Leto XIV. 1916. Št. 5. Maj. CERKVEN LIST Zft SLOUEMGE v izhaja začetkom vss-:: kega mesca :: Tiska Katof. Tiskarna :: v LJubljani :: Sta ne: sa celo teto K S-—; za Nemčijo K 2*50; za Ameriko in vse ostale zuna-:: nje kraje K 3— :: Spisi in dopisi se po-: šiljajo uredništvu, s naročnina in darovi pa upravništvu »Bogoljuba« v Ljubljani Spisi se morajo poslati do 10., dopisi do 15. prej-:: šnjega mesca :: Koledar za maj 1916. Namen molitve določen od sv. Očeta: Naši vojaki. — Vdove in sirote po padlih. Dnevi Godovi Posebni nameni za vsak dan so vse važne zadeve češčenje presv. Rešnj. Telesa ljublj. škof. lavant. škoi. 1 2 3 4 5 6 Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Fil. in Jak. ap. Atanazij, škof Naj d. sv. kr. Florijan Pij V., papež Jan.E.p.l.vr. Šmarnice. Mir Stanovitnost v veri Zmaga sv. Križa Ognja in povod, reši nas, o Gospod Katoličani na Balkanu Naši ranjeni in bolni vojaki Ljublj. stoln. Trebelno Sv. Kr. p. Litiji Kamna Gorica Št. Gothard Orehek | Sv. Tomaž p. f Vel. Nedelji Sv.Bolf.naK. Sv.Len.p.V.N. J. Jarenina 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Stanisl.šk.m. Prik.Mih.ang. Gregor Nac. Var. sv. Jožefa Mamert, šk. Pankracij Servacij, Žk. Naše sirote vsled vojske. Poljsko Pravo češčenje angelov Naši škofje in duhovni pastirje Kat. cerkev in vse krščan. družine Domači sv. misijoni Sv. misijoni v čezmorskih deželah V vojski padli vojaki Ljublj. Florij. Šmihel Rakitna Javor Novaštifta Kopanj Knežak Jarenina \ Sv. Jakob v / Slov. goric. } Sv. Ilj | Svičina 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja 'Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Bonifacij Zofija, muč. Janez Nep. Paskal, sp. Feliks, spoz. Celestin, pap. Bernard Vsi, ki še niso opravili velikon. spov. Marijine družbe Obrekovani in obrekovalci. Češko Povzdigovanje duha k Bogu. Begunci. Sv. Oče Ugodno vreme Fara p. Kast. Mitterdorf Nova Oselica Red.^MeMzKarm. Lesce Breznica Dobrova Sv.Jurijn.Pes. Sp. sv. Kunig. I Sv. Lenart | v Slov. gor. | Sv. Rupert 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Valens, muč. Hglena, dev. Deziderij Mar. D. pom. Gregor VII. p. Filip Nerij Magdalena P, Bravci in sotrudniki Bogoljuba Pogrešani vojaki Hišni mir in sloga Ponižanje sovražnikov sv. Cerkve Ugled rimske Cerkve in papeža Zanemarjeni otroci Prava ponižnost Prem Čatež p. Tr. Krško Kap. Križanke Godovič Sv.Troj. p. M. Ljubno Sv. Trojica j Negova | Sv. Benedikt 1 Sv. Ana na j Krempergu 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Avguštin Maksim Ferdinand Angela Krščansko časopisje Blagoslov polja in vrtov Špansko Naše Uršulinke. Vsi v maju umrli Sv. Helena Sv. Duh Rateče na Gor. Kranj ) Sv. Jurij v j Slov. goric. Sv.Bolf. p.Biš. Marija Snežna Odpustki za mesec maj 1916. 3. Sreda. Najdenje sv. Križa. Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 4. Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi. 5. Petek, prvi v mescu. Sv, Pij, Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo na namen sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega dvakrat, če dvai-krat obiščejo bratovsko cerkev in molijo po namenu sv. očeta; c) udom bratovščine presv, Rešnjega Telesa kakor včeraj. 6. Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu sv, očeta. 7. Nedelja, prva v mescu. Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. — Popolni odpustek; a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom bratovščine presv, Srca Jezusovega. 8. Ponedeljek. Prikazen sv, Mihaela. Popolni odpustek udom bratovščine za duše v vicah danes ali v osmini. 10, Sreda, Varstvo sv, Jožefa. Popolni odpustek: a) udom družbe krščanskih družin; b) udom bratovščine sv. Družine; c) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje. Leto XIV. ___Stev. 5. Zakaj morajo trpeti tudi nedolžni? Nedavno smo premišljevali na tem mestu, zakaj Bog pripušča tako gorje, kakor je vojska. Da je bil svet poln hudobije, to smo videli; in da Bog hudobni svet zaradi te hudobije kaznuje, to smo razumeli. Težje nam gre pa v glavo to, zakaj morajo v tej vojski tudi nedolžni toliko trpeti. Če Bog pripušča tako gorje res zaradi hudobije, potem naj udari tiste, ki so to hudobijo zakrivili, — nedolžnim naj pa prizanese! Tako mislimo mi; tako se nam zdi naravno. Človeški oče kaznuje hudobnega otroka, pridnega pa polivali in obdari, ne pa tepe. In tako bi mi mislili, naj ravna tudi Bog. Zdaj pa vidimo, da je vse drugače. Tisti, ki so to hudobijo na svetu zakrivili, so morebiti pred vojsko lepo na varnem, na suhem in na gorkem, — koliko milijonov dobrih mož in blagih mladeničev mora pa prestajati nečloveške muke, krvaveti in umirati v silnih bolečinah tam po bojiščih! ,,, In koliko milijonov dobrih žena zdihuje po svojih možeh, koliko pobožnih mater po svojih sinovih, koliko nedolžnih otrok po svojih očetih! ,,, Ta ali oni si misli: Jaz bi to vse drugače naredil: hudobneže bi dal postreliti, dobre bi pa domu spustil, pa bi bil mir in vse prav narejeno, Bog pa vse to mirno gleda z nebes dol, in kakor bi ne videl, kake krivice se na zemlji gode, k vsemu temu molči in se ne šane ,,, Toda ali nismo slišali, kar nam je že Qavno dal vedeti po preroku: Moje misli niso vaše misli, moja pota niso vaša pota. Kakor je nebo višje od zemlje, tako so moje misli višje od misli vaših,,, S tem nam je povedano vse! Kakor je nebo višje od zemlje, tako so moje misli višje od vaših, — Zakaj torej Bog pušča na zemlji pogostokrat, da se hudobneži vesele, dobri pa trpe? Odgovor je čisto lahek in jasen: Zato ker s tem svetom ni vsega konec. Končni račun bo šele nekje drugod. Vse niti življenja, čudno zasukane in zapletene, se stekajo v večnosti; tam se bodo razvozlale. Tam bomo občudovali skrivnostna pota božje modrosti, kako so vsa na pravo cesto in v prav kraj pripeljala .,, Poglejte preprogo, ki je pogrnena po oltarnih stopnjicah ali po gosposki sobi! Obrnite jo narobe! Kaj vidite? Raznobarvne niti gredo vse križem, brez vsakega reda, brez vsakega cilja, — Obrnite preprogo na pravo stran! Kaj vidite tam? Raznobarvne cvetice in druge lepe figure. Zdaj šele razumete, zakaj je na drugi strani vse navskriž: zato, da je na prvi strani vse tako lepo. Ko bi videli samo narobe-stran, bi ne mogli razumeti, zakaj vse tako narobe; ko vidite tudi pravo stran, razumete. Nekaj podobnega je tudi z vlado sveta, Če jo gledamo samo z naravnimi očmi, z očmi naše kratke pameti, bomo rekli: Vse narobe! Jaz bi vse drugače naredil. V nadnaravni luči, v luči vere in večnosti bomo sodili pa drugače. Videli bomo, kako 9 zna Bog obrniti vse v svoje najsvetejše in najmodrejše namene. , Zakaj morajo dobri trpeti, odgovor na to vam je dan tudi v razpravi »Nekaj lepega in veselega za vse trpeče in žalostne«. Tam vidimo, da Bog svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, da učlovečeni Bog svoji materi ni prizanesel, in da je svoje najboljše prijatelje najbolj pridno obiskoval in obsipal s križi in bridkostmi. Zakaj? Zato ker to, kar mi imenujemo hudo, v očeh božjih ni prav pravo in resnično hudo. Pravo in edino resnično hudo je greh — nam pove katekizem — in to kar za grehom pride: kazen božja, zlasti kazen v e č -n a. Da bi nas Bog tega resnično in neskončno hudega rešil, zato nam pošilja stvari, ki so nam zdaj neprijetne, grenke in zoprne, za katere se bomo pa enkrat Bogu vso večnost zahvaljevali... Mi vidimo samo ta svet; Bog ima pred očmi brezkončno večnost, Bog zna hudo obrniti v dobro, in zato pripušča hudo. Zato pa, dragi moji, prepustimo mirno vlado sveta Bogu, on bo že vse prav uredil. Tisti, ki so to gorje povzročili, bodo dobili zasluženo kazen; tisti pa, ki po nedolžnem trpe, po sicer hudem, a kratkem trpljenju plačilo tako, da vse sedanje trpljenje ni ž njim v nobeni primeri. * * * Še en vzrok utegne biti, zakaj nedolžni trpe. Pravimo, utegne biti; ker popolnoma z gotovostjo tega ne moremo trditi, a zelo verjetno je. Splošno se namreč opaža, da ravno dobri in najboljši padajo v boju; in ljudje se vprašujejo: kako vendar to?! Zakaj ravno ti? — Vzroki temu so lahko naravni: zato ker so dobri najbolj zvesti v vojaški službi, najbolj pogumni, si največ upajo, ali se časih tudi premalo varujejo. Mogoči so pa tudi nadnaravni vzroki. Ali ne zadostujejo ravno nedolžni najbolje za grehe hudobnih? Da, nedolžni morajo biti večkrat žrtve hudobije. Ali ni nedolžni Jezus moral umreti za grešni človeški rod, da je potolažil razžaljenega Očeta nebeškega? Morda Bog tudi zdaj dobre pobira ravno zato, da s svojo nedolžno krvjo zmivajo hudobije sveta ... Pa tudi tisti, ki žalujejo za svojimi dragimi, v vojski padlimi, služijo Bogu v zadoščenje za grehe sveta, pa bodo prejeli za to tudi primerno plačilo. * * * Ni davno — 5. nedeljo po svetih Treh Kraljih je bilo — ko smo brali evangelj-sko priliko o ljuliki in pšenici. Hlapcem gospodarjevim se je silno mudilo; hoteli so ljuliko izruvati takoj, ko se je prikazala na njivi. Gospodar se pa ni hotel prenagliti, marveč je rekel: Potrpite, potrpite malo! Pustite ljuliko rasti do žetve, da ljubko pobiraje tudi pšenice ne porujete. Ob času žetve pa porečem ženjicam: Povežite ljuliko v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v moje žitnice. Mi bi hoteli hudobneže brž pokončati — kakor sv. Peter, ki je želel mesto v Samariji, katero ni hotelo sprejeti Jezusa in apostolov, pokončati z ognjem iz nebes; pa ga je Jezus zavrnil: Ne veš, čegavega duha si! Mi bi ravno tako hoteli hudobne brž pokončati, dobre pa brž povzdigniti in osrečiti. Seveda, saj bi bilo prav tako — ko bi nobenega drugega sveta ne bilo! Bog pa, ki gleda iz večnosti v večnost, ima drugačno politiko in si misli: Le počasi; vse pride na vrsto! Vse se bo izravnalo ob svojem času; vse uredilo, kar se nam zdi v neredu. Vsak bo prejel svoje, kar mu gre: nedolžni plačilo prekrasno, nepoboljšljivi grešniki kazen prestrašno. Vprašam: Ali ni sedanja vojska taka velika žetev? Ali se ne ločuje zdaj lju-lika od pšenice? Ljulika gre v peč, pšenica pa se spravlja v nebeške žitnice — ne na mernike, ampak na cele vagone..J Bodimo torej prepričani, da Bog vlada svet najmodrejše — tudi v tej strašni vojski. Zato ne smemo zgubiti vanj ne vere, ne zaupanja, pa tudi ljubezni ne — če nas tudi vojska bridko zadeva. Molimo le, da bi