m
m
~J1


« n eU
f8! ^P' ka •> —
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I	Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase
plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	1	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 15. januarja 1925.	2. številka
J o ja:
Uradne ure, odpravniki in še kaj.
V bivši Avstriji smo nepragmatični uradniki bridko občutili veliko razliko, ki se je de-lala med nepragmatičnimi uraidniki (nad-poštarji, poštarji, adjunkti, oficianti in aspiranti) in med pragmatičnimi uradniki (nad-kontrolorji, nadoficijali, kontrolorji, oficijali in asistenti). Ta razlika se je delala v najraz. ličnejših stvareh in načinih; če mislimo danes nazaj na tiste umetne razlike, se nam zdi naravnost smešno. Oni so bili c. kr. (cesarsko kraljevi), dočim nam uradno ni pristojni ta »blagoglasni« privesek, na katerega so bili nekateri tako ponosni, kakor da bi bilo to vsaj kak »Freiherr von«. Oni so bili pravi državni uradniki, takozvani »landesfürstliche Beamten«, dočim smo bili mi samo uradniki poštne uprave. Oni so se delili na činovne razrede, mi pa na starostne razrede (Dienstaltersklasse). Pravico do uniforme smo imeli sicer vsi (razen aspirantov), toda vidna razlika je nioiala biti tudi tukaj, drugačne zvezde, zlasti pa službeni odznak — poštni rog -—- na ovratniku je nas ločil od pragmatičnih uradnikov. Poštni kontrolor in nadpoštar sta si bila enaka, oba sta imela prejemke IX. či-novnega razreda, oba po tri zvezde, nadpoštar še poštni rog povrhu. Pa sem pognal kontrolorja, ki je rekel, če bi srečal nadpoštar ja s tako uniformo, kakor je kontrolska, da bi ga izročil prvemu stražniku zaradi pustolovstva.
Ja, huda reč je bila to včasih, danes se vsem skupaj smejemo in pomilovalno zremo na ljudi s takimi zastarelimi predsodki.
Toda vsi ti zunanji znaki diferencijacije
tisti črnorumeni privesek, titel in uniforma — vse to nas ni bolelo. Pri vsem razlikovanju nas je bolela samo zavest, da nas uprava na zunaj loči, dočim zahteva od nas iste službene dolžnosti. Enake dolžnosti, pa neenake pravice, to je bilo tisto, kar je bolelo neprag-matičnega uradnika v bivši Avstriji.
Hvala Bogu, vse to je že za nami, od 1. maja 1921 dalje smo vsi poštni uradniki pragmatični in uživamo vsaj na papirju enake dolžnosti in enake pravice. Dobro bi pa bilo, da bi se večkrat spomnili na naš nekdanji položaj in se pri tem domislili na tiste, ki so danes na našem nekdanjem mestu. To so poštni odpravniki.
Ta stan je bil vedno pastorek poštne uprave, tako prejšnja, kakor sedanja država sta mu bili mačehi. Dočim je prejšnje poslovno osobje dosti pridobilo: postalo je pragmatično in prišlo je v II. kategorijo, so ostali odpravniki tam, kjer so bili pred 20 leti. Poštna uprava jih leta 1921. ni sprejela v uredbo o začasnem reguliranju naslovov in plač, zato tudi niso prišli pod zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Ostali so še nadalje nepragmatični pogodbeni organi poštne ustanove. Že šest let smo v skupni državi s Srbijo in Črno goro, pa še zdaj se ni izvedla enotna
organizacija teh uslužbencev za vso državo. V vsaki provinci, torej skoraj v vsaki direkciji veljajo Za nje drugačni predpisi, ali bivša avstrijska ali bivša ogrska, bosenska, srbska ali črnogorska določila o razmerju poštnih odpravnikov.
To ni samo značilen vzgled naše slabe uprave, nego tudi vzrok sramotnega materialnega stanja, v katerem se nahajajo naši odpravniki. Kajti, ako izenačijo vse predstojnike majhnih pošt v celi državi, če izda ministrstvo uredbo o izenačenju in ureditvi odprav-niškega stanu, je gotovo, da morejo s to uredbo odpravniki samo pridobiti. Odpravniki imajo še danes predvojne temeljne plače, to je od 150 do 300 dinarjev na leto. Prav za prav imajo celo štirikrat manj zdaj, kajti gornji znesek je samo preračunan iz kron na dinarje po razmerju 1 : 4. Faktično pa je dobival odpravnik pred vojsko 600 do 1200 dinarjev (kron), dočim jih prejema danes samo 150 do 300.
