter determinator mentor Bogdan Tratnik, ki je tudi predstavil in opisal nekaj primerkov prinešenih gob. Seveda se moramo zahvaliti tudi gospe Justi Perko iz Velike Ilove gore, ki nam je posebej za to oddajo pripravila veliko ikebano, iz katere so se mogotile tisti dan nabrane sveže gobe. Mizo na odru je krasila ikebana in vsi, ki jim je ušel pogled nanjo, so bili presenečeni. Jurček, ki je zrasel na veji in ga je nosil Boštjan Romih, je prišel ravno tako iz Velike Ilove gore od Antona Perkota. Sodelovati v taki oddaji je zares lepo, saj je tudi njena gledanost zelo velika. Pomembna pa je tudi promocija, ki smo jo naredili na sami oddaji za našo vas Hočevje in Dobrepoljsko dolino, kajti sodelovali smo v enotnih majicah našega društva. ♦ Piše: Zdravko Marič, dr.med. Izdelek št. 26q-p9: skrita koda - možna nepopravljiva škoda Eno soboto popoldne, lepega toplega dne sem poležaval na soncu pred hišo in bral SMS-e na mobitelu. Čez nekaj minut mi je priletel na obraz velik list, ki je pravkar odpadel z bližnjega drevesa. Nejevoljno sem zagodrnjal in hotel list suniti izpred oči, saj mi je zakrival pogled na zaslon telefona. A ko sem ravno hotel zamahniti z roko, sem opazil, kakšno čudovito barvo in jesensko svetlobo imam pred sabo. Rdeče rumeni odsev, ki je polepšal vse, kar so gledale moje oči, me je v hipu prevzel. Ustavil sem zamah in začel neumorno uživati v lesketanju čarobne svetlobe, ki je žarela pred mojim obličjem. A čez nekaj minut je zapihal lahen jesenski vetrič, dvignil list z mojega obraza in ga ponesel v vrtincu na sosedovo dvorišče. V hipu so vse stvari iz okolice izgubile svoj sijaj, dobil sem občutek, kot da bi svet postal črno bel, taka je bila razlika. »Ne, tega lista pa ne spustim z rok. Tako je lep, da ga moram najti,« sem pomislil, v trenutku skočil iz ležalnika ter se pognal naravnost na sosedovo dvorišče. Ograjo sem zlahka preskočil in stekel čez sosedov vrt, pri tem pa ves čas oprezal za listom, da mi ne izgine pred očmi. Toda, glej ga zlomka; list je pristal na obrazu tete Leonide, ki se je prav tako, kot pred nekaj minutami jaz, sončila v udobnem naslonjaču. Za povrh vsega pa sem se v silnem zaletu proti listu spotaknil v Leonidinega psa pod njenim ležiščem in z vso težo pristal v sosedinem naročju. »Na po-mooooč,« je zavpila od strahu. Pes se je ustrašil in me ugriznil. »Kaj pa počneš, Zvone?« me je nadrla. Že tako ali tako si nismo bili preveč dobri. Leoni-da je bila vdova in upokojena, zato ni imela drugega dela kot skrbeti za psa in oprezati za napakami, ki jih zagrešimo njeni sosedje. »Tole sem prišel iskat,« ji odvrnem, vzamem list z njenega čela in se odpravim proti domu. A kmalu zaslišim nejevoljen glas: »Tako pa ne bo šlo, bom poklicala policijo, da vidijo, kako si čez ograjo in vrt vdrl na moje dvorišče, prestrašil psa in prestra- šil in poškodoval še mene.