I I I I I I I I 3 3 3 S 3 S s 3 g 3 3 S S: 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4' = = 4 4 K K K- K K K K K K K K K •K K K K R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 E E S E E E E E E E E 3 E E E E E E E v_n vri vji S EM EN I Si £A "knjižnica v VIPAVI 2 - In mi smo spoznali ter so pre pričali o ljubezni, bi 'jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen.... - V tem je ljubezen; ne da Simo mi ljubili Boga, temveč da je on nas 1jubil.... (1 Jan 4, 16. lo) Ljubezen: Današnjemu clovclai ta beseda ni tuja; toda vprašanje je, kaj mu pravzaprav pomeni! Gotovo se je dandanes odtujila svojemu prvotnemu pomenu. Velik apostol prave ljubezni Ra ul Follereau je nekje zapisal: - Ljubezen ni neka sluzasta beseda, ki jo vlačimo po parfumi-ranih ustih, ljubezen zahteva delo, solze, včasih celo kri. Varujte se, da ne povečate števila. tistih, ki korakajo v črvivih četah ter ponavljajo: L ju bimo se, ljubimo re, pa jim je to lo pretveza, da prikrijejo najbolj neodpustljivo lenobo. Vsi vemo, da ima ljubezen zelo važen pomen v življenju današnjega človeka. Najvažnejšo vlo go pa je imela v božjem odreši-tvenem načrtu. 0 tej božji lju- - 3 - “bežni nam govori evangelist Janez. Se zdaleč je ne moremo primerjati človeški. Najvažnejši del božjega odrešitvenoga na- črta se je začel takra/t, ko se je ljubezen utelesila, ponižala, in sklonila k majhnemu človeku, končal pa takrat, ko se je ljubezen popolnoma, darovala na kri žu. In če-se povrnemo na današnjega človeka, vidimo, da najbolj potrebuje in hrepeni prav po ljubezni. Zaman so denar, avto,televizi ja, vikendi in ostale dobrine, ki se mu ponujajo $ če ni ljubezni, bo ostal prazen in ne zadovoljen. (Jlovek živi od ljubezni! Kar pomislimo, kako se poeutimo, ce nas kdo ogovori v prijaznem tonu. In koga se v ži vi jenju najbolj spominjamo? Ali ne najbolj ljubeče matere in oseb, ki so nam nudile ljubezen? Vse naše delovanje naj bo preže to z ljubeznijo, ki je odsev ve čne ljubezni. Uredništvo EKUMENSKI VEČER V SEMENIŠČU Molitvena osmina za zedinjenje kristjanov redno sovpada z zaključkom prvega polletja, ko smo vsi v pričakovan jur, kaj nam bo prinesla, druga redovalna konferenca. Kljub temu smo te osmine iskreno veseli, zlasti ker se spoznamo s kako odlično osebnostjo, ki nam pokloni drobec iz svoje široke razgledanosti na tem področju. Med letošnjo osmino smo spozna-li mladega slovenskega duhovnika vzhodnega obreda, dr. Jožeta Markužo iz Gorice. V soboto, 19. januarja, nas je razveselil s svojim obiskom in nas s skrivnostno globino vzhodne liturgije obogatil za novo versko doživetje. Po liturgiji je sledilo tehtno predavanje in živahen razgovor o ekumenskem gibanju v krščanskem svetu. Ali je to folklora? Celebrant je najprej oprs/vil pri stranskem oltarju četrturno obredno pripravo, nato se jo začela sveta, liturgija. V dragocenem liturgičnem omatu je pristopil k oltarju ter med prepevanjem, priklanjanjem in križanjem pokadil oltar, križ, svete podobe in vse navzoče. Občutek sem imel, kakor da se je ves liturgični prostor z vsemi ikonami, svetimi predmeti in vsemi navzočimi zlil v eno. K temu so pripomogle mnoge stvari: blagodišeče kadilo, petje, geste, zlasti še sproščen, a vendar spoštljiv odnos celebranta do vseh in do vsega. Tu ni govora o kaki folklori, saj so vsa ta sveta znamenja polna človeške in verske vsebino. Tu se srečujemo s pristnim duhovnim bogastvom, ki je vredno vsega našega spoštovanja. Bogastvo liturgije iz_£asov, ki jih ni ve c Prepričan sera, da ni "bilo nikogar, ki ne bi bil dojel pomena te ali druge molitve, te ali druge geste, čeprav nismo bili posebej pripravljeni na tako obhajanje liturgije. Sveto opravilo bi prav gotovo bolj doživeli, ko bi bilo predavanje z razgovorom pred liturgijo. Priznati pa moram, da se človek ne more znebiti občutka, da gre za neminljivo