Če se odpravniško vprašanje izenači in uredi, je popolnoma sigurno, da se ne bo našel noben činitelj ne v poštnem, ne v finančnem ministrstvu, ki bi hotel odmeriti kateremukoli državnemu uslužbencu samo 15 ah 20 dinarjev plače na mesec. Tukaj se ravno vidi, da je vzrok tako nizkim prejemkom odpravnikov prenizka naravnost smešna t e -m e 1 j n a plača. Draginjska doklada je sicei vrlo majhna, toda 420 dinarjev na mesec je vsaj neki znesek, s katerim se da računati, dočim je temeljna plača 15 do 25 dinarjev na mesec stvar, ki spada v humoristični list in čemur laik enostavno ne verjame, če mu pripoveduješ, da so pri pošti ljudje z značajem in opravilom uradnika, ki imajo 15 dinarjev temeljne mesečne plače.
Upoštevam nekvalificiranost in nezapos lenost poštnih odpravnikov, vsaj onih na poštah nižjih stopenj, zato nečem uganjati dc-magoštva in zahtevati, da bi se morali prevesti za pragmatične uradnike tretje ali celo druge kategorije. Vsekakor bi pa bilo pra vično, da bi se bili pragmatizirali tudi odpravniki, in sicer v kategorijo zvaniČnikov. Mislimo si dve sosedni pošti, ena II. razreda (13.000 enot na leto) in druga III. razreda (11.000 enot). Pripomnim, da mislim na čisto določni pošti, ker navajam konkreten primer. Predstojnik prve pošte je uradnik II. kategorije, ki ima 1500 do 2000 dinarjev mesečne plače, dočim je predstojnik druge pošte ne-pragmatičen uslužbenec — odpravnik, ki prejema 400 do 500 dinarjev na mesec. Pismonoša prve pošte je zvaničnik (toliko, kakor pisarniški uradniki na direkciji) s 1000 dinarji, pismonoša druge vrste pa poštni sel s 300 dinarji mesečne plače.
Pomislite, in ti ljudje delajo popolnoma enako službo z enakimi dolžnostmi in pod enakimi pogoji. In to je tisto, kar smo v začetku rekli: zavest enakih dolžnosti, pa neenakih pravic je tisto, kar boli sedanjega ne-pragmatičnega odpravnika prav tako, kakor je bolelo pred letom 1921. nepragmatične po-
štarje in oficijante razlikovanje med njimi in »deželnoknežjimi« uradniki. V boljših dneh človek rad in hitro pozablja na hude, slabe čase. Včeraj še sam revež, ne pripoznaš danes reveža, ki ga tare ista nadloga in nosi isti raztrgani plašč, kakor si ga ti še do včeraj nosil.
(Dalje prih.)
Tolmačenje nekaterih do* ločb zakona o državnih uslužbencih.
(Ponatis iz »Našega Glasa«.)
1.
AH se računa 15% povišica tudi v pokojnino?
O tem vprašanju prinaša beogradska »Pravda« z dne 8. decembra sledeča raz-motrivanja:
Čl. 31. zakona o civilnih državnih uslužbencih pravi: »Po dovršitvi najvišje stopnje osnovne plače pripada uslužbencu za ves. čas njegovega nadaljnega službovanja njegova najvišja osnovna plača, povečana za 15% Ta povišica se vračuna v pokojnino le onim, ki imajo 35 let službe, ako specialni zakoni ne odrejajo drugače.«
Ker so bili upokojeni nekateri državni uslužbenci s 351etno službeno dobo, računajoč v to dobo tudi službo v vojni dvokratno, se je pojavilo vprašanje, ali se jim sme všteti 15% povišica tudi v pokojninske prejemke.
Glavna kontrola, ki ima po čl. 156. zakona o državnih uslužbencih in po čl. 253. finančnega zakona za leto 1924/25 pravico, da kontrolira rešitve o pokojninah, odnosno da vlaga proti rešitvam priziv, ako so nepravilne in na državno škodo, ni skozi daljšo dobo zavračala rešitev, s katerim se je priznavala upokojencem s 351 etno službo 15% povišica za pokojnino. Zadnji čas je pa izpremenila svoje prejšnje naziranje in je vlagala na take rešitve prizive na državni svet in sedaj si je usvojila stališče, da gre ta povišica za pokojnino le onim državnim uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne službe.