« Kar stisnilo me je pri srcu; mene je ugriznil njen pes, ona pa me bo prijavila policiji. Z listom v roki sem se prijel za glavo in pri tem nehote delno zastrl pogled s prečudovito listno barvo. Kar naenkrat sem sosedovo teto v ozadju pastelne svetlobe videl v čisto nasprotni luči. Simpatično, pomirjujočo in privlačno. Nisem mogel verjeti, kakšno moč ima lahko odtenek zlivajočih jesenskih barv. Občudoval sem sosedino toplino, ki so jo zaznavale moje oči s pomočjo lista. Prijazno sem odvrnil: »Draga soseda, ne boste klicali policije. Poklical jih bom jaz, saj sem, kot veste policist in bodo moji prijatelji z veseljem prišli.« Takoj zatem sem prijel za mobitel in poklical dežurnega kolega. Pred njegovim prihodom pa sem seveda snel list z obraza in spet pokazal svoj neprijazni stari obraz. Kregal sem se s sosedo, jo ostro napadal in obljubljal celo so- Kure so za medicino zelo pomembne: vsi poznamo kurjo slepoto, kurje oko, ležejo jajca, na katerih se delajo številne mikrobiološke preiskave. So nezahtevne, njihovo meso je zdravo, juha koristna za mlade mamice. Vsi poznamo pregovor »tudi slepa kura zrno najde« in naj nam ta pregovor daje upanje, da čeprav slepo tavamo v razburkanih časih dandanašnjih dni, ne smemo izgubiti upanja, da bomo našli pravi način do čimbolj lepega in zdravega življenja. dišče zaradi ugriza psa. Še pred popolnim prepirom pa se je prikazal policijski avto in začelo se je bruhanje nasprotujočih se zgodb in scenarijev opisovanja neljubega dogodka. Jaz eno, soseda drugo; nikakor nisva prišla skupaj in policist je začel izgubljati živce. »Nič, naredil bom zapisnik, ki pa bo zate, Zvone bolj obremenilen.« »Počakaj,« sem rekel, »dajmo se dogovorit, da bom popustil pri zahtevku zaradi ugriza psa, poplačal bom škodo, ki sem jo naredil na vrtu in sosedo peljal k zdravniku. Za vse to pa si sam želim samo, da bo ta list, zaradi katerega sem stekel čez ograjo, moj.« In res, pogodili smo se in kmalu je bil list spet v mojih rokah. Takoj sem ga nastavil pred oči, pogledal policista in sosedo čisto prijazno nagovoril: »Gospa soseda, če boste potrebovali kakšno pomoč, me pokličite. Lep dan vam želim.« Po tem neprijetnem dogodku sem imel list vedno pri sebi. Doma sem ga uporabljal, ko me je za prazen nič na-drla žena, v službi sem ga uporabljal pri komunikaciji s šefom ali kakšno zoprno stranko, za sosedo pa itak že veste, da brez lista ni bilo pametno hoditi okoli njene hiše. Tako sem lepo vedno pregnal jezo, sovraštvo, maščevalnost in agresijo do osebe, ki mi je pač v danem trenutku stopila na žulj. Pa da ne boste mislili, da mi je prijaznost namesto prepira do onemoglosti kakorkoli škodovala; nasprotno, življenje se mi je obrnilo na bolje. Vsi so me v bistvu še bolj spoštovali, vsi so bili prijetno presenečeni, ko sem jih pogledal skozi list in se spremenil v prijaznega sogovornika. A tudi suho listje ima svojo življenjsko dobo. Čez nekaj mesecev je namreč moj čudežni list začel trohneti, se sušiti in kmalu se je spremenil v prah, ki več ni služil svojemu namenu. Sprva sem mislil, da bo konec sveta, toda kmalu sem ugotovil, da so se mi barve čudežnega lista vtisnile tako globoko v možgane, da jih lahko prikličem v spomin in doživljanje njihove lepote tudi brez njegove prisotnosti. Lista torej nisem več potreboval. Moji življenjski uspehi so se tako s pomočjo tega nadaljevali in