Resolncije ali sklepi splošnega shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju meseca maja 1877. A. Katoliško živijenje. I. Splošni ehod arstrijskih katolicanov izpoveda pred vsem svoje prepričanje, da je blagonosuo upljivanje katoličanov na kršcansko uredbo javnib razmer mogoče le, 6e si prizadevljejo svoje lastno notranje in zuuanje življenje urediti v sruislu krščanske popolnosti, če torej marljivo rabijo v ta namen od sv. Cerkve zapovedane pomočke milosti, 6e se živabno udeležujejo vsakovrstne redne in izredne službe božje, potem od sv. Cerkve odobrenih in priporočenih bratovščiu, stanovskih in mo- litevskih dražeb, zlasti če ae po^sod in srčno skazujejo kot pra^i 7erniki in vselej 7 tesni Z7ezi ostajajo z 87ojimi duše7nimi pastirji, škofi in papežem. II. 1. Sploani shod a^strijskib katoli6ano7 izreka 87oje prepiičanje, da 7si dogodki, kateri se tičejo 87. stolice papeže^e 7 Rimu, ob enein tudi 7esoljno Cerk^o zade^ljejo. 2. Splošni shod avstrijskih katoličano7 izpo^eda 87ojo najiskienejšo udanost do 87. stolice in uporeka slo^esno zoper 7se napade na njeno 87obodo, katera njej je potrebna, da uspešno Z7ršuje S7ojo učilno — dubovniško — in pastirsko oblast. 3. Splošni shod a^strijskih katoličano^ izja^lja 87oje prepričanje, da bodo tudi avstrjjski katoličani željam 87. Očeta, 7 alokuciji (nag67oru) 12. marca t. 1. iziečeuim, ustregli in pod 7odst7om svojih škofo^ poslužili se vseb dopuščeuib jim sredste^, da bo posilst^u in sužanst^u, 7 katerem 80 sedaj 87. Oče, brž ko mogoče konec storjen. III. Splosni shod avstrijskih katoličano7 je prepričan, da je društ7o 87. Vincencija 87etnim ljudem glavni pomoček za preuo^ljenje člo^eške družbe na kr.ščauaki podlagi. Naj se torej po 7seh silah pmadevlje, da se bo 7 cesarst^u ate^ilo koufereuc diušt^a S7. Vincencija poniuožilo, tndi po deželi, poaebno kder je 7eliko dela7ce7, fabrik itd. ter da že obstoječa pa tudi ona, ki se bodo osuovala, skrbijo za zauemarjeuo ruladino po pribežališčnicah ali azilih za faatiče, rokodelske učence, dijake itd. M. Socijalne ali drnžbinske zade^e. I. Sbod katoličano7 sprejme 7esel na znanje poročilo o zboi-o7aQJu spodnje a7t>trijskega kat. polit. drustva dne 18. inaja 1875. in o takrat sprejetih resolucijab in po teb pouzročeni blagooosni i< odbudi k bolj razširjeneiuu in temeljiteuju preiskovanju socijalnega prašanja in k njegoveinu razuiuevaaiu 7 kračaDskem dubu; tudi to sprejme sbod katoličano7 7esel ua znanje, da se 7 pospeše^anje p evaznega prašanja <nuj<; drtištvo za kračauske d.užbiuske znanosti — za kračansko gospodarstvo — pravo in diža7oslo7je, ter izreka gorke želje, naj bi rečeun podvzetje imelo srečen uspeh, tako da ^e bo pi ibodujemu 8|.lošnemu sbodu katoličanov zamngio poročati o njego^em obstanku in djanjib. II. Vpnčo iea strasnih nasledk<»7 oditije in nlue potrebo, da se teiu ne,7arnim razmerara temeljito 7 okom piide, izreka sbod katoličandv svu|e pre|uičauje, da je 7 ta namen pred 7seai tie^>a ozir jetnati na pravna pravila naturne pa fiiiii od B'ijth razndete postave in tcirej trdno prij.oioča zuanstveuo preisko^anje 07ih pra^il. III. Sbod katoličanov spi'zua7a 7seobčno pdS7ečevauje nedelje ne samo kot 7ersko dolžnost, ampak ima njego^o zanemaijenie za budo in ne7aino pošk(tdo7anje aocijalnega (družbinskega) in gonpodaiskega reda. Torej smatra za imenitno dolžaost katoličanov, delati na to, da se bodo močne posta^e dale T^obrambo nedeljskemu pos^eče^anju, zlasti da se 070 pos7eče7anje pospešuje z prepo7edjo takih 7eselic, ki pos^ečevanje nedelje motijo ali pa celim vistam prebivalstva nedeljo svetiti branijo. IV. Shod katoličano7, na^zet mnenja, da je djanjsko izpolno^anje krščanske ljubezni najlepši C7et krščanskega mialjenja in neizogiblji^a dolžnost 7pričo pomanjkanje trpečih sobrato7, ter misli, da je dolžen posebno sedaj, ko je re^ačina pri rokodelskem prebivalst^u 7elika, 070 krščansko dolžnost ae celo posebič po^darjati in izreka torej željo, naj bi se katoličani pra7 marlji^o udeleže7ali tistih društe^, katerim je djanjsko iz7r8e7aoje kračanske ljabezni prvi namen, kakoršna so konference 87. Vincencija, drustva sv. Elizabete, potem društ^a rokodelce^, rokodelskih mojstro7, rokodel8kih učence?.