to strašno gorje rodilo vendar kaj dobrega sadu. Molimo neprestano in pre-jskreno, da bi se še v zadnjih trenutkih mnogo duš rešilo, da bi šle ne kot pleve v ognjeno peč, ampak kot pšenica v nebeške žitnice. Jezus je govoreč o ljubezni do sovražnikov rekel, da daje Oče nebeški solncu sijati na dobre in hudobne, in deževati na pravične in krivične. In res je tako. Od nekdaj daje Bog solncu sijati in deževati pa tudi točo biti na hudobne in dobre, krivične in pravične. Zakaj? Zato ker zemlja ni kraj plačila, ker to življenje ni čas uživanja, ampak čas poskušnje. — Tudi je napovedal isti Jezus svojim zvestim : Na svetu boste bridkost imeli. Dostavil pa je: Pa zaupajte, jaz sem svet premagal! — Počakajmo torej maio, samo malo časa, potem bo Bog pra- vično razdelil solnce in senco, sladkost in bridkost. — Kakor gotovo se vsaka raz-pluskana voda zravna in zgladi, tako go-.tovo se bo pred Bogom ob svojem času zravnalo in zgladilo vse. * * * Taka je s trpljenjem nedolžnih. Pri vsem tem moramo pa vendarle vprašati: Kdo pa je pravzaprav nedolžen? Kdo izmed nas je popolnoma brez greha? Kdo more reči, da ne ve, zakaj ima trpeti? Premnogi so seveda nedolžni nad pokvarjenostjo sveta in nad odpadom od Boga, Brez osebnih pogreškov in napak pa le niso, in tudi za te se je treba sookoriti. Za take nedolžne je sedanja vojska v i c e , v katerih se očiščujejo svojih človeških slabosti in napak; za hudobneže pa je — začetek pekla , . , Nekaj lepega in veselega za vse trpeče in žalostne. v. Na Jezusovem in Marijinem življenju smo videli, da je bil glavni delež njiju življenja — trpljenje in žalost. Neskončno ljubljeni Sin nebeškega Očeta — največji trpin; neizmerno ljubljena Mati tega božjega Sina — Kraljica vseh žalostnih. Kako si moremo misliti, da bi bili svetniki hoteli živeti drugače kakor sta živela ta dva največja svetnika: Jezus in Marija! Sram bi jih bilo in šteli bi se bili nesrečne: videti Jezusa na križu, Marijo vtopljeno v žalosti, — sami pa da bi živeli prijetno, zložno, veselo življenje! Ne, to bi ne bili nikaki svetniki! Zato smo rekli, da si svetnika brez trpljenja še misliti ne moremo. Saj ga tudi ni bilo — nobenega. In čim večji svetnik — več trpljenja, ali od Boga poslanega, ali radovolj-no si naloženega. Pa ne le trpeli so svetniki veliko — to ni dosti, trpi še marsikdo — ampak kar je glavno: ljubili so trpljenje. To je, kar daje trpljenju šele pravo ceno. Ljubili so trpljenje in srečne so se šteli, če so mogli za Boga veliko trpeti. Ravno narobe kakor mi posvetnjaki in mesnjaki, ki se štejemo nesrečne in se pritožujemo, da nas ;'e Bog pozabil, zapustil ali zavrgel, če nam pošlje kak križ. Sveti ljudje pa mislijo, da jih je Bog pozabil, če križev nimajo. In to je bolj prava misel kakor ona. (Kajti kdor trpi, pravimo, da ga je Bog »obiskal«. Božji obisk je pa vendar nekaj lepega in častnega. Kdor nima torej nič trpeti, njega Bog ne obiskuje, torej je nanj pozabil.) Poglejmo torej malo, kako so svetniki sodili o trpljenju! Sv, Terezija, ta posebna prijateljica Jezusova, je večkrat rekla svojim so-setram: »Ko človek nima na svetu nič več trpeti, nima tudi več kaj iskati tukaj; čas je, da gre odtod; kajti vsak dan brez trpljenja je izgubljen dan.« V svojih spisih pravi med drugim: Vedno se je opazovalo, da so tisti, ki so bili 9* Bogu bližji in od njega bolj ljubljeni, da so tisti imeli več težav in zoprnosti. »Tako ravnam s svojimi prijatelji,« ji je rekel Jezus sam, ko sta se pogovarjala nekoč o trpljenju. (Svetnica mu je pa na to odgovorila prav po domače: Zato se pa ne čudim, da jih imaš tako malo!.,.) Znana je beseda iste svetnice: »Trpeti ali umreti, umreti ali trpeti!« — Mi govorimo za njo te besede pri križevem potuj toda govorimo jih naglo in brez prave res-nobe; ne mislimo zares, kar govorimo... Sv, Janez od Križa je pa šel še dalje od sv. Terezije in rekel: »Ne umreti, atmpak trpeti!« S v. K o 1 e t a , ko jo je vprašal neki duhovnik, kaj se ji more najhujšega zgoditi, je odgovorila: »En dan preživeti, ne da bi bila za Boga kaj trpela.« BI. Janez Vianej, župnik arski, je dejal: »Človek je nesrečen, če nima nobenega križa; ne more si nabrati nobenih zakladov za nebesa; trpljenje, zaničevanje,, obrekovanje, to so kupna cena za nebesa.« S v. K a t a r i n i S i j e n s k i je dal Zveličar na ponudbo, ali si hoče izbrati trnjev ali cvetlični venec. Izbrala si je tr-njevega ter prosila Gospoda, naj {o on ž njim krona, da mu bo bolj podobna. V teku te razprave bomo slišali še več in obširnejše, kako so svetniki in drugi resnično pobožni ljudje sodili o trpljenju. Kar strmeli bomo, ko bomo slišali, kake nazore so imeli ti razsvetljenci božji o tem, česar se mi najbolj bojimo. Za danes naj zadostujejo te svetniške izjave. Podobno kakor ti so mislili vsi svet- niki. Ne enega ne dobite med njimi, ki bi bil nasprotnega mnenja. —- In pomnili is treba, da kar svetniki govore, zares mislijo in globoko občutijo — ne kakor mi, ki večkrat govorimo kake take svete besede, v resnici pa drugače mislimo. Kako da so mogli ti ljudje, ki jih zdaj častimo kot svetnike, ki so bili pa po naravi za bolečino in žalost ravno tako občutljivi kot smo mi, — kako da so mogli o trpljenju tako misliti? Zato: 1. Ker so tako močno ljubili Jezusa. Videč njega v trpljenju niso hoteli sami biti brez trpljenja. Hoteli so mu biti podobni, in sicer kar najbolj mogoče podobni. Kakor rečeno: sram bi jih bilo živeti lagodno življenje, dočim njih ljubljenec visi na križu v samih ranah in nepopisnih bolečinah. 2. Živeli so na zemlji bolj za oni kakor za ta svet; cenili so "le to kar ima veljavo na onem svetu. Mi pa ravno narobe: živimo bolj za ta svet kakor za onega; to obrajtamo, kar je tukaj fletno. V luči večnosti se pa vidi vse ravno nasprotno, kakor nam kažeta meso in svet. Ali bi si ne m o g 1 i t u d i mi, dasismo iz mesa in krvi, pridobiti in prisvojiti vsaj malce te nebeške modrosti, tega svetniškega mišljenja? Da bi sprejemali trpljenje če že ne z veseljem, pa vsaj z mirom, z vdanostjo, z ravnodušnostjo in — z neko tiho hvaležnostjo; češ, četudi ni prijetno, pa je vendar neprecenljivo koristno — in zato: Hvala Bogu za vse, kar mi pošlje! Velika noč — praznik tolažbe in upanja. Zunaj veje pomlad. Narava se zbuja iz zimskega spanja. Vse živi, dehti, raste. Lepše žari nebo, svetlejše sije ljubo solnce, milejše sapice pihljajo. Že klijejo iz tal beli zvončki, da pozvanjajo od smrti vstalemu »Ne jokaj! Glej, zmagal je lev iz rodu Judovega!« Skriv, raz. 5. Zveličarju. Ptički mu pojo velikonočni po-j zdrav: Aleluja! Od zimskega spanja vstala ( narava nas spominja najlepšega in najjiav-S nejšega dogodka odrešenja — častitega vstajenja Jezusovega, Mrtev je ležal Go- spod v skalnatem grobu. Svoje veliko odrešilno delo je končal, ko je truden nagnil glavo na križu. Narava je žalovala. Ž njo so žalovali Jezusovi prijatelji nad nenado-mestno izgubo. Toda žalost na stran! »Ne jokaj! Glej, zmagal je lev ,,,« Zveličar naš je vstal iz groba Vesel prepevaj o kristjan! Premagana je vsa hudoba Dan's je veselja tvoj'ga dan! Aleluja. Da, tolaži naj velikanoč vse vas trpine. Zgubil si morda drago osebo tam na daljnem bojišča. Doma te tare pomanjkanje, bridkost. Nek strah imaš pred smrtjo, Ne jokaj! Nemile smrti ni se bati, Trohnenje več ne straši me! Veselo enkrat zopet vstati Zveličar da mi upanje! Zato raduje naj srce, Naj hvalni glasi se glase. Aleluja, Di, vstali bomo tudi mi na Velikonoč vstajenja. Takrat za prijatelje božje ne bo več ne žalosti, ne trpljenja, Sešli se bomo z našimi dragimi ranjkimi za vedno. Tedaj ne bo več ločitve, Kaj bi nas moglo bolj tolažiti v tej solzni dolini? Ne plašijo nas več križi in bridkosti, smrt izgubi svojo grozoto, Zapoj veselo, o kristjan! Veselja tvoj'ga dan's je dan! Ni treba nam se smrti bati, Iz groba Upamo vsi vstati, Aleluja. Velikanoč! Zbudi se k novemu življenju! Tako ti kliče od smrti vstali Zveličar, On je zdrobil smrtne in peklenske verige. Zdrobi tudi ti verige greha in grešnih navad! Zapusti, človek, grehe svoje, Za vselej daj jim zdaj slovo! Srčno zmaguj peklenske boje, Povzdigaj z dušo se V nebo! Zveličar naš nas vabi zdaj, Hiteti ž njim tje v sveti raj! Dozoreti mota po tem prazniku trden, neomajan sklep: Njemu, ki je zame umrl in iz groba vstal, hočem služiti » večni zvestobi vse svoje Žive dni. Kraljica maja In zopet bomo vence vili za tvoj oltar, za tvojo sliko, a s solzo bomo jih kropili, z bridkostjo kot morje veliko. Glej, slednji evet s krvjo odet, s krvjo junaških naših čet. Čuj, Mati, prošnjo teh cvetov, ki so priklili iz grobov: O blažena Kraljica maja, usmiljenje pred tabo hodi: en tvoj pogled — in zarja vstaja — miru kraljica bodi! In zopet bomo pesmi peli pred tabo, Mati dobra, mfla, a vzdihi bodo v njih drhteli, in grenka bol jih bo pojila. Kar boj divja, skoz blesk solza privre le pesem iz srca. — kraljica miru. In v pesmi žalostnih otrok čuj, src potrtih klic in jok: O blažena Kraljica maja, do tebe prošenj steza vodi — en tvoj migljaj — in solnce vzhaja — miru kraljica bodi! In zopet bomo dan za dnevom hodili pred oltarje tvoje, nosili bomo z majnim spevom skrbi, solze in tuge svoje. In v ta naš maj bo tvoj smehljaj pričaral upov zlatih raj. Glej, preko vencev in cvetlic bo k tebi dvigal se naš klic: Zdaj, Mati, ko nam majnik klije, besedo svojo ti posodi — en glas samo — in mir prisije —• miru kraljica bodi! M. Elizabeta. Papež Benedikt XV. in družba vednega rožnega venca. Sv. oče Benedikt XV. so pisali dominikanskemu patru Konsianciju Becchi-ju v Florenci, ki je voditelj tako imenovane družbe vednega rožnega venca na Laškem, precej dolgo pismo. Tako-le se glasi: Vedno že, takoj od prve mladosti, srno cenili skrivnostni venec, ki ga polaga krščansko ljudstvo z navdušenimi besedami češčenja in ljubezni na kraljevo glavo Matere božje, kot posebno izdaten, da donaša svetost in blaginjo posameznim kakor tudi družinam in celi človeški družbi. In ko smo tedaj po božjem sklepu zasedli sveti stol, raz katerega se bolj obširno spozna potreba človeštva in vidi bolj jasno zdravilo za to, smo prišli do prepričanja in živo občutimo bolj kot kdaj, kako potrebna je molitev. Med vsemi drugimi molitvami je pa posebno potrebna molitev sv. rožnega venca, S to