kmalu sem se po dodatnem izobraževanju prekvalificiral v učitelja na osnovni šoli. Pa ne da bi bilo policijsko delo manj vredno; enostavno je bilo preveč naporno in sem pač začutil, da potrebujem neko spremembo. Žal si nisem mogel pomagati, da ne bi svojim učencem pripovedoval o svoji november 2007 Iz dobrepoljske ambulante 33 izkušnji. Razlagal sem jim, kako ima vsak od nas nek čudežni list, ki morda ni vedno list s prečudovitimi, pomirjujočimi barvami. Lahko je to kateri drugi predmet, snov ali opravilo, ki nam v trenutku polepša razpoloženje. Zato sem se odločil, da jim dam za nalogo, da v nekaj dneh vsak učenec od družinskih članov izve, katera stvar je tista, ki jim omogoča hitro pogasiti jezo, neprijetne občutke, nuditi hitro zadovoljstvo in umirjenost. Ko sem jih tako naslednji teden vprašal, kaj so jim povedali domači, se mi je najbolj vtisnil v spomin odgovor, ki mi ga je povedal Janezek: »Gospod učitelj, moj oče pravi, da je njegov 'čudežni list' domače žganje in pivo. A baje da se takrat ne počuti kot 'v listju', ampak bolj kot 'v rožicah'. Mami je svet lepši po tabletah, bratu, ko kadi 'joint', sestri pa, ko pomisli na seks. Pa še teta živi pri nas, njen 'čudežni list' je pojesti tortico, meni pa predstavlja največji užitek računalniška igrica 'Udri ga v glavo za zabavo'.« Vam povem, da mi je vzelo sapo, ko mi je to povedal, sprva sem pomislil, da me ni razumel, a sem bil raje tiho. Ves popoldan sem tisti dan premišljeval o tem in nisem prišel do pravega odgovora. Potem sem že ves obupan prižgal televizor in sedel na kavč. Menjaval sem programe domače, tuje, satelitske, lokalne, skratka vse po vrsti. In po nekaj minutah me prešine kot strela z jasnega. Poglej, poglej, Janezek je imel prav, Janezek je res navedel vse tisto, kar njegovim domačim predstavlja zasilni izhod iz sivine vsakdanjega življenja. Ko sem namreč preletel vse programe na televiziji, sem vmes naletel na sledeče teme: alkohol, seks, hrana in nasilje. Nikjer ni bilo česa, kar bi bilo vsaj približno podobno 'čudežnemu listu', ki nam svet polepša tako, kot to želijo v prijetni luči videti naše oči. Okolica nam namreč na vsakem koraku ponuja 'čudežni list' po njenem okusu, po nekem splošnem, ne pa individualnem vzorcu; iz nekih svojih, večinoma finančnih interesov, na pa iz interesov, da zdravo in na kulturen način zadovolji našo potrebo po sprostitvi. Vso to mamljivo in lepljivo užitkars-tvo jemljemo žal celo kot cilj našega življenja; imamo celo občutek, da delamo in garamo samo zato, da ko pridemo na 'zeleno vejo', vržemo vse skrbi od sebe in se prepustimo denimo vožnji z dragim avtom, izletu v eksotične kraje, kjer nas bodo stregli od spredaj in od zadaj, pa ne vem kaj še vse. In ker je seveda naše življenje prekratko, naše plače premajhne, se nam zdi, da je ta naš dražeči cilj vedno dlje, namesto vedno bliže. Zato smo nagnjeni k hitri jezi, negotovosti, sovražnosti do tistih, ki so zadovoljni s svojim življenjem, pa tudi k težnji po nenehnem ja-mranju in drugim oblikam izražanja nezadovoljstva. Ta ugotovitev me je zelo vznemirila. Odločil sem se, da se o tem