vsebino odrešenja, ki se je odela v obrede in puramente, ki odsevajo življenje in razmere že davno minulih časov. Upajmo, da bo naša pokoncilska doba duhovno tako bogata in ustvarjalna, da bo ob spoštovanju častitljivih vrednot iz preteklosti znala po svojo izraziti vero v skrivnost odrešenja. Ali je to mogoče? Pokoncilska Cerkev jo na široko odprla vrata v to smet. Vendar ne pozabimo, da so velike ustvaritve nastale v velikih časih in po velikih osebnostih. Občestvo verujočih Po svetem opravilu je vsakdo prejel še košček blagoslovljenega kruha. Nekaj koščkov smo ga nesli našim sestram v kuhinjo. Ta ljubki domači obred spominja na nekdanjo dobrodelnost, ki je bila združena z liturgijo. Danes je to zakrament al za duhovno povezanost mod občestvom, ki se udeležuje liturgije,in odsotnimi člani, ki se slavja niso mogli udeležiti. -6- 1 jubozni in služenja Posebno prisrčen jo postal letošnji ekumenski večer v drugem delu, zlasti med razgovorom po predavanju. Na številna vprašanja, ki so jih postavljali someniseniki in profesorji, je dr. Markuža mirno in prepričljivo odgovarjal. Med kristjani postaja vedno bolj jasno, da jo pri dolu za popolno edinost kristjanov največ ja ovira tisočletna ali večstoletna razdeljenost, zaradi katere smo si postali tako odtujeni. Marsikatera rosna dogmatična razlika, ki sc je včasih zdela nepremostljiva, postaja danes manj nepremostljiva. Predavatelj jo zlasti omenjal veljavnost duhovniškega posvečenja v High Church pri anglikancih, dalje razna težka, vprašanja o Kristusovi osebi in Sveti Trojici, ki sc tičejo bolj časovno pogojenih izrezov, kot pa vsebine vere. Ena najbolj spornih točk med nami in ločenimi brati jo prav gotovo vprašanje papeževega primata. Katoliška Cerkev ne bo šla mimo dogmo, ki je bila izrečena na I. vat. zboru, vendar sc tudi v tej točki kaže veliko dobre voljo. Papež Pavel VI. sc,npr., v svojih nagovorih zale rad izraža v smislu primata ljubezni in služenje. Spoštovanemu gostu, ki so jo našemu vabilu ob ekumenskom tednu prijazno odzv.al, sc iskreno zahvaljujemo. Pokazal nam jo bogastvo vzhodno liturgije in nas obogatil s prikazom stanja vzhodnih Cerkva ter problemov v zvezi z zedinjenjem. Bog mu povrni! S R ECA Hodil sem po cvetočem vrtu in gledal za njo, srce mi je bilo; nikoli, nikoli, nikoli več! Jokal sem in žalosten tožil nad tistim trenutkom, ko rekel sem; ne! In šla jo tam mimo, s solzo v očesu, upala je, pa se ji nisem nasmehnil. Pridi se, pridi po moj nasmeh! Toda oprosti -Takrat sera bi? jaz. Iva n Lov. - 3 - O D L O C I T S V Klel bi, ker ne -vem zakaj? Norel bi! Zaprt sem osino vase in ne vem kam! Ze zdavnaj bi se moral odločiti, toda. ne vem, zakaj se ne odločim. Toda kaj, KAJ na.j sploh odločim. Utesnjen! Razpet! Rad bi oboje, pa. ne bora dobil obojega, ampak samo eno! UNO! Neizprosen Jo! Hoče ODLOČI-T 3 V , ki pa ni lahka, ki je težka. - zelo težka. Kaj filozofiraš (!), raje se odloči za, ali za drugi za. Samo za en za, ki bo igral odločilno vlogo v življenju. Kaj, oboje bi ra.d? Oboje? Ja, veš, fant, tega se pa ne da. Kako ne da? Ah, da se ne da, ne more so metati smeti proti vetru in ti tudi ne moreš obojega imeti. Imel boš sano eno. Veste, bil sem pri spovedi! Rekel mi jo (spovednik), da sem izbran izmed tisočev in stotisočev in naj grem po tej poti. Pravil je, da sera lahko ponosen, da imam za to odgovornost, če bom to izgubil. Takrat bi mu rekel: n^. V semi bi rekel, da sem norec in, dodal bi, nesposobnež za odločanje. Nadaljeval je. Bodi vesel, kor si izbran in bodi, zopet ti pravim, P 0 N 0 S 13 N ! Zanj jv. bilo vse preprosto, vse tako zelo definitivno, vse tako zelo... Veste, toda jaz bi rad oboje! Kaj, oboje? jo vzrojil. Cc ti povem, da so ne da, so ne da!! Razumi že vendar! Ah, da, razumem, ažurnem že, toda čaka me 0 D L 0 C I T 3 V! Ko sem zmolil pokoro, sem odšel v megleno