Leto IV., lleTOB^ V Celju, soboia due 20. maia 1922. Požtnina pla&ana v irtiiini. :::is in v nas samih. ZivO >M) llli NC \ sjnniMMii inii L.iiSl pred 15. in 20. icti, ko smo so pojavlja?! na shociih med naširn narodom ])o ir.uili in selih vni mladi, neizkušeni Ijudje. Sno- vali smo in oživljali izobraževalua dru- štva, prirejali smo skromne vesciice iu Kledališke predstave, snovali sino ijutt- ske knjižniee ter prirejali v okvirju pro- btijajočih sc društev poučna predavauja iz naše uarodne zsodovne. Med narou nas jc klical naš idcalizcm mladili let, nasa čista in iskrena Ijiibav do naroila, koie.ua sinovi snio bili in mcd kojini | siuo živL-li. Težko smo obCmili naroono ' nczavednost in nepoučenost. videli sr-7O rasioče širjenjc ncmštva in odpaclništva, propadanje in Rinevnnie našeia naroti- ncara matcrnega jezika, sami na subi \yj smo kot sinovi slovenskega naroda vo ', vseh šolah kamorkoli smo prišli, bridko čntili vso ljžo krivice, da smo maiij- : vredni ljndje, da smo sinovi slove'nske- ; sa naroda, ki nima pravic,\ r,- zara zadobilo nacijonalno 'xi'.?anjc mea l'iinii jasno a pvc^.-i'dro s:.icr sisicmatiC- iie ljvopafcaiuii' n rr.ržnjc ¦prori vseimi, K.1; .c i:n;!.;.:;,io k nani v imenu Dnnaja. Vojska. neskončno dolj^a-in -strasni;. ¦p »ns ki nismo mosli ljubiii tuje države, ki_ jc zahtevala od nas, da ji služimo, dcsctkrat strašnejša za nas, ki smo «ie- (-lah, kako drvijo v sniv'..... ;n državo "sši nezavedni brat.je. l-'i'CZiV'CÜ SIIK) VL';:iii; LMM." iJi (.iOfil- ki'äli smo dan odrosenja, osv-obojenja. ni \ !sra raznmcl vclik del našeija naroüa, vs! pa, ki smo čakali ta dan, smo bilj \ presreeni, bil je za nas to najvecji dan. • našc.^a življenja. Vse:n si;io odpušcau vse, vse snio pozabili, hot.'li smo, &> : smo vsi braue in da si po najbolišin m i, najpostenejših naših možeh z^radiirm ! dorn, ki jc nas vseli, nnso mlado donio- ¦ vino .luKoslavijo. Haues v četrici!i ielu sanmsiojuc- , Ka drža\'nc.si:a življenja. se enje vse h) ; kot mladostna pesern i/. davnih dni, k(.ir ' nekaj kar je bilo lepe.^a. evetoee^a, živ- ljenja kipecej^a, kar pa sino bre/ vesn ; polili z blatotn in kijvcto. Ako uanes •¦ mirod vpije in proklinja novo državo. ! ako proklinja naš elovek srbski uaroc* j ki je /a\ svoio in našo svobodo zrtvova) pol miljona življenj, ni vzrok v tem, ker i je mprda (rp'.jenje in življenje iiaše,^n ! naroda tako strasno, da se ne d.-.i pre- j našati. Zares nmotco boije bi lafiko bilo. ' Ako pa naš narod daiies zabavlja in prn- ! kiinja. ni eiida, saj živi nied njim eeia | armada liudi, ki >^\ spretno hniskajo, | ^ ^a v easopisih in z živo besedo neijo j sovra?Jti državo, ki jc edina (rdna zzi- ¦ žčitnica reda in i mot ja posamnika, tako | • materielne.^a hiakor Jnšcvitci^a. ; Ako daiies jiied' -liaSim raziimništ- \om vsfh stanov eujemo vee zabav- Ijiuija, ko pa' vidimo istočasne^a dola. ič to živ dokaz prupiuia iiileli^encc. kaže vr>!.;'' ¦•¦'¦•¦¦¦'\r!jnii napako, üui.'-ik se p,ovs!' .!o ifrajo in obsoübe. ro pa hiko icineJjiio in ener.^iei'O, da tiuli ! dobre^i ne vid: vee, da ue zna yec )o- \ Oiti resniee od 'a/i. poStcnja od nepu- ; štenja. Kdor wse^a te.via ne vidi, je slop. ] in slep je kdor ne vidi seialcev tcLi\ ' strupa, ki izpodkopavajo v itarodn, ki še ' .nima poziiivncim s»nisl:i za cir/nvo. n- Sleu dr/ .:aiipanie vanjo. Ako j.; prusirana Knsija, ki je bila nekdaj zitna zakhidniea ecle livrope — dunes pojjorišee in razdejanje. kjer se narod med seboj že stfri leta pobija ip mori, kjer nniirajo miljoni ijndi lakoie, jc to.za veene ease strašen vzgletl, kam pride narod, kojemu so krivi preroki !z- trsrali vero v poštcnjc in dclo, ko so um 7. lüumeeimi gesli oznanjali novsvet in ' novo živlienje v novi svobodi. laki]] prerokuv mr^oli i med naiin. ulasno krieavih in tiliili, od L5oga posla- nih in ueenih, najrazuejšili barv. ki pa vicjijo ves eilj svojejca dela v tem, da nee' narod nikomnr verjeti in ^ovražlti j državo. ker ni po niih oknsn. Država jc cioižna sebi m oni večini naroda, Ki hocl- red in dclo, da z vso doslednostjo zatre tc bolane pojave, da zamori baeile, ki raznašajo kuj?o, lakoto in smrt. Vsi ki lioeemo red in delo' imamo pravico. da od drzavc to zahtevamo. Istotako pa imamo vsi, ki boeemo red in delo, uolznost, da na Pake s?ra.j:t- mo; da ne trpimo krivice. Ako jo srbski narod v naši sknpni državi po svojih . našnjih voditeljih in državnHvili kriv, ua vstajajo lahko it.cd nami taki krivi preroki, techr.i pada nani strasna odjjo- vornost pred z^odovino. Danes poeiva lneč. kar :joji. Otrok B„ 6. mesecev kaže že prve pojave du- sevnosti, razloeuje že staršc in druge bližnjc osebe, razloeuje prijazno besedo od karajoče, razloeuje preleči prst ot! liežucffa božanja. Otrok fino opaznje in zna žc vse slabosti bli/.njih oseb izko- riščati po svoje. S prijazno besedo ga pomirjamo, ga dovajamo do vboRljivn- sti. Nad otrokom ne srnemo iznasati lastne nevolje in jcze, ker je to krivieno in orrok;; zelo zbe.n'a. 2e dojeneu ne smemo dovolievati iz solera dopadaje- n.ia do nje.viovih srekanih nerodnosti in l'iibkih porednosti, niti najmanjsih raz- ALPHONSE DAUDET: Liker častitega ! oceta Griichera. j (Iz francoščine) ! (Dalje.) ! Kako je dubri brat našel recept tele c^>n, Ha plošnjo katert.o svetnika, i^Hko. noei j0 preeul, ne po.e -zsodovi- na. banio t() je k,0tovo, da je bil liker nclih oeetov p0 preteku sestili mcscccv ze splosno xnan# y vseli krajih dežele Aries ni bilo nob-nc hiše. nobene kote, \ kjer bi nc nneli v omari med stekleni- j oami viiui tudi male loneene stekleniec j s srebrno etiketo, na katcri je bil nasll- | kan zamaknjen menili. Radi slovesa II- \ kerja je sarnostan krnalu obosatel. Se- • z'dali so zopet zvonik Paeome. Prijor je I ^°bil novo mitro. cerkev lepe barvanc ! ^'l}c, iz zvonikovili lin pa so se o.^lasili 5 ''-vonovi in zvoneki nekeiia iepe.ua \"eTi- | , Kar se tiee brata (Kiueliera, te.ua llb°Sti8:a brata iz katerega se jc norčc- yal ceü samostan, je bil od sedai spo- j slovan, nikclo se inu ni npal vec posme- ' mumm WKtKmvwmwwmaimtmMBxwmM*,imi*ii.,^Mmaa**wm~mjL~*^..m w—pwct—BBaja^iap : huvavi. Castiii oec Oaueher jc bil mož j jasne jjjlave in ülubokcjia znanja. 2ivcl i je sam za se tcr se pečal z izdclovanjcm J ükerja, bil je zaprt celi dan v svoji üe- j stileriji, irideset menihov jc pa hodilo po j hribili in iskalo zanj dišceih rastlin. Ta j ciestilcrija, kamor nihee tudi prijor ni ] sniel vstopiti, je bila v stari. zapuscen! kapeli na koncu samostanskcjra vrta. Priprostost dobrili oeetov je vstvarila iz destilerije nekaj skrivnostne.^a, nekaj .^rozne^a. Če je katcrcjsa meniha Knala radovednost do vrat njcKovc^a iabo- ra tori ja, je iz strähn, da Sa vidi oCc (iauchcr s kozjo brado, sklonjen naü svojimi o.unjisei, s tehtnieo v roki, jo odkuril brzih nog. Okroü in okro« iijega so bile naffi'omadcne lepo dišcec gorskc rastline; vse pa jc obüvala rudeea sve- tloba,- ki je prihajala skozi rudečc šipc- Ko se je dan nagibal, ko jc zvonilo angelovo ecščenje, so se odprla diskrei- no vrata te.ua misterijozne^a kraja, e;i- stiti je sei v cerkev k vcčernemu oficijis. Videti bi mora'Ii kai; sprejcni je doživel, ko je sei po samostanskih liodnikih. Vs; bratje so se postavili v vrsto mimoido- Cemu. Šepetali so: j «Tilio, on ima skrivnoiit« ßlagajnik i mn je sledil s poveseno Rlavo. Srcdi tc- 'A'a hlinjenja je oče odšcl, pokropj! si ce- ; .'¦). z bla.uoslovljeno vodo. .u'ledal z zacio- ; voljnini obrazom na velika dvorisča. | nasajena z oranžnim urevjem. modre ; sirehe. na katerill so krožiic nuve vc- ternice in v samostami odsevajoeemu od belote, mcd elcg:intnimi stebri, po- rašeenimi s evetjem — so se sprchajall kanoniki, |)o dva in dva s pomirjenimt obrazi. «Meni se morajo za vse te udo^- nosti zahvaliti,» si je mislil sam pri sebi Castiti. Vsakokrai ;>a je prcšinilu ta nil- sel •/. napuhom. Ubotfi mož pa jc bil i'n- volj kaznovan. liodelc slisali. .. Pomisliie. nek(.