pogovorim s svojim zdravnikom. Ko sem mu omenil, kaj opažam pri svojih učencih, mi je takole odgovoril: »Kar vi opažate v šoli, to se dogaja tudi v zdravstvu. Ljudje si v teh norih časih enostavno več ne znajo razlagati informacij, ki jih obkrožajo. Veliko ljudi tem informacijam slepo zaupa, predvsem kadar mislijo, da bodo imeli od tega korist za svoje zdravje. Marketing nam ponuja vse mogoče in pri tem so najbolj privlačne stvari, pri katerih nam ni treba po eni strani premakniti riti (oprostite izrazu), po drugi strani pa se nam ni treba odreči stvarem, ki zadovoljujejo našo rit (oprostite izrazu). Za prvi način je denimo lep primer (eden izmed nič koliko primerov) odpravljanje celulita, kjer nekateri ponujajo neke kreme, ki 'topijo' maščobe. Sliši se zelo privlačno, hujšanje brez gibanja, mar ne? Za drugi način pa bi bil lahko lep primer 'raztapljanje' podkožnega maščevja z različnimi tabletami, pri čemer nam ni treba imeti nobene diete in torej lahko kljub vsemu uživamo v prekomernih količinah sladke in mastne hrane. Vse te informacije nam želijo sporočiti sledeče: Dragi potrošnik! Poglej, kako si bil do sedaj neumen, ker nisi kupil našega izdelka. Rešuj probleme s pomočjo našega znanja in izkušenj, ni ti treba misliti s svojo glavo. Znana oseba, ki reklamira naš proizvod, pa že ve o zdravju več od tebe, povprečnež, mar ne? Če on uporablja naš proizvod, ga boš menda tudi ti, s tem boš pokazal, da se lahko primerjaš s to znano osebo. In tako naprej in tako naprej. Vse gre v tej smeri, da ljudje več ne razmišljajo s svojo glavo, da ljudje niti pri svojem lastnem zdravju več ne prisluhnejo najprej svojemu telesu, ampak izpostavljajo svoj organizem sredstvom na način, kar je pač trenutno v modi ali kar pač izvejo, da je nekomu koristilo. Zato se glava izgublja v labirintu informacij, ki prodirajo iz radia, televizije, revij, interneta ali 'babjega čveka' (oprostite izrazu), telo pa ostaja nekje zadaj, potisnjeno v kot in vsake toliko časa dobi kakšno zaušnico v smislu upanja polnega, čudežnega zdravila. Ko pa se telo pritoži, da glava z njim ne ravna prav ali pa da sporoča, da je v neuravnoteženem stanju (bolečine, slabosti itd.), mu glava predpiše novo zaušnico v obliki upanja polnega, čudežnega zdravila, namesto da bi mu najprej prisluhnila in razmišljala tudi po svoji pameti, ne pa po pameti drugih ljudi. Tako je telo še bolj potisnjeno v kot in prej ko slej njegova toleranca in sposobnost prilagajanja odpovesta. To dejstvo je tudi razlog, zakaj v medicini ne moremo razmišljati šab-lonsko. Če imate vi in vaš sosed holesterol 7,0 in sosed jemlje zdravila, še na pomeni, da jih morate takoj dobiti tudi vi. Najprej je treba vprašati svoje telo, ali obstaja še kakšna druga možnost, da se holesterol zniža in če obstaja, jo je treba poizkusiti izčrpati, šele nato pridejo na vrsto zdravila. Vzemimo na primer, da je naše telo človeštvo, glava pa Bog in bi enostavno ljudje grešili vse povprek, misleč da nam bo na koncu Bog že pomagal in nam odpustil vse grehe. Pa vemo, da ni tako. Tudi Bog pričakuje od nas najprej spoznanje o svojih grehih, voljo in trud, da jih popravimo in šele potem bo odločil, ali si odpuščanje zaslužimo ali ne. Trudimo se torej ljudje, da bomo mislili najprej s svojo glavo in v prid svojega telesa in če bo imel sosed zaradi izvina gležnja tri tedne bolniške, ne pričakujmo avtomatsko, da moramo biti tri tedne v bolniški tudi mi.