noč... domov! Doma je vsem tako zelo jasno. Oni zatrdno vodo, da imam že vse začrtano pred seboj. Kam pa bo šel vaš starejši sin po semenišču, je spraševala stara torci jalka. V bogoslovje, kam pa! Jasen mamin odgovor! Tu sploh ni debate, naš je svetnik, že skoraj angelček. Ona sploh ne ve, kaj jo v meni! Oče vsaj previdno molči- Vendar jo tudi njemu jasno. Vsem jo, meni pa ni! Prišla jo sestrina prijateljica. Komad in rol! Kakšna postavo., pa oči in lasje: Kam gremo? K njenim, na njen dom. Vrtet ploščo. Good - bye, my love, good - bye! Nervozno se zamislim in brcnem z nogo v stol. "Veš, škoda te je, škoda!”.mi reče ona. "Zakaj moraš iti ravno v lcmenat?" Zardim kot kuhan rak. Molčim! Smešno jo vso skupaj ! Ona je proti! Vendar je tudi njej vse jasno! Smešno je vse eku paj! lepo stari, dobro ga kidaš! Odloči se, odloči, odloči odloči!!!!! Sicer pa, kje je še matura! Kje je še vojaščina. Po vojaščini se bo odločil. Sedaj pa uživaj! Zdaj pa imaš, ko nisi stabilen???? Z u t a RAZOČARAN Trepetajoča I samota v pusto, a popolno sive n zimo, L me jo tiščala ob zid, o ki se ni hotel v. zrušiti name, ampak je bezal, bezal... Škodoželjno Ostala jo le pusta,zima, so je smejal moji nemoči, kor so mi ni posrečilo, da bi ga izval. ki se mi z ostudnimi kraki plazi po hrbtu. - 10 Tragika obcestnega kamna Ponosno je stal nanovo pobarvan obcestni kamen in objestno razkazoval svojo bleščečo belino« Sonce se je odbijalo na bleščečih se avtomobilih, ki so švigali mimo, on pa je ponosno sts,l in pogumno gledal na dolgo crno piosco pred sabo, ker se ni zavedal, da je postavljen na zelo nevarnem ovinku. Nekje daleč je fant zadnjič objel dekle. Odhajal je na dolgo pot. Obema, so se v očeh svetile solze upanja na ponovno snidenje. Odšel je, toda v roki je drsal njeno sliko, na kateri se je tako lepo smehljala in zaupno gledala v svet. Vedel je, da ne bo nikoli osamljen, povsod ga bo spremljala, v žalostnih trenutkih mu bo ob strani, vedno ga bo vzpodbujala naprej. Skoraj je že obupal, ko mu je končno le ustavil osemijen voznik. Prijazno ga je povabil k sebi,rekoč, da zelo nerad potuje sam. 0 marsičem sta so pogovarjala, vendar tujec ni ničesar povedal o sebi. Dan se je nagnil in voznik je ustavil v majhnem naselju. Mirko se mu je hotel zahvaliti za. vožnjo in oditi, vendar ga je neznanec povabil, naj drugi din spet nadaljuje pot z njim. Mirku mu je z veseljem obljubil. Jutro je bilo sveže in lepo, ustvs,rjeno prav za tisti dan. 7,o zarana sta se odpeljala naprej. Tujec je bil tokrat zelo zgovoren. Pripovedoval je o marsičem, le svojega življenje, sc ni dotaknil. Ko ga je Mirko vprašal kaj o tem, je samo pritisnil na plin in sc trpko nasmehnil. Nasmehnil se je Mirko, ko jo gledal sliko, ki jo je držal v roki. Po- kazal jo je vozniku, ki jo jo nekaj časa opazoval in jo moloc vrnil. Vedno bolj je pritiskal na plin. Mirko jo kakor v omotici slišal: “Tudi jaz sem bil zaljubljen, živel sem zanjo, čakal na srečo,, pri vsakem slovesu mi je obljubila najlepše snidenje, ko pa sem ji hotel nuditi največ, je ni bilo. . .i! V daljavi se je bleščal svetel kamen, ki se je z bliskovito naglico približeval, bil vedno večji, tujčeva noga pa je pritiskala na pedal. Ni bilo več belega kamna, na njegovem mestu je zijala temna luknja. Ležal je spodaj v prepadu, umazan in blaten, to-da sonce se je kljub temu poigravalo s kapljicami krvi, ki so polzele preko zmečkane slike. Ivan Lov. Pogled v konec Gledam, zopet sera jo zagledal, sploh je ne poznam. ;!Ti me poznaš?” ”Ng, nemogočo !11 ”0, žo dolgo to poznam, lažeš, zakaj me tajiš? ne, ni ros; pote som prišla, s tabo je konec!” "Kdo pravzaprav si???" »M k T I I, D A - S M R T" Rie - Rac OBISK Sklenil som moliti. Kam naj grem? V cerkev vendar, saj tam ponavadi molimo. Vstopim skozi stoletna macesnova vrata. Svetniki me skoraj sovražno glodajo s platen