molitvijo se obračamo do One, ki nam izprosi vse milosti od Boga; ta molitev si je pa tudi pridobila bolj kot katera druga značaj skupne hišne ali družinske molitve. Ko se bliža mesec oktober, ki je posvečen rožnovenški Materi božji, porabimo radi to priliko, da opomnimo svoje sinove na modre odredbe Našega častitljivega prednika Leona XIII., ki jih je izdal o pobožni vaji sv. rožnega venca in na odpustke, ki jih je podelil onim, ki opravljajo to vajo. Vse to mi popolno odobravamo in vse ostane v polni veljavi. Obenem Nas veseli, da moremo k apostolskim glasovom, ki so izšli pred Nami s tega mesta, pridati živo in zaupno še Svoje, da bi se molitev sv. rožnega venca pri krščanskem ljudstvu vedno bolj udomačila in da se ljudstvo prepriča, da je v sv. rožnem vencu najlepši cvet pobožnosti in najbogatejši vir nebeških milosti. Brezdvomno je ta molitev kot prosilna in posredovalna popolna; bodisi zavoljo slavospevov in prošenj, ki jih pošilja proti nebu, bodisi zaradi tolažil, katere daje, in naukov, ki jih ob- sega, bodisi zaradi milosti, katere pridobiva, in slavnih zmag, ki jih pripravlja. Pobožna gorečnost je spravila to molitev, da bi bila bolj prikupljiva in uspešna, v živo družbo, v tako imenovano pobožnost vednega rožnega venca. Ta je nastala v 17. stoletju. V zadnjih desetletjih se ie stalno ustanovila na Laškem in tudi v drugih krajih po Evropi, tako da se daruje Bogu vsak dan in vsako uro podnevi in ponoči po ti družbi vednega rožnega venca čist in prijeten dar marijanske molitve. Mnogozaslužno družbo, o kateri Nam je častiti vodja bolj natanko poročal in Nds posebno opozoril, kako se vsak dan množi število njenih udov, iz celega srca odobravamo, in to zato, ker je tako lepo urejena, ima tako vzvišen namen in tako izdatna sredstva. Obenem izražamo željo, siljeni k temu vsled tega, ker delo tako lepo raste in je dušam koristno, da bi se t a m o g o č-na in izvoljena križarska družba širila po vseh delih sveta in da bi si mnogi udje, ki so že danes pri družbi in ki bodo jutri še v obilnejšem številu pristopili, z versko vdanostjo si prizadevali ohraniti stanovitno zvestobo svojemu svetemu in nad vse plemenitemu delu. Žalost sedanje težke ure, vedno rastoče razdejanje duhov, že predolgo občutena potreba, da bi se med razdvojene narode vrnil pregnani mir, dokazuje jasno, da je treba sedaj bolj kot kdaj prej stanovitne in nepretrgane molitve, da bi zarotili božje usmiljenje, naj vendar že enkrat sklene usmiljeno premirje z maščevalno pravičnostjo. Po tolikem prelivanju krvi, ki ni pomenjšalo bratomornega sovraštva, ampak ga še pomnožilo, pride rožnovenški mesec, v katerem se bomo obračali v ponižni molitvi k Materi usmiljenja in Kraljici miru (sedaj pa majnik. Ur.}. Naša želja je tedaj, da se pristavi prihodnji mesec oktober pri vsakem sv. opravilu, ki je določeno za molitev sv. rožnega Kraljica miru, prosi za nas! venca, ena ali druga molitev za mir. Naj tedaj povzdigujejo vsi prijatelji rožnega venca podnevi in ponoči svoje roke proti nebesom, da izprosijo odpuščenje, bratov-sko ljubezen in mir. In kakor je nekdaj zmagal voditelj izvoljenega ljudstva s po-vzdignjenimi rokami, tako naj sedaj zmaga oče vernikov, da se izpolnijo njegove želje po miru, — podpiran od proseče množice častilcev Marijinih, Iz Vatikana dne 18, septembra 1915, Benedikt PP- XV, Pristavek. Zelo sem se razveselil, ko sem dobil v roke to novo papeževo pismo. Navadno pošljem vsako leto poročilo v »Bogoljuba«, Naj bo to za letošnje poročilo. Naša nova slovenska družba vednega rožnega venca stoji sedaj bolj v premirju? kakor sedaj Francozi in Nemci ali naši in Lahi, Jaz pa bi rad napravil novo, močno ofenzivo, da bi pridobil še druge, ki niso v naši družbi. Sedaj je bila ta družba bolj osamljena, nekako nezaupno smo gledali na njo. Ko so pa sedaj priporočili to družbo sv. oče, je to za nas božji glas, bojni klic našega Mojzesa, ki nas pelje proti obljubljeni deželi, v kraljestvo Marijino, kralje- stvo miru. Da to dosežemo, imamo še pre, magati močne nasprotnike, Boga samega ki se vojskuje zoper človeško hudobijo Dolgo se že vojskujemo, veliko molimo ^ se pokorimo; ali zdi se, da manjka še mo. štva, manjka municije, streliva, manjka združene, nepretrgane, močne molitve, ka. kor je v družbi vednega rožnega venca. Zdi se mi, da so tudi nekateri naši vo. jaki zaspali na straži, nič ni čuti o njih. Sedaj, ko je pomoč najbolj potrebna, ko je boj najhujši, — pa nekaterim upadajo roke. Sv. oče hvalijo laške družbe in dru-ge; želel bi, da bi tudi naše. Torej vodi-telji, vstanite, orožje v roko, na stražo! Pridobite še druge! Prva knjižica v 10.000 izvodih je pošla; dal seir natisniti druge, upam, da jih bo kmalu zmanjkalo. Naj se po tem novem klicu sv. očeta razširi in poživi tudi naša družbf, naj se vpelje povsod. kjer je slovenski Marijin narod. Tako upamo, da bomo tudi na Slovenskem premagali našega največjega sovražnika — greh, da bo zavladalo kraljestvo božje, kraljestvo miru, po Kraljici miru, Kraljici svetega rožnega venca, V Studenem, dne 13, januarja 1916, Dominik Janež, župnik. Srce Jezusovo — ti s! moie solnce! (Dalje,) - ' Slika ljubezni, -"i K solncu se neprestano obrača solnč- stuj s podvojeno vdanostjo in protiljubez- na roža ter pije iz njega življenje in rast, nijo. Že zjutraj, ko se prebudiš, veljaj prvi Tvoja duša pa, dragi bogoljub, naj je ved- udarec tvojega srca Jezusovemu presv, no obrnjena proti božjemu Srcu — koL Srcu; njemu veljaj tudi zadnji večerni po- sem te učil v zadnji razpravi; k njemu naj zdrav; med dnem pa ž njim tesno združen stremijo vse tvoje misli, želje, dejanja, živi, delaj, trpi, se premaguj! Rad pohiti Srce božje bodi tako tvoje solnce, cilj tvo- k sv, maši, pred tabernakelj, k obhajilo! jega življenja. Po naši ljubezni koprni Je- mizi zauživat ga. Koliko tolažbe nudiš tako zus sam. Blagih src lastnost pa je, da imajo užaljenemu božjemu Srcu, ki ti ne ostane sočutje z ljubljeno, trpečo osebo, jo tolažijo dolžno! Glej, to je blago, sveto prijatelj- v nesreči fer ji kolikqr le morejo oslade stvo; to je milostipolna zveza src med Je- grenke ure. Tako delaj tudi ti ljubljenemu zusom in teboj! Jezusu, Za grdo nehvaležnost mu zado- Da si pa živejše predočuješ ljubezen Jezusovo in se vedno globlje utapljaš v pjo, se rad in pozorno oziraj na slike Jezusovega Srca, ki naj imajo povsod odlično mesto. Slik takih želi Jezus sam in je izrazil željo po njih. Čujmo! »Bilo je na praznik sv. Janeza ev,,« tako piše bi, Marjeta AL; »prikaže se mi presv. Srce Jezusovo kot na prestolu, ognjeno in plameneče, žarilo je na vse strani ter se svetilo bolj kot solnce; prozorno je bilo kot kristal. Krog srca je bila ovita trnjeva krona; iz njega je molel križ. To dvojno orodje trpljenja — tako mi je dal Gospod na znanje — naj oznanja, da je vse, kar je on pretrpel za blagor ljudi, izviralo iz ljubezni. -, Zagotavljal je, da mu zelo ugaja, ako časte njegovo Srce; zato hoče, naj se slika njegovega Srca naslika z barvami ter predstavlja vernikom, »da bi bila pri tem ljubeznivem pogledu njihova trdosrčnost omehčana.« Da, celo za zasebna stanovanja in zasebne pobožnosti je zahteval Gospod enake slike: »imajo naj vsi, ki mi žele izkazovati č e -š č e n j e, t a k e s 1 i k e v svojih hi-š a h,« Pristavil je obljubo, da bo razlival na vse, ki take slike časte, obilnost svojih milosti. Tako je priganjal Gospod blaženko, da naj skrbi za slike njegovega Srca, Ona in za njo vsi prijatelji Jezusovi so storili vse, da bi ustregli želji božjega Učenika, Podoba Jezusovega Srca se je kljub silnemu nasprotovanju udomačila po vesoljnem svetu. Postavljena je na neštetih oltarjih; na dragocenih praporjih jo nosijo pri obhodih; krščanski umetniki tekmujejo v slikanju takih podob. Postala je ta slika nekako znak časa, v katerem živimo. Poglej to sliko! Ni li lep izraz božje ljubezni, ki nima mej? Plamen, ki plapola iz Srca, po-menja plamenečo ljubezen, s katero nas je ljubilo in nas ijubi še danes. Križ nas spominja največjega doka- za ljubezni, ki ga nam je izkazal božji Zveličar; njegove smrti na Golgati. Rana nam kliče, da je Gospod celo zadnjo kapljo krvi prelil za nas ter nam tako odprl v svojem Srcu pribežališče in zakladnico milosti. Trnjeva krona nas spominja žaljenja in nehvaležnosti, s katerimi po-vračujemo ljubezen Jezusovo, Žarki, ki žare na vse strani, pome-njajo obilnost milosti, ki jih hoče razlivati Gospod nad vse, ki časte njegovo Srce. Na sv. obrazu Jezusovem beremo žalost, bolest; z eno roko kaže na svoje Srce, ko bi nam klical vnovič: »Poglej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo, da se ;ie izčrpalo iz ljubezni. Večina pa mi plačuje z nehvaležnostjo!« Slika ta pa nam tudi pove, »da bo razlil na tiste, ki jo časte, obilico milosti«. Ti imaš v sobi gotovo že sliko ali kip božjega Srca, Ako ga še morda nimaš, si ga gotovo nabavi. Tako dobiš v hišo dobrega prijatelja za solnčne, pa tudi senčne dneve. Odkaži tej sliki odličen prostor, da jo vsi vidijo, Ž njo pa naj se naselita v hišo sv. strah božji in duh prave pobožnosti; v družini naj zavlada čisto in sveto življenje po vzoru Jezusovem, V hiši, kjer ima slika Jezusovega Srca častno mesto, naj zavlada sv. zadovoljnost in mir v veselih, pa tudi žalostnih urah. In ako zboliš in moraš ležati v postelji; ure so ti tako dolge; daj si prinesti v bližino sliko Jezusovega Srca, tako da jo imaš vedno pred očmi. To ti bo v tolažbo in pomoč. Imaš pred seboj blagega, mogočnega prijatelja. Ž njim lahko občuješ in se razgovarjaš. 0 čem pa? Pomisli, koliko je trpel zate, kako neizmerno te ljubi, spomni se, kolikrat si to Srce žalil! Skušaj, da ne boš toliko mislil nase, več pa nanj, in moli večkrat: O sladko Srce Jezusovo, darujem ti vse trpljenje v zadoščenje in spravo za vsa žaljenja, ki jih trpiš. Vse tebi izročam, vsako bolest, vsako minuto; zadovoljen hočem biti z vsem, kar pride, in ne bom tožil; da, iz ljubezni do tebe sem pripravljen še več trpeti.« Sklep tvoj bodi: Slika božjega Srca, imeti te hočem v časti! Tako izpolnujem žeijo Jezusa samega. Zagotoviti si hočem s tem obilico blagoslova. V tem znamenju upam tudi zmagati. Naj me gane, k sebi pritegne ta mila, v srce segajoča podoba: »Srce božje z globoko zevajočo rano, iz katere kapajo krvave srage, to bodeče trnje, na vrhu moli križ, ti žareči plameni — ta pretresljiv izraz trpeče in po ljubezni koprneče božje ljubezni!