« Ne vem, če sem zdravnika prav razumel ali ne. Vsekakor se mi vsaj zdi, kaj je hotel povedati, predvsem pa sem se na podlagi izkušnje s 'čudežnim listom' in tega pogovora odločil, da bom na vse stvari v življenju poskušal gledati s pozitivne plati, vse vabljive in mamljive stvari s strani okolice pa bom sprejemal le po tehtnem premisleku in kot posledico ugotovitve, da je zadeva za mojo dušo in telo koristna ali pa vsaj neškodljiva. ♦ Malonogometni turnir Kompolje 2007 Janez NOVAK, ŠD Kompolje_ Po tradicionalnem mesecu športa, ki ga ŠD KOMPOLJE organizira v mesecu juniju, smo meseca oktobra organizirali še en turnir v malem nogometu in sicer 14. oktobra. Kljub nekaterim mračnim napovedim glede vremena — nizke temperature, je turnir lepo uspel. Turnirja se je udeležilo kar enajst ekip, tako da je bila nedelja, 14. 10. 2007, povsem v znamenju nogometa. Turnir se je pričel ob deveti uri zjutraj, končal pa se je za zdajšnji čas »v poznih večernih urah«, ob osmi uri. Kljub mrazu, ki ga je bilo občutiti večji del dneva, je je bilo navijačev in ljubiteljev malega nogometa presenetljivo veliko. Skozi ves dan smo tako lahko spremljali zelo kakovosten nogomet, poslastica pa je bil finale med ekipama MIX TEAM SIGMA BAR in ŠD STRUGE.. Po napetem boju zmagala ekipa MIX TEAM SIGMA BAR. Vrstni red prvih treh ekip je bil naslednji: 1. mesto : MIX TEAM SIGMA BAR 2. mesto : ŠD STRUGE 3. mesto : HRASTOV DOL Upamo, da je ta turnir vzpodbudil željo po športu tudi v bolj neprijaznih vremenskih okoliščinah in pokazal, da lahko uspe če je volja in želja dovolj velika. Skupinska slika prvih treh ekip Končano občinsko prvenstvo v malem nogometu občine Dobrepolje V soboto, 29. 9.2007, se je z zadnjim krogom končalo občinsko prevenstvo v malem nogometu, v katerem je sodelovalo 13 ekip. Medtem ko so bila mesta od 4. do 13. že znana, se za končni vrstni red prvih treh ni vedelo do zadnje tekme prvenstva. Največ možnosti za končni uspeh je imela ekipa »Veliki snežak«, z dvema točama naskoka in predzadno tekmo prvenstva s peto uvrščeno ekipo »ŠD Kompolje — a' je to«. Ni jim uspelo in v zadni tekmi prvenstva sta se za prvo mesto pomerili ekipi »ŠD Ponikve« in »ŠD Struge«. Slednji so po ogorčenem boju zmagali in tako prvič osvojili naslov občinskega prvaka v malem nogometu. Končni vrstni red: LESTVICA (A liga): število tekem zmage remiji porazi TOČKE ŠD STRUGE 16 14 0 2 42 VELIKI SNEŽAK 16 13 2 1 41 ŠD PONIKVE 16 13 0 3 39 ŠD DOBREPOLJE 16 9 1 6 28 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 16 7 2 7 23 LESTVICA (B liga): število tekem zmage remiji porazi TOČKE MINA CAFE 15 8 2 5 26 ŠD ZAGORICA 15 6 3 6 21 ŠPORTNO DRUŠTVO CESTA 15 5 1 9 16 KLAPA 15 5 1 9 16 LESTVICA (C liga): število tekem zmage remiji porazi TOČKE ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE 15 6 0 9 18 ŠD PREDSTRUGE 15 5 0 10 15 ZDENSKA VAS 15 2 0 13 6 CESTA 15 1 0 14 3 Zmagovalna ekipa »ŠD Struge«. Vzporedno se je odvijal tudi boj za najboljše strelce v l. 2007. Končni vrstni red najboljših treh: 1. Kastelic Aleš, 26 golov.....................................................Veliki snežak 2. Blatnik Silvester, 23 golov...............................................