in mi očitajo, zakaj kalim njihov mir. Stisnem se prav pod kor, da mo nobena "fejst" ne bo videla, ker drugače bi lahko rekla; - Glejte, ta gre za farja! Vsem vbijam v glavo, da som v klasični gimnaziji in ne v semenišču. Postanem lahko politik, novinar, zdravnik - zanimivi poklici. l'Io, čas jo, da začnem moliti. Kaj vendar? Tiste zaribane obrazce! Sicer pa, ali naj sploh molim? Že svetniki mo čudno gledajo in tudi suličar s križevega pota me kar naprej prebada z očmi. Končno zberem pogum in ae zagozdim v zadnjo klop in z obleko pobrišem prah vsega tedna. Še enkrat se vprašam; - Ali naj molim: ali naj molim jaz, ki ... - Ho, kdo ti? Kaj si? sc nekaj oglasi v meni. Prestrašen trznem, a poskušam najti odgovor: - Hm, jaz, ki imam gimnazijo za seboj. Ali no veš; maturant s cm ! - Alia, maturant, in kaj še? - Bedasto! Kaj sem? Človek dvajsetega stoletja - atomske dobo ! -A-t-o-m-s-k-o dobe ! - Sem še mnogo več! - No, ti si.. . ! - Hm, jaz som tisti, ki... ki... za vraga,... ki... igram kitaro ! - Kitaro? Kaj si se? - Ne vem. Aha, ze vem. Fant sem in... - A' fant, in kaj...? - No, fant sem in ljubim! - Ljubiš?! It's interesting! Angleško zna, pomislim, nato pa brž; - They are so pretty! - A, torej ljubke, prijetne! - No, ne samo to, še nekaj vecj znajo me razumeti! - Aha, razumeti, in sploh — ali nisi ti semenišcnik? Zadel je, pomislim, brž popravim; - Ja, študiram na klasični gimnaziji! - Aha, klasična, gimnazija. Ma,... ali ni to pravzaprav semenišče? - Ne veš še, da je vse reformirano? Tu smo samo v posebnem okolju, da se laže odio...lo..lo ... odloča...odločamo, dahnem. - odločate! Odločaš? Kam! Pomislim; - Saj zna angleško! Laže mu povera: To ciioose or not to choose this way, that leads to clergy! - Razumem! Torej misliš na. duhovništvo! Tepee sem. Zagovoril sem se; - Pe ne razumi tega napak, se upiram. On pa; - Duhovništvo, duhovništvo, duhovništvo... duhovništvo... Nenadoma pogledam tja spredaj. No, kam? V tabernakelj vendar! Pomislim: baročen jo, zlat! Spet to zlato! Premagam odpor! Hm, notri je On,... toda, kdo mi je govoril... to duhovništvo, duhovništvo... Saj res, ni ga vec! Sedem. Toda, ali jo res odšel? Zopet pogledam na oltar. No, končno, če že ne vem, morda pa je bil tisti glas, ki mi je govoril - On v meni. Uh, kakšen tepec sem! Torej sem se pogovarjal z N J I M ,... pogovarjal..., ali ne, spet ta fraza, molil sem! Molil sem? Prvič sem molil brez... ob smrtni..amen. Veselo vstanem. Zdi se mi, da me svetniki s platen gledajo bolj prijatno in mi kimajo. Stene se razmaknejo pred menoj in stopim na tl ale, v življenje. - Čudovito, pomislim, - SAJ MOLITI JE VENDAR LEPO!!! Miran ODKRITJE eno kopje dve kopji tri kopja mnogo kopij ste že videli ježa ki ima navznoter obrnjene bodice? ne ! jaz tudi ne pritisnite na gumb žvižganje sikanje piskanje stokanje pokanje poglejte me! jež stoji pred vami Ivan Lov. - 15 Re s n i c n o st Zeni ja odeta v Ž8,lni plašč. Iz njega izhajajo hlapi krvi, ki jih povzroča orkan grozote. Gtiska se od mraza in željno pricsJcuje se več tople, slane krvi. Ne siisi rotenja ne prošnje ne krika nedolžnosti... Krvoločnost je velika, želja nad - oblasti je večja, osebnost vsemogočnosti je največ ja, zato... Jezo BRIDKO SPOZNANJE Iz okrogle stavbe, na kateri se je svetil fluorescentni napis "B A R", so prihajali zamolkli zvoki orkestra. Starejši so hodili mimo in si pri tem mislili, kot že tolikokrat, da mladina nori in uživa svobodo, ki pa so jo oni priborili; toda vedeli so, da mladina ne ceni njihovega prizadevanja: to je zanjo že skoraj zgodovina. Iliadi so prihajali na po Iterano plesišče. Duh po pijači in razgretih telesih je "bil podoben duhu v živalskem vrtu. Vse pa je prepletala temnordeča svetloba, v kateri so se zdeli obrazi plešočih kot obrazi mesečnikov. Ob točilni mizi je slonelo mlado dekle ih nemirno pilo svoj "bitter". Noben fant je ni prišel iskat, čeprav si je želela tega bolj kot novih čevljev z visoko, moderno peto. Ko je odhajala od doma, ji je mama branila. In zgodilo se je prvič, da je Karjetka odšla na ples. V svojih šestnajstih letih se je zazdela, da je že odrasla in mama se je morala ukloniti. Niso pomagale niti mamine besede, da se na plesu naredi marsikaj slabega. Toda Marjetka ji je metala nazaj, da današnja mladina ni pokvarjena, le da hoče biti samostojna, neodvisna; da jo stanai vse preveč uklepajo v ozek krog. In dejala, jo se, da je bila dovolj časa pridna punčka, nato je zaloputnila vrata in odšla v spokojno pomladno noč. Hi pa opazila drobnih solz, ki so spolzele materi po licu, ko ji je očita.la, da jo zapira. Marjetka je bila namreč nezakonska in mama je hotela le preprečiti, da se ji ne bi zgodilo kaj takega, kot se je njej. Tudi ona ga je spoznala ne nekem plesu; bila je prav tako se rosno mlada. Očarana je bila od njegovih sladkih besed in žgočih poljubov in ni čudno, da se je potem zgodilo... in kmalu je prišla na svet Marjetka. Njega ni videla nikoli več. Predstavljala si ga je le ob Mar^etkinih plavih očeh, ki so bile talco podobne njegovim. Doživela je bridko preizkušnjo in pred tem je hotela obvarovati Marjetko. Le - ta pa ni razumela prevelike materine ljubezni. -17- Marjetka je se vedno slonela, ob točilni mizi in srkala zadnje požirke iz kozarca. Ansambel v kotu je morda že stotič začel novo pesem in pari so se zopet zvrstili po plesišču. Igrali so pesem, ki je bila Marjetki najljubšas Massachusetts. Kako si je seda.j želela, da bi lahko plesala. Na njeno veliko presenečenje se ji je približal mlad fant, podolgovatega obraza in daljših las in jo odpeljal med druge plesalce. Ni bila briljantna plesalka, vendar ji sedaj to ni bilo nič mar. Pritisnil jo je nase in ji zašepetal na uho; "Marjan, pa ti?" "Marjetka," je dahnila skozi priprte zobe in se zopet izgubila v prijetnem sanjarjenju. Zdelo se ji je, da bi z njim mogla prehoditi vsa zemeljska pota in v medlem sveti kanju "light - showa" za ansamblom, se je že videla kož njegovo dekle. Pesem je bila končana. Ko je odhajala, je še enkrat stopil za njo, ji pritisnil poljub na razp. te ustnice in ji šepnil; "Jutri zjutraj na postaji!" Ko se je vrnila domov, jo jo mama še vedno čakala. Toda Marjetka je bila videti tako zadovoljna, da je ni niti spraševala kaj in kako, ampak je molče odšla spat. Marjetka ni mogla zaspati, kljub teinu, da je bilo že precej pozno. Zdelo se ji je, da vso zvezde poplesujejo na nebu in luna, ki je metala žarke skozi napol odprto okno, ji je govorila, da jo ima on res rad. Zjutraj je vstala in nameravala je biti pred njim na avtobusni postaji. A še preden je prišla tja, jo jo nekaj nehote ustavilo. Slučajno je pogledala skoz okno bližnjega "PUPPETA" in... zagledala njegov obraz. Toda ni bil sam. Z nekim dekletom je sedel ob mizi in ji prižigal cigareto, pri tem pa ni skoparil z nežnostmi. Marjetka je vsa omotična vstopila in se s praga zazrla vanj. Tudi onadva sta jo zagledala. Kljub neizmerni boli ni nič rekla, plaho se je obrnila in stekla proti izhodu. Toda za hrbtom je slišala še uničujoči: ”1, to je neka frajlica, ki sem jo prejšnji večer i,žicalii!'1 Nato je blodila po mestu, hodila mimo izložb in šele zdaj je spoznala mamino svarilo. Toda kljub temu ni hotela obupati, želela je živeti, in s tem bridkim spoznanjem je odšla naproti žarečemu soncu, ki se je dvigalo za bližnjim gričem in ji obljubljalo novo življenje, novo pomlad! M IRAN S S M ENIŠKA IC R 0 N I K A Nastop " Semafor j e v" v župnijski cerkvi sv. Stefana v Vipavi "Semafor ji"! Kdo jih ne pozna v semenišču? To so fantje, ki prinašajo mnogo sonca naši scmeniški skupnosti. Večkrat nastopajo v kapeli pri slu ;bi božji, na raznih proslavah, zlasti pa odmeva glas kitar in orgel med odmori, ko