To stališče glavne kontrole je iz sledečih razlogov nepravilno:
Glasom drugega odstavka čl. 134. zakona o državnih uslužbencih »imajo na polno penzijo državni uslužbenci pravico po dovršenih 35 letih službe«. Tukaj ni rečeno, kako je treba računati teh 35 let, ali se šteje le efektivno trajanje, ali se računajo vsa leta ki se splošno računajo v penzijo. Glavna kontrola je zastopala preje stališče, da se računajo v to dobo tudi dvojna leta vojne slu žbe, in tudi državni svet je tega mnenja, ker se istotako računajo "tudi aktivnim oficirjem vojna leta dvakratno. To stališče je tudi povsem pravilno, ker bi bit v nasprotnem primeru drugi odstavek čl. 139. nesmiseln. Ako se ta dva odstavka vsporedujeta, je popolnoma jasno, da je treba všteti v penzijo tudi dvojna leta vojne službe. To se še jasnejši vidi iz drugega odstavka čl. 239., ki go-
vori o zakonitili službenih letih«. Tako go vori tudi čl. 140 o »službenih letih«. Toda po čl. 241. »se računa za odrejanje perijodičnih j stopenj osnovne plače efektivno trajanje državne službe«, kakor se tudi v 2. odstavku tega člena izrecno naglašajo »efektivna službena leta«. Tudi v prvem odstavku čl. 137. se govori o »aktivni službi«. Iz tega je jasno, da je v onih primerih, za katere je odredil zakonodajalec efektivno trajanje službe, to tudi povsod izrečno poudaril. V čl. 31. zakona ne govori zakonodajalec nikjer o efektivnem trajanju službe, temveč samo o 351etni službeni dobi.
Upajmo, da si državni svet ne bo prisvojil sedanjega naziranja glavne kontrole, temveč da bo zavračal njene prizive proti priznanju 15% povišice za penzijo.
H.
Čl. 152. zakona.
V	krogu držav, uslužbencev se zelo različno tolmači čl. 125. zakona, ki govori o pomoči onim uslužbencem in njih rodbinam, ki so postali za delo nesposobni, a še nimajo pravice do pokojnine .To različno tolmačenje je dalo osrednji komisiji za izvršitev zakona o državnih uslužbencih povod, da je^ poslala ministrstvu socijalne politike svoje mišljenje glede tega vprašanja.
Po mišljenju te komisije, ki deluje pri ministrstvu pravde, se odmeri podpora po zadnji plači po starem zakonu v teh primerih: podporo dobe oni uslužbenci ali njih rodbine, ki so za delo nesposobni'ali so umrli po 1. septembru 1923. leta, ko je stopil novi zakon že v veljavo, ako je imel uslužbenec na dan prestanka službe več kakor tri leta državne službe; podporo dobe tudi oni državni uslužbenci, odnosno njihove rodbine, ki so uživali milostno podporo 1. septembra 1923. leta, a rok milostne podpore izteče po 1. septembru 1923.
Podporo daje pristojni resorni minister s svojo odločbo v vsakem konkretnem primeru. Oceniti mora preje, ali so izpolnjeni vsi pogoji za delitev podpore, posebno ako nima prosilec nobenih drugih dohodkov, niti ni sposoben za delo. Izplačilo podpore se izvrši potem, kadar soglaša glavna kontrola z ministrovo odredbo.
V	onih primerih pa, pri katerih je nastopila okolnost iz čl. 125. zakona pred 1. septembrom 1923. leta, se podeli podpora le za konodavnim potom, to je po prošnji prizadetega na narodno skupščino.
O tem mišljenju komisije bosta razpravljala še finančni minister in minister pravdo in bosta naknadno izdala definitivno rešitev. Komisija bo prevzela inicijativo tudi za to, da se finansiranje teh podpor omogoči še pred sprejemom rednega proračuna.
Vse prošnje za podporo se nahajajo pri resornih ministrih in naj se prizadeti obračajo ^neposredno nanje, ako žele pojasnil.
Pravilnik o voznih olajšavah na železnicah, ki so v drž. eksploataciji.
(Nadaljevanje.)
V.
Vojni invalidi.
Člen 105.
Vojni invalidi imajo brezplačno vožnjo na železnicah, ki so v državni eksploataciji, kadar se pešiljajo na zdravniški pregled, kadar se pošiljajo zaradi zdravljenja v bolnice in kopališča in kadar se pošiljajo v ortopedske zavode ter se od tam vračajo domov.
Člen 106.
