------    316    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Leto in dan je preteklo 20. dne septembra, ko je bilaAvstrii nadepolna spomlad v političnem življenju napovedana; žalibog, da moramo reči, da nam ni obrodila sadu, tako željno pričakovanega, tako potrebnega! — Mir z Avstrijo in Italijo ni še podpisan, pa zago-tovlja se, da bode do konca tega meseca; navkriž ste si dosihmal vladi bile za 25 milijonov gld. o poravnavi beneškega dolga. — Brž ko bode mir dovršen, se bo razpustila naša armada, kolikor je ne potrebujejo. — Za vi-žega poveljnika je izvoljen slavni nadvojvoda Albreht, za ravnatelja vojnega ministerstva pa podmaršalJ o h n; obe te službi ste podložni cesarju, najvišjemu vojnemu gospodu. — Ogerske homatije so dozdaj tako deleč pri-kipele, da je imenovanje ogerskega ministerstva odloženo do onega časa, ko bode deželni zbor v Peštu sklenil osnovo zakona, kaj naj ogerska dežela skupaj ima z ostalimi avstrijskimi deželami. — „Wien. Abend-post" donaša veselo novico, da presvitli cesar prihodnji mesec potuje po vseh deželah, kjer je vojska s Prusi
najhuje razsajala, da se sam prepriča o nadlogah in potrebah revnih teh krajev. — 18. dan t. m. so poslednji oddelki pruske armade zapustili Prago. — Grof Goluhovski je izvoljen deželni glavar gali-ciški. Po oktoberski diplomi je bil on prvi državni minister. — Turško-egiptovsko armado so ustajniki v Kandii, ki jih vodijo grški oficirji, tako otepli, da je zgubila 3000 vojakov. Punt zoper turško vlado se čedalje bolj širi; narodni zbor v Sfakii je sklenil, da ne trpi več turške vlade in da hoče priti pod grško. Turčijo so dolgo imenovali „bolno" ; zdaj popolnoma umira, in čas je, da umrje; al kdo se bode delil v zapuščino njeno, to vprašanje bode še pretresalo svet. — „Matica Slovenska" v Slovakii je imela 11. dne t. m. svoj 4 občni zbor. Drugi pot več o njem. — Kakor časniki severo-amerikanski zagotovljajo, se mehikanski cesar Maks pripravlja na to, da kmalu slovo da svojemu cesarstvu in zapusti Mehiko. — Iz Badena poleg Dunaja se od 6. septembra to-le piše: Preteklo nedeljo je tukaj umrl poslednji cesarski paglavec (pri-tlikovec) g. Matija Gulja, ki je meril 2 čevlja in 10 palcev in tehtal 23 funtov; od svojega petega leta ni več rasteh Življenjepis njegov je tale: rojen je bil v Istrii in sin dobro vzraslih staršev. Leta 1833 so ga na Du-naji kazali v ndrodni obleki; govoril je gladko te le jezike: francoščino, italijanščino, hrvaščino in nemščino; igral je na goslih ter bil malar dober, jezdec in lovec* Obhodil je Angleško, Francosko in dolgo bival v Parizu. Leta 1840 se je povrnil na Dunaj; cesar Ferdinand ga je vzel na svoj dvor ter mu dal ta posel, da je cesarsko mizo pogrinjal. Od te službe je doslužnino vžival do svoje smrti. Zapustil je vdovo s 4 vzraslimi otroci, bolan je bil le 12 ur; bolezen si je pa naklonil s tem, da si je preobložil želodec s češpljevimi cmoki, kterih je bil povžil 24. Pač velikopreveč za njegov mali želodček!