se pripravljajo za nastope. Nastope! Ravno o nastopih naših "Semaforjev" bi rad nekaj povedal. (Je kdo nekaj zna, to rad pokaže tudi drugim. Zato je samo po sebi umevno, da so si naši "Semaforji" želeli nastopiti tudi zuna.j semenišča. Predstojniki so se, kot vedno, nekoliko bali, da so ti nastopi samo neko razkazovanje in vzbujanje pozornosti, toda sum gotovo ni upravičen, saj fantje vedno vzamejo s seboj gospoda spirituala, ki da tem nastopom tudi duhovno vsebino. Polog tega pa bi rad povedal, da so fantje tudi sami dovolj duhovno bogati in znajo to sami izraziti pred verskimi skupnostmi, kjer nastopajo . Res je, da se poti ljudi, tako tudi našili “Semaforjev1', včasih vijejo skozi mrak iskanja. A "Semaforji" vendar pazijo, da stopijo pred ljudi z nekim določenim poslanstvom in programom. Dolga tiha želja "Semaforjev je bila, da bi^ primerni priložnosti nastopili tudi v farni cerkvi župnije, ki nudi svojo gostoljubnost semenišču. In če nas Vipavci prenašajo, ko razgrajamo pri nogometu, naj enkrat slišijo tudi razgrajanje, (se pravi ubrano petje), naših "Semaforjev". Nacrt bi škorci j padel v vodo, a se je na veliko veselje kmalu uredil. V cerkvi je bilo oznanjeno in tako so fantje na nedeljo Jezusovega krsta, selili inštrumente iz svoje sobice v župno cerkev. Tudi " Nesem'forji" smo odšli, da bi prisostvovali nastopu našega ansambla. Ne bo odveč, ce povem, da se je veliko vipavskih cerkvenih pevcev zbralo in s kritičnim ušesom poslušalo petje "Semaforjev", ki so se tokrat zelo potrudili. Tudi gospod rektor se je trudil z njimi in jih pripravljal na poslanstvo. "Fantje," nas je pri razgovoru vprašal gospod rektor, "ali ste si na jasnem, kaj hočete, ko se vam je ponudila misel, da nastopate v vipavski cerkvi?" "Seveda vemo," jo rekel eden od fantov,"pokazati hočemo tri božje kreposti; vero s svojo navzočnostjo, upanje s svojo vedrino in ljubezen s svojo pesmijo, ki naj bo izraz hvaležnosti do vipavske župnije. 20 VIPAVSKA DOLINA Oj Nanos, visoka planina, ki nekdaj Lil si moj dom, prelepa, vipavska dolina, o, kdaj te videl spet bom. Tam oclca in mati sta moja, ljubezen je moja pri njih, a mo rami se zdaj posloviti, za vedno od njih. Tam bele ovcice sem pasel in na piščal si igral, poslušal^v grmovju sem ptičko, takrat še žalosti nisem poznal. Zdaj daleč, predaleč v tujem sem kraju, kjer smreke mi vec ne sume, predaleč v tujem sem kraju, nazaj zeli si srce. Oj Nanos, visoka planina, ki nekdaj bil si moj dom, preljuba, vipavska dolina, nikda.r tc^V^pustil ne bom N EPRIČAKOVANO S.RE ČANJE Kot vsi ‘'normalni" zemljani, se tudi semenisčniki veselimo nedelje. Kalco se ne bi, saj nam ze sama beseda pove, da se takrat ne dela. Pri tem ne smemo razumeti, da nam delo ne "diši". Nasprotno! Semenisčniki smo vsi zelo pridni in delavni, kar se tudi pozna pri redovalnih konferencah. Natiho povedano, iz konference pridejo profesorji, kljub našemu trdemu delu, vsi razočarani. Le zakaj vendar? lorda pa zato, ker preveč delamo!? Včasih bi se celo strinjal s to ugotovitvijo, saj ob našem intenzivnem delu še vratnih kljuk ne pustimo celih, kaj šele okenskih stekel. Vendar priznam, da smo po težkem fizičnem in psihičnem delu vendarle nedelje vsi veseli. Dopoldan navadno tuhtamo, kam bomo šli na sprehod, popolnde pa napnemo vse sile, da bi ta sprehod res "srečno in koristno izkoristili". Podobno je steklo v nedeljo pred polletnimi počitnicami. - Kam na sprehod, smo spraševali drug drugega. Kar se oglasi eden' - Kdo gre v Iirenovice? Ogledali si bomo jaslice in pozdravili gospoda župnika. Kmalu se nas je zbralo devet. Po kosilu smo se odpeljali iz nesončne, kakor je opevano, ampak meglene vipavske doline. Cepro.v je bilo januarja, nas je v Hrenovicah sprejelo toplo sonce. Počasi smo se bližali farni cerkvi. Bili smo že prav blizu, ko je začelo zvoniti. - Ali slišite, kar z