GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 ŠTEVILKA 1 NOVOLETNA ČESTITKA llfg! : s>odaii Dizmn Bt«;«. XK tl, ««,» Srečo in poslovne uspehe v letu 1978 vam želi Uredništvo # POSLOVANJE »HOJE« V LETU 1977 IN MOŽNOSTI V LETU 1978 SMELO V BOLJŠO PRIHODNOST Čaka nas še veliko poglobljenega dela v razvoju organizacije dela — Bil je dosežen napredek, toda v celoti vzeto, se napori in _______sugestije prepočasi realizirajo — Zakon o združenem delu nam prinaša kvalitetne premike Leto 1977 se je izteklo in prav je, da se z nekaj vrsticami ozremo nazaj, kako smo poslovali, kaj nam je prineslo in kaj nas čaka v prihodnje. Točne rezultate bo sicer šele prikazal zaključni račun, toda že sedaj je znano, da rezultati našega dela v preteklem letu niso najboljši. Bili so storjeni bistveni premiki v posameznih proizvodnjah, toda v celoti vzeto, bi lahko dejal, da se napori in sugestije vse prepočasi realizirajo. Temu so v določeni meri vzrok objektivni momenti, vse preveč pa je pri tem zajetih tudi subjektivnih odporov. Ocena poslovanja v letu 1977 po posameznih vrstah proizvodnje in hotenje za naprej, bi bila naslednja: PRIMARNA PREDELAVA — proizvodnja žaganega lesa je bila v ustaljenem okviru ob dejstvu, da se je kapaciteta povečala zaradi urejene dobave hlodovine. Količina dobavljene hlodovine že vrsto let nazaj ni pokazala tako visoke številke, čeprav to še ne zadostuje za vse zmogljivosti, toda problem pomanjkanja hlodovine je poznan in smo lahko ^zadovoljni, da se odstotek pokrivanja izboljšuje, za kar imajo bistveno zaslugo boljši odnosi z gozdarji. S povečano predelano maso se izkazuje tudi boljši poslovni rezultat, saj je znano, kaj pomenijo fiksni stroški in kako se ti relativno zmanjšujejo ob povečani kapaciteti. Istočasno pa seveda tudi ne smemo prezreti naporov neposrednih delavcev v tej proizvodnji, ki so z ustreznim kvalitetnim delom prispevali tudi k vrednotenju predelane lesne mase na tržišču. Pri uveljavljanju na tržišču ni bilo večjih ovir, če izvzamemo dejstvo, da so bili napori razdrobljeni, pa smo v mesecu decembru govorili tudi o tem, kako voditi politiko plasmaja žaganega lesa v bodoče. Pred nami je nujnost, da razdrobljenost plasmaja združimo, istočasno pa upoštevamo primarno obveznost pokrivanja lastne predelave. Zaključki okrog te problematike so bili sprejeti, mi vsi pa smo odgovorni, da jih ustrezno tudi izvajamo. Ni namen, da kritiziramo dosedanje delo, temveč, da to delo oplemenitimo v takšni meri, da ne bi pri- (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) # ANALIZA POSLOVANJA V ENAJSTIH MESECIH LANSKEGA LETA ZALOGE SO SE ZMANJŠALE Največje povečanje celotnega prihodka za 11 mesecev v primerjavi z istem obdobjem leta 1976 so dosegle TO Podpeč, Rob in Škofljica — Za 22 odstotkov višji osebni dohodki »Hoja« kot celota je zaključila 11-mesečno poslovanje z ostankom dohodka po plačani realizaciji 1,546.000 din ali 0,7 %. V primerjavi z istim obdobjem leta 1976, ko je znašal ta ostanek minus 1,788.000, predstavlja tokratni ostanek dohodka navidez uspeh, vendar če pogledamo ostanek dohodka po fakturirani realizaciji, vidimo, da je le-ta bil v letu 1976 kar za 30% večji. Celotni prihodek je za 9% večji od leta 1976 in za 4% večji od plana, vendar so tudi ti odstotki povečanja premajhni za dokaj konjunkturno leto 1976. Največje povečanje celotnega prihodka za 11 mesecev 1977 v primerjavi z istim obdobjem leta 1976 so dosegle TO Podpeč 36 %, TO Rob 44 % in Škofljica 40 %. TO Stavbno mizarstvo prikazuje 14% povečanje, TO Tesarstvo 8%, medtem ko je TO Polhov Gradec za 22% pod lanskim celotnim prihodkom. TO Rob letos 951.000 din plu- Ostanek dohodka po plačani realizaciji po TO je naslednji: TO Podpeč izkazuje 3,738.000 dinarjev minusa, kar pa predstavlja 64 % manj kot v letu 1976, ko je ta minus znašal 10.239.000 din. TO Polhov Gradec izkazuje 48.000 minusa, lani 10,877.000 din plusa. TO Stavbno mizar. 1,330.000 dinarjev plusa, lani pa 631.000 dinarjev minusa. sa, lani 435.000 din plusa. TO Škofljica 3,733.000 din plusa, lani 702.000 din. TO Tesarstvo 201.000 din minusa, lani 243.000 din plusa. Izvoz podjetja »Hoje« kot celote je pod planom za 11 °/o. V primerjavi z istim obdobjem leta 1976 pa je izvoz za 26 % nižji. Skupni izvoz dejavnosti žag je za 4 % večji od plana in 5 % nižji od lanskega izvoza, dejavnost po- hištvo je za 44 % pod planom in za 66 % nižja od lanskega izvoza, dejavnost galanterija pa je točno dosegla plan izvoza, lanski izvoz pa je presegla za 24 %. • Zaloge gotovih izdelkov za »Ho- • jo« kot celoto so se zmanjša- • le za 6,218.000 din v primerja- • vi z zalogami za isto obdobje • leta 1976. Največ je zaloge iz- • delkov zmanjšala TO Podpeč, • kar za 7,270.000 din, zaloge os- • talih TO pa so ostale na isti • višini kot leto prej, le TO škof- • Ijica ima nekoliko večje zalo- • ge. Zaloge izdelkov TO Podpeč • so znašale lani v istem obdob- • ju za 12,612.000 din ali kar 61 • odst. vseh zalog »Hoje«, sedaj • pa imajo na zalogi za 5,342.000 • din izdelkov, kar predstavlja 37 • odst. vseh zalog »Hoje«. Skupne zaloge »Hoje«, to je materiala, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje in izdelkov so za 3,697.000 din ali 8% nižje kot v istem obdobju leta 1976. Gotovo so na to znižanje ugodno vplivali kriteriji stimulacije za režijske delavce, ki so stimulirali znižanje starih zalog in pa destimulirali prevelike zaloge reproma-teriala. Planirano maso OD za 11 mesecev leta 1977 smo presegli za 8 %. Po TO pa izgleda preseg mase OD takole: TO Podpeč 2 %, Polhov Gradec 10 %, Stavbno mizarstvo 12 %, Rob 12%, Škofljica 13%, Tesarstvo 6% in DSSS 8%. Povprečni mesečni izplačani OD je za 22 % višji od prejšnjega le- ta in znaša za »Hojo« 4.179 din, leto prej pa je znašal 3.440 din. Povprečni OD po TO izgleda takole: TO Podpeč 3.534,80 din, TO Polhov Gradec 4.356,90 din, TO Stavbno mizarstvo 4.080 din, TO Rob 4.120,60 din, TO Škofljica 3.916,10 din, TO Tesarstvo 4.163,50 din in DSSS 5.526,70 din. Za lažje razumevanje razlag bilanc uspeha za leto 1977 podajam razporeditev celotnega prihodka: CELOTNI PRIHODEK (predstavlja prodajo proizvodov in storitev) DOHODEK (dobimo, če od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo) ČISTI DOHODEK (dobimo, če od dohodka odštejemo obveznosti za SIS ter druge zakonske obveznosti) Čisti dohodek se razporeja na sredstva za: — osebne dohodke, — sredstva skupne porabe, — rezervna sredstva, — akumulacijo. ZVONE MAJCEN, dipl. ing. SMELO V NAŠO BOLJŠO PRIHODNOST (NADALJEVANJE S 1. STRANI) hajalo do občasno težjih situacij pokrivanja lastne predelave po eni strani, po drugi strani pa, da s tem dosežemo boljše poslovne rezultate. Vsak odmik od te strategije pomeni sicer večjo lagodnost delovanja za posameznika, za podjetje kot celoto pa korak nazaj. STAVBNO MIZARSTVO — v tej proizvodnji tekom celega leta ni bilo pomembnejših zastojev, večja problematika se odpira pri vprašanju rentabilnosti proizvodnje. Zamrznjene cene iz leta 1974 ob povečanju stroškov proizvodnje niso bile ekvivalent za povišano produktivnost dela, čeravno izkazuje TOZD bistveno povečanje poslovnega rezultata. Toda poznati moramo tudi »ozadje« bivšega »Veloxa« in njegove posledice. S spremembo prodajnih cen se sicer odpira izboljšanje, če bomo znali krmiliti tudi plas-man. »Zaletavanje« v dilemo, ali serijsko proizvajati ali opremljati objekte, moramo opredeliti v pogojih možnosti. Tudi istovetenje s serijsko proizvodnjo pohištva ni na mestu, ker so različni prodajni kanali. Menim, da je finalizacija te proizvodnje naša nujnost, če upoštevam pod finalizacija tudi montažo na objektu, s tem, da delne kapacitete serijske proizvodnje povečujemo s prodajo preko poslovalnic in trgovskih predstavnikov. Drugi problem je oskrbovanje z ustreznim lesom. Prvi korak je bil že storjen in sem ga omenil pri problematiki primarne proizvodnje, toda to še ni dovolj. Smatram, da so podani pogoji za določeno povečanje te proizvodnje ob razmišljanju o večji stopnji finalizacije. Organizacijsko je TOZD za to sposoben in zaradi tega ni dvomiti o pravilnosti najustreznejše odločitve. TESARSTVO — v tesarski proizvodnji so bila prisotna nihanja komercialne usmeritve, čeprav je bila za to povod subjektivnost kadrov v komerciali. S spremembo zasedbe se je ta dilema odpravila in je kočljivo, kje je naša pot. Proizvodnja je imela svoj višek še do februarja, ko so neposredni delavci v proizvodnji skupaj z vodstvom TOZD dokazali, da so sposobni premagati tudi sami sebe, žal pa je po obdobju dela nosilnih konstrukcij za Italijo nastopilo mrtvilo, ki je bilo rezultat neustreznega komercialnega delovanja. Jeseni se je situacija bistveno popravila, kar najbolje dokazuje, kaj pomeni pravilno komercialno delovanje. Problematika, ki pa še naprej ostaja kot problem, je načelnost pri oskrbovanju z ustreznim lesom. Menim, da naj ne bo naše vodilo pri delovanju TOZD Tesarstvo v tem, da ga podjetje kot celota oskrbuje s hlodovino, temveč v tem, da mora biti predelava lesa v tem TOZD oskrbovana z ustreznim lesom. Gre za načelno vprašanje, ali naj bo poslovanje vezano na poslovanje predelave ali na razrez hlodovine. Osebno menim, da je ta TOZD formiran za izdelavo konstrukcij, razrez hlodovine pa je le stranska dejavnost za pokrivanje lastnih potreb. PROIZVODNJA POHIŠTVA — ta proizvodnja kaže v preteklem letu največji premik. Žal to ne le v pozitivno smer, temveč različno v Podpeči in v Polhovem Gradcu. Tako kot je Podpeč storila ogromen korak naprej, če upoštevamo večletno delovanje, ko je z bistveno spremembo proizvodnega programa zaorala krepko ledino, se v Polhovem Gradcu srečujemo s težkimi odpori miselnosti usmeritve. Zavzetost in volja neposrednih proizvajalcev sta privedla do tega, da mora Podpeč spremeniti miselnost o nujnosti proizvodnje obešalnikov. Rezultati so zelo veliki, čeravno se še srečujemo z izgubo. Dolgoletno delo se pač ne da preusmeriti s pritiskom na gumb, ker če bi preusmeritev bila tako enostavna, bi se izvedla že pred mnogimi leti. Volja ljudi, zaposlenih v tem obratu, in sočasno tudi volja do rezultatov dela se je pokazala v polni meri, zato tudi bodočnost uspešnega delovanja nikakor ni vprašljiva, kvaliteten premik je potreben le v komercialnem delovanju. Popolnoma drugačna problematika je v proizvodnji pohištva v Polhovem Gradcu. Leto 1977 je bilo po mojem osebnem mnenju leto spoznanj, ko se je povsem razgalila problematika dolgoletne komercialne usmeritve. Čeprav nekateri trdovratno vztrajajo na starih osnovah, so rezultati dokaz, da temu ni tako. Ob istočasni konjunkturi na področju pohištva smo se mi srečevali s popolnoma kontradiktornimi problemi. Zadnji trije meseci so povzročili določen premik v miselnosti, toda zakaj je potrebno oči odpreti šele sedaj, ko pa so ta opozorila datirana že pred letom dni? Morda bi veljalo temu zadnjemu vprašanju posvetiti nekoliko več besed. Obdobje razvoja podjetja se je pod določenimi pogoji usmerilo v delovanje, ki je bilo za takratne priložnosti najbolj smotrno. Toda življenje teče dalje in temu se mora podjetje prilagoditi. Komparativne prednosti podjet- ja, glede na lokacijo so velike, toda ali smo jih