« Marijin sin na bojišču. Med zmagujočimi junaki, ki dičijo jih slave znaki, bojuje se Marijin sin, pripravljen dom osvoboditi in kri za Avstrijo preliti; ni strah ga smrtnih bolečin. Žare vasi v ognjenem blesku, junakov kri izginja v pesku, Marijin sin ne trepeta; k Mariji upno se zateka, »0, mati, varuj me,« izreka, »da krogla ne prodre srca.« Zapoje tromba — in v naskok hiti z orožjem njen otrok, Marija plašč pred njim razpne; udarja strel — grmi in poka, a sina vodi blaga roka, med kroglami čez ranjene , . Odbit sovražni je naval, premnog junak je v bitki pal, a sin Marijin še živi; junaško dalje se vojskuje, Marijo ginjen zahvaljuje: »Češčena mati milosti!« Limbarski. Vzgoja otrok v krščanski družini. (Priobčuje župnik Jožef Vole,) (Dalje.) Najvažnejši pouk v domači hiši je pač pouk v Kristusovi sveti veri, ali, kakor pravimo, v krščanskem nauku. Toliko imenitnejši je ta pouk nad vsakim posvetnim, kolikor je večnost imenitnejša od časnosti, kolikor je duša dragocenejša od telesa. Nekaj ljubeznivega, nekaj prisrčnega, sladkega je v tem pouku za dušo vzgo-jiteljevo in otrokovo. Kakor bi se izlivali dve duši druga v drugo, spajali dve večnosti v eno blaženstvo. Slomšek pravijo: »Krščanski nauk je žlahtna rožica, od katere naj duša medu nabira za večno življenje.« V večno življenje gre otrokova pot, »Pustite otročičem, k meni priti, in nikar jim ne branite, zakaj takih je nebeško kraljestvo.« (Mark, 10, 14.) — »Brez vere je pa nemogoče Bogu dopasti. Zakaj kdor hoče k Bogu pristopiti, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačevalec.« (Hebr. 11, 6.) — »Ali kako bodo vanj verovali, o katerem niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznanjevalca? (Rimlj, 10, 14.) Da oznanjujejo otrokom vero v Boga, je staršev najsvetejša dolžnost; da jih seznanijo z njegovo voljo, mora biti ena njih prvih skrbi. Papež Benedikt XIV. je strogo opozoril krščanske starše na to dolžnost z besedami: »Starši, ki niso poučili svojih otrok v poglavitnih resnicah svete vere gredo nasproti večnemu pogubljenju,« Zato so prepuščali krščanski starši od nekdaj temu pouku pri vsem vzgojnem poslu prvo mesto. Sveta Lidvina — da navedemo le par zgledov — je poznala že kot otročiček celo Jezusovo življenje. Sveti Avguštin pove, da je čul že kot. dete iz ust svoje matere Monike o Jezusovem prihodu na svet in o njegovem življenju. Sveti Aloj- zjj je baje prej znal poklicati Jezusa in parijo kot očeta in mater. Sveta kraljica glaflka je vsak dan sama učila svojega Lu-dovika svetih resnic in bogoslužja, dasi je jjpel mTadi princ obilo učiteljev. Pa kaj bi naštevali? Odkopljemo se vsega razkladanja, če povemo nakratko; Že nekdaj so vedeli krščanski starši, da otroke s pridom vzgajati, se pravi, otroke voditi h Kristusu, Pa kako naj prično krščanski starši s to voditvijo h Kristusu že pri detetih, da se bo lepo ujemala otrokova verska prebuja s pričetki bogoslužja? Ravnali naj bi se po teh-le navodilih: Ko je otrok v drugem letu, naj ga mati nauči k molitvi skleniti roke. Dete znabiti še ni zmožno, da bi izgovarjalo kake svete besede ali vzdihljaje, ročice pa že lahko drži sklenjene in nekaj hipov gleda v sveto podobo, ko mu mati moli naprej, Priporočljive so pa le prav kratke molitvene besede, kakršne n, pr. navajajo škof Jeglič v svoji knjižici »Staršem«; »O Bog, kako si dober — Jezus ljubim te — sveta Marija, prosi zame — angelček varih, varuj me.« Izpočetka bo znabiti najbolje, če drži mati detetu tudi ročice skupaj, ker mu rade brž omagajo. Polagoma se bo pa že dete privadilo, da bo obmolknilo in samo sklenilo ročice, kadar mu bo molila mati ali kadar bodo molili drugi, Seve, razumelo dete še ne bo kdovekaj; a po nagibu krstne milosti bo čutilo, da je molitev nekaj posebnega, pa bo polagoma samo začelo momljati za mamico, spoštovati molitev, služiti Bogu, * Polnezavedna je ta otroška molitev, brez besed, pa jo vendar razume in upošteva Bog. Do konca drugega leta se pa že raz-bistri zdravemu otroku toliko um in razveže jezik, da začne dete zavedneje razločevati reči okrog sebe; pomniti, kako se imenujejo in izrekati njih imena — izkraja seve v otroškem jeziku, pa od meseca do meseca popolneje. Mati, stori v tem času tudi korak naprej v verskem pouku, Po-nesi otroka večkrat pred sveto podobo — recimo: svete Družine, in mu pokaži tam Jezusa, Marijo, sv. Jožefa, pokaži mu na drugi podobi nebeškega Očeta, angela va-riha, njegovega patrona. Počasi bo že š^o: dete si bo zapomnilo: kje je Jezus, kje Marija, kje angel varih ... Pa ga spet ti vprašaj: kje je to in ta in oni na sveti podobi. Tako se bo dete navadilo izgovarjati sveta imena. Če malo kesneje dode-neš še zraven »varuj me« ali »prosi zame« ali kar smo zgoraj navedli, da mati izgovarjaj, pa bo znal otrok moliti prvo molitvico. Pravijo, da je vsak človek, ko se smehlja, podoben svoji materi. Že kot dete se je nasmehnil, kakor je videl svojo mater, in to mu je ostalo. Mogoče, Gotovo pa je, da se otrok prve pobožnosti navza-me od matere. Če se na njenem licu sveti milina, v njenem očesu iskrenost, če je v njenem glasu gorečnost, ko moli, bo molil tudi otrok za njo pozorneje in pobožneje. In ostalo mu bo, znabiti vse dni življenja, V tretjem letu naj nauči mati otroka »delati križ«, t, j, pokrižavati se. Doslej ga je le sama večkrat pokrižala, zjutraj in zvečer še z blagoslovljeno vodo. Zdaj je pa že čas, da otročiček sam poizkusi. Mamica ga prime za desnico, pa po-križa čelo, usta in prsi. Izpočetka bo šlo malo trdo, morda celo brez solz ne. Nič ne de! Le spet in spet — seve v presledkih. Ne s hudo in nikdar ne, kadar je otrok utrujen ali zaspan. Prime se dobro otroka le to, kar rad stori. Posebno z besedami »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen.« bo izkraja težava. Le napol jih bo mogel otrok izgovoriti ali komaj vsako drugo, Sapce manjka, pa še jeziček tako rad izpodrkne ob mnogem glasu, Pa naj ne bo nič nevolje ob taki težavi! Tudi mi nismo bili drugačne pameti in spretnejših ust. Pa so nas mamice vendarle izgodile. Čimbolj se bo otroku krepilo telo in odpirala duša, tem gibčnejše bodo njegove kretnje in bolj popolna izgovorjava, O, to so pač najsladkejše ure v materinem življenju, ko gleda izmučena trpinka. kako se »črvičku« teden za tednom bolj drami duša, bistri duh, krepi spomin, izpopolnjuje govor, utrja pobožnost. Vse rada pozabi ob tej sladkosti dobra mati, neprespane noči in skrbipolne dni, da je le nje dete izpregovorilo z njo in Bogom, Zdaj je pa že tudi čas, da prične mati poučevati otroka v krščanskih resnicah; vse dosedanje navajanje je bilo le bolj molitev. Zdaj naj pa prične otrok svete resnice polagoma tudi umevati, kolikor je mogoče v tej dobi Pri štirih letih je um zdravega otroka že toliko razvit, da zavzame in ohrani tiste resnice, ki so temeljne resnice krščanske vere: pravimo jim »šest resnic«. Če se mati le količkaj potrudi, bo po svoji prirojeni in od Boga poživljeni sposobnosti otroku lahko dopo-vedala, da je le en Bog, da je večen, povsod pričujoč, vseveden, neskončno svet, neskončno pravičen, dobrotljiv in usmiljen; da so v Bogu tri osebe; da je Bog Oče vse ustvaril, Bog Sin ljudi odrešil, da nas Sveti Duh posvečuje; da ima človek neumrjočo dušo, ki se ne more zveličati, če ji Bog ne pomaga. Obrazloži naj pa mati otroku — kolikor je za njegova leta potrebno — tudi božje in cerkvene zapovedi, da bo otrok na jasnem, kaj mu je od Boga in njegove svete Cerkve zapovedano in prepovedano. Prav je, da zna otrok pri štirih, petih letih te zapovedi tudi pravilno našteti. Bogoslužje naj se pa razširi v tem času osobito v tem, da razjasni mati otroku očenaš, češčenomarijo, čast bodi,.,,, pa ga nauči za jutranjo po-božnost znanih molitvic: O presveto Srce Jezusova, po rokah,,, (da obudi otrok vsak dan dobri namen), O gospa moja ,, (na čast Materi božji) in Angel božji, varih moj (na čast angelu varihu), Tuinsem naj ga vzame za kratek čas tudi v cerkev, zlasti tak čas, ko ni v cerkvi drugih ljudi, pa naj mu pokaže krstni kamen, spovednico in tabernakelj, in poda najpoglavitnejše nauke o svetem krstu, spovedi in o najsvetejšem zakramentu in o sveti Cerkvi: papežu, škofu, drugih mašnikih. Uverjeni smo, da bo toliko pouka v krščanski veri in bogoslužju zadostovalo otrokom v predšolski dobi. Preveč gafiti otroka v tej dobi s svetimi nauki je tu«Ji od zla. Presedati otroku taki nauki nikoli ne smejo. Rajši manj in lažje, pa gladki^ potom, kot obilo pa nemilo. Da pa bo ta pouk materam kar mo{ polajšan in bolj uspešen, jim nasvetujenio dvoje vrlih učnih pomočkov. Prvič svete zgodbe. Marsikateri sveti nauk se bo ponudil materi kar samoodsebe, če bo otroka zgodaj seznanila s svetimi zgodbami: o Adamu in Evi, o Kajnu in Abelu, ve soljnem potopu, o obljubljenem Odrešeni-ku, njegovem rojstvu in življenju, nauku in zgledu, trpljenju in smrti. V teh zgodbah so poglavitne svete resnice tako očitne, smemo reči: tako na roko, da jih vsak lahko povzame. Drugi pomoček materam pri krščaa-skem pouku malih je lepa knjižica, ki so jo izdali ljubljanski knezoškof Jeglič leta 1915,, in ima naslov: »Kratko navodilo staršem o verskem pouku majhnil otrok«. Dobi jo lahko za nekaj vinarje* vsaka mati pri svojem dušnem pastirja, V knjižici je prav podrobno in lahko umljivo obrazloženo, kako je pojasniti otroku, š« preden začne hoditi v šolo, razne verske resnice in ga nagniti, da si bo prizadeval, po njih živeti. Obrazložen je pa v knjižici tudi pomen glavnih molitev, ki so potrebi« za vsakdanje življenje. Te knjižice bi ne smele manjkati v nobeni naši krščanski hiši, koder so mali otroci. Vsaka mati, ki jo bo pridno rabila, bo skrbnemu nad-pastirju hvaležna zanjo. Seveda tudi ob obeh teh pomočkih n« bodo napredovali otroci v krščanskem pouku enako. Nekateri bodo umeli izlahka in ohranili naglo, posebno deklice; z dragimi bo pa večji križ. Mati naj bo na vse to pripravljena. Stori naj, kar je v njeni moči. Ve naj pa tudi, da je ostalo od njenega pouka v otroku marsikaj, četudi otrok ne zna povedati. Končno j* pa le »prav živeti« pri vzgoji prva reč; z® »prav povedati« bo pa že še kesneje šola poskrbela. Da je le za prvo položen dober temelj, potem se že zida naprej. Dostaviti pa moramo na tem mesta & „ej0 važni opomin, naj krščanski starši n e nehajo poučevati v krščanskih resnicah «vojih otrok, ko jamejo hoditi v šolo, »Saj imajo katekizem in znajo brati; jaz nimam Časa«i kolikrat se za zanikarnimi starši pobirajo take besede! »Ali naj se pol živ-! Kenja pobijam z njimi? Čemu imamo pa ' ]u£g&e po-ve rkakor .je nes, ali p.