zvonenjem so nas sprejeli! se je nekdo pošalil. Že od daleč smo zagledali, kalco je iz župnišča izstopila kuharica. V rokah je nesla veliko posodo rdečih jabolk. Pohiteli smo in jo vprašali, če je to namenjeno nam. - Seveda, se je zasmejala, takim fantom je treba nesti kar naproti, drugače se jih ne otresema kar tako! Vsi smo se zasmejali in se okrepčali s sočnimi jabolki. Povedala, nam je, da pripravlja majhno malico za obisk, ki ga pričakujejo pri Pari. - Obisk, smo se začudili. - Ja, iz Krkavč pridejo pevci z župnikom. Tukaj se bodo srečali z našimi farani in skupno opravili večernice, nam je pojasnila. - Kar lepo, smo si mislili in se odpravili v cerkev. Ogledali smo si lepe jaslice, kakršnih ni daleč : naokoli. Pri njih smo si za kratek čas zopet priklicali v spomin božično skrivnost in nato odšli pozdravit še gospoda župnika. Dii nas je vesel in povabil nas je za mizo na kozar ček. Med živahnim pogovorom je pripeljal avtobus, in izsto pili so farani krkavske župnije. Počasi smo se zbrali v cerkvi, kjer je najprej domači župnik povedal kratko zgodovino hrenovske cerkve, nakar so se za,čele večernice. Vmes jo ubrano pel krkavški pevski zbor, ki šteje okoli šestdeset elanov. Tudi sami smo peli litanije Matere božje. Kako smo peli, pa ne morem povedati, ker sami sebe ne smemo hvaliti. Po večernicah smo se zbrali pred cerkvijo. Ob brenkanju na kitare, ki so nam jih posodile mlade hrenovske kitarist kinje, in petju smo vsi, Krkavčani, Hrenovčani in mi se- meniščniki postali tako povezani, da srno se čutili eno. Vsi smo se zavedali, da je med nami On, ki nam je rekel; - Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi! Kar nismo mogli verjeti, da je ura tako hitro minila. Pozdravili smo se s prijetno družbo in hiteli se k Miranovi mami, kjer nas je čakal obilen prigrizek. Ko smo si napol-njili želodce, smo po prisrčni zahvali odšli na avtobus, ki nas je odpeljal v Vipavo. Kljub oblakom, ki so kraljevali nad Vipavo, smo nasmejani odšli v semenišče. Zaspali smo z željo, da bi nam bilo v življenju podarjenih čimveč takih popoldnevov, ki nas bogatijo in povezujejo v eno družino I Jezo Iz referatov na akademiji Kristusa Kralja "Živimo v svetu množičnih sredstev obveščanja, v dobi razvitega turizma, v času, 'ko vsi bolj ali manj postajamo kozmopoliti - državljani sveta. Ves tok današnjega razvoja prinaša s seboj vedno izrazitejšo zahtevo po znanju tujih jezikov. Ta zahteva se ne omejuje le na krog sorazmerno redkih izobražencev, ampak vedno bolj v živo zadeva slehernega človeka; preprostega, delavca, ki gre služit kruh v tujino, kmeta ali. privatnika, ki nudi sobe in je na uslugo turistom ipd. Mnogi se danes učijo tujega jezika predvsem za.ra.di ekenom-skih koristi. To je nekje razumljivo in nič slabega. Pa vendar bi na tem mestu rad poudaril tisti višji, če hočete - duhovni pomen obvladanja jezikov. Mislim na jezik kot sredstvo človekovega izpopolnjevanja, izmenjavanja izkušenj in spoznanj, rasti njegove osebnosti ob stilai bodisi z živim sogovornikom, še mnogo pogosteje pa seveda ob stilai z dobro knjigo, to tiho, pa vendar silno zgovorno družico - a spet le za tistega, ki pozna njeno govo-* rico." Iz referata g. Janeza Zupeta; Pomen obvladanja, tujih jezikov - 25 "Poznanje naravoslovnih znanosti privede človeka do spoznanja, da svet ni nered, slučaj, pač pa, da je v njem ureje-nodt. Studij teh znanosti navaja človeka, da opazuje pestrost oblik materije, njeno moč in navaja človeka, da se ji čudi. Danes se mnogi, ki so zgolj matematiki, čudijo temu; čim bolj duhovno matematiko ustvarjajo, tem bolj je uporabljiva za obravnavanje dogodkov v naravi. Ali ni to skrivnost? Ali ni skrivnost tudi to, da najdemo v naravi uresničene zamisli duha? Ob studiju naravoslovnih znanosti vidimo, da osnovni zakoni niso tako preprosti, kot bi jih mi radi imeli j vidimo, da