znali obrniti sebi v prid? Organizacijo delovanja izvajajo ljudje, zaposleni na posa meznih delih, zato naj tudi preusmeritev speljejo isti ljudje. Vsaka stagnacija delovanja pomeni korak nazaj, zato smatram, da bo v določeni meri nujnost, da se miselnost spremeni glede na razvoj dogajanja v našem gospodarskem prostoru. Naslednja naloga, ki nas čaka v letu 1978, je naše pojmovanje Zakona o združenem delu. Ni to formalnost, ki jo izvaja družba, zavedajmo se, da so to kvalitetni premiki v našem delovanju. TOZD so tiste gospodarske celice, v katerih se naj odvija gospodarjenje in niso le izvajalke nekih ukrepov. Zatorej tudi skupne službe niso osnova delovanja podjetja, temveč le posledica ekonomske nujnosti združevanja dela v okviru celotnega podjetja in torej niso same sebi namen. Temeljne organizacije morajo odločati o njihovem pravilnem delovanju, seveda pa se morajo TOZD tudi zavedati svoje polne odgovornosti za umestnost ukrepanja. V celoti vzeto, menim, da nas čaka še veliko poglobljenega dela v razvoju organizacije dela, tako v neposredni proizvodnji, kakor tudi v oblikovanju skupne politike. Kompromisi, ki so permanentno prisotni, oz. težnja po kompromisih, nas pač ne vodi nikamor, ker rezultati kažejo to nepravilnost. Kdor se tega noče zavedati, naj pač ne zameri, če ga bodo rezultati privedli do osebnega razmišljanja o nepravilnostih. Samokritično bo potrebno oceniti svoje delo, ne pa kazati le napake drugih. Vsakdo, ki dela, tudi greši, razlika je le v napakah, ki so lahko večje ali manjše. Tiste kri-tikastre, ki se pa postavljajo na piedestal in kritizirajo vse, kar je na levi in desni strani, bo pa potrebno soočiti z dejstvom, kakšno škodo povzročajo delovanju podjetja. Kritika naj bo torej najprej kot samokritika, v kasnejši fazi pa šele samoupraven dialog za izboljšanje rezultatov delovanja. Morda so to ostre besede, ki so bile napisane, toda če je naša skupna želja, da bi »Hoja« ostala velika družina, ki smelo koraka v boljšo prihodnost, potem bodo tudi te besede padle na plodna tla in skrb za naš jutrišnji dan bo manjša, ker se bomo zavedali, da se prav vsi trudimo, da naše slabosti odpravimo in s tem razvoj podjetja kot celote ne bo več problematičen. Generalni direktor Repič Miro, dipl. ing. • RAZMIŠLJANJA O UVAJANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V DO »HOJA« BOLJ RAZMEJITI PRISTOJNOSTI IN PRAVICE V prihodnje bo potrebno bolj razmejiti pristojnosti in pravice med TO, skupnimi službami v DO in skupnimi službami SOZD ter priznati ustvarjalnost vsem službam v celotni verigi integracijskega procesa, da bodo efekti integracijskih procesov bolj zaživeli Jeseni, predvsem pa proti koncu preteklega leta je bila v delovnih organizacijah velika akcija v zvezi z usklajevanjem samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu. To tematiko so prav tako obravnavala vsa pismena in govoreča javna obvestila. Zakonski rok 31. 12. 1977 za sprejetje nekaterih samoupravnih aktov je za nami, čas bo pa pokazal, kako uspešno smo zadane naloge opravili. V Hoji smo sprejeli vse sporazume, ki jih je bilo potrebno ob koncu leta sprejeti, ostanejo pa še drugi akti, katere bo potrebno sprejeti do septembra 1978. Članek želim prikazati predvsem polemično, saj je v naših sporazumih še marsikaj nedorečenega. Vzrok teh obširnih in pomembnih razprav pa je v želji za spremembo sedanjih družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu. Leta 1974 smo v Hoji ustanovili temeljne organizacije v Skladu z Ustavo in tedanjo zakonodajo. Osnovna vodila za ustanavljanje temeljnih organizacij so bile neodtujljive pravice do razpolaganja z dohodkom, ki ga delavci v TO ustvarijo, uvajanje čistih ekonomskih odnosov med TO v delovni organizaciji in možnosti nadaljnje povezave delovne organizacije Hoja v SOZD (sestavljeno organizacijo združenega dela). V Hoji smo se kasneje odločili v smeri vertikalne integracije za članstvo v SOZD Uniles. V pogledu čistih ekonomskih odnosov med TO želimo doseči, da bi se v medsebojnem prometu približevali tržnim razmeram (interne cene žaganega lesa, vse ostale medsebojne usluge) in ne nižjim cenam z namenom, da se tako finalistu omogoči plansko pozitivno poslovanje. Prave cene v internem poslovanju med TO naj bi finalisti kot nadaljnji porabniki vkalkulirali v svoje stroške in tako dobili prave lastne cene finalnih izdelkov, s katerimi bi se srečevali na tržišču z ostalimi proizvajalci sorodnih izdelkov. Seveda se postavlja veliko vprašanje, katera je tista prava cena, recimo ji samoupravno dogovorjena cena v internem poslovanju. Ali je to lastna cena, povečana za določeno stopnjo dobička in kolikšno stopnjo? Menim, da bi morali imeti pri določanju lastne cene za osnovo predvideni in možni izdelavni čas na določeni tehnološki in organizacijski stopnji opremljenosti proizvodnega obrata. Določanju teh časov bi morali dati več poudarka. O pravih dohodkovnih odnosih in upravičenim razpolaganjem z dohodkom, ki ga v TO ustvarijo z delom in ne zunanjimi vplivi, lahko govorimo šele takrat, ko imamo v naprej določene izdelavne čase in normative materiala. Odstopanje od predvidenih izde-lavnih časov naj vpliva na večjo ali manjšo akumula-tivnost poslovanja. Zunanji faktorji, kot na primer razkorak med naraščajočimi stroški zaradi povečanih nabavnih cen, vhodnih materialov in doseženimi prodajnimi cenami, pa naj se dohodkovno prelije v smislu priliva ali odliva v vertikalni smeri proizvodnje (dobavitelji, proizvodnja — primarna, finala, trgovina). Če pa bomo prelivali preko dohodkovne povezave čisti dohodek pozitivno poslujoče TO ali DO v negativno poslujočo TO ali DO brez predhodnih časovnih in stroškovnih normativov, pa ne bo prisile in tendence za povečanje produktivnosti dela ter povečanje rezultatov poslovanja iz tega naslova. Morda se to pri nekaterih organizacijah, katerim se preko samoupravnih sporazumov pokriva primanjkljaj, ta problem že pojavlja. Poleg časovnih in stroškovnih normativov pa bi morali uskladiti še sisteme razporejanja in delitve osebnih dohodkov, nagrajevanja, delitve sklada skupne porabe . . . V TO Stavbno mizarstvo smo imeli indeks produktivnosti leta 1976 112 % glede na leto 1974, v letu 1977 pa smo dosegli 115 %. Kljub povečani stopnji produktivnosti časa pa se je lastna cena proizvodne ure skupaj z materialom povečala v letu 1977 za 10,6 %, prodajna cena pa le za 3,6 %. Ta razkorak bo vplival na zmanjšani ostanek čistega dohodka. Čiste ekonomske odnose med TO se želi doseči tudi na področju obratnih sredstev, ko naj bi se ugotavljala likvidnost vsake TO posebej, ki bo morala prevzemati vse obveznosti za najete kredite glede na manjkajoča lastna obratna sredstva. Cena čistih računov na tem področju bo visoka, saj vodenje celotne finančne evidence za vsako TO posebej zahteva ogromno časa, torej tudi stroškov. Zato se bo verjetno marsikje postavilo vprašanje velikosti obsega proizvodnje TO, sicer premajhna proizvodnja ne bo prenesla povečanja stroškov. V Hoji imamo skozi dosedanje poslovanje in bremenitve zelo različno udeležbo poslovnega sklada po TO glede na udeležbo osnovnih in obratnih sredstev oziroma potreb po virih. TO Mizarstvo ima 60 % poslovnega sklada DO Hoje, v obratnih sredstvih pa smo udeleženi z 20 do 26 %. Obresti za kredite, ki se najemajo za manjkajoča obratna sredstva DO, pa se delijo po ključu dejanskih zalog. Vprašanje je seveda, če je TO Mizarstvo v preteklem obdobju tudi ustvarila toliko poslovnega sklada, kolikor ga ima sedaj knjiženega. Finančna služba Hoje bo morala z uvedbo žiro računov skrbeti za likvidno poslovanje vsake TO posebej. Kolikor evidenca ne bo ažurna in točna, bo taiela katera TO v določenem času višek sredstev, druga pa bo v pomanjkanju in bomo zanjo lahko najemali kredite. Tako nas lahko neažurnost v evidenci pripelje do večjih potreb po zunanjih virih za likvidno poslovanje vseh TO v DO, s tem pa tudi do večjih stroškov. V Hoji smo se s samoupravnim sporazumom odločili za brezobrestno prelivanje obratnih sredstev med TO. V tem primeru ne vidim potem neke bistvene prednosti odprtja žiro računov po TO. Postavlja se vprašanje čistih ekonomskih odnosov med TO, kolikor se za prelita obratna sredstva ne zaračunavajo obresti. Zanimiv in potreben bi bil izračun stroškov za vodenje evidence žiro računov po TO, prav tako pa bi bilo dobro izračunati minimalni obseg proizvodnje TO, ki še prenese vse stroške evidence po novi samoupravni organiziranosti. V Hoji je morda gospodarna rešitev v zmanjšanju števila TO. S samoupravno organiziranostjo so TO dobile večje pravice v odločanju, medtem ko se organizacijska shema TO ni spremenila. Katerim delovnim mestom torej poveriti toliko novih nalog. Umski potencial z vsemi Službami je ostal v skupnih službah, zadnja organizacijska shema Hoje pa predvideva povečanje režijskih delovnih mest samo v skupnih službah. Temeljne organizacije so preko samoupravnih sporazumov poverile strokovne naloge skupnim službam, ki bodo dajale posamezne predloge v samoupravno sprejemanje temeljnim organizacijam. Postavlja se vprašanje, kako kvalitetno bo samoupravno sprejemanje v kadrovsko osiromašeni temeljni organizaciji in kako kvalitetno lahko razpolaga z dohodkom, ki ga ustvarja. • Menim, da bo potrebno v prihodnje bolj • razmejiti pristojnosti in pravice med TO, • skupnimi službami v DO in skupnimi služ- • bami SOZD ter priznati ustvarjalnost vsem • službam v celotni verigi integracijskega • procesa, da bodo efekti integracijskih pro- • cesov bolj zaživeli. V članku sem želel pokazati na določeno problematiko, o kateri bo v prihodnje še veliko diskusije. Opozoril bi pa, da se bomo morali ne samo samoupravno organizirati, ampak v okviru samoupravne organiziranosti tudi ekonomično in racionalno organi- MRAK CIRIL, dipl. ing. • SODELOVANJE MED TOZD IN DELOVNO SKUPNOSTJO Skupne akcije-pot do sodelovanja Že večkrat smo v tej naši »Hoji« ugotavljali, da smo sicer v »Hoji«, obnašamo pa se tako, kot bi bil le TOZD ta in ta ali pa le skupne službe. Niti dobro poznali se nismo več in srečevali smo se kot tujci, ne da bi vedeli, da smo iz iste delovne organizacije. Malce čudno in precej žalostno, se vam ne zdi? Tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah smo naleteli na zid, ki nas je ločeval na mi in oni iz druge TOZD, pa podobno. In sklenili smo, da je treba ta zid podreti. Pričeli smo s skupnimi akcijami — zbirali smo za Posočje, skupaj napeli moči in si postavili nekaj več hišic za rekreacijo in oddih, vedno več delavcev združujejo tekmovanja na športnem področju, v okviru športnega sindikalnega aktiva zbira planinska sekcija nove ljubitelje gora in skuša gore približati širšemu krogu delavcev, organiziramo skupne krvodajalske akcije, preteklo leto so delavci TOZD Žaga Rob obiskali vse druge TOZD in skupne službe, delavci s Stavbnega mizarstva in delovne skupnosti smo obiskali TOZD žaga — Škofljica in TOZD Žaga Rob, TOZD Žaga Škofljica in skupne službe smo skupaj proslavili naš državni praznik, 29. november in podobno. Z vsako tako akcijo smo iz zidu, ki nas ločuje, izpulili opeko in tako zid počasi, a vztrajno podiramo. Podirati pa ga moramo tudi v našem vsakdanu, v vseh drobnih stikih enega z drugim, ob delu. Vsak izmed nas naj pomaga pri tem in vsi sodelujmo pri poglabljanju pravih, toplih, tovariških odnosov med nami. Verjemite, tudi delali bomo potem boljše in lažje. „. _ . _ „ 1 MAJDA LOGAR člani dveh TO in delovne skupnosti skupaj na Kamniškem sedlu • USKLAJEVANJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU Podaljšani in prestavljeni roki Akcija usklajevanja samoupravnih splošnih aktov se bo morala nadaljevati z enakim zagonom tudi v letu 1978 — Ustanovitev TOZD Inženiring je bila preložena na letošnje leto Na podlagi 660. člena zakona o združenem delu je delavski svet delovne organizacije dne 14. 