-,u«i v^^cra nied ol"i- eijem je |)rišcl v cerkev izrcdno vzne- mirjen. rudee, zasopel, pokrivalo jc imcl postrani.. bil je tako zmoden. da ko se jc pokropil z blagoslo\ I.iciu) vodo, je po- moeil svoja rokava do komolca vaiijo. Takoj so mislili, da jc vznemirjcn vsleü tega, ker je prišcl prepozno. Ko so pa videli, da se jjloboko priklanja orgljaEa in koru, mesto da bi poeastii Najsvetc.l- ¦-4. še v veükein oltarjn, hukor vclcr jia jc ncslo po eerkvi, prijirrnci je v kor. kjer je iskal pet minut svuj sedez, ko se Je sreeno vsedel, se jc priklanjal na desno iji na levo tcr se smcial z blažcjiim o- brozom, so jiodrnjaic vpraševali o- Octje driitf dru^ega: »Kaj ima danes na* occ (jauclier?.. . Kaj gn vznemiria tako?« Dvakrat je potrkal prijor s križein po klopi in tikazaf molk... na cnl sirani kora so redno rcoiiirali psalrnc. nu drujji strani pa niso odsovarjali... Naenkrat srcdi pesmi »Ave veruni«. se je naslonil oče Haueher komodno v svojem sedežu in začol / moenini v;!a- som: V Parizu tarn živi beli oec, Patatin, patatan, tarabin, taraban ... Nastala jc splošna zrnedenost. Vse se je vzdignilo in kriealo: »Odvcdite s:a oO tod... ob- seden je.« Kanoniki sc križajo. Opat jili skuša pomiriti... Toda oec Gau eher nc vidi nie, ne sliši nie, dva modia mc- iiiha sta .ua moralii odnesti pri malih vratih iz kora, on pa je še bolj pel svoje >patatine in svoje tarahane. Stran 2. »NOVA OO8A SU'v. 57. posajenosti, trmoglavosti, ali sc ma celo spodbudno nasmihati. S tem nava- jamo in bodrimo malčka, da kaj rad po- navlja in na novo poskuša gotove ne- okusnosti in neutemeljene razigranosti. Ne bodimo pa zopet premaienkostni pri presoji neznatnih prcstopkov. Ne jemlji- mo vsega za zlo, a ne dopuščajmo nc- umcstnih šal. Stariši kakor otroci dobrw vedo, kaj jc v gotovem primeru dopu- stno ali ne. Ce navaja očc dete: Daj maino, hap, hap! ali če mati narckujc otroku naj vlcče očeta za nos, je to si- cer šala, a šala za otroka neumestna. Pravi pouk sc zaeenia šek\ ko zn« otrok že govoriti in čutno razlocevati. Z otroci govorimo razločno, izgovar- jajmo. črke in besede jasno. Ne razw-t- jajmo otrok v nobcnem oziru. ne preti- ravajmo nežnosti, soeutia. laskanja. mehkuženja. Razvajeni otroci pozueje mnogo trpe v borbi življenja. Ne ro- pajmo otroku prirojena mu zdrava svoj- stva. Otrok ljubi igro, ker je to njegovo prvo delo. Vse mil pride prav. zadovo- ljuje sc z neznatnimi drobnarijami. Pu- stimo mu to, ne vsiljujmo inu sestavljc- nih igrač. Naj sam poskuša, sestavlia, vstvarja. rise, erta, kopiči, to mu je v zabavo in delo. V naravi ga opozar- jajmo na vsako stvar, na obliko. bistvo, vsebino, svojstva. korist, potrebc. ško- do. Razkazujmo mu v rokodclskih ue- lavnicah vse prcdmete: .siroviue, orodjc, uporabo, izdelavo. nainen. Dramiti ga moramo tudi čustveuo. Ncgujmo cut za lepoto. pravico, usmiljenja. souitja (?o ljudi in živali, za resnico sploh. La/ o- troku ni prirojena, lagati ga naučc šcre odrasli, nobeu otrok nc pride rojen laz"- nik na svet. fKonec prih.) Politične vesti. SPORAZUM Z ITALUO siOSl^EN. (Po izvirneni poročilu »Jutra<:.) 18. maia dopoldne se je vršila odlo- cilna seja jugoslovanskili in italijanskih delegatov v Rapallu. S prijateljskiin posredovanjem Lloyda Oeorgea je pri- šlo do sporazuma v vseh še neicšemn vprasanjih. Po informacijah iz mcrodajtiega vira, je dosežen ined uašb in italijansko delegacijo v Rapallu sledeči sporazum. ki ga je naša delegacija že predložifa beograjski vladi v končno odobritcv: Okoli Zadra se ustanovi 13 km široka nevtralna cona, ki bo uživala cariuskc ugodnosti in potniške olajšave samo za preskrbovanje prebivalstva z živcžem. Nasa delegacija je zato zahtevala jez*- kovnc in solskc koncesijc za Kastav- ščtno in Istro. Tretja cona v Dalmacijt sc mora takoj izprazniti in luka BaroÄ pripasti popolnoma .Jugoslaviji. Kar sc tiče določitve granice, se poveri ta 'na- loga posebni komisiji, obstojeü iz treii jugoslovanskih in treh italijanskih dele- gatov. ki mora izvršiti svoje delo v smislu rapallskc pogodbe v cnem mesc- cu. Ta komisija bi določila tudi modali- tete za vzpostavitev reda hi miru na Reki. Naša vlada se sc ni izjavila o tern sporazumu. Zakon o ministrski odgovornosft. Zakonodajni odbor je 17. maia koncat diskusijo o zakoiui o ministrski odgo- vornosti. Zakon ie bil v glasovaniu v odboru spreiet s 17 proti 6 glasovom. Drugi dan na vse zgodai je prišel nesrccnež v prijoricv oratorij, trkal sc na prsa ter prctakal potoke solza: »Liker, monsignor, likcr me je oh- viadal,« jc stokal in se bil na prsa. Ko ga jf videl tako potrtega in tako skesa- nega, je bit dobri prijor sam ves ginje». »Pojte, pojte, oče Oaucher. pomv- rite se. to se bo pozabilo, kakor se r>o- suši cvetka na solncu... Pred vsem in bilo pohujšanje tako veliko, kakor nu- slite. Pesem je bila sicer že boll.. hm. hm! Upajva. da jo novinci niso s!i- sali. Povejte, kako se vam ie to pripett- •io. Pokn^V. ste-liker, kajneda? (meli stc prcvec '<¦¦¦¦ v-i ena listn, se en mandat dodeli oni listi brez kolie- nika, ki ima najvišje število glasov. Ako je v enem okraju 9 ali več noslancev in civc listi nista dobili kolienika. dobi en mandat ona teh dveh list, ki ima naj- večje število glasov. Kier ni nobena li- sta dobila količnika, se razdcliio manaa- ti tako, kakor da bl bile vse liste dobile kolienik. Evropska miroviia pogodba spreleta. Začasna rnirovna pogodba. ki jc bila sprejeta na seji politične podkomisije v Genovi, 17. tm. se glasi: 1. Podpisatije vlasti so strinjajo s sklicanjem komisije, ki bo imela nalos. da poravna še ncizravniine spore meJ Ktisijo in drugimi dr/avami. Delegati ten držav se bodo sestali z rusko sovjetsko komisijo, ki bo imela enak mandat. 2. Najkasneje do due 20. junija botlo v neruski komisiji zaslopane državc naznanile ruski vladi imt'na članov svo- jih komisij: istočasno storl to tudi ruska delegacija. 3. Vprašanja, ki jih bo razpravljala ta komisija, morajo vsebovati vse pro- bleme, tudi dolgove in kredite. 4. Obe komisiji boste delovali za dosego sporazuma v vprasanjih, nave- denih v klavzuli St. 3 (dolgovi, zasebna svojina, krediti). 5. Da boste mogli obe komisiji m;r- no nadaljevati svoje delo in da se ustva- ri mcdsebojno zaupanje. se Rusija In njeni zavezniki na eni in v nasprotni komisiji na drugi strani zastopane dr- žave zavezujejo, da se bodo vzdrževaii vsake napadalne akcije in vsake propa- gande v drugi državi. Kot teritorijalna podlaga se vzame sedanii status quo. ki ostane v veljavi še 4 mesece po koN- čaniu dela komisije. Celjske nowtee« NOVl CESTNI RED ZA MFSTO CtLJE (sprejet v zadnji sejji obcinskega sveta). Z ozirom na vedno večje nerede v cestnem prometu se izdaio na podlasl ? 4., točkc 3., naredbc celokupne dežel- jju vlade za Slovenijo z due 20. avgusta 1920 št. 332 (Ur. 1. St. 105 iz leta 1920) navodila in prcpovedi, oziroma sc s tern osvcžijo žc obstoječi predpisi cest- ¦nega reda in siccr: §1. Vsa vozila (avtomobili, motorna kolesa, bicikli in sploh vsi vozovi) sc morajo pri vožnji držati na levo in se tudi ogibati na levo stran. Prchiteti vo- zove je dovoljeno Ie na širokih ulicah. kjer ni predpisana vožnja korakoma, in sicer Ie na desno. §2. Nagla vo/uja po mestu in po oblju- deuih dclih predmestja je strogo prepo- vedana. Dopustna hitrost za vozila v rnestu znaša na odprtih eestah 15 kin na uro, na vogalu ulic in cc izvid ni prost, kakor je to ob mcilenem vrc- nienu, pa po 6 km na uro. S3. Na vogalu u'lic in na kriziščih po- sebno pred lekarno »pri Orlu« kakor tudi čez mostove, potem po vsch ozkih ulicah in pri šolskih poslopjih ob časn. ko učenci prihajajo in odhajajo iz Sole, se mora vox.iti korakoma. §4. Vožnja z vozili vseh vrst je po Olavnem trgu od 6. ure zjutraj do n. urc dopoldne prepovedana. Ravnotako ie vsaka vožnja s težkimi vozovi mimo gledališča ob času prcdstav prepove- dana. §5. Cez savinjski most sine sploh Ie en težck voz naenkrat voziti. V slučaiu, üa pripotuje v istcm času drugi voz k mo- stu, mora ta toliko časa počakati, da pride prvi čez most. Predpisi §§ 1—5 veliajo tudi za ja- halne živali. Prcpovedano ie Pusčati iste na javnih mestih brez nadzorstva bodisi vpreženc ali proste; istotako je prepovcdaiio krmljenje zivaü na ulicatt in trgih. §6. V nocuem easu t. j. po nastopu mra- ka, ko prične javna razsvetijava, mora imeti vsako vozilo prižgano svetilko. §7. * j Vozovi izvoseekov morajo biti o- 1 značeni s številkami. §3. lgranje z zogo, kakor tudi vse dru- ge igre, zlasti tudi ob zimskern času dr- saiije s sanmi, ali pa z drsalkami po cc- stah, ulicah in po vseh javnih prostorili, so strogo prcpovedane §9. Ceste, ulice in javni prostori se ne smejo zapreti ali založiti z vo/ovi ali z drugimi predmeti. § 10. Lastniki hiš in zemljišč morajo ho- disea pred istimi snažiti in v zimskem easu s peskom. pepelom itd. posipati. §11. Varstvene strehe (plahte) pri izlož- bah morajo biti od tal najmanj 190 cm oddaljene. §12. Vsa vozila smejo voziti Ie po cesti nied obcestnima jarkoma. Po pcšpotih in sprehajališčih se sploh ne sine voziti. Kolesarjenje po pcšpotih in sprehajall- šcih sc sploh ne sine voziti. Kolesarje- nje po pešpotih in javnih nasadih je strogo prepovedano. § 13. Kolesarji, bodisi na navadnem ali lijotornem kolesu morajo pocasi. na kr>- žiščih pa še posebno počasi voziti. Upo- rabljati smejo samo vozno pot, nikakor pa ne hodnikov ob eestah ali pa stez Tn pcšpoti. Po noči, t. j. od počctka ulične razsvetljave do zorc, mora imeti vsaK kolesar na svojem kolesu daleč vidno in dobro svetceo svetilko. Voziti in izo- K'ibati se je na levo, prehitevati na desno. Pri skupnih vožnjah se kolesarji ne smejo voziti drug poleg drugega, am- pak Ie drug za drugim v razdaljyh oa najmanj 3 mctrov. Kjer nanese potreba, zlasti na križiščih, je dati pravočasno svarilo z zvoncem, oziroma s kücem. Javne ceste in trge vporabijati kot vc- žbalisče za kolesarjenje je strogo prc- povedano. To velja zlasti za Razlagovo ulico in Krekov trg. Istotako je strogo prepovedano, jemati kolcsarjern mea vožnjo na kolesa še otroke ali druse oscbe. Pi) eestah in javnih prostorili, kjer se pomikajo večii voiaški oddelki, po- grebi, cerkveni ali drugi slovesni sprc- vodi, dalje v bližini gledališča pred po- četkoni in koncem predstav in vobCe tarn, kjer se zbere vcčja množica ljudi, ni dovoljeno voziti se ali kolcsariti. Kolesar mora paziti na iezdne In yozne konjc, ki mu prihajajo nasproti. Ako se isti plašijo ali pa, ako dajcjo vodniki svarilna znainenja, mora kole- sar takoj odsesti in svoje kolo kolikor mogoče skriti pred očmi koni. Na pozlv varnostne straže jc dolžan vsak kolesar odsesti in sc mora brezpogojno pokori- ti njenim navodilom. Avtomobili in mo- torna kolesa morajo imeti trombo, dvo- kolesa pa zvončck, s katerim morajo o potrebi daiati znamenja drugim vozi- lom in potnikom. Dirke se smejo napraviti Ie z obla- stvenim dovoljenjem in iamči vodstvo za red in vse poškodbc, ki se napravito. § 14. Smcti in drugo nesnago se sme od- kladati Ie na mestih, ki so za to dolo- čena. Prcstopki se bodo poleg doloeb ka- zenskega zakona kaznovali po naredbi z tine 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96, odn. po naredbi deželne vlade za Slo- venijo z dne 16. decembra I')l9. St. 809. Ur. 1. z globami do 4000 K ali z zapo- rom do 14 dni. Savinjska kopališča. Po nczuosnem dezevju in mrazu se je zjasnilo. Toplote in solnca Jc dovolj tcr nas bo isto kmalu napotilo v hladnc volovc Savinje. Vsa kopališča ob Savinli bodo v arihodnjlii dneh pripravili ter men da že prvc dm meseca junija odprü. Scve, če nam zo- pet dcž ne prekriža računov. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Celm sklicnje svoj izrea- r.i občni zbor, ki se vrši v sredo. dne 24. tm. ob 8. uri zvečcr v veliki dvoram Nar. Doma. Na dnevnem redu so tutfi volitve novega odbor.i in prisednikov v stanovanjsko komisijo. Pristop imajo ie člani. «Mladost<, jugoslov. akademsko glasbeno društvo v Zagrcbu priredi v ncdeljo 21. tm. ob JO. uri v veliki dvo- rani Nar. doma vokalni konccrt. Kcr ima »Mladost« vclik sloves, naj se sa občinstvo udclcži v obilnem -tcvilu. Stev. 57. »NOVA DOB 4 c Stnua Osebna vest. Komisar tuk. okraj. glavarstva g. Ivan. Subic jc prevzel te dni posle uradnega prcdstojnika anto- ¦nomne obeim>. mcsta Cclj'c. Zelimo na- Semu mcstnemu uradriemu prcdstojm- ku, Cegar deiaviiost in agilnost pozna- mo. naiboijših uspishov v blagor našega Celja. Cene v gostiliiah In kavarnah. iSef poJicije. oddelek za živcž in prehrano, naznanil je kavarnarje in gostilniearje sodišču radi prestopka proti zakonu o pobijanju draginje. Oela javnost topto Dozdravlja to popolnom.i utemcljcno In opravičeno postopauje ler pričakuje, da bodo cene v gostünah in kavarnaii za 20—30% znižane. V nekaterili lokaiih lastniki zvišujejo vsakih 5—6 dni cene po mili vol.ii. Porcije pečenkc- raeunajo v zadnjih drievih po 20—30 K. Na ten porcijah je 12—15 dkg svežesa mesa in pobirajo tcdaj gostihiicarii za kg teleU- no od 180—240 K akoprav jc* tržna ccna lc 64 K. To je izrabljanjc najhujsc vrste. Enako neiitemeljene so cene prikuhi. Za percije zelenjave posebno za Spinuco računajo gostilničarji S—i0 K akoprav je cena spinaei padla od 30 na 12 K za kg. Trg-ovina jc vendar več ali man] pod kontrolo; gostilničarji Pa giilijo brez kontrole po tnili volji. Te podatke priobčujejo hrvatski listi s pristavkom, da se to ni zgodilo v Celjii temveč v Zagrebu. Šmarnice v počaščonje Device Marljo se v Celja cbhajajo v farni ccrkvi v slo- venskem jeziku, v Marijini cerkvi pa nemSko. Pri nas zeli nas~ Bok in naša cerkev tako, rimski papež pa premešča v imenii istep;a Boga in iste cerkve slo- vanske Skofc na slovcnskem ozcmlju, zasedenern od Lahov. in koroški nemSki škof požilja v slovenskc fare na Koro- škcm duhovnikc, ki ne znajo slovensko, slovenske duhovnikc pa premešča v neinSkc fare, kjer jih ljudstvo mrzi in preganja. Vse to jc* mogocc v imenu enc in iste katoliške cerkve, ki ie vsem jed- nako pravična in je za vse — samo da. je na LaSkcm laška, na Ncmskem nem- Ska. Pri nas pa se kaze vsa doslednost pravienosti -katnliske cerkve v tern, da se niajniška slavnost, ki je bila nekdaj posveeena. češčenju Marije Device iz- lablja v najostndnejšo gonjo iz prižnicc proti narodnim Casopisom. Imenovalo sc jc v majniški pridigi »Jutro« in ^Novo bobo« smrdljiva in nmazana Oasoplsn, ter je pridigar pozival vernikc, da jih nai ne čitaio. Naši niirodni easopisi se v verska vprašanja ne vniesavaio, oni zastopajo odkrito interese nase naroGne države, dosti gnusnega proti državi na- pišcjo dnevno katoliški listi. duhovščlna hoče torej v cerkvi in imenom cerkve itl Se dalje ter na mestu, ki pravi. da Je svet, hujskati narod. Vojaškl naborl. Te dni >:e vrSijo na- bori letnika 1902 v podroOju celjske o- krnžne komände. Vsak dan je mcsta polno prekipevajoče -nladosti in vese- losti. Ordih in surovih nasiopov pijanin razgrajačev, kot smo jih videli lani, uo scdaj ni bilo, ter se nabori vrše v naj- lcpšem redn. Kot slišhno bodo odbram fantje letos oktobra ali novcrnbra po- zvani pod orožje. Izlct na iKum (1219 mj. Vse prijatelje zelene narave vabimo, da se udeležo v nedeljo dne 2!. tin. izlein našega celj- skega odseka SPi) na Kutn. Odhod z Jn- tranjim vlakom do Zidanega mosta a?l Trbovelj. Razgled, ki je zelo obsežen, bo bogato poplačal trud. Provijant nio- ra vzeti vsak seboj. Pijače ^voda in vr- T1°) Je dobiti v mcžnariji na vrhu gorc. pe§hoda je 3^> ure. Oodbeno društvo železnlčarjev v ^elju priredi v nedeljo dnc 21. tm. pop. pcšizlet na Babno, kjer bo isti dan v gostilni »Janič« domača zabava brcz vstopnine. Občinstvo se vabi k ndeležbi. Dober svet. Prijatelj! Ce si angelj- sko ponižen, pa se želiš naučiti kleti na vse vragove in hočeš vedeti, kako se Postane nervozen, naroči si teleion, pa skušaj doklicati celjsko telcfonsko cen- tralo. Popolen uspeh ne izostanc. Cirkus Renlow dospe v Celje ler inia svojo prvo veiiko otvoritveno pred- stavo na Olaziii v sredo 2A. tin. Več v 'nseratu! Kino Gaberjc. Danes v petek, jutri vvs«boto in v nedeljo »Suzuki«, romai:- tlCn& liubavne zgodbe iz soliičnc Ja- Ponskc. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«! Prosveta. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Za soboto 20. maja nnpovedana rc- priza Moliere »Namišljcni bolnik« sc radi dijaške prireditve preioži na po- znejši čas. — Premijera »Namišljeni bolnik« v četrtek 18. tm. je uspcla nad vse zadovoljivo. LJUDSKO VSEUCILIŠCE V CELJU. Zadnje predavanje »o pasji steldinlc je oskrbel zdravnik g. dr. Ant. Schwab. Iniel seni že mnogokrat priliko poslušati g. doktorja pri prcdavanjih v raznih ce- Ijskih društvih in vselej z izrednirn ;•- žiikom. Njegova gladka, smotrcna, pr»- srčna in z naravnim humorjem preple- tena izvajanja sc morajo poshišalcerti jiehote trajno vtisnili v spotnin. Smo s. doktorjn iudi tokrat iskreno hvaležni za njegovo poljudno razprava in Uobro- liotna navodila, kako sc narn je varov^- ti okuženja pre.d to hudo zivalsko bolez- niio. ^eliino vsi obiskovalci celjskesii Ljudskega vseučilisča, cia nas s. zdrav- nik še veckrat poduči s primernimi prc- davanji iz zdravilstva oziroma tudi clo- mače higijene. Do njegov^ ncsebične požrtvovalnosti gojlmo vsi hvalcžno priznanje. ______ Prihodnji pondcljek, due 22. mala bo od 8. do 9. tire zveCer v risalnici dc- škc meSčanskc Sole predaval nrednlk «Nove Dobe>\ gospod Edvard Šimnlc in sicer «o krsčansklh in moliamedanskih svctiščih v Palcstinl». Opisov?.! bo zna- menitosti raznih svetisc, razdelitev raz- nih verskih skupin in razdeibo ur glede .razvrstitve obredov, inlercsaiitnostl starih svetinj ltd. Nadalje iiredbo moha- medanskih niožej in verskih obredov v j teli. kakor tndi v»a2ali moslimov i. dr. Kdor je poslnsai krasno predavanje, Id ga je imel gospod ftimnic o islamu pred enim mesecem, ta naj nikar ne zamucii prilike obiskati tudi to nadvsc zanimlvo .razpravo, ki je v svojem bistvu precej drugačna od prve, a vendar-le vsnj v drugem delu nekako nadaljevanje prej- snje. ! JÜ(JOSLÜV. AKAOt'MSKO OL.AS- HENO ORUSTVO »MLAUOSIV V ZAGREBU. »Mladost« je staro in odlično pcv- sko drnštvo. 2e pred več nego 50. Jen je osnovala akadernska omladina na za- greb^ki univerzi pevsko društvo »Lira«, ki si je stavilo nalogo, da populp.rizira jugoslovansko glasbo in bud! narocino invest. Toda vladnim orsanom je po- stal o sumljivo in so ga razpustiii. Oniia- dinci pa so ustanovili novo druStvo pod imenom »Mladost«, ki ie nadaljevalo kulturno in nacijonalno smer ^Lirc«. »Mladost« se je vrgla z re.s mlacio- stno vnemo na delo. Od svojeffp rojstva 1900 do danes je priredila preko 40u koncertov. Posetiia je vse pokrajinc Jugoslavije in ni ga kmalu veOjega kra- ia v naši državi, kjer bi že ne pela. Leia 1903 je koncertirala v Beogradu pri- godom kronanja naScga blajropokojnc- Ra kralja Petra Osvoboditelja. Nasleci- iije leto je sodelovala na vseslovanskern dijaškem kongresu v Sofiji, ieta 1905 je koncertirala v Celju. V proslavo 5^- letnice znanega »Hlahola« jj potovala »Mladost« na Ceško in koncertirala v VLČjih mestih. V iPragi, žaribču sloviffl- ske kultnre, si je stekla glas enega naj- boljših slovanskih pevskih drušlev. Zacetkom svetovne vojne je mad- žarska oblast nstavila delovanjc »Mla- dosti.« Po osvobojenjn in ujedinjenju pa je razvila se večjo deiaviiost. V tren letih je izvela že 40 koncertov. V janu- arju 1921 je obiskala poljsko republiko in koncertirala v osmih največjih me- stih. Povsod je žela gostoljubje in prf- znanje. Sedaj napravi »Mladosu turne- jo širom Jugoslavije, pripravlju \ya pot na Angleško in Francosko. 7x v uktobru nastopi v Londonu in drugih večjih m~- stih angleških. »Mladost« uživa v glasbenem sve- tu velik ugled. Ne le domači, temvcč tu- di merodajni tuji •— češki, poljski, švi- carski — kritiki so edini v sodbi, da je »Mladost« zbor dostojen vsakega ev- ropskega podija. Zbor šteje 42 pevcev. Vodi ga pro- fesor Canič, ki ni le izboren pevovodja, temveč prav tako odličcn komponlst. Na programu ima drnštvo ižključno jii- goslovanske skladbc naših naJboljSili komponistov (Mokranjac, ManojlovIC, bersakonjovič itd.) Sokolstvo. Starina ined Sokoli. MozirsU Sokoi praznuje 28. maja svojo stiridcsetletn'r- co s tetovadbo in veiiko slavnostjo. — Mehka, sočna trata ob Savinji, z Urev- jem in slapom Trnavc od narave same okrašena, bo v log spremenjeno pozori- šče riarodnc svečanosti, ki se bo oo zvokih Mariborskc godbe slavila s> pla- ninsko veselostjo. Komur šc ne bo clo- volj godba, bajno razsvetljeno plesišče na vodi, šotori z mrzlimi in toplimi w- krepčili vseh vrst, ta bo imel svoje ve- selje na rajanju okrog ražnja, kjer boJe Sumadiuec pekel jancka. Še drugi start planinski običaji bodo vsakega gosta bogato odškodovali za majhen trud usie- ležbe. Pri dopoldanskih vlakih čakajo na Kečici ob Paki vozovi, da se bode vsakdo lahko popeljal na slavnostm prostor. odkoder bo z očmi lahko pole- tel na vrh Ojstrice. Kdor pa se ne stra- ši tričetrturnega sprehoda Crcz trate in spomladanski gozd, mahne io Kar iz Pa- ške vasi po markirani poti. Za poznejši odhod vcčernih vlakov je poskrbljeno, eas pa se še naznani. Pravi veseljaki pa sc odpeljejo z godbo in vozovi v por<- deljek zjutraj. La§ko. Samo mal odlomek iz žlv- ijenja in delovanja v telovadnici preü- očlti nam je hotel nas Sokol pretečeno nedeljo. Ta odlomek nam je pa nudil to- liuo užitka, da ostane utis prireditve ne- izbrisen ne samo pri nas, ki živimo s Sokolom, temveč tudi pri nnih, ki stoje ob strani in gledajo. Od številnih posei- nikov sem slisal le eno sodbo, da je bilo prelepo in: e'ez dve ali tri Ieta. tedaj bo nas Sokol med prvirai. -- Raznovrstne proste vale — priprava za ijubljansKi sokolski zlet — vrstile so se s težkimi vajami s palicami, rutami, cvetnimi loki, z orodno telovadbo in liavduSenimi de- klamacijami. Takele besede, polne Ijn- bezni do domovine, ogrejejo mnoRO bolj srea govorjene od nezne mladine, posebno pa v — Laskem. AH je C-udno, če nam je rosilo oko? Moška deca in naraščaj od inalega Ivota pa do čvrstm koreniakov v obrtnem naraščaju so vezliali s strunmo eksaktnostjo pod vou- stvom br. Meuflerja in Klepeja, neprc- Cttnljivih zaslug za brezhibne nastope ženskc dece si jc stekla vrla s. JerSe. Kakor vsakokrat. so tvorile na.^e uacfe- biidiic, dražesthe ftojenkc pod s. Ste- gen$c*k clirno točko naraSčaievega dnc- va. — Tudi zaključek te naraščajcve a- kademije je bil lep: naše naroclne žene Derganova, Osolinova in županja dr. Rošcva so pogostile deco z bogatimi o- krepčili. Ta požrtvovalnost nani da la- hko prebolcti in pozabiti inarsikak uda- rec iz lastnih vrst, ki ga rod! užaljcna samoJjubnost, eden naglavnih grchov v nascin trgu. Obrtni vestnik. OBRTNA RAZSIAVA V CELJU. Zvezna tiskarna v Celiu izda po- vodom obrtne razstave v Celju v spo- raznmn z razstavnini odborom reklam- uo brošnro oz. priročen vVodnik«. o razstavi. Ta »Vodnik« bo obscgal poleg Poučnili člankov iz obrti, pregleda raz- stave tudi inserate vseh jvrdk. ki se isk> ndeležc. Boluiška zavarovainica in pokrajin- ska uprava. Zadcva »Okrajne bolniškc blagajnc v Ljubljani« ali «Bolniške bla- gajne za Slovenijo v Ljubljani-/, kakor se h— nc vemo, na kaki podlagi — tudi naziva, obeta odkriti v kratkem lep škandalček, ki bo spot en dokaz vec za lahkoiniselnost, s katero so se ob prc- vratn izročale važne javne funkcije nc- ztnožnim in neodgovornim elementom samo zaradi njihovega političnega prc- pričanja. Da je v tern oziru največ zla napravila JSDS, je splošno znano. Saj so voditelji te stranke Prepeluh, dr. Le- mež in tovariši uradnike za svoja po- verieništva in zavode kar na cesti po- birali, ne zmeneč sc za njihovo kvaliii- kacijo in zanesljivost, anipak taksirajoč jih samo po njihovem trdnejsem ali sla- bejšern strankarskem pripadništvu. Na ta način jc tudi znani Ivan Kocmur pri- šel do absolutnc oblasti v okrajni bol- niški blagajni ljubljanski in, ker je ta blagajna očividno še premalo nesla, do- segel po svojih somišljenikih v pover- jeništvu za socijalno skrb, da so se ČI- sto protizakonito razpustile ena za dru- go vse obstoječe okrajne, obrtne In 1 društvene bolniške blagajne in kar čez noč nasilno priklopile okrajni bolniškt blagajni ljubljanski. Značilen je staveK, ki smo ga v tern oziru slišali od poroče- vralca na zadnjem obrtniškem sestanku v Celju: »Deželna vlada je dopustila, da okrajna bolniska blagajna ljubljanska poje poslovalnice in samostojne okrajne bolniške blagajne v cell Sloveniji, vse via facti, brez odredbe, brez zakona. Aktov ni, dejstva so tu.