ŠD Struge 3. Vidic Rok, 21 golov.......................................................... ŠD Kompolje — a' je to Najboljši strelec lige — Aleš Kastelic november 2007 Zahvale, oglasi 35 Pokal za najbolj fair play je prejela ekipa ŠD Dobrepolje. ZŠO Dobrepolje se kot organizator prvenstva zahvaljuje vsem ekipam za lep in zanimiv nogomet, igralcem za požrtvovalno igro, sodniku Branetu Pavliču za korektno sojenje, ekipam ŠD Dobrepolje, ŠD Kompolje, ŠD Predstruge in ŠD Struge za izpeljavo posameznih kol na domačih igriščih in nenazadnje gledalcem za obisk in spodbudo svojim ekipam. Športni pozdrav! (M. Prijatelj) Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da med nami te več ni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in tasta ZDRAVKA MAROLTA Iz Predstrug V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Mariču in sestri Ljubi za njuno nesebično pomoč ob njegovi hudi bolezni. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lep poslovilni govor in za njegov blagoslov. Enako se zahvaljujemo DU Dobrepolje, vaščanom Predstrug, Dobrepolja, sorodnikom, prijateljem in znancem, pogrebnemu zavodu Lilija, moškemu pevskemu zboru, »Zarji spominov« ter g. Rajku Zgoncu za govor.Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi. ĐRANK0V08, 1315 VELIKE LAŠČE ( 1 Q$M: 031ieS2-8[l4, OSIISMS; 0117(81180;fax:01Í7B8 li 66 Ali imat& težave pri prodaji ali nakupu nepremičnin? Uredimo vam vso dokumenlacijo in postopek prepisa nepremičnine. Rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo In sodelujemo pri dražbah. PRODAMO - HláO v Loškem Potoku, na sončni lokaciji, 185 m2, polo\/ica hiše novogradnja 2002, ostalo obnovljeno 2002, hiša takoj vsetjiva, garaža dodatno 16m2.ogrevanje na oije, priključek za telefon, na koncu vasi, poleg parcela 1315 m2, možna gradnja še ene hiše. Cena: 78.000 EUR - VIDEM-DOBREPOLJE, zasidljiva parcela, center, 711 m2, izredna lokacija, bližina banke, šole, trgovine, prašte. Urejena dokumentacija, možna izgradnja hiše dvojčka. Cena: 58 EUR za m2 - ËNOSÛBNO stanovanje v Ribnici, predelano v dvosobno, 2. nad, balkon, I. izgradnje 1984, 42,01m2. Cena: 65.000 EUR. - KMETIJO v okolici Žužemberka, z zazidljivo parcelo, hiša za obnovo ali nadomestno gradnjo, kozolec, skedenj, travne površine in gozd v skupni izmeri 67.701 m2. Cena: 65.000 EUR. - DVOSOBNO stanovanje v Grosupljem, 52,75 m2, v 1. nad., balkon, CK, I. izgradnje 1980, mirna soseska, bližina trgovine, šole, vrtca, parkirni prostor pred blokom. Cena 112,600 EUR - HIŠO v Žalni, z vso luksuzno opremo, na izredni lokaciji, gradnja dokončana 1990,300 m2 + prizidek 90 m2. Možnost prodaje 4 stanovanj ali v kompletu. Možnost menjave za stanovanje v Ljubljani, Grosupljem