3. 1977 sprejel sklep o imenovanju skupne komisije vseh Temeljnih organizacij in delovne skupnosti, katere naloga je bila sprejeti osnutke samoupravnih splošnih aktov in jih predlagati samoupravnim organom, da jih kot predloge posredujejo v javno obravnavo. Delavski svet delovne organizacije je nadalje sprejel program dela in rokovnik o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov. V letu 1977 smo bili dolžni sprejeti in uskladiti samoupravne splošne akte s področja dohodkovnih odnosov in delitve osebnih dohodkov. Zakon o združenem delu namreč določa, da sodelavci v temeljni organizaciji določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Če delavci tega ne storijo, prejemajo le z zakonom zajamčeni osebni dohodek. Strokovne službe so že v prvem polletju 1977 izdelale teze samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov. Skupna komisija je teze pregledala ter jih dopolnila z utemeljenimi pripombami svojih članov. Osnutke so nato obravnavali delavski svet DO in delavski sveti TO, ter delovne Skupnosti, ter jih kot predloge posredovali delavcem v javno obravnavo. Ti akti pa so bili: 1. Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD, 2. Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo, 3. Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v delovno skupnost, 4. Statut TOZD, delovne skupnosti in 5. Statut delovne organizacije. Delo na usklajevanju samoupravnih splošnih aktov je v juniju, juliju in avgustu zastalo zaradi letnih dopustov. V tem času je bilo odsotnih veliko število delavcev iz TOZD in DSSS, ter ni bilo mogoče nadaljevati z zastavljeno akcijo. V septembru in oktobru se je delo na področju usklajevanja samoupravnih splošnih aktov nadaljevalo. V tem času pa se je začel proučevati predlog o ustanovitvi nove temeljne organizacije Inženiring, ki bi vse temeljne organi- zacije dohodkovno povezala med seboj. Zaradi proučevanja tega vprašanja, pa so začasno prenehala dela na usklajevanju aktov. To pa zato, da bi v določbe samoupravnih splošnih aktov vključili tudi novoustanovljeno temeljno organizacijo združenega dela. Ker so se v razpravah pri reševanju vprašanj in utemeljitev ustanavljanja nove temeljne organizacije pojavljala nova vprašanja, se je razprava o ustanovitvi nove TOZD časovno zavlekla tako, da glede na postavljene zakonske roke do 31. decembra ni bilo mogoče istočasno ustanoviti nove TOZD in sprejeti samoupravne splošne akte iz področja dohodkovnih in osebnih dohodkov. Zato je bila akcija za ustanovitev TOZD Inženiring preložena na leto 1978, pospešeno pa se je nadaljevala akcija za sprejem določenih samoupravnih splošnih aktov. Dane so bile osebne zadolžitve in postavljeni roki, v katerih je bilo potrebno izdelati teze, osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov, izpeljati javne razprave po TOZD in DSSS ter izvesti z zakonom predpisane referendume. Iz področja osebnih dohodkov so hdli izdelani: — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih delitve osebnih dohodkov delavcev TOZD in DSSS; — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in TOZD; — pravilniki o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD in DSSS in — predlogi analitične ocene delovnih nalog in opravil v TOZD in DSSS ter — pravilnik o sistemizaciji delovnih področij, delovnih nalog in opravil. iSamoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih delitve osebnih dohodkov delavcev TOZD in DSSS je bil sprejet v postavljenem roku in potrjen z referendumom. Roki za sprejem ostalih naštetih aktov pa so bili odloženi na januar 1978. Zakonski rok je bil s tem sicer prekoračen, vendar nas sankcije ne bodo zadele, ker se izplačuje osebne dohodke delavcev za januar šele v prvi polovici meseca februarja. Roki so bili podaljšani in prestavljeni v januar 1978 iz razloga, ker tako obširne materije ni bilo mogoče izdelati in izpeljati javne obravnave v mesecu decembru 1977. • Pripominjam, da se bo • morala akcija usklajeva- • nja samoupravnih sploš- • nih aktov v enakem za- • gonu nadaljevati tudi v • letu 1978. Poleg tega bo • potrebno tudi nadalje iz- • popolnjevati osnove in • merila ugotavljanja de- • lovnega prispevka delav- • ca ter jih vgrajevati v • že sprejete samoupravne • splošne akte. S tem pa • bomo omogočili delav- • cem, da bodo s poveča- • no produktivnostjo veča- • li svoj osebni in družbe- • ni standard. Direktor splošnega sektorja: IVAN BREŽIC, dipl. iur. • »OKROGLA MIZA« O KOMERCIALNI PROBLEMATIKI Obetajoč uvod, slabo jedro, dober zaključek Kljub dobri udeležbi in znani problematiki so se razprave udeležili v glavnem le direktorji Danes si na tej stopnji samoupravnega sistema ne moremo predstavljati organizacije združenega dela, v kateri bi posamezne probleme reševali posamezniki individualno. Njihove sposobnosti se lahko odražajo le pri skupnem kreiranju oziroma reševanju problematike. Tega se zavedamo tudi v naši delovni organizaciji in tako je bila 13. decembra lani organizirana »okrogla miza« v zvezi s komercialno problematiko, ki je trenutno v HOJI najbolj pereča. Sestanka so se udeležili delegati delavskega sveta delovne organizacije, vodje oddelkov v komerciali, komercialni referenti, direktorji TOZD in DSSS ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Kljub široki zasedbi in znani problemdtiki so se razprave udeleževali v glavnem le direktorji. Delegati delavskega sveta, ki so bili iniciatorji okrogle mize, ki so na več sejah DS poudarjali komercialno problematiko ter kazali na napake in pomanjkljivosti komercialnega sektorja, v razpravo niso posegali. Zastavlja se vprašanje, ali so delegati DS menili, da so to temo izčrpali že na svojih sejah in se jim ni zdelo potrebno ponovno načeti svojih stališč ter v razpravi sodelovati ali pa, kar je verjetneje, da so premalo obveščeni, da bi lahko sodelovali v poglobljeni razpravi o tako perečem vprašanju, kot je problematika komerciale. Morda pa tudi sestanek ni bil pravilno zastavljen kljub dobremu namenu in obetavnemu začetku. Tudi sestanek je delo, zato naj bi imel tri dele: uvod, jedro in zaključek. Vprašajmo se, kako kvalitetni so bili ti trije deli »okrogle mize«: UVOD generalnega direktorja je bil obetajoč in zelo konkreten. JEDRO je bilo vsebinsko slabo, predolgo in premalo konkretno. Vse preveč so bile poudarjene že znane težave, premalo pa rešitev iz sedanjih težav. ZAKLJUČEK je prinesel dobre sklepe: — odgovorna strokovna služba naj okrepi delo na področju režijskega kadra; — dokumentacija (proizvodnje in komerciale) naj se izdeluje s poudarkom na osebni odgovornosti; — odnosi in nakazane rešitve naj se rešujejo sproti; — enkrat mesečno se sestanejo predstavniki ustreznega komercialnega oddelka in predstavniki TOZD; — točneje določiti serijo in individualo. Pospešiti opredelitev serijske proizvodnje za naše zmožnosti in speljati skozi proizvodnjo ob ustrezni dokumentaciji; — opravljati selekcijo proizvodov; — opredeliti prodajno politiko v okviru naših možnosti za daljše časovno razdobje in se prilagajati tržišču; — nujno je upoštevati rokovne zadolžitve, ker z zamujanjem rokov izgubljamo; — pospešiti timsko delo na razvoju naših artiklov; — rešiti kadrovsko problematiko ob upoštevanju načela: vsakega človeka na ustrezno delovno mesto. Sklepi so torej vsebinsko v redu in upajmo, da bodo tudi uresničeni. MARIJA BURKELJCA • SANACIJA GALANTERIJE V PODPEČI DOSEŽKI VLIVAJO OPTIMIZEM V letošnjem letu naj bi dosegli realizacijo v višini 45 milijonov dinarjev, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom 32-odstotno povečanje Za nami je leto li)??, za katerega je značilno, da je bilo za TO Galanterijo izredno kritično in težko, po drugi strani pa tudi zelo pomembno. V letu 1977 se je namreč bila bitka, ali bo ta TO sploh še obstajala ali ne. S skupnimi napori, požrtvovalnostjo in delom vseh prizadetih je bil narejen premik, ki zagotavlja v prihodnje tej TO trdnejše in realnejše temelje za njen obstoj. S tem pa seveda še ni rečeno, da v bodoče ne bo potrebno še naprej trdo delati. Nasprotno, delati bo potrebno ravno tako kot do sedaj, samo pri tem bo prisotna zavest, da ima to delo in napor svoj smisel in cilj, to je boljši in trdnejši jutri. In s to zavestjo moramo delavci TO Galanterije stopiti v novo poslovno leto 1978. če se bežno ozremo nazaj na leto 1977, potem moramo za njega ugotoviti naslednje značilnosti: 1. da je bila v prvih treh mesecih proizvodnja zasedena samo 63 %; 2. da so se zaloge gotovih izdel- kov znižale od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1977 iz 12,377.884,12 din na 6,009.673,28 din, od tega pri obešalnikih iz 11,543.824,16 din na 4,835.194,15 din ali komadno iz 5.5 mio na 1.4 mio kom; 3. da se je drastično spremenil proizvodni program; 4. da se je proizvodnja obešalnikov zmanjšala iz prejšnjih 100 odst. na sedanjih 35 %; 5. da so se začele načrtovane investicije, a žal še vedno prepočasi; 6. da se je pri kadrovanju pričelo opirati na lastne sile; 7. da je bilo v prvih sedmih mesecih prisotno stalno naraščanje negativnega rezultata poslovanja; 8. da je od osmega meseca dalje stalno prisotno zmanjševanje negativnega rezultata poslovanja. Skratka, doseženih je veliko novih kvalitet, ki vlivajo optimizem. Iz navedenega izhaja, da so temelji za novo poslovno leto, ki je pred nami, trdnejši, kot pa so bili še pred kratkim. Zaradi tega smo si tudi zadali nalogo, da mora TO Galanterija v letu 1978 doseči realizacijo v višini 45,0 mio din, kar pomeni v primerjavi z letom 1977 32 % povečanje. Na osnovi dosedanjih izkušenj in predvidevanj naj bi bile strukturno po izdelkih dosežene naslednje vrednosti: mio din — obešalniki 15,0 — Hopo 12,0 — Kooperacija z Alplesom 7,0 — svečniki 6,0 — ostalo 5,0 Z ozirom na strukturo izdelkov, na potrebni fond delovnega časa in na predvidene investicije, je planirana vrednost povsem realna in so pri doseganju planiranih stroškov realne možnosti za uspešno poslovanje. Seveda pa je eden od najosnovnejših predpogojev za doseganje plana zasedenost proizvodnje. Pri tem se moramo v polni meri zavedati tega, da le-ta ni vedno in samo odvisna od komerciale, ampak tudi od stroškov proizvodnje. Cilj proizvodnje mora namreč biti med drugimi tudi ta, da posluje s čim nižjimi stroški, da tako znižuje lastno ceno proizvodom, s tem pa se poveča njena konkurenčnost in akumula-tivnost na trgu, ki je iz leta v leto čedalje bolj zahteven in ga je čedalje težje držati, kaj šele osvajati na novo. Komerciala pa je dolžna, da preskrbi