« Na ta način so sc koncentrirali prispevki iz cele SIo- venije za okrog 60.000 zavarovanih de- lavcev v enih rokah, prispevki so se zviševali, kakor je to želel gospod Koc- mur, dajatve pa so se le za malenkostl zboljševale, računskega zaključka no- bena predstojna oblast ni zahtevala in famozni ravnatelj je z zatipanim denar- jem razpolagal, kakor se je njemu prav zdelo. ne da bi nni kdorkoli skrivil Ie en las. Vse kritike in zahteve obrtnistvn na ncStetih shodih so ostale do dancs brez resitve; če je kdo bil preradovc- den in je hotel vpogledati blagajnično poslovanje. ga jc Kocmur pognal skozi vrata. Med tern pa so se nastavljali v »centrali« in poslovalnicah nešteti tie- sposobni dementi, Id ne znajo niti šte- vilk prepisovati, so se nabavljale nepre- mlčnine in kupovalc premakljivosti brez vsake potrebe — samo na Kot»- murjevo povelje in razieljevale nagra- de, da je bilo veselo. Danes je ta okraj- na bolniska blagajna v posesti 2 tako- zvanih sanatorijev, gradi v Ljubljant 35-miljonsko palačo, ima lep avtomobil za nad 200.000 K, si vzdržuje stainega šoferja, je za lansko leto izplačala bale blizu pol milijona saniih nagrad, plačuje za uradništvo mesečno prilično toliko: pri tern pa obrtniki in delavci pravijo, da je bolniško-zavarovalni orispevek za-nje od vseli davkov največji, m ni kritja za potne stroške, če zapušča rev- ni zavarovanec po prestani bolezni bol- tiico. (Opomba: V slučaiu bolezni pa do- bi tako podporo, da ž njo ne more nc žlveti ne umreti!!) ~ VzdrXimo se za danes nadaljne kritike, čeravno nam u- hajajo bridke besede, le to moramo kon- statirati, da se vse to vrši z vednostjo pokrajinskega namestnika c. minlstra iiribarja, kateri je bil opetovano pozvaa na odpomoč tako od obrtniških kakor od delavskih organizacij, in da Kocmur še vedno ravnateljuje po svojem v tej bolniSko-zavarovalni centrali. čeravno je 7/,\ blagajno že davno postavlien dr- žavni iipravitelj in čeravno .ie zoper Kocmurja uvedena disciplinama prs- iskava, ker na tern aktu sedi baje go- spod pokrajinski namestnik. Upamo, da se bo v kratkem malo intenzivncjše ne- go g. Hribar interesirala za to »centralo« osrednja vlada. Sestanek volllcev v pridobnlnske priredbene komisijo. Z razglasom finan- Cne delegacije od J9. aprila 1922 se Je odredilo, da se ima jo volitvc v pridob- ninske priredbene komisije, ki so bile razpuščene meseca januarja 1919, zopet izvršiti. Volitve so se dolocüe na nede- ljo dne 28. maja 1922. Mesto Celje voli v I. in 11. razredu skupno z ostalimi kra- ji slovenske Štajerske in Koroške 2 ozJ- roma 3 člane, v III. in IV. razredu po 2 člana komisije in v vsakem razredu po ravno toliko namestnikov. Voli se za dobo 8 let. Iz ten podatkov je že raz.- vidno, da je velikc važnosti vprašanje, konui naj volilci zaupajo zastopstvo svojih interesov. Volilno pravico ima vsaka oseba, kateri je bila dne 1. okto- bra 1921 predpisana obča pridobnina, tedaj pred vsem obrtniki, trgovci in In- dustrijalci. Da se postavijo euotne kan- didatne liste, sklieujeta Občeslovensko obrtno društvo in Slovensko trgovsko društvo v Celju sestanek volilnih upra- vičencev iz mesta Celja in okoliša celj- skegn okrajnega glavarstva za nedeljo dne 21. maja 1922 dopoldnc ob 9. url v nialo dvorano celjskega Nar. dorna, kjer se bo tudi razpravljalo o velikem po- menu volitev za pridobitne sloje. Vab- ljeni so vsi, ki se za volitev intercsjra- jo; predvsem je želeti velike udeležbe iz Celja in bližnje okolice, kjer je števi- lo volilnih upravičencev izvanredno vg- liko, zastopani pa nai bodo tudi zunanji okraji vsaj po svojih organizacijah, oa si zasigurajo dobre zastopnike. Jugoslovanski gasilec. Prostovoljuo gasiino društvo v Slov. Blstrlci naznanja, da priredi dne 2. juliia proslavo 50-letnice obstanka svojega druStva. Vsa bratsk,i druStva Stran 4. »NOVA DO B A « Stev. 57. prosimo, da ne prirejajo na omcnieni dan nikakih veseiic, teiuvee se udelcže v najveejeni številu naše pros'ave. Za pdovično vožnjo na železnici bo po- skrbljeno; poscbna vabila sc še razpo- sljejo. »Gasilska župa /alska« je sklicala redni občni zbor na dan IS. jmnja-tl. v Rotf. Slatino povodom proslave 40- lot- nice ondolnega prostov, gasiUrega m . reševalnega drustva ter vabi vsa vela- njena društva k polnoštevilni udeležbi, da bode ta skupščina zajedno velieasten gasilski tabor slovenskega gasilstva v tem svetovnem zdravilisču nuše lepc . SJovenije, kateri naj nadki iliuje lanski zvezni tabor v Zalcu. Vožnja po vseM progah drž. in juž. žcl. je poiovična. — Vozovne legitimaeije razpoštlja slatin-' sko društvo. Posebni vlak bu vozil po- noči na Grobelno k zvczi proti Ljubljani in Mariboru. Kdor še ni videl tega bisc- ra naše domovine, naj pohiti gotovo tja! Odnescl bo iz Rog. Slatine najlepSe spomine. Konečno sc naznanja vsem člaiiicarn, da bo tkalnica stkala veCio množiuo platiui za delovne oblckc in ga bodc še nad 600 m na razpolago. Turistika in sport Borba za prveustvo v nogomecu . med A. S. K. Celje lu S. Š. K. Celje. V nedeljo sta sc ASK in SŠK borila na glaziji za prvenstvo, kljub ieiim, da jc deževalo do dvcli popoldue, kljub b'.aiu in lužam po igrišču. Sodnik Hrast se. ie izjavil prcd igro, da se borba nc bo vr- siia, ne vem, zakaj je potem nekako pr>- silil k igri, čeprav io bil slovenski Šport- ni klub proti in kakor sem pozneje zvc- del, v začetku tudi ASK. Ob takih »«- godnostih« bi bilo pae mogoče igrati kakšno prijateljsko tekmo, nikakor pn ne borbe za prvenstvo. Igralci so bill vüi pokriti z biatom, vsi premočeui, vsl do skrajnosti izmuceni. Atictiki so iM'ratl . z lepo kombinaeijo, iriočno ¦ discipliuo, , pred golorn pa so veekrat odpovedali. Sportni khib sem že vidci v nekaj tek- mali, pa tako lepo še niso igrali kot pn tej borbi. Več niso inogli storili. BranUt so so do skrajnosti, napadali s kombi- nacijo, kakršne Se niscm opazil pri njili, nekajkrati srcčno prodrli, toda v inza.ii so tako lep -predor lie more uspeii. Kar je delal Ratajc, bi presegalo moei nai- boljšega gohnana. Videti je bilo, da jc igro živel, vsega se ji je dal, padal v b]a- to in Inžo, samo, da je rešil icol.. Ij?ro su dobili Atletiki z 3:0. Enaisimetrovkc ni- sem razumel, še sedaj ne vein, kako je prišlo do nje; ravnotako mi je bila nc- jasna kazcn pied drugin» golom ..... va- radi roke, ko je vendar priletela žoga Božiču v hrbel. Dva sola iiua na vest! sodnik firast, ki. sü ui. izkaz.il. I7riit Do pi si« AMERIKANSKO PISMO. St. Louis -Mo., 27. apv. YKl. Uredništvo, »Nova Doba<, Celje, Sloveniii). Cenjeni gospodje! Prcjel sem že več Številk >Nove Dobe« in moram priznati, da se rni list jzredno dopade. Vidirn, da sc odzivale duliu časa in si. prizadevate dati ljvicv- stvu Cesar toll potrebuje — izobrazbe. Bivani že> 22 let v tuieni svetu. Po- lovicu tega časa sem prebil v ni/nüi krajih šjrom Amerike. V Ceijn sem tnl zadnjikrat leta 1910, luunreč pri S7. ueS- polku. Jaz niseni tukaj v nobeui slovenskl naselbini, ampak sem nekako ntopljen v morjii ogromne večine Amerikancev, Angležcv, Nemcev in nekaj Celiov. Slo- venca že niscm videl nobencga najmanj kake štiri leta. Vendar se jiisem doino- vini popolnoma odtujil. Še zmiraj rad berem kako slovensko knjigo in če slii- čajno dübim v roke list kakoršeu je Vasi in vidim, da se moja nekdanja domovir.a probuja iz večstoletne teme, se zmiral razveselim in želim še cnkrat obiskatl niojo nckdanjo domovino. Kakor vidite sem še zinozen tndl vsaj nekoliko slovenske pisave; to vse Kotovo znači, da sem ohranil domovlni blag sporiiin kljub dejstvu, da so me razmere nekdaj prisilile oditi v široKi svet. Dasiravno obvladam več jezikov kakor niaterinščino, so se ljudje venüar Oudili, ko sem bil leta 1910 doma, da sem govoril ravno tako gladko materul jezik kakor tisti, ki niso nikdar dom za- pustilü l Posiljain Vam dva dolar.ia kar je nekako zdaj 1.43 dinarjev; to no porav- nalo mojo narocnino za nekaj Oasa. Oprostite, da Vas opozorim na ne- piavilni naslov, vsled cesar list nereano prihaja. Amerikunski naslovi so siccr enolični kdor jili pozna. vendar so nc- katere okrajsave, katere sc zdijo tarn lindem kot odveč, važne. lmate n. pr- m« ovitku: St. Lois, Md. pravilno pa jc St. Louis, Mo. Ali veste. da ta rnajhen rair- loček pomeni razloček v daljavi več ko 1000 milj —? Okrajsava Md. pometit državo Maryland in ker jc v Ameriki več mcst in krajev istcga imcna, gre Vas list najprvo tja, od tarn na osrednjo poštno direkcijo v' Chicago in turn i;n navadno korigirajo in »aslovijo St. Louis, /VIo., to pomeni državo Missourr. Pri menr je to bolj lahko. ker je rnoje imc v trgovskein registru in ker dobi- vam poštne posiliatve vsak dan; alJ ljudje. ki niso dobro znani na posti, do- stikrat vslcd takili pornot sploh ne do- bijo pisem. Torej pomnite: te maihne okrajsave pornenijo raznedržave in so torej velike va-žnosti. Na primer: N. Y. pomeni državo (ne mesto^ New York. N. J. pomeni New Jersey, N. H. NTew Hamplishirc. N. M. Mew Mexico; N. r>. North Dakota; N. C. North Caroline, Colo. Colorado; Cal. California; Me. Maine ltd. Vseh držav je 4S, vsaka inia. p:otove okrajsave in dostikrat Je Ttr/lika' navidczno zclo majhna in brezponicmb- na, vendar zelo važna. Mo. —•¦ Md. prva je tukaj Missouri, druga Maryland, pa južno od New Yorka ob atlantskcin." morjn okoli tisoč milj od tukai. ^ spošlovanjcni t7. Soi-i». Borza 19. maja 1^2. Wien 2.82—2.84, Berlin 94 <*, Buda- pest 35.20-35.60, Milano H.2S-. I4.;>{). London 12.24—-12.32, V)olar -T7, P;«ris 25. Praga 530-534, Zürich 52.5 _. =*. Projnci precej majheii, 'ker jc vse pod ulisom sklepanja novet;-.i ^osnjila. Naša krona v Zurichn 1.87. Dneirns ksr-c i. Ofiiasi za sedeže aa iribuital« o pri- liki poroke Nj. Veličanstva kraUa. ?a Slovenijo je fribuuskih sede/.ev, katerin je |c siOOU, rezerviraiiih skupno 1571. Ta tribuna ba stala ob.Pančičcvcm parkn (na Kraljevem trgu nasproti beograjskc univerze). Sedeži so razdeljeui sledcCc: 1. Lože žt. 1 -55, v.salca po pet mcst, skupaj 275 sedežev; cena za sedež 90 Din. 2. 