Vojni Invalidi morajo imeti legitimacije, izdane po »Udruženju vojnih Invalida«. Legitimacija mora Imeti fotogiafijo vojnega Invalida ter mota biti overjena s podpisom predsednika tega udru-
ženja, s pečatom udruženja in s podpisom imetnika legitimacije. Fotografija mora b ti nalepljena: preko nje, in dva nasprotna ogla, ra mora biti udarjen pečat udruženja, tako da je de! pečata pri-tisnen na platnico, na katero je nalcpl.ena slika. Vsako tako legitimacijo mora overiti tudi ministrstvo za socialno politiko s podpisom šefa oddelka za invalide in s pečatom ministrstva za socialno politiko. Vsaka taka legitimacija mrra imeti redno številko, pod katero jo je i/dalo udruženje in pa redno številko, pod katero je vpisana v posebnih zeznamkih, ki jih vodi v ! i svrho ministrstvo Za socialno politiko. Poleg takih legitimacij morajo pokazati vojni invalidi pri postajni blagajni tudi listino, s katero se pošiljajo v bolnico, kopališče ali ortopedski zavod, ali listino, s katero se pošiljajo na pregled. Kadar se invalid vrača, mora dokazati, da je bil na zdravljenju, pregledu itd. itd.	, ■
VI.
Strokovna, znanstvena, pridobitna in humanitarna
društva.
Člen 107.
Znižano vožnjo v izmeri 50% redne tarife imajo znanstvena, strokovna, pridobitna in humanitarna društva za potovanje na kongrese ali letne skupščine teh društev v teku enega leta, tako za centralno kakor tudi za oblastno skupščino ali kongres. Generalna železniška direkcija dovoljuje takim društvom znižano vožnjo za centralne skupščine in kongrese, oblastne železniške direkcije pa jo dovoljujejo za oblastne skupščine in kongrese.
Člen 108.
Tudi priznana pevska društva dobe znižano vožnjo v izmeri 50% redne tarife, kadar potujejo zaradi prirejanja koncertov, in sicer samo na priporočilo umetniškega oddelka ministrstva za prosveto. V takih primerih dovoljuje znižano vožnjo železniška direkcija.
Člen 109.
Telovadna sokolska in orlovska društva imajo znižano vožnjo v izmeri 50% redne tarife, kadar potujejo na tekme in k proslavam in kadar imajo letne skupščine. Znižano vožnjo dovoljuje v teh primerih oblastna železniška direkcija.
Člen 110.
Organi društva Rdečega križa imajo brezplačno vožnjo na železnicah, kadar poslujejo po državnih poslih; pritiče jim II. vozni razred, izjemoma pa tudi I. razred, kar se ravna po oceni generalne direkcije. Brezplačne vozovnice za poedine vožnje izdaja društvenim organom generalna železniška direkcija, in sicer na prošnjo društvene uprave za vsako posebej.
Društvo mora sporočiti generalni direkciji vsako leto imena društvenih članov kakor tudi vsako izpremembo, ki nastane glede društvenih članov.
Ostala društva nimajo olajšav pri vožnjah na železnicah.
Člen 111.
Revizorji vseh poljedelskih in kmetiških zadrug dobe 75%en popust od rednih voznih cen, kadar potujejo zaradi inspekcije poljedelskih in kmetiških zadrug.
Da revizorji lahko izkoristijo te olajšave, prijavi vsaka zadružna zveza pristojni oblastni železniški direkciji vsako leto imena svojih revizorjev, ki jih ne sme biti več ko šest. Za vsako potovanje se mora osrednja zveza obrniti na pristojno železniško direkcijo in prositi za znižano vožnjo za te revizorje ter v prošnji navesti točno relacijo potovanja.
Oblastne železniške direkcije izdajo na tako prošnjo nakaznico za nakup vozovnice s 75%nim popustom od voznih cen redne tarife. Za vsakega revizorja se dovoljuje v enem Ičtu največ po šest voženj, o čemer vodi vsaka oblastna železniška direkcija evidenco. Tem revizorjem pritiče II. in III. razred, kakor hočejo, uporabljati pa smejo mešane, potniške, in brze vlake.
Vsak tak revizor mora imeti svojo osebno legitimacijo s fotografijo in svojeročnim podpisom in overjeno po zadružni zvezi.
Te legitimacije overja oblastna železniška direkcija s suhim pečatom in z direktorjevim faksimilom.
Člen 112.
Uredništvom dnevnih listov, strokovnih in znanstvenih časopisov pritičejo vozne ugodnosti na železnicah, ki so v državni upravi po odločbi ministra za promet štev. 18.085/24 z dne 24. avgusta 1924.
VII.
K*nčne odredbe.
Člen 113.
Brezplačne vozovnice in nakaznice izdaja urad za vozovnice, ki je pri administrativno-prav-nih oddelkih ministrstva za promet, generalne direkcije in oblastnih železniških direkcij.
Člen 116.