proizvodnji primerna naročila, ki zagotavljajo pokrivanje proizvodnih stroškov. Posebno skrb pa moramo v bodoče posvetiti novim kvalitetam, ki smo se jim v letu 1977 že približali: 1. zagotoviti proizvodnji polno zasedenost njenih kapacitet; 2. proizvajati samo tisto, kar je prodano ali je možno primerno prodati; 3. ne proizvajati na zalogo; 4. prodajati po cenah, ki bodo, gledano v celoti, zagotavljale pozitivno poslovanje; 5. proizvajati po čim manjših stroških; 6. stalno iskati in razvijati nove tržno zanimive izdelke. • Za realizacijo naštetih • smernic in nalog pa je • potrebno usklajeno delo- • vanje vseh prizadetih • služb in TO Galanterija • s polno mero odgovor- • nosti do opravljenih na- • log, saj nas grenke dz- • kušnje iz dosedanjega • delovanja v polni meri • opozarjajo na napake, • ki ne gredo v prid us- • pesnega poslovanja. DAMJAN ing. VIDOVIČ Ambient otroške sobe, ki je bil izdelan v Galanteriji, nas je tudi zastopal na beograjskem sejmu 0 INOVACIJSKA DEJAVNOST V PRETEKLEM LETU NAPAK NE SMEMO PONAVLJATI Prelomnica v inovacijski dejavnosti Lani prijavljene izboljšave so Hoji prihranile 17 starih milijonov dinarjev — Led je pre- bit, zato pričakujemo letos več novih izboljšav Ni še minilo leto dni odkar smo začeli prebijati led na področju inventivne dejavnosti. Še nekaj let nazaj se spominjamo, kakšne težave so bile pri obravnavanju inovacij, čeprav so bile za nas vse precejšnjega pomena. Ljudje, ki jim ni bilo novo razmišljanje o tem, so se umaknili v ozadje, šele resnično ugodna družbena klima je omogočila, da se je tudi na področju inovacij v Hoji bistveno premaknilo na bolje. Ne moremo biti še z vsem zadovoljni. Veliko se da še popraviti — izboljšati in v letu, ki je pred nami, moramo paziti, da napake, ki smo jih delali v preteklem letu ne bomo ponavljali. Danes že približno vemo, kateri ljudje so nagnjeni k takemu razmišljanju in so vedno polni idej. Prav te ideje pa je treba skrbo pretehtati in jih uresničiti v praksi, kajti to nam prinaša nesluteno veliko denarja. Čim več inovacij, tem cenejše bo naše delo. Iz vseh TO in tudi DSSS pričakujemo v tem letu več prijav kakor pa v preteklem, ki je bilo za nas vse in tudi mora biti neke vrste prelomnica. Se pravi, da ne smemo dovoliti, da bi se število inovacij zmanjšalo, lahko se samo poveča. Referenti za inovacije v TO bodo za to imeli nekobko več dela, kar pa jih ne sme motiti. V preteklem letu je že bilo nekaj prijav. Vsi pa dobro vemo, da je bilo veliko izboljšav napravljenih, ki niso našle pravo pot. Bodisi, da je sam avtor tako ,skromen ali pa je po sredi naša nevoščljivost. Prijave niso prihajale vedno tako kakor je treba. Vse so prihajale z zamudo, ko so bile izboljšave že uvedene. Na koncu tega razmišljanja pa moram vseeno nekaj priznati. Nobenih oporekanj na višino izračunane nagrade ni bilo, kar nedvomno potrjuje, da se zavedamo pomena inovacijske dejavnosti v Hoji. Na kratko si oglejmo katere inovacijske prijave so bile obravnavane v preteklem letu. Kot prva prijava je bila tehnična izboljšava za sušenje lakiranih površin v Pobi-štvu Polhov Gradec. • Izboljšava je bila obravnavana, ko je bila • že uvedena več kakor leto dni. Zakaj šele • po takem času? Mogoče je avtor te izbdlj- • šave imel slabe izkušnje iz prejšnjih lat. • Med tem časom ismo sprejeli tudi nov sa- • moiupravni sporazum o inovacijah, ki naj • bi to dejavnost še bolj vzpodbudili. Ka- • karkoli že, zadovoljen sem, da je prva • obravnava po novem pravilniku, potekla • brez potrebnih težav. Vse je tako izglodalo, da je led prebit in kmalu beležimo prijavo tehnične izboljšave Žage Rob in Stavbnega mizarstva. Vse prijave so iz vrst delavcev v neposredni proizvodnji, kar nedvomno dokazuje, da je sposoben prav vsak razmišljati o tem, kako delo čim hitreje in bolje opraviti. Po tem je bil razpisan nagradni natečaj, katerega namen je bil še bolj vzpodbuditi inovacijsko dejavnost. Prijav na omenjeni razpis ni bilo. In kakor nalašč, komaj mesec dni po preteku roka za oddajo prijav za nagradni natečaj, prispe prijava iz Pohištva Polhov Gradec za tehnično izboljšavo, ki so jo že uporabljali pol leta in nekoliko kasneje še iz Tesarstva, kjer so tudi vse izboljšave že uporabljali par mesecev. Kaj nam to pove? Ali smo še vedno obremenjeni s preteklostim ali pa je bil razpis nagradnega natečaj a premalo def iniran. Ob tem se imam namen še posebno ustaviti ob izboljšavah v Tesarstvu. Pet jih je in vse so last enega avtorja. Vse rešitve so preproste in učinkovite in upam si napisati, da bomo o tem avtorju še pisali v našem časopisu. Kot zaključek naj navedem še podatek, da so avtorji zgoraj navedenih izboljšav v preteklem letu prihranili Hoji ca. 17 starih milijonov, če bi obravnavali še vse tiste, ki svojih izboljšav niso prijavili, bi bila ta številka še precej večja. To je dovolj zgovoren podatek, da moramo v prihodnje to dejavnost še bolj podpirati. ing. Andrej Kos • IZ ŽIVLJENJA IN DELA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI • IZ ŽIVLJENJA IN DELA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI • IZ ŽIVLJENJA IN DELA V Za spomin pa posnetek pred lovsko kočo v dolini Gaberše • V POLHOGRAJSKIH DOLOMITIH Krožna pot se bo nadaljevala Človek od nekdaj išče lepoto in resnico v naravi, oboje pa človek tudi v sedanjosti potrebuje. Kot nalašč je bila lepa sončna sobota in pot nas je vodila proti Polhovemu Gradcu. Za začetek stisk rok, izmenjava nekaj besed o proizvodnji pohištva ter ogled same tovarne. Po kratkem postanku ob žagi smo se zbrali v novi jedilnici obrata in se spustili v pogovor s predsednikom sindikata tov. Božnarjem. Nato smo krenili proti planinski vasi Ravnik in naprej do najvišje kmetije v Dolomitih, na »Gonte«. Da bi bil izlet res popoln, smo pot nadaljevali po planinski stezi okrog Tošča v dolino »Gaberše«, kjer je koča lovske družine Polhov Gradec in tam smo si privoščili zakusko. Krožno pot smo končali v Polhovem Gradcu v upanju, da jo bomo nadaljevali v letošnjem letu. MARTIN MALOVRH • DELO NAŠIH FOTOAMATERJEV Razstava se seli Planinska sekcija, ki deluje pod okriljem športnega aktiva naše DO, je v novembru 1977 pripravila razstavo fotografij. Na objavljeni razpis se je odzvalo 7 avtorjev, ki so skupaj pripravili 51 fotografij, te pa so bile razstavljene najprej za dan republike v sejni sobi delovne skupnosti. Fotografije so tematsko razdeljene v 3 skupine. Najštevilnejše so fotografije z gora, kar je razumljivo glede na to, da je razstavo pripravila planinska sekcija, dva avtorja - jamarja sta nam predstavila podzemni svet stalagnitov in stalaktitov, tretji del razstave pa je dokumentaren in prikazuje obisk delavcev DS in TO v drugih TO in neposredno proizvodnjo v TO. Nekaj fotografij pa predstavlja »pri delu« našega večno mladega športnika Majcna. Razstava se je v januarju preselila v TO Pohištvo, v februarju pa bo verjetno gostovala v TO Stavbno mizarstvo. STANE MESAR • KAKO SE SEZNANJAMO Z VARSTVOM PRI DELU Dostikrat pozabljene posledice Za kršitve so predvidene visoke denarne kazni — Nekateri zapostavljajo poučevanje Zakon o varstvu pri delu v prvem členu navaja, da varstvo pri delu obsega Pravice in obveznosti delavcev, da si ustvarijo in zagotovijo varno delovno okolje in življenjske razmere. Smiselno zakonskim predpisom je služba za varstvo pri delu Hoja pripravila program poučevanja, ki so ga vsi delavci HOJE tudi sprejeli, ko so glasovali za Samoupravni sporazum iz varstva pri delu v 1976. letu. Za lažje poučevanje pa je služba za varstvo pri delu, kot pripomoček, izdelala še posebni učbenik za neposredne proizvajalce. Skrb za redno poučevanje pri delu pa je v samoupravnem sporazumu naložena pooblaščenim delavcem za varstvo pri delu TOZD, ki so za to delo opravili strokovni tečaj in izpit. To je na izgled vse lepo in v skladu z zakonskimi predpisi, vendar ugotavljamo, da te predpise tudi pri nas kaj radi kršimo in odgovorni v TOZD se tako izpostavljajo sankcijam, ki jih predvideva 54. člen zakona: od 500 do 50.000 din za TOZD, za odgovorno osebo pa od 50 do 5000 din. Cesto še naletimo na primere, ko nekateri delavci poznajo le svoje pravice iz varstva pri delu, so pa gluhi do obveznosti. Tako smo registrirali primer, ko se je nekaj delavcev dogovorilo, da se uprejo sprejeti skripta in se pripraviti na preizkus znanja, žal so bili med temi delavci tudi taki, ki opravljajo isto delo več kot 10 let. Prav ti so navedli kot razlog, da učenje iz skript ni njihova dolžnost. Seveda so ti tovariši pozneje spoznali svoje zmotno gledanje in se tudi dobro odrezali pri preizkusu znanja. In, kakor moramo pohvaliti nekatere TOZD oziroma odgovorne delavce za varstvo pri delu za povsem tekoče in kvalitetno delo pri poučevanju delavcev, pa moramo resno grajati tiste, ki po tolikih letih prizadevanja in spričo tako težkih posledic ob nesrečah, še vedno zapostavljajo poučevanje o varnem delu delavcev. V bodoče bodo morali odgovorni v TOZD zahtevati, da se dosledno izvajajo predpisi, posebno pa tisti, ki pravi: »Neposredni vodja dela je dolžan delavca poučiti varno delati, predno mu dovoli samostojno delo . . .« Teh nekaj misli in opozoril velja vzeti resno, kar bodo potrdili vsi oni, ki so se že znašli v preiskavi ali na sodišču prav zaradi nedoslednega izvajanja predpisov iz varstva pri delu, da ne govorimo o tistih, ki zaradi malomarnosti nosijo težke, žal često nepopravljive posledice. ANTON CURK SIMPOZIJ O LESENIH KONSTRUKCIJAH Od 10. do 12. novembra lani je bil v hotelu CROA-TIA v Cavtatu pri Dubrovniku simpozij z naslovom »Sodobne lesene konstrukcije in njihova varnost«. Simpozij je s sodelovanjem proizvajalcev lesenih nosilcev »Gaja« iz Podravske Slatine, »Krivaje« iz Zavidovičev in naše DO organiziral Gradbeni institut pri fakulteti gradbenih znanosti v Zagrebu. Domači in tuji strokovnjaki s področja lesenih konstrukcij so pripravili približno 40 referatov. Vsebinsko je bila v referatih obdelana naslednja problematika: protipožarna varnost in zaščita lesenih lepljenih nosilcev, biološka zaščita, vrste lepil za nosilce, ravninske konstrukcije, prostorske konstrukcije, problemi pri proizvodnji nosilcev, slikovni pregled objektov, posebne lastnosti lesenih konstrukcij ter možnost razmaka lesenih konstrukcij s poudarkom na marketingu in inženiringu. Glavni namen simpozija je bil, da se investitorji in projektanti seznanijo s prednostmi, ki jih imajo lesene konstrukcije. Zato je moč pričakovati povečano zanimanje za te izdelke, kar bo v prid naši TO Tesarstvo. STANE MESAR IZVOLJENI NOVI SEKRETARJI V delovni organizaciji »Hoja« deluje 5 osnovnih organizacij ZK in to: v skupnih službah, TOZD Tesarstvo, TOZD Stavbno mizarstvo, TOZD Pohištvo Polhov Gradec in TOZD Galanterija, Podpeč. TOZD Žaga Škofljica in TOZD Žaga Rob nimata svojih osnovnih organizacij, imata pa člane ZK, ki so vključeni v osnovno organizacijo skupnih služb. Vseh 5 osnovnih organizacij povezuje na nivoju delovne organizacije kot posvetovalni organ SVET ZK. Naše osnovne organizacije ZK so aktivne in delujejo v okviru statuta in programov ZKS ter programa dela občinske konference Vič-Rud-nik. Skladno s temi programi imajo osnovne organizacije izdelane svoje programe dela, ki so usklajeni z družbenopolitičnim delom v okviru TOZD in delovne organizacije »Hoja«. Člani ZK vseh osnovnih organizacij aktivno delujejo v sindikatu, organih upravljanja in delegacijah združenega dela ter interesnih skupnostih. Poleg tega so nekateri aktivni tudi v krajevnih skupnostih in društvih. Težišče dela osnovnih organizacij je bilo uvajanje zakona o združenem delu. V pripravo uvajanja zakona o združenem delu je bila izvoljena komisija za samoupravne akte, v katero je vključenih več članov ZK. Po široki razpravi in številnih pripombah so bili po prečiščenem besedilu samoupravni akti sprejeti in končno v decembru potrjeni na referendumu. Poleg tega so osnovne organizacije razpravljale še o gospodarjenju in razvoju delovne organizacije, srednjeročnem programu razvoja do leta 1980, kadrovski problematiki v delovni organiza-ciij, povezovanju in sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami, sodelovale pri izvajanju ankete in evidentiranju možnih kandidatov za samoupravne organe in za delegacije družbenopolitičnih skupnosti in interesnih skupnosti ter pri pripravah volilnih konferenc za nova vodstva osnovnih organizacij ZK itd. Pokojni Miklavžev oče, ki je vso delovno dobo preživel na naši žagi v Robu, je večkrat zmajal z glavo: »Kam vas bo to nenehno hitenje pripeljalo? Človek mora kdaj tudi na veselico, da bo šlo potem delo boljše od rok.