1. in II. red, sedeži od I - 324; cena za sedež 70 Din. 3. M.-VIU. reu; v vsakem redn po 162 mest, skupaj to- rej 972 sedcžev; cena za sedež 60 [Jin. Kdor želi naročUi katero teh mest, mom lo ob sočasnem plačilu prijaviti pristoj- Hüinu okrajiiemu giavarstvu (mestnemu magistratu) naikasneje do IS. maja t. 1., da se more vrsta in število sedežev pravočasno javiti. Okrajno glavarstvo (inestni magistrat) izstavi naročniicom legitimacijo, brez katerf v-;fnn n:i iril.it- no ne bo dovoljcn. Stanje grške princuzinjic t.:uzaücie brezupno. l^o poroeilili,' ki so prispeia 18. maja iz Aten v Beograd, je zdrav- stveno stanje soproge grškega presto- lonaslednika, princezinje Rlizabete, kn- tično in je vsak čas pričakovati kata- strofe. Vsled tega se že govnvi o prelo- žitvi poroke našcga kralja, ako bi prln- cezinja uinrla, se bo poroka odlozila ?n sesL tednov in se bo tudi potem vrsi'a 1c kot intiinna rod'bitiska slavnost. Zato pa bo potem kraljevo krona nie, ki sc bo vrsilo po končanem žalovanju, tem bolj slovesno in združeno z vsenii pri- icditvanii, ki so bile nriiiektirnne za slo- vesno poroko. Ljubljanski ohčiusui >vct ra/puscen. Minister za noiranje stvari jc y smislii novega zakonii o obcuiskih voliivah v Sloveniji odobril razpust obcinskes;a sveta v Ljubljani ter se bodiv uovc vo- litve izvršilc v smislu S 34 rovejia obC. ¦ valiincga rcda in nn podlaj;i novih vo- lilnih imenikov. Za oti'osko bohiico kmliice Marijo so prispeli sledeči prispevki: W. Freuncl Maribor, 20.000 K; Kolo jugoslovansklli sester Celje, 4.000 K; sola Kuse 4.040 kron; jilavna posojilnica in hranilnica Sv. Lcnart 'Slov. Oorice i.OOO K; sola Sv. Jakob v Slovenskili (ioricah 1.716 kron; sola Sv. Marko pri Ptujti 480 K; sola Lcitcrsbcrg-Krčevina 2.160 K; Hranilnica in Posojilnica v Koprivnici 40 K; sola Pobrežje 144 K; dcška oko- Jiiku tiiiii l.?0 K: ohcinski 'urad Ziberci pri Apačah 540 K, dcska sola 'i'r- bovlje-Vodc 107 K iti deVli<;ka sola Trbovljc - Vode 260 K. Casuikarska vest. 18. tin. jo izsia v Mariboru prva stcvilka »Narotlnega ii- sta«, glasila Demokratske siranke za mariborsko oblast. Urednik jc L. Ve- koslav Spindler. Z »Narodniin listom« se je siwjil v Pruju izhajajoči -Piujski list< . Sokolsko društvo Teharjc pri Celju yabi vsc Clane in članicc na redni ohcni zbor, ki se yrsi v nedeljo 21. tm. v ko- stilni brata Stigiica ob 3. uri pop. Odboi. Smrt solčavuKesa pušeavnlka. V Solčavi v Savinjski dolini jc Tiedavno iimrl 86Ictni starCck, ki jc bil zanirmv. original. Naučil se je tarn čiiati in pisatt tcr precej dobro tudi nemščine in latm- šeir.e. ;IJrebival je dalj časa v neki skai-: ni votlini, kjer jc imel kemicni in zdrav-' liiški »laboratorij«. Ko rnu jc bil nckoc v njegovi odsotnosti uničen njegov la-i boratorij, se je preselil v neko bajto oo izlivil Savin je in Jezerc. Bil je zelo ne- ziuipljiv. zlasti šc proti tujcein. Kakor sc poroca »Taboru«. je svojo smrt po- novno prorokoval popolnoma zanesljt-; vo pred leto dni in tudi tik pred snirtjo, ki jo je napovedal »čcz tri dnic| kar se jc' tudi spolnilo. Lnako je se prerokova! smrt svoji ogluseii ženi. In res! Oh tctr- im" po njegovi smrti so naSli utopljeno tudi njegovo žeuo. Oospod /upnik je tc- niu origiualu odrekcl ecrkveni [»ogreb, ker ga niož ni poklical na /adnjo uro in ker baje že več let ni bil pri spovecii. Pokopali so ga solčavski kmetjj na bia- ftoslovljenem pokopaliJču vkl.iub ?upni- .kovi prepovedi. fJnodnevni tečaj za zaiiruuje skoii- ljjvcev In boleztii sadtiega drevja sc vr- si ua državni viharski in sadjarski soli v Mariboru due 17. junija tl. Prijave za tečaj, ki ic brezplačcu in se zaene 'ob 9. uri, je vposlati ravnateljstvu Sole naj- pozueje do 15. juuija. Lovci, na noge! Koncein tega mesc- ca pride na dražbv")1 iovišče obeine Ma- rija Reka. V lovisču pade lerno 10.....20 srn in srnjakov, vec petelinov, mnogo zajcev, lisic in piav u^.ock-n je revir tu- di za ierebe-. V sredmo lovišča se je niogoče pripeljati iz St. P vozon> au avtom. Ker tii rcsnih ii.., ;¦.¦-•» oi se dobilo lovišče po ccni. ' Spremeinte v politic»] »ptavj Sio- venlje. Minister za notrauje stvari Je podpisal sledeče izpremembo v poliüöiu upravi Slovenije: Vodja okr. ^lavarstva v Brežicah dr. Koropec je premeščen v Prevalje; vodja okr.' glavarstva v •Prevaljah Kikl je premeäcen v Crno- melj; Gregoriu iz Crnomlja v ßrezicc; Kopač v Konjice. Vodja okr. glav. v Konjicah Trsteniak je pride!jeu pokra- jinski upravi v Ljubljani. Vodia tkspo- ziture v Mozirju Sešek: je promeSčen v Novo mesto. Vihar ic imenovan za vlaa? n.ega la.mika in prcmcšcen \z Slovenj- gradca v Mozirje. Dopotovanje inozemsklh dclavcev. Ker se vkljub raznim opominom se venomer dogaja, da nekatere tvrdke kakor tudi posamezniki dobavljajo raz- ne inozemske specialiste-delavce na provareji uaCin v Jugoslavijo. dru^i pa vlagaja prošnje *a potno dovoljenje le- tch pri policijskem komisariiatu in dru- iiili oblastili, opozarjanio ponovno ns odlok pokrajinske uprave za Slovenijo st. 19.040 z dne 31. avgusta |(^]. l{i c'°- loča, da mora vsakdo vioiiti prosnjo za »jotno dovoljenjei itiozemskili delavecv (opremijeno s kolko/n 2 I >in in 5 Din ra ¦odgovor) edino le pri drz. borzi dtia. Tisti, ki bodo še naprej prekoraCevali te določbe bodo kaznovani kakor predvi- devajo tozadevne deločbe. Drž. boi?:c dela v Mariboru, Stolmi ulica 4. Prijave delodajalccv (industrijska podjetja, trgovci, obrlniki. bauke itd.K Kljub večkratuem opozorilu posainezua ind. podjetja, trgovci. obriniki, bar-Ue itd. ue prijavljajo pri -podpisanem iiratiu pcostih mest delojemaicem. mti ne na- znanijo, ec odpuste več ko 5 delavecv naeukrat. Ker se -prestopki v tern vedno miiože, opozarjanio ponovno na dolo- eila, da mora vsakdo prijaviti prosta mesta delojeinalccm vsake vrste pri .podpisuncm uradn. Kdor sc bo vnaprcj ravnal proti tcmu, bo odslej prijavljcn brezobzirno pristojni ublasti, da uvede proti njeinii kazensko jvhstopanje. \)xf.