Vsaka oseba, ki potuje z brezplačnimi ali znižanimi vozovnicami, se mora na zahtevo železnL ških organov legitimirati, razen če je na vozovnici pečat: »Velja brez legitimacije«. Z osebo, ki bi se ne mogla legitimirati, se postopa kakor z osebo, ki se vozi v vlaku brez vozovnice.
Člen 117.
S temi predpisi se nadomeščajo vsi dosedanji predpisi, ki se nanašajo na izdajanje voznih olajšav na železnicah, ki so v državni eksploataciji. Olajšave, ki so določene v tarifi, ostanejo v veljavi, razen kolikor niso izpremenjene s temi predpisi.
Člen 118.
Ti predpisi stopijo v veljavo za osebje državnih prometnih ustanov in za vse v njih določene primeri znižane vožnje takoj; za ostale državne uradnike in vojne invalide pa velja ta pravilnik od dne 1. januarja 1925.
(Konec.)
Uradniške kreditne zadruge.
(Nadaljevanje.)
Čl. 22. Člani upravnega odbora so odgovorni zadrugi z vsem svojim premoženjem solidarno za škodo, ki bi nastala vsled njihovega protizakonitega in nepravilnega izvrševanja dolžnosti.
Ta odgovornost ne zadene onega člana upravnega odbora, katerega oddvojeno mišljenje je vpisano v zapisnik in ki je prijavil svoj protest nadzornemu odboru.
Nadzorstvo.
Čl. 23. Nadzorstvo šteje pet članov, ki morajo stanovati na sedežu zadruge. Izvoli jih skupščina.
člani nadzorstva izbero izmed sebe predsednika.
Cl. 16. velja tudi za nadzorstvo tako, da koncem prvega in drugega leta izstopita po dva člana, na koncu tretjega leta en član.
Čl. 24. Člani nadzorstva ne morejo biti Istočasno tudi člani upravnega odbora, niti ne morejo biti njihovi namestniki. Tudi kot uradniki ne morejo voditi poslov zadruge. Od te odredbe se sme odstopiti le v primeru, ki ga določa čl. 29. teh pravil.
Čl. 25. Kot legitimacija nadzorstva velja zapisnik skupščine.
Čl. 26. Člani nadzorstva imajo na vsake tri mesece redne seje, a izredne takrat, kadar jih smatra za potrebne predsednik ali jih zahtevajo trije člani nadzorstva.
Seje sklicuje predsednik. Ako je predsednik zadržan, ga nadomešča najstarejši član.
Sklepi sej nadzorstva so polnomočni, ako so na seji najmanje trije člani.
Sklepi so sporazumni. Kadar ni mogoče doseči sporazuma, tedaj se glasuje. Sklep je sprejet z navadno večino, a če so glasovi enako razdeljeni, odločuje glas predsedujočega.
Le kadar nastopi primer iz čl. 29. teh pravil, morajo glasovati za izstop članov iz upravnega odbora vsi na dotični seji prisotni člani nadzorstva.
Čl. 27. Člen 20. teh pravil velja tudi za nadzorstvo.
Čl. 28. Nadzorstvo je dolžno:
1.	) Da gleda na to, da se vsi posli v zadruge vrše po odredbah teh pravil in po sklepih skupščine.
2.	) Da na vsake tri mesece pregleda knjige, priloge, efekte, obveznice, blago In stanje blagajne.
3.	) Da na koncu vsakega leta pregleda letni račun in da predloži skupščini poročilo o svojem poslovanju in da predlaga absolutorij za upravni odbor.
4.	) Da vselej, kadar zahtevajo to Interesi zadruge, skliče izredno skupščino.
Nadzorstvo sme vsak čas zahtevati od «pravnega odbora poročila in pojasnila o vseh poslih zadruge.
Čl. 29. Nadzorstvo Ima pravico, da zahteva, da ali poedini člani upravnega odbora ali ve«
upravni odbor odstopi, ako ugotovi, da poslujejo proti odredbam pravil in skupščinskih sklepov.
Za dobo, dokler se ne sestane skupščina, vrše dolžnosti odstopivših članov upravnega odbora osebe, ki jih odredi nadzorstvo Iz svoje sredine. Za ta čas Ln dotlej, dokler ne dobe absolu* torija, zastopniki iz vrst nadzorstva ne smejo izvrševati svojih dolžnosti v nadzorstvu.
Čl. 30. Člani nadzorstva so odgovorni zadrugi osebno in z vsem premoženjem solidarno za škodo, ki bi nastala vsled tega, ker niso izpolnjevali odredb teh pravil.
Čl. 31. Ako zadruga vloži tožbo proti članom upravnega odbora in potrdi to tudi skupščina, tedaj vodi tožbo nadzorstvo.