« V novejšem času smo zamenjali veselico s piknikom, razvedrilo z rekreacijo, z obojim mislimo, da smo pametnejši od prednamcev, časa pa nimamo ne za eno in ne za drugo. Kadar ponavljamo refren o času, smo bili v Miklavževih očeh gotovo čudni. Saj je časa prav toliko kot nekdaj in tudi njegova dolžina je natanko tolikšna, le razporejamo si ga tako, da spustimo družabnost. Vedno pa le ni tako. Delavci DSSS so se dogovoril za piknik pri nas v Robu. S predsednico sindikata DSSS, tovarišico Logarjevo, sva Se dogovorila za okvirni načrt organizatorskih priprav, potem pa je hitro steklo, ko so člani sindikata v skupnih službah in v Robu, razdelili naloge. Srečanje s piknikom je bilo 16. septembra lani. Spotoma so si ogledali še TO žaga - Škofljica. Dobršen del se jim je tudi pridružil in tako so skupaj krenili v Rob. Pripeljali so se v 26 osebnih avtomobilih. Po ogledu naše TO smo se napotili nekaj sto metrov peš, kjer nas je ob prijetnem potoku, ob še bolj pri- jetnem vonju po čevapčičih, že vse čakalo. Gotovo mi bodo tudi ostali pritrdili, da je bilo to srečanje s petjem in harmoniko nadvse prisrčno in da ni čisto res vse tisto, kar govorimo o po- manjkanju časa. Vsekakor bi domiselnost sindikalnih delavcev v skupnih službah veljalo posnemati. Nič novega ne bomo ugotovili,. ce z^ gotovostjo zatrdimo, da takole srečanje pomeni zbližanje, sprostitev in potem prijetnejše delo pod isto, Hojino streho. Kadar govorimo o večji delavnosti človeka, mislimo tudi na to. In kadar mislimo na sredstva, ki so potrebna za tak piknik, mislimo, da so majhna v primeru s človekovim počutjem. PEČEK VINCENC-CENE Po sklepu občinske konference ZK Vič-Rud-nik se je začelo tudi evidentiranje možnih kandidatov za voljene funkcionarje v ZK. Tako so bili na volilnih konferencah v osnovnih organizacijah ZK v naši delovni organizaciji izvoljeni naslednji sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov: TOZD »Pohištvo« Polhov Gradec, Alojz Peklaj; TOZD »Stavbno mizarstvo« Ljubljana, Janez Trček; TOZD »Galanterija« Podpeč, Jurij Kramžar; TOZD »Tesarstvo« Ljubljana, Mile Kutero-vac in DSSS Ljubljana, Bojan Andrič. • Na vseh volilnih konferencah so hi- • le sprejete smernice za bodoče de- • lo osnovnih organizacij. Ob izvolitvi • čestitamo vsem novoizvoljenim se- • kr et ar jem in jim želimo mnogo us- • pehov v družbenopolitičnih akcijah, • na delovnem mestu in pri opravlja- • nju samoupravljalsfcih dolžnosti. Sekretar sveta ZK »Hoja« IVAN PREBIL Preverjanje znanja o varstvu pri delu TO BI VELJALO POSNEMATI Tudi dobra kuhinja je prispevala k veselemu razpoloženju na pikniku OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEB Ob koncu leta 1977 je bilo v naši delovni organizaciji zaposlenih 732 delavcev in 17 učencev v gospodarstvu. Naši novi sodelavci • TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Malovrh Miro, NK Založnik Anton, NK Jankovec Janez, NK Trobec Srečko, NK Alič Franc, NK Cankar Marinka, NK Velkovrh Fracn, NK Černjavič Bojan, SS Šifrer Matija, NK Božnar Janko, SS Bradeško Janez, SS Pečan Janez, NK Kozar Milan, NK Marolt Janez, NK Cankar Ivanka, KV Nartnik Anton, učenec v gospodarstvu Grbec Franc, učenec v gospodarstvu • TOZD TESARSTVO Bečaj Halim, NK Krajšek Franc, KV • TOZD GALANTERIJA PODPEČ Porobič Hamdija, NK Petelin Marjeta, NK Šinkovec Dušan, KV Porobič Mevlida, NK Aldžič Rasim, NK Kramar Franc, KV Gačič Milka, NK Hasanagič Zilha, NK Vidmar Milan, učenec v gospodarstvu Kuclar Janez, učenec v gospodarstvu • TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Murselovič Mustafa, NK Murselovič Ismet, NK Šabotič Nako, NK Savičič Milorad, NK Karalič Muharem, NK Hodžič Smajo, NK Karalič Alija, NK Markovič Boro, NK Lukič Petar, NK Katič Ivan, NK Murn Marko, NK Miodragovič Slavoljub, NK Gostimirovič Milan, NK Kršič Mirko, NK • TOZD STAVBNO MIZARSTVO čomič Zijad, KV Hrvačanin Brane, NK Kolenc Jožef, KV Kučukovič Ibrahim, KV Hrvačanin Draško, KV Mateša Mirko, NK špoljarič Zvonko, NK Aleksič Dragomir, NK Čepon Boris, KV Pašalič Marjan, KV Pavlovič Milenko, KV Pavlovič Miladin, VKV Jurčevič Mile, NK Šorli Davorin, KV Urbančič Janez, NK Grdadolnik Branko, NK Ključanin Mirzet, KV Logar Boštjan, učenec v gospodarstvu Trobec Olga, učenka v gospodarstvu Doler Bogdan, učenec v gospodarstvu Geriča Jože, učenec v gospodarstvu Plot Marko, učenec v gospodarstvu Buh Peter, učenec v gospodarstvu • DSSS — UPRAVA Zazula Barbara, VIŠ Ileršič Janez, VS Vostri Erika, NK Sosič Smiljan, SS Petančič Gorazd, VS Rebolj Milan, KV Bevec Jožefa, PU Kostanjšek Alojz, VS Krašovec Danica, SS Čižmek Jurij, SS Ilinčič Nada, NS Podgarelec Alenka, NK Odšli so • TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Grbec Ana, NK Setnikar Anton, NK Ružič Etelka, NK Nartnik Jernej, direktor TOZD želaznik Pavel, umrl Oblak Janez, NK • TOZD TESARSTVO Jankovič Vladislav, NK Iljaž Milan, NK Ljubanovič Stjepan, NK Sahiti Sahit, NK Poljanec Avgust, umrl Kovač Branko, NK Pajk Marko, SS Bizič Mladen, NK • TOZD GALANTERIJA PODPEČ Nahič Rasim, NK Gruden Anton, KV Kučej Bernard, VS Vidovič Anton, SS Vižin Ivanka, NK Petelin Ivanka, PK Radošljevič Milan, NK Tubič Petar, NK Rupar Janez, KV Petelin Jože, SS Petrič Marija, NK • TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Evdenič Novak, NK Ristič Rado j ko, NK Savič Miroslav, NK Černič Jože, NK Jotanovič Rade, NK Redžaj Hazir, NK Savič Ostoja, NK Garbas Anica, SS • TOZD STAVBNO MIZARSTVO Tibola Franc, NK Vasiljevič Milan, KV Setnikar Alojzij, NK Njenjič Dragica, NK šivec Janez, KV Grdadolnik Marjan, NK Podlipec Franc, NK Stojakovič Dragica, NK Grum Franc, KV Balaban Mara, KV Dobrovoljc Vlasta, SS Zupančič Jože, PU škrjanc Emilijan, NK Pirc Jože, KV Ivanjko Aleksander, KV • DSSS — UPRAVA Trček Marija, NK Novak Dušan, SS Mole Pavel, SS Merzelj Franc, VS Jagodič Antonija, NS Vodopivec Nadja, SS Ivanc Anton, VIŠ Berglez Tatjana, SS Ocvirk Vladimir, VS Kamp j ut Marija, SS Na odsluženje vojaškega roka • TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Kozjek Rajko, SS Bradeško Janez, SS Cankar Srečko, NK • TOZD TESARSTVO Ljubanovič Vlado, NK Tahiri Adem, NK • TOZD ŽAGA ROB Lenič Janez, NK • TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Samardžič Muhamed, NK Pejič Boško, NK Prodanovič Zdravko, NK Karalič Muharem, NK • TOZD STAVBNO MIZARSTVO Hrvačanin Brane, NK Nikolič Momčilo, NK Škerič Šef ko, KV Upokojeni TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Trnovec Franc (še dela) TOZD GALANTERIJA PODPEČ Smole Marija Meden Ivanka Cerk Ana Javornik Marija (še dela) TOZD TESARSTVO Vesel Jože (še dela) Naskovski Kosta TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Kastelic Anton Garvas Jože Vesenjak Angela Učno dobo končala Jaglodic Marko, lesni delavec iz TOZD STAVBNO MIZARSTVO Oblak Ludvik, KV pohištveni mizar iz TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Novi štipendisti Grilj Jure, šola za oblikovanje Boštjančič Franci, Gradbena tehniška šola Jančar Marija, Ekonomska srednja šola Zajec Tatjana, Tehniška šola za lesarstvo Ogrinc Vladislav, Tehniška šola za lesarstvo Madjoroš Bojan, Tehniška šola za lesarstvo Ljubljana, 11. 1. 1978 KADROVSKI ODDELEK • SREDNJEROČNI PLAN 1 976 — 1 9 80 ZA DELOVNO ORGANIZACIJO »HOJA« TRASIRANJE NAŠE POTI V PRIHODNOST Kadri so poglaviten in stalen problem pri nas — Trdni temelji razvoja delovne organizacije in ustrezen standard zaposlenih Z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja je celovit pristop k planiranju dosegel pomemben kvalitetni premik. Delavci in vsi delovni ljudje uresničujejo pravico in dolžnost planiranja s tem, da sklepajo samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih organizacij, da sprejemajo te plane in da nastopajo z ukrepi in akcijami za njihovo uresničenje. Samoupravne organizacije sprejemajo srednjeročne (5 let) in dolgoročne (10 let) plane. Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja samoupravne organizacije. Ta vsebuje: — skupne razvojne, gospodarske, socialne, kulturne in druge interese, naloge in cilje ter skupno ekonomsko in socialno politiko, kot tudi sredstva za njihovo uresničevanje; — pogoje in oblike združevanja dela in sredstev; — medsebojne in druge odnose; — ukrepe in aktivnosti nosilcev družbenega planiranja ter smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike, upravne in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za uresničevanje skupnih ciljev, nalog in interesov. Srednjeročni plan je sestavljen v cilju dolgoročnega razvoja tako posameznih temeljnih organizacij kot tudi delovne organizacije kot celote. Predstavlja osnovo za nadaljnje programiranje tržnih, _ proizvodnih, kadrovskih in finančnih možnosti, ter za razvoj samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. Srednjeročni plan za delovno organizacijo »Hoja« so sprejele temeljne organizacije ob koncu leta 1977. b) Osebni dohodki Delitev osebnih dohodkov predstavlja izredno pomembno in nenehno aktualno problematiko z gospodarskega, socialnega in psihološkega vidika. Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke se določajo v skladu z načeli delitev po delu, rezultatih dela in solidarnosti. c) Standard Od ustvarjenih sredstev bo odvisno, koliko sredstev bomo imeli za življenjski in družbeni standard. Za namene standarda predvideva plan določena sredstva, ki se lahko povečajo ob boljših rezultatih gospodarjenja. • INVESTICIJE Potrebe po investicijskih vlaganjih v posameznih TOZD so zelo različne. Razlike so nastajale zaradi razlik v trdnosti proizvodnih programov. Ob tem je treba upoštevati tudi dosedanja vlaganja. • TOZD Galanterija Nov štiristranski skobeljni stroj, ki je postavljen v TO Galanterija Uredba neke dodatne proizvodnje v tej TOZD zahteva dobre predhodne priprave na področju kadrov, energije, proizvodnega programa in drugo. — izobraževanje kadrov (štipendije, nagrade učencev v gospodarstvu, strokovni dvig kadrov); — poslovno trgovinski prostori (skladišča, razstavni prostori, prodajni prostori); • NAČIN SESTAVE SREDNJEROČNEGA PLANA Plani temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu so osnova sistema samoupravnega planiranja. Plan TOZD mora odražati celotne interese in potrebe delavcev, torej kompleksno planiranje proizvajalnih sil. V njem so obdelana naslednja področja: — osnovni podatki delovne organizacije, — tržne možnosti, — proizvodne možnosti, — kadri in standard, — investicije ter — delitev celotnega prihodka in dohodka, viri finansiranja in kazalci učinkovitosti. • PROIZVODNE IN TRŽNE MOŽNOSTI Proizvodna in tržna vsebina plana vsebuje razvojno usmeritev po posameznih TOZD, ki se izraža v planirani strukturi in obsegu proizvodnje ter prometu blaga in storitev, v tehnološkem razvoju in proizvodnih zmogljivostih. • Tržne možnosti so obdelane z vidika: — splošnih pogojev ter stanja gozdne in lesnoindustrijske predelave v svetu in pri nas; — razpoložljive surovinske osnove in repromaterialo v; — integracijskih gibanj v gozdnem in lesnoindustrijskem gospodarstvu in naše vključitve v ta gibanja in — tržišča in organizacije plasmaja naših izdelkov in storitev. • KADRI IN STANDARD a) Kadri so poglaviten in stalen problem naše delovne organizacije Ljubljana kot trgovski, industrijski in upravni center ima veliko povpraševanje po delovni sili, kar veča fluktuacijo delovne sile tudi v naši delovni organizaciji. Ugotavljamo, da so v naši delovni organizaciji velika odstopanja med dejansko in zahtevano strokovno izobrazbo. Prizadevati si moramo za zboljšanje kadrovske strukture zaposlenih delavcev v skladu z družbenim dogovorom o temeljih politike na območju ljubljanskih občin: — upoštevati je treba pomožne sporazume na področju delitve osebnih dohodkov; — v mejah možnosti in potreh je treba omogočiti izobraževanje; — proučiti število učencev v gospodarstvu vseh profilov; — v okviru delovne organizacije organizirati funkcionalne tečaje za pridobitev določenih znanj. Z ozirom na spremembo proizvodnega programa v tej dejavnosti, bodo potrebne nekatere investicije v strojno opremo v naslednji fazi, pa tudi v proizvodne prostore in delno energetske kapacitete. Za dolgoročno perspektivo bo za TOZD izdelan celoten ureditveni in zazidalni načrt, ki bo omogočil smotrna vlaganja in kontinuiran razvoj te TOZD. • TOZD Pohištvo Pri investicijskih vlaganjih je dan poudarek na tej TOZD. Tržne možnosti nam narekujejo, da čimprej zgradimo in usposobimo za proizvodnjo večje in sodobnejše kapacitete, kot jih imamo sedaj. • TOZD Stavbno mizarstvo Pri izgradnji obrata leta 1973 je bilo pomanjkanje investicijskih sredstev, zato so nekatere stvari Izpadle. Ob potrebah tržišča moramo računati na drugo fazo izgradnje oziroma posodobitve tehnološkega postopka. Prostorska razširitev je planirana po izpraznitvi prostorov, ki ga je zasedala Velox proizvodnja in so sedaj v najemu za 5 let. • TOZD Žaga Rob Kapaciteta tega žagarskega obrata je pogojena s količino hlodovine, ki je na razpolago v tej TOZD. Potrebno je postopno urediti zemljišče, ki ni bilo predhodno utrjeno in delno posodobiti strojno opremo. • TOZD Žaga Škofljica TOZD ima zadovoljive zmogljivosti za razpoložljivo surovino. Potrebna so vlaganja v transport in del strojne opreme. Poseben problem predstavlja zemljišče, ki je izredno močvirnato in slabo nosilno. Potrebna so stalna vlaganja v utrjevanje voznih in ostalih površin. • TOZD Tesarstvo Lokacija TOZD je glede na urbanistični plan mesta še vedno vprašljiva. Za normalno proizvodnjo je treba urediti razne poti in manipulativne površine skupaj s kanalizacijo in odvodnavanjem površinske vode. Strojno opremo je treba dopolnjevati zaradi iztrošenosti in zaradi posodabljenja tehnološkega postopka izdelave lepljenih konstrukcij. • DSSS Objekt, v katerem so sedaj skupne službe, nima trajne lokacije. Zaradi tega bo potrebno računati na pridobitev novih upravnih prostorov. Za potrebe skupnih služb so predvidene določene investicije: računski stroji, oprema in po potrebi avtomobili. Določena sredstva so nadalje planirana za: — družbeni standard (vikend hišice, stanovanja oziroma samska ležišča); — splošna ljudska obramba in družbena samozaščita (načrti, sredstva, izobraževanje). • ZAKLJUČKI Srednjeročni plan razvoja delovne organizacije predstavlja načrt za obdobje, ki ga je mogoče glede na današnje zahteve in spoznanja predvideti. Plan temelji na obstoječih izkušnjah in dejstvih tako glede proizvodnih in tržnih usmeritev kakor tudi finančno-ekonomskih pokazateljev in zakonitosti v gospodarskem prostoru. Plan predvideva uresničitev trdnih temeljev razvoja DO in ustrezen standard zaposlenih delavcev, opredeljuje mesto in vlogo dejavnosti, tempo razvoja in vire sredstev ter učinke, ki jih pričakujemo z njegovo uresničitvijo. V skladu z načelom sočasnega in z načelom kontinuiranega planiranja bomo vsi nosilci družbenega planiranja v obdobju, v katerem uresničujemo srednjeročni plan, dolžni nenehno, najmanj pa enkrat na leto, analizirati uresničevanje, da bi v skladu s cilji in nalogami, ki jih plan postavlja, določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto. Istočasno bomo morali sprejeti smernice za ustrezne ukrepe, ki so nujni za uresničevanje srednjeročnega plana. BOJAN KERN Delitev celotnega prihodka in dohodka, viri financiranja in kazalci učinkovitosti v 000 din Elementi 1976 1977 1978 1979 1980 din % din % din % din % din % Celotni dohodek 220.801 100,0 223.750 100,0 236.170 100,0 248.250 100,0 258.450 100,0 Porabljena sredstva 147.028 66,6 153.246 68,5 156.470 66,3 159.375 64,2 160.960 62,3 — amortizacija 10.240 4,6 9.970 4,5 10.320 4,4 10.840 4,4 11.230 4,3 Dohodek 73.773 33,4 70.504 31,5 79.700 33,7 88.875 35,8 97.490 37,7 Zakonske obveznosti 8.623 3,9 6.686 3,0 7.290 3,1 7.820 3,2 8.205 3,2 Pogodbene obveznosti 3.922 1,8 4.915 2,2 5.000 2,1 5.620 2,3 6.010 2,3 Za OD 48.402 21,9 50.679 22,6 53.770 22,7 56.215 22,7 58.585 22,7 Cisti dohodek 22.775 10,3 8.224 3,7 13.640 5,8 19.220 7,6 24.690 9,5 — za sklade 20.577 9,3 6.762 3,0 9.250 3,9 10.400 4,1 11.110 4,3 — za druge namene — investicije 2.198 1,0 1.462 0,7 4.390 1,9 8.820 3,5 13.580 5,2 Investicije 4.593 18.273 35.318 16.670 19.350 Lastna sredstva 4.593 11.432 14.710 16.670 19.350 Drugi viri — 6.841 20.680 — — Število zaposlenih 750 744 757 772 772 Produktivnost 294,4 300,7 312,0 321,6 334,8 Ekonomičnost 1,50 1,46 1,51 1,56 1,61 Rentabilnost 1,37 1,36 1,38 1,41 1,45 HOJA # PO LANSKOLETNEM BEOGRAJSKEM SEJMU POHIŠTVA Cilji obvezujejo proizvajalce pohištva Velika večina proizvajalcev se sploh ne trudi, da hi se kakor koli vključila v razvojni proces Na Beograjskem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije od 21. do 27. novembra lani je na razstavnem prostoru večjem od 60.000 kvadratnih metrov prikazalo svoje proizvode 307 domačih razstavljalcev in tudi večje število iz tujine. Po približni oceni strokovnjakov je okrog 30 % eksponatov predstavljalo novitete, ki so se prvič pojavile na tej sejemski manifestaciji. Opaziti je bilo delno tendenco prilagajanja opreme novim potrebam sodobnega življenja, kakor tudi težnjo po večji komponibilnosti in funkcionalnosti ter uporabo pristnejših in kvalitetnejših materialov. Kot sem že omenil, je bila to v glavnem le težnja. Naše ABC pohištvo je bilo deležno velike pozornosti na beograjskem sejmu Velika večina proizvajalcev pa se na splošno sploh ni trudila, da bi se kakor koli vključila v razvojni proces. S tem postavljam veliko dilemo, kako se opremiti in prilagoditi sodobnim potrebam kulture stanovanja. Primeri neadekvatnega koriščenja materiala za posamezne elemente pohištva, uporaba slabih dizajnov tkanin za tapeciranje, neskladnost barv, velike dimenzije se samo prilagajajo malomeščanskemu okusu in ljudem, ki želijo potrditi svoj položaj z lažno vrednostjo takega pohištva. Gotovo, da taki primeri ohranjajo konzervativno stališče večine proizvajalcev in trgovine in kar je najhujše, negirajo napore sodobno usmerjenih proizvajalcev in oblikovalcev. Že osmo leto po vrsti nastopa »Hoja« na beograjskem jesenskem sejmu — pohištva in notranje deko- racije. To je s pohištvom ABC, Hopo, Konstrukto, stavbnim pohištvom (okna in balkonska vrata). Vedno smo bili deležni velike pozornosti obiskovalcev, kakor tudi strokovne žirije, saj smo s svojimi uspešno kreiranimi izdelki in prijetnim ambientom dobili že vrsto priznanj in nagrad: diplomo beograjskega sejma in diplomo beograjskega dizajn centra za komponibilno pohištvo ABC, diplomo beograjskega sejma ter nagrado »pohištvo leta« za Hopo; na zadnjem sejmu pa diplomo beograjskega dizajn centra za večnamenski pohištveni element: (otroški stolček »Hojček«). Poleg nagrad beograjskega sejma, pa smo bili deležni tudi nagrad in priznanj na ostalih razstavah, tako smo dobili na GR leta 1975 diplomo za najlepše urejen razstavni prostor, ter na salonu pohištva 1977 dva ljubljanska zmaja za sistem konstrukta, ter nov sobni program »Hopo 1977«. Nagrade, ki so jih podelili na beograjskem sejmu, so poleg Hoje prejele še naslednje DO iz Slovenije: »Lip« Bled, »Meblo« Nova Gorica, »Aluminij« Komen in »Stol« Kamnik. Ko govorimo o letošnjem sejmu opreme v Beogradu ne moremo prezreti posvetovanja, ki je bilo na istem sejmu leta 1976 na temo »Pohištveni dizajn in sodobno stanovanje«. Ob tej priliki je bil sprejet zaključek, da je treba zagotoviti tesno sodelovanje med proizvajalci stanovanj in proizvajalci pohištva. Na žalost pa na tem področju do danes ni bilo praktično ničesar napravljenega. Edini ohrabrujoči primer v tej smeri je napravila Skupina dz »Drvo-Rijeka«, ki je prikazala kompletno opremljeno stanovanje po dimenzijah in razporeditvi prostora enega od stanovanj v bloku v Novem Beogradu, ki pa na žalost ni našla odziva pri proizvajalcih stanovanj . Veliki proizvodnotehno-loški, materialni in kreditni napori in odrekanja mnogih naših proizvajalcev pohištva, da ustvarijo proizvode, ki bi ustrezali našemu človeku — obvezujejo mnoge samoupravne, strokovne in državne faktorje, da vprašanju takšnega sodelovanja nudijo potrebno pozornost. LAZAR SAŠA dipl. ing. arh. Večnamenski pohištveni element — otroški stolček »Hojček« — ki ga je oblikoval Jure Grilj, je prejel nagrado beograjskega dizajn centra ŠPORT # Na 4. mestu Ekipa DO »Hoje« je nastopila v prvem delu prve skupine občinske trim lige v namiznem tenisu. Rezultati: NTK Zvezda I — Hoja 5 : 2, Dolgi most — Hoja 2 : 5, NTK Zvezda II — Hoja 5 : 3, Podpeč - Preserje — Hoja 5 : 3, Hoja — Kolinska žika 5:0, KS Kozarje — Hoja 2 : 5. Ekipa je bila sestavljena: vodja ing. Kern, ing. Majcen, Oven, Zupančič, ing. Logar. V tem delu tekmovanja smo zasedli 4. mesto, kar je lep uspeh za začetek tekmovanja. @ Poraz v predtekmovanju Ekipa nogometašev je nastopila na odprtem zimskem prvenstvu v malem nogometu na Kodeljevem. Sestava ekipe: Zupančič, Stevič, Marjanovič, Nikolič, Dragulješčevič, Konje-vič, Aleksič. Ekipa je izgubila v predtekmovanju z ekipo Črnuč z 12 : 1. Ekipa Črnuč je ena najboljših na tem tekmovanju, saj je prišla do finalnega dela (4 najboljše ekipe). ® Dva sta manjkala Kegljaška ekipa »Hoje« je sodelovala na občinskem prvenstvu v kegljanju. Zaradi odsotnosti dveh članov (ekipa šteje 6 članov), je ekipa nastopila samo s 4 tekmovalci in seveda zasedla zadnje mesto. Med posamezniki pa so se naši kegljači uvrstili zelo dobro. V sto lučajih so dosegli naslednje rezultate: Bojan Kern, 405 kegljev (20. mesto); Franc Rupnik, 375 kegljev (81. mesto); Mirko Zorčič, 345 kegljev (151. mesto) in Franc Oven (53. mesto). Nastopilo je 216 tekmovalcev. • Obvestilo plavalcem Redno plavanje v bazenu Tivoli bo od 1. 