- borza dela, Maribor. Stohv.i nl. 4. Dircktni ylak JVSaribor-Becgrad. Po spreincnjenem letnem voznem redu vo- zil ho od I. jimij:) daijc direkten osebm vlak Maribor-'Jeognui in nazaj. V!ak bn vozil vsak da;i ter ho s tem «streSe- no res uujni potrcbi ccne in hitre zveze naših krajev s prestohco. Sedemstoletnica padavanskegn vseučilišča. Te dni so se vr^i'.e v Pada- vi velike svečanosti povodom sedem- stoletnice padavauskejja. vseučilišča. Pri svečanern snidenju vseh zastopstov italiianskih in inozemskili vseucilisj se je tudi tržaSka trgovska sola poklouiJa padavanski univerzi v itnenii novih po- krajin. Nas zanima to vseuciliSee, ker s*; je v svojein casu iz^olalo inuo^o Slo- veucev na tem zavodu. Trockij niilijjouar. Ustonska agen- cija iz Revalja poroca, da so se na sej! osrednjesa izvrSilnega sovjeta dogodUt biirni prizori radi odkritja encga naju- glcdnejših elanov, Sarikova. Odkril je, lia sc jc vojni komisar Trockij obogati! za vcč kakor 30 milijonov zlatih . rub- Ijcv. Trockij se je skušal opraviciti, to- da brezuspešno. Srrela uh\ki dclavca. V Mavhinjah na Krasü je med nevihio üdarüu streia v neko hišo, katero so ravno popravlj:«- li. riden izmed •dclavcev, Josip Coljan« ostal na mestu' mrtev, drugi pa k bil le oniamljen. Colja je bil sele par meseccv noročen. Zagonetna ssiiri. V kicti poslopja Jadranske banke v Zagrebu so naSli ¦n:rtvcga delavca Alojzija Beisaka, rn- doin i/ Ptuja. Na glavi Je imel težko fir- no. Vendar pa doslej še ni dognano, je- li Belšak ponesre0(l dularjcv, to }C okoli ffl tisoč našili kron ali preko dva inilijona poliskih mark. Ko je žena pisino prebra- la, ic postalu tako (xbupaua, da se jc o- besila. Dame s pisaniml lasmi. Pred lon- uonskiin sodisčem se jc odigrala vesela in zabavna razprava. Neka daiiia si ji- zclda bolj svctle lase. Šla ie k brivcu. da ji prebarva lase. ßrivec je ta posei i veseljem prevzel ter ga vestno opra- vil. Daina je dobiia svetlejssc lase. Toon polagoma so pričcli dobivati lasje raz- licne barvc, tako, da jc bila dama skorai čisto pisana in da se jej jc vse smejalo, kjer se je le pokazala. Dama je tožiia za- tegadelj brivca za odskodnino. Brivcc je vsako krivdo odlocno odklonii tcr n;;- vedel za dokaz celo vrsto darn, katerlm je z naJveCjim uspehom pobarval lase. Dasi so dame, zaslišane kot price, med smehom občiustva potrdilc brivčcvc navedbc, mu ni pomagalo in jc bil o^- soitMi plaCati domi odškodnino. Stev. 57. »NOVA DOBA. Stran 5. Mednarodno razstavo psov vseh praem pod pokroviteljstvoin Nj. Viso- ča^stva kneza Pavla prircdi Klub lju- biieljcv ptičariev "a ljublianskem vzor- čnem sejmišču letos o Binkoštih. Ra*- stava ie pripoznana od Zveze psoslov- cev in se prične 4. junija ob 9. zjutraj in se konča 5." junija ob 5. pon-oldne. Raz- stsivc sc udclcžc lahko vsi psi in iz vseh kTaiev. Prijaviti se ie treba do 2S. maja ti. ori razstavnih tainikih. ti. pri g. Rado Hribar, Ljubljana. Zaloška cesta 14, ali dr. France Lokar, Ljubljana. Sodna uli- ca 11. Prijavi se lahko vsak na navadni dppisnici (navesti mora imc. s pobarvo in pasmo psa, dan in kraj Dolcženja. pri cistokrvnih tudi ime starišev in števiiko rodovnega lista) ali pa na prijavnicafl, ki se dobe pri omenjenili tajnikili 'n kJubovih zaupnikih na deželi. Vsak pes se mora razstaviti v splosnem razredu, lahko se pa razentcKa v liilaclinskem, ce ni še leto star. Kdor inia osa in pslco iste pasme, ju razstavi lahko v razredu .»arov; kdor ima dva driu: k drusemu • spadajoča psa istega spola, .in naj raz- stavi v razredu skopč; kdor pa hoee razstaviti vee kot & psov skupaj, jili naj r-ijavi v skupinski razrcd. Prijavnhia, •Mtero je trcba vposlati (položnicc so ¦ia razpolago!) obenem s prijavo, znaša ••^i psa 5 Din za razrcd, za vsak nadaljni razred 3 Din, za razred parov 6 Din, za skupinski razred 20 Din. Psi bodo raz- stavljeni na suhih. pokritili prostorih. Sodili jih bodo avtorizirani domaOi in luji sodniki. Za vsako i>asmo so doloee- na tri denarna darila razen plaket in ¦priznanic. Vodstvo razstave bo nadzo- rovalo pse v vsakcm oziru in poskrbelo ¦Ui željo tudi za njihovo hrano. Pripo- niinjamo. da se je udcležilo lanske raz- stave psov v üradcu nad 500 psov, in prkiakujemo, da bo tudi v našili krajih ¦odziv casten. Iz BeograUa je že prijav- ijenih nekaj psov. Natančna razstavria določila objavi prihodnja štehilka »Lov- ca«, ki je že v tisku; na /eljo jih dopo- šlje klub interesentom brezplačno. Na is tern prostoru kot razstava psov se bo v_rJiia Jst°časuo razstava roicovja. DRUŠTVA —iv^iLFzrNRÄVNi PREROD! V zadnji štcvilki »Preroila< čitamo. Našim šolarn se očita, da poinijo ie preveč samo glavo, srce pa zanemarja- jo. Mladež pač poučujejo, prcinnlo pn vzgoiujejo. Skrbeti inoraino, da društev naših ta očitek ne bo zadcl! Izobraževalna se iinenujcjo naša društva. Izobrazba ali oinika pa je dvoj- na: umska in srčna. Izobražati samo urn, poJniti samo glavo, — je cnostrai:- ska izobrazba. Clovck lahko veüko ve. Pa je pri tern lahko zelo surov, brezsr- een. (Ali ni ined »iiitelteenco« veliko surovosti?) Olavno za cloveka ni. kaj in koliko \c anipak kako živi. Srce pa smatranio za ogniiščc in srcdiščc življeuja. Srcna izobrazba ima prednost prcd umsko. Zato prava izobrazba nikakor ne sine zanemarjati srca. Ni treba, da smo Slo- venci narod ueenjakov, trebu i>a je. iJa smo nar-od poštenjakov! S tern imajo naša društva odkaza- no svojo smer. Narod blačiti, narc^ žlahtniti, narod dvigati iz blata strast;, to je njih plemenita naloga. Posebno zdaj po vojski, ki je Ijtidstvo pahniia tako globoko v nravni propad, bodi to posebno njih poklic! Delo za nravni prerod nuroda sc je pri nas pričelo na celi črti. Društva morajo tukaj vmes posečf in to stvar krepko v roke vzeti! V Ljubljani in v Mariboru so imeli velik. celodneven shod za nravni pre- rod. Zdaj se mora odzvati cela dežela.» Po vsej domovini naj odmeva glas: Dvigniino se! Vojsko pijanosti, surovo- sti, razuzdanosti! Napravimo konec na- si sramoti! Iz tch razlogov prosimo in pozlv- liamo vsa društva: 1. Sklieite v kratkem — če mogoce še tekom majnika — povsod društven! shod za nravni prerod! Na tern shoiiu naj bo najprvo vsaj eno prcdavanjc, potem pa temeljit razgovor, kako bi sc društvo te naloge lotilo. Člani sami naj se oglašajo. naj svetujcjo in predlagajo, kako bi se moglo v domaeem kraju, fan, občini, omejiii pijaneevanje. kako u- krotiti pijance in razuzdance, kako v redu držati gostilne (policijsko uro), ki je sami ne poznajo, kaj bi niogli stortti zoper noro ponočno rogoviljenie in pre- tepanje. kako preprečitr ostudno, po- sebno italijansko prcklinjevanje, kako se po robu postaviti vsakemu ostuc'nc- rnu in surovemu govorjenju povsod: v drnžbi, na cesti, gostilni. po tovaniah in delavnicah, posebno po železniških va- gouih. Vsi stavljeni predlogi naj se zapl- ^ejo in ta zapisnik hrani, da se vcčkrat prcgleda. v koliko sc izvršuje! 2. Vsi društveii! člani naj se temu delu posvete. Ker pa vendar vsi re inn- rijo vscga v enaki meri dclati, naj se izvoli v vsakem dništvu še poseben odsek za to. Ta odsek na.i se kratko 1- menuje »Prerod«, ali kakor /c. V ta odsek naj se volijo najtbolj pozrtvovalnl in pogumni člani. Odsek naj si izberc naeclnika in tajnika. Ta nai ima imenik vseh elanov odseka in naj jifi I'lice več- krat k seji. Pri scji naj se poroea in pre- trcsa, kaj se je v tern oziru že storilo in kaj se ima še storiti. 3. Vsako društvo sktipno in vsak član zase imej gotovo naročen »Pre- rod«. Važnejšc, praktične reči naj sc pri društvu skupno glasno prebero, naj sc nanje opozarja, in ua podlagi tega naj sc vselej vrši potern ra/govor o tern, v koliko se to tiee vašega kraja, in kaj se ima v tern smislu pri vas storiti. 4. Da dobimo malo vpogleda, če in koliko se dela v tern oziru, na zato. da ZVEZNA TISKARHA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL1 IivrSuje vsa v stroko spadajoča dcta najhitrcjc in p0 dnevnih cenah. Izd«- luje vse tfokoviue kakor: časopiajc, trgovske, Solske in uradnlSkc tiskovin«, knjigc, cenikc itd. do najumctncjSega barvnega «ska. :::- NajboJjc urejena KNjIQOVEZNICA larvršuje hltro in solidno knjigovcška dela od itajpriprostejSe do najfinejSe 111111J izpeljave ninn •se tudi drugini da pobuda za enaku delo, porocajte o teni delu v liste! FJoroca]te ali v svoje glasilo ali v »Prerod*, all v katerikoli list, kjer bo doseglo svoi na- nien. Najprej porocajte o shodu za nrav- i ni prerod. j>otem pa o nadaljncm delu! Prcdvsem naj se seveda strogo pa- zi, da drustvo samo nikoli ne bo dalo povoda, da bi se prekoračile meje trer- nosti in dostoinosti. Vse društvene pri- reditve z izlcti vred nai se vrše kolikor lnogoče brez alkohola in izven gostilne. Veliko in krasno nalogo Vam s tern odkazujemo, društva na§a: iiravno prc- roditi naš narod. Ali jo spreimete?... Na delo plemenito! Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. i Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta upo- rablja že 25 let prijetno dišeči Feller-jEP „Elsefluid*' kot KOSMETIKUIH za nego zob, zobnoga mesa, glave, kor dodatek k vodi za umivanje, kt>r je radi svojega antiseptič- nega in čistečega osve- žujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa Je mnogo moč- nejši in delujoči kakor pa Francosko žganje in naj- boljše sredstvo te vrste. Tisoče pri- znanj. Z zamotom in poštnino za vsakoga 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 72 K Za prodalaloei 12 dvojn. ali 4 spec, steklenice . . 300 K 24 » » 8 » 5> • • ^70 K 36 » » 12 » » • . 