Ako vidi zadruga, da je treba vložiti tožbo proti članom nadzorstva in to skupščina potrdi, tedaj vodijo tožbo osebe, ki jih skupščina v to pooblasti.
Skupščina.
Čl. 32. Na skupščini ima vsak član pravico na en glas.
Člane — ako so zadružne ustanove — za* stopa pooblaščenec, ki ga odredi upravni odbor dotične zadružne ustanove.
Vsak član sme pooblastiti drugega člana, da ■ga kot njegov predstavnik zastopa na skupščini.
Poedini predstavnik sme zastopati samo po enega zadružnika.
Čl. 33. Skupščine so redne in izredne.
Redna skupščina se mora sestati vsako leto najdalje do konca junija, a če je le mog 'če v istem kraju in ob istem času, ko in kjer zboruje redna skupščina Saveza nabavljalmh zadrug državnih uslužbencev.
Ako bi upravni odbor ne sklical skupščine v določenem roku, tedaj je dolžnost nadzorstva, da v teku 10 dni po tem roku skliče sknaščino; ako bi tudi- nadzorstvo ne sklicalo ssimščme, tedaj sme ena desetina članov zahtevati od prvostopnega sodišča v Beogradu odobritev, da skliče skupščino.
Izredno skupščino skliče upravni odbor, kadarkoli to zahtevajo važni interesi zadruge. Izredno skupščino mora sklicati tudi takrat, kadar zahteva to od njega vsaj ena desetina članov. V (takšnem primeru Je ta desetina dolžna, da pošlje upravnemu odboru zahtevo, v kateri mora navesti vzroke, zaradi katerih zahteva sklicanje izredne skupščine in navesti mora predmete, o katerih naj razpravlja izredna skupščina.
Ako upravni odbor ne sprejme zahteve, tedaj imajo predlagatelji pravico, da zahtevajo od prvostopnega sodišča v Beogradu odobrenje za sklicanje skupščine.
Tudi nadzorstvo ima pravico, da tkliče izredno skupščino, kadar je 'to potrebno vsled važnih interesov zadruge.
Čl. 34. Skupščina se skliče s priporočenim pismom za vsakega člana najmanj 15 dni pred njenim sestankom.
V vabilu morajo biti označeni vsi predmeti, o katerih se bo razpravljalo na skupščini; navedeno mora biti tudi, kje da je mogoče vpogledati ietni račun.
Ako je sklicana skupščina po odobritvi ali pooblastitvi prvostopnega sodišča, tedaj mora bitt to izrečno navedeno v vabilu.
Vabilo podpisujejo v to pooblaščene osebe, ako sklicuje skupščino upravni odbor; kadar sklicuje skupščino nadzorstvo, tedaj podpiše vabilo njegov predsednik. Kadar sklicuje skupščino ena desetina članov, tedaj mora podpisati vabilo ta desetina članov.
Čl. 35. Predsednik skupščine je predsednik upravnega odbora; ako je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali najstarejši član upravnega obora.
_____________________________(Dalje prihodnjič.)
Državni uslužbenci v republiki Poljski.
Da so državni nameščenci v čSR in v Avstriji gmotno dosti na boljšem kakor državni uslužbenci v naši kraljevini, smo že poročali in je to splošno znano dejstvo. Danes si oglejmo nekoliko poljske državne nameščence.
Uredba plač državnih uslužbencev na Poljskem temelji na zakonu od 9. oktobra leta
1923. Ta zakon deli državne uradnike glede plač na nižje državne nameščence, nameščence državne policije, nameščence državnih železnic, poštne, brzojavne in telefonske uradnike in nameščence in učitelje vseh državnih javnih šol. Plače sodnikov in državnih zastopnikov so določene s posebnim zakonom.