2. 1978 do 31. 6. 1978. Cas plavanja je vsak torek od 20.30 do 22. ure. Kolikor uspemo dobiti ugodnejši termin, vas bomo naknadno obvestili. 9 Še dve priznanji V novembru 1977 sta Franc Mole in Ivan Brežic, dipl. iur., prejela priznanje ob 85-letnici tovariša Tita, 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ, 40-letnici ustanovnega kongresa KPS in 35-letnici SKOJ na Vrhniki, za požrtvovalno in nesebično delo med vojno in po vojni v skojevski in mladinski organizaciji. Obema iskreno čestitamo. KRVODAJALSKA AKCIJA Krvodajalska akcija DO Hoje bo 23. 2. 1978. K čimvečji udeležbi vabimo vse krvodajalce, pa tudi tiste, ki bodo kri dali prvič. Sestanek delavskega sveta TOZD Pohištvo v Polhovem Gradcu • POVEZOVANJE TOZD POHIŠTVO S KRAJEVNO SKUPNOSTJO V POLHOVEM GRADCU Nadoknaditi zamujeno Prve skupne akcije so že rodile sadove Preteklo leto je bilo za TOZD Pohištvo prelomno: po skoraj dveh letih obsežnih serijskih del za tujino smo se znašli sredi realne, trde stvarnosti domačih tržnih razmer. Po daljši prekinitvi stikov z domačimi kupci, ki so že izgubljali zaupanje v možnosti sodelovanja, smo obnavljali stara poznanstva in za začetek dobivali razdrobljena, za nas neprimerna naročila. Ob dokaj napornem delu in pomanjkanju aktivnih sodelavcev na področju družbenopolitičnega dela, pa smo se zavedali, da je pred nami hkrati izredno pomembna zadolžitev — čim tesnejše povezovanje TOZD Pohištvo s KS Polhov Gradec na vseh področjih. Če k temu dodamo še naše načrte o aktiviranju družbenopolitičnega dela tudi v sami TOZD, so bili načrti res veliki in kompleksni. Čeprav v tem nismo povsem uspeli, lahko vendarle ocenjujemo preteklo leto kot zelo uspešno. Zavedali smo se, da je naša odgovornost za uspešno povezovanje toliko večja, ker smo edina TOZD v krajevni skupnosti. V preteklosti smo se premalo zavedali, da smo nosilci gospodarskega razvoja v naših in sosednjih KS. žal bomo zamujeno v sedanjih gospodarskih razmerah težje nadoknadili, vendar smo prepričani, da nam bo z zavzetostjo in vztrajnostjo to vseeno uspelo. Navedemo naj le nekaj pomembnejših skupnih akcij, ker bi bilo nesmiselno naštevati številne stike na vseh področjih dela in povezovanja. • že koncem leta 1976 se je sindikalna organizacija TOZD Pohištvo odločila, da • razpiše na šoli v Polhovem Gradcu nagradni natečaj za najboljši prosti spis • na tematiko o koroških Slovencih, kar naj bi poglobilo poznavanje stanja na • Koroškem. Ob praznovanju dneva republike smo podelili najboljšim knjižna • priznanja. Pobuda je bila lepo sprejeta, zato smo sklenili, da postane natečaj • ob tem državnem prazniku tradicionalen in smo akcijo ponovili tudi letos. • Tudi zdaj je sodelovanje s kolektivom osnovne šole izredno plodno in priča- • kujemo, da se bo še izboljšalo. Da bi o učinkovitosti sodelovanja prepričali tudi tiste krajane, ki so nejeverno opazovali naše napore, se je naš kolektiv odločil, da iz ostanka dohodka leta 1976 izloči del sredstev za adaptacijo zdravstvene ambulante v Polhovem Gradcu. V delovno akcijo, ki jo je začel vodovodni odbor pri KS, da bi potegnili vodovodno omrežje do Srednje vasi, se je vključila tudi naša temeljna organizacija, saj smo s tem rešili tudi del naših problemov. Za večjo učinkovitost SLO pa se je TOZD začela povezovati s KS tudi na tem področju. OOZK v okviru KS čaka še veliko skupnih naporov, saj so možnosti sodelovanja ravno tu velike in še neizkoriščene, čeprav so prvi koraki že storjeni. Dokaj povezano je delovanje na kulturnem področju. Mladinski aktiv v TOZD Pohištvo sodeluje na vseh proslavah, ki jih organizira KS. čeprav so na športnem področju že skupna tekmovanja, pričakujemo ravno tu v krajšem času naj večji razmah sodelovanja. Vsa dogajanja v KS so domena krajanov, ki torej smejo in morajo odločilno vplivati na ta dogajanja. To pa je možno le v primeru, če so o dogajanjih dobro obveščeni in je povezanost res vsestranska. Povezovanje pa vsekakor ne more in ne sme sloneti le na posameznikih, ampak mora zajeti čim širši krog ljudi. Lani začeto delo bomo nadaljevali tudi letos. Že v kratkem bo sestanek predstavnikov KS Polhov Gradec in TOZD Pohištvo, kjer bomo obravnavali dejansko stanje v TOZD Pohištvo, srednjeročni program razvoja 1976—80 in nadaljnje smernice sodelovanja. Tako bomo približali dogajanja v kolektivu krajanom in postopoma odpravili miselnost o »vaši Lesni«. Želimo stopiti iz pasivnosti, saj je delovanje na vseh področjih in ne samo na gospodarskem, porok za razvoj krajevne skupnosti in kolektiva. Dipl. ing. ALBIN METEŽ • PRAV JE, DA VSI VEMO Kontrola kakovosti Vsak delavec podjetja na neposreden ali posreden način prispeva del svojih sposobnosti, znanja, to je dela, k vgrajevanju kakovosti v končen proizvod — Kljub precejšnjim vlaganjem pa smo nekoliko zanemarili razvoj sistemov za zagotavljanje kakovosti — Potrjen je akcijski program za zagotavljanje kakovosti v naši delovni organizaciji 1. Uvod Institucije, kot so industrijska podjetja, šole, bolnišnice, zavodi, banke, upravno-administrativne organizacije, športne organizacije ipd. obstajajo zato, da človeku zagotavljajo proizvode in usluge, ki jih potrebuje. Proizvodi in usluge pa morajo biti primerni (ustrezni, prikladni) za uporabo. Svinčnik npr., ki bi bil dolg 1 m in debel 10 cm, bi bil sicer lahko proizvod neke tovarne, vendar ne bi bil niti primeren, niti prikladen za normalno rabo. Še manj usluga, pri kateri bi npr. bolnik dobil neprimerno zdravilo in bi bile posledice še težje. Osnovni pomen kakovosti (kvalitete) je, da sta proizvod ali usluga primerna za uporabo. Punkcija in glavna naloga vsake delovne in druge organizacije je v tem, da proizvaja in nudi kakovost, ki jo potrošnik potrebuje. Da podjetje obstaja in se tudi razvija, mora pridobivati dohodek, ki ga ustvarja s prodajo proizvodov in uslug na tržišču. V praksi se srečujemo še s številnimi tolmačenji pojma kakovosti, kar včasih povzroča nesporazume. Pogosto se srečujemo z razlago pojma kakovosti, ki s stopnjo opredeli primernost uporabe proizvoda ali usluge (npr. L, 2., 3. »klasa«). Kakovost izdelave označuje do kakšne mere se proizvod v procesu izdelave prilagaja konstrukciji in specifikaciji. Nadalje tolmačenja, ki označujejo lastnosti proizvoda ali usluge kot so: zunanji iz-gled, mere, možnost vzdrževanja, čas uporabnosti, okus, vonj ipd., funkcijo v podjetju in celo oddelek za kontrolo kakovosti, ki mu enostavno skrajšamo naziv v »kakovost« (kvaliteta). Iz povedanega lahko zaključimo, da kakovost ne nastaja sama od sebe, temveč jo v proizvode in usluge vgrajujemo. To pa pomeni da vsak delavec podjetja na neposreden ali posreden način prispeva del svojih sposobnosti, znanja, to je dela, k vgrajevanju kakovosti v končen proizvod (uslugo). Kot smo že rekli, podjetje pridobiva dohodek, ki je potreben za obstoj in razvoj, s prodajo proizvodov in uslug na tržišču. Razmere na tržišču pa so lahko zelo različne. Obstajajo namreč razmere, ko je povpraševanje večje od ponudbe in obratno, ponudba večja od povpraševanja. Ti dve možnosti sta namreč zelo značilni za razvoj kakovosti. V prvem primeru, ko je povpraševanje tržišča po določenih proizvodih (Uslugah) večje od ponudbe, je stopnja kakovosti največkrat nizka in tudi pogoji za njen dvig so zelo neugodni. Druga možnost, to je takrat, ko je ponudba večja od povpraševanja, pa daje precejšnje rezultate glede dviga stopnje kakovosti. V takih primerih pa skušamo pro-izvoide (usluge) vriniti na tržišče predvsem z višjo stopnjo kakovosti (nizka cena je lahko posebna kategorija kakovosti, ki je tu ne bomo obravnavali). Zaradi splošnega napredka, predvsem v že tako razvitem zahodnem svetu se javlja predvsem tržišče druge oblike, kar delno velja tudi že za jugoslovanski prostor. Nekoliko drugače pa je na tržišču držav v razvoju. Lesnopredelovalne delovne organizacije, med temi je tudi »Hoja«, večino svojih proizvodov prodajo doma ali pa na tržišču razvitega zahodnega sveta (nekaj tudi na vzhodu). Na teh tržiščih pa deloma že veljajo razmere, ko je ponudba večja od povpraševanja. Če bi poskusili oceniti stopnjo kakovosti naše dosedanje proizvodnje, bi lahko ugotovib, da stopnja kakovosti precej niha, to je, da se spreminja v okviru proizvodnega programa, kakor tudi pri enakih proizvodih. Ugotovimo lahko, da smo kljub precejšnjemu vlaganju dela v razvoj DO, nekoliko zanemarili razvoj sistemov za zagotavljanje kakovosti. Prav je, da povemo, da so nekatere TO na tem področju storile kar precej npr. TO Stavbno mizarstvo, druge pa nekaj manj ali pa tudi skoraj nič. Med razlogi za to, bi prav gotovo našli tudi razmere na tržiščih, ki so vladale v preteklosti. To pomanjkljivost, če jo lahko tako imenujemo, smo pričeli odpravljati v minulem letu, ko smo v razvojnem oddelku tehničnega sektorja pripravili program z naslovom »Akcijski program za zagotavljanje kakovosti v DO Hoja«. Program je v drugi polovici preteklega leta potrdil delavski svet DO, s tem pa je bila dana močna spodbuda vsem članom kolektiva. Vsak bo po svojih močeh in sposobnostih prispeval k dvigu stopnje kakovosti naših proizvodov. (V prihodnji številki glasila bodo objavljeni izvlečki iz omenjenega programa, nakazana pa bodo tudi pota, kako ukrepati). B. ANDRIC, dipl. ing. • NOVI STROJI V NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH NOVE LANSKOLETNE PRIDOBITVE Vsi novi stroji bodo vsekakor pripomogli k povečanju učinkovitosti in točnosti obdelave lesa, hkrati pa zagotovili tudi boljše počutje in večjo varnost neposrednih proizvajalcev Leto 1977 je bilo bolj sušno pri gradnji in opremljanju naših temeljnih organizacij. Kljub temu pa se le lahko pohvalimo s celo vrsto adaptacijsko-preureditve-nih in vzdrževalnih del, ki bodo olajšala poslovanje ali vplivala na boljše počutje zaposlenih. V TO — 1, Galanterija Podpeč smo montirali dva večja stroja, ki sta potrebna predvsem za izdelavo izdelkov iz novega proizvodnega programa. Najpomembnejši je vsekakor 4-stranski profilimi skobeljni stroj: — število delovnih osi 7 — Pomik obdelovancev, brezstopenjski 6—36 m/min — Skupna moč motorjev 45 KW — Delovna širina 170 mm — Delovna višina 120 mm — Vrednost stroja 1,000.000 din Stroj ima poleg standardne izvedbe še tako imenovano utomo vodilo, to je pritrjeno na osnovni plošči, po kateri potuje obdelovanec skozi stroj. Namenjeno pa je obdelavi kratkih in zveriženih obdelovancev. Takoj ob vstopu v stroj se v spodnjo stran obdelovanca po celi širini izdelajo vzdolžni utori, ki služijo kot vodilo, ko