čt se -prav m de%»«flro &\wč .Kako .mu je prijetne .f»aj'Rta vpričo sfaršev in poštenih ljudi; a če shajsla ponoči in skrivaj, jfe pregržšfio. OH, <> koliko |r^hi obtčži tako dekle švojo vest, flUtSfS. živi morda leta in leta v grešnem znanju! Kdo more prešteti vse grešne misli, želje, ,i,ipadenja nad budim,' vS'e nešp'6dobne pogcs ?or<\ jtohtifSsrfja; žalost in scrtže st«tr$£v! Mštfšikatefa HiMinM s'e izgovarja: Kaj je to hudega, ako imim znanje in s tem ali z onim malo poplešem, saj se nikomur ne godi krivica:. O, draga prijateljica; rievžrrfo Še je ifS«-ati š siruperid kačo; bcilfe je, di si ji he jš. NeŽista iftftfizift je huda bolezen, je tfčilga bolezen ter gotova smrt. Na potu z grešnim znanjem te ne čaka nikoli prava Bsmča. Dekle, katera v samskem stanu pre-grešno živi, ona si spreminja svoj zakon v živ I pekel Kdor pa noče ali ne rftore' v zakon sio-U siti in vendar nečisto živi, on hiti po ravni po,; v večno pogubljenje. Ne reci: saj jih veliko nečisto živi, pa se jim ne' zgodi nic h'u-dcJn. Njihbva sodba' S® ni potekla,' a gotovo pftde, Tirdi itJffiilSa se vs'al«l?rat fiitro ne poinh; toda prikaže še pozfieje, a tem hujše. Tudi se jih mnogo tolaži: Saj še lahko izpo-vemj in Bog mi bo odpustil. Kdor predrzno na božjo milost greši, ta umrie tfečjidel brez milosti božje. Diigi mladenk Si; ako žgpHStfš fbžflitfd pot ljube nedolžnosti, nikdar je ne dobiš i a nobeno ceno nazaj. Zatorej bodi poštena, ne daj se zapeljati nikomur s praznimi besedami! Pomisli,' kakd želo nevarrfa in gkodlfivŠ je šlsba tovarišija in žfianje. Dekle, ki se rada ^ z' moškim norčuje in šali in bogve kaj, morda celo ponoči z njim občuje, ne bo dolgo poštena, padla bo globoko, globoka tako, kakor dekle pasti more. Zatorej, prediagž dekleta,' pamet, pamet! Pamet je boljša' ko zamet, da se ne boste enkrat tesale. Posebno sedaj se pazite, ko je vse polno vojaštva. Ne verjemite praznim obljubam, ki vam jih delajo! Ampak stojte trdno kot skala! Bodite zveste hčerke Marijine, ne pozabite, kaj ste obljubile" Mariji, ko ste stopile pod njeno zastavo! Čim več skušnjav in premagovanja, tem lepši vaš deviški venec. Naj velja vsem geslo: ■ i f , ; ; ah bela' pred oltar! tik i f-v o f .s f* rt Pismo iz Gorice. 13. aprila .1916. .11» »1 ml p-ot pisem po našem zvestem prijatei; Bfbu -. Ori je hitritf nog in V a, s iztakne tudi » najbolj oddalejnem kraju, dočim so naša zasebna pisma počasna in ^e kaj rada poizgube. T>idi naj Vas nič ne moti, ako izvedo »Bogoljubovi * znanci' kaj malega" iz naše Marijine ■tažlHicfeV Iti" jfe iž'med: vseh" Marijinih družb ognjeni črti najbližja. Sovražnikova bližina je število znatno skrčila. Od' 50CT naš je pritožijo še 80, ali te se držimo kakor zid' in s*rbno pazimo, da se"ne'vtihotapi v riaTe obližje laf, kj ponekod* tako drzno krade neprevidno ■flplžnost. Neštetokrat hite nase" misli i n molitve k Vam,: drage sosestre, ki'ste" |Kko nenadno šle od nas ter se razkrojile" od" Ljubljane tja do moravskega' Krbmeriža, tudi Ve pridno mislite na nas, kar nam dokazujejo Vaša pisma in dopisnice. Pišete nam, ali smo se žive in zdrave, ah imamo še škode, sploh ali se kaj gibljemo, ko nam izza Kalvarije neprestano zveni smrtna pesem. Na vse Vam smem, hvala Bogu,, dati z.adovoljiv odgovor. Vsekakor je izbrala •vojska ti^di v naših vrstah svojejnrtve. Umrle,^so:^.i$arija Krivec, ranjenaj, Marija Cijan vsled nalezljive bolezni in 15l'etna Bajt Katarina, učenka, vsled 1 i •■ ■ • " - , i , - V , strahu, ki ga je prestala, ko sp obstreljevali Placuto, Ostale nas bpzja.rokp. ^čudovito va-ruje, akoravno se laška smrj. d^n.^ia dan vozi Pestiti.gospod.vodj4«lj .je bil že opetoVano v s^rtpi nevarposti,. zlasti v .jeseni, a obstreljeval stolnico in Katarinijev trg,' pa tudi letos, 9, aprila, popoldne je le malo korakov za njim treščila laška granata. V koliki nevarnosti — radi nas! Bog ga čuvaj še v bodoče in bogato nagradi! Tudi nas so že lovile granate v hiši in na prostem in marsikatera bi znala dokaj groznega, pa tudi smešnega povedati, toda počakajmo, da se vrnete! — Od začetka vojne z Italijo do danes smo imele vse shode, izvzemši decembrov in januarjev shod, ki sta izostala radi nevarnosti. V marcu pa smo bili med shodom tako iznena-deni z nepričakovanim izbruhom topovskega dvoboja, da smo mislili, da nas vsak trenutek pihnejo s kapelico vred tja v Rožno dolino. — Redne mesečne seje so izostale meseca maja, Marijin dom pa je bil odprt dc novem-berskega obstreljevanja, in vsako nedeljo nam je čast g. voditelj čital in razlagal nekaj duhovnega berila. Ker je sedaj shajanje v Marijinem domu nemogoče, se pridno udeležujemo z vsakdanjim sv. obhajilom molitvene vojske ter si pridno dopisujemo z Vami, ako pridejo Vaši naslovi srečno do nas in nas Lah pusti zbranih misli. Pa še nekaj, in to je najlepše, kar morem povedati iz našega nemirnega življenja. April nam je prinesel poleg prirodne pomladi tudi duhovno pomlad. Od 5. do 9. aprila smo namreč imele duhovne vaje. Sicer nam skrbi Lah s svojim streljanjem za nepretrgane duhovne vaje, a da nam nebo nakloni milost pr«, duhovnih vaj, bi ne bile nikdar pričakovajg. Trajale so štiri dni z dvema govoroma na dan. Vodil jih je č. g. voditelj z njemu lastno oče-tovsko požrtvovalnostjo in jekleno voljo odstraniti in nadomestiti vse slabotno in nezdravo z novimi čvrstimi duhovnimi mladikami, Število udeleženk je bilo med 70 do 80, Dohajale so družbenice celo iz Rožne doline, Šentpetra, Vrtojbe in Štandreža. Ali niso to junaška dekleta? Pa je tudi naš č. g. voditelj junak, ki zna neustrašeno premostiti vse ovire, da nas le bolj in bolj utrdi v dobrem. Vas seveda, drage sosestre smo zeio pogrešale, zato pa smo tem iskreneje molile: da bi milosti letošnjih duhovnih vaj prišie tudi nad Vas. Potrudite se tedaj tudi Ve delovati in živeti tako, kakor bi brez dvoma delovale in živele, če bi se bile tudi Ve prenovile v duhovnih vajah, da Vas dan miru vrne kot zveste in vzorne Marijine hčerke v naročje družbe. Dal Bog da bi se to kmalu zgodilo! Nebroi pozdravov od vseh vsem Vam pošilia Vaša prednica. Padli in umrli kongreganisti. f Alojzij Kolarič. Padel je Marijin sin in zvest čitatelj ^Bogoljuba«, Alojzij Kolarič na polju časti v daljni Galiciji. Pet mescev se je hrabro vojskoval za domovino; Marija je povabila k sebi svojega zvestega sina, ki se ni sramoval nositi Marijine podobe na svojih prsih. Ponosno je stopal z Marijinim trakom, s katerim je šel tudi v boj. Za plačilo naj uživa rajsko veselje O smrt ti nemila, ti nisi pustila Da on bi med svoj mi prijatelji spal, Tam v tuji gomili si njega zakrila Do sodnjega dneva, ko bode vstal. Zadnje pismo, katerega je pisal svojim staršem: Preljubi starši! Zopet mi čas dopušča, da Vam napišem par besed in Vas tudi obenem prisrčno pozdravim. Tudi veselo novico Vam naznanim, da sem bil 1. maja pri sv. spovedi. Bog še pač vedno skrbi za nas uboge reveže, še mi je zopet življenje pustil; 30. aprila zvečer je tako mimo mene šrapnel žvižgal, da me je kar zaobrnilo od prevelikega sunka. Še eno prošnjo imam do Vas, dragi starši! Mogoče bode letos tudi kdo iz vasi šel na božjo pot k Mariji Bi-strički? Prosim, pošljite sestro, naj gre mesto mene, ker jaz sem si že večkrat mislil, če še pridem enkrat nazaj, da še hočem iti petkrat. Bodite toliko dobri, mogoče bi ona rada šla; saj letos imamo za koga moliti. O Marija, mati moja usmiljena, sprosi mi od Jezusa, da se vrnem srečen in zdrav spet v domači kraj! Saj v Tebe, Mati, upam vse, da srečno vrneš me. Po domovini že hrepenimo vsi da bi bil skoraj blagi mir. Srce mi vedno poje: Oh. pre-mila domovina, mili moj slovenski kraj, kier je zibka moja tekla, bod' gomila moja kdai! — Pozdravi in glasovi iz domovine so nam bojevnikom najmilejši glas v teh krvavih bojih. Še enkrat Vas srčno pozdravlja kakor tudi vse sosede in znance — Vaš sin Alojz. f Frančišku Janžekoviču umrlemu članu novomeške dijaške Marijine družbe v spomin njegov prijatelj-sošolec. Kolikor bolj se je začela prebujati in na novo oživljati cela narava, tem hujše ga je mučila neozdravljiva bolezen in vidno je pešala in ginila njegova življenska moč. Že za zadnjih mesecev njegovega dijaškega življenja so se pokazali na njem usodepolni znaki hude bolezni. Na njegovem obrazu, ki je zelo po-bledel in usahnil, se je videl izraz trpljenja. Čitanja na glas in hitro ni bil več zmožen, go- O Devica, pomočnica bila si in boš nam ti! vorjetlie 'e zmučilo in zmanjko- vajo mu je sape. Hodil je sicer v šolo in opravljal druge stanovske dolžnosti, ali vsako delo ga )e hitro utrudilo. Zahrepenel je po počitku ... Z namenom, da se okrepi, je šel lansko leto o Veliki noči domov — pa ni ga bilo več nazaj... V svoji rodni vasici, na Krasnem vrhu pri Radovici, je prebil nadaljno dobo svojega kratkega življenja. Nič mu niso pp-magala razna zdravila, nič sveži zrak zdravega belokranjskega podnebja. Strašna bole- bila, storiti mu zadnjo ljubav, namreč spremljati ga na njegovi zadnji zemeljski poti. In ta se mi je izpolnila. Pod vodstvom profesorja dr. Gorjanca je pohitelo nekaj njegovih sošolcev na pogreb in z veseljem sem se jim pridružil. Dolga je pot iz Novega mesta v Belo-krajino; šli smo namreč — peš. Ali meni se ni zdela .. . Ob spominu na dragega prijatelja, ki sem mu mogel izkazati le še en znak svoje udanosti, so mi postajale utrujene noge zopet spočite in zdelo se mi je, da kaj hitro ostajajo zen ga je vedno bolj in bolj sušila in hiral je dan za dnevom ... Čedalje žalostnejša poročila o njegovi bolezni so prihajala k nam . ,. Kar dobi njegov ožji rojak pismo, ki je naznanjalo, da ga je Bog že otel zemeljskega trpljenja. Dne 28, sušca t, 1. je izdihnil svojo plemenito dušo. Kakor smrtonosna pušica je prešinila ta novica moje srce; polotila se me je 'olika žalost, kakor da mi je umrl lastni brat. je pač moj pravi prijatelj., . Moja želja je za nami skaloviti griči, zeleni travniki in bele vasice. Skoraj smo dospeli v Radovico ... Drugi dan ob 7. uri zjutraj je prišel sprevod s Krašnega vrha. Lepo in ganljivo je bilo videti precejšnje število Belokranjic v njihovi narodni noši — nedolžne deklice — kot tova-rišice v snežnobelih oblačilih in z venci na glavi ter mladeniče in dekleta Marijine družbe s svojimi banderi. Prof. dr. Gorjanca je tako ganila priprostost in skromna ponižnost spre- voda, da se je izrazil, da mu bo ostal ta prizor v prijetnejšem spominu, kakor pa z največjim pompom in dragocenostjo opravljen pogreb, ki jih je videl po mestih. Sprevod je šel v župno cerkev, kjer se je darovala zadnja sv. maša za umrlega še ob njegovi telesni navzočnosti. Kajti njegova duša je uživala tedaj ?e -jvoje plačilo. Na sredi cerkve v rakvi je počivalo njegovo truplo, na levo v klopeh pa je klečala mati umrlega s svojimi hčerami, v Kida* pšpdt** ker se njegfiVa. oblast teza po vsem svetu. 