Zakon pozna 16 plačilnih skupin in v vsaki skupini je še nekoliko stopinj (a—g). Višina plače nameščencev je določena s številom točk, pomnoženim z draginjskim multiplika-torjem, ki ga določa vsak mesec ministrski svet na podlagi proračuna glavnega statističnega urada. Ta multiplikator je bil v mesecu novembru 1. 1. 0.41 poljskih zlatov (od septembra je zrastel za 0.06 poljskih' zlatov). Kakor družinski prispevek dobi državni uslužbenec za vsakega družinskega člana 45 točk, a največ za 5 članov. Vrhutega dobivajo nameščenci v Varšavi posebne doklade 20 odstotkov, v vojvodini šlezijski pa celo 40 odstotkov. Od meseca junija 1924 plačuje poljska država svojim nameščencem tudi prispevek za stanovanje v razmeri k temeljni predvojni najemnini. Poleg plače, raznih prispevkov in draginjske doklade ima poljski državni nameščenec pravico do potnih in selitvenih prispevkov, do prispevkov za zdravniško pomoč za se in za družino. Nameščenci, kateri morajo plačevati šolnino v zasebnih srednjih šolah za svoje otroke, ki jih ne morejo šolati v državnih srednjih šolah, dobe v ta namen od države poseben prispevek, kar je za poljske uradniške družine pri dandanašnjem pomanjkanju državnih srednjih šol vsekako važno. Napredovanje v plači uradnikov z akademično izobrazbo se vrši avtomatično vsako četrto leto, pri vseh drugih državnih nameščencih pa slednje tretje leto. — Iz navedenega je jasno, da so tudi poljski državni nameščenci gmotno na boljšem kakor mi. Poljskim državnim nameščencem daje država vse, kar je po zakonu dolžna, naša država nam pa ne izplača že mesece in mesece zaostale v zakonu utemeljene razlike. Kakor je videti, Beograd ne pozna starega rimskega pregovora, ki pravi: Bis dat, qui cito dat!
Organizatorično gibanje.
Občni zbor »Dobrote«. Tretji redni občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne 15. februarja t. 1. ob devetih dopoldne v kurzni dvorani direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Če občni zbor ob tej uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil uro pozneje neglede na število udeležencev. Dnevni red; L Poročilo odbora in pregledovalcev.
2.	Volitev novega odbora in pregledovalcev.
3.	Povišanje obsmrtnih prispevkov. 4. Povišanje obsmrtnih podpor. 5. Predlogi odbora in članov. 6. Slučajnosti. — Vabimo vse, posebno pa ljubljanske člane, da pridejo v čim večjem številu na zborovanje. Zunanje člane opozarjamo, da smejo biti zastopani tudi s pooblastili. Odbor bo predlagal: a) da se poviša obsmrtni prispevek odrastlih članov od 2 na 3 Din, pri otrocih pa da ostane sedanji prispevek 1 Din; b) da se zviša obsmrtna podpora za odrastle člane od 800 Din na 1500 Din, za prvoletnike od 500 na 1000 Din in za otroke od 400 na 500 Din; c) da se sprejemajo v društvo tudi nad 45, a ne čez 65 let stari člani, če plačajo zapadle prispevke nazaj do 45. leta. Lventuelne predloge naj prijavijo člani pismeno ali ustno najmanj osem dni pred občnim zborom. — Odbor.
Občni zbor »Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo«. Redni občni zbor »Osrednjega društva nižjih poštnih in državnih uslužbencev za Slo-
venijo« se bo vršil v nedeljo dne 15. februarja t. 1. v Ljubljani ob 14. uri v veliki dvorani Mestnega doma z nastopnim dnevnim redom;
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Poročilo pregledovalcev računov. 3. Volitev predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Zvišanje članarine za zvezo poštnih organizacij. 6. Slučajnosti. — Ako ne bi bil občni zbor ob napovedani uri sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje, neglede na število prisotnih članov. — Odbor.
To in ono.
Občni zbor Sekcije ptč. Ponovno opozarjamo vse tovariše in tovarišice, da bo letošnji občni zbor Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov v nedeljo 18. t. m. ob pol treh popoldne v gostilni Lozar na Sv. Jakoba trgu (poleg direkcije). Dnevni red je objavljen v zadnji številki. Pozivamo vse tovariše in tovarišice, zlasti ljubljanske, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže.
Finančni minister išče kritje za izplačilo razlike na novih prejemkih od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Po enem letu čakanja smo prišli toliko naprej, da je vlada ugotovila, da imamo zakonito pravico do te razlike. To je naravnost »vic«, ki se je po Ljubljani različno komentiral. Ker pri nas ugotovitev zakonite pravice ne pomeni še vedno pravice same, svetujemo tovarišem, naj ne delajo še nadaljnjih dolgov na račun te zakonite pravice. Ce ne dobimo do 8. februarja 1925 izplačane razlike, je ne bomo nikoli dobili.
Poštna odpravnica išče za februar mesto kot poštna pomočnica. Gre 1 do 2 meseca tudi brezplačno proti oskrbi v hiši. Naslov v iipravništvu »Poštnega glasnika«.
Novo podržavljene pošte bodo razpisane. Kaj naj to pomeni, za kaj je to dobro? Kaj se misli še vedno deliti na erarske in neerarske pošte ter na poštarje in upravitelje?