800 K POŠTNINE PROSTO na VaSo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PR1MOT: Elsa obliž za kurja oCesa 8 K In K 12; Elsa mcntolni klindC 1G K, Elsa posipalni prašck 12 K, Pravo Elsa ribje olje 80 K, Elsn voda za usta 18 K, Elsa kolonska voda Ü0 K, Elsa šumskimlris W) K, Glu- cerin 10 in 60 K, Lysol. Lusoform 48 K, KincSkl Ca\ 4 K, Elsa mrCesni praSck 16 K, Strup za podgane in nilši po lti in 20 K. 4 EUGEN V. FELLER, lekaroar STUBICA Dolnja, EJsa trg St. 356, HrvaSko. IETIKA! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Počnik ordinira z izjemo torka in petka v St. Jurju ob j. I. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja priti, ozdraviti. Lepa» črna, nova sviia za obleko se poceni proda. — Vpraša se v trgovini stekla in porcelana v Prešernovi ulici št. 4. Štev. 99/22. Razglas. Na podlagi obvestila komande celjskog vojnog okruga Pov. br. 16 z dne 11. januarja 1922 se opozarjajo vsi obvezniki, kateri so poklicani za 22. maja t. 1. k naboru, da bode vsak, ki bo prišel pijan, kaznovan s 25-dnev- nim zaporom, katero kazen bo imel nastopiti po odsluženi vojaški dobi. Mestni magistrat ceijski, dne 4. maja 1922. Župan: Dr. Juro Hrašovec !. r. Štev. 1629/22. Razglas. Na podlagi obvestila komande voj- nega okrožja Celje Pov. br. 593—1, I od 19. maja t. 1. oz. naredbe koman- danta dravske divizijske oblasti Pov. Dj. br. 2853 od 8. maja t. I. razglaša: Vsi dijaki rojstnega letnika 1894, kateri so bili na »Solunski fronti« in bivajo v območju mestne občineceljske. se pozivajo, da se osebno zglasijo na mestnem magistratu soba St. 9 v svrho vpisa v seznam dijakov iz »Solunske fronte« najdalje do 23. maja 1922. Mestni magistrat ceijski, dne 4. maja 1922. Župan: Dr. Juro Hrašovec 1. r. rr I oo DR. BARTH, CELJE, MILISTAN ordinira zopet v ženskih, kožnih In splošnih boleznih vsakl dan od 11 do 12 ure in od 3 do 4 ure. V nedeljo samo dopoldne. Dober nesvet za izborne prvourstne kranjske klobase, ki jih nudi vsem gostilničarjem, izletnikom in ljubiteljem istih samo edina špece- rijska. ttgovina 543 2—1 flNDHOLENC, Kralja Pitra 1.19, IEL1E. Dežnik zamenjal se je pomotoma v nedeljo, dne 14. tm. v lekarni pri »Orlu« na Olavnem trgu ter se prosi dotičnega, da prinese za- menjani dežnik vstanovanjeDolgopolje St. 9 gdč. Marija Hren, kjer dobi svojega. ua proda j 5 5412~1 Dva kompletna izlcžbena okna in vhodna vraia, oboje z železnirni obločnicanii na ko- lescih za zapiranje. Vpraša se: »Zlatarka«, Qledaliska ulica 2. §osp. svetniku Ovan-u 'Bette kmctijsHa sola i> cS/, Jurju TCao Vam učifetju, fioji nas podiie u gospodars&ompogtedu i nacif'onatnem radu, mu česti- iamo Mao njegovi učenci iz Datmacije svof Jmendan. Vafmafinac Krajevni rcperaforij za Slovenijo izide v pritiodnjih dnevlh. Isti obsega vse kn*aje v Slcveniji in Prekmurju z do- datkom slovensko-n®mško-madjar8kim besedilom krajev. Ker naklada ni visoka, prosimo, da nam vsi interesenti takoj javijo svoja naročila, ker pozneje knjige ne bo več dobiti. — Cena knjigi je 40 Din. — Uredništvo »Adresarja za Slovenijo« v Ljubljani, Sodna ul. 5. 542"2— Trgousfii sotrudnib špecerijske stroke, dober prodajalec, prva moč, se sprejme. 5323-1 Ponudbe na: Miloš Osetf Maribor. Stran 6. »NOVA D O B A « Šrev. 57. BstanouljEna 18Bf. Hranilnica mestne občine Celje V IastB.1 palači T>r»i 3kolodhirox»ii. UstanoDljena I8B?. 52-19 O IS BO s» o B. s Cm Stanje bramilnih viog K 35,0^0.000« Vrednosf rezervnega zakladat K 8,000*000. i s ro —n O na" C < HRANiLNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankani brez- pSaCno na razpolago. Rentnino plačnje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi v uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne pnpirje, uložne knji- žice i. 1. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednoslnih papirjeu itd. Izor- šu|e za nje tudi inkaso in druga denartia opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in prompino. Posojlla vseh wrst pod naiugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasiraifla in sfrokounjaški nasueti u useti denarnih prašanjih. Regitttpow« ftircsöStv*m in «tatwoena sadfugazom.zav. ff^tfiilll "LASTNI DOM" Spreiema liicaniine «loge in sih» ©bpeatuje po 41/2°/0 ^tl^a |n po| g od sto, prota odpovedi (5%) pet od sto. Mehanična delavnica Dragotin Res CeBje, MlaribaB*ska c. II. Popravila motorjev, koles, pre- cezljsklh strojev, vu!ganlziran?e plaščev \n zračnic, prodaja Istih ter vsa v to stroko spadajoča del a. Naročila se izvršujejo hitro in po zmernih cenah. 3—1 ! ttej ki fflorite niBksandrova c 57 Telefon 88 Trgowina drv, premoga, sena, | slame, Krompirja, fižola, xita \ in druQjih dežclnih pridcKkov. , Brzojav: Andrej Oset Wlarohor. ' HazširjajtB „Hobo Dobo"! Vaša žella imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolniena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke S"WktMLer». Prihs'anite si popravljanja in tudi jezo. Najflnejše ure iz nikla, srebra,tula, zlata itd. Naročne ware. 228 13—1 Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana šl. 903. Pošljite samo 1 dinar za stroške, ako 2elite, da se Vam pošljc brezplačno veliki katalog. ^aztianllo* Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo & Hlotentet in slatsmllif v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—12 franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Obi. konc. posredoualnica ^ za promet z realitelanii: CEL3E Hralja Petra t. ZZ GEL3E Posreduje pri protSaji ozir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, vclikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45-- 2 Kupim vsako m^cžino orehoüega lesa stoječ, posekan ali na lisičaste dcske rezan. lstotal. HJgersperger, Celje, Aškerčevau.4. Gozdsii m deiavci pridni, 12—16 mož, za izdelavo hlodov, drv za kurivo, hmelovk, oglja itd. se isoejo. Fotpsbni žSuež po cenah ns debelQ u zalogl. Ponudbe na »Veleposestvo Boštanj, pošta Radna, Dolenjsko.« r 99104-3s ogiejfe si mamifaSžmme frgovino Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na & •:•;< in d©aui©Sb0 Dospela je velika množina inozemskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Prodajalko prvoivrstno mannfakturlstlnSo, samosfolno mlajšo moč, sprejmem v svojo frgovlno z xncsan^m blagom. Prednost imajo dotične, katere so vajene tHdi prodaje tobačnih izdelkov. Takojšne ponudbe z navedbo referenc Mi prepisi spričeval je poslati tvrdki fosip Kostanjäek v Mozirju, Sav. doiina. Istotatn se proda lepa in dobro ohranjena reqisr« blagajna. to I Kibapsho orodje vseh ursf ima oclslej iniadalje ^r zalogi pixsksLi?- na KJHLISEJR v Xjjubljani, Šelenburgova ulica. Edino razpecawanje aea Jugos^avijo izdeikov znamentte firme Hildebpand, München. V zaSogi so vse vrste naifinejših in preprostih pilliCf koles, vpvic, muh, t^/ikow itd. Vsem špecijalnim željam se vtiajkrajsem času ugodi. Originalni katalo^i firme se na željo takoj pošljejo. Reparatuce vseh vrst se sprejemajo. Razpečavanje ribarskih potrebščin se vrši pod prvovrstnim strokovnim vodstvom. 545 UC M IP VSEH VRST ^ß § I J Li PRIZNäKO SOLIDliA POSTREŽBA FRBN30 F&6AHEL - CEL3E Gosposka uBßcra 26. Manufakturist Starejša, prvovrstna, za sedanje razmere dobro verzirana samo- stojna moč, se aprejme. Prednost imajo reflektanti, kl so pred vojno Iz^čeni in lahko dokažejo večletno službovanje v Ptuiu, Radgoni, Ormožu ali Ljutomeru. Istotam se sprejme tudi ucenec. Ponudbe se naj vpošljejo na 527 2—2 VALEIiTIW HLflDIH, Celje» SUÜNO 82 50—18 pristno česko za mofike in «olnenr» za ženske obleke in pazno onanufak- turo ku<;iite radi direkt nega import a po čudovito nizkifo cenah samo v veletrgovisii in razpošiljaBnicš R. St ermeck i, Celje. CIRKUS velika otvorltvena, ! Samo 6 dni -v Celju ! _____________________----------- -^—^^ — v sredo 24. maja ob 2O. <8.) url zvečer «ENLOW na Glaxiji svečana predsiava. Cene prostorom Stojfšče na galeriji 3 Din. III. prostor 4 Din. 11. prostor 5 Din. I. prostor 7 Din. umeriran sedež II. vrste 8 Din. Numerlran sedež I. vrste to Din. Lože 12 Din. Predprodaja vstopnic v traliki F. Kowac, Aleksandrova ulica. — Vsak dan «ellka predstava z vellkomestnim »poredom. — Ob nedellah In praznlkih dve predstavl. ob 4. url popoldne oblfell«Ra In olroika predstava, zwecer ob 8. url brlliantna predsiava.