'f» M bnjkega poljskega kffifjmtifa L^d^^e^. .Cotti je bit tako nti}Mm pmSfogiS, S* fe M d bil po smrti Leona VG&fat Pijem X. in ' kardirid&as M&a* mfceS giasov. Naslednik njegov ktff prefekt pf&ps-gande ie kardinal Serafini. Število kartfittafcv; zadnfegaf fe feifft' vseh kardinalov 60, in sicer .30 Italijanov in 30 neitaliianske narodnosti. Nedavno je pa umrl kardinal' Gotii; prfde ftSrej na Italijane eden-imtfif. Pasvfeiftfanfe (I{frsfc& škofov. Na skupnem posvetu so ogrski škofje sklenili, da; naj bo- po vsjgfr ogrskih- cerkvah' prvo nedeljo v maju skupno sv. ofehajifo v zahvalo, ker se je ravno meseca- maje lanskega Teta obrnila vojna sreča nsm v korist®. — Na' kanferencf sč je tiftfr gb- o 4iffMHvnifetrl' za vojne invalide, mois in iff S Mdežbi sfee-fcv pri no- vem &gf§kem vefmfn f&sojilu; fte&sfi* f Rimu/ Dfce 31. mar-€» šč, imeti ššfkn §V, Petra v &?8iti veliko Š^eketm pn&stf§8* fcl §d se je udeležila vsa ia «#ffcveni zfrvodi V Rimu. Y@šii fa je 4tfkč#mli bazi&ke sv. Petra, kgfšimt Msfff M Val/ Pred »coSleSSio« (ve-Jjfc* tAiarf je M v poČeščeniš izpošlavlje i Uriž iz cerkve sv. Mar-T*I& m, §8 m tečer istega dn'6' opraviti pres?8 m flM&rjjaEje ,- M*4 M MŠjšofl? feoličanov je saftio 150 fršnč članov, ki se zanimljejo za to važno zadevo, Dva milijona kron se je žrtvovalo v tem ča-Su' ža ptov^dfgb kžfefišftsga časopisja, zlasti na Dunaju, a še več bi se lahko. Naj se pomisli, kaj in koliko žrtvujejo za to svetovno moč (fisfe) nasprotniki kačonČanstVaf jT^vna kapela v Belgrad«, V BelvSradtf je že v miru živelo okrog 8000 katoličanov^ a niso imeli-v mestu nobene svoje c-crkve,- t»aze<> male kapele na avstf. poslaništvu. Prva- skrb vojne uprave je bila,- da preskrbi batoliškim ve¥nikom v artnadi in med prebivalstvom- primeren prostor za javno službo božjo. V ta na- men so odločili prestolno dvorano v kraljevem dvorcu. Ko se je ta prostor priredil za kapelo in blagoslovil, je opravil prvi sv. mašo apostolski vojni vikar-škof Bjelik. Navzoč je bil častniški zbor, del posadke in nebroj občinstva. Ob tej priliki je razdelil škof Bjelik tudi dar papeža Benedikta XV. (10.000 K), ki je namenjen bednemu prebivalstvu. Spomladanski dopust so dobili gojenci dunajskega semenišča, da pomagajo pri poljskih delih. Po domovini. Odpri srce, odpri roke!.,. Velikonočni pondeljek je določen kot nabiralni dsn za goriške in primorske begunce. Presvetli knezo-škof ljubljanski naznanja in prosi: »Iz hvaležnosti do Boga, ki nas je milostno, nekako čudežno obvaroval sovražnikov, da niso mogli in ne morejo pridreti v našo deželo in je krvavi boj zunaj nje, darujmo zopet za ponesrečene Goričane in Primorce. Naj podeli vsak, kolikor more. Vsak vinar, darovan iz ljubezni in hva- Oltarček turške M. B. v novi spodnji cerkvi oo, kapucinov v Reki. Srečen padec. Na neki tirolski višini (čez 3000 metrov) je maševal vojni kurat kapucin Kasijan Neuner. Pri povratku se mu je spodrsnilo in zdrčal je z glavo naprej čez sneženo polje kakih 500 metrov globoko. Vojaki so z grozo opazili ta prizor; vsi so mislili, da je kurat izgubljen. Toda na dnu prepada se dvigne, otrese in gre mirno naprej. ležnosti do Boga, bo dobil stotero plačilo pri Očetu, ki nobenemu ne ostane dolžan. Zato naročam nabiranje za goriške begunce na velikonočni pondeljek.« Pastirski list goriškega nadškofa. Razkropljenim vernikom goriške nadškofije je nadškof dr. Fr. Sedej sestavil tolažilno pastirsko pismo, ki se v njem ozira na težke dni goriških in primorskih prebivalcev ter daje rirnerne tolažbe v upanju na skorajšnjo reši-fe; iz neprijetnega položaja. Za goriško školijo je prevzvišeni knezo-nadškof goriški posvetil olja v dekanijski cerkvi v Črničah dne 14. aprila. f P. Frančišek Ambrož, neustrašni varuh svetogorskega svetišča, mrtev. Ta pogumni redovnik, ki se za nobeno ceno ni hotel umakniti laškim granatam, je nazadnje vendarle izdihnil kot žrtev italijanske nasilnosti. Ko se je mudil v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, kjer je bil na pomoč bolnikom, je priletela granata in ga smrtno ranila Drugi dan je izdihnil svojo plemenito dušo. Bog mu bo gotovo bogato poplačal njegovo zvestobo in požrtvovalnost do konca. Buhovske zadeve. Za kn.-škofijskega du Kovnega svetnika je imenovan č. g. Frančišek Dolinar, župnik v Cerkljah pri Kranju. — Župnija Mirna na Dolenjskem je podeljena č. g Jožefu Vrankar, župniku na Dobravi pri Kropi ■— Dne 13. aprila je bil umeščen na izpraznjeni kanonikat Kodelijeve ustanove v Ljubljani stolni kaplan in vikarij č, g. dr. Fr. Kimo-vec. -— Nameščen je bil č. P. Blanko Kavčič 0. F. M. za kaplana na Vrhniki; č. g. Josip Bressan, vikar v Jamljah na Goriškem, za žup- upravitelja v Kolovratu. Premeščeni so bili čč. gg.: Josip Froelich, kaplan v Ži-reh, v Soro; Josip Poje, kaplan v Sori. v Žiri; Ivan Lovšin, ekspozit v Trnju, za kaplana v Vreme; Jožef Muren, kaplan v Košani, za ekspozita v Trnje; Josip Gabrovšek, kaplan v Vremah, v Košano. f Gosp. Ignacij Rak, bogoslovec IV. letnika ljubljanskega semenišča, je izročil dne 12, aprila svojo plemenito dušo božjim krilat-cem, da so jo spremili k božjemu Sinu. Že izza gimnazijskih let je glodala skrivna bolezen njegovo mlado življenje. Postajala je vedno JČividnejša. Iskal je zdravila in ga konečno — našel. Bil je trinajstkrat operiran. V februarju 1. 1. mu je umrl oče. Pri pogrebu se je še bolj prehladil in neizprosna smrt je utrgala nežno cvetko na vrtu, kjer je bilo vsajeno edino upanje njegovih bratcev in sester. Usoda slovenskega dijaka se je pokazala v svoji polni realnosti na njem. Čez dan je bil v šoli, po šoli pa je instruiral. S krvavo prisluženimi vinarji je živel sebe in še drugim pomagal. Bil je vzor-dijak in bogoslovec. Počivaj v miru! Proslava vnetega kuraia Severno bojišče, 12. marca 1916. — 11. marca je bil premeščen nadvse priljubljeni slovenski vojni kurat č. g. Alojzij Dejak. Ta gospod je imel v svoji dušni oskrbi šest lovskih bataljonov, za katere je Prav po očetovsko skrbel. Z eno besedo: on le dal vse, samo da bi vojake srečne storil na tem in na onem svetu. Moštvo in častniki so Dejaka zelo spoštovali in več kot eden mu je roko poljubil. Za slovo so mu gg. častniki v častniški obednici zapeli več čeških, rusinskih, poljskih ter slovenskih pesmic in nazadnje je gospod poveljnik imel poslovilni govor, v katerem je rekel: »Še so sv. Karoli Boromeji na svetu in eden izmed teh je naš gospod vojni kurat.« — Pisec teh vrst je poznal dobro gorečnost g. Dejaka, ki je bil vsak dan od 6, ure zjutraj v strelskem jarku in je spovedoval do pol 11. ure: potem je maševal in obhajal. Dostikrat sem ga videl, kako je ves slaboten, bled in kašljajoč šel domov; komaj je lezel v snegu in blatu. Rekel sem mu: »Gospod kurat, vi se preveč mučite, boste zboleli.« On mi je pa odgovoril: »Moj dragi! Sedaj imamo čas, sedaj moramo delati, si pridobiti mnogo dobrih del; počivali bomo že v nebesih,« Mnogokrat sem slišal vzklikniti vojake, svoje tovariše: »To je duhovnik! To je duhovnik!« — Drugi vojak mi je spet pripovedoval: »Šel sem k spovedi in sem se malo bal, ali gospod kurat me je tako ljubeznjivo objel, me pritisnil na svoje srce, da sem začel od ginjenja jokati in veš kaj, on je jokal z menoj ter me je tako potolažil, da sem na vse dobro pripravljen, tudi na smrt.« — Sedaj je naš ljubeznjivi gospod kurat daleč proč in čutimo njegovo odsotnost. Strelski jarki so sedaj bolj pusti in . . . Ali tolažimo se z besedami gospoda kurata: »Fantje, potrpežljivo prenašajte vse križe in težave, saj to ne bo trajalo dolgo, veselje v nebesih bo pa večno.« G. Dejaku, ki je pri-deljen vojnemu superioratu . ,, armade, pa kličemo s hvaležnim srcem: »Bog Vam povrni stotero;« — Avg, Čeh, nadlovec, K Materi božji svetogorski! Goriške delavske organizacije so prirejale vsako leto tretjo nedeljo po Veliki noči slovesno procesijo na Sveto Goro, Letos tega ne bo mogoče. Poskrbelo pa se je, da se ta lepa navada tudi letos ne pretrga popolnoma. Zato se bo obhajala tretjo nedeljo po Veliki noči primerna slovesnost v ljubljanski frančiškanski cerkvi, kjer je sedaj razpostavljena podoba Matere božje svetogorske. Letošnjo slovesnost bo povečala navzočnost prevzvišenega kneza-nadškofa dr. Frančiška Sedeja, ki je obljubil, da bo imel ta dan v frančiškanski cerkvi veliko sv. mašo. Pred pontifikalno mašo bo primeren govor. Vse molitve tistega dne bodo za srečen konec vojske in za srečno vrnitev razkropljenih primorskih rojakov. Salezijanci na Rakovniku obhajajo letos praznik Marije Pomočnice kristjanov, dne 28. majnika ob 10. uri dopoldne bo pontifikalna sv. maša, popoldne ob %4. pa govor, nato pro- cssija s kipom Marij« Votttobe&ce, — Na v«r«r bo »1služba božja kakor drug« iS (3/ jddftt. BrsfffvtSifa prijateljev presv. Srca, silo nas je lepo Stavilo, pa mnogo jih je Vffcal pffjatelj-scdflfk k Sebi. 16,—19. štfSea smo- Imeli duhovne vaje. Krasni govori, lepo petje, udeležba tudi od nečlanov obilna, !.e pristop k bratovščini ftaj bi bil številnejši. Vsak mesec eno uro skupne molitve iti po! ure shoda, tO je Vsa žrtfeV. Res, mani že ne more zahtevati tiobeno prijateljstvo. Za to malo žrtev pa se ham odpirajo bogati studenci božje milosti. Možje in mladeniči! V-si v bratov-šŽltlo »Prijateljev presv. Srca«. Za to je sedaj -najprimernejši Saš, Marijine dražbi G&ikovam Matična feMfrefaSlsiiiflja. La-! : avgusta žft septembra je v gfgarski župniji r- Gorišk-eiri št#ašila kolera in tifus. Pfčršfo-vf/ijrio se je oglasila za strezništvo bolnicam eiaiHoa Marijine dražbe Frančiška SedeVčič. Te dni je dobila lepo odlikovanje Rdečega kri-ža: svetinjo z k>V6rovim vencem na belo-rdečefm trak«. Gbšp. karat Josip Godnič jf je k&t voditelj kongregaeije pW sr6v£'sri£tii shodit izrodil to častmi odlik ovatije. Šfcoesdoi na Koroškem. Tudi tukaj se je j slano vila dne 25. marca fe dolgo zaželena dekliška Mar. družba. Kljub slabemu vremeflru je prihitelo mnogo ljudi v lepo ovenčano cerkev, kjer so imeli č. g. župnik dr, Morti prekrasen sprejetimi govor, ki je marsikoga fahil do solz. Nato je 25 deklet obljubilo zvestobo [Vi ariji M rra^adiijč so' bile pele litanije z blargo->vom. Bfog daj, da bi lepi' nauki, to seme bo-žf^v pognalo koretiihe iri zraštlo v mogočno drevo: i« privabilo še' druga dekleta, ki našo M..