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne obroke. Tozadevna pojasnila in dingo rešuje tvrdka obratno.	36
Veljavnost nteščanskošolskih izpričeval za uradniški položaj. Ministrstvo prosvete je svoj odlok štev. 28.230 od 2. julija 1924, da je 4razredna meščanska šola v zadevah uradniškega čina enakoveljavna z dovršeno nižjo srednjo šolo, izpopolnilo z odredbo štev. 64.352 od 27. novembra 1924 tako, da je odpustno izpričevalo javnih 3 razrednih meščanskih šol v Sloveniji in Dalmaciji, ki so obstojale do leta 1922, enakovredno z izpričevalom 4. razreda meščanskih šol. Izpričevala 3. razredne meščanske šole odgovarjajo izpričevalom strokovne šole s predpisanim zaključnim izpitom v smislu zadnjega stavka člena 6 uradniškega zakona.
Doklade za usvojeno deco se več ne izplačujejo. Direkcija državnega računovodstva razglaša glede na mnogoštevilna vprašanja, da se doklade za usvojeno deco ne izplačujejo, ker je naredba, s katero so bile te doklade dovoljene, že ukinjena.
Kongres Saveza državnih uradnikov, ki je bil določen za 11. januar t. 1. v Ljubljani, je iz neznanih vzrokov preložen na nedoločen čas.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sra,er Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, štance, modeli za predtiskanjc perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
SCHNEIDER & VEROUšEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16.
„SVETLA“ D. D.
Centrala: Lpibliana, Hilšerjeva ulica ulica 5. Podružnica: Beograd, Kne^. Mihajlova ulica 1.
Tovarniška zaloga polnogumijastih obrobčev, pnevmatike, gumijevih cevi in avtomaterijala. Lastne stiskalnice za nategnenje polnogumijastih obročev. Velika zaloga elektromaterljala. Komisijske zaloge svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba! Cene brezkonkurenčne!
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice,
Edino le pri JO^IP PSlSl H[ Ljubljana,
"bb vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
Z J)
družba
Ljubljana, Kralja
o. z.
Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)	„
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska atrojna, mazil, na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd.
Priporoča se ««anolakiiirna trgovina
H. Hribernik
Ljubljana
Sodna ul. 3.
Vse pisarniške potrebščine en groš en detail, pisemski papir in kuverte, raz-predelnike za pisma, vložne mapo domačega izdelka itd. priporoča trgovina
Iv. Bonač, Ljubljana,
Šeienburgova ulica 5.	37
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo maim-fakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobre l	Poceni!
Ljubljansta gradbena družaann.
LJUBLJANA, Rimska testa 13, teleion 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
Sfsaßisia liDka
centrala
Stritarjeva ui. UU8UAMA Stritarjeva ul.
£)	v lastni palači.	<^|
Delniška glavnica Din 7.500,000*— Rezerve	Din 1.500,000 —
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Af ilijacija :	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Vsako sredo in soboto prodajnrrto za skoro po«1 lovično ceno OSTANKE blaga za obleke in perilo. Po naročilu pošiljamo s pošto. Zahtevajte cenik.
Tekstilbazar - L|ubl aisa
Krekov trg št. 10 I. nadstropje Krekov Lg št, 10 I kalnica platnenega in bombaževega blaga
M&dragd.zo.z.UubljaQD
Dunajsha cesta št. 31.
Telefon 719. Brzojavi: SIGEROS.
Wien	Svilar y
Kai I. 55	(C. S. R.)
Milinković I Co
17	tehničko preduzeče
Ljušuljatiraa, Pr e še s* nm-? s* ul!- 7-
Priporoča se
Odon tCoyfny
trgovina z orodjem in tehniinimi potrebščinami
Uublfarca, Aleksandrova 7
Lavrenčič & Co.,
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 47
priporoča svojo veliko zalogo rezanega in tesanega lesa, kakor tudi žagana In sekana drva za kurjavo; dostavljajo se tudi na dom.	33
d	ol »i. I*: I
družba z o. k. n Ljub!jan? tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana; Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
TEOD. HORN
Länblfanai
krovstvo, blejsairss- o in vpeljava vodovodov Sudustrija jplučcvmasfcbi ambaiaž.
• m, da.
BHDDHAV
ČAJNE MEŠATDiE
i5U VRLO FINE!
L3UBL3ANSKA KREDITNA BANKA	1		
Delniška glavnica: Din 50000.000 — Skupne rezerve ca Din 10,000.000—	| SE PRIPOROČA ZA VSE BAN	Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst ČNE POSLE	Agencija: Logatec	SE PRIPOR	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 OČA ZA VSE BANČNE POSLE
'S is 3ji mm eueüqnli ‘mmm o
@yiAoSii 6i|s|i^u|aiuoi