alt Ivančni gorici. Možna izgradnja še ene hiše. Cena: 320,000 EUR - KMETIJO v okolici Cerknice, hiša takoj vseljiva, CK. ogrevaje na olje, trda gonva, sončno ogrevanje, urejena okolica in izredna lokacija, hlev, kmetijsko zemljišče v kompleksu 10 ha, v skupni izmeri 12 ha, možnost ribnikov, primerno za kmečki turizem, 12 ha izredno kvalitetnega gozda. Cena: 380.000 EUR KUPIMO -ENO do dvosobno stanovanje na relaciji Ribnšca-Velike Lašče-Videm-Dobrepolje-Grosuplje-Škofljica-Ljubljana - KMETIJO, hišo z več zemlje, zaz. parcelo do 60 km iz Ljubljane ZENITNA AGENCIJA IN POSREDOVALNICA ANGEL Smt> iânitna posredovalnici za vse generacije osamljenih na področju vsg Slovenije in tudi zamejsha, Pokličite agencijo Angel in spoinali boste svojega partnerja. BOLI ker vas je prevaralZ-a, vam Jagalz-a in vas s tem prizadelZ-a? Vse v svetu se zgodi z neitim namenom. Mogoče seje to zgodilo zato, da spoznale neito dnigo, bolj pošteno in iskreno osebo. Zberite pogum in zavrtte lelefonsko številko, htorda tu pri nas že nekdo čaka na vas. 18,19,25,28,35,40 in večletni gospodje in gospe, fantje in dekleta iĚčejo sorodne duše za skupno daiženje in resno zvezo. Pokličite ali se osebno oglasite v naši poslovalnici. 23-LETNA delavna gospodična, doma Iz krrellje išče prav talio delavnega kmeaega fanta za Svijenje v d*fOje, starega od 25 do 35 let iz Dolenjske ali Kočevskega, 3^-LETNA zaposlena mamica išče prijetnega samskega fanta do 45 let, ki ima rad olroke in ki bi z njo ustvaril topel dnjžinski dom, 41-LETNAzaposlena mamica išče prijetnega samskega fanta do 50 let, k| ima rad olroke in ki bi z njo ustvaril topel družinski dom. GSM: 051/682-380, 031/682-805; 01/788 11 80 bBB^IT Odličju IdUd vic p4tl iupai0b(udaxlvcljc> S parHHonKfa) uvIhv nafn^dnlml rnotnH]!! nwe gcneioclj« in iflluitwn Sport ÏHltch, líioyfCipicnvtAi^^ Ipúrtjdío. VAM bûd» iflvcúl In pcnpirttvùii^ v vMji ulirek. Ital cg piluU^cncga píLvialrtc^a nudch In ïpanne^ b^EjD GTC VDi bů rq;tvieu;lila ludï karov uns kil raitířcaTiljtmninii^njalnlni fV^ilorom, «^InnmL^nitn viii^JiQtn Jn navH^ujo^ml vioïJÛml ki^lnť^FmJ. Tiïilluqjlc ^vnja Allrv prï Irgoviai S vQillhQpïl,iokthtila>voi4 naskdnïa vdllia poten. Ho™ ĐpftAtIni. MufriitffiïoJ m I boS AvtbhîsôZôfar ,M«lrlAW< 01 76 81 9991 lUim I !tn'QuiHr.^ mwwjfliJcUl M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: 9 Brušenje stekla 9 Fazetiranje stekla in ogledal 9 Peskanje stekla 9 Izdelava izolacijskega termopan stekla 9 Kaljeno steklo 9 Tuš kabine (po meri, s tesnili) 9 Ogledala 9 Kopelit steklo za delavnice 9 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9 Montaža vsega navedenega 9 Ostale steklarske storitve 9 Intervencija 24 ur na dan 1 FOTOGRAFSKI UTRINEK Društvo gobarjev Štorovke je na povabilo Mikološke zveze Slovenije sodelovalo na snemanju v oddaji NA ZDRAVJE, ki jo vodita voditelja Jasna Kuljaj in Boštjan Romih r /1 tlVf 1: ll S Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. V.d. odgovorne urednice: Vita Klein. E-pošta: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733 Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.