obdelovanec potuje skozi stroj, šele zadnja obdelovalna os pa poskoblja omenjene utore oziroma peresa. Značilnost stroja je tudi, da so vlečni transportni valji gnani s kardanskimi prenosi, ne pa z verigo. Pritisk teh valjev na obdelovance se izvaja s stisnjenim zrakom. Stroj ima tudi dodatno napravo, ki samodejno vlaga obdelovance v stroj. Ročno je treba polniti le vlagalni prostor (šaržer). Sedma delovna os na izhodu je univerzalna, ker jo je možno uporabiti, da obdeluje vodoravno zgoraj ali spodaj, navpično na levi strani in pod vsakim kotom od 0—90°. Nastavitev orodja in kontrola obdelovanja je dokaj priročna, ker smer pomika lahko poljubno spremenimo s pomočjo tipk na komandni omarici, same delovne osi pa s priročnimi natičnimi ročicami. Na stroju delata dva izvajalca. Druga večja pridobitev v TO »Galanterija« je dvostranski profilni rezkar, imenujemo ga tudi formatna krožna žaga ali na kratko »for-matka«. Ta stroj je bil nabavljen v tovarni Bratstvo iz Zagreba, ki je po licenci nemške tovarne »Pesto« začela proizvajati tudi te dokaj zahtevne stroje. Nekaj tehničnih podatkov: — Tip stroja — Delovna širina — Delovna višina — Pomik obdelovancev — število delovnih osi — Frekvenčni pretvornik — Vrednost stroja MDA - 018 3000 mm 140 mm 4,8—32 m/min. 6 (na vsaki strani 3) 33/40 KVA 850.000 din S prehodom na nov proizvodni program v Podpeči se je ta kolektiv spopadel z vsemi mogočimi improvizacijami v želji za kar najbolj racionalno proizvodnjo, dokler niso bili nabavljeni vsaj osnovni stroji. Eden izmed teh je tudi »formatka«. Stroj služi predvsem za točno ob-žagovanje — formatiziranje, profiliranje robov ter rezkanje utorov in čepov s konca masivnih obdelovancev. Delo na stroju opravljata dva izvajalca. V TO - 2 »Pohištvo« Polhov Gradec smo kljub velikemu pomanjkanju prostora v strojnem oddelku montirali novo pretočno mozni-čarko. Ta stroj, ki je uvožen iz Italije, bo vsekakor pripomogel k večji produktivnosti dela. Tehnični podatki: Največja delovna širina Najmanjša dolžina obdelovanca Največja širina obdelovanca Najmanjša širina obdelovanca število vrtalnih agregatov: — navpično — vodoravno Število vreten v agregatu Število vrtljajev vretena Zmogljivosti v delovnih taktih/min. Vrednost stroja 3100 mm 160 mm 800 mm 100 mm 2 4 23 2800 vrti j./min. 20 850.000 din »Formatka« je bila izdelana v tovarni Bratstvo v Zagrebu in je velika pridobitev za Galanterijo Pretočno mozničarko so montirali v TO Pohištvo v Polhovem Gradcu Ta stroj uporabljamo za izdelavo izvrtin v ploskovnem pohištvu. Ker je vse sodobno pohištvo sestavljivo na bazi moznikov in okovja z vložki, je potrebno izdelati veliko izvrtin, različnih po legi in dimenzijah, skoraj v vsak pohištveni element. Z novo »mozničarko« bodo mizarji v Polhovem Gradcu prav gotovo lažje kos zadanim nalogam. Stroj ima dva horizontalna agregata s po 21 delovnimi vreteni. V TO - 3 »Stavbno mizarstvo« so tudi bogatejši za nov sodobni stroj, ki je nadomestil stroj »Reiman«, ki je moral do sedaj vzdržati bitko s kubiki in vzdrževalci. To je nova večlistna krožna žaga švedske tovarne STANDARD H JO. Tehnični podatki: Tip stroja Naj večja višina žaganja Najmanjša višina žaganja Dolžina osi za vpenjanje žagnih listov Premer žagnih listov Moč pogonskega motorja Moč motorja za pogon vlečne verige število vrtljajev pogonske osi Pomik verige je brezstopenjski Vrednost stroja SM 105 B 105 mm 25 mm 300 mm 350 mm 50 KW 4 KW 3700 vrti j./min. 5—35 m/min. 520.000 din Iz teh podatkov je razvidno, da je to izredno robusten stroj za razžagovanje vseh vrst lesa debeline do 105 mm. Prednost takih strojev je velika zmogljivost, saj ima močnejši motor kot starejši polnojar-meniki. Upravljanje stroja zahteva predvsem rutinska opravila. Vsi ti stroji bodo vsekakor pripomogli k povečanju učinkovitosti in točnosti obdelave, predvsem pa k boljšemu počutju in varnosti neposrednih proizvajalcev. ing. ANTON TEHOVNIK Nova večlistna krožna žaga v TO Stavbno mizarstvo O IZLET NA KOROŠICO Zato pa le pojdimo na gore... Če me je kdo v tistih zgodnjih jesenskih dneh vprašal, kakšne spomine imam na hribe — Korošico, sem odgovarjala: »Lepe.« No, pri tem sem zamolčala, da do tistega ponedeljka po izletu in še nekaj dni potem sploh nisem vedela, da moraš na Langusovi 8 po sedmih stopnicah, če hočeš »not pridet, ali pa če greš ven«. To so bile res »grozne štenge«! Najpogumneje in še najbolje sem prestala pot od doma, pa na Veliko planino. Tudi ostali hribovci »Hoje« na tem kosu poti niso imeli večjih nezgod. Pot je potekala čez planinio Dol na Konja. S te strani je Konj kar simpatična žival, če pozabim na globoko dihanje in na srce v grlu. Na mojo srečo je med potjo rastlo še polno borovnic in prijetno jih je bilo nabirati (o počitku ob tem nabiramju pa sploh ni govora, kje pa!) Na tem kosu smo enkrat tudi vsi skupaj posedli in zbirali moči pred »hudim vzponom«, ki je bil pred nami. Tega toplega in jasnega jutra iso z Brnika pridno vzletala letala, mi pa smo jih 'opazovali. Nekateri so se pošteno ogreli v debati, koliko motorjev in kaj vem še česa imajo 'tisti, »aeroplani« nad nami, drugi pa smo previdno in pridno nalagali v »Jabukov« nahrbtnik čudovito alpsko kamenje. Ker je Jabuk športnik od nog do glave, mu nekaj kilogramov več ali manj sploh ni delalo težav in je vse te prelepe alpske kamenine odkril šele na Bresedljaju, ko je v nahrbtniku iskal svoj kos kruha. Konj z druge strani mi je pokazal zobe. Na srečo je bila takoj ob meni tovariška, planinska roka, ki mi je pomagala klesti dol po tistih zobeh in priti na Presedljaj. Ko sem se potem zazrla nazaj, sem bila sama na sebe kar malce ponosna. Na Presedlj aju se nam je pridružila še druga skupina planincev Hoje. Bili so to tisti, ki so zjutraj morali doma še opraviti gospodinjska opravila. S Presedljaja smo »pogumno« nadaljevati pot proti Korošici. Občutkov sreče, ki so me preplavili, ko sem zagledala kočo na Korošici, sploh ni mogoče opisati. Misel na kočo je namreč že nekaj časa po poti napolnjevala skrite kotičke mojih možganov in koča je predstavljala za mene isto kot klop, na katero bom položila svoje kosti, pa skodelico čaja, ki bo navlažila moja suha usta in jezik. Nato sem lahko pritegnila pesmi soplanincev, ki pravi: Zato pa le pojdimo na gore... Na vrhu pa še »krst« za športnega referenta Del naše »odprave« na vrhu Ojstrice Nekaj bolj »hudih planincev« je še isto popoldne odšlo na Ojstrico in dva med njimi sta bila tam zgoraj tudi prav po planinsko krščena. Planinskemu krstu pa tudi sama nisem ušla. Planinci so me pač obravnavali kot popolnega začetnika-zelenca. Z do srca segajočo pridigo so mi dopovedali kakšen smrdljiv dolinec sem in kako zelo sem lahko srečna, da bom krščena in sprejeta v planinsko bratovščino. Oh krstu so mi izbrali tudi planinsko ime, (upam, da so nanj' pozabili že vSi prisotni). Drugo jutro sem se kot »na frišno krščena planinka« zbudila v ropotu in topotanju okrog sebe. Rada bi še spala pa mi ni bilo dano. O tem, kako sem »vkup zbirala vsako koščico posebej« in si z vso voljo, ki sem jo sploh premogla, obula »planinske salonarje« ter o drugih podobnih jutranjih opravilih, bi težko pisala. Ljudje imamo namreč dobro lastnost da radi pozabimo na mračne trenutke svojega življenja. • ... zato pa le pojdimo na gore ... Ta dan smo se »planinci Hoje« sistemizirali na podlagi svobodne odločitve v dve delovni skupini: — prva skupina je odšla čez Ojstrico, Škarje in Planjavo na Kamniško sedlo, — druga Skupina, v kateri so bili seveda sami »planinski asi« (z mojo zadihano malenkostjo vred), pa se je 'odločila za »težavnejšo in nevarnejšo smer« — pod Planjavo na Kamniško sedlo. O, pa je tudi ta pot šla gor in dol, pa (bolj gor kot dol. Med potjo smo se srečali s tropom gamsov, ki so topotali navzdol in resno so se mi smilili ob misli, kako bodo še sopihali, ko se bodo hoteli vrniti gor. Šli smo tudi mimo veličastnega stražarja planin — kozoroga, ki nas je s svoje skale kar malce pomilovalno gledal. Najbrž je slišal bitje mojega srca. Brez večjih pretresov smo prišli do koče na Kamniškem sedlu. Tu sta se obe skupini sešli in skupaj smo občudovali Logarsko dolino, Okrešelj, slap Rinke in joto v koči. S Sedla se je pot v Kamniško Bistrico še kar prijetno začela, čez čas pa je postala neskončno dolga in po itihem sem bila sama pri sebi prepričana, da jo hudobni škratje prav nesramno, sproti podaljšujejo. Tudi bodrenje »še četrt ure« ni imelo pri meni več nobenega spodbudnega učinka. A navkljub vsemu škratom se je pot le nekako končala v Kamniški Bistrici. S kozarcem mrzlega piva v roki sem sklenila. • ... Še bom šla v gore, kjer radost in veselje nam krepi srce ... MAJDA LOGAR • NEUTRUDNI FRANC OVEN Pionirsko delo na smučiščih Naš dolgoletni sodelavec ima veliko zaslug za razvoj smučarije v ljubljanski regiji Naš dolgoletni sodelavec Franc Oven je koncem leta 1977 prejel priznanje od Smučarske zveze Slovenije za razvoj smučarske dejavnosti v ljubljanski regiji. K priznanju sem mu čestitala in ga povprašala o tej njegovi športni dejavnosti. • Nam lahko vsaj v grobih obrisih poveš, kakšno delo si doslej opravil v zvezi z razvojem smučarije? — Deloval sem pri smučarskem društvu »Krim« in bil tri leta tajnik tega društva, ki ima tradicijo še iz predvojnih let. Po vojni je bilo društvo dolga leta neaktivno. šele z ustanovitvijo in formiranjem TTKS v občinah, je tudi smučarsko društvo »Krim« zaživelo. • Kako je to društvo zaživelo? — Leta 1974 smo dobili 20 tekaških smuči in smučarski teki so potem pri nas brž zaživeli. Hitro se je povečalo število aktivnih članov, od 40 na 80, kar je bil lep korak naprej. Uspeli smo tudi kupiti prenosno smučarsko vlečnico in jo potem postavljali po smučarskih terenih Rakovnika. • Prizadevanja, da bi smučarski šport zaživel, so gotovo rodila rezultate. Kakšne? — Rezultati dela v našem društvu so: lastni vaditelji smučanja, organizacija smučarskih tečajev, udeležba na trim tekmovanjih in udeležba na vseh slovenskih tekaških prireditvah. • Ali še deluješ v smučarskem klubu Krim? — Ne, odkar sem se preselil, nisem več član tega društva. V sezoni 76/77 sem ustanovil smučarsko sekcijo v Hrastju, kjer organizirano vodim suhi trening. • Si še kje drugje deloval? — No, bil sem štiri leta delegat v odboru Smučarske zveze Slovenije. • In kaj meniš o razvoju smučarskega športa v naši delovni organizaciji? — Kot vsako leto, bomo tudi marca letos organizirali smučarsko prvenstvo Hoje za tekmovalce, rekreativce in gledalce. Opažam, da veliko naših delavcev smuča, nočejo pa se udeleževati sindikalnih tekmovanj in prvenstev. Rad bi povedal, da je bistvo teh tekmovanj množičnost in spoznavanje med seboj. Prepričan sem, da bi »Hojo« lahko zastopalo vsaj 15 tekmovalcev in ne le 3 do 5 kot doslej. Torej, tekmovalci smučarji, na plan! MAJDA LOGAR GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8 — Tiska Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — V. d. odgovorni urednik Stane Mesar — Ureja uredniški odbor: dipl. pravnik Ivan Brežic, Majda Kuciar, Stane Mesar, dipl. ing. Ciril Mrak, Jože Škrbec in ing. Anton Tehovnik — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 hoja