««,- drffizbo- postrani gledajo, se bojijo hudobnih jezikov, ki tudi v teh žalostnih resnih časih med- gftttčSjfetai tčp6V ne mirujejo. — »Bogoljubov« jfiSfeja' v našo župnijo lepo število, ki se bo sedaj še' povečalo, ker bomo skrbeli, da bo' vsaka članica imela družbeno glasilo. V Smledniku-je bila ustanovljena Mariji ti a družba zažene na dan Marijinega Oziianenja. Sprejetih je bilo 231 žen. Sprčjel jih je presvetli g. knezoškof. — V družbo a p o s f ols t v a molitve se je vpisalo' 647 žuiiljariov. Ruše-, Naša Marijina" družba šteje 106-članic. Dne 1-8-. marca smo pokopali- vzorno* članico Marijine družbe Micko Kupšieevo Bila ie ponižna v obleki in obnašanju, pa- tudi v vzg.ced vsem dekietam. Neizprosna jetika ji _:e-pre trgala nit življenja v 33. let«. Pogreb je bil nad vse veličasten. Ker je bila vsak dar. >ri sv, maši in ie sv. zakramente rada pego«; o preiemala, ie bila tako srečna, da je pre svojega nebeškega Ženina par min«? pred svojo smrtjo v sv. obhajilu. — Trudimo je, dl«, b-»Bogoljub« rftžštrilf k«r upamo, da »e bf v kfatkeffl žgodilti. — Koliko se jih bo jSfigb iiltt m abstimm@, bdimo pf?fe©dftjič ptjrožsli. fe Rojena, Preteklo je že šest tednov, t>cj-kai se je častiti g. Fran Bonač, sedaj vojni kurat, poslovil od nas. Bil nam je skoro Sest let vaoren voditelj slovenske Marijine družbe in slovenski kaplan, priljubljen od vseh domačinov, Radi smo vsi prihiteli k njegovim pridi-J gJtffi, M katere ga zelo pp|rešamo, popbnoJ sedaj v teh burnih cašife. V nedeljo 6. februarja nas Je £. vojn? kurat obiskal; pričakov^lC; smo ga ž veseljem. Popoldne je stopil na priž-nico v naši cerkvi ter imel navdušen govor o sedanjih hudih časih; obenfem nam je sporočal pozdrave in zahvalo ranjenih vojakov za naše, J molitve, katere opravljamo pri urah češčenja, j Po božji službi je prišel v Marijin dom, k; je ; bil natlačeno poln druzabriič in drugih. Prvtjj ga. je pozdravil naš sedanji g. voditelj, nato jej Zapel pevski zbor, nakar je stopila na ocferl sosestra Albina Feiluga in ga nagovorila. Potem je stopil veleč. jj. vojni kurat', se zahvalil voditelju in celi družbi, razložil nam svoje vojaško življenje iri končal z bodrilnimi, navcl.-šenimi besedami: Pognrri druzdbnice! Iz Šk-al. Darreš ftaj ppro&bSio," kfin- slovenski«! ranjencem. Igrali srn« igro »Setev«, ki je vzeta iz sedanjih hudih časov. Nslašf za nas so jo spisali na-š marljivi mla-d'r»»}*ul» preč, g. Karol tškulj, tukajšnji deželni poslanec. To je bij praznik za nas dan 6, ja-Marja. Ljudje so prišli iz daljnih krajev in niso mogli prehvaliti naših fantov, Fantje, le ko-rajžno naprej, z Marijine pomočjo borno še mnogo koristnega izvršflH Sv, Tomaž prš Ormoža. Pri nas je že malo hi$ v fari, kjer ne bi bili naročeni na »Bogo-ijtriba« in »Glasnik -n&jsv, Src«, pa tudi na »S) Gospodarja«. To pa ni najmanjša zasluga na-Sijj nikdar pozabljenih prejšnjih in sedanjih duš,»Ih pastirjev. To so bili vlc g. dekan Jakob Cat. astanovnik in večletni voditelj Marijine potem njih zgledni narednik preč. g. Frtnc Močnik, od katerega smo se koncu lanskega leta tako težko lotili Marijina družba moli redno vsako nedeljo popoldne od 1. do 2. aolitveno uro pred Najsvetejšim. Tudi abstinenca še klije in živi, žali bog ne več tako krasno kot od začetka, pa ie še vendar nekaj iifov L in If. stopinje. Marijina družba si bo Prizadevala, da ohrani in poživi abstinenčno gibanj«. Naš sedanji preč. g. župnik se neumorno trudijo, to spričujejo redni mesečni -'sodi in več novih naredb. katerih je bilo že zelo treba v naši družbi. Med ,temj so bile prekoristne petdnevne duhovne vaje, katere ®c imele ob prazniku Marijinega darovanja Pod vodstvom prečč. gg. misijonarjev iz Celja. Prvi petek v mescu smo obhajali prav slo-vesno. Cel dan je bilo sv. Rešnje Telo izpo- stavljeno i® Marijine dmsžbeniice «o v beii obleki, z venci na glavi molile menjaje se mm seboj molitvene are., Za k M očila s« je pofeožoo&f v nedelje popoldne s procesijo z Najsvetejške, katere se je udeležila večina far asov z sause-som, da fei skoraj izprosili tako za žel jeni mir. Trat.a nad ŠkoSjo Loko, Odkar je vojska, izobraževalno društvo ne deluje več. Mladeni-čev in mož že skoro nič več ni doma, vse so poklicali v vojno. Dekliška Marijina družba se pa trudi več ko prej. Molimo vsako nedeljo križev pot ob času vojske in iz »Večne molitve« uro za "blagor domovine. K sv, obhajilu pristopajo družbenice v večjem številu. Ob nedeljah pa prejme večina faranov sv. zakramente. Gotovo gre mnogo svetih olbhajil ki molitev za naše rajne vojake jn za blagor ljube domovine. Shode imamo redno vsak mesec, na svečnico smo imele slovesen sprejem v Marijino družbo, sprejetih je bilo 11 dekle':. Imamo tudi družbeni pevski zbor, V tem letu smo imeli dva pogreba Marijinih družabnic, Jri jih v molitev priporočamo; rajne Marije Vodnik in rajne .Frančiške Štucan. Teharje. Slovesen sprejem iisamo sr«d»o na glavni praznik Brezmadežne, S. &wba>.-Zadnjič je bilo sprejetih 11 fantov in 19 deklet. In ravne tudi 11 naših družbenikov je pri rojakih. »Bogoljuba« prihaja v našo župnijo btz 100, čez 90 jih imajo dekleta drsužbenke naročenih, Skupno obhajil« za dražbo je vsako prvo nedeljo v mesec-a za cele družbo, sk • vesne trikrat v letu. Dekleta prejmejo v enem mesecu približno 1009 sv. obhajil. Seje svetovalk imasao po potrebi vsaki 2. ali 3. me sec. (Svetovalk je sedaj 14.j Sfoodi so in eseč®, za fante in dekleta. Za dekleta je 2. nedelja, za ®ladesič.e 3. nedelja v mesecu. Prav pri-aaeren prostor za shode je nad zakristijo — velik oratorij. Pr«*l mesečnim shodom je od 1. da 2- aaolitve&a ura pred izpostavljenim sv. R. T. Kontrola za shode in sv. obhajila so lističi, ki se pri vstopu oddajo. Nabrali smo že lep denar za kip »Kraljica uma*, katerega po vojski omislimo v svoje zbirališče. Začeli smo nakupovati knjige za knjižni c o Marijine družbe, in sicer samo nabožne vsebine in samo za družbo, kakor Kršč. devi-štvo, Srečen pot, Premišljevanje o Sr.cu Jezu sovem, Hodi za Kristusom, Premišljevanje o sv. Rešnjem Telesu, Filoteja itd. Sedaj je 40 fantov v družbi (11 vojakovj in 7 kandidatov. Deklet je 177 in 27 kandidatinj. Splošno stanje, hvala Bogu in Mariji, je še precej ugodno. Dasi je polno vojaka v fari, se do se d a j nad dekleti ne meino posebno pritoževal Upamo, da jih ta skromna pohvala ne prevzame, ampak še bolj ojunači za daljni boj, da ostanejo vse stanovitne in dobre. Glede discipline glasujemo za strogost, tako da le res pridna in dobra dekleta smejo ostati v družbi. Pa zdi se nam, da ravno večja strogost pomaga, da je treba brisati primeroma bolj — recko. Mariji zvesti in stanovitni do presrečne zmage vsi! Šenčur pri Kranju. Dekleta M. D. se pri nas še *kar dobro drže, le par izjem. Kako pa izven družbe? Ne govorimo mnogo, raje molimo; upamo, da bo več pomagalo. — Mladeniči M. D. so večinoma vsi vojaki. Malo jih je še doma. — Vsako nedeljo imamo od 1. do 2. popoldne molitveno uro za padle junake. — Dne 6. marca je bilo celodnevno češčenje. Nismo še videli tako lepo okrašenega oltarja. In lepe temnordeče svetložareče besede: Gospod, daj nam mir! Solze so nam stopile v oči, ko smo to videli. Vse v zelenju in lučicah. Ljudi tudi veliko. Horjulj. Tridnevnica. — Vojna pobožnost. — Marijina družba. Od 12, marca popoldne do 16. marca zjutraj so imele tukajšnje žene tridnevne duhovne vaje, katere je imet č. p. Janez Pristov. Vse žene, razun nekaterih bolnih, so se rade in prav pridno udeleževale govorov, zlasti ko sta bila samo dva govora na dan o zanje primernih urah in ker še ni bilo dela na polju. Tudi iz sosednih župnij so nekatere hodile k duhovnim vajam. Koristne nauke in sklepe naj pa žene res izvrše, da bodo vzorne žene in pobožne matere. — 18. marca smo šli ob najlepšem vremenu v tričetrt ure oddaljeno podružnico vrhniško, Lesnobrdo, k Materi božji s procesijo ob prav obilni udeležbi iz domače župnije. Tudi moških, kar jih je doma, zlasti mladeničev, je bilo prav dosti. — Naša dekliška Marijina družba se splošno dobro drži in izpolnjuje svoja pravila; seveda je nekaj, kakor povsod, manj gorečih za Marijo in družbo. Zlasti bi lahko še marsikatera, posebno iz bližnjih vasi, pristopala pogosteje k sv. obhajilu. Tudi razne odseke snujemo. SPOMINJAJTE SE UMRLIH! Marija Končan, Ljubljana. Angela Vončina, Ljubljana. Marija Pavlič, Trbovlje. Terezija Mežek, Brezje, Gorenjsko. Marija Hvala, Kresnice. Razno. Napake pri skupni molitvi v cerkvi. Prva in največja napaka je v tem, ker še sedaj nismo toliko napredovali, da bi verniki v cerkvi (n. pr. pred pridigo ali po pridigi) res glasno molili. — Druga napaka je v tem, da se enako ne prenehava, da se z glasom pada, namesto da bi se posamezne prošnje iepo skupno in enotno izgovarjale, in sicer brez padanja z gla-som ob koncu prošnje ali molitve. — Tretja napaka, in sicer poglavitna, je pa ta, da jih je mnogo, ki posameznih besedi sploh ne stavijo tako, kakor je pravilno in nas uči katekizem. Pojdi n. pr. v stolnico v Ljubljani, pa poslušaj, ko molijo »Daj nam danes .. .« Čul boš tako-le: »in nam odpusti naše dolge . . .« namesto pravilno »in odpusti nam naše dolge«. Dalje čuješ: »in nas ne vpelji v skušnjavo .. .