je v naravi uresničena modrost, ki zelo zelo presega naso, da je svet zelo zelo kompliciran. V njem je lepota, svet je uresničenje zamisli božjega Duha." "Ob studiju bo človek videl, kako je velik v svojih izsledkih in zamislih in kako nevredne so te njegove veličine vojne, ubi janja, poniževanje sočloveka. Videl bo, kako so vsi ljudje danes ena družina, ki delajo drug za drugega, si koristijo, si pomagajo, služijo drug drugemu. Tako znanost posredno kaže, kakšen naj bo odnos človeka do človeka. Znanost tudi kaže, kako je treba misliti tudi na jutrišnji dan, na človeka, ki bo jutri začel svoje življenje. Tako znanost posredno uči mladega človeka, naj ne bo sebičen, naj ne misli le nase." Iz referata g. Pavla Sporna; 0 pomenu izkustvenih znanosti pri oblikovanju miselnosti in osebnosti današnjega človeka.. - 26 Z A A J- K L O O N S E V Lepo jè postop ti po novi avtobusni postaji, vendar meni je dolgčas. Tudi na avtobusu je gneča. Nekda mi je stopil na nogo. Udaril bi ga, ker je tako svetohlinsko rekel pardon. Svež zrak in cisto nebo. Ni lepšega, kakor iz moreče gužve priti na prepih. Zvezde nic ne mežikajo - resne so. J5na celo je žalostna. Boji se ljudi, ker je liva - patent številka dva - pravkar utrgala jabolko. SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT £ N A M I Z N I T E N- I S Športno udejstvovanje v semenišču je res na "visoki ravni". Komaj se je končalo nogometno prvenstvo, že so nam vrli organizatorji pripravili novo presenečenje. ¥ mesecu decembru, ko so dnevi pusti, mrzli in deževni, so se odločili, da bodo izvedli namizno tenisko prvenstvo. In res. Takoj so se podali na delo. V enem dnevu so dobili prijave te lemo vale e v iz posameznih, razredov. Pri javili so se najboljši, in sicer iz četrtega, razreda; Lovrenčič, Mozetič, Tori J«, Ulcej. Iz drugega razreda; Celar, Ruter, Strle, Tori T. Iz prvega pa; Balantič, Cule R., Gantar, Kržišnik. Prvenstvo je steklo najprej po skupinah, sest najbolje uvrščenih tekmovalcev pa se je uvrstilo v zaključni del prvenstva. Lestvica ob koncu prvega dela je bila sledeča; tekme zmage porazi nizi točke I. IV. razred 32 21 11 45 ; 23 21 . II. II. razred 32 21 11 44; 30 21 III. I. razred 32 6 21 17 ; 53 6 Po tednu razburljivih bojev, smo končno spoznali "skrivno- stno" šestorico, ki se bo borila v zadeljucni fazi. Igrali so; Mozetič, Tori J., Ulcej, Celar, Ruter in Strle. Zaradi božičnih in novoletnih praznikov pa je bilo prvenstvo za nekaj dni prekinjeno. Najboljšim je ta odmor kori stil, da so si nabrali novih moči za težke spopade. Fantje so se spet zbrali in malo "utrujene1' organizatorje spraševali, kdaj se bo spet začelo? Ni bilo treba dolgo čakati. V tekmovalni dvorani je kmalu spet zagorelo, tokrat zares. Tega so se razveselili gledalci, se bolj pa tekmovalci sami, ki so se potegovali za najvišji na> slov "prvaka v namiznem tenisu:'. Boji so bili napeti in ostri, a v mejah dovoljenega. Šestorica, ki je nastopala v tem delu, je bila skoraj enakovredna. To kažejo predvsem rezultati, ki so se končavali večkrat z majhno razli ko. Pa vendar je bil nekdo najboljši med vsemi; Celar Janez. Sicer pa poglejmo lestico: 1. Celar 5 5 0 H o H 5 2. Tori J. 5 3 2 ua C P 'vO 3 3. Rut er 5 3 2 6; 5 3 4. Mozetič 5 2 3 5: 6 2 5. Ulcej 5 2 3 5>: 6 2 6. Strle 5 0 5 1:10 0 Zel "poslastico" pa na T :oncu se telano vanje dvojic. Tudi tu so dominirali drugošolci pred četrtošolci in, se ve, pred prvošolci. Kaj naj rečem o prvenstvu? Je uspelo? Zakaj? Zato, ker so se potrudili tekmovalci, ki so se sreno "borili in se niso predali do konca. Prav tako so se po svoje potrudili tudi sodniki, ki so bili obenem tudi organizatorji in konec koncev tudi navijači, ki so bučno spremljali boje! Najboljšim želim se veliko športnim uspehov, tistim po., ki niso uspeli letos, pa v prihodnjem letu boljše rezultate. fo & ® <£> ® 0