« namesto pravilno »in ne vpelji nas___« To niso malenkosti, če hočemo skupno enako in lepo moliti. Niti otrok ne moremo odvaditi v šoli teh napak, ker se v cerkvi stalno ponavljajo. Torej po-boljšanje! Klepetanje v cerkvi, V neki cerkvi so obe. šene tablice z naslednjim prav umestnim opozorilom: »Kdor v cerkvi brez potrebe govori in klepeče, krade 1. Bogu čast; 2. angelom veselje; 3. trpečim dušam v vicah pomoč; 4. drugim ljudem pobožnost; 5. sebi pa veliko milosti. Nakoplje si pa, ako kazni že tukaj ne izbriše — mučne kazni v vicah. — Varuj se torej nepotrebnega govorjenja na svetem prostoru! Glej, tvoj angel varih te opominja, pa tožil te bo, če ne boš poslušal njegovega glasu. Hiša božja bodi hiša molitve.« Starši, preberite to otrokom! Cerkveni predstojniki, omislite si take tablice! Odkrita veroizpoved. V državni zbornici chilske ljudovlade je bila razprava o proračunu za bogoslužje in bogočastje. Govoril je najprej član framasonske lože Pietodo, in sicer naravnost strašno bogokletno. Nato se pa oglasi katoliški poslanec Macaris Ossa. Najprej z ogorčenostjo protestira proti grdemu in krivičnemu govorjenju, nato pa konča svoj govor s tem-le odločnim nastopom: »Gospodje, jaz molim Jezusa Kristusa, večnega in vsemogočnega Boga; častim, molim in spoznavam ga kot Kralja nebes in zemlje!« Hrupno odobravanje je spremljalo odločno in odkrito veroizpoved neustrašenega kristjana. Isto je ponovil v imenu vseh katoliških zastopnikov tudi njih načelnik Conca. Taki zgledi odločnih in neupogljivih katoličanov zaslužijo, da jih spozna ves katoliški svet. Ranjen mohamedanec o katoliških usmiljenih sestrah. Znani bosenski apostol jezuit p. Puntigam je nedavno na Dunaju obiskal ranjence, med njimi nekega bosenskega moha-medanskega vojaka. Na patrovo vprašanje« kako se mu godi, je začel Turek navdušeno hvaliti usmiljene sestre: »Ako sestre ne bod" našle milosti pri Bogu, ne vem, kdo bo zveličan! Z enako ljubeznijo strežejo vsem bolnikom brez razlike vere in narodnosti. Ponoči bde in nikdar nobena ne zaspi. Imel sem mrzlico in večkrat mi je bilo treba ponoči preme-niti obkladke. Sestra je vsikdar točno prišla; laiška strežnica je pa vselej zaspala, kadar je sedela tu! Drugi vojaki so imeli nekoč slanino. Sestra je vedela, da jaz kot mohame-danec ne smem jesti slanine, pa mi je prinesla surovega masla in sira. Sestre vedno molijo. Vsako jutro pride duhovnik in one gredo z njim molit v kapelo. Kadar vidim kako sestro, se mi zdi, da vidim svojo mater.« Zanimivi podatki. Kardinal Steinhuber je sestavil naslednji pregledni seznamek, ki kaže koliko oseb raznih stanov je bilo od 1. 1500. do leta 1903. prištetih med blažene, oziroma svetnike. gratulanti, ki so se ga ob tej priliki spomnili, so tudi člani cesarske hiše in celo papež Benedikt XV. sam. Čas Prišteti med svetnike Prišteti med blažene Mučenci Spoznavalci Redovniki Duhovniki in svetovniki Možje Žene 1500-1880 96 320 297 119 321 95 358 58 1880-1900 17 222 162 77 137 102 228 11 1900-1903 — 5 — 5 2 3 3 2 113 547 459 201 450 200 589 71 Vražarstvo naj pomaga? Angleži so posegli po izrednih, a ne izdatnih sredstvih, da bi pomagali. Nedavno je bila v nekem holand-skem časopisu naslednja nenavadna novica: »Neprijetno nas je iznenadilo, ko smo čitali, da je angleška vlada poslala celo vrsto izkušenih »medijev« (ljudje, ki so sposobni za spi-ritistična napovedovanja, bolje: za sleparije) na fronto, da bi poizvedeli za sovražnikove načrte in namene. Med vojaki je nastal vsled tega smeh, toda poveljnik jih mora že rabiti, zato jih je pa zahteval, dasi sam nič ne da na spiritistična prorokovanja. Je namreč mnenja, da utegnejo te osebe vojaštvo navdušiti in osokoliti.« Holandski list še pristavi: »Nekaj časa smo čakali, da bodo Angleži to novico utajili ali skušali zanikati, pa se ni zgodilo. — Mi pa pravimo: Če bodo Angleži svoji armadi na ta način hoteli vliti poguma, so vojsko že izgubili. Seveda: kjer manjka prave verske podlage in notranje verske zaslombe, Pnde v sili na pomoč prazno in ničevo vražarstvo in praznoverje. Znani jezuit P. Viktor Kolb, apostol dosega tiska na Dunaju in v Avstriji, je nedavno Praznoval 601etnico rojstva. Med mnogimi Književnost. »Kaj delajo trapisti. Brat Gabriel in njegova ustanova v Rajhenburgu. Izdal in založil samostan oo. trapistov v Rajhenburgu, Štajersko.« — Knjiga opisuje življenje br. Gabriela, ki se je odpovedal najlepšim nadam tega sveta ter se je podal v samostan Bogu služit. Ko je 1. 1880. francoska vlada redovnike preganjala, je kupil za izgnance svojega samostana grad Rajhenburg. Tukaj se je torej ustanovil samostan, v katerem je brat Gabriel sveto živel in sveto umrl. Poleg tega podaja knjiga kratko zgodovino cistercijanskega reda, razpravlja pomen menihov in samostanov za človeštvo, opisuje zgodovino Rajhenburga itd. Ker pa je njen namen, seznaniti Slovence z življenjem trapista, ki se ravno o njem širijo med ljudstvom tako čudne govorice, opisuje se v njej natanko življenje v naših samostanih. — Broširana stane 2 K 50 vin., v platno vezana 3 K 50 vin. f Alojzij Kolarič. V MOLITEV SE PRIPOROČAJO: Marijina družabnica za vredno prejemanje sv. zakramentov in stanovitnost v dobrem. — Neka oseba, da bi se zamogla varovati greha ter da bi se njen stric vrnil iz vojne. — Neki mladenič za stanovitnost v premagovanju hudih skušnjav ter napredovanje v čednostih. — Neka oseba svojega bolnega očeta ter sebe za vdanost v voljo božjo in za stanovitnost, — Pijančevanju vdane osebe. — Za mir in sporazum v dveh družinah. — Dekle, ki je zašla na kriva pota. — Več še neuslišanih prošenj. ZAHVALE. M. A. Mariji Brezmadežni za uslišano prošnjo. — Marijina hči, Mariji Pomočnici, bi. Vianeju ter donBosku za zadobljeni mir v neki družini. — A. Gubenšek, sv. Jožefu za uslišanje v neki važni zadevi. — K. M. Mariji Pomočnici. sy. Jožefu in sv. Antonu Pad, za uslišano molitev ter za pomoč v telesnih potrebah, — U, D. presv. Srcu Jezusovemu ter Materi božji za hitro ozdravljenje bolne noge. — Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za dušni mir in srečno vrnitev k svojim staršem, — M, Čadež, presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici, angelu varhu, A. M. Slomšku za veliko zadobljeno milost. — Marija Kunstelj, sv. Antonu Pad. za zdravje. — M, K. Mariji Pomočnici na Brezjah za večkratno uslišanje. — Neka oseba Lurški Devici \p,r sv. Antonu Pad. za ozdravljenje nevarne bolezni in za najdenje izgubljene stvari. — A. M, presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu ter sv, Antonu Pad. za zadobljeni dušni mir v družini. — Marija Miiller, Devici Mariji, da je ozdravela njena enoletna deklica od hude rane na nogi. — Čast, hvala in zahvala dobremu sv. Jožefu za hitro pomoč v veliki stiski! Sv. Jožef pomaga tiho in skromno, a krepko in gotovo. Pojdimo k sv. Jožefu! M. Th., uršulinka, — J, P. presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji ter sv. Jožefu za uslišanje v neki važni zadevi. — A. L. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za zadobljeno zdravje — A. B, presv. Srcu Jezusovemu in sv. Antonu za uslišano molitev, — Neka oseba iz Št, Jurja ob Taboru presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji in sv. Antonu Pad. za vrnjeno zdravje. — Marija Mohorič, presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv, Jožefu ter sv. Antonu Pad. za večkrat uslišane prošnje v raznih težavah. — Terezija K. presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici kristjanov in sv. Antonu Pad. za nepričakovano hitro pomoč v veliki stiski. — Marijina hči bi. Dominiku Savic za večkratno rešitev iz jako zamotanih zadev. Darovi. Za kruh sv. Antona. Jožefa Kumelj, Radeče pri Zid. mostu, 2 K; Marija Gorjup, Sv. Peter v Sav. dolini, 4 K; več darovalcev iz Žalca 4 K; Jernej Vurkelc, Dobje, Štajersko, 20 K; neimenovana 10 K 40 vin. Za patronat sv. Vinceccija. Župni urad Dol pri Ljubljani 64 K 30 vin. Za slovensko zdravišče z« alkoholi;^ Franc Hrastnik v Ljubljani 5 K. Za bratovščino Naše Ljube Gospe. Ignacjj Leban, župnik, Batuje, Goriško. 7 K 34 vin. Za »De|anje sv. Detinstva« so poslali čč, gg.: J. Šiška, župnik, Sv. Jurij pri Kranju, lj K 40 vin.: Val. Zupančič, spiritual (uršul. n. šeiajj v Ljubljani 8 K 04 vin.; Jos. Lavrič, župnik na Breznici, 6 K; J. Fatur, mestni kaplan v Iia- ] dovljici, 24 K 10 vin.; Neimenovan po mil. g. prelatu J, Flisu v Ljubljani 200 K, Mart Poljak, župnik v Sostrem pri Ljubljani, 20 K; V, Vondraček, župnik, Podbrezje, SO K 40 vin.;! Ant. Oblak, župnik, Št. Lovrenc na Dol., 40 K;1 Ivan Štrajhar, kaplan v Št. Rupertu na Do J 25 K: Ivan Plajfar, župnik v Rudniku pri Ljub-1 Ijani. 14 K; Iv, Erjavec, župnik v Gor. Logat bra- UU Hlpr /B davic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, ^^HH brez bolečin ne odpravi Dia.RžiSciim Cena lončku z I\Ia"Ual9all(« jamstvenim pismom K 1V„ 3 lončki K , 6 lončkov K 5>/2. KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/606, Ogr. Izborno se Je obnesla za vojake v vojski in •ploh ta vsakega kot najboljše bol oblažajoče mazanje Prt »filajenjn, renmatizmn, gihtn, lajMnci, prsni, vratni in bolesti v hrbta Dr. Richter-Ja Sidro-Liniment. eapalci eompos. Nadomestilo Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron. —«0, 140. 3*— Dobiva se v lekarnah ali direktno V Dr. Richter-ia lekarni „Pri zlatem lev«*, Praga, 1., Elizabetna cesta 6. Dnevno raspošlljanje. Hogafia zalog« 546 šiualnih strofeu, Koles, pisalnih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 17. ^iiiriiitifitf.^ttfifffrHMNfi.vNNiirtffNtititfitfiiiiiiHfifirMNfiinifHttiiifiifjtfftHtftfftttjtncffifMNiiiJHiiiHHfiiNriiu^ wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu; Dnevnik: .Slovenec' celoletno K 26 — polletno „ 13-— četrtletno „ 6-50 mesečno „ 2-20 stane po pošti prejeman: Sobotna izdaja celoletno 7 kron. j išTittitiiattiittit iiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiijiiiiiitiijiiiiiiii jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiitiitti iiii tiif tifiiitifiim iicittdiiit jfr^ | Katoliška tiskurhh ( I V LJUBLJANI sprejema v natisk vsakojake tiskovine od preproste do = najfinejše izvršitve. = rilllllllllllllllllllllMMMMIllllllllllllllllllllHIIMIIMIIMlimiMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII^