Tisoči Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev so imeli v nedeljo enako pot - na volišča. Volili so delegacije krajevnih skupnosti in kmetijskih skupin ter delegate za družbenopolitične zbore. V kočevski in novomeški občini so v vseh ali samo nekaterih krajevnih skupnostih izvedli tudi referendume o uvedbi oziroma podaljšanju samoprispevkov. V mnogih krajih so volitve končali že do osme ure, na večini volišč pa v dopoldanskem času. Marsikje so volilci stali v vrsti po pol ure in več, da so prišli do skrinjic. Tako je bilo zlasti na nekaterih novomeških voliščih (n. pr. v osnovni šoli Grm). V Šentjerneju so mladinci, ki so prvič volili, šli na volišče v zboru. Na splošno je bil obisk zadovoljiv. V novomeški občini se je volitev za družbenopolitični zbor udeležilo 93,5 odstotka vohlcev, delegacije krajevnih skupnosti je volilo 94 odstotkov, delegate v kmetijski skupini pa 97,4 odstotke vpisanih volilcev. V krajevnih skupnostih Škocjan, Otočec in Bela cerkev so opravili tudi referendume o uvedbi samopri- spevka. V kočevski občini končni rezultati v času. ko to poročamo, šc niso ŠE ZMERAJ PREHITRO Ko so 27. marca novomeški prometni miličniki izvedli ponovno kontrolo hitrosti vozil med Otočcem in Gmajno, so 25 voznikov mandatno kaznovali zaradi prevelike hitrosti. Za manjše kršitve pa je bilo 14 voznikov opozoijenih. Kočevje: referendum uspel Za samoprispevek 74,1 odst. vseh volilcev ČRNOMELJ*«* Danes se bodo prvič sešli člani občinske konference mladih delavcev. Izvolili bodo vodstvo konference, spre-1 jeti pa nameravajo tudi program dela konferenco v prihodnjem obdobju. RIBNICA - Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo razpravljali o letošnjem občinskem proračunu in razvoju občine. . BREŽICE - Nocoj sc bodo igralci amaterskega odra iz Brežic v prosvetnem domu predstavili s komedijo „Veter v vejah sa-safrasa“. SEVNICA - Včeraj sta sveta za gospodarstvo in financc ter kmetijstvo in gozdarstvo na skupni seji med dnigim obravnavala družbeni dogovor o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v tem letu, predlog letošnjega občinskega proračuna, poročilo o sečnji v zasebnih gozdovih in spremembe odloka o davkih občanov. KOČEVJE - Na torkovi svečani seji občinskega komiteja ZK, sklicani v počastitev 7. kongresa ZKS, so sprejeli v ZK več novih članov. ČRNOMELJ - Na včerajšnjem posvetu predsednikov in tajnikov mladinskih aktivov na osnovnih šolah so se pogovarjali o ustanovitvi aktiva mladih v izobraževanju in o sodelovanju mladinskih in pionirskih organizacij v osnovnih šolah. KOČEVJE - 220.000 din je veljala prenovitev prodajalne čevljev PEKO, ki so jo odprli v ponedeljek. BREŽICE - V torek je bilo v domu JLA I. srečanje mladih članov ZK s komunisti z več kot 30 leti partijskega staža.________ V današnji številki priloge, ki bo na osmih straneh, lahko preberete reportažo IZUMITELJ NA MRTVEM TIRU o Borisu Pšeničniku s Senovega. V njej skušamo priti do vzrokov, zakaj je jugoslovanskč novatorstvo na koncu evropske lestvice. Na 26. strani pišemo o letošnji žabarski sezoni in se zavzemamo, da bi po ribiškem zgledu tudi lov na žabe zaščitili: da bi med mrestitvijo prepovedali loviti samice in da bi prepovedali lov z grabljami. PRILOGA Na VII. kongresu ZK se bodo delegati osredotočili na razvojne potrebe pokrajine, na kadrovske težave, na kmetijstvo in na težnjo po zaokroženju meja Kozjanskega Komunisti v Posavju so pri proučevanju kongresnih dokumentov izpolnili pričakovanja. Na seji medobčinskega sveta ZK, ki je bila 29. marca‘v Krškem, je sekretar Mirko Kambič ugodno ocenil predkongresno aktivnost, zlasti še, če upoštevamo, da je segala v čas predvolilnih priprav, v katere so se komunisti v vseh treh občinah vključevali z veliko zavzetostjo. Sekretarji občinskih konferenc ZK Miha Raler i/ Bfeiic, Stanc Drobnič iz Krškega in Viktor Auer i/. Sevnice so na seji podrobno poročali o predkongresnih pripravah, ki niso končane. Ponekod so vse kongresne dokumente obravnavali naenkrat, drugod se sestajajo po večkrat in bodo nadaljevali razprave po kongresu. V občinska središča so povabili znane politične delavce, da so o članstvu pojasnjevali pomen obeh kongresov. Mirko Kambič je predlagal, da bi posavski delegati v imenu treh kozjanskih in treh posavskih občin podprli stališče za zaokrožitev kozjanskega območja mimo občinskih meja. Dosedanji sekretar medobčinskega sveta Franc Bukovinsky je menil, da so v Posavju doslej premalo govorili o združevanju na vseh področjih in o možnostih za integracijo. Tudi on je poudaril, da bi morali vtkati v kongresno razpoloženje dokument o razvoju Posavja, ki je bil pravkar natisnjen za javno razpravo. j. i i:ppi:y V sredini tedna je začel pritekati nad naše kraje ponovno toplejši zrak. Do konca tedna ne bo večjih poslabšanj, vreme bo sončno in leDo. Posavje za enoten nastop na kongresu DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Pretresljiva zgodba o SAMORASTNIKIH se je pred krat- J kim iztekla. Na željo naročnikov in bralcev smo se odločili J J za novo povest: pisatelj Jaroslav Štoviček, ki sicer živi stalno J 'J J v Zagrebu, je pa rojak iz Leskovca pri Krškem, nam je ponu- ] [ dil daljši odlomek iz svojega najnovejšega romana „Fačuk“ ■ > (Pankrt). Roman opisuje resnične dogodke iz časov prve sve- j j tovne vojne, ki se dogajajo na Krškem polju in na takratnem ■ i cesarskem Dunaju. Blišč in beda krivičnega starega sveta si v ■ ■ romanu podajata roke. Odlomek nam bo predstavil košček « usode nezakonskega fanta, ki na Dunaju spozna v cestnem j i! beraču svojega očeta, nekdanjega leskovškega grofa. Kapi- i ! talizem z goljufi, oderuhi in oblastniki, pomešan z vojaško i S gospodo in pocestnicami, krčev poln propadajoči fevdalizem ! I in vaška revščina, ki mora trpeti vse nasilje bogatih, a gnilih ! i mogočnikov, pa naš nekdanji leskovški pastirček, vse to je j S spleteno v odlomku v pretresljivo zgodbo, ki bo pritegnila | S naše bralce. Prihodnji teden: Štovičkov ,,PANKRT“ - nov podlistek | S našega tednika. Ne zamudite začetka! • y » Po dotekanju dobrin je zemlja kot moije: zajameš, pa priteče dru-8°- Prizor teh dni na Dolenjskem. (Foto: Zvone Šeruga) Včeraj se je začel v Ljubljani VII. kongres Zveze komunistov Slovenije, Tako kot na vse dosedanje je nanj Zveza komunistov Slovenije prišla z oprijemljivimi rezultati svojega dela. V obdobju med VI. in VII. kongresom je prispevala k utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in h krepitvi enotnosti ZKJ. Izbojevala je revizijo neustrezne idejne zamisli dolgoročnega razvoja Slovenije, izboljšala samoupravni položaj delavskega razreda, utrdila skrb za zakonitost in socialistično poslovno moralo, prispevala k razvoju in h krepitvi marksistične misli, okrepila je vlogo subjektivnega faktorja v družbi. Najbolj smo seveda lahko ponosni na uspehe, ki smo jih dosegli pri graditvi socializma na samoupravnih osnovah. Samoupravljanje do nedavnega ni bilo prevladujoči družbeni odnos, mnogi so ga skušali na razne načine zavirati. ZKS je te težnje kmalu zapazila in na svoji prvi konferenci poudarila, da je delavski razred poglavitni nosilec odnosov in procesov v družbi in da (Nadaljevanje na 4. str.)! Hkrati z volitvami so minulo nedeljo izvedli v kočevski občini še referendum za uvedbo samoprispevka. Od 11.740 volilnih upravičencev jih je glasovalo 10.559 ali 89,9 odstotka. Za uvedbo samoprispevka so glasovali 8.703 volilci ali 74,1 odstotka vseh volilnih upravičence. Proti samoprispevku je glasovalo le 1.685 volilcev ali 14,3 odstotka, neveljavnih glasovnic pa je bilo 171 ali 1,5 odstotka. Skoraj tri četrt volilcev se je torej odločilo za uvedbo samoprispevka, s katerim bodo komunalno urejali vasi, mesto Kočevje pa bo dobilo plavalni bazen in telovadnico. S samoprispevkom bo predvidoma v petih letih zbranih skupno okoli 14,5 milijona dinarjev. Ta denar bo razdeljen posameznim krajevnim skupnostim tako, kot so sc njihovi pre-stavniki že dogovorili na sestanku pred referendumom. Izračuni so pokazali, da bodo vaške krajevne skupnosti dobile precej več denarja, kot ga bodo njihovi občani vplačali. Meščani so se zavestno odločili za pomoč podeželju. Kočevska mladina je v nedeljo zjutraj s pohodom po mestu in zborovanjem pozvala volilce, naj glasujejo za samoprispevek. (Foto: J. Primc) Po prvih podatkih se je nedeljskih volitev na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju udeležilo nad 90 odstotkov vpisanih volilcev V Stopičah, na enem izmed stoterih volišč: ob 7. uri zjutraj je toliko volivcev hkrati hotelo uresničiti svojo pravico in dolžnost, da so se zvrstili šele v eni uri. (Foto: Feliks Orel) Skupna pot tisočev: na volišča znani. Po oceni tajnika občinske skupščine Draga Aupiča je v tej občini volilo nad 90 odstotkov upravičencev. Referenduma o uvedbi samoprispevka v vsej občini se je udeležilo 10.559 od 11.740 volilnih upravičencev, za uvedbo samoprispevka jih je glasovalo 8.703 ali 74,1 odstotek. Nepopolne podatke o nedeljskih volitvah imamo tudi iz ribniške občine. Glasovalo je 7,184 volilcev (od 7,714 vpisanih) ali 93,1 odstotek. Za listo družbenopolitičnega zbora jih je bilo 5,983, protr njej 801, neveljavnih glasovnic pa so našteli 400. Za zbor krajevnih skupnosti volilni izid šc ni znan. (Nadaljevanje na 4. str.) tedenski mozaik Današnji prispevek začenjamo z novico, ki so jo objavili skoraj vsi časopisi na svetu: ameriški zunanji minister, dr. Henry Kissinger, star 51 let, se je konec minulega tedna naskrivaj poročil s svojo dolgoletno prijateljico Nancy Maginnes, 39. Vsi se strinjajo, da je bila poroka opravljena prav tako skrivnostno in v tajnosti, kot so bile vse Kissingerjeve diplomatske misije zadnjega časa. Takoj po poroki sta mladoporočenca odpotovala na poročno potovanje v Mehiko, in sicer v znamenito letovišče Acapulco, kjer sta se nastanila v imenitni vili na strmem morskem bregu. Vila je last mehiškega milijonarja, ki jo je za to priložnost odstopil svojemu ameriškemu prijatelju. Tako se je končalo samsko življenje ločenega ministra, ki ima iz prvega zakona dva otroka, hčerko staro 15 in sina, starega 12 let. Zanimivo je, da se Kissinger tudi na dan svoje poroke ni odpovedal delu. Dopoldne je namreč sprejel izraelskega obrambnega ministra Mošo Dayana, opoldne pa je že stal pred matičarjem in zvečer bil v Mehild na začetku desetdnevnih počitnic... neizčrpna ener-gija... Pa še ena, ki je vsaj posredno v zvezi s Kissingerjem: ko je bil nedavno tega v Moskvi, kjer se je pogovarjal o datumu naslednjega (za junij) predvidenega obiska Richarda Nixona v Moskvi, ga je neki sovjetski diplomat v šali vprašal: in kdaj mislite, da bo prispel v Moskvo predsednik Ford? Pojasnilo: Ford je za zdaj samo podpredsednik ZDA, toda čedalje močnejši glasovi, da mora predsednik Nixon zaradi afere Water-gate odstopiti, odmevajo, kot kaže, tudi v Moskvi. Sicer pa trenutno Nixcna ne bremeni toliko afera Watergate kot dejstvo, da so po vsej verjetnosti odkrili neko zanj neugodno dejstvo - da namreč dolguje državi okoli 300.000 dolarjev zaostalih davkov, ki jih ni poravnal tako, kot bi moral. Dal si je namreč upoštevati neke ugodnosti (poklonil je svoje dokumente še iz časov, ko je bil podpredsednik), ki pa mu jih sedaj ne priznavajo kot odbitno postavko ... če bo počilo, bo hudo odmevalo ... Posmehovanjem kmetom? Za kmečki hlev je potrebno tako veliko zemljišče kot za več deset stanovanj v bloku Zakon o kmetijskih zemljiščih bo kmalu dočakal prvo obletnico. Vzlic temu ga še ne uresničujejo v vseh občinah. Izgovaijajo se, da nimajo strokovno sposobnih ljudi in ne potrebnega denarja. Gre pa predvsem za denar. Zato mnogi želijo, da bi pustili vse po starem, četudi bi se kmetijska zemljišča izgubljala še naprej tako kot v preteklih letih. Namen novega zakona je jasen. Vsa kmetijska zemljišča naj bi bila kar najbolje obdelana in naj bi se ohranila poznejšim rodovom. Zlasti najboljša. Preprečevati je treba, da bi se jih več, kot je nujno, porabilo za gradnjo tovarn, hiš, cest in za druge namene. Gradili naj bi na slabši zemlji. Graditelje pa naj bi usmerjali nanjo s posebnim prispevkom, ki bi bil od boljših zemljišč višji. Tako je zapisano v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Višino prispevkov pa določijo občine. In prav tu se zatika. V občinskih organih so kmetovalci v manjšini. Drugi občani pa bolj skrbijo za tovarne, stanovanjske hiše, šole, vrtce. Predlagajo, naj bi od kvadratnega metra kmetijskih zemljišč, ki bi bila določena za taka gradbišča, prispevali v občinski zemljiški sklad le po 50 par, ne glede, v katerem kakovostnem razredu so. Pravijo, da bo še to prevelika obremenitev za graditelje. Še nekaj ne bi smeli spregledati. Za hlev, v katerem bo prostora za 30 govedi, s silosi in drugim, kar mora biti zraven, je potrebno toliko zemljišča kot npr. za 20 družinskih stanovanj v petnadstropni ali celo 40 stanovanj v desetnadstropni hiši. Hlevov namreč ni moči zidati v nadstropja. Ali naj kmet plača od zemlje, na kateri bo postavil en hlev, toliko prispevka kot graditelji hiš z 20 ali 40 stanovanji? Če bi nekajdinarski prispevek od kvadratnega metra tako hudo podražil stanovanja kot nekateri trdijo, kako bo potem še podražil gospodarska poslopja, če bo treba plačati prispevek od zemlje, brez katerih kmetijstvo ne more biti. Nekaterih razprav o prispevku od zemljišč, ki bodo porabljena za nekmetijske namene, ni moči šteti za resne. Ne, to je že posmehovanje kmetovalcem. Sicer pa bo tako izigravanje zakona o kmetijskih zemljiščih'udarilo najprej tiste, ki ne pridelujejo kruha in ne prirejajo mesa. Kmetovalci bodo gotovo poskrbeli živila najprej zase in bodo prodali le tiste presežke, ki jih ne bodo potrebovali v svojem gospodinjstvu. Na uvoz pa se ni moči zanašati, kajti živil vse bolj primanjkuje. AJi je torej za de- ■** * 1 'i|t? 1 * /*V ■smm t1' a**' fv ' v. k PASADENA — Fotografija,, ki jo objavljamo, predstavlja zares izreden dosežek znanosti in bi bila še pred desetimi leti nekaj čisto nemogočega: posnetek planeta Merkurja iz razdalje samo nekaj tisoč kilometrov! Posnela jo je lpmera na ameriški vesoljski ladji Mariner 10, ki so jo izstrelili, da bi posredovala na Zemljo nekaj dragocenih podatkov o tem doslej malo znanem planetu našega Osončja. Strokovnjaki pravijo, da je Merkur (kar je videti tudi na sliki) zelo podoben Mesecu — vsaj na površini. - (Telefoto: UPI) F lavce res pomembnejše vse drugo kot kmetijstvo? Ko smo še pred letom dni razpravljali o pripravi novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ni nihče podcenjeval skrbi za pridelovanje živil. Ko bi bilo treba zemljišča res zaščititi, kot določa zakon, pa iščejo luknje v njem, da bi zaščitili lastne koristi pred kmetijstvom. JOŽE PETEK (Iz zadnjega PAVLIHE) 1 AKIM — Kaj niste slišali, da je Kardelj rekel: MANJ KOKODAKANJA IN VEĆ JAJC! tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Minuli teden je potekal v znamenju zelo Prejšnji teden (v torek) je pred zbranim pomembnega zaključnega dela pri obliko- političnim aktivom Ljubljane govoril član vanju novega skupščinskega sistema, kot ga predsedstva ZKJ, sveta federacije in kandi-narekujejo nova ustavna določila — v zna- dat SR Slovenije za predsedstvo SFRJ menju volitev. Sredi tedna (v četrtek) smo Edvard Kardelj, ki je obširneje spregovoril o po vseh delovnih kolektivih volili člane dele- aktualnih vprašanjih notranjega in zunanjega gacij v temeljnih organizacijah združenega političnega položaja Jugoslavije ter o uresni-dela in v drugih delovnih skupnostih ter v čevanju nove ustave. Poudaril je, da moramo obrtnih oziroma podobnih dejavnostih, izkušnje, ki smo jih dobili ob premagovanju Tako smo uveljavili svojo pravico in dolžnost, ki izhaja iz dela nas vseh in vsakega posebej na vseh področjih združenega dela, oblikovali smo delegacije združenega dela, ki bodo eden pomembnih nosilcev novega delegatskega sistema v našem družbenem odločanju. ' V nedeljo pa so vsi delovni ljudje in občani opravili drug pomemben del tokratnih volitev - izvolili so svoje delegacije na območju posameznih krajevnih skupnosti ter tako izoblikovali svojo delegatsko udeležbo za zbore krajevnih skupnosti občinskih skupščin. Hkrati so na ta dan volili svoje delegate v zbore združenega dela kmetje in pa tisti, ki so pri njih zaposleni, razen tega pa so v nedeljo volivci oddali svoje glasove tudi za delegatske liste za družbeno-politične zbore občinskih, obalne in mestne skupščine. Tako se je zaključilo - kot smo že poudarili - pomembno delo pri oblikovanju našega novega skupščinskega sistema na delegatski osnovi. Udeležba volivcev je bila tudi nasprotij med 21. sejo predsedstva ZKJ ter na tokratnih volitvah (ki so bile po vojni Pismom, prenesti tudi v sedanje in prihodnje devetič) res zgledna. Navedimo samo nekaj delo. Naš demokratični politični sistem, jc podatkov: v nedeljo je za delegacije krajev- dejal, se ne omejuje samo na delavski razred nih skupnosti glasovalo po vsej Sloveniji ter na druge delovne ljudi mest in vasi, 92,37 % volilnih upravičencev, za družbeno- marveč je odprt za vse tiste, ki spoštujejo politične zbore 92,38 % upravičencev, de- ustavnost in zakonitost socialistične družbe, lovni ljudje-kmetje pa so se volitev udeležili Na seji prejšnji teden (v torek) je republi-kar 94,14-odstotno. O uspešnih izvedenih 5ki ivršni svet podprl globalno usmeritev volitvah so poročali tudi iz vseh drugih protiinflacijskega programa ZIS. Ob tem je krajev države. na* izvini svet ocenil, da je tudi že sprejeta Izvolili smo delegacije resolucija o letošnji družbeno-ekonomski politiki izrazito protiinflacijska. Tako se programa v marsičem dopolnjujeta. Ob trimesečni in polletni analizi bo naš IS še posebej pozorno ocenil, ali so tokovi naših gospodarskih gibanj v skladu z dogovorjeno temeljno usmeritvijo ekonomske politike — po potrebi pa bo predlagal ustrezne dodatne ukrepe ali spremembe v tekoči politiki, kar za sedaj še ni potrebno. Prejšnji teden (v sredo) so zasedali tudi vsi zbori slovenske skupščine. Sprejeli so vrsto novih zakonov - med njimi zakonski „pa-ket“ z ukrepi, ki se nanašajo na ukinjanje državnega kapitala na območju republike ter na prenašanje dela tega kapitala neposredno v gospodarstvo. Skupščina je sprejela tudi predlog družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. Pristojni zbori so sprejeli tudi letošnji republiški proračun - katerega celotni obseg znaša 1.762,4 milijona dinarjev. Letošnji republiški proračun je oblikovan že po novih načelih: predvsem je namenjen za financiranje nalog s področja splošne porabe v republiki, medtem ko jc financiranje skupne porabe po novem že docela prenešeno na samoupravne interesne skupnosti posameznih področij ’ te porabe. Omenimo Je, da so v zvezni skupščini konec prejšnjega tedna slednjič sprejeli dolgo odlašani predlog novega zveznega zakona o osnovali varnosti v prometu. Kot je znano, se je pri sprejemu tega zakona zapletlo ob različnem mnenju poslancev glede dovoljene stopnje alkohola pri voznikih motornih vozil - saj so poslanci socialno-zdrav-stvenega zbora odločno terjali, naj na cestah uvedemo med vozniki popolno treznost. Slednjič je sedaj ostalo še po starem glede te sporne točke: tudi v novem zakonskem predlogu jc Dredvideno, da smejo imeti vozniki motornih vozil (nepoklicni) v krvi največ 0,5 tisočink alkohola, sicer pa novi zakon v mnogem dokaj zaostruje kaznovalno politiko v cestncm prometu. Ta teden pa bo pri nas osrednji notnu\je-poli-tični dogodek kongres slovenskih komunistov, ki bo od srede do petka v Ljubljani. O kongresu bomo podrobneje poročali na tem mestu prihodnjič. tedenski zunanjepolitični pregled j Protesti po vsej Jugoslaviji se nadaljujejo, jugoslovanska diplomacija je medtem segla tudi po nekaterih drugih sredstvih, italijanska stran pa še vedno ni preklicala svojega stališča — tak je trenuten položaj, nastal po zadnjem italijanskem izzivanju glede jugoslovanskih meja. Jugoslavija je medten sprožila to vprašanje na zasedanju komiteja v okviru evropske konference o varnosti in sodelovanju v Ženevi, kjer so bila izvajanja našega predstavnika deležna velike pozornosti in simpatij. V delu evropske konference o varnosti in sodelovanju je namreč ta čas ravno tekla razprava tudi o tem sklopu vprašanj, pa je bila zato jugoslovanska razprava čisto konkreten in določen prispevek na to temo. Italijanski predstavnik je skušal posredno braniti stališča svoje vlade z izjavo, da „ni. pripravljen “ in da Ženeva „ni primeren kraj“ za dialoge te vrste — kar pa vsekakor niso argumenti, ki bi jih bilo vredno upoštevati. V resnici je Ženeva zelo primeren kraj za razprave te vrste, kajti eden bistvenih elementov naj novejšega stopnjevanja ozemeljskih zahtev Italije je nedvomno tisti, ki presega zgolj dvostranske odnose sosednjih držav in zadeva širše evropske odnose. Poenostavljeno rečeno gre za naslednje: kaj bi se zgodilo, če bi začeli podobne (upravičene ali neupravičene, v tem trenutku to ni pomembno) zahteve postavljati tudi drugi v Evropi? Kaj bi bilo, če bi terjali popravke finsko-sovjetske, britansko-irske, avstrijsko-italijanske, za-hodno-vzhodnonemške itd., itd. meje? Kaj bi to pomenilo za normalne odnose med evropskimi državami? Odgovor ni težko najti: to bi pomenilo silovit in nepričakovan korak nazaj v prizadevanjih, da bi na stari celini dosegli boljše in tesnejše sodelovanje. In pri tem sploh ni pomembno, če bi taki zahtevki imeli kakšno osnovo, ali pa (kakor v primeru Italije) nobene — dovolj bi bilo že samo začeti razpravo o tem. Dejstvo je namreč, da so se meddržavni odnosi v Evropi po drugi svetovni izoblikovali na osnovi neke realnosti, ki jo ni mogoče spreminjati in za katero veljajo sprejeta načela o nedotakljivosti meja in ozemeljski celovitosti. Kakršnakoli sprememba doseženega stanja je mogoča samo ob obojestranskem pristanku zainteresiranih, nikakor pa ne enostransko. Italija je grobo namignila, da hoče prav to in zato so protesti Jugoslovanov tudi bili tako odločni in trdni. Jugoslavija je ves čas hotela doseči sporazum o mejah, pa se je Rim tega vztrajno branil, s čemer je ravnal proti vsem sprejetim načelom mednarodnega sodelovanja. SADAT KONČAL OBISK: Še en obisk državnika prijateljske države se je končal — egiptovski predsednik Sadat je po sicer kratkem, toda vsekakor koristnem obisku odpotoval iz Jugoslavije. To je bilo samo 48-umo bivanje, toda pogovori med predsednikom Titom in Sadatom so bili izredno izčrpni. Dotaknili so se, med drugim, Bližnjega vzhoda, dvostranskih odnosov in izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih na- Protesti se nadaljujejo rodov, na katerem bodo razpravljali o energetski krizi in problemih surovin. Državnika sta razen tega razpravljala tudi o vrsti drugih pomembnih vprašanj iz mednarodnih odnosov. To je bflo njuno prvo srečanje po oktobrski vojni, pa čeprav sta bila sicer v pismenih stikih ves čas. Predsednik Sadat je izrabil priložnost, da se je zahvalil za vso podporo, ki jo je Jugoslavija nudila pravičnemu boju Arabcev za povrnitev zasedenih ozemelj. Ta podpora se nadaljuje. Ob koncu obiska so izdali tudi običajno skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je predsednik Tito z zadovoljstvom sprejel povabilo svojega gosta naj obišče Egipt. Datum obiska bodo določili po diplomatski poti kasneje. TELEGRAMI ADIS ABEBA - Obrambni minister in načelnik generalnega štaba etiopske armade general Abije Abe-be je izjavil, da so prejšnji teden preprečili državni udar. Odkrili in aretirali so vse, ki so odgovorni za nemire in nerede, za poskuse, da bi ustvarili ozračje državljanske vojne in za izzivanje spopadov med civilisti in vojaki. KAIRO - Uprava Sueškega prekopa je sporočila, da bodo mine in drugo razstrelivo odstranili morda šele v desetih in ne v treh mesecih, kot je bilo napovedano. HANOI - Ameriška filmska igralka Jane Fonda je z možem, ameriškim pacifistom Tomom Haydc-nom, pripotovala v Hanoi. Francoska tiskovna agencija jc zvedela* da bo Janc Fonda v nekaj tednih posnela film o Severnem Vietnamu. VARŠAVA - Švedski premier Olof Palmo je prispel na štiridnevni obisk v Vartavo. Njegovi pogovori eni širicniu v varsavo. bodo v glavnen* posvečenf širjenju trgovinskih stikov med državama. LUKSFMBURG - Francka jc ostro reagirala na sporočilo britanske vlade v zvezi s ponovnimi pogajanji- o vstopu Velike Britanije v EGS ter zavrnila možnost kakršnihkoli sprememb obstoječih pogodb v okviru skupnosti. St. 14 (1289) - 4. aprila 1974 SVET BO PROPADEL, ČE ... Mednarodna skupina strokovnjakov iz tehnološkega inštituta v Massachusetsu v Ameriki je izračunala, da bo ves svet proti koncu prihodnjega stoletja-doživel popoln družbeni in tehnični zlom neglede na družbeno ureditev. Vzrok za to bo poraba surovin in onesnaževanje okolja. Človeštvo se lahko svojega zatona reši samo tako, da ustavi naraščanje prebivalstva, industrije, porabo surovin, ki so neobnovljive, in energije ter poskrbi za naravno in gospodarsko ravnotežje. Svoje izsledke so objavili v knjigi »Meje rasti11, ki je prevedena tudi v slovenščino. Stane Kraševec, upokojeni profesor ljubljanske ekonomske fakultete, kije napisal spremno besedo pravi, da smo tudi mi zašli v potrošništvo, da razmetavamo, da zazidavamo rodovitno zemljo in si s tem oži-Vjno svoj življenjski prostor. v • » v v Sejm/sca NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 229 mlajših in 19 starejših prašičev, sa- Brežice: manjši izvoz je edini izhod Tovarna pohištva v Brežicah bo letos povečala proizvodnjo za 40 odst., od lanskih 65 milijonov na 103 milijone din . V kolektivu so računali, da bodo z večjo proizvodnjo in manjšimi stroški lahko pokrili inflacijo. mo pet jih ie ostalo neprodanih. Za jnjajše so kupci zahtevah 490 do oOO dinarjev, za starejše pa 610 do '50. Na sejem so prignali tudi 42 glav goveje živine in prodali 29 živa-u- Kakšne so bile cene? Za 1 kg žive teže volov so zahtevali 12 do 14,50 ?w, za krave od 8 do 12 dinarjev, za Junce in telice pa od 11 do 13,50 OBISK ZAGREBŠKE PRIREDITVE Dijaki novomeških srednjih šol so kot predstavniki glasbene mladine Novo mesto v sredo, 27. marca, odpotovali v Zagreb na prireditev, ki je bila posvečena 20. obletnici delovanja glasbene mladine Jugoslavije. Na prireditvi so skupaj z mladimi iz vse Jugoslavije poslušali koncerte in se spoznavali med seboj. Za izredno doživetje se dijaki najlepše zahvaljujejo Kulturni skupnosti, Zvezi prijateljev mladine in OK ZMS, ki so jim omogočili obisk te veličastne prireditve. JANA KAPLER V Sloveniji več hidrocentral - - - - - - - - -- Z ženo rada prebirava časopise in poslušava radijske oddaje, če pa moreva, obiščeva domovino V eni izmed številk Dolenjskega lista, ki sem jo kot zaveden Slovenec prebral od prve do zadnje strani, sem zasledil, da bi lahko na Savi zgradili več hidrocentral. S tem sc popolnoma strinjam, kajti v zemlji le vse manj premoga in že čez 50 ali Živimo pošteno Na Ruperč vrh jc moja družina prišla že leta 1958 iz semiške občine. Sedaj sem mati petih otrok in vsi obiskujejo prvi razred osnovne šole v Bircni vasi. Mož dela že vrsto let v isti tovarni v Novem mestu. To zato, ker je pošten in je s svojim delom, s katerim preživlja nas, zadovoljen. Lahko bi živeli v miru, toda način*našega življenja nekaterim občanom ni všeč. Ali bi bilo bolje, ko bi se s svojimi otroki potikala po mestu, prosjačila in kradla, kot to delajo nekateri Cigani? Kot kaže, bi nekateri naši sosedje to radi videli. Prebivamo v eni sami sobici. Ta jc obenem spalnica, kuhinja, umivalnica in klet. Res nam je težko, toda tega, kar nam očitajo, ne počnemo niti jaz niti moji otroci. Vaščani nas namreč dolžijo, da vse, kar zmanjka, ukrademo mi. To pa ni res in rada bi, da bi vse laži, ki blatijo našo pošteno družino, enkrat za vselej prenehale. Pošteno živim na Ruperč vrhu, imam 10 arov zemlje, to pa je bila last mojega pokojnega očeta. Tako, kot jc živel pošteno on, živimo tu(*i mi! TEREZIJA HUDOROVAC Ruperč vrh 50 sto lei ga lahko zmanjka. Ker so v Sloveniji reke deroče, bi ob njih lahko naredili mnogo hidrocentral. Zato se čudim našim gospodarstvenikom, zakaj ne gradijo teh koristnih objektov. Re je, da so pri gradnji veliki stroški, toda kmalu bi se vse povrnilo. V Franciji živim že 45 let, v pokoju pa sem 14 let. Delal sem v rudniku nad 30 let in dobro vem, kako je tu s premogom in hidro-centralami. V Merlebachu,- kjer živim, imamo močno jugoslovansko društvo „Jadran". Tu se radi zbiramo zdomci in poklepetamo o naši domovini. Tudi prijatelji so mnenja, da bi lahko na naših rekah zgradili mnogo koristnih hidrocentral. Pa še to: z ženo skoraj vsako leto obiščeva našo domovino. Da pa nama med letom po njej ni dolgčas, prebirava številne jugoslovanske Časopise in revije, rada pa prisluhneva tudi radijskim oddajam. ANTON SKRUBA Merlebach, Francija ŽENE V STOPIČAH: „ŠE VEČ TAKIH VEČEROV" Žene stopiškega okoliša smo svoj praznik dan žena praznovale zelo slavnostno. V šolski telovadnici, kjer smo se zbrale, so nas pričakali naši pionirji in nas razveselili z domiselnim kulturnim programom. 80 navzočih žena jc bilo tisti dan ganjenih do solz, ob zabavi, petju in dobrem prigrizku pa so medsebojni stiki poštah še krepkejši. Vse žene se s tem pismom zahvaljujemo našima učiteljema Feliksu Oriu in Janezu Pavlinu, ki sta nam s pomočjo krajevne skupnosti Stopiče in učencev, pripravila nepozaben večer. T. B. ' Stopiče 1 DOLENJSKI LIST PODRAVKA VAS VABI K SODELOVANJU V POSEBNI NAGRADNI IGRI ZA SLOVENIJO: i PODRAVKINI DUKATI NAGRADE: 15 50 250 500 PODRAVKINIH DUKATOV, SKOVANIH POSEBEJ ZA TO PRILOŽNOST V „ZLATARNI MAJDANPEK", SREBRNIH TOLARJEV, PODRAVKINIH KOZIC ZA JUHO, PODRAVKINIH JUŠNIKOV KAKO BOSTE SODELOVALI PRI IGRI? KUPUJTE PODRAVKINE JUHE, SPRAVLJAJTE PRAZNE VREČKE IN ŠKATLICE. KO JIH BOSTE ZBRALI 10, JIH POŠLJITE V KUVERTI NA NASLOV: PODRAVKINI ZLATNIKI 61001 LJUBLJANA poštni predal 31 VAŠA PISMA BOMO SPREJEMALI OO 31. V. 1974. DOBITNIKE BOMO IZŽREBALI. IZID ŽREBANJA IN SEZNAM DOBITNIKOV BO OBJAVLJEN V . „DOLENJSKEM LISTU" TAKOJ PO ŽREBANJU. DOBER TEK IN SREČO V IGRI VAM ŽELI PODRAVKA M m m a i z \ s \ v . *r •4%:* m M • ** fpod zamaški piva PILS vas čaka več kot 100 000 nagrad: 2 avtomobila (RENAULT 5 i in VW 1200), 4 barvni televizorji, f 10 prenosnih televizorjev, 50 kasetnih magnetofonov, 4 000 pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice piva PILS. pa reg Ejj3 Esi KM lsi Rgjfl Esm Egfl Etffl ©(s) •<§)•<§} ■• o Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš. Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov; na vsakem prodajnem mestu piva PILS Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošlfite v vrednostnem pismu na naslov TALIŠ MARIBOR, 10 62000 MARIBOR Nagradni zamaški vel/a/o do vključno 30 ma/a 1974 Veljavne nagradne zamaške rhi/dete tudi pod ostalimi vrstami piva TALIŠ PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom! AKCIJA INŠPEKTORJEV JE POKAZALA S . Mlada in stara govedina Že v začetku moramo po-jasniti navade mesarjev v črnomaljski in najbrž v še kateri drugi občini. Vso govedino, naj bo °d mladih ali starih živali, prodajajo trgovinam kot mlado govedino, te pa po istem kopitu kupcem. To pa je prepovedano, so pojasnili inšpektorji. Predlani JJ1 lani, koje mesa zelo primanjkovalo, so to še trpeli, letos pa uič več. No, v klavnicah so, tako je vsaj pokazala akcija, zelo konservativni. Neradi imajo novosti, pa se držijo kar starega načela. Zakaj? I, zato vendar, Jjer si z njegovo pomočjo kujejo dobiček. Pa je bil tržni inšpektor Jože Škof dobrega srca in je dejal, da proti takemu načinu Prodaje ne bodo uvedli postopka, v katerem bi ugotovili, kolibo so mesarji tako zaslužili, in jun ta denar zaplenili, le prepovedali bodo tako prodajo. Zato bodo odslej mesarji prodajali Uuado govedino po sedanjih in jj^o po nižjih cenah. Ernest Bezenšek, veterinarski inšpek-t(?r» je vse prineseno meso oce-Uu za tako, kot v resnici je, zato ^lika med ceno, ki so jo za jueso plačah kupci, in tem, ko-ukor je bilo meso po izračunih mspektorjev vredno, ni šla v že-P® uiesarjev-trgovcev, pač pa — v največ primerih seveda - v ‘agajno klavnic, ki so trgovinam z mesom prodale slabše' JUeso za boljše. In da trgovine e bi imele izgube, so po tem ačelu prodajale meso kupcem. blabše za boljše! ^®nička - prva »žrtev« > lo 3 ^e^a8rama manJ kot m govejega stegna brez ko- 1 je v mesnici na Vinici kupila arejša ženička iz Učakovcev 1 P*aCala 44 dinarjev. ,,Lep kos govedine prve kvalitete,“je oce-meso veterinarski inšpektor, uipak predrag pa! Po veljav-i m.^eniku bi mesar lahko zanj r*il točno 37,24 din, če bi t esP prodali za takšno kvalite-, * kakršne je bilo. Mesar pa je P- „vzel“ samo pri tem ko- 6>?6 din družbenega denarja, Kar pet vzorcev mesa so za stroge inšpektorjeve preglede kupili v marketu „Emone“ v Črnomlju. In za 61 dekagramov svinjskega Šinka je zaračunal prodajalec 22,80 namesto 23,18 din. Toliko bi moralo meso veljati po ceni na tabeli. Meso je bilo zares za toliko par prepoceni, res pa je tudi, da je bilo še močno krvavo, nič kaj lepo na pogled. „Klavnica takega mesa ne bi smela pošiljati trgovinam/4 je pribil veterinarski inšpektor Bezenšek. Se je pa fant odrezal pri prodaji 54 dekagramov govejega plečeta: računal ga je s kostmi, čeprav je bilo teh tako malo, da mu niti stroga inšpektoija ne bi zamerila, če bi se odločil za račun brez kosti. Zaradi že prej omenjenega načina prodaje govejega mesa — slabše za boljše — je pustil kupec 53 dekagramov govedine v omenjeni trgovini 3,07 din več, kot pa bi plačal, če bi mesarji prodajali mlado in staro govedino po različnih cenah, tako, kot bi morali! Torej tudi tukaj ni bil kriv prodajalec mesa. Tudi pol kilograma svinjskega plečeta in še 90 dekagramov svinjine s kostmi je ta prodajalec mesa prodal zelo pošteno. Meso je bilo lepo, sveže, zanj je iztržil toliko, kot je res veljalo. V primerjavi z drugimi mesaiji lahko malce zlobno pripomnimo, da kupci v omenjeni mesnici v času akcije niso predrago plačevali mesa mogoče tudi zato, ker fant, ki jim ga je prodajal, sploh ni bil mesar, pač pa je le-tega začasno zamenjal, kot je povedala poslovodkinja. »Slana« rebra vza 51 dekagramov telečjih reber je kupec, ki je sodeloval v akciji v mesnici in delikatesi ali pri „Klepcu“, kot pravijo Črnomaljci, plačal namesto 13,51 kar 17 dinarjev. , Ja, vajenec je prodal to meso,“ se je „opravi-čeval“ inšpektoijema poslovodja, ki pa si ni mogel kaj, da ne bi skušal odvrniti pozornosti od previsoke cene na „lepoto4' tega kosa mesa. Pa mu ni uspelo. „Kaznovani boste!“ tako sta dejala inšpektorja, poslovodja pa nič. Sicer pa so v tej mesnici prodali še dva „vzorca44 svinjskega mesa tako, kot sc poštenjakom spodobi. Meso je bilo lepo, sveže in cena je bila prava. Črnomelj: inšpekcija na delu.(Foto: Podobnik) Jemo dobro meso In kaj naj zapišemo za konec? Da bodo inšpektorji vse nepravilnosti kaznovali, je umevno samo po sebi. Ugotovimo lahko, da so kupci v akciji nakupili v večini primerov dobro, sveže meso. Zal pa to sliko kvarijo cene. Ponekod so take, kot bi si jih prodajalci kar izmišljali. Upajmo, da bodo inš-pektoiji obljubo o prepovedi prodaje starega in mladega govejega mesa po enaki ceni kmalu izpolnili. Preveč mesa starih govedi smo že plačali z denarjem, s katerim bi si lahko kupili boljše meso. B. PODOBNIK V svojo škodo se mesar-ne »useka« Preizkus šestih novomeških prodajaln: (skoraj) nikoli ne dobiš tistega, kar plačaš V Novem mestu že dolgo kroži glas, da so mesaiji najhitrejši računarji, češ: „Ceno ti zdrdra, ko ie pol kile za juho še v zraku!4* ali pa: „Koliko boš plačal, ti pove, ko jeziček še močno niha!*4 — in tudi to: „Naročiš eno, dobiš (in plačaš) pa drugo!** Da se to ne bo bralo kot natolcevanje ali kaj za lase privlečenega, naj pripomnim, da sem podpisani vse to (često) tudi sam doživel. Kadar sem ugovarjal, je bil mesar odrezav; „Kaj pa tečnarite? Pa drugje kupujte! Sicer pa vidite, da ni časa.. .** Kako na trhlih nogah je včasih mesarska poštenost, je pokazala akcija, ki so jo 22. marca v novomeških mesnicah (kajpak brez vednosti mesaijev) izvedli tržni inšpektoiji Ivan Bajer, Slavko Tešar in Pavel Ajdič, veterinarski inšpektor Franc Pučko in sanitarni inšpektor Franc Mrzel. Inšpektorji so se „zapičili44 v šestero prodajaln mesa različnih podjetij. V vsako so poslali drugo najeto stranko z naročilom, kaj naj kupi in koliko. Vse drugo' se je dogajalo potem v prostorih medobčinskih inšpekcijskih služb ob Ljubljanski oesti. Mesarski »greh« v polivinilasti vrečki Tam so v polivinilaste vrečke zavito meso razložili, ga stehtali s pošteno (natančno) tehtnico, primerjali zaračunano cene s ceniki, ocenili, ali meso ustreza ali ne (po kakovosti in čistoči), ter sestavili uradne zapisnike. Tej proceduri so poleg inšpektorjev prisostvovali sekači, nakupovalci in novinar. Debelo je pogledal sekač’iz prodajalne št. 2 ob Cesti komandanta Staneta (last KZ Novo mesto), ko je ponovni seštevek pokazal, da je stranki, kije tam kupovala (0,64 kg svinjskega stegna, 0,11 kg repa, 0,79 kg goveje zarebrnice, 1,10 kg telečje zarebrnice, 0,61 kg govejega stegna in o,70 kg svinjskega kareja), zaračunal 9.61 din preveč. Za to je dobil 50 din mandatne kazni, 100 din pa bo moralo plačati podjetje. „Najeta** stranka je v Potrošniškem centru, ki je last Mercatorja - Standarda, kupila 66 dkg stegna bb, 51 dkg plečeta 'ob, 46 dkg bržole, 48 dkg svinjskega stegna, 30 dkg kosti. Zanimivo je, da je prodajalec pleče in kosti zaračunal za 44 in 16 par premalo, bržolo pa preveč za 1,50 din. Mesarje dobil cenik od uprave podjetja, ne pa od dobavitelja. V blagovnici KZ je bilo po naročilu kupljeno: 61 dkg svinjskega kareja, 47 dkg svinjskega stegna, pol kilograma telečjega stegna, 67 dkg govejega stegna in še enkrat 45 dkg govejega stegna, 1.06 kg telečje zarebrnice in 10 dkg govejih kosti. Za to je stranka odštela 172,70 din ali 12,67 din preveč, kot so ugotovili pri kontroli. Inšpektorji so prodajalni oziroma podjetju na kraju samem izrekli 150 din mandatne kazni. Kazen za kaznijo ... V mesnici na tržnici (prodajalna KZ Novo mesto) je stranka kupila: 62 dkg govejega stegna in Še 52 dkg enakega mesa, 57 dkg svinjskega stegna, 36 dkg svinjskega kareja, 61 dkg goveje zarebrnice ter 18 dkg go vejili kosti. Prodajalka je za go veje stegno računala 88 par pre malo. preveč pa: sv:njsko steg no brez kosti — za 2.01 din, go vejo zarebrnico za 1,50 itd Končni seštevek je pri kontroli pokazal, daje bil celoten nakup zaračunan za 1,43 din preveč. Svinjskih zrezkov so se držali drobci sekalnega tnala, goveja zarebrnica pa ni bila strokovno odrezana. V prodajalni so našli pomanjkljivosti, na podlagi katerih so ji izrekU 150 din mandatne kazni. Mesnica v Dolenjkini samopostrežnici pri mostu je prodala stranki na željo inšpektorjev: 62 dkg govejega stegna, 51 dkg telečjega plečeta, 47 dkg svinjskega 'kareja in 27 dkg govejih kosti. Ponovno tehtanje in računanje je pokazalo, da je stranka plačala 1,27 din preveč. Sledila ie mandatna kazen: 150 din. V Dolenjkinem Marketu ob Cesti herojev so pravilno zaračunali 65 dkg govejega mesa in 50 dkg svinjskega kareja, preveč pa za goveje pleče in goveje kosti - skupaj za 0,69 din. Za konec samo še tole: v opravičilo gre prodajalcem mesa šteti, da tehtajo meso na manj točnih tehtnicah, kot so jih pri kontroli uporabljali inšpektorji. Zameriti pa jim je, da se tako radi „usekajo*4 v škodo potrošnikov. Zneski, ki jih stranke preveč plačajo, res ne gredo v težke tisočake, kaj malo pa je verjetno, da se tudi to ne bi zgodilo, če bi bili vsi nakupi v kilogramih, in ne samo (večinoma) v dekagramih. I. ZORAN DOLENJSKI LIST „Nismo mi krivi,** je pojasnjeval poslovodja,,,vsi delamo tako. Saj cene za meso starih govedi sploh nimamo.** Semič • največja goljufija Mesar v semiški mesnici pa zna! „Napetnajstil** je celo inšpektorja. Ne sicer veterinarskega ali tržnega, ampak davčnega. Ta je kupil pri njem 79 dekagramov telečjih reber in plačal zanje 28 dinarjev. Po poštenem in (predvsem) veljavnem ceniku pa bi lahko to veljalo le 20,93 din. Pa je omenjenega mesarja ogoljufani inšpektor skušal celo zagovaijati. „Veste,“ je dejal tržnemu in veterinarskemu inšpektorju, „meni se vse zdi, da ga je semiški mesar kak kozarček preveč zvrnil vase. Vsaj po videzu sodeč, me ni namerno ogoljufal.** Potrošnikom pa je najbrž hudičevo vseeno, če jih mesaiji goljufajo namerno ali nehote. Goljufajo jih pa, in po akciji sodeč, v Semiču najbolj. Kolegu iz mesnice ni ostal dblžan niti mesar, ki prodaja meso v , ,Dolenjki“ v Semiču. Pol kilograma teletine brez kosti je prodal za 30 namesto za 27,50 dinarjev. Ni kaj reči, dobra kupčija, za mesarja oziroma trgovino namreč! Pol kilograma rebrc, 65 dekagramov govejega flama in 58 dekagramov govejih prsi — vse meso so v klavnici dobili z zakolom starejših govedi — pa so v omenjeni mesnici računah, kot da gre za meso mladih govedi. Tako, kot povsod drugod. Čudež: mesar je kupcu poklonil 38 par V črnomaljski akciji »Poštenost mesarjev« je inšpekcija odkrila zanimive reči J Vsega je enkrat dovolj. Tudi inšpektorjem. Pa so se odločili: v Petek, sredi marca — akcija po vseh večjih krajih v Sloveniji. Da se bomo prepričali o resnosti in upravičenosti vseh pritožb in govoric. ^ ko je ura odbila deseto, se je pričelo. Poštenje in računarska spretnost ljudi v belem, ki nam sekajo in režejo naše vsakdanje ali vsaj vsakotedenske zrezke, sta bila na tehtnici skupaj z mesom, ki so ga kupovali občani. Akcijo smo spremljali tudi v črnomaljski občini. Z obema Inšpektorjema po pričetku akcije nismo dolgo kramljali v sejni dvorani občinske skupščine. Kmalu so pričeli tisti, ki so meso kupovali v Črnomlju, Semiču in na Vinici, prinašati, kar so kupili. Po 50 do 60 dkg naj bi g3 kupili, saj je meso drago, de-narja za take akcije pa silno uialo. Če bi ga bilo več, bi inšpektorji take akcije pogosteje bajali. Kaj hitro pa se je pokajo, da so naši mesarji dobri trgovci. Mnogi so namreč odrekli kupcem precej večji kos mesa od zahtevanega, nazaj pa niso vzeli nič. Preizkušene besede „saj ne bo nič ostalo44 so Pretentale tudi kupce v tej akci-J1* No, pa so tega inšpektorji že .tako vajeni, da mesarjem tega *uso šteli za slabo, da le drugih uapak ni bilo. za katerega so kupci v tej akciji kupovali. Prodajal je namreč staro govedino za mlado, ki je seveda dražja. In zanimivost: še celo pri taki prodaji je mesar zaslužil! Tudi če bi bilo to meso mlade živine, je bilo predrago. Veljati bi smelo „le“ 41,16 din. Več sreče v isti prodajalni mesa je imel neki vajenec, ki je kot kupec tudi sodeloval v tej vseslovenski „mesarski“ akciji, za katero je dal pobudo republiški sekretariat za gospodarstvo. Vajenec je prinesel inšpektoijema lep kos svinjskega kareja, za katerega je za 58 dkg plačal 22 dinaijev. Toliko, kot v resnici velja. 38 poklonjenih par tura in fora- anje Slikar živega morskega sveta V Dolenjski galeriji razstavlja od danes Igor Pleško zanimiva dela, nastala v srečanjih z živalskim svetom s pisanega morskega dna s j Slovo dvojnemu delu Drevi ob 18. uri bo v Dolenjski galeriji odprta zanimiva in svojevrstna slikarska razstava, na kateri akademski slikar Igor Pleško razgrinja svoja živopisna platna z upodobitvami raznolikih prebivalcev našega morja: rib, rakov, sip in pod.. LADKO KOROŠEC PEL V DOLENJSKIH TOPLICAH Dolenjske Toplice so v nedeljo, 31. marca, pozdravile na domačem odru basista Ladka Korošca. Opernemu mojstru, ki je pel v zdraviliški dvorani pred 22 leti, ko je Dolenjske Toplice obiskal tovariš Tito, je občinstvo prisrčno zaploskalo. Znani basist je najbolj navdušil z arijo iz Fidellijeve opere. V sporedu sta sodelovala še harmonikar Stante in igralec Benedičič. M p N KONCERT OB RAZSTAVI Ob drevišnji razstavi del slikarja Igorja Pleška bo v Dolenjski galeriji koncert, na katerem bodo nastopile sopranistka Vanda Gerlovič, violinistka Alenka Popovič in pianistka Božena Dorpik. Na sporedu bodo dela Marjana Lipovška, Marjana Kozine, Jana Sibeliusa in Pietra Loca-telliia. ZENA NA SLIKI V Moderni galeriji v Ljubljani je te dni odprta svetovna potujoča fotografska razstava na temo „Žena44. Ogledali so si jo tudi člani kočevskega fotokluba „Diana“. Prav bi bilo, da bi taka potujoča razstava gostovala tudi v manjših slovenskih mestih, saj bi si jo potem lahko ogledalo čim več ljudi. V. I. Slike v olju kažejo portretne maske in tihožitja z morskimi živalmi. Motivika slik zajema vse važnejše primerke rib, rakov, rarogov, jastogov, skladov, hobotnic itd., ki žive v Jadranu. Ta živopisani svet so ribiči dvignili iz svete tišine, slikarja Pleška pa zanima ta svet kot predmet umetniškega upodabljanja. Toda ne samo to, v iskanju podobe morskih živali se je slikar obogatil z mnogimi izkušnjami, saj je doslej naslikal že pet ciklov; zadnji od tehjfe zdaj na naši razstavi. Slikar se je postopoma vživ-ljal v svet ob moiju, slikal je marine, kmečke ter ribiške kuhinje in na ognjiščih položene GLASBENI VEČER Brežiška glasbena šola bo 18. aprila priredila glasbeni večer, katerega izkupiček je namenila za graditev spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu. Pokroviteljice prireditve bodo družbenopolitične organizacije. Zavod za kulturo bo brezplačno odstopil dvorano, Hortikulturno društvo pa bo zastonj natisnilo spored. Igor Pleško: RAK, olje, 1973 1 30 LET „RAZTRGANCEV44 - V Eočastitev VIL kongresa ZKS so v jubljani pripravili zanimivo giedali-ško-pogovorno prireditev: igralci Mestnega gledališča so recitirali posamezne odlomke iz Borovih „Raz-trgancev44, nato pa so se udeleženci prireditve v pogovoru spominjali, kako so to delo Mateja Bora prvič uprizorili pred 30 leti na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. MALI ODRI V NOVI GORICI -5. aprila se bo v Novi Gorici začelo S to grafiko je konkuriral za nagrado Vinko Domjan, učenec osnovne šole iz Kočevja. srečanje malih odrov. Prireditelju -Primorskemu dramskemu gledališču - so se z deli doirtačih in tujih dramatikov napovedale vse slovenske gledališke hiše razen Mestnega gledališča ljubljanskega, od drugod pa: zagrebški Teater, Gledališče Marina Držića iz Dubrovnika, mala scena Teatra Sljaski iz Katovvic na Poljskem. Srečanje bo do 22. aprila. Primorsko dramsko gledališče bo v tem času priredilo tudi razpravo o vprašanjih gledališkega amaterizma in njegovega razmerja do poklicnih gledaliških ustanov. SLOVENSKI POUK V STUTTGARTU - Slovenski dopolnilni pouk v nemškem mestu Stuttgart obiskuje 273 otrok slovenskih staršev, ki so tam z družinami na delu. Poučuje Dragica Nunčič iz Krškega. V Reutlingenu, v pokrajini Baden VVuertemberg, je Nunčičeva z učenci priredila proslavo dneva žena. Solarji so razstavili 50 svojih likovnih in literarnih prispevkov. 3. DEL „KAPITALA44 LE IZŠEL - Marksov „Kapital44 je zdaj v celoti dostopen slovenskemu bralcu: Cankarjeva založba je pred kratkim poslala na knjižni trg tretji zvezek tega pomembnega v slovenščino prevedenega Marksovega dela. Prvi zvezek je izšel leta 1961, nato smo na drugi zvezek čakali lepo vrsto let, medtem ko je tretji izšel okoli 80 let po tem, ko je Marxov „Kapital4* izdal F. Engels. Tretji zvezek so natisnili v 2.500 izvodih, stanc pa 150 din. ribe so mu končno pokazale pravo pot. Navdušil seje nad samimi ribami in slikal številna tihožitja. Od vsega tega mu je ostalo pomembno le-troje: podoba živali v tihožitjihj usoda ujetih v mrežah in izraz obrazov v maskah. Slikarja zanima sugestivnost optične senzacije, hkrati pa podaja tudi ozadje, ki se odstira skozi življenjske navade in medsebojne odnose med človekom in živaljo. Slikarju tako uspe stopnjevati izrazitost modela in v njegovem prizadevanju spoznamo globljo utemeljenost dialektičnega pristopa k umetniškemu snovanju. Ustvarjalnost izhaja iz človeka in se vrača v človeka, toda obogatena s premnogimi izkušnjami in soočena z mirom in bojem vsenaokoli. Harmonija počiva na redu in urejenih odnosih. Vsako ustvarjanje pa si mora take odnose priboriti v premagovanju ovir in naporov. Ti so tem večji, čim globlja je vodilna misel spoznanja. Anda Remžgar: »Tudi v Ljubljani so predla* gali rešitev, za kakršno se zavzemamo tu« Lestikovi nagrajenci Mladinska knjiga je podelila Levstikove naqrade Svetlani Makarovič, Mariji Luciji Stupica in Milku Matičetovu - Njihova dela izšla lani Zakaj nekateri kulturni delavci v Kočevju menijo, da Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v občini ne potrebujejo več? Anda Remžgar, tajnica ZKPO, ki ima na skrbi tudi tajniška opravila pri kulturni skupnosti in lutkovnem gledališču, meni: ,JNe gre za ukinitev tega ali onega, mišljena je le združitev kulturne skupnosti in ZKPO v eno organizacijo. “ „Kaj bi dosegli s tem? “ „Poenostavili in pocenili bi kulturno dejavnost. Ob združitvi bi imela ena orga- dela sem, da predlogi za ukinitev ZKPO v Kočevju v Slo- | veniji niso edini, podobno so j predlagali tudi v Ljubljani. “ * „Kaj bi morali po vašem J mnenju napraviti, da bi ko- s čevska kultura bolj zažive- } la ? “ ' „Kultura si mor* utrditi \ pot v vrste mladih in med \ delavce. Kajpak je potrebno, } med mladimi vzbudimo ' Založba Mladinska knjiga je podelila 29.' marca v ljubljanski Modemi galeriji Levstikove nagrade za leto 1973. Dobili sojih: Svetlana Makarovič za izvirno leposlovno delo za otroke „Miška spi44. Marija Lucija Stupica za izvirne ilustracije Andersenove pravljice „Kraljična na zmu graha44 in Milko Matičetov za zbirko pravljic (poljudnoznanstveno delo s področja humanističnih ved) „Zverinice iz Rezije44. V obrazložitvi za Svetlano Makarovič so zapisali, da pomeni njeno Slišimo in beremo, da je stanje dolenjskega srednjega šolstva kritično. Manjka učilnic, učiteljev in denarja. Sto in sto otrok je po končani osnovni šoli razočaranih, ker ne morejo naprej. Vpisi v srednje šole so omejeni, prednost imajo odličnjaki in prav dobri, drugi pa srečo. Fantje s kmetov in iz delavskih družin običajno potegnejo krajši konec. Tako pri vpisu v gimna.-zijo in še kakšno drugo šolo. Ob tem pa nenehno brnijo telefonski klici iz delovnih organizacij: prosimo toliko in toliko tehnikov, damo štipendijo itd. Doklej še na repu? Potrebe po kadrih so tu, možnosti zq izobraževanje pa so pičle. Tako ostajajo na cesti talenti, bodoči pravnilči, agronomi, strojni inženirji, kemiki, prosvetni delavci in še in še. Vsi vemo, da si takega stanja nismo želeli, nihče pa ne more zagotoviti, če sc bo kdaj izboljšalo. Niti n^jvečji optimisti si ne upajo oglasiti, ampak samo skomigajo z rameni. V Novem mestu so pripravili analizo, ki kaže, da ima Dolenjska med okoli 64.500 srednješolci le nekaj nad 3.700 „predstavnikov4' ali samo okoli 5,7 odstotka mladine. To je seveda silno pičla udeležba. Ce ob tem upoštevamo, da naglo razvijajoče sc gospodarstvo absolvente sproti „posrka44, se zdi, da imamo v srednjih šolah grozljivo malo dijakov. V času, ko z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejamo najrazličnejša področja, bi morali tudi srednje šolstvo ali pa se bomo morali sprijazniti, da bomo še naprej - tudi na tem področju - na neslavnem republiškem repu. j. just^ delo „Miška spi44 nov vrh v slovenski mladinski književnosti. Delo ohranja odlike ljudskega pripovedništva, hkrati pa pisateljica svet živalske pravljice domiselno posodablja in mu daje nove razsežnosti z duhovitimi ironičnimi in satiričnimi bodicami. Ilustracije, s katerimi je Marija Lucija Stupica opremila Andersenovo pravljico, so otroško iskren^, neposredne, sproščene in je v njih čutiti spremenjene poglede mladih generacij" na izrazno možnost barv, na gradnjo slike iri na zamenjavo likovne stiliziranost’ z nevezano fantazijsko igrivostjo. Te prvine - so ugotovili kritiki - nakazujejo nove možnosti slogovnega razvoja naših ilustrativnih zmogljivosti. Tretji nagrajenec, Milko Matičetov, je s knjigo živalskih pravljic „Zverinice iz Rezije44, nabranih med rezijskimi Slovenci v Italiji in prelitih v knjižno slovenščino, tudi na lahkoten in igriv način približal Rezijo in njene ljudi. nizacija pregled nad vsem, kar se hoče in snuje. Ne gre za firmo, ampak le za boljšo organiziranost kulturnih prizadevanj v občini. “ „Kako si to zamišljate? “ „ V mislih imam red, brez katerega ne gre nikjer, tudi v kulturi ne. Dvotimosti ne sme biti Nova kulturna skupnost bi lahko imela odbore ali komisije, ki bi urejale in vodile delo na posameznih področjih. “ „Se vam ne zdi, da bi to koga, ki drugače meni, užalilo? “ „Mislim, da ne bi s tem nikogar prizadeli. Ljudje, ki delajo ali so pripravljeni delati, bodo imeli dovolj možnosti tudi v okviru enotne kulturne organizacije. Zve- Anda Remžar: „Po ukinitvi ZKPO ne bi bilo manj kulture, le vodstvo bi bilo enot-nejše.“ (Foto: F. Brus) zanimanje za kulturo in pripravljenost sodelovati. “ „Je možno, da bi ostali obe, namreč kulturna skupnost in ZKPO? “ „Če bi ostalo, kot je, bi se morala ZKPO kadrovsko okrepiti in ob sodelovanju kulturne skupnosti pridobiti nove ljudi, ki bi delali z ljubeznijo.“ VILKO ILC Cranach, Jakac in naivci v središču pozornosti na razstavah, ki se bodo do konca leta 1974 zvrstil1 v Dolenjski galeriji - Letos tudi: razstava dolenjske kolonije • Čas za pc samezne razstave bodo najverjetneje sproti določali Vrata Dolenjske galerije se bodo letos odprla še za devet razstav. Danes se odpirajo delom ljubljanskega slikarja Igorja Pleška, ki bo „Podobe morskega sveta“ razstavljal do 18. aprila. Za Pleškom bodo obiskovalci galerije in ljubitelji umetnosti videli dela (v reprodukcijah) nemškega renesančnega slikarja Lucasa Cranacha, ki jih bo kot lani v Kostanjevici oskrbel generalni konzulat Nemške demokratične republike. Galerijski svet je pridvidel zatem razstavo umetniških del akademika Božidarja Jakca, novomeškega rojaka, ki bo ob svoji 75-letnici predstavil občinstvu izbor pod naslovom Dolenjska pokrajina. V Dolenjski galeriji bo letos gostoval tudi Tabor likovnih samorastnikov iz Trebnjega z deli ustvarjalcev, ki sc bodo udeležili letošnjega srečanja naivnih. Retrospektiva Ivana Vavpotiča bo nedvomno posebno doživetje. Na razstavi se bodo zvrstila portretna in druga dela umetnika, ki je za življenja več let ustvarjal tudi v Novem mestu. Marjan Kukec, v šestdesetih letih likovni pedagog v Novem mestu, in Štefan Simonič, udeleženec 3. dolenjske slikarske kolonije, naj bi v NOvem mestu skupaj razstavljala. Jeseni - septembra in oktobra — bodo pripravili arheološko razstavo „Novo mesto v l»cu;i«|0! kotiček antiki44, ki jo bo na podlagi kopanin in drugega gradiva p*1 pravil arheološki oddelek Vc lenjskega muzeja. V počastitev občinske? praznika bodo v Dolenjski g^ riji odprli razstavo del udeležb cev 4. dolenjske slikarske koK nije. V tem hramu umetno*1 naj bi se po predvidevanjih galf’ rijskega sveta predstavili s svoj1; mi deli novomeškemu občin5* vu tudi ljubljanski slikarki Pengov in Milena Usenik. Kočevski harmonikarji Peter Dovč, Bojan Kovač (na sliki), Edita Junc in harmonikarski orkester glasbene šole iz Kočevja so se na nedavnem srečanju v Velenju res dobro odrezali. Peter je zbral 88,9 točke (od 100 možnih), Edita 1,2 točke manj, Bojan, kije nastopil v najzahtevnejši skupini, je dobil 91,4 točke. Uspeh harmonikarjev je plod požrtvovalnega pedagoškega dela glasbenih učiteljev Jožeta Papeža in Adija Škorjanca. (Foto: Jure Podržaj) NAPAČNO POPUŠČANJE Ker vsi govorimo in vemo, da je mladina bodočnost, so nekateri med tistimi, ki žele obstati v spominu in zavesti bodočnosti, napačne misli, da je neposredno od trenutne mladine odvisen obstoj njihovega dela v prihodnjih časih. Ta misel je boječa in omejena. Obstoj tvojega dela je odvisen samo od vrednosti, ki si jih položil vanj. Nič zato, če te najbližji rod, ki prihaja za tabo, odklanja.. .. Pomisel na mladino kot nositeljico bodočnosti pa je seveda tudi manj osebna in veliko bolj stvarna. Zagotovo je, da bo nekoč zavzela vse položaje in prevzela vse dolžnosti, ki i jih danes opravlja starejši rod. Temu ne more biti in ni vseeno, kakšna bo usoda dosežkov in dobrin, ki jih je ustvaril. Da bi si zagotovil trdno in naravno nadaljevanje svojega časa in njegove vsebine, skuša mladino pripraviti za to nalogo al* jo vsaj pridobiti zanjo. Dandanes tmam pogosto vtis, da jo skušamo bolj podkupiti, kakor pa resnično pridobiti, pripra* viti in privzdigniti. Vtis imam, da seji velikokrat laskamo, da ji tudi v marsičem slabem dajemo potuho, ker je ne bi hoten izgubiti. Josip Vidmar: K našemu trenutku, str. 72 - PUBERTETNIK IN SPOLNOST Pubertetnik in pubertetnica sta telesno pač sposobna za spolno občevanje, dobita lahko tudi otroke, toda v pravem pomenu zanj zrela še nista... S prezgodnjim spolnim uveljavljanjem se ogoljufata za resnično življenjsko srečo, ker ju vanj tira zgolj spolna naslada in ne ljubezen. Gustav Šilih: Vzgoja naših otrok, str. 12* 8 DOlENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN St. 14 (1289) - 4. aprila iVjl Za rokometaše - slab začetek Za dolenjske rokometaše začetek nespodbuden - Ribnica še vedno kandidat za prvo mesto Prejšnji teden so rokometni klubi začeli prvenstvene tekme. Ekipa Ribnice, ki je kandidat za eno najboljših mest v slovenski rokometni ligi, je klonila v Trbovljah in tako doživela že četrti poraz. V ljubljanski conski rokometni ligi pa so Brežičani in Novomeščani zabeležili hud poraz. prednosti. V drugem polčasu so gostje popustili in ob koncu igre so domači rokometaši vodili z dvema goloma prednosti. Ribničani so s sedmimi zmagami trenutno na četrtem mestu, do sedaj pa so zbrali 15 točk. Kljub porazu v prvem kolu so igralci Ribnice še vedno kandidati za prvo mesto. k šest ženskih ekip, ki so sposobne premagati marsikatero bolj znano slovensko vrsto. Na sliki: članica obetajoče novomeške Krke Nada Blažič v lepem prodoru. (Foto: Orel Feliks) BREŽICE : MOKREČ 15:20 V prvem kolu ljubljanske conske rokometne lige so igralci Brežic gostovali pri rokometaših Mokreča. Zaigrali so slabo, tako da solidnim domačinom ni bilo težko napolniti njihov gol. RUDAR : RIBNICA 22:20 V prvem pomladanskem kolu in v dvanajsti prvenstveni tekmi so Ribničani gostovali v Trbovljah pri Rudarju. V prvem polčasu so Dolenjci zaigrali bolje od domačih rokometašev in ta del igre zmagali z golom 1973: bogata atletska žetev Lani so bili novomeški atleti uspešni, saj so postavili več klubskih rekordov - Pregled najboljših rezultatov po drugi vojni Pred začetkom nove atletske ®zone, od katere atleti in atletinje Novega mesta veliko pričakujejo, saj so čez zimo pridno ln vztrajno vadili, je prav, da se spomnimo najboljših lanskih atletskih dosežkov, ki novomeške atlete uvrščajo na visoka mesta v republiki. Zanimivo je, da je bilo leta 1973 za novomeške atlete eno najbolj uspešnih v zadnjih letih, saj je bila *ani dosežena vrsta dobrih rezultatov in rekordov. Rekordi TRIMO - KOPER 3:2 Trebanjski TRIMO je v nedeljo zasluženo slavil svojo (drugo) zma-8o. Pred kakimi 30 gledalci je v mirenski telovadnici po skoraj dve-'ttnem boju, četudi oslabljen, premagal Koper s 3:2 (13, 10, -4, -5, 10). V odločilnem petem nizu je z«asti dobro zaigral Babnik, pohvaliti. Pa je treba tudi mladinca Novaka, kl če bo vztrajno treniral, utegne razviti v dobrega odbojkarja. Nasploh se je TRIMU poznalo, da nima dovolj igralcev, saj v kritičnem trct-in četrtem nizu ni bilo nujno Potrebnih zamenjav. V soboto bodo *febanjci odpotovali na Jesenice, *jer se bodo pomerili z eno izmed T^P. ki se poteguje za prvo mesto v slovenski ligi. M. L. in solidni dosežki niso prišli sami od sebe. Pozna se, da v Novem mestu načrtno delajo z atletskim naraščajem, ki je šele na začetku svoje poti. Sadovi dela bodo zreli čez leto, dve ali tudi kasneje, na mlado rast bo treba torej še malo počakati. Najboljši rezultati atletov Novega mesta po drugi svetovni vojni: 100 m - Zaletelj 11,1 (Litija 1960); Keržan 11,1 (Ljubljana 73); 200 m -Maznik 23,5 (Beograd 58); Hribernik 23,5 (Zagreb 69); Keržan 23,5 (Maribor 73); 400 m — Dragaš 51,2 (Ljubljana 73); 800 m - Kovačič 1:53,4 (Celje 73); 1000 m — Kovačič 2:31,0 (Celje 73); 1500 m - Kovačič 3:52,1 (Celje 73); 3000 m -Derganc 9:07,1 (N. mesto 60); 5000 m - T: Bučar 16:12,1 (Ljubljana 73); 110 ovire — Šlajkovec 17,4 (Ljubljana 73); 400 m ovire - Nagode 64,9 ' (Ljubljana 73); 1500 m ovire -Peče 5:05,0 (Maribor 73); višina - Penca 1,90 (Maribor 67); daljina - Dragaš 6.86 (Ljubljana 73); troskok — Šimunič 14,80 (N. mesto 72); palica — Bavdek 3,30 (N. mesto 58); krogla — prof. Penko 15.40 (Novo mesto 61): disk — prof. Penko 44,44 (Novo mesto 64), kopje - Spilar 71,38 (Celje 72); kladivo - Usenik 38,94 (Ljubljana 70); 4 x 100 m — Novo mesto (Slajkovec, Hribernik, Dragaš, Keržan) 44,2 (Ljubljana 73); 4 x 400 m — Novo mesto (Nagode, Dragaš, Šimunič, Kovačič) 3:34,4 (Celje 73); deseteroboj — Dragaš 5.776 točk (Ljubljana 73). Spet bron za Jasno Dokl! Novomeške telovadke Maja Klemenc, Jožica Zupančič, Irena Žlogar, Jasna Dokl, Vanja Požar in Mateja Kavšek so preteklo soboto in nedeljo nastopile na dveh mednarodnih gimnastičnih prireditvah v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je Jasna Dokl zasedla tretje mesto, ŠPORTNI KOMENTAR Tako kot v Stopičah! Zimsko rokometno prvenstvo za ženske, ki je bilo v Ljubljani, se je prejšnji teden končalo. Udeležile so se ga tudi predstavnice dolenjskega rokometa, ki so dokazale, da po kvaliteti igranja prav nič ne zaostajajo za svojimi bolj izkušenimi lolegi. Tako so Brežičanke tudi letos zaigrale, kot smo jih vajeni gledati. To pa ni prav nič čudnega, če pomislimo, da imajo v tem mestu že dalj časa dobro rokometno šolo, kakršno bi morali uvesti tudi drugi rokometni klubi na Dolenjskem. Brežičanke so z zanesljivimi igrami potrdile sloves dobrih igralk, in kot kaže, bomo v prevenstvenih tekmah druge zvezne lige gledali dobre tekme. V Beli krajini so bile vedno doma dobre igralke. Te-8a telesnokulturni delavci v Črnomlju nikoli niso znali okoristiti. Drugače si ne Moremo razložiti dejstva, da Belokranjke nekaj let igrajo zelo uspešno, nato pa naenkrat nehajo igrati. Kot kaže, odslej do tega ne bo več prihajalo, zlasti zato ne, ker v Črnomlju stalno skrbijo za. Podmladek. Sedaj se pojavljajo na Dolenjskem še drugi kraji, ki nihajo tako rokometno tradi- cijo kot v Brežicah, Črnomlju in Ribnici. Lep primer pametnega in posnemanja vrednega dela so nadarjene stopiške pionirke, ki so s svojo igro presenetile tudi rokometnega strokovnjaka. Ali se ne bi dalo s trdim in zagrizenim delom še kje drugje na Dolenjskem s podobnim delom za šport navdušiti pionirje in pionirke? Možnosti za športno udejstvovanje šole imajo, če ne že za rokomet, pa za šah, namizni tenis... In kako je z rokometom v Novem mestu? Tu so rokometni delavci že večkrat brezuspešno ustanavljali žensko rokometno vrsto. Odkar pa je rokometašice podprla tovarna zdravil Krka, je vrsta pričela redno trenirati. Tako lahko letos pričakujemo od te še neizkušene ekipe solidne rezultate. Kako je v Sevnici, vemo. Tu so telesnokulturni delavci „ubrali" pravo politiko in podprli tisti šport, ki je najbolj kvaliteten in pri ljudeh najbolj priljubljen. Sevniča-ne poznajo že po vsej Jugoslaviji, po poteh moške rokometne vrste pa gredo sedaj tudi dekleta. J. PEZELJ Irena Žlogar je bila deseta, Kavškova in Požarjeva pa sta se uvrstili na 22. oziroma 24. mesto. Za obe mladi telovadki je bil to prvi zahtevnejši nastop. V ekipni konkurenci je bila novomeška ekipa peta. V nedeljo pa sta na gimnastičnem tekmovanju za „Šalamonov memo-rial“ v Mariboru nastopili še Žlogar-jeva in Klemenčeva in med mladinkami zasedli 19. oziroma 20. mesto. Na obeh tekmovanjih je nastopila tudi Maja Dokl. V Ljubljani je bila druga za Renerjevo. Prvo mesto je izgubila zaradi nepotrebnega prestopa v parterju. V Mariboru je bila nadarjena Novomeščanka pazljivejša in je svojo tekmico premagala ter tako že drugič zapored med mladinkami osvojila Salamonov memorial. S. K. Vratar Okoli devet let Slavko Retelj stoji na vratih novomeškega Elana. Po mnenju mnogih privržencev novomeškega nogometa je ta mladi vratar prav gotovo mož, na katerega se ekipa lahko ob vsakem trenutku zanese. Odlikujejo ga hitri in zaneslji- vi posegi, dober skok in lep slog branjenja. V kratkem pogovoru je Slavko o sebi in enajsterici povedal naslednje: „Sprašujejo nas, zakaj zadnje čase dosegamo presenetljive r-ezultate. Morda so to zgolj slučajni uspehi, mislim pa, daje dober nogomet sad pametne politike naše uprave, ki je enotna, kot že mnogo let ne. Prav tako je to uspeh rednega dela z domačimi fanti. Ce pogledamo v zgodovino f?K Elan, najdemo mnogo imen nogometašev, ki nikoli niso živeli v Novem mestu. Današnja enajsterica ]e ekipa nekdanjih mladincev, „okrepljena" z izkušenimi člani. Ker dve leti nismo imel: trenerja, ni bilo uspehov. Sedaj vodi kondicijske treninge znani atletski strokovnjak Marjan Spilar, za tehniko igranja pa skrbita Vlado Macele in Vlado Divič. Ker je poprečna starost igralcev okoli 21 let, nogometno znanje pa že sedaj solidno, bi ta ekipa lahko uspešno zaigrala tudi v višji ligi, kot igra sedaj. Vsi fantje upajo, da bo prav letos čas, ko bi morali pokazati pravo vrednost. In kar je najvažnejše: v našem kolektivu so se močno spremenili prijateljski odnosi. Starejši igralci ne gledamo na mlajše kot na tekmece, pač pa smo jim učitelji in pravi prijatelji. Včasih sc je ekipa razšla takoj po treningu, sedaj se po napornih urah vaje zberemo v slačilnici. Pogovarjamo se o skupnih načrtih in najboljših poteh, po katerih bi naše cilje uresničili.“ J. PEZELJ Do vode z lastnim delom Dolgoletna težava novomeških igralcev tenisa je oskrbnik • Za pionirje in pionirke brezplačno Prejšnji teden so imeli novomeški igralci tenisa prvi letošnji občni zbor. Čeprav se gaje udeležilo premalo igralcev, je sestanek uspel, saj so se na njem pogovorili o nekaterih dolgoletnih perečih vprašanjih, ki tarejo ta vse bolj priljubljeni šport v Novem mestu, sestanku zmenili, da mora biti letos igrišče redno oskrbovano. Naslednji, še težji problem je Kot kaže, je še najteže dobiti človeka, ki bi skrbel za igrišča. Oskrbniki so sc menjavali iz leta v leto, igrišča pa so ostajala zanemarjena. Letos pa bo drugače, saj so sc na SITAR PRVAK NOVEGA MESTA Prvenstvo Novega mesta v šahu sc jc končalo z zmago Sitarja, ki jc v zadnjem kolu premagal glavnega tekmeca Petkoviča. Novi prvak jc bil ves čas pri vrhu tabele skupaj s Praznikom in Petkovičem, vendar jc prikazal najboljšo igro in je tako zasluženo osvojil prvo mesto. Na turnirju jc dobro zaigral mladinec Poredoš, ki je dosegel 6 zmag, 5-krat pa jc izgubil in osvojil prvo kategorijo, medtem ko jo je Jenko izgubil. Rezultati 11. kola: Škerlj: Istenič 0:1, Sitar: Petkovič 1:0, Poredoš: Materni 1:0 Šporar: Jenko 1:0, Pucelj: Praznik 0:1 in Milič: Komclj )0:1. Končni vrstni red: Sitar 9, Praznik 8,5, Petkovč 7,5, Poredoš 6, Škerlj 5,5, Šporar 5,5, Istenič 5, Materni 5, Komclj 4,5 Pucelj 4,5, Milič 4 in Jenko 1. J. PUCELJ voda. Tudi z njo imajo igralci tenisa že vrsto let težave, predvsem poleti, ko so igrišča presušena. V prahu jc namreč tenis zelo neprijeten. Igralci so sklenili, da bodo z lastnim delom skopali okoli 10 metrov dolg kanal do igrišča. Tako bodo dobili na njem jašek z močnim virom vode. Obenem so prisotni zvedeli, da ima klub dva šolana trenerja, ki bosta letos začela redno trenirati s pionirkami, pionirji, mladinkami, mladinci, članicami in člani. To jc potrebno še zlasti sedaj, ker iz leta v leto prihaja na Loko vse več mladih in odraslih. Ob tem pa nastaja še ena težava - prezasedenost igrišč. Zato bo potrebno sestaviti umik igranja, ker drugače vsi,’ ki pridejo na Loko, ne pridejo na vrsto. Na koncu so sc pogovorili še o članarini. Uslužbenci bodo plačali letno članarino 200 dinarjev, dijaki in študentje 100 dinarjev, pionirji in pionirke pa bodo lahko igrali zastonj. Mesečna članarina bo za uslužbcncc 70 dinarjev, za ostale 35 dinarjev. Ura igranja pa bo veljala za posameznika 10 dinarjev. ' L K. NOVO MESTO: ŠEŠIR 21:32 Igralci Sešitja so v soboto zvečer domače rokometaše močno presenetili. Novomeščani so upali na točke, toda odlična in izenačena ekipa gostov je brez težav prihajala pred vrata domačega vratarja, ki je bil pred njihovimi streli nemočen. KOČEVJE : SODRAŽICA 19:17 V prijateljski trening tekmi so se v Kočevju pomerili rokometaši Kočevja in Sodražice. Tekma je bila ves čas izenačena, prvi del tekme pa so dobili gostje s 7:8. Za domačo ekipo so bili uspešni Žerjav 6, Mesojedec 6, Arko 4, Oražem 2 in Macele 1. Z. F. NA SPOMINSKEM TURNIRJU - CELJE V Ribnici so prejšnji teden pripravili spominski rokometni turnir prvih predsednikov rokometnega kluba Ribnica Stefana Lovšina in Matije Zobca. Razen domačih rokometašev so nastopili še gostje iz Sevnice, Celja in Tržiča, ki so se že nekajkrat pred nastopom v ligi pomeri- li. Tudi tokrat je boj za prvaka potekal med Celjani in Sevničani. Prvi so dokazali, da so najboljši rokometaši v republiki in so Sevničane odpravili z 18:11. Rokometaši Ribnice pa so v zanimivi in izenačeni tekmi odpravili dobre igralce Tržiča z 22:21. V finalu so se domačini pomerili s Celjani. Tekma je bila izenačena in šele nekaj spodrsljajev je gostom omogočilo, da so zmagali s 27:22. Za tretje mesto so se pomerili Sevničani in igralci Tržiča. Tokrat so Sevničani zaigrali bolje in zanesljivo zmagali z 22:13. Srečen sem... Babič spet na motorju Bilo je lani v Gornji Radgoni. Naenkrat je eden najbolj obetavnih jugoslovanskih voznikov speedwaya s svojim jeklenim „konjem “ omahnil. Prizor ni bil za vse oči. Hip zatem se je zaslišal prodiren pisk reševalne sirene, ki je oznanjal, da se je na progi pripetila huda nesreča. V reševalni avtomobil so odnesli komaj 22-letnega Evalda Babiča iz Krškega, ki je zelo uspešno na peščenih krogih zamenjal svojega bolj znanega očeta. Evald je bil v bolnici dva meseca. Dva dolga meseca je bil priklenjen na posteljo in v tem času je dodobra razmislil: ali za speedway ali proti njemu. Toda za izbiro so oče in njegovi tovariši že vedeli. Tako je mladi Babič pred kratkim izjavil: „Srečen sem, ker lahko spet vozimf Pri vožnji me sicer ovira slabo zarasel gleženj. Takoj,, ko bomo zaključili letošnjo sezono, bom šel ponovno v bolnico, da me dokončno pozdravijo. “ Tako je Evald še enkrat dokazal, da je z vsem srcem predan nevarnemu športu, v katerem zmaga tisti, ki ima predvsem veliko mero znanja in poguma. Babič mlajši ima na voljo obojega. In kaj mladi voznik speed-waya, ki je eden najboljših v naši državi, načrtuje: ,JPremaIo sem treniral. Za sabo imam samo tri treninge, čutim pa, da mi hudo manjka lanska sezona. Ležanje v bolnici se na formi močno pozna in se bo še nekaj časa poznalo, tako da ne pričakujem vidnejših rezultatov. Sedaj se le privajam na težje - treninge'7 /* KRŽANOV NOVOMEŠKI REKORD Na medklubskem atletskem mitingu v Ljubljani so nastopili tudi trije Novomeščani in dosegli zelo dobre rezultate. Tako je mladinec Kržan v članski konkurenci na 200 mettov z 22,8 dosegel nov novomeški rekord, ta rezultat pa predstavlja tudi v državnem merilu zelo lep uspeh. Kržan je zmagal tudi v teku na 100 metrov, progo pa je pretekel v 11,3 sekunde. Nastopila sta še Križman, ki jc za 200 metrov dolgo progo potreboval 25 sekund, in pionir Lapajne, kije zalučal kopje 45,20 metrov daleč, kar jc prav tako spodbuden rezultat. ■ i I i H M ^ v LJUBLJANA — Tu je bilo v telovadnici VŠTK področno prvenstvo ljubljanskih osnovnih in srednjih šol v gimnastiki. Ker novomeška pionirka Maja Dokl obiskuje šolo v Ljubljani, je za svojo šolo tudi tekmovala in med pionirkami brez težav osvojila še eno prvo mesto. (I. P.) BREŽICE - V prvi tekmi celjske nogometne podzvezne lige za mladince so gostje iz Velenja pokazali boljšo igro in zasluženo zmagali. V nadaljevanju gostujejo Brežičani v Šmartnem. (P. V.) NOVO MESTO - Delo novomeškega nogometnega kluba je zadnje čase živahno in plodno. Povečalo se je število igralcev, bolj delaven pa je tudi odboi, ki je moral najti metode, kako klub najbolje pripraviti za nemoteno delo in zbrati dovolj denarnih sredstev. Moštvo je treniralo vso zimo, med drugim pa je odigralo tudi nekaj prijateljskih tekem. Rezultati: Krško-Elan 4:6, Elan:Breži-ce 3:1, Elan:Mirna 13:1, Elan-Krško 14:0, Grosuplje-Elan 4:2. (S. F.) KOČEVJE - V prvenstveni nogometni tekmi je enajsterica Kočevja brez težav odpravila ekipo Mengša s 4:0 (1:0). Za domače moštvo sta bila uspešna Briški in Kopač, ki sta oba vratarja gostov premagala dvakrat. Pred 350 gledalci je tekmo vodil Petrovič iz Ljubljane. V predtekmi so mladinci Kočevja odpravili vrstnike iz Mengša s 8:1. (Z. F.) NOVO MESTO - Prejšnji teden so v Novem mestu na Stadionu bratstva in enotnosti gostovali pri enajsterici Elana nogometaši iz Krškega. V prijateljski trening tekmi so bili Novomeščani za goste pretrd oreh, saj so jim zabili kar 14 golov, medtem ko borbenim Krčanom ni uspelo niti enkrat zatresti mrežo domačih nogometašev. (R. S.) KOČEVJE - V prostorih doma telesne kulture v športnem parku Gaj je bilo prvenstvo Itasa v namiznem tenisu. Med desetimi nastopajočimi je prvo mesto osvojil Branko Obranovič, ki je premagal vse nasprotnike in izgubil en sam set. Rezultati: Struna:Obranovič 1:2, Adlešič:Oražem 0:2, Obranovič: Adlešič 2:0, Struna:Oražem 0:2, Oražem: Obranovič 0:2, Struna: Adlešič 0:2. Vrstni red: Branko Obranovič, Marjan Oražem, Marjan Adlešič in drugi. (Z. F.) ČRNOMELJ - Rokometaši Črnomlja so med tednom gostovali v Novem mestu in v prijateljski trening tekmi z istoimenskim moštvom po izenačeni igri tekmo izgubili. (L K.) MURSKA SOBOTA - Prejšnji teden se je na kegljišču Čarde pri Murski Soboti končalo republiško prvenstvo v kegljanju delavcev-orga-nov notranjih zadev SR Slovenije, ki je sodilo v okvir 30-letnice ustanovitve organov notranjih zadev. Sodelovalo je 10 ekip s 40 udeleženci, ki so se pomerili v borbenih partijah, sodelovali pa so tudi delavci UJV iz Novega mesta. Vrstni red: 1. UJV Ljubljana 1564 podrtih kegljev, 2. UJV Maribor 1528 kegljev, 9. UJV Novo mesto 1443. Med posamezniki se ni nihče od novomešcanov uvrstil med prvih deset nastopajočih. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Danes ob .16. uri bodo igralci namiznega tenisa v Metliki pripravili turnir najboljših Dolenjcev. Na zadnjem takem turnirju je presenetljivo zmagal član metliške Beti Uhl, favorit Somrak iz Novega mesta je bil drugi. KRIM:ELAN 2:4 V soboto so novomeški nogometaši gostovali pri enajsterici Krima in v hitri igri domače igralce zanesljivo odpravili s 4:2. Gole za Elan so dosegli: Bradač 2, Divić 1 in Maksimovič 1. Ker so igralci Kamnika doma izgubili z Ihanom, so se jim Novomeščani z 20 točkami pridružili na prvem mestu. V predtekmi so nastopili novomeški mladinci in igralce Krima odpravili s 5:1. TRIGLAV - NOVOTEKS 57:58 V prijateljski tekmi za trening so Novomeščani gostovali v Kranju ln zmagali po povsem izenačeni igri. Novoteks je prvi polčas vodil in tudi zmagal 34:z7. V nada- ClIIEDEOEEa Stran uredil: JANEZ PEZELJ Ijevanju sta obe ekipi igrali manj natančno, Kranjčani pa so pred koncem celo vodili, a vseeno izgubili z najtesnejšim izidom. Obema ekipa ma sc je poznalo, da je to njune prvo srečanje na prostem po nekajmesečnem zimskem igranju v telovadnicah. Prav zaradi tega je bilo na obeh straneh tudi veliko napak in nepreciznih metov na koš. DOLENJSKI LIST naj vam zaupam bistvene prednosti peciva! • je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO •je POCENI •ima LEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO • ima PESTRO IZBIRO; rolade,mini rolade,kolači,TO-PO express, tonka,jurko, rozinček,poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos • je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI! ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC I l PoientoM Uril pred 20 leti j Pravica do zemlje RES JE večji del zemlje v pogledu lastništva zemljiško knjižno še neurejen, ker je treba rešiti pravna vprašanja. Vendar to ne sme vplivati na pravilno izkoriščanje zemlje in na njeno dodeljevanje najbolj upravičenim, predvsem agrarnim interesentom. Poleg tega, da so tako zemljo do sedaj čisto neupravičeno še naprej uživali prejšnji lastniki, ki jim je bila odvzeta ali zaplenjena, je velik del zemlje prešel v nekako upravo državnih in zadružnih posestev. Prav ta zemlja pa je bila predmet upravičene kritike, ker je bila navadno slabo obdelana, dostikrat pa je ostala v •pušči, medtem ko so posamezniki zaman prosili zanjo, čeprav imajo premalo svoje zemlje. Za vsako ceno je treba preprečiti, da bi zemlja ostala neobdelana ali da bi se z njo še naprej okoriščali taki, ki nimajo nobene pravice. VELEBLAGOVNICA NAMA, ki prireja že drugo leto spomladansko modno revijo, je nastopila z zanimivim sporedom tudi v Novem mestu. Dve predstavi, obakrat odlično obiskani, sta zadovoljili pričakovanja vseh, ki so si ogledali bogato izbiro naše konfekcije. Nekatere izmed udeleženk so želele videti še več praktičnih oblek, čeprav je treba reči, da so bile vse prikazane obleke res lepe. Posebno zadovoljni smo bili z modeli iz tkanin novomeške tovarne Novoteks, saj marsikdo sploh ni vedel, da izdelujejo domači tekstilci tako lepa blaga. KMETJE V OKOLICI Žužemberka so zaorali prve brazde, sejejo oves, korenje in ostalo. Vrnili so se ptički selivci, črni kos, škorec in pisani lišček, opazili pa smo tudi že prve lastovke. Le naše dobre znanke še ni - koristne postovke. V RUDNIKU Kočevje so med prvimi kolektivi na Dolenjskem izvolili nov delavski svet. Volitve so potekale zelo slovesno in ob številni udeležbi. Volilci niso bili v zadregi, saj je bilo na listi kar 78 kandidatov. Izvoljenih je bilo 43 nameščencev in delavcev. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. aprila 1954) nm Zgodilo se je.V. VZAJEMNO VOHUNJENJE Na Japonskem se je vohunstvo razvilo do neverjetne mere, in to ne vohunjenje drugih držav, ampak vohunstvo med japonsko vlado in velikimi firmami. Znano je, da vladini strokovnjaki, ki so zaposleni v tovarnah, vohunijo za vlado. Na dan pa je prišlo, da tudi strokovnjaki tovarn delajo v ministrstvih in vohunijo za svoja podjetja. Najbolje bi bilo, ko bi ustanovili kar skupno vohunsko službo in si pomagali. BOŽANSKA PIJAČA - Ali je vino vrsta hrane ali ni? O tem vprašanju se že dolgo prepirajo naši strokovnjaki. V Srbiji so se odločili, da vino le spada med hrano, in so izdali zakon o vinu. Upajo, da bodo s tem zakonom rešili vinogradništvo, ki je v tej republiki precej nazadovalo. Upajo pa tudi, da trditve o vinu kot hrani ne bodo vzeli preveč dobesedno in se poskušali hraniti izključno z vinom. PREMISLEK - Ameriški rock pevec Elvis Presley je po nedavni ločitvi vneto zatrjeval, da se ne bo več oženil, zdaj pa kaže, da se je premislil. Poročil se bo z osemindvajsetletno Lindo Thompson, hčerjo znanega newyorškega. finančnika. Nikakršna skrivnost ni, zakaj se je premislil: hči finančnika ne bo stopila v zakon praznih rok. NESREČA V TUNELU - Afera Watergate je napolnila s črnim humorjem celo prizadeto republikansko stranko. Tako je kongresman Wilbiam Scherle izjavil: „Pravijo, da je zaradi afere Watergate republikanska stranka trenutno v tunelu, a da se že vidi svetloba na koncu. Toda jaz v tej svetlobi ne vidim konec tunela, ampak drveči tovorni vlak, ki nas bo povozil.1 VAŽNO JE, KAKO PADEŠ -Predsednik malteške vlade Dom Mintoff sc je lažje poškodoval, koje padel s konja. Poročila dodajajo, da je predsednik padel na glavo. Treba je znati pasti! KOZMIČNI DEŽ - Strokovnjaki so izračunali, da pade na naš rodni planet iz vesolja vsak dan 10 tisoč ton mikroskopskega kozmičnega prahu. Seveda pa kljub temu ni potrebno nositi kozmičnih dežnikov. SEST OBČUTLJIVIH - Britanska vlada ima v svoji komisiji za varstvo okolja šest mož z izrednim vohom, kijih imenujejo uradne vohljače. Njihova naloga je, da pomagajo v laboratorijih pri ugotavljanju vzrokov smradu v mestih. Pri tem delu je človek nujno potreben, ker aparati ne ločijo med tem, kaj lepo diši in kaj smrdi. KAKO USPETI - V ameriški državi Montana so priredili tekmo v smučarskih skokih. Zvezda te prireditve pa ni bil zmagovalec, kot bi po vseh pravilih pričakovali, ampak tekmovalec, ki je skočil celih 10 metrov manj. Toda skočil je - gol. Kdo ve, ali bi sc naši smučarski skakalci kaj bolje odrezali v Adamovem kostumu? EDINI NA SVETU - Prav gotovo je edini delavec, ki barva prometne znake na cestah pod nadzorstvom s puško oboroženega ostrostrelca, angleški cestar John Dixon. Svoj posel opravlja namreč v safari parku v angleški pokrajini VViltshire, kjer hodijo svobodno naokoli levi in druge „prijazne" mačke. Kakšno ime srcu Dolenjske? (V kratkem) času bode prisopihala železnica v srce dolenjsko. Blizu Bršlina vzdiguje se že kolodvor, skoraj ves je že dogotovljen. Nadeli so mu ime „Rudolfovo**. Kako naj se imenuje srce dolenjsko: Novo mesto ali Rudolfovo? V poslednjem času je nastala cela vojska radi pravega imena; proč z Novim Mestom govore eni, drugi pa povzdigujejo svoj glas rekoč: „Če nam vzamete Novo Mesto, dajte nam boljše ime, kakor je Rudolfovo, ker ta beseda je slovnična nezmisel! Katero ime je torej pravo? Prav po nepotrebnem so zavrgli nekateri, kateri le po novotarijah stikajo, staro ime Novo Mesto, ki se je rabilo že od pamtiveka in si izmislili novo, ki ni domačega izvora, temveč po nemškem skovano. (Kako koristno) je tedaj, ako sta mladenič in deklica pridno šolo obiskovala ter se koristnih naukov v njej naučila. Kdor zna pisati in brati, vsakemu pošten odgovor dati, za toliko več velja, za kolikor več dobrega zna, naj si bo hlapec ali gospodar, kmet ali imeniten gospod, če le pošteno ravna. (Zidanje) se je pričelo radi lepega vremena sploh po mestu in okolici. Zidalo se bode letos, kakor je videti, mnogo. Nek gospod je kupil Sokličevo hišo na trgu Sv. Katarine, kojo misli podreti in na nje prostor vže letos zidati dvenastopno novo hišo. (Na M a ž,a r s k e m) govori in piše sedaj vse le o znanem revoluciojonaiju Košutu, ki je umrl v Turinu. Proslavljajo ga kot najslavnejšega svojega rojaka, kot prvega mažarskega odrešenika in svetnika. In vendar je ta mož pahnil v nesrečo ves mažarski narod. Skoro 50 let ga begal s svojimi nasveti in na koncu jih je hotel povezati s samim hudičem. Rane, katere je on zasekal svojim rojakom, še sedaj niso zaceljene, a vkljub temu ga obožavajo in se pred njim valjajo v prahu. To poveličevanje Košutovo nam jasno označuje razmere na Mažarskem. Dolgo ne more več tako dalje iti. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1894> Dolgoprsti »športniki« Razvoj trgovine, velikih 1 blagovnic in samopostrežnih prodajaln je pripeljal do no | vega narodnega „športa,, \ vseh visoko razvitih državah, pa tudi pri nas je našel dokaj pristašev - gre namreč za kraje v trgovinah. In kar je najbolj zanimivo, tatovi trgovinah niso kriminalci, ampak navadni, mirni meščani. V Zahodni Nemčiji so po-| jav začeli sistematično spremljati, kajti škoda, ki jo trgovine trpe zaradi teh pri ložnostinih tatov, je vse več [ ja. Od leta 1963, ko so začeli voditi posebno statistiko o krajah v trgovinah, so ugotovili, da se je število prijavljenih kraj dvignilo od 43 tisoč na več kot 200 tisoč. Vrednost pokradenega blaga pa je lansko leto znašala že več kot 2 milijardi mark. Največ pokradejo hrane, potem igrač, gramofonskih plošč, knjig in kozmetičnih proizvodov. Prvenstvo imajo v rokah ženske, ker te tudi največ kupujejo. Takoj za njimi so mladoletniki, ki jim kraja v trgovini ne pomeni mč drugega kot prestižno tekmovanje. Policija je tako imela opravka že s kar celimi razredi, ki so med seboj tekmovali, kateri razred in katera šola bo lahko največ blaga izmaknila s polic v trgovinah. Izvzeti pa niso niti trgovci, le da teh praviloma nikoli ne zasačijo pri delu, ker jih je teže nadzorovati. Da bi vse večji razmah teh ,tatvin kolikor mogoče omejili, v trgovinah poostru-jejo kazni za tatove, nameščajo televizijske kamere, zaposlujejo zasebne detektive, postavljajo vsepovsod vohunska ogledala, vendar brez pravega učinka. Sociologi, ki so se začeli ukvarjati s tem nezdravim družbenim pojavom, menijo, da je vzrok za takšen porast kraj v brezosebnem odnosu med kupcem in prodajalcem. Kupec ve, da ne krade posamezniku, ampak velikemu kolektivu, ki je brezoseben, in tako ga nič ne teži vest. Za tako delo je treba bistrih oči. Delo in mleko -dolgo življenje Mrak se je že spuščal, ko sem se ustavil pri Kresovih. Izza hiše je bilo slišati udarce kladiva. Ko sem zavil okrog vogala, sem videl kup gajb, med orodjem na klopci pa je sedel Krevsov ata, ki ga ljudje naokoli dobro poznajo, saj je spetel že marsikatero košaro, nasadil to in ono orodje. Žebljički niso bili zabiti v bukove letve nič manj enakomerno, kot bi jih razporedilo mlajše oko, Krevsov ata pa jih je v petek 29. marca dopolnil 90. „Najbolj nejevoljen je, če nima dela,“ pove gospodinja. Tako rad cepi drva, prebira semena, spleta iz ličkanja, ob tem pa tudi izredno rad tore. Dolenjskega lista zlepa np 0 M t A p v..-. L i 1. □ IS! T7 C i N SSL A K. t K. A tSu s A V A T s A v 0 V* S K. - T R, C N i A' KI U 1 T € T A -5 e S T 0 N c 1 3_ z A T 0 rJ rr i t 3 Jcm S t K T A E A E. A IS A N e u N 1 S N 1 L GERM. VOJSKO VODJA Rešitev prejšnje križanke: KAKOR KDO Dilančeva ulica v Novem mestu je enosmerna, kar je vsem več ali manj znano, sicer pa tudi znaki opozarjajo na to posebnost. Zadnjič smo opazili, da vozi vozilo milice po tej ulici, mimo in počasi kot se možem postave spodobi. Samo nekaj nam ni bilo povsem jasno: kaj hočejo z vožnjo v prepovedani smeri? NAS BOKSAR (MATE) KROVEC m u NAPAD GR.CRKA OBREDNA OBLEKA SPREJEM- LJIVOST MUSLIM SODNIK OSTRIVEC TURČIJA GROFICA RUBENS PETER lENOVALfN OGLJIKOVO i RADIKALI USTANO- VITELJ PAKISTANA SAMO- JED AMERICIJ DOKTOR INDONEZ. OTOK DRŽ URADNIK RINA CILINDER BALTIŠKA REKA JAR DENAR OCET ZADKIN OSIP Ž.IME OSMIJ 1 LEINO m BERILO NITKASTA TVORBAMI GLAVI IZRAEL. PREROK DL DL VLADAR j Človeško meso kot teletina I B ET*lX« l$HI% I I I I ! I I I I I Kanibalizem ali ljudožrstvo je že skoraj iztrebljeno - Plemena na tihomorskih otokih Fidži in Borneo skrivoma še žro ljudi „Pred obredom mora žrtev leči na tla z iztegnjenimi rokami in nogami: Nato jo zvežejo tako, da se noben ud ne more premakniti. V tem položaju jo polože na razbeljeno kamenje, jo takoj prekrijejo z listjem in pri živem telesu speko. Ko je vse končano, jo snamejo z ražnja in odnesejo v tempelj. Po verskih formalnostih žrtev razkosajo in pojedo.“ Tako opisuje Cargill enega najbolj nenavadnih in grozljivih običajev ljudi - kanibalizem. Žrtev, ki jo opisuje, je namreč človek. Ljudožerstvo ali kanibali-zćm je dandanašnji skoraj povsem iztrebljeno, čeprav se še vedno dogaja, da ljudje žro človeško meso ali pijejo človeško kri. Običajno gre za bolezenske pojave ali za dejanje iz potrebe, kot je bilo na primer uživanje človeškega mesa med udeleženci letalske nesreče v Andih. Znano je tudi, da so v koncentracijskih taboriščih zaporniki včasih odrezali kos mesa s trupla in ga skrivoma pojedli, pa tudi v času velikih kriz se je dogajalo, da so ljudje jedli človeško meso, ne da bi vedeli, kaj pravzaprav jedo. V Nemčiji je prekajevalec Grossman v dvajsetih letih našega stoletja vabil mlada dekleta s podeželja, ki so v Berlinu iskala zaposlitve, na svoj dom, jih tam pobil in predelal v klobase, te pa prodajal kupcem. V času po prvi svetovni vojni je neki drug ne-navadnež mariniral človeško Ena redkih fotografij, ki kaže žrtev, pripravljeno za kanibalski obred. meso in ga prodajal pod nazivom „teletina4'. Kupci seveda niso vedeli, da gre za človeško meso, posebnih razlik v okusu pa tudi niso opazili. Izrazito ljudožerskih ljudstev ni več. Še najdlje se je kanibalizem obdržal na tihomorskih otokih Fidži in Borneo. Po zaslugi misionarjev so ga skoraj povsem iztrebili, še preden so lahko etnologi preučili ta zanimivi pojav. Do obredov kanibalizma še vedno prihaja, le da domačini te svoje obrede skrivajo. O njih pričajo samo ostanki teh grozovitih pojedin. Nasploh pa zgodovinarji ugotavljajo, da je bil kanibalizem nujna stopnica v razvoju človeške civilizacije. Po izkopaninah sodeč, je bil kanibalizem znan in razširjen v vseh primitivnih družbah in tudi dobra stara Evropa ni bila izvzeta, kakor se je še do nedavnega mislilo. In kot zanimivost: v mnogih verskih obredih se je ohranilo simbolično uživanje človeka kot sprejemanje boga v obliki žrtvenih jedi, kar kaže, da kanibalizem ni samo dejanje iz potrebe, ampak da v njegovi osnovi leže tudi mitološki elementi. I I I I I I I I I II I ■ »Pomivalni stroj« Nekdaj ni bilo nobenega pre-klanja o tem, kdo naj pomiie posodo, niti niso neveste razmišljale o znamkah pralnih strojev. Pralni stroj je bil dokaj preprost, imenoval pa se je šteseljc. To je bila nizka lesena posoda, v kateri je gospodinja pomivala kuhinjsko posodo. Te posode ponavadi ni bUo veliko in je bila vsa iz lončevine. Se najvažnejša je bila velika lončena skleda, iz katere je jedla vsa družina. Zamazane sklede je gospodinja v šteseljcu umila s pomočjo pepelovega luga in peska, potem pa jo je zložila v neč-ke, da se je odcedila. Čisto posodo je zložila v sklednik na stene, medtem ko je žlice, kuhalnice in podobno potaknila v žličnik. Velikih težav niso poznali v nekdanjih časih tudi pri umivanju lastnega telesa. Pravijo, daje bil človek, naj si bo podložnik ali grof, temeljito umit le ob rojstvu in ob smrti. Kopalnic niso poznali, pa tudi umivalnika ne. Njuno vlogo je igral go-lidček, manjša lesena posoda, ki je služila umivanju rok in obraza. Ta neskrbnost za telesno čistočo je razumljiva, saj v mnogih krajih ni bilo v bližini dovolj izvirov ali potokov in so ženske morale vodo nositi do doma kar na glavah. Zato poje pesem: „Ne bom se možila na strme vrhe, ne bom je nosila na glavci vode!“ J. DEBELJAK PARADIŽNIK V STAREM RIMU (ž^ 0 2 m j^Kodico s teh poho-j Niso zapisali, naj bo Pohoda na mrzli se-I jT^ Pa kot vedno v ln| “ tam °k°l> i atneno streho vozi: ,n desni so rumene- li holmi, tako dobro znani našemu junaku. Domači holmi! Kar sama je padla s plina voznikova noga. Paradižni-kus se je obrnil k cesarju, zavitemu v šal na zadnjem sedežu. „Tone!“ je rekel zaupno, „vem s čim bi ga pregnal, ta tvoj nahod. S kozarčkom novega, in z ničimer drugim!“ Antonij je pokazal rahlo zanimanje in Paradižnikus je napletal dalje. „Prijatelja imam tamle za hribcKo u«» *n streljaj odtod. Skupaj smo pred leti posekali gozd pa uredili vinogradek v bregu. Sončen kraj, ti rečem! Takega mora imeti v zidanici, da bi ga anglečki... In ravno zavrel je te dni, če se ne motim!“ Cesar se je vnel — bil je Antonij vselej za vsako neumnost! Naložili so še prvega svetovalca, ki je bil prav tako veseljak, in zavili po znanem makadamu proti Lipusu Koša tušu! OBVESTILO INTERESNA SKUPNOST ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET! Iniciativni odbor je na svoji 2. seji dne 21. 3. 1974 v zvezi s pripravami za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti obravnaval 3. delovni osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet ter sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet s prilogo in poslovnima poročiloma Železniškega gospodarstva Ljubljana ter Luke Koper za leto 1973 (v nadaljnjem: osnutek samoupravnega sporazuma). 2. Osnutek samoupravnega sporazuma s prilogo in poslovnima poročiloma se daje v javno razpravo od 1. 4. do 21. 4. 1974. Navedeno gradivo se objavi v posebni izdaji Vestnika Gospodarske zbornice SRS, in to v tolikšni nakladi, da bo zagotovljena informiranost delovnih ljudi ter občanov prek organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. 3. Med potekom javne razprave se organizirajo sestanki z uporabniki po prometnih središčih, po potrebi pa tudi drugod, na katerih se pojasnujejo in razlagajo določila osnutka samoupravnega sporazuma. Člani iniciativnega odbora se obvezujejo, da bodo na teh sestankih obrazložili gradivo, ki je v javni razpravi, pri čemer naj bi po potrebi sodelovali tudi poročevalci Železniškega gospodarstva Ljubljana in Luke Koper. 4. Z dnem pričetka javne razprave se na sedežu Železniškega gospodarstva Ljubljana, ulica Moša Pijadeja 39, organizira posebna informacijska služba, ki spremlja potek javne razprave in daje vsa potrebna pojasnila. Informativna služba posluje vsak delavnik od 8. do 14. ure v sobi št. 120 (tel. 313-044, int. 136, 138 in. 44-05) do konstituiranja samoupravne interesne skupnosti. Na naslov informacijske službe iz prejšnjega odstavka je dostaviti tudi vse pripombe in predloge iz javne razprave o osnutku samoupravnega sporazuma. vsak četrtek DOLENJSKI LIST OBIŠČITE gostilno KRIM Na poti v Ljubljano obiščite prenovljeno GOSTILNO KRIM na Dolenjski cesti 24. Na voljo: domača jedila za malico ter odprta bizeljska vina. Prepričajte se o kvaliteti. GP FIGOVEC, Ljubljana OBIŠČITE GOSTILNO KRIM! NAGRAJUJE BREZ ŽREBANJA Golidček in šteseljc sta služila za umivanje posode in telesa. ZA NASLEDNJE ŠTEVILO NAGRADNIH / SLIČIC, KI SE KONČUJEJO S ŠTEVILKO 5, 15, 25, 35 LAHKO DOBITE Edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic 2. Za šolo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic 3. Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sJičic 4. Sestavljivi model originalnega Revvell aviona za 14 sličic ™ ^ 5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic 6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE . za 3 sličice 7. BAZOOKA JOE florescenčna značka, nepogrešljivi razpoznavni znak prijateljev BAZOKA JOE za 2 sličici Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: „BAZOOKA JOE" ŽITO, Ljubljana, Šmartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov napišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8, 10, 12, 14, 16). POTA l\ srn? ženskih Ženska za volanom je bila pred petnajstimi leti redkost,“danes pa je to vsakdanji pojav. Pa vendar: ko beremo poročila o •prometnih nesrečah, je med nji- O a med n pdrdgrdf Ena najbolj tragičnih prometnih nesreč, ki se je kdaj zgodila občanom brežiškega konca, je pred kratkim dobila epilog pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Kot krivca sta se morala zagovarjati Adolf Križane, 63-letni posestnik iz Zakota, in Jože Kranjc, delavec iz Krške vasi. Dežurni poročajo SUMIJO BERAČICE - 26. marca dopoldne, ko pri Hočevarjevih v Mačkovcu ni bilo nikogar doma, je iz spalnice zmanjkalo 370 din. Hiša je bila sicer zaklenjena, toda ključ na takem kraju, da so ga zmikavtke lahko našle. Sumijo namreč Romke, ki so tisti dan prosjačile po vasi. ANTENA JE ŠLA - Ljubljančan Radivoj Miladinov je 27. marca ponoči parkiral avto na dvorišču hotela Kandija, zjutraj pa ugotovil, da mu je čez noč nekdo odmontiral anteno. Oškodovan je za 200 din. KAR NA TRGU GA JE SVIRAL - 27. marca popoldne so morali novomeški miličniki pridržati Zagrebčana Milana Preradoviča, ker je močno opit na novomeškem Glavnem trgu oviral promet. NADLEGOVAL GOSTE - 27. marca so pridržali tudi 33-letnega Srežičana Friderika Čelhala s Ceste bratov Milavcev. V novomeški kavarni je namreč hudo vinjen nadlegoval goste in se nedostojno obnašal. Končno besedo bo imel sodnik za prekrške. VLOMILCE ŽE IMAJO - Med 21. in 27. marcem je bilo vlomljeno v priročno skladišče novomeškega podjetja ELA. Zmanjkalo je okrog 400 kg bakrene izolime žice. Vloma je osumljena skupina Romov. NA KATERI NJIVI? 29. marca zjutraj so na posestvu novomeške zadruge v Strugi ugotovili, da jim je ponoči nekdo odpeljal traktor gnoja. Kaže, da je ta gnoj na neki njivi pri Ratežu. 3. decembra 1972 okrog 17.30 je družina Kovačič odšla na sprehod. Oče Miloš in 13-let-ni sin Svitan sta šla peš na zunanji strani roba ceste, mati Zinka pa zraven njiju prav na desnem robu cestišča. Sprehajali so se blizu novega mosta pri Čatežu, bila pa je gosta megla in že mrak. Naenkrat je pridrvel avto, v katerem je bil Adolf Križane. Žadel je očeta in sina, medtem ko je mati ostala nepoškodovana. Miloš Kovačič, je bil takoj mrtev, sina pa je odbilo še živega na drugo stran ceste, toda tam ga je ležečega povozil z avtom Jože Kranjc. Ta je prav tako hitro pripeljal mimo, po nesreči pa pobegnil. Vrhu vsega je bil Kranjc še brez vozniškega izpita. Sodišče je ugotovilo, da sta oba obtoženca kriva, delna kriv-ia pa pade tudi na nesrečne pešce, ker so hodili vštric. Križane, ki je očeta in sina zadel prvi, je glede na tedanje cestne razmere vozil odločno prehitro. Obsojen je bil na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Kranjcu so prisodili 4 mesece zapora, ker je sodni izvedenec menil, da Delavski in šolski prevozi so se po vsej Beli krajini v zadnjih dveh letih zelo razmahnili, vendar potniki po makadamskih cestah precej poskakujejo na sedežih, ker so skoro vse slabe, najslabša pa je od „Štirih rok“ proti Cerovcu, kamor niti avtobus iz Semiča (na sliki) ne more. (Foto: Ria Bačer) ODSLEJ NOVOMEŠKI RENAULT 12 TL RENAULT 12 TL izdelan v IMV Novo mesto TAKOJ GA DOBITE ZA DINARJE! Potem ko je INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL iz Novega mesta uspešno vpeljala serijsko proizvodnjo popularnih, ekonomičnih in praktičnih vozil RENAULT 4 export (znanih pod imenom KATRCA) in jih sedaj v velikem številu dobavlja našemu tržišču, je iz tovarniških hal te dni prišel tudi doma izdelani model RENAULT 12 TL. Serijska proizvodnja teh vzdržljivih in udobnih vozil je že utečena, tako da so prvi kupci že prevzeli vplačane avtomobile. Pohvaliti velja izredno izbiro barv kovinskih odtenkov, kot so srebrna, modra, kostanjeva, olivna in druge. Nekaj podatkov: IMV RENAULT 12 TL ima 1289-kubični motor, 54 KM, navor 9,7 pri 3000 obratih v minuti, kompresijsko razmerje 8,5 : 1, gume velikosti 145 x 330, spredaj diskaste, zadaj bobnaste zavore, alternator in še druge posebnosti. Visok je 1434 mm, širok 1636 mm in dolg 4340 mm. Teža vozila je 900 kg, ima 50-litrski tank za gorivo in doseže hitrost 145 km na uro. CENA: 49.000 din fco Novo mesto; za metalno barvo je doplačilo 1.372 din. Na prodajno ceno mora zasebni kupec plačati še zvezni, republiški in občinski prometni davek. KREDITI: tudi za RENAULT 12 TL odobravajo banke potrošniška posojila, kreditno sposobni pa lahko dobe tudi družinski kredit. REZERVNI DELI: v vseh poslovalnicah IMV, v servisih IMV, pa tudi strokovno vzdrževanje. O RENAULT hudo poškodovanemu Svitanu bržkone ne bi bilo pomoči, četudi ga Kranjc ne bi povozil. Sodba še ni„pravnomočna. Nesrečni primer družine Kovačič je lahko svarilo, kako se udeleženci v prometu ne smejo obnašati. Pešci ne smejo hoditi vštric, vozniki pa ne smejo divjati, posebno ne v megli in temi. NALASC S KISLINO 29. marca sta v črnomaljskem BELTU 33-letni Mijo Obžetič iz Okljuka in 19-let-ni Dušan Milič iz Miličev pri Adlešičih namenoma polila s solno kislino 47-letno delavko Mileno Malagič iz Bu-njevcev. Prve preiskave kažejo, da je bila Malagičeva namenoma poškodovana. Na rokah in nogah je dobila opekline tretje stopnje. Zadevo raziskujejo črnomaljski miličniki, končno besedo pa bo imelo sodišče. KRŠKO: S CESTE V SMREKO 21. marca zvečer je peljal iz Brežic proti Krškemu Andrej Martinc iz Krškega. V ulici IV. julija v Krškem je iz neznanega vzroka zapeljal v levo in trčil v smreko. Voznik Martinc je bil hudo poškodovan po glavi in hrbtenici. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za stari milijon dinarjev. VLOMILEC V DISCU V noči na 31. marec je bilo vlomljeno v novomeški disco klub. Izginila je ročna blagajna s 1.500 dinarji, klubska štampiljka iin nekaj dokumentov. Vlomilec je brskal tudi po predalih točilne mize, kjer pa je našel samo 100 din drobiža. Kdo je bil nočni obiskovalec z dolgimi prsti, še poizvedujejo. DRAGO PLAČANA NEPREVIDNOST Spet se je zgodila huda nesreča, ker je 69-letna Marija Rojšček iz Cerovca 11 prečkala prometno avto cesto pri Šentjurju. 31. marca okrog 19. ure je z novomeške smeri .pripeljal z avtom Marjan Kos z Odrge z zasenčenimi lučmi, ker so bila tudi druga vozila na cesti. Tako Rojščko-ve ni opazil in jo je s prednjim delom vozila zadel in zbil na tla. Hudo poškodovano žensko so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 2.000 din škode. Avto zastonj Gcršiški Kraij je v Brežicah goljufal * Anton Kralj iz Geršičev 9 pri Gradcu, zaposlen kot šofer v Metliki, je s premeteno kupčijo hotel priti zastonj do avtomobila, zato je odgovarjal pred občinskim sodiščem v Črnomlju. V Brežicah se je z Jožetom Finkom pogajal za nakup avta, in ker je večkrat ponovil, da je „poštenjakar in celo bratranec miličnika44, mu je prodajalec nasedel. Opel record je dobil, pregovoril Finka, da mu je vozilo izročil tako rekoč brez denarja, češ da bojjlačal v štirih zaporednih obrokih. Zmenila sta se za 4.000 din kupnine, toda avto je 23. aprila 1971 prevzel, denarja pa ni bilo od nikoder. Prodajalec je začel „poštenja-karja44 iskati in dosegel sodno izvršbo ter razpisano dražbo za prodajo Kraljevega avta Fiat 750, toda ptiček se je spet izmuznil. Na dražbo ga ni bilo, avto pa je na hitro prej prodal. Občinsko sodišče je Kralju prisodilo 5 mesccev zapora, pogojno za leto dni, razen tega mora v treh mesecih vrniti Finku 4.500 din. Pri odmeri kazni so upoštevali, da obtoženec ni bil prvič pred sodniki. Sodba je že pravnomočna. mi manj _________ ______________ ških. In nesreč s smrtnim izidom zakrivi dosti manj žensk kot moških. V prid ženskim voznicam govorijo tudi izjave prometnih miličnikov: JOŽE PROSINEČKI, komandir postaje prometne milice Novo mesto: — Pri udeležencih prometnih nesreč imamo manj opravka z ženskami kot z moškimi. Mislim pa, da so za to razlogi: veliko žensk ima izpit, a malo jih redno vozi. Res pa je, da so za volanom voznice bolj previdne in skoraj nikdar vinjene. Po drugi strani pa imajo to slabost - govorim za večino - da v kriznih situacijah odpovedo. To je delna posledica manjših izkušenj, deloma pa strahu. VID BAUER, vodja službe na postaji prometne milice Novo mesto: - Če ga ženska polomi, prekršek prizna. Ne krega se in izgovarja, kot to večkrat delajo moški, ko pride miličnik zraven. V akcijah, kjer smo kontrolirali treznost za volanom, tudi še nikdar nisem dobil voznice pod vplivom alkohola. Opažam pa, da ob sobotah in nedeljah zjutraj večinoma vozijo moški, proti večeru pa ženske. Po mojem bi imeli mnogo manj prometnih nesreč, če bi vozile samo ženske. MIRKO ŽEL, prometni miličnik iz Novega mesta: - Jaz ženske voznice lahko samo pohvalim. Do miličnikov se v redu obnašajo in veliko raje na cesti vodim postopek z žensko, kot z moškim. Ženska je ob nesreči navadno prizadeta, četudi morda ni kriva. Da bi pa katera po nesreči pobegnila, še nisem doživel. Praksa nam tudi kaže, da se ženske ob prometni nesreči bolj ustrašijo, tudi zato, ker se bojijo, kaj bo rekel mož zaradi razbitega avtomobila. R. B. KANDIJA: PO NESREČI ODPELJAL - 25. marca zvečer je Jože Lukšič iz Dol. Toplic vozil z avtom proti Irči vasi, pri mostu čez Težko vodo pa je naproti po levi pripeljal drug avto. Lukšič je skušal trčenje preprečiti, zapeljal je celo na pločnik, kljub temu pa sta z neznancem trčila. Z neznancem zato, ker je takoj po karambolu izginil, a ne za dolgo. Novomeški miličniki so ga že drugi dan izsledili. To je Jure Pestner iz naselja Nad mlini, trčil pq je z avtom NM 107-36. DOBRUŠKA VAS: STEKLO JE POČILO - Ko je Alojz Miklavčič s Hriba 25. marca popoldne vozil proti Zagrebu, je pri Dobruški vasi zapeljal na poškodovano cestišče. Tedaj pa je avto poskočil, počilo je vetrobransko steklo in drobci so voznika tako poškodovali, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Gmotne škode je za 2.000 din. NOVO MESTO: SUMIJO VINJENOST - Stane Klevišar iz Mačkovca je 26. marca zvečer vozil tovornjak Ulici talcev in zapeljal na levo, je naproti pripeljala avto domačinka fani Kraševec. Tovornjak jo je vzročil za 1.000 din Skorja so osumili, da je vozil zadel in p de. Klevis vinjen. CEROVEC: PREVRNJEN NA CESTI - Viljem Zupančič iz Krške vasi je 27. marca vozil z Roj proti Poljanam, pri Cerovcu pa ie avto zaneslo, zapeljal je na bankino in se prekucnil na cesto. Skoda znaša okrog 5.000 din. NOVO MESTO: PRIKOLICA SE JE ODPELA - 27. marca popoldne se je pred samopostrežbo v Kandiii nenadoma odpela prikolica IMV, pripeta na kombi, ki ga je vozil Milan Lapuh iz Brežic. Prikolica je na pločniku podrla prometni znak, končno pa ostala na zelenici. Skoda znaša 3.000 din, ugotovili pa so, da. 28. marca zvečer so se v romskem naselju 2ab- jak razlegali streli - Na srečo ni tekla kri „Takoj pridite, v Žabjaku se spet streljajo Romi...“ so bili 28 marca okrog 22. ure obveščeni novomeški miličniki. Takoj so šli na zloglasni kraj. obračuna. Ko so prišli miličniki, je lahko samo Dušan Brajdič pokazal prasko na nogi, kamor ga je zadela šib ra iz puške. Vzrok spopada in streljanja pa še ugotavljajo, da bodo krivci kaznovani. Ugotovili so, da sta ta dan v Žabjak prišla Miha in Dušan Brajdič z družinama in, si lami postavila šotore. Kaže, da žu-žemberški sorodniki v Žabjeku niso bili dobrodošli in so jih sprejeli s streljanjem. Na srečo ni bilo hudega in ne večjega naprava za pripenjanje ni bila v redu. ŽABJA VAS: V DVA AVTA IN V PEŠCA - Jože Klemenčič iz Irče vasi je 27. marca zvečer z avtom vozil čez Žabjo vas, pri trgovini pa mu je z avtom naproti pripeljal Jože Smrekar iz Bršlina. Tega je na mokri cesti zaneslo. Najprej je trčil v Klemenčičev avto, nato v parkirani avto Novomeščana Jožeta Mlinariča, zadel pa je še v pešca Jožeta Dolinarja, doma s Poti na Gorjance. Končno je podrl še več železnih stebričkov, potem je obstal. Pri nesreči sta se laže ranila Jože Dolinar in sopotnica v osebnem avtu Marjeta Klemenčič. Gmotna škoda znaša kar 12.000 din. Vinja vas: kot da bi bil AVTO VINJEN - Marjan Kacin iz Regerče vasi je 28. marca z avtom peljal čez Gorjance, pri Vinji vasi pa je vozilo začelo zanašati sem in tja; Avto se je prevrnil na bok, drsel naprej in izruval smernik, se spet postavil na kolesa in tako obstal. Kacin je vozil brez izpita, škoda pa znaša okrog 2.000 din. KANIŽARICA: SKOČILA PRED AVTO - 29. marca dopoldne, ko je Črnomaljec Pavel Gregorič z avtom vozil proti Kanižarici, je srečal tovornjak, Zapeljal na desni rob ceste, tedaj pa je skočila predenj 5-letna Vesna Vidmar iz Kočevja pri Črnomlju. Deklica se je poškodovala in so jo odpeljali v bolnišnico. ŠTREKLJEVEC: V ZADNJI DEL - Črnomaljec Milan Perhavec je 29. marca popoldne z avtom peljal iz Semiča proti štrekljevcu, za njim pa je vozil Ivan štalcer iz Semiča. Ta je trčil v zadnji del Perhav-čevega avta. škode je za 7.500 din. GOTNA VAS: Z OGLEDALOM ZADETA - Ko je 29. marca popoldne pešačila skozi Gotno vas Manda Priselac in prečkala cesto, ni pogledala, če je ta prosta. Tako io je zadel z ogedalom avtomobila Novo-meščan Milorad Mandič. Voznik je potem trčil še v Mihaelo Turk, ki je ob robu ceste vlekla ročni voziček. Obe ženski so odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 2.000 din. ČRMOŠNJICE: ZLETEL S CESTE - Franjo Kapčič iz Ribnika je 29. marca zvečer vozil proti ! Metliki, med vožnjo pa je v ovinku avto vrglo s ceste. Prevrnil se je v jarek, škode je za 9.000 din. BUČNA VAS: NARAVNOST V DROG - Novomeščan Zoran Milo-kovič je 30. marca popoldne vozil skozi Bučno vas za avtomobilom brata Mirana. V Mali Bučni vasi ga je začel prehitevati, tedaj pa ga je zaneslo v drog električne napeljave. Pri trčenju se je £oran poškodoval in je moral v bolnišnico, škoda pa znaša 10.000 din. S sprehoda naravnost v krsto Adolf Križanec in Jože Kranjc sta dajala odgovor za prometno nesrečo, v kateri sta bila Kovačič in njegov sin takoj mrtva LENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER St. 14 (1289) - 4. aprila 1974 * * * * * * š * J * * s * * s * s * s 2 j * * * s * * S * s * * # * # * * * * 5 * 4 % 4 *' 4 4 4 4 4 5 S 4 4 5 GETRTK0V INTERVJU Brez utvar: ne bo lahko Jakob Berič: »»Ustava zagotavlja delegatu, da bo (odgovOrno) sodeloval pri oblikovanju občinske politike in glasoval samostojno« „Mislim, da bo v novomeški občini potrebno še nadalje krepiti enotnost akcije vseh družbenopolitičnih dejavnikovpravi Jakob Berič, Jaindidat za predsednika nove občinske skupščine. Pri tem misli na samoupravne organe v občini, krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela na eni in na Zvezo komunistov, Socialistično zvezo ter Zvezo sindikatov na drugi strani. Potrebno je sožitje, ki naj bo v občinskem vrhu še bolj okrepljeno. Podpora ali nerazdiralna kritika naj pride pravočasno, ker bo mogla občinska skupščina,-ki naj bi ji Berič predsedoval, le tako usklajevati interese posameznih TOZD, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. k Jakob Berič: novo ime na krmilu občinske skupščine? Dela delegatov oziroma delegacij v občinski skupščini si Berič ne predstavlja za lahko, ki bi ga bilo možno opravljati z levo roko. Vse prej kot to, kajti „nova ustava, posebno njen 141. člen, nalaga delegatom, da bodo jnorali pri odločanju usklajevati interese v okviru tega, kar želi družba. “ Dodati je treba, da omenjeni člen zvezne ustave omogoča delegatu, da odgovorno sodeluje pri oblikovanju občinske politike, s tem da je pri opre- deljevanju in glasovanju samostojen. „Rad bi poudaril, da je smoter nove ustave onemogočiti podjetniške in druge nezdrave odnose, ki so bili do zdaj in so marsikje še vedno v praksi. “ Pri oblikovanju občinske politike ne bo možno mimo stališč, zapisanih v resolucijah o družbenoekonomskih gibanjih v zvezi in republiki ter seveda ne mimo resolucij slovenskega in zveznega partijskega kongresa. Kaj je torej nujno? Jakob Berič meni: „Splošno je znano, da je gospodarstvo v novomeški občini napredovalo s hitrimi koraki. Tudi perspektivni razvoj občine ne predvideva upočasnjenih korakov, vendar pa bi rad dostavil, da temelji na proučenih osnovah, na znanju samoupravnih organov, strokovnega in vodilnega kadra v TOZD. Če bomo krepili enotnost prej omenjenih družbenopolitičnih akcij, se ni česa bati. “ Glede na hitri gospodarski razvoj pa bo najbrž nujno pospešiti napredovanje infrastrukture (cestnega omrežja, trgovine, turizma itd.). Berič je prepričan, da bo možno večjo gospodarsko moč na tem področju doseči z integracijo posameznih dejavnosti. Dokaz za to so izkušnje delovnih organizacij, ki so se že združile. „Glede na položaj samega Novega mesta in občine bo nujno tudi v prihodnje razvijati in krepiti medobčinsko sodelovanje, vendar ne samo s sosedi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, marveč na širšem območju Slovenije in tudi v drugih republikah. Pomembno vlogo pri tem bodo imele TOZD, ki so dovolj kvalitetne in močne po obsegu dejavnosti, take pa so na področju zdravstva, šolstva, prometa in zvez, trgovine, turizma in druge. “ I. ZORAN * S N * N S 5 N N * N S S S S * * N * * s i i ! s s ! 5 S * s s s * s * s § N s s Plat zvona za srednje šolstvo V Novem mestu so pripravili samoupravni sporazum, po katerem naj bi v obdobju sanacije srednjega šolstva, ki se mora začeti takoj, zbrali 24,050.000 din - Odborniki prepričani, da s tem ne gre odlašati Dolenjsko srednje šolstvo je v hudi zagati: ni prostorov, ni učiteljev. Osnovno šolo konča vsako leto približno 1.400 učencev, od tega nad 600 iz novomeške občine. Ker je na voljo le 8 štiriletnih srednjih šol in 9 poklicnih šol, ki so zasedene od jutra do večera, pritisk za vpis pa čedalje hujši, se dogaja, da več kot tretjina generacije ostane pred vrati oziroma na cesti. Problem se je tako zaostril, da so v Novem mestu, kjer je srednjih šol največ, začeli na vso moč biti plat zvona. Del študije, ki jo je po sklepu sveta dolenjskih občin izdelal Zavod za izobraževanje kadrov, in kazane rešitve, za katere sc zavzema tudi novomeški svet za prosveto in kulturo, je bil ob dodatnem poročilu Julija Sterna dovolj.tehtno gradivo, da so sc o srednješolski problematiki glasno razgovorili tudi odborniki občinske skupščine na petkovi seji prejšnji teden. Tedaj so tudi brez pomisleka glasovali za samoupravni Prizadevne v ZK Na letni konferenci mladih delavcev Krke Redne letne konterencc mladih delavcev DO „Krke", ki je bila prejšnji četrtek v prostorih doma JLA, se je udeležilo nad dvesto mladincev in gostov. Na konferenci so spregovorili tudi predstavniki predsedstva mladine iz beograjske Galenikc, ljubljanskega Leka in družbenopolitičnih organizacij iz tovarne zdravil Krke. Za uvod je predsednik konference mladih delavcev DO Krke Toni Vovko prebral protestno pismo italijanski vladi ob njeni noti naši vladi. Med drugimi je poudaril, da bodo vsi mladi Krke vedno .pripravljeni braniti meje domovine. V nadaljevanju konference so pregledali delo, ki so ga mladi „Krke" opravili. Med najuspelejše in najbolj humane akcije je treba prav gotovo šteti obisk posebni šoli v Šmihelu. Ugotovili so, daje mladina v „Krki“ postajala vse bolj delavna, in to na vseh področjih. Njen način dela se je malce razlikoval od ustaljenih navad. Niso pisali načrtov, pač pa so delali, in to zelo uspešno, od akcije do akcije. Prav tako šo poudarili, da mora v njihovem aktivu odslej zaživeti tudi marksistično delovanje, obenem pa bi morali predlagati vse tiste mladince, ki si to zaslužijo - teh pa ni malo - v članstvo ZKJ. Ob koncu so izvedli še volitve. Predsednik konference mladih delavcev bo v naslednjem mandatnem obdobju David Keber, njegov namestnik Iztok Kralj, sekretar pa Martin Slobodnik. sporazum, ki v bližnji prihodnosti nakazuje takojšnjo ureditev srednje-'iolskega vprašanja. Samoupravni ^sporazum, ki naj bi ga sklenili občinska skupščina, republiška izobraževalna skupnost, delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo obrtno in drugo gospodarsko ter negospodarsko dejavnost z osebnim delom in podpisali pooblaščeni predstavniki, govori o sofinanciranju programa sanacije srednjih šul. Po tem sporazumu naj bi zbrali 24,050.000 din; s tem denarjem pa bi zlasti: zgradili nov center za kovinarsko stroko in uredili prostore za šolski center za gostinstvo (14,600.000 din), usposobili sedanjo „vajensko” šolo v ce-ioti tako, da bi bili v njej šolski center tehniških šol oziroma Zavod za izobraževanje kadrov, ekonomski šolski center in zdravstvena šola, zgradili telovadnico (700 m2), ki bi jo uporabljale vse novomeške srednje šole (2,450.000 din), izselili posebno šolo iz šmihelskega internata in povečali internat za 100 ležišč (5,900.000 din). Samoupravni sporazum za povečanje internata bi podpisale tudi občine, iz katerih učenci bivajo v dijaškem domu. Samoupravni sporazum pravi tudi, da bi s predvideno sanacijo povečali zmogljivost srednjih šol, odprli nove oddelke (trenutno manjka 12 učilnic) in omogočili večji vpis, nadalje izboljšali kadrovsko sestavo učnega osebja v srednjih šolah, pridobili nove učitelje (trenutno jih manjka nad 30) in izboljšali razmerje med rednimi in honorarnimi učitelji, zmogljivost dijaških domov pa povečali tako, da bodo lahko sprejeli 25 odstotkov učencev srednjih šol. Prve delavske delegacije izvoljene v novomeški občini prejšnji četrtek z 88-odstotno udeležbo nž voliščih ■ V nekaterih podjetjih odprli volišča že pred 7• Jiro^ Večina volil cev glasovala že v dopoldanskih urah Na prvih volitvah delegacij v novomeški občini 28. marca je 17.740 zaposlenih v TOZD in v obrtnih dejavnostih ali 88 odstotkov vseh vpisanih (20.202) izvolilo 101 delegacijo TOZD in eno delegacijo obrtnikov. Na kandidatnih listah je bilo 788 ,imen, od tega 17 obrtnikov, med katerimi so jih izvolili 575, od tega 13 obrtnikov. Volilci so glasovali na 117 voliščih, ki so jih ponekod od- Marija Papež: zveza občinske volilne komisije z Ljubljano, kamor je bilo treba večkrat na dan sporočiti odstotek volilne udeležbe. (Foto: I. Zoran) prli že pred šesto zjutraj, da so lahko takoj volili delavci nočne izmene. Stoodstotno udeležbo so imeli le na 31 voliščih. Volitve so med prvimi v celoti končali v bršlinski in žužem-berski osnovni šoli, v gimnaziji, TOZD Krim, Zavodu za izobraževanje kadrov, Dolenjski banki in hranilnici, ČZP Dolenjski list, opekarni Zalog itd. Najhitrejši so bili v bršlinski šoli, kjer so do osme ure volili vsi vpisani volilci. Večina volilcev je napolnila volilne skrinjice že v dopoldanskih urah. Po podatkih statistike, ki je pošiljala poročila o poteku volitev v Ljubljano vsako uro, je do devete volilo že okoli 60 odstotkov volilcev. Zadnja poročila z volišč je dobila občinska volilna komisija ob 19. uri, med zamudniki pa so L;1i predvsem delavci nočnih irmen NOVOMEŠKA TRIBUNA Prva: OŠ Bršlin v nekaterih delovnih organizacijah, kjer volišč niso odprli pred sedmo zjutraj. Volitve je Novo mesto pričakalo z zastavami, ki so zaplapolale z vseh podjetij, javnih zgradb in ponekod tudi s stanovanjskih blokov. Na pomembnost teh volitev so opozarjala tudi številna gesla, nalepljena na vidnih mestih. Volišča so bila okrašena. V SKRINJICE TUDI GLAS O SAMOPRISPEVKIH V krajevnih skupnostih Otočec, Šiftarje ta, Škocjan in Bela cerkev so na dan volitev 31. marca opravili tudi referendume o uvedbi oziroma podaljšanju krajevnih samoprispevkov. V Beli cerkvi potrebujejo okoli 600.000 din za vodovod, v Škocjanu več kot 2,5 milijona za šolo, poti, vodovode in pokopališča, na Otočcu 400.000 din za obnovo gasilskega doma in kulturno dvorano, v Smar-jeti 300.000 din za ureditev osnovne šole, vodovode in druga komunalna dela. SPET ZGLEDNI KRKINI ŠOFERJI 2e drugič v krajšem razdobju so v novomeški tovarni zdravil KRKA nagradili svoje šoferje, ki so s tovornjaki mariborske tovarne avtomobilov prevozili več kot 200.000 kilometrov brez generalnega popravila. Tokrat so dobili vsak po 3.000 din: Janez Paternoster, Alojz Prešern in Janez Staniša. Ostareli iz Topliške doline prijetno presenečeni ob vabilu na srečanje. (Foto: Franc Čibej) V DOLENJSKIH TOPLICAH: Srečanje ostarelih Zbralo se je 128 70-letnikov iz topliške KS Nad 70 let stari občani topliške krajevne skupnosti so se 24. marca zbrali v vrtni dvorani zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Vseh je prišlo 128, takšen obisk pa je bil tudi zaradi sončnega vremena. Po pozdravu predsednice RK Rezke Virant ter predstavnikov krajevne skupnosti in novomeškega Centra za socialno delo so nastopili učenci osnovne šole „Baza 20“ in moški pevski zbor društva „Maks Henigman4 . Na srečanju so udeleženci obujali spomine na mlada leta, ko so številne družine živele v pomanjkanju. Danes pa je za človeka, ki hoče delati, dovolj kruha. Živi so bili spomini na obe vojni, ki sta bili za mnoge najtežji trenutek v življenju. Z ogorčenjem so sprejeli vest, da ' \ KAJ JE Z MOSTOVI? Odbornik Alfred Trenz je šele prejšnji teden dobil odgovor na svoje odborniško vprašanje, kaj je z mostom v Mršeči vasi. Znano je, da ta most propada, lanske poplave so ga hudo razmajale in je prav čudno, da še stoji. Za promet je tudi že dolgo zaprt. Ob pregledu so ugotovili, da je tako slab, da sc ga ne izplača popravljati, ampak je potrebno zgraditi nov most. Nov most pričakujejo tudi na Gornjem polju, odkoder jim je leseni most med jesenskimi poplavami - potem, ko ga je hudo zdelal most, ki ga je odtrgalo v Soteski - odnesla voda. Pristojni občinski organi pa trdijo, da komunalni sklad za te mostove nima dovolj denarja in da so poklicali na pomoč vojaštvo. PREČNA: KDAJ ASFALT? Kdaj se bo Prečna znebila prahu in jam na cesti, ki drži iz Novega mesta? V predlaganem programu, za modernizacijo cestnega omrežja za obdobje 1974 - 1980 je predvidena tudi izboljšana cesta v Prečno. Program so dali v javno razpravo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter krajevnim skupnostim. Predvideno je, naj bi za asfaltiranje prispevale TOZD en odstotek dohodka. Će po tej poti ne bodo zbrali dovolj denarja, bodo ob pomoči občinskega komunalnega sklada uredili sanitarne pogoje v Prečni oziroma asfaltirali cesto skozi naselje. si hočejo Italijani prilastiti del jugoslovanskega ozemlja. TILKA MARKOVIČ TRGOVINE ŠE NE BO Brojani in Irčani bodo morali še čakati na svojo trgovino. Tako so odgovorili odborniku Tonetu Hrovatu iz Irče vasi, ko je - menda že petič - spraševal prek občinske skupščine, kaj mislijo trgovske hiše. V pojasnilu je zapisano, da so do zdaj propadli tudi vsi javni razpisi, s katerimi so • iskali interesente zdi gradnjo trgovine za dnevno preskr-bovanjc Broda in Irče vasi. Podobno so se izjalovila pričakovanja prebivalcev tudi v nekaterih drugih krajih. Kar zadeva Brod in Irčo vas, ni razumljivo, zakaj trgovcev ni blizu. Kraja, ki sta skoraj spojena v eno naselje, sc naglo povečujeta, pravkar gradijo na tem območju tudi bloke, zato ni bila vzrok bojazen, da bi ne bilo kupcev. MINI ANKETA. VII. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki se je začel včeraj v Ljubljani, pomeni gotovo eno temeljnih dejanj samoupravnega človeka, ki teži k še bolj skladnemu in uspešnemu razvoju socialistične družbe. Rezultati VII. kongresa ZKS bojo v vsakem primeru prelomni pri nadaljnjem osveščanju delavcev, ki v okviru možnosti, katere zagotavljajo pred kratkim sprejete ustave, vse bolj utrjujejo odločilno vlogo družbenega subjekta v procesu združenega dela, druž bene reprodukcije in izvrševanja politične oblasti. Potek kongresa pozorno spremljamo vsi, posa-' čani pa sc naslednje: Kongres FRANC JAKLJEVIČ, električar: „Nove ustave in določila, ki izhajajo iz njih, bojo v praksi velika „šola" za vse naše delovne ljudi, predvsem pa za samo Zvezo komunistov, ki še naprej ostaja edina avantgarda delavskega razreda. VII. kongres bo potrdi’ to njeno vlogo in še bolj podčrtal pomen neposrednih proizvajalcev v našem samoupravnem družbenem sistemu.“ TADIJA ŠIMIC, avtomehanik: „Interesi vseh delovnih ljudi, ki so začrtani v novih ustavah, bojo dobili potrditev tudi na VII. kongresu ZKS, ki tako predstavlja izhodišče za še bolj tvorno vlogo delavca-samouprav-ljalca v naši socialistični družbi. Pritegnitev mladih v strnjene vrste komunistov se mora še naprej dosledno uveljavljati." ALOJZIJA KOLAR, delavka: „Potek kongresa spremljam in prepričana sem, da bo dal pozitivne odgovore na mnoga vprašai nja naše izgraditve socializma in nakazal smeri za uspešno delovanje v bodoče.11 DARKO CERJAK, strojni mehanik: „Od VII. kongresa ZKS pričakujemo veliko, v prvi vrsti pa poudarjeno vlogo ZK pri izgradnji samoupravnih družbenih odnosov, katerih temelj je in bo tudi vnaprej delovni človek. Kongres t > premislil prav vsa področja družbenega samo- upravljanja in prav v tem bo njegov pomen.“ ALOJZ MUHIC, finomeha-nik: „VII. kongres ZKS bo potrditev upravičenosti sprememb v samoupravnih temeljih našegi družbenega razvoja, ki je z novimi ustavami še bolj utrdil položaj delavcev kot tistega faktorja, ki z Zvezo komunistov v ospredju odloča o čim bolj tvornih oblikah samoupravljanja. Ob mnogih področjih, ki J>ojo pregledana na kongresu, bo tokrat beseda tudi o zasebni obrti, kjer se že poznajo rezultati zadnjih sprememb oz. kjer delovni človek že bolj sproščeno izvaja tiste dolžnosti in pravice, ki mu jih zagotavlja nova ustava.“ D. R. MESTNI PRISPEVEK TUDI ZA ŠMARJETO Šmarješka krajevna skupnost je sama predlagala občini, naj uvede prispevek za uporabo mestnega zemljišča za Šmarjeto in Šmarješke Toplice. Denar potrebujejo za komunalno ureditev obeh krajev, kjer se turizem hitro razvija. Novomeška kronika „CVETOCA“ DVORIŠČA - Za „cvetoča" dvorišča okoli tržnicc in v Kandiji so poskrbeli stanovalci, ki so od minule jeseni skoz okna redno metali pomarančne, limonine in druge odpadke v upanju, da jih bo prikril sneg. Skoda, ker nekateri mislijo, da čistoča sega samo do hišnega praga. Morda pa imajo podoben red tudi v lastnem stanovanju? BERAŠKE AKCIJE - Z lepimi sončnimi dnevi so po mestu začele občane nadlegovati dve stvari: „neuničljivi" novomeški prah, ki bo prišel do večje „veljave" z vetrom, in pa neugnani Cigančki, ki so pričeli z beraškimi akcijami, v katerih meščane nadlegujejo za denar in cigarete. Tako kot za prah bi tudi za umazane berače prišla prav - voda. PLESNI TEČAJ - Novomeški plesni klub prireja plesni tečaj, ki sc bo pričel v petek, 5. aprila, ob 18. uri v prostorih kluba v Domu JLA. Zainteresirani dobijo vse informacije v prostorih kluba vsak ponedeljek, četrtek in petek od 18. do 20. ure. TRŽNICA - Tržni dne\i ob pet: kih postajajo zaradi vse toplejših dni t>olj obiskani, tako da je za številne branjevke prodajni prostor pod streho skoraj vedno pretesen. Prav nič drugače ni na drugem delu trga pod kostanji, kjer svojo kičasto kramo radi ponujajo potujoči trgovci. -Cene: smetana po 6 do 7 dinarjev,. jabolka po 4 do 6 din kilogram, solata 15 din, sirček po 1 dinar, fižol po 10 do 11 din, jajca po 1,10 do -1,35 din, čebula po 5 din, hruške po 8 din in banane po 7 do 8 din kilogram. SMRT - Umrla je Bronislava Zalokar, družinska upokojenka, Mej vrti, v 63. letu starosti. ROJSTVA - Prejšnji teden so rodile: Renata Bevc iz Volčičeve 13 -Marjana, Štefka Šega iz ulice Na Tratah - Domna, Marija Simoni, iz Ljubljanske 17 - Aleša in Jožica Hren, Pod Trško goro 91 - Natašo. Ena gospa je rekla, da je meso na tehtnicah novomeških mesaijev najtežje v Sloveniji — mnogo težje od njihove poštenosti ... je več stikov s sosedi Kam usmeriti izobraževanje delavske univerze? Brežiška delavska univerza je verificirana. Sestanku, ki gaje pred dnevi sklicala predsednica verifikacijske komisije Tilka Blaha, so prisostvovali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, temeljne izobraževalne skupnosti in Zavoda za zaposlovanje. Na njem so razpravljali o sedanjem in prihodnjem delu delavske univerze, pa tudi o občinski in pokrajinski usmeritvi programa te izobraževalne ustanove. Menili so, daje brežiška delavska univerza doslej preveč stremela po zadovoljevanju individualnih potreb občanov po znanju, premalo pa je skrbela za družbenopolitično izobraževanje ter organizacijo seminarjev in tečajev za potrebe delovnih kolektivov. Premalo je bilo tudi povezave znotraj Zavoda za kulturo, katerega enota je delavska univerza. Ob pregledu celotne dokumentacije so ugotovili, da izpolnjuje osnovne pogoje za verifikacijo in da ji temeljna izobraževalna skupnost omogoča JUBILEJNO SREČANJE Občinska konferenca ZK je za v torek, 2. aprila, povabila v Dom JLA petnajst komunistov z več kot 30 leti dela v tej organizaciji. Skupaj z Zvezo mladine je poklicala na pogovor z njimi približno toliko mladih, ki so bili pred kratkim sprejeti v ZK ali pa so še med kandidati. Namen tega srečanja je bil, da bi mladi neposredno iz pripovedovanja starejših članov spoznali, kakšno je bilo delo komunistov v vojnih dneh. NAD POVPREČJEM Izid četrtkovih volitev članov delegacij je bil v brežiški občini zelo dober. Od 6669 pisanih volivcev jih je glasovalo kai 93,16 odst. Na 46 voliščih so izvolili 45 delegacij. sredstva za osnovno dejavnost. Tudi osnutek programa za novo sezono je sprejemljiv. Ovrednoteni program bo na voljo organizacijam združenega dela, interesnim skupnostim in ostalim dejavnikom. Ustanova ima možnost za boljše delo. Zagotoviti bo morala še sodelovanje z delavsko univerzo v Krškem ter z novim kulturnim zavodom v Sevnici. Delo bo tako bolj usklajeno. Stiki v regiji so prav zdaj nujno potrebni, saj se tesneje povezujejo med seboj tudi vse družbenopolitične organizacije in občine. Tako je, če vsi delajo Občinska organizacija ZZB NOV v Brežicah ima za seboj plodno obdobje. Sklepe so ji pomagala uresničevati prizadevna krajevna združenja. V času med dvema skupščinama je zveza izpeljala več pomembnih akcij. Sodelovala je pri organizaciji zbora OF za kozjansko okrožje in podelitvi domicila v Kozjem. Gojila je stike z mladino in nekdanji borci so vodili množični pohod mladih po poteh Kozjanskega odreda. Med uspešne akcije šteje Zveza združenj borcev NOV tudi zbiranje prispevkov za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu. Organizacija je sodelovala še pri popisu borcev in izgnancev in nekaterih drugih akcijah. Iz poročila so člani skupščine zvedeli še za izdatke iz sklada Zveze borcev pri občinski skupščini. Iz teh sredstev so izplačevali priznavalnine, študijske pomoči otrokom borcev, poravnavali stroške za zdravljenje in druge izdatke. V razpravi so opozorili na to, da je nad po- V Tovarni pohištva med volitvami delegatov v zbor združenega dela. Vrsta kolektivov je glasovala stoodstotno. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH DOŽIVETJE V ZAGREBU. Učenci višjih razredov osnovne šole v Brežicah so minuli teden prisostvovali srečanju Glasbene mladine Jugoslavije. Z okoli 2000 vrstniki iz drugih slovenskih in nekaterih hrvaških šol so v čudoviti koncertni dvorani „Vatroslav Lisinski44 poslušali zagrebško filharmonijo in plesni orkester RTV Zagreb. Predstavil se jim je tudi ansambel narodnih pesmi in plesov Hrvatske „Lado44. Srečanje je organizirala Glasbena mladina iz Zagreba. Prireditve so se vrstile Šest dni. NOVI ČASTNIKI. Gasilska organizacija ie v trimesečnih tečajih izšolala 78 novih podčastnikov in 49 častnikov. Za občino je to lep napredek, saj bodo ti tovariši zdaj prenašali svoje znanje na članstvo in ga usposabljali za hitro akcijo, za pomoč v nesreči, TOĆA NA ČATEŽU. V četrtek popoldne se je nad Brežicami raz- besnela prava poletna nevihta. Grmelo je in treskalo , ulila se je ploha, na Čatežu pa se je izpod neba usula kar precej debela toča. V marcu je to zares presenečenje. KRVODAJALCI, PRIJAVITE SE! Pred vrati je spomladanska krvodajalska akcija. Občinski odbor Rdečega križa je obvestil sindikate, organizacije RK, Zveze mladine in Socialistične zveze, da bo ekipa ljubljanskega transfuzijskega zavoda odvzemala’ kri 23. in 24. aprila v brežiškem zdravstvenem domu. TRAKTORSKE KABINE. Predstavnik zagrebškega Kromosa je v brežiškem obratu Agrotehnike prikazal delo s poliestrskimi smolami. Agrotehnika namreč izdeluje take traktorske kabine, v katerih bo voznik varen. Jekleno ogrodje kombinirajo s fiberglasom. Surovine zanj izdelujejo v Zagrebu. Ogrodje za kabine preizkušajo in bomo lahko kmalu zvedeli za rezultate. lovico borcev slabega zdravja in da so temeljiti pregledi zaradi prenatrpanih čakalnic skoraj nemogoči. Ugotovili so še, da lani niso izkoristili sredstev, ki so bila namenjena za letovanje in regrese članstva. Za graditev hiš in adaptacijo stanovanj je komisija lani razdelila borcem za 520 tisoč din posojil. Ko so razpravljali o prenašanju tradicij NOB na mlade rodove, so ugotovili,da bodo morali temu posvetiti več pozornosti. Menili so tudi, da je treba oživiti koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor, ker je premalo aktiven. F.B. 9 strupenih dni Bodite previdni! 8. aprila se bo začelo za strupljanje podgan in miši v Brežicah, v Sentlenartu, Brezini, na Črncu, v Zakotu, Trnju, na Čatežu, v Velikih Malencah, Krški vasi, na bre govih Save in Krke ter v Vrbini. Deratizacija bo trajala devet dni, opravljala pa jo bo ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo iz Novega mesta. Prebivalcema kratko seznanjamo z navodili, ki jih morajo upoštevati, da bi preprečili morebitne nesreče oziroma zastrupitve. Dokler bo trajala deratizacija, se otroci ne smejo brez nadzorstva zadrževati na krajih in v prostorih, kjer bodo nastavljene zastrupljene vabe. O tem obvestite tudi ljudi, ki se zadržujejo pri vas poslovno ali zasebno! Dobro zavarovane vabe ostanejo na svojih mestih do dva meseca, zato jih prej ni treba odstranjevati. Vabe na nezavarovanih krajih odstranite po treh tednih: Odvrzite jih v smetnjak ali zažgite v pečeh. (Pri zastrupljanju glodalcev se uporablja strupeni derivat, ki preprečuje strjevanje krvi.) Domačim živalim morate preprečiti dostop do zastrupljenih vab. Pse in mačke nadzorujte vsaj še mesec dni po deratizaciji. Do prvih znakov zastrupitve pride že pri majhnih količinah, če ima žival sveže ali komaj zaceljene rane: izgubi apetit, znaki pa so še onemoglost, krvavitve iz smrčka, kri v blatu in seču. Če domača žival požre zastrupljeno miš ali podgano, se ne bo zastrupila. Izbruhana hrana in iztrebki podgan prav tako niso strupeni. Za perutnino je ugotovljeno, da ni posebno dovzetna za kumar inske preparate, vendar priporočamo, da so med deratizacijo zaprte, zlasti še ker bodo vabe tudi v Vrbini ter na rečnih bregovih. Isto velja za pse in mačke. Znak zastrupitve pri človeku in živalih je krvavitev iz nosa in sluznic. Če se to zgodi, mora prizadeti takoj v najbližjo zdravstveno ustanovo oz. veterinarsko postajo. Upoštevajte ta navodila in opozorila na lepakih! Vsako pritožbo ali morebitno prijavo škode sporočite takoj sanitarnemu inšpektorju. Sanitarni inšpektor OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH DREVI„VETER V VEJAH SASAFRASA" Amaterski oder iz Brežic vabi nocoj na premiero komedije francoskega avtorja Reneja de Obaldia Veter v vejah sasafrasa44. Komedijo režira Vlado Podgoršek. Delo je neke vrste parodija na vesterne, vendar je besedilo precej aktualizirano, tako da se dramska zgradba * konča z naftno krizo. Nastopajo mlajši igralci, večinoma začetniki, ki so tri mesece pridno vadili za nocojšnji nastop pred brežiškim občinstvom. S komedijo bodo gostovali tudi na sosednjih odrih v Posavju. V nedeljo jo bodo uprizorili v Globokem. Na volišču v tovarni industrijske opreme in konstrukcij „Kovinar-ski“ v Krškem. V temeljnih samoupravnih skupnostih je v četrtek volil 6801 volivec ali 89,36 odst. Stoodstotno so vofili v hotelu Sremič, v zavarovalnici Sava, v osnovni šoli v Leskovcu in na Senovem ter v kolektivu PTT v-Krškem. (Foto: J. Teppey) Posojila za vaške hiše Še letos prenovljena podoba Črneče vasiZveza borcev NOV Krško je najela kredit za njeno obnovo Utesnjeni) v klopci Letos Šolski center združuje v šoli in drugih oo slušateljev. Za to - ^ loje Sola gre naprej, zato ® V Zgradili bi radi" ^ ško halo, ^1*0 pa uporabili za tem bi si binetni Pouk« cej okrnjen. li tudi izpolni r verifikacijo. ., M V staro zg« vajo letos nape j . ^ ogrevanje, zffiLd vo v učilnicah boratorije.Vie.^-^ investicijo za w okoli 5 Potrebno vsoto VK zbrati z lasto? jjr sredstvi oMJ« za negospodaJ*j, ,,i računajo pa republiške ** skupnosti. & je brez/ Črneča vas na Goijancih bo kmalu dobila nove strehe. Tako bodo zabrisani še zadnji sledovi medvojnega bombardiranja tega partizanskega kraja. Prenovljena vas bo ponosno sprejela svoje goste, ki bodo prišli na proslavo Gorjanskega bataljona. Prebivalcem bo pomagala občinska Zveza združenj borcev NOV Krško. Za dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš v Črneči vasi je najela posojilo iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Dobila je 500 tisoč dinarjev, tej vsoti pa bo dodala še sto tisoč din lastnih sredstev. Tak način urejanja stanovanj za borce v občini pozdravljajo. V vasi se bo to zares poznalo. Prav vsi bodo dobili spodobno streho nad glavo. Organizacija Zveze borcev v Krškem že nekaj let prizadevno rešuje stanovanjsko stisko nekdanjih borcev in aktivistov. Od 1959. leta dalje je ugodno rešila več kot 450 prošenj za obnovo in graditev stanovanj. Upoštevala je prošnje upokojencev, delavcev in kmetov. Letos to ne bo mogoče. Na njen naslov je prispelo za več kot 2,5 milijona dinarjev prošenj, ,za posojila pa imajo na razpolago komaj 350 tisoč do 400 tisoč dinarjev. Zaradi tega so se dogovorili za drugačno reševanje kot doslej: predlagali so, naj delovne organizacije pomagajo zaposlenim borcem, občinska Zveza ZB pa bo reševala „NA TISTA LEPA POTA" 29. marca je operni pevec Ladko Korošec na priložnostnem koncertu v Krškem proslavil izid svoje knjige „Na tista lepa pota“. Vsem, ki so knjigo kupili, se je vanj o po končanem koncertu podpisoval. Srečanje z Ladkom Korošcem je v pionirski sobi osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem organizirala občinska konferenca SZDL. Do koncerta so v mestu prodali že sto knjig. VOLITVE: ŠE NIKOLI TAKO UGODNO S potekom nedeljskih volitev so v krški občini izredno zadovoljni. Potekale so zelo spontano, brez kakih težav in problemov. Ljudje so disciplinirano prihajali na volišča, velika večina že v dopoldanskih urah. Veliko krajev je zabeležilo celo stoodstotno udeležbo. Za družbenopolitični zbor so v ponedeljek zjutraj sporočili, da je bila volilna udeležba 91,07-odst., za skupine kmetov pa 94,7-odst. Rezultat bo še ugodnejši, ko bodo odšeli nekaj nad tisoč zdomcev. le najnujnejše primere kmečkih prosilcev. Ti namreč nimajo druge možnosti, zato bodo imele njihove prošnje prednost pred drugimi. J. TEPPEY \ s ■ ti 5'Gt; merne dnico so slde v drugi, fj,*, lahko uresničilii nove delav^f Vk 1 šili stiske, k* i0 \% lo. bodjo’ zadovo|j£’>|$ Kerini Na Krškem polju je pomlad. Na sliki:, sadijo krompir. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE ZAČETEK TA MESEC - Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu ie sprejela program letošnjih delavskih športnih iger. Moške ekipe bodo nastopile v dvanajstih, ženske pa v osmih disciplinah. Tekmovanje, ki bo že trinajsto po vrsti, se bo pričelo še ta mesec, končalo pa kot ponavadi ob koncu novembra. TRI MEDALJE - Starejši pionirji krškega Celulozarja so na zimskem republiškem plavalnem prvenstvu osvojili peto mesto. Med posamezniki se je ponovno izkazal Andrej Škafar, ki je osvojil tri prva mesta, na 100 m delfin, 100 m cra\vl in 200 m mešano. VRSTA AKCIJ - Člani mladinskih aktivov iz krške občine bodo v prihodnjih mesccih sodelovali na nekaterih pomembnih akcijah. Še ta mesec bodo organizirali dvodnevni pohod „Po poteh osvoboditve4*, sodelovali bodo na pohodu po poteh AVNOJ, petdeset fantov in deklet E a bo julija odšlo na republiško de->vno akcijo „Kozjansko 74“. JUTRI lavsko-pro^ (rj v Krškem bo J valo (k nja z dram j# neta Svetine to je V,S Kr* istim delom 1 — ^ DPD Svoboda LASKAVE jcihJJ j gobeUnov m . lilijo je Krški g j pripravil v ga 0 ; brestaniškem V | uspela. La* #0 razstavljenih Rar t>0 W pjemilo’znano- strokovnjaki, ;e b*1 ,----: delu, an člane Zvežeta delavska ***. dnevne senu skem obdo&J j tri. nt-fV ali celo tri, i-lctoW čine bodo ^ v * đi|i proiz'gj! v KV1 politične >o . čunajo najmanj Stran uredila: JOŽICA TEPPEY BREŽIŠKE VESTI J^pno do stanovanj za upokojence et°sboTcTlT7; ... :-------------------- ijel lOel vseNivih 10 stanovanj ali garsonjer za upokojence - °^encev je zaenkrat opustilo gradnjo upokojenskega bloka |0 zrf ijjtf Pripravo drušlvo upokojencev je med prvimi v 1 bi seveda '•marca 1 je pr ^enaria ^ do el.- ?ul liain je i#J ^ FraS v / ^ taJnik iov*>^°Jaland>bi skup. 1 - £ ^"Pravilo vse —TT -i"«*"!*"«* J« 11ICU P™nu v —7* i ® naj bi imoi j• nacrte za gradnjo stanovanjskega r v ^ Zvedav«* **. P”tikline> potrebne upokojencem, iški 9 ^istva 25. majca ^°vanjski soseski. Na seji upravnega odbo- nliM ; »^TOJijaivi 5U5CSK1. rsa : iddel^1 l temu... 80 od teh zamisli odstopili 5Ne denlriaPrK?al0 P0' Je celotna o a14'.1! B ^ tvTjf.- ?ot nam je „aJgl jba^^pnosti po- prtja SM» S>vanja> “>d°- « 8,40 mili- ^;b*pabi Stal solidarZf3ev* Tudi «ad je W denar, vendar Of-M bo j ^ 1 zastojev bo t, f. 25. j ^b0 $W Jittv ? ^elai’tJJ.of- Vardjan za #T?4^nzaPoukS f!o b°- i ^ ' 1*2*2*. ki nr\Vrednosti IVS&SSfcsSffJft 1 Priznanja. *«JSfc?&?^ne V Okraju. tudi občinska skupnost le prešibka, saj bi v najboljšem primeru bilo treba v občini najti vsaj še 3,5 milijona. Izhoda tudi ni bilo v gradnji manjšega objekta, saj so za manjšo gradnjo stroški ne enoto (posteljo) še večji. Podobne zamisli so pred Sevničani opustili tudi v Ptuju in Kopru. Sevniško društvo je, dokler je bilo kaj možnosti, napelo vse sile. Vrane Valand ima o tem skrbno evidenco: kar 62-krat so o tem vprašanju potrkali na razna vrata! Seveda položaj ni tak, da ne bi potrebovali stanovanj. Ob gradnji sedanjega doma upokojencev so imeli 50 prošenj; 32 jih niso mogli rešiti. Samo v minulem letu se je pojavilo še 29 novih prošenj. Gre za ljudi, ki stanujejo v neustreznih stanovanjih. Ob stanovanjih, ki jih bodo pridobili letos (nekaj jih bo na voljo v bloku, ki ga gradi Pionir, menda že junija), nameravajo dokupovati vsako leto še 2 do 3 stanovanja ali garsonjere. Po mnenju občinskih služb, ki spremljajo to problematiko, bo iz leta v leto manj zahtev za stanovanja, povečevalo pa se bo število osamelih oseb, ki bodo II v ■* petek rvr> ... . hK y oblini mladi telovadci in telovadke iz kni v~*sevn*^c* telovadnici. Podobno tekmo-j^edek nam Je dejal prof. Senica iz Brežic, je * ^t nL* ie tudi množičnost. Letos je 'Fo‘o: Železnik) •šKl PABERKI J®??« V* J$kta ‘*m?E 'n NIC *def. Vi’Ui^kot ^r l!- .°ne. X>v°r r. da bi za SPET TROJE POSTAJALIŠČ -Temeljna izobraževalna skupnost spet pripravlja troje avt6busnih postajališč za šolarje. V gradnji so postajališča v Vejarju pri Bučki, Lon: čarjevem dolu in pred Poklekom. Ta tri nova postajališča se bodo pridružila šestim sedanjim, ki že dobro služijo namenu. ^ CAS ZA ODLOČITEV O DOPUSTU - Mladinski odsek Planinskega društva Lisca se pripravlja na Planinski tabor, ki bo letos za Sevni-ane od 20. do 31. julija v Logu pod Mangartom. Med taborjenjem bodo izvedli tudi planinsko šolo, kraj pa je primeren kot izhodišče za izlete na Jalovec, Mangart, Bovški Grintovec, Svinjak, Ronbon in drugam. Tabornina bo znašala 20 dinarjev na dan. Prijave zbirajo pri Planinskem društvu do 15. maja. Vnaprej je treba plačati le 100 dinarjev. potrebni oskrbe takšnih domov, kot sta na Impoljci in v Loki. Zato so se na seji društva odločili, da podpro gradnjo prizidkov pri obeh domovih. Pri tem bosta sodelovali tudi dolenjska in posavska regija za dom na Impoljci ter zasavska za dom v Loki. A.ŽELEZNIK Končno delavska univerza Pod okriljem Zavoda za kulturo STANE KRALJ: „Ne gledati v vsem težave, temveč možnosti za boljše reševanje vprašanj v kulturi in izobraževanju!“ V začetku aprila bo pričel delovati novoustanovljeni Zavod za kulturo. Vanj bodo vključene tudi nekatere doslej več ali manj uspešno zastavljene dejavnosti: radio, knjižnica, ga-. lerija, prirejanje raznih kulturnih prireditev, gostovanja itd. V zavodu naj bi ponovno zaživele tudi delavska univerza, ki je bila pred leti prehitro ukinjena. O njeni ponovni ustanovitvi je bilo dosti zahtev na raznih forumih, med drugim tudi na konferencah ZK. Na mizi v.d. vodje zavoda Staneta Kralja so sedaj razni ostnutki statutov in aktov, ki so pogoj za nemoten začetek dejavnosti nove organizacije. Zbrane ima tudi razne zamisli, ki so se obnesle že drugod, pa jih bo treba prilagoditi sevni-škim razmeram in spraviti v življenje. „Težav ne manjka. Pravzaprav ni kaj vzeti v rpke. Predvsem glede delavske univerze je največ organizacijskih težav. Treba bo skleniti ustrezne dogovore o financiranju, v teku so razgovori o prostorih. Napredek glede tega kar že obstaja in kar se še poraja, bo odvisen tudi od uspešnega skupinskega dela in hotenj ljudi znotraj zavoda in izven njega,“ pravi Stane Kralj. Vrsta oblik izobraževanja ob delu se je že doslej razvila na pobudo sindikatov. Do prave izobraževalne sezone, ki steče ponavadi v jeseni, je še precej časa, da se sklenejo ustrezni dogovori. Delo lahko olajša že podpisan sporazum o kadrovski politiki. Da bi tudi delavci spoznali pomen izobraževanja, pa lahko mnogo pripomorejo tudi družbenopolitične organizacije. DRAGO OSEMENJEVANJE Rejci govedi z območja KS Studenec in Primož so se neradi sprijaznili z novimi cenami za osemenjevanje krav, saj imajo njihovi sosedje v novomeški občini še vedno nižjo tarifo, še bolj pa se čudijo, zakaj morajo sedaj ponovno plačati, če se poseg ni obnesel ne prvič ne drugič. Po starem je enkratno plačilo pač veljalo za koledarsko leto, ko je kmet kravo prignal, dokler ni bilo uspeha. Nihče ne mara jalovk, osemenjevanje pa le ni vedno uspešno, zato menijo kmetje, da bi le moral obveljati občinski odlok. PRIKRANCE: UNIČENA CESTA Vaščani Prikranc pri Pokleku s težkim srcem gledajo težke tovornjake brežiškega gozdnega gospodarstva, TOZD Sevnica, ki. dan za dnem odvažajo les. Cesta med obema krajema je namreč že tako zdelana, da po njej lahko vozijo le močni in visoki tovornjaki gozdnega gospodarstva. Ljudje menijo, da bi morali gozdarji sproti skrbeti tudi za vzdrževanje, če po cesti toliko vozijo. p? ■•»■'st.?' 26. marca so pri Slakovih v Knežji vasi prvič poskusili strojno sajenje krompiria. Posebno ie bila novega stroja vesela gospodinja, saj bo poslej odpadlo mnogo zamudnega ročnega dela: ni treba delati jarkov, polagati gomoljev in jih zagrinjati, vse to opravi stroj. Le od časa do časa je treba naložiti seme. V vasi je že čest traktoijev, zato ne bo težko ustanoviti strojne skupnosti. (Foto: Železnik) Kaj teži občino in pokrajino Dobre priprave delegatov za VII. kogres slovenskih komunistov Minuli četrtek so imeli delegati za VII. kongres slovenskih komunistov iz trebanjske občine še zadnje posvetovanje na komiteju občinske konference ZK. Inž. Ciril Lenardič iz Kmetijskega gospodarstva Dob se je pripravljal na obravnavo vprašanj iz kmetijstva,, predvsem uresničevanje zelenega načrta. Jana Potočnik bo obravnavala vprašanja preventivnega načrta socialnovarstvene službe, ostarelih ljudi, skrbi za kmečke in revne otroke. Dosedanji član TRIMO: TOVARNIŠKI ČASOPIS PRED IZIDOM Industrija montažnih objektov Trimo ima vse pripravljeno za izid prve številke tovarniškega glasila, s katerim želijo izboljšati obveščanje članov kolektiva. Za začetek bodo poskušali izdajati glasilo občasno. I J RAVNE: PREDELAVA HLODOVINE? Italijanom se izplača voziti hlodovino iz okolice Mokronoga do doma. V glavnem gre za bukov jamski les, ki velja na našem tržišču za ne-kurantno blago. Ljudje okrog Raven v krajevni skupnosti Šentrupert so že večkrat postavili vprašanje, ali se take predelave ne bi izplačalo lotiti tudi doma. Novoizvoljeni delegati se bodo lahko lotili reševanja tega problema. Vseh gozdnih posestnikov na območju GG Brežice, TOZD Puščava je 327, med njimi jih je dosti, ki bi se z veseljem lotili takega dela. GOZDARJI IZ PUŠČAVE KONČALI PRVI Na volitvah minuli četrtek so se najbolj izkazali na GG Brežice TOZD Puščava, kjer so delavci opravili do zadnjega svojo volivno dolžnost že rano zjutraj. Tako je bilo še marsikje. Na trebanjski šoli in v zdravstvenem domu so končali do 8. ure, pri Gradbeno-opekarskem podjetju na Mirni so zaključili volitve do 9. ure. Tudi v večjih delovnih organizacijah so dopoldanske izmene vzorno opravile svojo volivno dolžnost: v Trimu, Iskri, Tip-Topu, Rogu in drugod. KANDIDATI ZA VODSTVO OBČINE Na občinski kandidacijski konferenci so med drugim kandidirali za predsednika občinske skupščine Slavka Kržana, za podpredsednika Jožeta Klemenčiča, za predsednika občinskega izvršnega sveta Janeza Zajca, za sekretarja občinske skupščine pa Jožeta Godnjavca. Za predsednika družbenopolitičnega zbora so predvideli Staneta Hribarja, za podpredsednika pa Mirana Bizjana. Kot predsednika zbora krajevnih skupnosti so predlagali Toneta Goleta, za podpredsednika pa Toneta Zi-daija. Za predsednika zbora združenega dela je predlagan Janez Lazar, za podpredsednika pa Rastko Zajc. Novi izvršni svet naj bi sestavljali razen predstojnikov upravnih organov še Ivan Longar, inž. Drago Kotar, Milka Lenič, inž. Avgust Gregorčič, Jože Hočevar in Tone Perpar. CK ZKS Roman Ogrin je pripravil razpravo o izobraževanju po končani osnovni šoli s posebnim ozirom na razmere na manj razvitih območjih. Znano je, da na Dolenjskem že lani ni moglo nadaljevati šolanja na srednjih in poklicnih šolah več sto otrok, predvsem zaradi pomanjkanja šolskega prostora. Tu je prizadeta tudi trebanjska občina. Predsednik občinske skupščine in delegat VII kongresa ZKS Slavko Kržan je pripravil razpravo o vprašanjih gospodarskega razvoja nerazvitih občin. Kot nam je povedal v razgovoru, pomeni predloženi predlog kongresne resolucije pomemben premik pri obravnavanju te problematike, saj ne nalaga skrbi za hitrejši razvoj le nerazvitim samim, ki so pri tem dostikrat brez moči, temveč tudi drugim. Pri tem pa kaže še marsikaj jasneje opredeliti. Sklad za be-neficiranje obrestne mere pri naložbah na nerazvitih območjih je npr. odigral koristno vlogo pri pritegovanju kapitala iz bolj razvitih sredin. Poglavitna ^ - . , . ~ - ---------- hiha teea sklada na ie Ha ima T°krat m poslalo svojih predstavni- . 8 , SKla?a TPaJe’ aa “?a - kov osem društev. Letošnjo jesen premalo denarja. Letos razpola- nameravajo šolanje gasilskih pod- ga le s 40 milijoni dinaijev, pripravljeni programi za naložbe v trebanjski občini v tem letu pa bi terjali kar 28 milijonov za be-neficiranje obrestne mere. Vseh zahtevkov v republiki je kar za 400 milijonov. < O tem naj bi po mnenju predsednika Kržana občine tudi vnaprej pripravljale programe, v republiki pa bi morali razviti 'sistem ustreznega dogovarjanja za uporabo tega denaija, kar bi bilo osnova za programiranje in prednost prikazanih potreb. Tudi v republiki bi bilo treba še izpopolniti sistem dogovarjanja o financiranju splošne in skupne porabe. Več bi morali programirati in razvijati vzajemnost. Da bi pri vseh teh vprašanjih dosegli še večje uspehe, bi se morali enako pozorno vključiti v to obravnavo tudi ostali dejavniki, posebno SZDL in sindikati. Po mnenju predsednika Kržana je Zveza komunistov s predkongresno razpravo in osnutkom resolucije nakazala pravo smer. A. ŽELEZNIK 34 podčastnikov Prvič izšolani doma Gasilska društva iz Šentruperta, Velike Loke in Ponikev so pridobila iz gasilske podčastniške šole, ki so jo lani prvič priredili v občini, po 4 podčastnike, iz Zagorice celo pet. Mirenčani imajo 3 nove podčastnike, po dva imajo na Jesenicah, v Mokronogu, Občinah, Sentlovrencu, Trebnjem, na Trebanjskem vrhu, po enega pa v Belem griču in Sevnici. častnikov nadaljevati; takrat želijo pritegniti predvsem gasilce iz društev, ki v šoli niso imela predstavnikov. Solo so opravili po 140-urnem programu, v glavnem z domačimi močmi, le za strokovne predmete so se naslonili na strokovnjake iz Novega mesta: sodelovala sta Franc Salmič iz Zavoda za požarno varnost in poveljnik občinske gasilske zveze Novo mesto Jože Kovač. Izšolani podčastniki bodo okrepili poveljniški kader društev. IZ KRAJA V KRAJ Čakajo Se gostejši promet? Zaradi nujnih popravil viadukta pri Ponikvah na avtomobilski cesti bo treba slej ko prej preusmeriti promet. Cestno podjetje sicer že dela priključke: enega pri Jezeru, drugega pri Kamnem mostu. Promet iz zagrebške smeri proti Ljubljani naj bi šel skozi Trebnje naravnost dalje v križišču pri krojaškem podjetju, promet iz Ljubljane proti Zagrebu pa bi se odcepil z avtomobilske ceste na sedanjem priključku. Najhujše ozko grlo bo pri krojaškem podjetju. Tu bodo postavili semafor. Kakšen bo prometni vrvež v Trebnjem, naj zgovomeje pove podatek, da steče mimo po avtomobilski cesti vsak dan 8.500 do 9.000 avtomobilov, v turistični sezoni pa jih bo še več. Viadukt je že dolgo v slabem stanju. Le zakaj niso z deli pohiteli? GODBA SE JE ODREZALA -Na koncertu po naših krajih, ki ga je 24. marca posnel v trebanjskem kul- turnem domu ljubljanski raaio, je med glasbenimi skupinami od drugod predstavila domačine trebanjska godba pod vodstvom prof. Matoša. KS O SNAGI - Krajevne skupnosti so doslej uspešno rešile že marsikatero komunalno vprašanje. Začelo se je z elektrifikacijami, izboljšavami poti in nazadnje z vodovodi. Marsikje postaja pereče vprašanje, kam s smetmi in drugo navlako. O tem je bil govor tudi na enem od srečanj Predsednikov svetov KS. Marsikje se o treba odločiti za usklajeno akcijo več krajev skupaj. MUŠICA DELA ŠKODO - Marsikje gozdni posestniki še niso razžagali bukove in hrastove hlodovine. Toplo vreme je kot nalašč za razvoj mušic, ki lahko napravijo na tem lesu veliko škode. L«-to je mogoče zmanjšati s škropljenjem, kar predstavlja neznaten strošek v primerjavi s siceršnjo škodo. nuuNSB ivice «1974 Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST 19 »Mokri« pokrajinar v Kočevju V Likovnem salonu se je predstavil akademski slikar Peter Adamič V Likovnem salonu v Kočevju bodo danes zaprli razstavo del akademskega slikarja Petra Adamiča. Pri otvoritvi razstave je o slikarju in pomenu njegovih del govoril prof. Andrej Pavlovec, umetnostni kritik in direktor škofjeloškega muzeja. ko bi rekli virtuoznosti. Največ možnosti za izražanje slikarskih občutij najde prav pri slikah s krajinsko temo. Ce bi mu iskali vzornika, Peter Adamič je slikar srednje generacije. Po končanem študiju na ljubljanski akademiji za likovno '^metnost je diplomiral na slikarjem oddelku. Razstavljal je v Italiji in drugod, povsod kot mojster akvarelov. Kritiki so se o njem izražali zelo pohvalno. V Kočevju razstavlja poleg akvarelov tudi olja. Njegovo slikarstvo se odlikuje po izredni lahkotnosti, lah- ne bi mogli mimo vseh dobrih slikarjev, kajti vsak išče izraz toliko časa, dokler mu slika ne diha z vzdušjem, ki ga je iskal. Večkrat so si rezultati posameznikov med seboj podobni. Uradni kritiki potem često poiščejo „vzornika14, ki ga umetnik sploh nima. Adamičev osebni slog se kaže v značilnih „mokrih*4 akvarelih, ki so prav tako z mojstrsko lahkotnostjo naneseni mokro in so zelo razgibani. Zelo dobri so njegovi portreti. S portretom profesorja Pavlovca, ki ga tudi razstavlja v Kočevju, dokazuje, da ima poseben čut za psihološko upodobitev. Adamičeve slike so v Kočevju med ljubitelji umetnosti in dobrih slik naletele na lep sprejem. Všeč so tudi preprostim ljudem. Obiskovalci so že prve dni razstave odkupili tri slike. VILKO ILC $ . • ■ ' ■H33 m 11——a—,————mmmmw————————1—————i^—— Slike Petra Adamiča so vzbudile precej zanimanja med kočevskimi občani, ki sojih nekaj tudi pokupili. (Foto: J. Primc) Besede komunistov živahne Ljudje pa pričakujejo tudi učinkovite akcije-To so ugotovili na zadnji seji komiteja ZK Na zadnji seji občinskega komiteja ZK KOčevje (27. marca) so razpravljali o delu v osnovnih organizacijah (00) ZK po volilnih konferencah in še nakaterih drugih zadevah. Ugotovili so, da so nekatere osnovne organizacije zelo delavne, druge manj, so pa tudi take, ki se po volilni konferenci še niso sestale, OO f podjetju ZIDAR pa še sploh ni izvedla volilne konference. OO ZK Šeškov teren je naslovila na komite več vprašanj v zvezi s tistim delom poročila na seji občinske konference ZK, ki se nanaša na delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja in komisije za družbeni nadzor. V poročilu je bilo namreč zapisano, da sta bili komisiji oziroma posamezni člani deležni kritike tistih, ki bi morali komisijama pri delu pomagati, da so nekateri zavirali delo komisij itd. OO ZK Šeškov teren zahteva imena posameznikov ali organov, ki so to počenjali.' Nadalje so člani komiteja kritizirali očitne nepravilnosti v nekaterih TOZD oziroma družbenih službah in zahtevali, naj se te zadeve hitreje Lrejajo oziroma odpravljajo, in sicer tudi tako, da o njih razpravlja komite ali konferenca, seveda v prisotnosti odgovornih tovarištev iz TOZD in služb, o katerih bo razprava. Ugotovili so tudi, da morajo dati prednost gospodarskim vprašanjem. Pri tem so poudarili, da je treba vse panoge in TOZD enakopravno obravnavati, ne pa dajati prednost večjim. Zahtevali so več reda in pametnejše gospodarjenje ne le v okvi* ru občine, ampak tudi republike. J. P. KRAJEVNA SKUPNOST V SLIKI Krajevna skupnost Kočevje-mesto se je dogovorila z vodjem fotokino krožka osnovne šole Kočevje, da bodo člani krožka s kamerami spremljali ureditvena dela na območju mesta in okolice, jeseni pa bodo v likovnem salonu pripravili fotografsko razstavo o delu krajevne skupnosti, ki bo delo kluba nagradila. V.I. ZELENICE UREJAJO Ob urejanju zelenic in parkov po mestu so komunalni delavci v Kočevju sadili okrasno grmičevje in drevje. S traktorji so vozili tudi gnoj in zemljo. Pri tem so marsikje napravili škodo, ker so vozili po zelenicah in pustili za seboj ponekod prave jame, ker se je traktorju udiralo.« V.I. PLAČAN PREVOZ Temeljna izobraževalna skupnost v Kočevju je z razumevanjem upoštevala zahtevo krajevne skupnosti Stara cerkev in pri izračunavanju finančnih sredstev za letos vnesla v program tudi stroške prevoza učencev, ki obiskujejo osnovno šolo Kočevje in se vozijo z avtobusom iz Stare cerkve ter okoliških vasi. V. I. Oškodovani stanovalci V zvezi s člankom „Oškodovani stanovalci44, objavljenim vil. številki našega lista, nam je Stanovanjsko podjetje (SP) Kočevje poslalo pojasnilo. V njem pravi med drugim: Ovrednotenje stanovanj v bloku Tomšičeva 19 in 21 je decembra 1965 opravil član pristojne, občinske komisije. SP je ob ustanovitvi leta 1966 prevzelo te zapisnike, ki so jih podpisali tudi takratni nosilci stanovanjske pravice. Nihče do aprila lani ni posumil, da meritve niso točne, zato je SP na osnovi teh zapisnikov zbiralo stanarino in jo deli- lo v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi. Zaradi suma stanovalcev, da „so se stanovanja skrčila44, so bila opravljena ponovna merjenja, ki so pokazala, da so stanovanja za 1,74 kvadratnega metra manjša (in ne za 2-3 metre, kot je pisalo v članku). SP je s 1. majem lani že začelo pobirati nižje stanarine, ni pa moglo DROBNE IZ KOČEVJA VSE BRSTI - Delo po vrtovih, zelenicah in'parkih je v polnem razmahu. Skrajni čas je za presajanje, ker skoraj že vse brsti. Drevje in grmičje je zaradi blage zime dobro ohranjeno. Izjema je tisto, kar je polomila septembrska nevihta. Ker je '/Mia jeseni tudi velika poplava, upamo, da ne bo voluharjev, bramorjev in druge golazni. ULICE KRPAJO - Na Ljubljanski cesti so glavne luknje na cesti za- lili z asfaltom. Cesta je bila že tako poškodovana, da ni bilo več varno voziti po njej. Posebno neprijetno je bilo, kadar so bile ceste mokre in so bili pešci vedno vs' oškropljeni, ko so avtomobili padali v luknje. Nepopravljeni so ostali še zviti, udrti in zveriženi pločniki. Tudi to bo prišlo na vrsto po načrtu del krajevne skupnosti Kočevje-mesto. UMETNOST NA HIŠAH - Pročelja hiš in ustanov so vsa popisana in počečkana s kredo. Pisano je vse mogoče, od otročjih sestavkov „Ti si bik44 pa do najnesramnejših besed, ki jih zaslediš le še v delu sodobne slovenske poezije. Od kod otrokom kreda? Kupujejo je gotovo ne. Posebno goste so take „freske44 na objektih v bližini šol. Starši, vzgojitelji in končno pristojni organi so dolžni to početje preprečiti. POZABLJENA OBLJUBA -Javna tribuna o čistoči človekovega okolja je bila lani v osnovni šoli. Na njen so otroci gostom in zastopnikom krajevne skupnosti Kočevje-mesto zastavljali razna vprašanja, ki so jih imeli skrbno napisana na listkih. Otroci so tedaj tudi obljubili, da bodo vsak dan pobrali ves papir, ki bo razmetan okoli šole in v parku-. Dan po tribuni so obljubo tudi izpolnili, kaže pa, da so nanjo sedaj že pozabili. Papirja je okoli Sole čedalje več. Dobro bi bilo, da bise spomnili na obljubo. ŽABJA SMRT - Sezona žabjih krakov seje pričela, kar je tudi-znak pomladi. Na trg oziroma v gostinske obrate jih nosijo naprodaj. Zaradi visoke cene se je začel pravi „pogon44. Vse lovi žabe, nekaj za dom, največ pa za prodajo. občan vprašuje s ^ \ ustreči zahtevi stanovalcev o vračilu stanarine za nazaj, ker so bili dohodki iz stanarin že razdeljeni in porabljeni. Nadalje pravi SP, da bi se dalo razpravljati, kdo je bil oškodovan, saj gre zbrani denar iz stanarin v sklad za potrebe lastnih stanovanj. Menijo celo, da je oškodovan stanovanjski sklad, ki dobiva od leta 1965 iste dohodke, medtem ko so sc stroški vzdrževanja potrojili, in zaključuje, naj se posamezni stanovalec posluži običajnih pravnih sredstev, če se čuti oškodovanega. V drugi točki pisma pa SP odgovarja „medvedu44 v 12. številki, da skrb za električna stikala v skupnih prostorih sodi v pristojnost hišnega sveta, a da je SP kljub temu naročilo pri ELEKTRO servisni službi zamenjavo, vendar okvare zaradi pomanjkanja materiala na trgu niso mogli odpraviti. „Medved44 naj bi stanovalce opozoril, da take okvare sami povzročajo, ker stikala nepravilno uporabljajo. (Medvedu smo opomin povedali, ta pa je dejal, da le ni tak medved, da ne bi vedel, da naročilnic za popravila ne izdaja hišni svet, ampak SP, in da je tri mesece čakanja na popravilo le nekoliko dolgo. Strinjal pa se je s pripombo SP, da so za okvaro stikal vsaj delno kri-•vi tudi stanovalci.) Tudi s pojasnilom SP v prvem delu se ne bi popolnoma strinjali, saj bi to pomenilo, da v naši domovini ni mogoče popraviti očitne krivice, in tudi, da je povsem razumljivo, da niso vsi stanovalci enakopravno obravnavani (eni plačajo po velikosti stanovanja, drugi pa več). Več ljudem položaj borca Spremenili naj bi zakon o pravicah borcev Občinski odbor Zveze borcev v Ribnici se zavzema za večje pravice borcev po 9. septembru 1943. Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije je predlagal, naj bi začeli postopek za spremembo zakona o pravicah borcev tako, da bi tudi udeleženci NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 31. decembrom 1943 pa do konca vojne, imeli pravice borca. Prav bi bilo, da bi se o tem izrekli tudi v ostalih občinskih organizacijah ZB. Vsekakor prihaja bolj v ospredje vprašanje borcev po 9. septembru 1943. Vojni napori, internacije in druge tegobe, pa tudi odrekanje ter zagnanost v povojni izgradnji so terjali svoje tudi od borcev, ki so vstopili v NOV po kapitulaciji Italije. Gotovo sta v neenakopravnem položaju tisti, ki je bil po 9. septembru 1943 v vojnem metežu, se boril in vsak dan tvegal življenje, kot tisti, ki je nekje na varnem preživel vojno, bil še ves čas zaposlen, sedaj pa bosta oba upokojena po 40 letih delovne dobe. Res je, da imajo tudi borci po 9. septembru 1943 nekaj več pravic ob času upokojitve kot ostali zavarovanci, vendar to ne izbriše dejstva, da morajo po črki zakona tudi ti borci imeti 40 let delovne dobe in 60 let starosti, če hočejo imeti polno pokojnino. Prej ali slej se bo treba o tem pogovoriti in odločiti. Predolgo odlašanje bi bilo lahko škodljivo. Zdravstveno stanje številnih takih borcev ni zadovoljivo, pa tudi smrt ne gleda na pregrade v pravicah borcev. NOVA NAŠA VEZ Tik pred volitvami je izšla prva letošnja številka NAŠE VEZI, glasila delovne skupnosti INLES Ribnica. Posvečena je bila predvsem volitvam, ki so bile takrat tik pred vrati, in seznanjala bralce s kandidati za deftgate v INLES in družbenopolitični zbor občinske skupščine, pa tudi s kandidati za vodilne funkcije v občinski skupščini. Rekli so: Med razpravo o predlogu kandidatnih list za člane ZKJ in ZKS so na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica rekli: IVAN LAVRIČ: „Preveč kandidatov je iz Ljubljane, premalo pa prav iz Dolenjske in vasi. Apostolski svet poišče kadre zase bolj s podeželja in zakotnih krajev 44 MILENA BOROVAC: „Prav je, da spreminjamo sesjav organov v korist mlajših in neposrednih proizvajalcev, hkrati pa je treba zagotoviti, da bo delo potekalo nepretrgano, se pravi, da mora v organih ostati določeno število dosedanjih članov.44 JANEZ ČEŠAREK: „Za vse organe je potrebno dolgoročno kadrovanje, ki pa mora teči redno, se pravi nepretrgoma. Pri nas v občini nimamo dolgoročnega kadrovanja.44 's * Najnižja plača 1500 din Podpora sindikalni listi - Predsednik Zajc, podpredsednik Anzeljc, tajnik pa Oražem Nedavnega uspelega letnega občnega zbora občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica se je udeležilo nad 40 delegatov in gostov, Dobro pripravljeno gradivo za občni zbor je dalo delegatom dovolj snovi za plodno Volitve in imenovanja Na nedavni prvi seji nove konference ZK Ribnica so izvolili novi komite, sekretarja, člane drugih organov občinske konference, delegate za oba kongresa ZK in člane medobčinskega sveta ZK. Člani komiteja so: Franc Grivec (sekretar), Janez Novak, Julijan Ozimek, Franc Koprivec, Ivan Gradič, Janez Lesar, Marija Čaval, Janez Češarek in Tomislav Lukič. . Delegati za VII. kongres ZKS so: Franc Grivec, Janez Češarek, Srečko Vrbinc in Marija Čavel. Delegat za X. kongres ZKJ je Jože Jančič. Člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana sta Fatima Parezanovič in Danilo Mohar. Nadalje so bili izvoljeni še novi člani v razne komisije in druge organe, in sicer v revizijsko komisijo-(predsednik Stane Kromar), statutarno komisijo (predsednik Veno Čihal), častno razsodišče (predsednik Franc, Ilc), komisijo za mednarodne odnose (predsednik Danilo Mohar), komisijo za organiziranost in razvoj (predsednik Ciril Gril), komisijo za družbenoekonomske odnose (predsednik Bogo Abraham-sberg) in idejnopolitično komisijo (predsednica Milena Borovac). Nov aktiv mladih delavcev Kaj bodo delali mladi v obratu BPT? V ribniški občini so letos ustanovili več aktivov mladih delavcev. Pred kratkim so ustanovili tak aktiv tudi v sindikalni organizaciji obrata BPT „Šivalnica44 Hrib v Loškem potoku. Po izvolitvi vodstva aktiva so sprejeli delovni program. V njem so zapisali, da bodo sodelovali z aktivom mladinske organizacije v Loškem potoku, z aktivom mladih delavcev v TOZD SUKNO-Jurjevica in seveda z mladinsko organizacijo matičnega podjetja v Tržiču. S prostovoljnim delom bodo uredili okolico obrata, organizirali vrsto športnih tekmovanj, kakor tudi predavanja, na katerih se, bodo izobraževali. Za 8. marec nameravajo prirediti krajši program ob obdaritvi žena v obratu. Na ustanovnem sestanku aktiva mladih delavcev so bili navzoči tudi predstavniki občinskega sindikalne- ga sveta, občinske konference ZMS in mladinske organizacije BPT iz Tržiča, ki so zaželeli aktivu veliko uspehov in obljubili pomoč pri njegovem delu. razpravo, ki je vsestransko ocenila delo sindikatov. Razprava je bila kljub kritičnosti zelo ustvarjalna in je opozorila na številna vprašanja, s katerimi so se sindikati srečevali, se srečujejo in se bodo z njimi ubadali tudi v bodoče. Naj naštejemo samo nekatere: osveščanje delovnih ljudi, izobraževanje, utrjevanje samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, skrb za mlade delavce, gradnja delavskih stanovanj itd. V sklopu vseh teh vprašanj, ki so jih preoblikovali v sklepe, velja še posebej omeniti sklep o najnižjem mesečnem osebnem dohodku za zaposlene v občini, ki naj ne bo manjši kot 1.500 din za običajni delovni čas. Delegati so se v celoti strinjali tudi s „sindikalno listo44, ki prinaša nekatere materialne koristi delavcem. Po razrešnici dosedanjim članom plenuma so izmed 28 delegatov novega občinskega sindikalnega sveta izvolili 3-članski nadzorni odbor in 7-člansko predsedstvo. Izvolili so komisije: za splošni ljudski odpor, komisijo za družbene ekonomske odnose, za šport in rekreacijo in komisijo za zdomce. Za. predsednika občinskega sindikalnega sveta so ponovno izvolili Franca Zajca, delegata iz RIKA Ribnica, za podpredsednika Ivana Anzeljca, delegata iz TOZD INLES Loški potok, za sekretarja pa Karla Oražma. Udeleženci občnega zbora so poslali izvršnemu svetu SRS protestno brzojavko v zvezi s politiko italijanske vlade. / ZK PO NOVEM V INLESU Ribnica pripravljajo novo organiziranost ZK, ki predvideva, da bo v vsaki TOZD osnovna organizacija ZK. Zdaj je organizacija ZK le v TOZD v Ribnici, v Loškem potoku je oddelek osnovne organizacije, v Sodražici pa šele pripravljajo sprejem več članov kolektiva v ZK, da bodo lahko ustanovili organizacijo. Odborniki in gostje so si po svečani seji občinske skupščine ogledali obrat „Šivalnico" BPT Tržič v Loškem potoku (na sliki) in TOZD INLES v Loškem potoku. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Urednikova pošta x wj/ \v? ji vV'/medve ^>V S ,_____: odgovarja — Zakaj ste bili v Starem logu popolnoma trezni za dan žena? — Ker nam je trgovina zaračunala vino dražje kot je običajna cena. KOČEVSKE NOVICE V zadnjih številkah je bil pomotoma dvakrat napačen podpis pod slikama (zaključek politične šole na Jasnici in predavanje študenta iz Sudana v Kočevju). Obakrat je bil avtor slik France Brus. Za napako sc opravičujemo. Zaradi sestavka „Odpor izkoriščanju44 se je razburil predstavnik inšpektorjev, češ da ne razumemo vloge inšpekcijskih služb, ki niso namenjene reševanju takšnih ozkih zadev, ampak višjim interesom. Tovariš (kot sc neuradno sliši, je kandidat za vodilno mesto v občinski organizaciji sindikata) je v zmoti, ker ni nobenih višjih interesov, kot so interesi delovnih ljudi in občanov. (Glej novo ustavo!) Nekateri dopisniki imajo pripombe zaradi naslovov, ki jih dajemo njihovim sestavkom. Nove oziroma naše naslove smo prisiljeni dajati, ker jih dopisniki običajno sami ne napišejo ali napišejo neprimerne, se pravi predolge ali prekratke ali pa niso „novinarski44 (privlačni, zanimivi). Tudi če dopisnik več stvari - na primer od pokopališča do medveda - strpa v isti članek, moramo mi to razdeliti na več krajših vesti in dati vsaki svoj naslov. Dopisnike prosimo, naj sproti, takoj (vendar ni potrebno pošiljati priporočenih ekspresnih pisem) poročajo o vseh dogodkih v posameznih krajih. Ne bi pa smeli kar naprej, vsakih 14 dni ali vsak mesec, poročati o istih dogodkih, ki so sc zgodi- li že pred leti ali desetletji oziroma o istih objektih. Gre za območja (npr. Kolpska dolina) ali objekte (npr. ortneški grad), ki propadajo v kočevski ali ribniški občini, pa se zanje kljub našemu večkratnemu pisanju nihče ne zmeni. Ker je pisanje brezuspešno, bo treba najti kakšen drugačen prijem. V zadnjem obdobju so zelo pridno dopisovali France Grivec, Karel Oražem in Vladimir Prezelj iz ribniške občine, ostali pa so nekoliko odrekli. Iz kočevske občine* pa prizadevno pišejo Andrej Arko, Vilko Ilc, France Brus in Tone Ožbolt, nekateri več, drugi manj, v zadnjem obdobju pa ne dobimo več vesti od dveh dopisnikov iz Kolpske doline, ki sta prej pridno in dobro poročala. SPREJET NAČRT - Zazidalni načrt za naselje Breg-Grič so sprejeli kar na seji, ki je bila po svečani seji občinske skupščine Ribnica v Loškem potoku. K obrazložitvi, ki jo je podal v.d. načelnika oddelka za gospodarstvo Anton Šobar, ni bilo pripomb in vprašanj. DOGODEK STOLETJA - Tak je naslov nove pesmi znanega ribniškega kulturnika Pileta, ki izda oziroma razmnoži pesem za vsak pomembnejši dogodek. Posvečena je otvoritvi prvega ribniškega hotela. V njej pravi tudi: „Kure, goske in purani / bodo ztt banket zaklani, / vse zastonj se bo dajalo,' / na debelo sc ga sralo.44 Literarni kritiki ga bodo, če jim bo prišla pesem v roke, gotovo pohvalili, ker uporablja sodobne pesniške izraze. Piletova pesem pa je tudi zanesljiv znak, da je otvoritev hotela končno le „pred vrati44. KRATEK ROK - Zadnje dni marca je dala občinska skupščina v javno razpravo srednjeročni družbeni program občine zapbdobje 1973 do 1977. V njem piše, da bo razprava trajala do 31. marca, kar bi bil vsekakor prekratek rok. občan vprašuje dvad odgovarja — Po čem sklepaš, da Loški potok ne sodi v ribniško občino? — Ker na svečanem kosilu za občinski praznik odbornikom in gostom niso postregli z zobotrebci. REŠETO /7 Takole so pretekli četrtek glasovali za delegate zbora združenega dela v TOZD Konfekcija v „Beti* (Foto: B. P.) _ • »TGP« - hitreje do stanovanj Čeprav sta nekdanji „Metlikatrans“ in „Komunalno podjetje44 poslovala skupaj le v drugi polovici lanskega leta, je kolektiv „TGP“, v katerega sta se združila, ob koncu lanskega leta zabeležil za 37 milijonov celotnega dohodka, od katerega je osfalo za akumulacijo 5,5 milijona dinaijev. Tak dohodek je ustvarilo okrog 300 zaposlenih, ki so dobivali v drugi polovici leta povprečno po 2.260 dinaijev plače. njenih naložb ne bo zmogel, zato računa na pomoč bank. B. PODOBNIK Letos pa naj bi omenjeni kolektiv naredil še več in tudi zaslužil seveda. Ob koncu leta se bo, če se bodo njegovi načrti izpolnili, pohvalili s 45 milijoni celotnega dohodka, od česar naj bi ostalo za akumulacijo toliko kot letos. Materialni stroški poslovanja se bodo povečali, saj se gradbeni material draži, prav tako gorivo za strojni park, pa tudi osebne dohodke so že povišali. Metliškemu TGP tudi letos dela ne bo primanjkovalo. Del njegovih sil bo še naprej pomagal graditi odseka modeme avtomobilske ceste Postojna - Razdrto ter Hoče -Levec, še naprej pa bodo skupno delali tudi s svojimi „starimi4* poslovnimi sodelavci iz SR Hrvatske. V Metliki bodo pospešeno nadaljevali stanovanjsko gradnjo. Pred kratkim so se srečni dobitniki ključev novih stanovanj vselili v dvanajststa-novanjski blok, do oktobra pa namerava TGP zgraditi še dva 14-sta-novanjska bloka. Se letos pa bodo pričeli graditi dva stanovanjska stolpiča; v vsakem bo po 35 stanovanj. Razen tega bodo zaposleni pri TGP skrbeli za komunalno opremljanje zemljišč za zasebno in družbeno gradnjo, gradili kolektorje in čistilne naprave v Metliki ter poskrbeli za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v Metliki. Kolektiv bi si rad uredil soparaci-jo za izkoriščanje gradbenega materiala na Grmu. Tuje kvaliteten gradbeni material in zaradi bližine tudi najcenejši. Sedaj ga morajo voziti iz Krškega. Žal pa je kraj, kjer naj bi pridobivali gradbeni material, spomeniško zaščiten in Zavod za spomeniško varstvo doslej še ni izdal potrebnega dovoljenja. V „TGP“ pa upajo, da bodo uspeli. V letošnjem letu nameravajo v omenjenem metliškem kolektivu investirati skupno za okrog 12 milijonov dinarjev. Od tega naj bi 6 milijonov porabili za gradnjo nove proizvodne hale, v kateri bi se lahko obrtne dejavnosti, ki delujejo sedaj v neprimernih prostorih, hitreje razvijale, za nakup novih transportnih sredstev bodo porabili 1,9 milijonov dinarjev, okrog 4 milijone pa za kolektorje, čistilne naprave in vodovodno omrežje. Kolektiv sam ome- SPREJELI SO STATUT Na zadnji seji metliške občinske skupščine so odborniki razen statuta občine, ki je bil doslej v javni razpravi, sprejeli še dopolnitev k odloku o davkih občanov in odlok o pristojbinah za kmetijske traktorje in njihove priklopnike. Ko so še zadnjič pred sprejetjem novega statuta občine spregovorili o njem, je podpredsednik občinske skupščine, inž. Ivan Koste-lec še posebej poudaril, da izražajo ddločila statuta razredni značaj naše družbe in da zagotavljajo delovnim ljudem odločilno vlogo. Poudarili so tudi, da je treba določila statuta in novih ustav tudi v praksi temeljito in dosledno izvajati. Končan prvi krog volitev Bolezni in odsotnost sta nekoliko »pokvarila« volilni uspeh - V »Viatorju« volili vsi Po vseh ustanovah, OZD in TOZD je vladalo pretekli četrtek slovesno razpoloženje. Zaposleni so volili svoje delegate v delegacije, ki bodo pošiljale delegate na seje bodočega občinskega zbora združenega dela. Cvetje, zastave in gesla so pričala o tem, da se dogaja nekaj pomembnega. Na petnajstih voliščih so izvolili prav toliko delegacij, v katerih je skupno 122 delegatov. Izmed 2.469 vpisanih volilcev jih je glasovalo 2.172 ali 88 odstotkov. Zanimivo je, da so se obrtniki udeležili volitev kar 96-odstotno. Sicer pa so vsi zaposleni volili le v „Viatorju44; v osnovni šoli v Metliki nista volila samo dva člana delovne skupnosti, zaposleni v občinskih upravnih organih pa so volili vsi, razen enega. Odstotek tistih, ki so se udeležili volitev delegatov za občinski zbor združenega dela, bi bil nedvomno še večji, ko bi v občini ne bilo dveh posebnih delovnih organizacij, v katerih pa je število volilcev največje. Nekateri zaposleni v „TGP“ so bili takrat na gradbiščih v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije, iz „Beti“ pa, kjer dela največ pripadnic nežnega spola, jih je bilo na dan volitev precej na bolniških in porodniških dopustih. »Za dinar kine« „Ti, pridi no v Metliko, da nam boš filme vrtel,“ je-Anton Oberman pred štiridesetimi leti povabil svojega tovariša Alojza Cvelbarja, s katerim sta v Boki Kotorski skupaj vojake služila na ladji „Hvar“, ki je spadala v vojaško podmomiško flotiljo. R)jz, ki je tudi vojakom vrtel filme, si ni dal dvakrat reči: s kinoprojektorjem, ki ga je kupil od kina v Boki Kotorski -potreben izpit je opravil v Cetinju - se je 18. marca 1934 pojavil v Metliki in tega leta so Metličani prvikrat v svojem mestu lahko videli film. „Do začetka druge svetovne vojne, nekaj časa med njo in še kako leto po njej sem Metličanom vrtel filme v nekdanji čitalnici. Vsako soboto in nedeljo sta bili predstavi. V začetku ni bilo mnogo gledalcev, kasneje pa jih je bilo več. Ne spominjam se več, katere filme vse sem vrtel, izbiral pa sem jifi v Zagrebu. Mislim pa, da je bil eden najlepših „Havajski zvoki“. Zanj sem delal reklamo z dopisnicami, na katerih je bila slika s prizorom iz filma, dopisnice pa sem pošiljal ljudem kar domov.“ - So bile vstopnice drage? „Ogled filma je bil takrat cenejši, kot je sedaj. Spominjam se, da so nekateri pri blagajni zahtevali: za dinar kine ...“ - Ali sedaj zahajate v kino? „Zelo redko. Jaz sem se filmov nagledal, pa raje spremljam dogajanja na malem zaslonu.“ - Bili ste tudi vodovodni inštalater, taksist in ...? „Pred vojno sem bil razen kinooperaterja še taksist, avtomehanik, po vojni pa električar in 12 let vodovodni mojster. Za vse te poklice imam tudi potrebne strokovne izpite.4* SPREHOD PO METLIKI MANJ DAVKOPLAČEVALCEV? Do roka (15. marca) je prijavilo davčni upravi lanske skupne dohodke 251 davčnih zavezancev. Število je glede na tiste, ki so dohodke prijavil v lanskem letu, letos precej manjše. Lani je bilo v občini 471 davčnih zavezancev. Inšpektorji na davčni upravi so prepričani, da bo, ko bodo dobili pozive, ki jih davčna KONEC JEZE - Luknje v asfaltu, ki jih ni bilo malo po cesti čez mesto in proti Črnomlju, so te dni zalili z asfaltom. Tako šoferji nimajo več vzroka za jezo. TEKME - Aprila bodo riiladinski aktivi pričeli s športnimi tekmovanji, posvečenimi dnevu mladosti. Ekipe in posamezniki sc bodo pomerili v namiznem tenisu, nogometu, košarki, stcljanju z zračno puško, kegljanju in Šahu. 25. maja bodo najboljšim posameznikom in ekipam podelili pokale, diplome in priznanja. SPET - Priljubljeno gostišče Veselica je spet odprto, in sicer od 14. ure dalje. Tudi cesto do gostišča so' za silo uredili, postrežba je hitra in solidna. ATLANTIK - 8. aprila prireja revija M v domu Partizana večer, na katerem bodo nastopili ansambel Atlantik, Majda Jazbec, Dušan Kobal, Andrej Plevnik, Silvester Mihelčič, plesalke studija za sodobni ples in Niko Goršič, igralec Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic bo v trafiki. uprava sedaj pošilja zamudnikom, še okrog 50 le-teh prijavilo svoje lanske skupne dohodke. Ce pa bodo davek tudi plačali, bo* znano šele po odmeri. Znano pa je, da bodo morali zaradi zamude plačati 5 odstotkov več davka, če so lani zaslužili toliko, da jim bodo davčni uslužbenci odmerili davek. metliški tednik skemu uspehu občine so mnogo pripomogle tudi nove naložbe, ki jih je bilo v zadnjih petih letih za 150 milijonov. Vsi sadovi investicij v preteklosti pa se bodo pokazali šele v letošnjem in prihodnjem letu. Predsednik je nakazal tudi nekatere najvažnejše naloge, ki čakajo bodočo občinsko skupščino in vse občane. Predvsem bo treba uresničiti že pripravljene razvojne programe nekaterih TOZD in OZD, razvijati Seja črnomaljske občinske skupščine je bila zadnji petek še posebno slovesna. Pa je imela za kaj biti: bila je zadnja v petletnem mandatnem obdobju. Zadnjič so se odborniki usedli v svoje klopi, na katerih bodo odslej sedeli delegati. In prav je, da so zato na omenjeni seji spregovorili o delu v zadnjem, za leto dni podaljšanem mandatnem obdobju, ki je bilo zelo uspešno. Odbornike pa bo nanj spominjala tudi knjiga „Boj Belokranjcev44, ki so jo dobili v spomin. O uspešnosti dela sedaj že preteklega sestava občinske skupščine dovolj zgovorno govori že en sam podatek. Ta, da je bil v preteklem mandatnem obdobju volilni program SZDL v celoti uresničen. Pa še Precej drugih dejstev priča o uspešnosti „odbomiške ekipe44. O vsem tem je spregovoril predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič. Predsednik je preteklo obdobje razdelil v tri etape. V prvih dveh letih, 1969 in 1970. leta, so bili vsi napori občinske skupščine usmerjeni v sanacijo obstoječega, nič kaj spodbudnega stanja. V naslednjih dveh letih je bilo na vrsti obdobje zelo vnetega načrtovanja razvoja vseh, zlasti pa gospodarskih dejavnosti. V predlanskem in lanskem letu so se pričele izpolnjevati prej zastavljene zamisli, povečale so se investicijske dejavnosti, nastopila pa je tudi živahnejša gospodarska aktivnost. Sicer pa o tem najbolj zgovorno in jasno govore številke. Ko so pred petimi leti odborniki sedli v klopi, so si zastavili med drugim tudi načrt, da bi se celotni dohodek gospodarstva v občini vsako leto povečal za 10 odstotkov. Izkazalo pa se je, da so bili ti načrti preveč pesimistični. Celotni dohodek gospodarstva se je od 174,800.000 dinarjev, povečal na 568,180.000 dinarjev, kolikor je zabeležilo gospodarstvo občine lani. V tem času se je povečala zaposlenost za 37 odstotkov ali vsako leto za 7,5 odstotka, medtem ko smo zabeležili v povprečju republike le 2-odstotno letno rast števila zaposlenih. K tolikšnemu gospodar- terciami sektor gospodarstva, skrbeti za uvedbo modernejše tehnologije in izpopolniti delovne procese v gospodarstvu ter mnogo skrbi posvetiti kadrovski politiki. „Uspešni smo bili zato, ker smo ♦delovali zelo enotno. Vsi: odborniki, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in občinske službe. Potrjeno je bilo pravilo, da je v slogi moč,44 je ob koncu povedal predsednik inž. Martin Janžekovič. B. PODOBNIK LEP USPEH Izmed 4.712 volilnih upravičen-‘egate z dela volilo 4.380 volilcev, kar pome- cev je delegate za zbor združenega rp< ni, da se je volitev udeležilo 93 od- ADLEŠIČI: ZBOR RK Ker ni bilo predavatelja, je občni zbor krajevne organizacije RK Adlešiči 19. marca odpadel. Zato krajevna organizacija RK Adlešiči ponovno sklicuje občni zbor za 7. april ob 8.30 v zadružni sobi. Zbor bo združen z zdravstvenim predavanjem, najzaslužnejšim krvodajalcem pa bodo podelili značke. stotkov vseh volilcev. Volilci so izmed 203 predlaganih kandidatov za delegate izvolili 158 delegatov. Tako dobra udeležba na volitvah je vsekakor rezultat dobrih predvolilnih priprav v občini, v katerih so se izkazali zlasti SZDL in sindikati. POMOČ AFRIČANOM Člani druge osnovne organizacije ZK v Črnomlju so zelo hitro ukrepali na poziv o pomoči krajem in prebivalcem v Afriki, ki jih je prizadela katastrofalna suša. Ze naslednji dan, ko je poziv izšel v dnevnem tisku,, so na svoji seji zbrali 1.800 dinarjev pomoči za Afriko. Bratstvo so potrdili Slovesno za krajevni praznik Adlešičev - Tudi uradno pobratenje - Naše zemlje ne damo „Sovražniki, ki so hoteli ločiti Slovence in Hrvate na meji ob Kolpi, niso nikdar uspeli. In tudi ne bodo. Prebivalce obeh strani te prelepe reke veže tradicionalno dobro sodelovanje, pa tudi krvno so se že tako po- mešali, da se mnogokrat ne da več trditi, kdc je Hrvat in kdo Slovenec. In tako bo ostalo. Bratje smo in nihče nas ne bo razdvojil,44 so med drugim poudarili govorniki, ki so preteklo nedeljo spregovorili na krajevnem prazniku Adlešičev. Praznik, ki ga slavijo občani te krajevne skupnosti v spomin na eno od zadnjih borb v Beli krajini, je bil letos še posebno slovesen. Poudarili so sicer tudi težave, ki tarejo prebivalce teh krajev, omenili uspehe, ki so jih dosegli, pa vendar je bilo v ospredju nekaj važnejšega: pobratenje med občani adlešiške krajevne skupnosti ter hrvatskih krajevnih skupnosti Ladešič Drage in Vukove Gorice. rredstavniki krajevne skupnosti in krajevnih organizacij iz Adlešičev so ob krajevnem prazniku podpisali listino o pobratenju omenjene krajevne skupnosti s hrvatsko krajevno skupnostjo Priliče — Vukova Gorica. (Foto: B. P.) ČRNOMALJSKI DROBIR USPEŠNA KONKURENCA -Udkar so pred kratkim odprli novo Pokrito tržnico Kmetijske zadruge, j® v restavraciji Grad manj gostov. V “žnici .sta namreč tudi delikatesna trgovina in gostinski lokal, ki privab-‘Ja goste predvsem na malice s precej nižjimi cenami kot veljajo v Gradu. CVETJE - Črnomaljci sedaj ni-m^J.o kje kupiti cvetic in semena ^nje. Zanje namerava poskrbeti Semenarna, ki pripravlja načrte za gradnjo trgovskega lokala, v katerem °odo prodajali cvetje, sadike, umetna gnojila in še kaj. Graditi namera-trgo • ^ z80rnJe samopostrežne ..ANTENA44 — Številni Črnomaljci so pretekli četrtek kupili re-•Jo „Antena4*. Tudi taki, kije obi-aJno ne berejo. V omenjeni številki ®v,je je bilo namreč tudi precej za-r/S?v 0 krajini, ki sojo sodelavce revije pred kratkim obiskali za tri dni. STRIPTIZ - Od 3. aprila dalje bodo prišli na račun »udi belokranjski ljubitelji golih zadnjic in čarovništva. V Viatorjevem nočnem lokalu v Gradu se bo pričel varietejski program, ki bo na sporedu vsak dan, bolje vsako noč, razen ob ponedeljkih in torkih. Sedaj bodo imele Belokranjke priložnost pokazati, kako hude ali razumevajoče ženičke NEVARNA SPRETNOST - Tisti, ki opazujejo fantaline v Strek-ljevcu, kako plezajo po drogovih visoke napetosti električnega daljnovoda, upajo, da svoje spretnosti ne bodo predrago plačali. Starši pa bi morali spretnežem naviti ušesa. ZABAVA - V Črnomlju bo 8. aprila koncert zabavne glasbe, na katerem bodo nastopili tudi humoristi. Prireja ga Dom JLA iz Novega mesta. Reklama laže Branka Gašperiča, prodajalca v črnomaljski Jugotehniki, mnogi zamenjujejo z njegovim, med Slovenci zelo znanim bratom Tonijem iz Metlike. Toda čeprav ima tudi Branko nekaj krvi humorista, je to, da bo moral decembra letos skupaj s svojo družino zapusti sedanje stanovanjc pri zasebniku in da sedaj še ne ve, kam bo šel, če v občini še ne bo nobenega stanovanja za mlade družine, čisto resno. - Kupci hvalijo vašo trgovino. Kaj vse lahko v njej kupijo? „Vse tehnično blago, ki so ga prej v Črnomlju zaman iskali. Imamo dovolj vodovodnega in električnega materiala, centralnih kurjav, kuhinjske opreme, gramofonskih plošč, radijskih in televizijskih sprejemnikov.4.4 - Česa pa največ prodate? „Precejšnje povpraševanje je po vsem. Smo pač edina tovrstna trgovina s tem blagom v občini. Tudi televizijske sprejemnike ljudje precej kupujejo, največ od „Iskre**, od „Gorenja44 jih namreč nimamo. Povem naj, da smo v tej trgovini od srede decembra lani prodali le dva barvna- tele-, vizorja.44 - Kdo pa kupuje plošče? „Mladi. Iz mesta progresivno glasbo, s podeželja pa popevke. Plošč z narodno glasbo pa prodamo zelo malo.44 - Verjamete reklami? „Ne. Poznam nekoga, ki se je na pregovarjanje agenta zavarovalnice , hrana dojenčkov: Prednost dojenja (Lj) - 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Pogovor o ... (Lj) - 21.25 Portret Hansa Faleade (Lj) - 22.15 Poročilo s kongresa ZK Hrvatske (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) -22.45 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - barvna oddaja (Lj). SREDA, 10. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 16.00 Helsinki: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu -barvni prenos srečanja ČSSR : SZ (EVR-Lj) v I. odmoru Propagandna oddaja (Lj) - v II. odmoru: Obzornik (Lj) - 18.20 Beli kamen - serijski barvni film (Lj) - 18.50 Od zore do mraka (Lj) - 19.20 Ne prezrite » (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Film tedna: Toni - francoski film (Lj) - 22.00 Poročilo s kongresa ZK Makedonije (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). Četrtek, 11. aprila: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.40 Otroški spored (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) -18.20 L. Bernestein vam predstavlja: Kaj je modus (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Smrt s pesmijo - barvna TV nadaljevanka Vest in pločevina - 21.15 Četrtkovi razgledi: Kidričevi nagrajenci (Lj) - 21.45 Poročilo s kongresa ZK Makedonije (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). DOLENJSKI LIST Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Martin Turk, kmet iz Sela pri Zajčjem vrhu; Janez Belko, član ŽTP Sekcije za vleko Novo mesto; Fanika Pršina, Anton Ajdišek, Zlatko Vidic, Jožica Kocjan, Dušan Vasič, Jože Kavšček, Jožefa Kolenc, Avgusta Stipič, Milan Stipič, Jože Škufca in Anton Kaferle, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Juršič, Martin Koračin, Negoslav Latinarič in Stefan Hrastar, člani Novograda Novo mesto; Stanko Tramte, Silvo Kramaršič, Darinka Količ, Sonja Rijavec, Anton Lukšič in Jože Kastelic, člani Novolesa Straža; Franc Sašek, Alojz Novak, Stane Sodja, Vili Volf, Anton Gregorič in Blaženka Modic, člani IMV Novo mesto; Alojz Jamšek, Ivan Kastelic, Franc Hudnik, Srečko Sotlar, Ivo Moravec in Stefan Črnec, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Aljoša Murn, član MarcatorjaNovo mesto; Anton Rozman in Stane Miklič, člana Gorjancev St rala; Stane Klobučar, član IMV Novo mesto. RADIO LJUBLJANA V&AK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ČETRTEK, 4. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol - Tržič. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Mihaela Cme: Pridelovanje zelja za kisanje. 12.40‘Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak4*. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi. PETEK, 5. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Potočila-Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Matija Ko-vSčič: Pomen zadružništva za razvoj kmetijstva. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz mladih grl. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste, 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 „Signali44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Fanti treh dolin. 20.00 Top-pops 15. 21.15 Oddaja o morju'in pomorščakih. SOBOTA, 6. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Mirko Leskošek: Recionalizacija gnojenja z imi gnojil in polja. 13.30 Priporočajo vam . dražjimi gnojili. 12.40 Čez travnike 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se .ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše NEDELJA, 7. APRILA: 8.07 Radijska igra za otroke - Milivoj Mato-šec: Zgodba se začenja s koncem. 9.05 Se pomnite tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev.. 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna t- M. Schmit za 55 mark v sto klubov. 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 - 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.03 Radijska igra - Istvan Czurka: Vsak trenutek ponuja čudež. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 8. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Julija Smole: Sodobni poskusni nasadi češenj v Švici. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Beneškimi fanti. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje Jaza. TOREK, 9. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Prosti in zloženi stavek. 10.15 Na baletnem odru. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - mgr. Jože Slavič: Oblike in gospodarnost prašičereje v kooperaciji. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16. „Vrtiljak44. 18.30 V torek na svidenje! 19.15 Minute z ansamblom Latinos. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Karl Richard Tschon: „Klavdija44. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 10. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tadej Sluga: Katere nove krompirjeve sorte so letos prijavljene za preskušnje. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 17.45 Jezikovni pogovori -prof. France Novak. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 11. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Mož, ki je kazal pot. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Zafočnik: Vpliv okolja in sorte na izbiro podlage v vinogradih. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Popoldne za mladi svet. 16.00 > „Vrtiljak4417.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampi-ča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi. RADIO BREŽICE Četrtek - 4. parila: 16.00 ~ 16.45 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 ~ 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost edna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA - 6. APRILA: 16.00 - 16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30 - 17.10 Sobotno kramljanje, Jugo-ton vam predstavlja. 17.10 - 17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmlajše, iz naše glasbene šole. 17.30 - 18.00 - Domače zabavne navalu 192 m. NEDELJA - 7. APRILA: 19.30 Domače zanimivosti — Uspešen prvi del volitev v brežiški in krški občini ~ Za naše kmetovalce: inž. Olga Lupšina - S čim bomo zatirali plevele, Martin Gramc - Izkušnje paš-nokošnega sistema - Magnetofonski zapis ob zaključku izobraževalne akcije brežiških gasilcev - obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 - 14.30 Občani čestitajo in Pozdravljajo. TOREK - 9. APRILA: 16.00 - 16.15 Napoved programa in srečanja z Metko Stok ter Snežko Vavpetič. 16.15 - 16.50 Poročila, Kaj pri- naša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar. 16.50 - 17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled. 17.00 - 17.30 Mladinska oddaja. 17.30 - 18.00 - Malo za vas - nekaj za vse. RADIO SEVNICA NEDELJA, 7. APRILA: 10.30 -Reklame, oglasi in obvestila - 10,50 Po domače — 11,10 General Rudolf Maister - vojščak, pesnik, 'človek (ob 100 letnici njegovega rojstva) -11,25 Zabavna glasba z uganko - 11,45 - Nedeljski intervju - 11,55 Za vsakogar nekaj - 12,30 Poročila — 12,45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14,30 Zaključek programa. SREDA, 10. APRILA: 16.00 Poročila — 16,10 Reklame, oglasi in obvestila — 16,30 Po domače — 16,45 Kotiček za šoferje: Sodobne zavore — 16,55 Disko klub brez imena — 17,30 Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17,40 Ah poznamo mojstre resne glasbe - 18,00 Zaključek programa. SOBOTA, 13. aprila: 16,00 SOBOTNI VRTILJAK - 16,15 Pet minut za... - 16,20 EPP I. del - 16,30 Poročila - 16,35 EPP II. del - 16,45 Mini anketa - 17,00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo. 30 LET PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Delavcu pomaga do znanja So ljudje, ki si v življenju nadenejo več bremen, ko pa /ih vprašaš, zakaj, dobiš splošen odgovor kot mi ga je povedal tudi predmetni učitelj matematike in fizike na trebanjski šoli Štefan Kamin: „Ko enkrat začneš, ne moreš več nehati!" Na raznih konferencah je Kamin večkrat spregovoril o izobraževanju delavcev na delovnem mestu. Takšne razprave potegnejo za seboj tudi delo. Tako je bil tudi Štefan pred dobrim letom dni postavljen poleg rednega dela na šoli za vodjo delavske univerze, seveda nepoklicno. Razen običajnih denarnih težav ves čas ne manjka tudi kadrovskih, kar je značilnost manj razvitih občin. „Posebno težko je prirejati oddelke srednjih šol, za kar je sicer zanimanje, vendar zanje v občini ni učiteljev, u pravi. „Tu nam mnogo pomaga novomeški Zavod za izobraževanje kadrov. Za občino je posebno boleče veliko število ljudi z nedokončano osemletko, kar je posledica velikega osipa na šolah zadnja leta. Ravno tem ljudem, delavcem, bi morali v prihodnje posvetiti več pozornosti, sicer jim bo onemogočeno napredovanjeugotavlja Štefan. Ravno tako meni, da bistvenih uspehov ne bo niti s kratkimi tečaji. Ravno zadnje čase jim to potrjuje izkušnja s seminarji za de-' lavce o samoupravljanju: udeležba šepa. Razen nekaterih slabih kadrovskih predlogov za slušatelje po posameznih delovnih organizacijah vse skupaj na teče, kot bi bilo treba ravno zaradi premajhne splošne razgledanosti. Ena od lastnosti, ki vodijo Štefana k vedno novim akcijam in zahtevam po hitrejšem ukrepanju, je stara resnica, ki jo večkrat poudarja, namreč, da čas marsikaj prinese, a žal prepozno. To velja tudi za prizadevanje, da bi slednjič že rešili malo trebanjsko delavsko univerzo denarnih skrbi. Občinska skupščina je že sprevidela nujnost rešitve, pa tudi v letošnjih razpravah o splošni in skupni porabi med delavci ni bilo pomislekov, da bi delovne organizacije same ne pomagale vzdrževati delavske univerze z 0,3-odst. prispevkom iz sklada za izobraževanje. Ko naj bi podpisali dogovore, pa so se spet nekatera vodstva izvijala, češ da gre za velik prispevek, čakanje na druge ipd. Delavska univerza je lani usposabljala 222 delavcev. To je lep prispevek k odpravljanju kadrovske stiske v občini. v Prihaja „mrtva" sezona v dopolnilnem izobraževanju, značilna za poletni čas. To je po Kaminovem mnenju skrajni čas, ko bi morali končno utrditi to ustanovo, da bi lahko pričela z novimi izobraževalnimi oblikami, to je od usposabljanja komaj izvoljenih delegatov do političnih aktivistov. Štefan Kamin ni človek, ki bi govoril c sebi. Zgovoren in odločen postane, ko je govor o delu, predvsem pa o tem, kaj kaže storiti. V prostem času mora na lov za predavatelji po večjih središčih. In v čem najde zadovoljstvo ob vsem tem delu ? „Človek čuti zadoščenje, ko na kraju vidi, da kandidati uspešno opravljajo izpite, da napredujejo, “ pravi. ALFRED ŽELEZNIK Partizanski pevski zbor bo ob svoji 30. obletnici 26. aprila ob 20.15 priredil slavnostno prireditev v hali Ti voli. Pozivamo vse nekdanje člane zbora, da do 15. aprila sporoče svoje naslove in šte vilo želenih vstopnic za obisk prireditve. Naslov: Partizanski pevski zbor, Ljubljana, Beethovnova 10/11. Pripravljalni odbor NAJBOLJŠI ŠAHISTI V STAREM TRGU 24. marca je bilo v Starem trg1 ob Kolpi občinsko šahovsko prve« stvo, na katerem so sodeloval? ekipj iz vseh šol v črnomaljski občini, p mlajših pionirjih je zmagala eki l V petek, 29. marca, so pesmi iz slovenske, hrvaške in srbske glasbene literature ter operne arije zazvenele v pionirski sobi osnovne šole v Krškem. Prvak ljubljanske Opere, basist Ladko Korošec je bil tisti dan častni gost občinstva, častni gost občinske konference SZDL. Sam si je izbral Krško za ta nastop, s katerim je proslavil izid svoje knjige „Na tista lepa pota“. V njej nam predstavlja svojo življenjsko in umetniško pot od rudarskega otroka do slovitega pevca, ki je požel priznanja na vseh svetovnih odrih. Ob tej priložnosti so zapeli še sopranistka Zlata Ognjanovič, basist Dragiša Ognjanovič ter brata tenorist Rajko in basist Stanko Koritnik. Na klavirju je spremljal umetnike prof. Ciril Cvetko. Na sliki: pionirji čestitajo Ladku Korošcu (Foto: Jožica Teppey) Starega trga ob Kolpi, prav tako p< mlajših pionirkah. Pri starejših pi? niijih so največ šahovskega znanj« pokazali igralci Vinice, sledijo PJ Draga tuš, Stari trg in Semič. Tud pri starejših pionirkah so bile najbe ljše igralke iz Starega trga ob Kolp1 za njimi pa so se uvrstile šahistkei Vinice. Pri mladincih so bili najbolj Črnomaljci, pri mladinkah pa igr* ke iz Semiča. Rezultati posameznikov: mlajši pionirji: 1. Ivo Moh* (Vinica), 2. Plut (Semič); mlaji pionirke: 1. Šterbec (Stari trg), 3 = Kobe (Stari trg); starejši pionirji: 1 Kapš (Stari trg), 2. Bahor (Dragi tuš); starejše pionirke: 1. Starešini' (Vinica), 2. Frice (Stari trg); mladiff ci: 1. Kramarič (Črnomelj), 2. betič (Dragatuš); mladinke: 1. Slij mac (Črnomelj), 2. Šterbenc (Star trg)- J K. KOB* Oba ropa sta pojasnjena Novomeški konzolni most je zopet varen, kajti roparji so za zapahi - Strah so povzročili Rom in dva navadna potepuha Potem, ko so novomeški miličniki zaprli Roma, ki je pri konzolnem mostu napadel, oropal in hudo poškodoval Viktorja Vovka, so prijeli tudi oba moška, ki sta iztrgala torbico Zupančičevi Malči. Novomeščani so si oddahnili, ker so organi varnostne službe tako hitro razjasnili zadevo. Ne- kaj dni si ob večerih res ni veliko ljudi upalo čez most, zdaj pa se je strah polegel. Oba moška, ki sta 19. marca zvečer 16-letni Malči Zupančič iz Novega mesta iztrgala ročno torbico, nato pa zbežala, sta navadna potepuha. Priklatila sta se v mesto iz Bosne in na ta način hotela priti do denarja. Nista imela sreče. Podlo dejanje ob polnoči 31-letni Jože Mrše iz Dolenjih Lazov pretepel 51-letnega slepega invalida Stanka Riglerja Po zboru volilcev so 1. marca krenili možje še v Dejakovo gostilno v Dolenjih Lazih v ribniški občini. Invalid, 51-letni Stanko Rigler, ki sploh ne vidi, in 31-letni Jože Mrše, kmet iz Dolenjih Lazov, sta se že prej večkrat prepirala, kakšen napis naj bo na novem domu. Rigler je zagovarjal napis „Dom družbenopolitičnih organizacij4* oziroma „Dom krajevne skupnosti4*, Mrše pa „Gasilski dom“. Ko sta šla okoli 0.30 domov, je Mrše napadel slepega Riglerja, ga tepel in podrl na tla ter ga potem tam R ustil. Rigler je nato prišel do prve iše, naslednji dan pa je šel k zdravniku. Poškodovan je bil po glavi in rokah. Pretep sploh ni lepo dejanje, če pa sc mlad človek spravi nad starej- šega invalida, je še toliko bolj to vredno obsodbe! J. P. V Šmaiju-Sapu so zalotili 25-letnega Marka Brkiča iz okolice Našic, v Velikih Laščah pa njegovega pajdaša 22-letnega Joža Kneževića iz bližine Teslica. Obadva sta znana brezdelneža in tako rekoč poklicna klateža. Zato je Brkiču sodnik za prekrške prisodil 60 dni zapora, Kneževiću pa 10 dni zapora. Medtem bo zbrano gradivo za obtožbo glede ropa na konzol-nem mostu in bosta bržkone ostala v priporu. Bil pa je slučaj, da se je dan poprej ropa na istem kraju lotil Rom, potem še oba klateža, Sprva je kazalo, da gre za hujšo nevarnost, kot je v resnici bila. R.B. STRELA UDARILA V HRAM 28. marca ob 18. uri je strela udarila v vinski hram pri Brežicah, last bratov Duniskvarič iz Zagreba. Strela je udarila v jablano, ki je rastla ob hramu. Hrami je zgorel, škodo so ocenili na. 100.000 dinarjev. PIVO JIM JE ŠLO V GLAVO 25. marca popoldne je pri novo meški avtobusni postaji Inue Makol mirno stal in čakal avtobus, ko so S brez vzroka napadli in pretepli trij* Zagrebčani: 19-letni Rene Kol 18-letni Nenad Vukotič in 18-letU Dubravko Mihalič. Fantje so se v Novem mestu sest# li z znancem in v Metropolu popili kar 18 steklenic piva. Kaže, da jitf je pijača pošteno stopila v glavft kajti iz lokala so šli, ne da bi plačali' potem pa zunaj še pretepli mirttfi stoječega moškega. Po pretepu so 4 vsi trije Zagrebčani razbežali po ntf stu, a so jih kmalu miličniki polovil' in pridržali v priporu do iztreznitve-Seveda jim tudi kazen pri sodnik*1 za prekrške ne bo ušla. Z gumijevkami pobili na tla.. Svojo »plat medalje« opisuje prizadeta pretepena maškara iz Kočevja IKozerijai Na članek v Dolenjskem listu, objavljen na tej strani 28. 3. 74 pod naslovom „Žrtev so z gumijevkami pobili na tla“, odgovaijam jaz, neposredni udeleženec tistega dogodka. žensko v hotelu „Pugled44. Bil sem -priznam - precej vinjen, vendar ne tako, da se nc bi spominjal dogodkov tistega večera. Po končanem plesu sem odšel ven na zrak in se na stopnišču naslonil na ograjo s kozarcev kisle vode v rokah. Po stopnicah navzgor sta prišla dva miličnika. Fden od njiju mi je - Stanujem in tudi v službi sem v Ljubljani. Ob prostih sobotah in nedeljah pa sem pri sorodnikih v Kočevju. Tisti večer na pustno soboto sem bil kot maškara preoblečen v SESTANEK S SAMIM SEBOJ Priznam, da sem bil oni dan sit sestankov do vrha glave in še čez. Živčen sem postal že, ko 9em zagledal modro ovojnico, ker sem dobro vedel, kaj tiči v njej: „Vabimo te na sestanek odbora, komisije, sekcije, društva, z naslednjim dnevnim redom ..Sledil ie dnevni red in nečitljiv podpis predsednika ali namestnika njegovega. In sestanki so navadno v Repičevi dragi popoldne, ko sije toplo sonce in se pode ptice z žice na žico. Odločil sem se, da ne grem na sestanek, četudi se bodo tamkaj govorile smrtno resne stvari, kakor se na sestankih redno dogaja. Ne grem in pika, kajti govori se eno, dela pa drugo. Dovolj mi je tega, dovolj hinavščine in visoko donečih besedi, ostal bom doma in se posvetil sebi. Opazil sem bil namreč, da sem zadnje čase razmetan, da delam vse napol in da sem raztresen kot gnoj po sosedovi njivi. Imel bom sestanek s samim seboj, kajti sprejeti moram osebnostno važne sklepe, ki bodo držali. Sedel sem pred ogledalo, začel sestanek, se pozdravil in ugotovil, da nihče od vabljenih ne manjka, kar me je zelo presenetilo. Navadno jih več kot polovico ni: so bolni ali pa na službenem popotovanju. Moj sestanek pa je bil sklepčen, začuda, zato sem z dvigom roke potrdil odločitev, da bom prenehal kaditi, kajti ob jutrih že rjavo pljujem, kot bi čistil dimnik. Odločitev sem si zapisal v možgane s pripombo, da mora držati bolj kot sklepi, ki jih sprejmejo na mestnih sestankih in jih nihče niti povoha ne. Drugo: žganih pijač ne bojn več vlival vase, sicer mi bodo morali namesto ledvic vstavi- ti polivinilaste vrečke. Tretjič: popoldne se ne bom zvalil na kavč, ampak bom šel raje na sprehod po lepi in čisti Repičevi dragi. Tudi z avtomobilom se ne bom ob jutrih vozičkal v službo. Po svežem zraku bom z lastnimi nogami hitel novim delovnim zmagam naproti. Žarečega obraza sem ugotovil, da je s tem dnevni red »črpan. Ponosen nase, na svoje odločitve, sem legel na kavč, si prižgal cigareto, mamo pa sem poprosil, naj mi nalije kozarček vinjaka, kajti kmalu bom odšel z avtomobilom na kratek sprehod, pa me edinole vinjak prijetno pomiri. TONI GAŠPERIČ bil scin že razkrit in je lahko videl, da sem moški, preoblečen v žensko - dejal: „Nocoj so pa buzeranti prišli na svoj račun!4* Ker meje to zelo užalilo, sem v jezi zlil kislo vodo po obeh miličnikih. Nato me je eden od njiju porinil po stopnicah navzdol. Ujel sem se za ograjo, sicer bi padel po stopnišču. Miličnika sta potegnila pendreke in ine začela pretepati. Nobeden od« njiju me ni niti poskušal prijeti za roke in me spraviti od tam na lep način. Tepla in pehala sta me do glavnih vrat, tam pa sta me z udarci gumijevk pobila na tla. Potem pa so me - pred hotelom je čakal tretji miličnik - spravili v avto in me odpeljali na Postajo ljudske milice. Tam me niso več pretepali, pač pa so kričali name, kot da sem kak tat ali ubijalec, čeprav nisem bil do danes še nikoli kaznovan. Moral sem sleči vse. tudi srajco, tako da je na meni ostalo samo mini krilo in žabe. Takega so me dali v pripor do pol štirih zjutraj. Tam notri je bil tak mraz, da sem mislil, da bom zmrznil. Se potem doma v topli Sobi sem dve uri drgetal od mraza in se nikakor nisem mogel ogreti. K mojim sorodnikom so me odpeljali z avtom, čeprav sem hotel sam oditi peš. % Bil sem tako pretepen, da v poDf deljek zjutraj nisem mogel v služb^ Sel sem k zdravniku in bil teden d11 v bolniški. V dokaz lahko vsakem1* ki to želi, pokažem zdravniško spf čevalo in sliko mojega hrbta. J V sredo sem šel na Postajo ljiKH ske milice po šal in žensko torbic^ Ker tistih miličnikov, ki sta me p*1" tepla, ni bilo tam, sem se, ker semjr polil z vodo, opravičil pri komandi ju milice. Menim, da bi me lahko dva n™ nika soravila iz lokala brez pretepjj nja, saj fizično nisem močan. tudi nikogar nisem niti poskušal rt* pasti ali udariti. Zato je bilo tis* pretepanje čisto odveč. Videl seP že več primerov, ko so miličn** spravljali pijane osebe iz lokalo/ vendar do danes še nisem videl, & bi pri tem uporabili pendreke. I FRANC ZBASNljS Pot na Golovec Ljubija*1* PRIPIS.Ker sem v VaSem časop*' su bral članek, ki zadeva mene* se čutim dolžnega, da napiše^ tudi jaz, udeleženec in žrtev tiste pustne sobote, resnico tako, kakršna je. Izpovedbe prič o*-hotelskih uslužbencev se nc uje* majo s pisanjem anonimnega pisca, ki je še najbližje resnic** Skoda le, da se ta ni podpisal* Ne razumite napačno mojeg* pisanja. Dobro vein, da mora povsod vladati red. Vem, da vča* sih tudi miličnikom, ki imajo opraviti z raznimi ljudmi, ni lah* ko. Ali tako postopati s človc* kom, kot so z mano, je le pr®' več. a TUDI NOROST VRTISVET GRADOVI IN Prava strast je zadnja leta zagrabila ljudi vseh starosti in | najrazličnejših poklicev. V toplih marčevih dneh odnašajo iz mlak in močvirij najrazličnejših krajev na Dolenjskem (in tudi drugod v Sloveniji) množico žab. Žabji kraki, poslastica že v starem Rimu na mizi znanega uživača Lukula, danes vse bolj dobivajo ceno. Potem ko so bili kraki v srednjem veku nekaj časa celo na spisku tistih živil, ki povzročajo lahko tudi smrt, imajo danes spet nekdanjo veljavo. Ma 26. strani izražamo v članku KRAKI NA RECEPT? bojazen, da bo taka množična invazija lovcev na žabe dobesedno iztrebila žabji rod. Že res, da je žabjega zaroda ob mrestitvi zelo veliko, toda lovci na žabe v svoji strasti očitno sežejo predaleč. Zato se zavzemamo, da bi lov na žabe skušali organizirati, kot so to poskusili v Cerkniškem jezeru. Predlagamo zlasti dvoje: ob času mrestitve, ko je žabe najlaže ujeti, bi morali prepovedati loviti samice, skozi vse leto pa bi morali prepovedati lov z grabljami. Če bo šlo tako naprej, kot se dogaja zdaj, se namreč zares lahko zgodi, da bo krake kljub visoki ceni, ki jo imajo, mogoče dobiti samo še na recept . . . DOLENJSKI UST Naslov morebiti ni donipjj::flWndfiy, je pa lostno potrdilo 'Stanja: v Jugoslaviji je bilo biti ni čudno, da je pri nas tako malo izumi- ii Je že tako, da se z napredkom spreminjajo tudi igre: včasih smo se otroci igrali „ri-stanc“, danes preskakujejo gumijaste trakove, včasih smo se šli „ravbarje in žandaije“, danes hočejo vsi biti kavboji... Podobno je z norimi igrami odraslih: pred leti je bil silno popularen hoola-hoop, vrtenje obročev okrog vratu, bokov, nog ali kod drugod, potem je bilo v modi poskakovanje z žogo in še marsikaj drugega. V knjigo norih rekordov, ki jo pedantno vodita (in zraven mastno služita) dva angleška gentlemana, bo odslej potrebno zapisovati tudi streaiceije: hiter tek nagega človeka. Psihologi se že ubadajo z razlaganjem tega pojava, ki so ga začele študentke na Floridi (kajpak, tam je mila zima!). Bržkone je še najbližja- resnici ugotovitev, da ne gre za nič drugega kot za zbujanje pozornosti. Prvi rekordi so že tu: najbolj množičen „golotek“ so si privoščili na univerzi v Georgii, kjer je teklo 1543 nagcev, v najtežjih pogojih so „delali“ neki kanadski streakeiji, ki so tekli nagi pri 20 stopinjah mraza, najdlje so tekli v Teksasu - tek je trajal kar pet ur, najbolj human tek si je privoščil 30-letni Anglež, ki je s stavami dobljeni denar poklonil inštitutu za presajanje ledvic, najbolj uspešen tek so naredili na Irskem, kjer so nagci tekli skozi studio televizije v Dublinu prav tedaj, ko je sodeloval v neki oddaji 68-letni lord Longford, najhujši nasprotnik pornografije. Najvišji „golotek“ je naredil 38-letni Wolf, kije vjumbojetu visoko nad Atlantikom tekel nag za 30 funtov. Največ gledalcev je imel neki nagec na Floridi, ki je tekel čez košarkarsko igrišče med polčasom neke tekme, ki jo je gledalo 6.000 ljudi. Za najbolj sramežljivega predstavnika novega norega vala štejejo nekega Angleža, kije tekel gol, vendar je imel na sebi kravato, kapo in škornje. Za najmlajšo predstavnico teh nagcev Štejejo trimesečno dekletce, ki je sodelovalo v teku skupaj s svojo mamico. Najbolj duhovitega odgovora ob teku nagcev nišo uradno izbrali, vendar bi gotovo dobil veliko nagrado tisti, ki se je na poti k nedeljski maši goreče križal, ko je videl nekaj streakeijev, potem pa je izjavil: „Najboljša je bila neka blondinka, ki je bila na žalost tudi najhitrejša.. .“ Za dokončno poročilo o rekordih je očitno še prezgodaj , saj se je najnovejša norost komaj dobro prenesla iz Amerike v Evropo, pa tudi letni časi, ki bi prišli v poštev za postavljanje rekordov, šele prihajajo. Kako se bodo odločali možje postave, je za zdaj še nejasno. Prve izkušnje kažejo, da se v Ameriki le dobrohotno nasmejejo, bobbyji v Angliji pa odredijo tudi globo — najmanjša kazen je 10 funtov. Očitno je torej, daje potrebno dosledno izpolnjevati pravila te norosti — teci nag, da se za tabo dela črta! Pri nas smo navadno v vseh stvareh bolj zapozneli, najbrž tudi v norosti ne bomo med prvimi. Izkušnje pa kažejo tako: ženska moda „zgoraj brez“ se je le počasi uveljavila, če se sploh je, ženske kopalke brez modrčka se za zdaj sploh še niso, torej smemo tudi stre-akerje pričakovati šele prihodnje leto — če se sploh bodo toliko ojunačili, da se bodo pokazali na planem. Za tiste, ki so preveč neučakani, ni druge rešitve, kot da počakajo do poletja in se sprehodijo po nudističnih kampih. Teh pri nas ne manjka, pa tudi privrženci nudizma navadno ne tečejo, da bi se za njimi delala črta. .. In katera bo naslednja norost? Kdo ve, kaj si bodo izmislili vsega siti in naveličani! Svet pa se bo z norostjo ali brez nj6 lepo vrtel naprej. . mm irvji ,T I »N . jrijiv kJOl 'r» i ni) lOHH 11 KRAKI NA RECEPT Letošnja sezona žabjih krakov se je pravzaprav že iztekla. Po dveh izrazito slabih marcih, v katerih je bilo težko dobiti krakov celo za večerjo, je letošnji marec spet postregel z bogatimi mrestišči, tako da so ljubitelji okusnih krakov prišli na svoj račun. Kajpak so žabji kraki kot specialiteta za sladokusce v restavracijah dobro zasoljeni — porcija, v kateri je 10 krakov, stane tudi 30 dinarjev — zato je vse več lovcev na žabe. Nobeno presenečenje ni, če ob večjih mrestiščih okrog polnoči vidite po 5 ali 10 avtomobilov, pa tudi čez dan je v močvirnatih krajih vsepovsod videti sklonjene postave, ki z rokami tipajo za poskočnimi živalmi. Žabji lov je pravzaprav nadvse preprost: ni potrebno drugega, kot poznati primerne terene, potem pa ob Času mrestitve priti in pobrati živali. Ob idealnih razmerah jih je mogoče ujeti tudi nekaj tisoč v eni noči! Na ljubljanskem trgu je cena za krak v dneh, ko žab primanjkuje, vrtoglavo visoka: tudi 1,50 dinarja! Čeprav je zadnja leta lovcev na žabe vse več, hkrati pa torej v& več žab konča v vrečah in pozneje v ponvah, pa z izjemo občin ob Cerkniškem jezeru doslej še ni bilo primera, da bi skušali žabe zaščititi. Kako je na Dolenjskem? Žabe je res mogoče loviti vse leto, toda z izjemo dni, ki se mrestijo, je to precej jalov posel. Je morala že komu prišlo na misel, da lahko s tako množičnim pobijanjem žab zatremo žabji rod? Vprašali smo novomeško ribniško društvo, kjer so odgovorili: „Mi imamo na skrbi vode v občini in ribji zarod v njih. Res je tudi večina ribičev lovcev na žabe, vendar pa z žabami mi nimamo opravka!“ Žabe so, če se lahko tako izrazimo, v neposredni pristojnosti občinske skupščine — ne glede na to, ali gre za novomeško, krško, sevniško ali katero od belokranjskih. Žabarjev je povsod po Dolenjskem dovolj. Da bi se izognili pokolu in dokončnemu uničenju žab, predlagamo naslednje: naj bi občinska skupščina prepovedala lov na žabe z grabljami, ob času mrestitve pa naj bi prepovedala tudi pobiranje samic. Številni žabaiji namreč v lovu za kraki in zaslužkom poberejo vse, kar jim pride v roke. Zgodilo se je že, da so Žabarji nalovili nekaj tisoč krastač in jih prodali uglednemu gostinskemu obratu. Bržkone so hoteli dokazati, da krastače niso strupene .. . Z grabljami sicer sposobni Žabarji nalove več žab, vendar hkrati uničijo dosti mresta, enako pa je s tistimi, ki pobirajo tudi samice. Nedvomno je bolje, da po cerkniškem zgledu tudi na Dolenjskem zaščitimo užitne žabe, da jih bomo lahko lovili še čez desetletja, namesto da zdaj v nekaj letih naredimo pokol in bomo lahko otrokom kazali te vrste žab samo še po knjigah. Nedvomno bi morali zaščititi predvsem 7 do 7,5 cm veliko barsko žabo (rana arvalis), ki naseljuje sicer ozemlje od Rena do Sibirije, pri nas pa se izkazuje tudi kot balkanska (rana arvalis vvolterstorffii). Te vrste je na/Dolenjskem največ, spo- znati pa jo je mogoče zlasti ob mrestitvi, ker postanejo samci zaradi limfatične tekočine v votlinah pod kožo svetlo višnjevi. Prav gotovo pa pobirajo Žabarji tudi zelene žabe, njim podobne, toda večje debeloglavke, rjave žabe in tudi sekulje. Žabe so veljale za specialiteto že na znameniti mizi uživača Lukula v starem Rimu, v današnjih časih norih tekmovanj pa je znan primer z „žabje olim-piade“: zmagovalka je skoraj 45-krat preskočila lastno dolžino! Naj bo kakorkoli, vseh žab nikoli ne bomo mogli iztrebiti in še vedno bomo lahko slišali žabji zbor, kakor ga je popisal Erjavec: „Najprej se oglasi'eden iz družbe in vpraša iz debelega grla: ,Kaj bi jele, kaj, kaj? ‘Nekaj časa je vse tiho, kar se oglasi drug zbor in odgovori za vse svoje tovariše: ,Grah bi jele, grah bi jele, grah, grah!‘ Temu pritrdi tudi tretji glas in pravi odločno in trdo: ,Grrah, grrah!4 Trenutek vse molči, ali v tem hipu zagrmi enoglasno iz vseh grl: ,Le ga! le ga! le ga . ..“ J.S. ( I prim ki ga ni bilo? Eno najbolj skrivnostnih, najbolj dokumentiranih toda najmanj razloženih opažanj neznanih letečih predmetov nosi datum 3. september 1965 okrog 2. ure zjutraj. Zgodilo seje v majhnem ameriškem mestu Exeter. Ljudje so o „stvari“ še dolgo govorili tako, kot da bi neznani predmet priletel tja nalašč zato, da bi ga videli in spoznali. Tega primera uradno niso nikoli razvozlali. Poročilo ameriških zračnih sil je namreč jedrnato zaključilo: „Ker v tem območju ni bilo v zraku ob dveh zjutraj nobenega letala, so zračne sile ta primer uvrstile na seznam neidentificiranih.“ Zgodba se je začela, ko je Norman Muscarello, tedaj 18-leten fant, štopal na cesti 150, ki pelje iz Amesburga v državi Massachusets, domov v Exeter. Nenadoma je Norman na nočnem nebu zagledal ogromen bleščeč predmet, ki je neslišno letel nad bližnjim poljem. Muscarello se je prestrašen vrgel s ceste v jarek, tihi neznani predmet pa je krožil nad bližnjo hišo. Kasneje je fant povedal, da je bil okrog 80 čevljev dolg in da je utripal z rdečimi lučmi. Kazalo je, da se bo neznani predmet vrnil, zato jo je fant ubral proti najboližji hiši; tam je začel razbijati po vratih, toda stanovalci mu niso odprli, ker so mislili, da razbija pijanec. Norman je bil iz strahu ves iz sebe. Spet se je pognal na cesto in uspelo mu je, daje ustavil avto. Starejša zakonca sta ga odpeljala v Exeter na policijsko postajo. 33-letni policaj Eugene Bertrand je bil ravno v avtomobilu, na postaji pa je dežural Reginald Toland. Koje Muscarello povedal svojo neverjetno zgodbo, je Toland obvestil Bertranda. Ta se je takoj pripeljal na postajo: povedal je, da je našel na poti popolnoma zmedeno žensko, ki je parkirala na stranskem pasu na cesti 110. Policaju je povedala, da jo je neznani leteči predmet z bleščečimi rdečimi lučmi neslišno sledil nekaj deset kilometrov in da se je popolnoma približal njenemu avtu. Toland je napotil Bertranda in Muscarella na polje, kjer je fant videl neznani predmet. John Fuller je pozneje v knjigi,»Dogodek v Exetru“ takole zapisal: „Bertrand in Muscarello sta hodila po nagnjenem polju, Bertrand je z baterijo osvetljeval drevesa. Približno 100 jardov od ceste je bil obor, v katerem so bili konji Carla Dininga, ki je imel tam farmo. Prišla sta do ograje obora in še vedno nista opazila ničesar nenavadnega. Bertrand je že začel prepričevati Muscarella. da je gotovo videl helikopter, Muscarello pa je vztrajal, da pozna običajne tipe letal in da bi zanesljivo prepoznal tudi helikopter. Potem se je Bertrand obrnil proti oboru, da bi posvetil še h konjem. Tedaj so začeli Diningovi konji nemirno rezgetati, od bližnjih hiš se je zaslišalo zateglo lajanje psov. Muscarello je zakričal: ,Vidim ga! Vidim ga!‘ , Bertrand se je obrnil in pogledal nad drevesa, ki so obkrožala obor. Iznad dveh pinij se je počasi in popolnoma tiho dvignil bleščeč in okrogel predmet. Proti njima se je pomikal tako nihajoče, kot padiajo listi z drevesa. Bela Diningova hiša je nenadoma postala krvavo rdeča. Bertrand je avtomatsko posegel po službeno pištolo; koje pomislil, kaj počne, jo je vtaknil nazaj v tok. Potem je pomislil na nevarnost infra rdečih žarkov* zato je pograbil Muscarella in ga potegnil proti avtomobilu. Iz službenega vozila je policaj poklical postajo v Exetru in zakričal: „Moj bog, tam vidim to prekleto stvar! “ X- Tudi policaj David Hurst, takrat star 26 let, ki je vozil drug avto, je videl neznani predmet rdeče barve in o tem napisal poročilo. Toda kasneje ni hotel o zadevi spregovoriti niti besede. Bržkone so ga v to silile izkušnje: potem koje uradno sporočilo zanikalo obstoj NLP, so bili navadno tisti, ki so predmet videli, izpostavljeni posmehu. Ameriške zračne sile so potem sporočile, da so bile" tisto noč v teh krajih vojaške operacije, imenovane „Veliki piš“, v katerih so sodelovala tudi letala tipa B-47. Pravijo, da „se splošen opis slepečih luči sklada s predhodnim opisom letala, ki se v zraku oskrbuje z gorivom, ali pa z letalom, ki leti nizko nad zemljo, kadar dobi nalogo, da fotografira.“ Vendar pa so zračne sile priznale, da se je operacija „Veliki piš“ končala prej in da po 1,35 uri ni bilo v zraku nobenega njihovega letala. Bertrand ugovarja ugotovitvam uradnega sporočila s preprostimi dejstvi: več ljudi je videlo neznani predmet, vsi se vsaj delno spoznajo na letala in vsi so odločno zanikali, da bi šlo za običajno letalo. Kajpak pa tudi Bertrand ni ušel posmehu, saj so ga duhoviteži zasipali s pismi in telefonskimi klici. Ljudje pač izkoristijo vsako priložnost, da o kom rečejo: „No, ja, tale je pa malo trčen!“ Bertrand je še dejal: ,JMad poljem sva z Muscarellom nedvomno nekaj videla. Mislim, da se za to da najti logična razlaga. Ne trdim, da je bilo plovilo iz vesolja, zanesljivo pa vem, da je bil nekakšen leteč predmet. Vojake sem služil pri zračnih silah, v glavnem sem delal na tleh in na lastna ušesa sem slišal, da letala povzročajo hrup. Predmet, ki sem ga videl tisto noč, je letel neslišno! Tudi noč je bila tiha, skratka: nobenega ropota ni bilo. Svetloba, ki jo je predmet oddajal, je bila tako močna, daje osvetlila vse polje. Nekaj je torej bilo tam. To sta videla tudi Hurst in fant, ki nas je o dogodku obvestil. Mar si upa kdo trditi, da smo trije videli nekaj, česar sploh ni? “ r m VISOK (lAPETOS SMRTN KM« „Ob zakoličbi R2 in R3 smo ugotovili, da niste upoštevali izvedbe vodovodnega sistema po predračunu in pogodbi, s katero se obe strani zavezujeta zgraditi vodovod strokovno in po poslej najbolj funkcionalnem sistemu vklapljanja to izklapljanja vodovodne črpalke ter plavača po kabelskem sistemu,“ je pisalo Komunalno stanovanjsko podjetje iz Krškega vodovodnemu odboru Kremen v krški občini. Podpisal se je direktor Branko Vodopivec. Pismo je eden izmed vrste dokumentov, ki kažejo, kakšna je slovenska miselnost do napredka, hkrati pa tudi eno izmed številnih polen, ki jih mečejo pod noge izumitelju “Orisu Pšeničniku s Senovega, po poklicu dežurnemu stikalcu v Krškem. Kruh si služi pri Elektro Podjetju ob glavni razdelilni transformatorski Postaji in pravzaprav daje elektriko Posavju. PATENT ».27737 K Pšeničniku je na delovnem mestu tako težko Priti, kot da bi hoteli izumitelja ne vem kako zaščititi — v resnici pa je popolnoma drugače. “Šeničnik je, kot se je izkazalo v pogovoru, do jzumiteljstva izgubil precej volje, ker je največkrat doživljal grajo in posmeh — celo v domači občini, kot priča dopis komunalnega podjetja, ■ katerega del smo navedli v uvodu. Za kaj pravzaprav gre? Naj raje spregovori izumitelj: „4. novembra 1966 sem pod številko 27737 patentiral napravo za daljinsko krmiljenje Spalnih agregatov. Ne rečem, daje to revolucionarna novost, saj gre za skupek že znanih zakonov, skombiniranih v novo celoto. Preprosto rečeno: med črpalko in zbiralnim bazenom vodoma, ki sta včasih po več kilometrov vsaksebi, skonstruiral pripravo, ki ne potrebuje električnih vezi. Kot signal služi teža vodnega stebra v potočno odtočni cevi. Na misel mi je ta izum PtiŠel ob predpostavki, da je teža hkrati tudi sila. ne bo kdo mislil, daje to patent brez praktične uporabnosti, naj povem, da že štiri leta deluje vodovod, zgrajen po mojem principu, v vasi ^edern pri Senovem pa v Areškem in na Raki. Razumljivo je, da bi bilo ta način mogoče uporabni tudi drugod. Skoraj vsi gradbeni odbori, ki se °oločijo za gradnjo vodovoda, živijo v pomanjkanju denarja, ljudje sami prispevajo določene zne-^e. da priteče voda tudi iz pip v njihovih stanovanjih. če bi gradili tako, kot sem jaz skonstruiral, ne bi potrebovali električnega kabla, to Pa je nemalokrat tudi nekajmilijonski prihranek 'v starih dinarjih, seveda).n Kajpak sem bil prizadet, ko sem februarja letos V1del, kako so v moji občini zavrnili vodovodni odbor Kremen. V času varčevanja in borbe za napredek so birokratsko odločili, naj se gradi po oslej najbolj funkcionalnem sistemu. Toda moj Princip deluje! Samo 11 kilometrov bi se morali §°spodje odpeljati do Sedma, da bi videli v na-ravi, kako dela. In tudi nič jih ne bi stalo, če bi v Pogodbo zapisali, recimo, da mora gradbeni od-or na svoje stroške položiti kabel, če bo moj stem slab. Kako bi doživeli današnji napredek, . ® bi bili vsi ljudje taki, kot so na Komunalnem stanovanjskem podjetju v Krškem? Pravijo, da ® marajo eksperimentov. Jaz pravim drugače: ne marajo cenenih izvedb, ker niso zrasle na njiho-Vem zelniku!" °°ris Pšeničnik se ne razburja preveč, ko lista Pp vzorno urejeni dokumentaciji, ki od strani do strani razkriva, kakšen odnos ima dostikrat naša družba do izumiteljstva. Z žalostnim glasom pa pove: „Če nima človek danes zvenečega naslova pred priimkom, je revež. Povsod ga znajo potolažiti in nič več. So tudi podjetja, ki kradejo, a tega ne bi maral razlagati. Poglejte: z enim svojih izumov sem prišel do konstruktorjev nekega podjetja. Tam so pokazali zanimanje, me podrobno spraševali. Veliko sem jim povedal, vsega pa ne. Potem sem dobil vljudno pismo, da oni tega ne bodo delali. In glej! Čez čas sem opazil njihove poskuse, da bi delali tako, kot sem jaz predlagal. Kaj ni to kraja? Kar privoščim jim, da jim nisem vsega povedal in da se jim ni posrečilo/* POLENA POD NOGE Pšeničnik ima doslej registrirane štiri patente: dva zunaj in dva doma. Ne pove rad, kakšen mačehovski odnos imajo do izumiteljev domači in kako uglajeni so tujci. Neki droben patent so mu pri nas odbili, v tujini so ga sprejeli z obema rokama. Čez teden dni sta bila dva Nemca na Senovem, se podrobno pozanimala in vprašala, kaj hoče za to, da bi lahko Nemci delali na tak način. Pšeničnik, kije vnet kulturnik, bi rad imel magnetofon. Menda ni potrebno posebej zapisati, da je čez nekaj dni že dobil nekaj tisoč mark vreden magnetofon. „Tako dober je, da ga še zdaj ne znam v celoti uporabljati/4 sc zasmeje. Razočarano tudi pove, kako so mu odbili patent stiskalnice za luknjanje valjanca. Hkrati pokaže pismo novomeškega podjetja, kjer ta stroj, kot pišejo, odlično dela! „Pri nas je celo tako, da je patent samo toliko časa skrivnost, dokler je v izumiteljevi glavi. Če si ta ne zna pomagati na kakršenkoli način, mu ga ukradejo in malenkost predelajo — pa se lahko obriše pod nosom,“ sodi Pšeničnik. CELJSKA ZAHVALA Naj pokaže celjski primer, kako je cenjen v lastnem podjetju. Pšeničnik je dolgo časa razmišljal, kako bi pomagal električarjem, ki ple/.ajo na telefonske drogove. Ti so navadno spodaj široki, zgoraj pa ozki, plezalke pa so zato uporabne le spodaj ali zgoraj. Po nekajletnem tuhtanju in IZUMITELJ NA MRTVEM TIRU preizkusih je Pšeničnik izumil plezalke, ki jih še danes uporabljajo in ki so enako dobre spodaj in na vrhu droga. To je bilo pred več kot 6 leti in v zahvalo mu je poslalo celjsko Elektro podjetje pismo in v njem sporočilo, da je po sklepu pristojnih organov nagrajen z 200 dinarji. Stroškov s pripravo teh plezalk je imel Pšeničnik od 3 do 5 tisoč dinarjev, — cena ni natančna - ker si ni vsega sproti zapisoval,... „Ob takem odnosu človek počasi izgubi voljo do dela . ..“ NASLEPEM TIRU Torej ni čudno, da Pšeničnik obupuje. Ali mu patent, ki je sicer praktično preizkušen, zavrnejo, ali mu dajo desetino vloženega dela namesto zaslužene nagrade, ali mu mečejo polena pod noge, češ daje njegov izum eksperimentiranje . . . Sam pa pravi: „Nekateri ljudje so taki, da bi se morali posloviti od svojih stolčkov, če ne priznavajo napredka in razvoja. Zakaj bi delali dražje in bolj komplicirano, če imamo doma, tako rekoč pred nosom, cenejšo in boljšo izvedbo. Nekateri se obnašajo približno tako, kot da bi hoteli reči, da je kolesarjenje najbolj funkcionalna oblika prometa, češ: najmanj mrtvih, najbolj poceni, najbolj varno. Še ceneje je morebiti pešačenje, avtomobile pa bomo vrgli na smetišče. Toda tehnike ni mogoče ustaviti!4* Pšeničnika ne jezi, ker nočejo uporabljati njegovega patenta, hudo mu je, ker bi po njegovem postopku prihranili precej denarja, ki bi ga lahko vložili drugam. Zanimivo je, da je Pšeničnikov poklic vezan na elektriko, pa se prav z njo najmanj peča. Doma, kjer ima urejeno delavnico, snuje še najrazličnejše novosti. „Veste, novatorstvo je grenak kruh in zdavnaj bi vse skupaj vrgel na zapeček, kljub veselju do tega dela. Toda kulturno delo me osveži, me potolaži, mi vrne samozaupanje — in spet začnem znova, kljub zavrnjenim patentom in kljub žalostnim izkušnjam. Na Dolenjskem je na primer potrebnih še nič koliko vodovodov. Naj bi kdo izračunal, koliko bi lahko prihranili, če ne bi polagali električnih kablov . ..“ NAODRU , SI SPROSTI ŽIVCE Kadar Boris Pšeničnik ni v službi ali kadar ni v domači delavnici pri snovanju novosti, tedaj gaje mogoče najti na domačem odru. Pšeničnik je režiser na Senovem. Prav zdaj ima obilo dela, ko mora v občinskem okviru pripraviti več aktivov mladih, da bodo nastopili s kulturnim programom. „Nekaj bo satire, nekaj kot kviz, nekaj še iz Bleivveisovih časov. Skratka, nekaj tega in nekaj onega; zadeva pa je naporna, ker moram obiskovati različne aktive in izgubim veliko časa. Zaradi tega na domačem odru nič ne režiram. To ni hudo: na Senovem imamo več režiserjev in lahko rečem, da pri nas kultura ni sirota/* Pšeničnik je za kulturno delo prav tako zavzet kot za izumiteljsko. Je predsednik dramskega sosveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v občini, član pododbora za Posavje, predsednik selekcijske komisije v Posavski reviji gledaliških skupin. („Prav zdaj me ob pregledovanju del čaka obilo dela!“) Morebiti gresta kultura in izumiteljstvo tako skupaj zato, ker je pri nas oboje zapostavljeno. Ne trdim, da je v vseh primerih tako, toda bržkone bo držalo, da domačih izumiteljev ne cenimo dosti in da mnogo raje odpremo denarnice, kadar je potrebno izume kupiti v tujini. Nič čudnega ni najbrž, da toliko tarnamo, kako malo izumiteljev imamo in kako malo produktivni so. Ob tolikih brcah, ki jih je od vsepovsod dobil na primer Pšeničnik, je prav čudno, da še vedno hodi v svojo delavnico, kjer načrtuje, snuje, dela in izumlja. „Če bi bile vsaj razmere v službi čisto urejene . ..“ potoži ob koncu zase in za vse druge svoje vrste. „Potem bi se človek doma mirno prepustil tistemu, kar ga veseli in kjer bi lahko pokazal, kaj zares zna. Tako pa hodi s polno glavo službenih, nepotrebnih misli - in ne more misliti na kaj drugega. V podjetjih bi morali biti ponosni, da se kdo hoče ukvarjati s takimi pastorkami, kot sta kultura in novatorstvo. A tega pri nas nedvomno nihče ne ceni. . Čisto naključno je bilo, da se je ob slovesu Pšeničnik postavil pred vrata, na katerih je napis „Pozor! Visoka napetost, smrtno nevarno**. Nekaj simbolike je v tem - kot da so izumitelji smrtno nevarni. Ali pa obratno: kot daje smrtno nevarno biti novator,. . V PREMISLEK Pšeničnikov primer ni osamljen, je pa značilen. Ob tem se velja zamisliti: analize dokazujejo, da pri nas že več let industrija dela samo s tremi četrtinami zmogljivosti. V Jugoslaviji je zdaj, ko v svetu močno primanjkuje nekaterih živil, okrog 700.000 hektarov rodovitne zemlje neobdelane. Vše to je ugotovil svet zveze sindikatov Jugoslavije za družbenogospodarske odnose. Sem gre šteti tudi akcijo, da bi povečali storilnost na področju iznajditeljstva in novatorstva v proizvodnji. V letu 1972 - poznejših podatkov žal nimamo — so v Jugoslaviji izdelali le 102 - patenta, od teh so jih kar 69 prijavili zasebniki. Da bi bila podoba še bolj črna: na prvem mestu poklicev, ki so prijavili patente, najdemo zapisane upokojence! / Če bi jugoslovansko gospodarstvo zmanjšalo stroške poslovanja za^samo tri odstotke, so izračunali statistiki, bi se letni-dohodek gospodarstva povečal kar za 19 milijard dinarjev. Žal je vmes „če . ...“ Torej tudi na splošno delamo tako, kot smo v današnji reportaži napisali v konkretnem primeru Borisa Pšeničnika. Če bi bolj upoštevali njegov patent, bi pri vsakem vodovodu prihranili milijon ali dva starih dinarjev, morebiti celo več. Tisočaki se nabirajo - in v končnem seštevku bi samo s tremi odstotki prihrankov dobili toliko privarčevanega, kolikor znaša celotni dohodek 16 popolnoma enakih tovarn, kot je novomeška Industrija motornih vozil, največja gospodarska organizacija na Dolenjskem! V vsakdanjem življenju se žal vse premalo zavedamo, da do takih prihrankov lahko pridemo tudi s cenejšimi, boljšimi, novimi metodami. S 100 patenti v Jugoslaviji smo kajpak na žalostnem dnu evropske lestvice: še tiste, ki kaj patentirajo, pa po možnosti zavračamo in jim nagajamo . . . J. SPI ICHAL STOPITE NA TEHTNICO Povsod, kjer imajo srednje šole, so začeli lepaki vabiti na maturantske plese. Gre za enkratno doživetje za fante in dekleta, prav tako za njihove starše, babice in tete. Vse žensko sorodstvo marsikje stika glave in ugiba, kaj naj njihova Majdiča ali Jasminka obleče za ta večer. V družinah, kjer imajo fante, si s tem navadno ne delajo toliko skrbi. Razumljivo, da skušajo starši otroku za tako priložnost nuditi, kolikor morejo, vendar nekateri pretiravajo. Ne gre jim zgolj zato, da bi njihova hčerka doživela maturantski večer kar najlepše. Ne! Starši hočejo ob tej priliki pokazati svojo veljavo in koliko imajo pod palcem, skratka svoj standard. Draga dolga obleka, drag nakit, komplet s čevlji in torbico vred nakupijo tudi v inozemstvu. Pa mislite, da bo dekle v takem oblačilu želo priznanje? Sošolcem bo nerodno plesati s tako ,,damo“, sošolke jo bodo gledale po strani. Upravičeno, kajti maturantski ples ni kraj, kjer bi poudarjali socialne razlike, temveč prireditev, ki naj zbliza fante in dekleta iste starosti in njihove starše. Namesto zbližanja lahko nastane prepad. Daleč sem od tega, da bi hotela starše prepričati, naj svoji hčerki za maturantski ples ne privoščijo drugega kot belo bluzo in običajno modro krilo. To je bilo pred * tridesetimi leti. Tudi dolga obleka za maturantko ni odveč, če je mladostnici primerna in če gre za ljubko stvaritev, ki jo bo mogoče uporabiti še kasneje. Zelo praktične in mladim dekletom primerne so dolge ali kratke obleke iz lahkega diolena ali svile. Moderni so cvetlični vzorci. Obleka bo ostala morda do poletja v omari, potem bo uporabna za kino, prireditve in podobne namene. Tudi krilo in bluza ali tako modemi kvačkani puloverčki so ena izmed možnosti, ki ne stanejo preveč, delujejo pa lahko sila mladostno in hkrati elegantno. Z globokimi izrezi in drugimi modnimi kriki pa naj dekleta na takih zabavali ne pretiravajo. Zanje bo še čas kasneje, ko ne bodo več dir jakinje. RIA BAČER Neposredna proizvajalka. Marija Terezič iz črnomaljske iSKRE. (Foto: Ria Bačer) 2e res, da se nova modna silhueta žene vrača k polnejšim oblikam in da so zdajšnji „dila“ liniji napovedali konec, vendar s tem ni rečeno, da si toliko bolj sodobna, kolikor več tehtaš. Navadno šele spomladi, ko slečemo zimski plašč in debel pulover, opazimo, da so krila preozka in lanske obleke pretesne. Čez zimo se navadno vsaka malce zredi, če ni športnica. Zelo napak je, če se kar vdate v usodo, skomignete z rameni in pravite: „Sem pač debela. “ Ne gre namreč samo za lepo linijo, ampak tudi za zdravje. Na Madžarskem so recimo že lani decembra s posebno resolucijo v vsej državi napovedali boj debelosti, ker so ugotovili, da to škoduje zdravju prebivalstva. Kaj torej narediti, ko se pojavijo prvi znaki odvečnih kilogramov? Ne odlašajte niti dneva (ker se to podaljšuje v neskončnost), ampak takoj ukrepajte. Najprej stopite na tehnico, izračunajte, koliko vam preveč kaže, in se s trdno voljo lotite hujšanja. Takoj! Odrasel človek potrebuje na dan 1700 kalorij, če po- polnoma miruje. Ce sedite, porabite 20 kalorij, če stojite, 40 kalorij, če hodite, 100 kalorij, če pišete na stroj, pomivate ali kuhate, 20 -40 kalorij. Brisanje prahu, likanje in podobna opravila z gornjim delom telesa vzamejo 60 do 80 kalorij, telovadba in delo na vrtu pa odvzameta kar 200 do 500 kalorij, odvisno od tega, kako intenzivno se s tem ukvarjate. V tabeli lahko vidite, kolikšna bi morala biti vaša idealna in maksimalna teža glede na velikost, in se po *em ravnajte. O preprostih in nezahtevnih shujševalnih jedilnikih bomo govorili prihodnjič, medtem pa upoštevajte nasvet mojega znanca, ki je iz Pariza prinesel vest, da so najbolj učinkovite tablete „manžri" (manj jej)! R. B. PREPOZNO Čeprav se je vreme čez n<> i iz zime sprevrglo v pomlad * * nam je čez dan že plašč odW brez volnenih dodatki I vendarle ne bo šlo. BrezT') ‘ kavniki so postali neločljiv & ženske garderobe in še vedno * modemi. Novost je, da so t^; za mlajše brezrokavniki dalj' največkrat prepasani, Dolga j? pa, pletena z vzorcem, pa J mal' sploh krik sezone« Z m* dobre volje in spretnosti 5 lahko na hitro spletete kaj tak* ga, še preden bo zares prevroč Če ste z modo vsaj malo na tekočem, ne povem nič novega, £ so krila letos v modi dobila precejšnjo veljavo. S seboj jih je V nesel val nove mode, ki po več letih spet teži k ženskosti. Krila so vseh oblik in dolžin, razen seveda minija. Krila so lah*^ zvončasta, ozka, imajo gube aii so plisirana. Dolžine se gfl^ okrog kolena, vendar krilo ne sme biti krajše kot največ 10 cm ^ kolenom in ne daljše kot 15 cm pod kolenom. Predvsem za zve^ pa se je še vedno ohranilo dolgo maksi krilo. Na letošnjih krilih žepi vseh vrst, široki in ozki pasovi ter okrasni šivi. ^ ANDREJA VODNl^ RAKNA MATERNICI zdravnik svetuje Žajbelj je zdravilna rastlina, ki pomaga za več bolezni. Zdravi predvsem bolezni pljuč, živčne bolezni, revmatizem, skorbut, preprečuje piemočno znojenje. Dobro je piti čaj z mlekom. v katerem se kuha žajbelj. * skodelico mleka damo pol Pesti žajblja. Za izpiranje dlesni 111 zobovja pa žajbelj skuhamo v tosu. IVAN MASTINŠEK DELA V TEM ČASU VRT. Aprila da največ dela okrasni vrt. V nekaj stavkih se seznanimo, kako naredimo trato, tp preprogo vsakega lepega vrta. Trata zahteva primemo globoko, ravno zvaljano zemljo, drenažo, povrhu pa še skrbno pripravo S-centimetrske setvene plasti. Travo sejemo od aprila do septembra, odločilno je vreme. Za dobro trato je potrebna mešanica več nizkih trav; priporočajo rdečo bilni-co (50 odst.), travniško latovko (30 odst.) in navadno šopuljo (20 odst.). Nekdaj toliko cenjena angleška ljuljka („angješka trava“) izgublja svoj pomen, saj se kmalu izrodi in pušča na trati preslege. Trata potrebuje dosti du--/šičnega gnojila (300 kg na hektar), po vsakem gnojenju pa tudi zalivanje. Kositi jo je treba na 7 do 10 dni, potem pa obvezno povaljati; to je treba ponavljati skozi vse leto. VINOGRAD. Od 25. aprila do 10. maja je pri nas najprimernejši čas za sajenje vinske trte, zato posredujemo nekaj praktičnih izkušenj o sajenju, ki jih je na nedavnem posvetovanju o cvičku na Otočcu povedal Jože Cernoša iz Agrokombinata Krško. Opozoril je na napake: po-Čivalni čas zemlje pred saditvijo naj znaša vsaj eno leto; nujno je izdatno založno gnojenje s fosforjem in kalijem (3 do 6 t gnojila na hektar); pred rigolanjem damo dve tretjini gnojil, preostalo po surovi brazdi. Sadilnih jam ne smemo kopati dosti pred saditvijo, upoštevati je treba obdelavo s stroji. Če hočemo dobiti pravi sestav sort za cviček, naj bo v vinogradu trsov žametne črnine 55 do 60 odst., kraljevine 25 do 30 odst. in 10 do 15 odst. frankinje. Sadimo le cepljenke z deklaracijo. SADOVNJAK. Gnojimo jih spomladi in jeseni: Spomladi je prikladneje saj gnojenje lahko bolje uskladimo z obdelovanjem zemlje za podsadeže. Mlado drevje gnojimo le v drevesnih kolobarjih, sicer pa po vsej površini. Izkušnje kažejo, da je dušik najvažnejše gnojilo za povečanje pridelka, da kalijevih gnojil redno manjka na lahkih, peščenih tleh in da je s fosforjem treba gnojiti le bolj težkim, vlažnim zemljam. Obroke sadjar odreja, upoštevaje bujnost rasti, kakovost zemlje, sadno vrsto, rodovitnost. Učinek gnojenja mora sam opazovati in slediti potrebam sadnih rastlit). Inž. M. LEGAN Posamezni elementi so med seboj ubrani, tako da dajejo tam, kjer je treba dati, in vzamejo tam, kjer je treba vzeti. Sedežna garnitura je lepa, enostavna, zelo geometrijska. Svetilke so take, kakršnih si le želimo. Če bi iskali visečo, stoječo in namizno luč iste oblike po ' trgovinah, tega ne bi našli. Toda saj iščemo ideje in nikakor ne želimo posnemati, kajne? Če smo se torej odločili za nov način osvetljevanja prostora z več svetili, moramo paziti na skladnost. Kombinacija različnih svetlobnih teles je lahko zelo lepa, je pa zelo tvegana. Osnovni ton v sobi na fotografiji se ponavlja. Tla, stene in blazine so v različnih rjavih odtenkih, preproga, podstavki za fotelje ter mizici in svetilke so v beli barvi. Vse skupaj pa lepo povezuje suha veja, zataknjena v lonec in vešče osvetljena. Njena senca je celo bolj učinkovita kot veja sama. ARH MARTA RAČEČIČ NABODALO Začela se je sezona izletov v naravo, ko bomo na vsaki livadi opazili ognje in pečenje na ražnju. Poskusite enkrat namesto čevapčičev ali ražnijičev tako nabodalo. Čebula, kumarica, košček hrenovke, toast, pa spet tako naprej. Narahlo opecite in ponudite! Odlično je in sočno. Čez zimo se je na zavesah nabralo veliko prahu in čas je, da zavese operemo. Kako? Najprej jih zgnanemo po dolgem in počez, zloženo zaveso prešijemo z velikimi vbodi, da se pri pranju ne raztegne in ne strga. Potem zaveso namočimo v veliki posodi z mrzlo vodo in jo premikamo sem in tja. Vodo večkrat premenjamo. Šele nato pripravimo mlačno milnico in zavese v njej narahlo stiskamo. Postopek z milnico ponovimo, če so zavese hudo umazane, za konec pa jih še večkrat izperemo z mlačno vodo. Zavese nato zavijemo v rjuho, končno pa obesimo. V Sloveniji zboli vsako leto nad 300 žensk za rakom na maternici, najpogostejši pa je rak materničnega vratu. Ta se lahko pojavi v katerikoli starostni dobi, od otroka do starke, najbolj pogost pa je pri ženah med 25. in 50. letom. Vzroka bolezni ne poznamo. Večkrat pa se pojavi pri ženskah, ki se poroče in rodijo zelo mlade, nadalje pri ženskah z belim tokom in pri tistih, katerih življenjska raven je nizka in osebna higiena slaba. Zanimivo je, da Židinje, poročene z Židi, ki so obrezani, tega raka skoro ne poznajo. Tudi pri naših muslimankah na jugu države so opazili isti pojav, ker 'so muslimani obrezani, podobno kot Židje. Na podlagi tega domnevajo, da je nastanek te vrste raka odvisen od osebne čistoče moža. So pa še drugi vzroki: številni porodi, ki zapuščajo raztrganine na materničnem vratu. Tem sledijo dolgotrajna kronična vnetja materničnega vratu. Ker te spremembe omogočajo raka, jih moramo zdraviti. Zgodnjih znakov, ki bi bili ženi sumljivi, za to obolenje ni, pač pa lahko zdravnik že v najzgodnejši dobi s pomočjo preiskav odkrije obolenje. Postopek je naslednji: ženo pregleda v nožničnih lopaticah, napravi razmaz iz materničnega vratu, ki se kasneje s posebnimi barvili obarva in z mikroskopsko preiskavo loči zdrave celice od rakavih. S posebno povečavo (kolposkopom) zdravnik tudi neposredno pregleda maternični vrat. Nadalje napravi preizkus z jodom. Pri tem se normalno tkivo obarva mahagonijevo rjavo, bolezensko pa ne. Odkrivanje raka materničnega vratu je lahko ena naj-hvaležnejših zdravnikovih nalog. Postopek traja za ženo le nekaj minut in ni prav nič mučen. Prva znamenja bolezni, ki jih žena že sama opazi, pa so lahko znaki nepredovane bolezni. Pojavijo se, ko so že ranice in razjede na materničnem vratu. Tedaj začne žena krvaveti, posebno po dotiku in ob napenjanju. Beli tok postane rjav in močno zaudarja. Vsa druga znamenja so zelo pozna: slabosti, pomanjkanje teka, hujšanje, otekline nog, bolečine, težave pri puščanju vode, zastrupitev s sečem. Zaradi te, zadnje komplikacije večina bolnic tudi umre. Zavedati pa se moramo, da je zdravljenje na začetku bolezni 100-odstotno uspešno, potrebna pa je le manjša operacija. Rak materničnega telesa postaja zadnja leta vse pogostejši. V 75 odst. zbole žene v dobi po meni, največkrat pi ga zasledimo pri ženah med 50. in 60. letom, posebno pri debelih ženah, ki imajo sladkorno bolezen. Značilna znamenja so majhne neredne krvavitve ter bolečine v spodnjem delu trebuha. Posebno smo pozorni na krvavitve iz maternice pri ženah v meni. Ta nastopa pri nas med/ ženinim 40. in 50. letom. Že pri najmanjši krvavitvi je potreben pregled pri ginekologu. Poprečno ozdravi 60 odst. vseh zdravljenih žena. Ta vrsta raka raste večinoma počasi, zato je velika možnost ozdravitve. Bolezen zdravimo z operacijami, z obsevanjem in zdravili.- ' In kaj svetuje zdravnik? Vsaka žena naj gre dvakrat na leto na pregled k zdravniku za ženske bolezni, naloga družbe pa je zagotoviti sredstva, prostore, kader in dobro organizacijo zdravstvene službe. DR. MILENA JANŽEKOVIČ MAMLJIVOST SPOLA vzgajati ni lahko Med nagibi in motivi, ki začno na oko nemalokrat najmočneje vplivati na mladostnikovo vedenje, je prav gotovo spolni motiv. Pred puberteto vpliva tega motiva skoraj ni čutiti. S puberteto pa začne tako zelo opazno gospodariti po mladostnikovem vedenju, da je to njegovo gospostvo nemalokrat vir najtežjih vzgojnih spopadov med mladostniki in starši, med mladostniki in učitelji in drugimi odraslimi. Nekatere neprijetne „igre“, ki jih ta motiv uprizarja v mladostnikovem vedenju, mnoge starše in učitelje šele spomnijo na vzgojno odgovornost do mladostnika, še prav posebno do mladostnice. Spolni motiv (mnogi tudi rečejo : spolni nagon), ki začne delovati zaradi mladostnikovega spolnega zorenja, začne s takšno silo vplivati na njegovo celotno življenje, da dobi vse njegovo vedenje nemalokrat nekakšen zastrt seksualni nadih. Pri fantih se to začne razkrivati predvsem v njihovem miselnem in besednem vedenju, to je v njihovem „spolnem" govorjenju in razmišljanju, pri dekletih pa največkrat v izzivalni spolni igrivosti, kadar so v fantovski družbi, na cesti, v šoli med sošolci, v delavnici, v trgovini, skratka, na vsak korak. Povišana temperatura mladostnikovega vedenja je zdaj nekak stalen pojav, ki ga lahko z grenkobo opazujemo pri svojih mladostnicah in mladostnikih. Zadirčnost, jezikavost, brezumna jezljivost in eksplozivnost, žaljivost in zoprnost so zdaj dokaj stalne vitre mladostnikovega vedenja. Le to lahko postane še stopnjevano boleče in neprijetno za starše in učitelje, če se mladostnik ali mladostnica ne zanašata na nevarne ventile svoje zoreče spolnosti. Če si ustvarita- „varnostni ventil“ za svojo vedno močnejšo spolno pobudo v samospolni dejavnosti, potem postanejo živčne napetosti, dvigajoče se prav iz napačno zračnega spolnega motiva, tiste določilnice, ki običajno najbolj neprijetno razgrajujejo mladostnikove odnose s starši in drugimi vzgojitelji. Skrite igre s samozadovoljevanjem spolnosti so pogostejše pri fantih kakor pri dekletih. To zato, ker ima mladostnica več nadomestnih ali kompenzacijskih oblik vedenja, s katerimi megli oči in misel svojim staršem in učiteljem. To ji pa omogoča, da si pribori krajši ali daljši vzgojiteljski mir pred njimi. Ta mir pa nemalokrat iznenada uniči prejšnje tako nesporno „spolno vedenje" mladostnice, da se staršem in učiteljem naenkrat obrišejo oči, da je deklič že odkril mamečo slo spolnosti ali zgolj iz radovednosti in nepoučenosti ali pa kot nagrado za vse dosedanje- spodbudno koketstvo, skrivno flirtanje s fanti, za sanjarjenje ob 'spolno dražečih filmih in knjigah, za materinski odnos do mlajših bratov in sestra ali otrok iz okolice. Dr. FRANC PEDIČEK Razglasili so, da se na službeno mesto komisarja v gubernatorskem domu imenuje predsednik tobolskega sovjeta P. D. Hohijakov. Poveljnik Kobilinski mu je bil podrejen. On naj bi poskrbel za. čimprejšnji odhod druge skupine Romanovih iz Tobolska. Avdjejev in Zencov sta prosila Kobi’inskega, naj ju čimprej obvesti, koliko slug in prtljage sme vzeti s seboj carska dvojica. Tako bi se lahko pravočasno pripravili na odhod. Kobilinski je sporočil: potujeta naj s hčerko Marijo in dvanajstimi služabniki, prtljage pa lahko vzamejo po osem do deset pudov. (En pud je 16,375 kg.) Nikolaj je srečanje z Jakovljevom takole opisal v svojem dnevniku: — Zvedeli smo za prihod posebnega opolnomočenca Jak ovije va iz Moskve. Nastanil se je v Kornilovskem domu. Otroci so pričakovali, da nas bo danes obiskal, pa so zažgali vsa pisma, Marija in Anastazija pa celo svoja dnevnika. 22. april. Ob 10,30 se je Kobilinski napovedal z Jakovljevom in njegovim spremstvom. S hčerkama sem opolnomočenca Jakovljeva sprejel v salonu. Pričakovali smo ga ob enajstih, zato Aliks še ni bila nared. Vstopil je in spraševal, če smo zadovoljni z oskrbo in nastanitvijo. Potem je hitro stopil Alekseju in si, ne da bi se ustavil, ogledal še druge sobe. Opravičil se je zaradi vznemirjenja in se poslovil. Prav tako hitro je obšel še ostale stanovalce v drugih nadstropjih. Čez pol ure se je ponovno oglasil, da bi se predstavil Aleksandri Fjodorovni. Zopet je pohitel k Alekseju in nato odšel. 23. april. Danes po zajtrkuje Jakovljev prišel s Kobilinskim in sporočil, daje prejel ukaz, naj me odpelje, vendar ni povedal kam. Aliks je sklenila oditi z menoj in vzeti s seboj Marijo. Protestirati ni kazalo. Zdaj smo že pospravljali najnujnejše. Jakovljev je nato dejal, da se bo vrnil po Olgo, Tatjano, Anastazijo in Alekseja. Čez tri tedne se bomo verjetno videli.... Na večer pred odhodom so stare carskoselske straže zamenjali z novimi, jekaterinburškimi in omskimi. Nad trgom pred Kornilovskim domom se je menjala straža. Gardiste stare armade so nadomestili rdečearmejci, ki sta jih poslala sem uralski in sibirski delavski razred. Obred je potekal v neponovljivem slogu tistih dni. Avdjejev piše o njem: — Na eni strani se je postrojila četa lepo oblečenih visokoraslih lepotcev — gardistov, nasproti pa naša druščina rdečearmejcev, oblečena, kakor je naneslo. Tudi oboroženi niso bili enotno. In da ne govorim o razvrstitvi. Ob zelo dolgem Kostji Ukrajinskem je stal v vrsti strugar Vanja Krošče-nikov, ki mu m segal niti do pasu. Morali bi videti, kakšno presenečenje se je pokazalo na obrazu polkovnika Kobilinskega ob pogledu na našo zaščitnico. 26. aprila ob štirih zjutraj je bil pred guberna-torskim domom zbran transport pod poveljstvom Avdjejeva in Zencova. Sestavili *so ga iz sibirskih šotorov na saneh in potovalnih kočij. Sneg še ni popolnoma izginil, vendar je bila zemlja ponekod že kopna. Tako se je sprevod pp potrebi lahko premikal na saneh ali na kolesih. Avdjejev in Guzakov sta poslala nekaj čet naprej, da bi poskrbele za zamenjavo konj vzdolž dolge poti. Pred gubematorskim domom je bilo tisto jutro zbranih šestnajst kočij vključno s pokrito kočijo za bivšo carico. Hiteli so razmeščati potnike in stvari, da bi lahko krenili na pot najpozneje ob petih zjutraj. Toda Aleksandra Fjodorovna je s svojimi muhami spet zadržala odhod. Najprej je protestirala, ker sta šla z njo samo dva služabnika in ne trije. Zahtevala je, naj vzamejo s seboj še tretjega. Jakovljev ji ni hotel povedati, da so mesta točno preračunana. Umaknil se je vzdolž kolone in premeščal potnike, da bi našel še en prostor in ustregel želji bivše carice. Komaj je uredil to, že je nastala druga težava: zmanjkalo je prostora za prtljago. Aleksandra Fjodorovna se je znova začela pritoževati in protestirati. Na ukaz Jakovljeva so se vojaki razkropili po ulicah. Iskali so trgovca, ki bi jim prodal še en voz. Tudi tega so priskrbeli. Lahko bi šli na pot. ?o znaku za odhod je kolono vnovič vznemiril glas Aleksandre Fjodorovne. Želela je sedeti skupaj s soprogom. Toda Jakovljev ni popustil. Vljudno, a odločno ji je povedJ, da sedi poleg njenega moža on in da tega prostora ne bo odstopil. Jakovljev je na začudenje spremstva svoje podrejene proti pravilom še vedno nagovarjal z .veličanstvo4 in ,visočanstvo‘. - Izza okenskih zaves - se spominja Botkina — sem videla, kako je komisar Jakovljev hodil okoli carjeve kočije in kako spoštljivo je govoril z njim, pri čemer se je z roko pogosto dotikal kučme. - Odlično se spominjam je pripovedovala Bitnerjeva - kako je Jakovljev salutiral, kadar je car sedel v kočijo. - Do bivšega imperatorja je bil Jakovljev ves čas zelo pozoren - je izjavljal Volkov: „Ko je videl, da ima car s seboj en sam plašč, ga je Jakovljev vprašal: JCako, samo v tem boste šli? ‘ Carje odgovoril: „Vedno potujem tako.“ Jakovljev je kljub temu ukazal nekomu v spremstvu, da so bivšemu imperatorju prinesli še en plašč in mu ga pogrnili na sedež. Enako spoštljivo se je Jakovljev vedel tudi do drugih članov carske družine. Iz vsega tega je Nikolaj najbrž že spoznal, da Jakovljev ni človek, za katerega se izdaja.*' Ob šestili so bili končno vsi'na svojih mestih. Jakovljev je sedel ob Nikolaju. V pokriti kočiji sta se na mehkih sedežih udobno namestili Alek- sandra Fjodorovna in Marija. V kočiji za njima sta sedela Dolgorukov in Botkin. V sprevodu so se v kočijah zvrstili še Čemodurov, Trupp, Ivan Sednjev, Ana Demidova in drugi. Vzporedno s kočijo Jakovljeva in Nikolaja sta se peljala Avdjejev (pomočnik Hohrja-kova) in Guzakov (drugi pomočnik Jakovljeva). Njuna dolžnost je bila paziti na kolono in o svojih zapažanjih poročati Jakovljevu. Spredaj in zadaj so spremljali kolono vojaški pododdelki s strojnicami: del ufimovskega odreda pod poveljstvom Zencova (del je ostal v Tobolsku) in skupina vojakov stare tobolske zaščite, ki ji je poveljeval Matvejev. Na čelu kolone je jezdila konjeniška izvidnica. Daleč zadaj so sledili sprevodu uralski in omski konjeniški oddelki in ga niso izpustili iz oči. FOLEDUČEZ. SKOK Čez reko Irtiš so se napotili po ledu, ki gaje že pokrivala voda. Jakovljev je priganjal kolono naprej brez počitka. Kadar so prispeli do zasneženih predelov, so morali potniki presesti v sani. Prvi kratek premor so napravili šele tedaj, ko so imeli za seboj devetdeset vrst poti iz Tobolska. Okrepčali so se s čajem in znova krenili na pot. V noči od 26. na 27. april so prenočevali v vasi Jovljev. Prvi dan so prepotovali sto trideset vrst. Tri člane carske družine so za tisto noč nastanili v dvonadstropni zgradbi ob cesti. Naslednje jutro so takoj po zajtrku — ura je bila osem — nadaljevali pot. Premagati so morali še eno veliko oviro - reko Tobol, na kateri je voda ponekod že zalila led. Aleksandra Fjodorovna ni hotela na drugo stran V kočiji. Sporočila je Jakovljevu, da se boji. Transport je krenil naprej, medtem pa so iz bližnje vasi prinesli deske in plohe ter jih položili čez reko. Po takem mostu sta nato Botkin in Dolgorukov pod roko vodila na drugo stran Aleksandro Fjodorovno in Marijo. Le zadnjih nekaj metrov so morali vsi skupaj čez z brodom. Nikolaj se je do broda peljal v kočiji. Bivši car je bil vso pot zelo živahen. Prav nič zadržano se ni vedel. Veliko se je pogovarjal z Jakovljevon in z vsemi, ki so ga obkrožali. Kočijaž Sevastjanov je pozneje pripovedoval, da je car kramljal z Jakovljevom o politiki in vsem mogočem, samo da ga je pridobil na svojo stran. Aleksandra Fjodorovna je prenašala pot čisto drugače. Vedla se je ravno nasprotno kot Nikolaj: ves čas je bila slabe volje in se sploh ni pogovarjala. Marija je bila mnogo bolj družabna inje veselo čebljala z vojaki. Jakovljev se je med postanki veliko vrtel okoli obeh dam. Bilje galanten kavalir in iu ie zabaval s šalami ter anekdotami. Iz vasi Pokrovsk, kjer so se potniki odpočili v Rasputinovem domu, je Jakovljev, ta borec za revolucijo, poslal v Tobolsk takole brzojavko:“ — Potujemo dobro. Kako je z zdravjem Ma-lenkega? Bog z vami. Jakovljev. — Tukaj, med zidovi kmečke družine pokojnega starca Rasputina, se je nekdanji carici spet ponudila priložnost, da gaje objokovala. Ko so zapuščali Pokrovsk, je Aleksandra Fjodorovna iz svoje kočije s kretnjo roke napravila križ nad skupino mužikov od poti.,Iz gruče se je razlegel smeh in sledile so mu zasmehljive besede. Nekdo je vzkliknil: „Saša, kje je tvoj Gri-ša? “ Aleksandra je pogledala v tla in ni dvignila glave, dokler niso bili zunaj vasi. V vaseh, mimo katerih jih je vodila pot, so ljudje že vedeli, da peljejo bivšega carja in carico, čeravno organizatorji pohoda tega niso razglašali. Kamorkoli so prišli bodisi podnevi ali ponoči, povsod se je ob cesti zbiralo ljudstvo. Mnogi so zaradi tega, da bi bolje videli čudni sprevod, splezali na strehe svojih domov, na zvonike, na drevje in ograje. Kolono so sprejemali molče, sem in tja pa je Nikolaj ujel na ušesa posmehljive vzklike na svoj račun, na račun konca svojega carjevanja. Sprevod je nadaljeval pot po poljih, po snegu in po ledu, čez tri velike reke. Pod poveljstvom Jakovljeva je kolona v štiridesetih urah prepo- tovala dvesto osemdeset vrst in ob desetih zvečer prispela na ulice Tjumena. Na poti v mesto je prestregel kolono konjeniški eskadron N. M. Nemcova - voditelja tjumenskih boljševikov, član partije od 1897. leta, kije aktivno sodeloval pri organizaciji poti carske dvojice od Tobolska do Tjumena. Koje prijezdil do kolone, seje njegov odred obrnil in jo popeljal skozi mesto do železniške postaje. POSEBNI l/LAK 5t42 • Obstali so na peronu in čakali, da so na tirih priključili parni lokomotivi šest potniških vagonov, ki sojih označili z napisom: „Posebni vlak samaro - zlatoustovske železnice Številka 42.“ Romanovi so posedli v sredino kompozicije. Sredi njihovega vagona sije izbral kupe Jakovljev. Njemu nasproti sta sedla Nikolaj in Aleksandra Fjodorovna, na levo pa Jiči bivšega carja Ana Demidova. Za služabnike in najbližje sodelavce carske družine so bili na voljo še trije oddelki. V zadnjih kupejih ob izhodih sta se namestila komandir oddelka Zencov in načelnik straže. Na obeh straneh vagona so bili stražarji. Vsa zaščita v tem vagonu je bila izbrana iz ufirnskega, to je Jakovljevega oddelka. Po polnočr (28. aprila) je večina potnikov in spremstva zaspala in v vagonu je zavladala tišina. Tedaj se je v vlaku pojavil Nemcov. Govoril je z Jakovljevom, nakar sta skupaj odšla telegrafirat. Jakovljev se je po tistem hitro vrnil brez Nemcova. Ko je stopal po vagonu, je vojakom polglasno razlagal, daje pravkar govoril z Moskvo in da so mu iz centra sporočili, naj ne potujejo v Jekaterinburg, kot je bUo predvideno, ampak naj krenejo v Moskvo. Potem je ukazal, naj vlak od- 1 pelje v smeri Omsk - Čeljabinsk - Samara. Ob petih zjutraj (28. aprila), ko so vsi potniki trdno spali, je posebni vlak številka 42 tiho spremenil smer. Obrnil se je proti Omsku. • : j Dežurni v uralskem sovjetu je to jutro brzo-, javno potrdil odhod posebnega vlaka številka 42 iz Tjumena v jekaterinburški smeri. O tem, da bo poslal sporočilo s tako vsebino, sta se Gološčekin in Jakovljev dogovorila v Ufi. Prvo sporočilo o odhodu vlaka bi moral dobiti Sovjet 28. aprila ob šestih zjutraj'. Toda vesti ni bilo od nikoder. Dežurni se je vznemiril. Na ukaz predsednika prezidija uralskega sovjeta A. G. Be-loborodova so poslali v Tjumen brzojavno vprašanje. Spet nič odgovora. Sele koje prispel v Tjumen uralski konjeniški oddelek in povedal za od- • hod vlaka v smeri Omska, so jekaterinburške oblasti ob desetih dopoldne iz poročil rdečearmejcev zvedele, da sije Jakovljev dovolil pustolovščino. Takoj so sklicali prezidij in se odločili za varnostne ukrepe. Pod geslom, Vsem, Vsem, Vsem“ so iz Jekaterinburga po vsej Rusiji brzojavno sporočali o prestopku Jakovljeva. Na poziv Uralcev se je odzval zahodnosibirski sovjet. Iz Omska je krenil konjeniški oddelek, da bi na postaji Kulomzino prestregel Jakovljeva in usmeril vlak proti Čeljebinsku. Tisti čas je Jakovljev zvedel, da se je začelo j zasledovanje. Na postaji Ljubinska se je ustavil, ukazal odklopiti en vagon in odpotoval v Omsk. Vlak s carsko družino je ostal zastražen na postaji. Predstavnik zahodnosibirskega sovjeta, ki je naletel nanj na postaji, je ukazal naj se kompozicija obrne proti Jekaterinburgu. Jekovljev je želel še enkrat pogovor s centrom. Dobil je zvezo s Sverdlovom in ga nalagal, da so ga Uralci prepričali o nevarnosti, ki preti njemu in carski družini zaradi „obračuna!44 Prosil je, naj mu odobrijo, da bi Romanove skril na primernem kraju dobro zastražene, dokler se stvari ne razjasnijo. Sverdlov je ukazal, naj odpotujejo v Jekaterinburg in izročijo Romanove uralskim oblastem. Jakovljev je spoznal, da se je ujel v zanko. Za- I vedal se je, da mu pomočniki in straža ne bodo več nasedli. Vrnil se je k vlaku in Ukazal, naj odpelje v Tjumen. Povedal je tudi, da je zadnja postaja Jekaterinburg. Točnega načrta torej Jakovljev ni imel. Videl je le možnost, da bi se prebili v centralne gubernije, od koder bi v ugodnih okoliščinah lahko krenili na jug, do meje okupiranih ozemelj. Pomislil naj bi tudi na možnost, da bi na poti v Samaro skril Romanove v planinah Ufimske gubernije, od 1 koder naj bi bil Jakovljev doma. Tako je vsaj razlagal. Romanovi so verjetno čutili, da jim pripravlja pobeg. Na družinskih posvetih v srednjih kupejih je Aleksandra Fjodorovna govorila: - To je dober človek, poslali so nam ga dobri ljudje. Želi nam samo dobro,- Romanovi so torej domnevali, da želijo Nemci s sodelovanjem Jakovljeva pripeljati carja in družino v bližino svojih oboroženih sil na ruskem okupiranem ozemlju. Tako je to razumel in tolmačil Sokolov. Po besedah tega pisca je bivši car sprevidel namere Jakovljeva, ki se je skrival pod | masko boljševika, v resnici pa je le izpolnjeval voljo Nemcev. Sokolov priznava, da je Nikolaj sam odgovoril na to vprašanje, ko je v tem „dobrem, odkritem4* človeku videl odposlanca Nemcev. Poskus se je slabo končal in pustolovščina z drznim kroženjem po sibirski železnici je propadla. Dvojni vohun in diverzant, ki se je predstavljal kot Jakovljev, je zaman poskušal prepeljati carja preko Omska v kraj, ki ga boljševiki ne bi mogli doseči. Glavni potnik ni takoj sprevidel, kaj tiči za tem. Ko je 30. aprila zapustil svoj kupe in zagledal Matvejeva, seje razburil. Vprašal gaje, če bodo ostali v Jekaterinburgu.. Matvejev mu je pritrdil, nakar je car izjavil: - Šel bi kamorkoli, samo ne na Ural. - Na mojo pripombo - se spominja Matvejev — da je pač vseeno, kam potujejo, saj je po vsej Rusiji sovjetska oblast, - je car odgovoril, da ne želi ostati na Uralu, ker ve iz časnikov, da so tamkajšnji delavci njegovi sovražniki. To je torej razbral iz časopisov, ki mu jih je na postajah priskrbel Jakovljev, s tem pa se je izdal tudi sam. Jekaterinburški borci so v uralskem sovjetu zahtevali aretacijo Jakovljeva in preiskavo njegovega vlaka. To se ni uresničilo. Prezidij je poklical Jakovljeva, da bi vse pojasnil. Avdjejev in Zaslav-ski sta ga obtoževala, Jakovljev pa je odgovarjal zelo prepričljivo. _ M.KASVINOV PREVEDLA: J.TEPPET t 0 FILM fe/tival rl/anih filmov Zagreb se pripravlja na II. svetovni festival risanih filmov, ki bo v novi dvorani „Vatrgslav Lisinski“ od 6. do 16. junija. Do sedaj se je za festival v zibelki jugoslovanskega filma prijavilo že preko 300 avtorjev iz Evrope, Azije in Amerike. Največ filmov je prijavila ameriška Šola, Jugoslavija pa bo predstavljena z 20 deli. mm Doslej najzahtevnejši projekt, kar se jih je kdaj lotila makedonska kinematografija, se je že začel uresničevati: režiser Kiril Cenevski v produkciji 'Vardar filma snema zgodovinski film Trpljenje. Film pripoveduje o dogodkih na Balkanu pred 800 > leti, ko so se bogomili spopadli z bizantinsko cerkveno dogmo. Snemanje filma‘bo končano v letošnjih poletnih mesecih. Glavne vloge igrajo Oleg Vidov, Magda Potočki, Darko Dameski in drugi znani filmski igralci. SARA -JEVŠKI ATENTAT Zgodovinski dogodek, ki je povzročil prvo svetovno vojno, je doživel že več filmskih upodobitev, zdaj pa se bo dogajanja okoli sarajevskega atentata lotil še naš znani režiser Veljko Bula-jič. Na snemanje filma so se pripravljah tri leta in v pripravah so sodelovali številni strokovnjaki. Film bodo začeli sne-niati na Čehoslovaškem, kasneje pa se bo vsa ekipa preselila v Sarajevo. Producenti filma so Jugoslovani in Čehoslovaki. Nadnje čase je okoli snemanja ^ga filma nastal spor med naši-| nii producenti. Pojavila se je še možnost snemanja tega filma v I koprodukciji z Američani in : njihovim režiserjem. pomarKouih sledeh V novosadski Neoplanti so Pripravili cel program doku- mentarnih filmov o marksizmu. Končano je že snemanje prvega iz te serije. Film „Po Marxovih sledeh“, ki govori o življenju in delu velikega misleca, je posnel režiser Brajiko Ivatović v več evropskih mestih. PLOŠČE On And On Čeprav rock ne uživa prevelike veljave med bolj zavzetimi glasbenimi ljubitelji, je še vedno zelo živa zvrst glasbenega ustvarjanja. Tistim, ki jim je rock pri srcu, je namenjena mala plošča podjetja Suzy, na kateri se predstavlja David Essex z dvema popevkama: „Rock on“ in „On and on-“. K c RU m še J čudežna polja Mariborska skupina Čudežna polja, ki je s svojo prvo ploščo dosegla kar lep komercialni uspeh, je posnela pri Jugotonu že drugo malo ploščo. Na nji sta dve skladbi, za kateri je melodijo in besedilo napisal cel ansambel. Kot na prvi plošči tudi na tej pojo eno popevko v srbohrvaščini, eno pa v slovenščini. Naslovi posnetih skladb: „Hej-heja-hej“ in „Sanje44. KNJIGE ludadi lammermoor Donizetti je po 25 letih svojega ustvarjanja zapustil ogromno število oper, od katerih so danes sveže in splošno priznane samo tri. Ena od teh je tudi uglasbena romantična tragedija „Lucia di Lammermoor“. Ta opera je pri Jugotonu izšla na treh ploščah, posnetih v stereo tehniki. Glavno vlogo z močnim občutkom za notranja doživetja naslovne junakinje poje operna pevka Beverly Sills. Londonskemu filharmoničnemu orkestru dirigira Thomas Schippers. IVAN STEPANOVIČ KONJEV jflgBg PETINŠTIRIDESETO LETO Založba Borec je izdala zanimivo knjigo, ki prinaša vrsto novih podatkov in spoznanj o zadnjih letih vojne. Do sedaj se je zadnjim dnevom vojne posvečala bolj majhna pozornost, še posebno, ker z Vzhoda ni bilo znanih dovolj podatkov. Knjiga spominov nedavno umrlega sovjetskega maršala Ivana Stepanoviča Konjeva ,,Petinštirideseto leto“ pa prinaša ravno to. V zbirki Velike slikanice je pri založbi Mladinska knjiga izšla prisrčna pripoved o otrocih, ki naselijo staro prazno hišo in ji dajo čar življenja. Povestico „Stara hiša“ je za najmlajše napisala Ela Peroci, z ilustracijami pa opremila Lidija Osterc. PREDSTAVI JttnO VflfflTN „To je čudna dežela in premore več in večjih znamenitosti kakor katera koli druga dežela pod soncem.“ Tako je o Egiptu zapisal pred stoletji starogrški zgodovinar Herodot. In to častitljivo deželo, ki smo jo Slovenci do nedavnega poznali samo po nekaterih umetnostnozgodovinskih pregledih, nam predstavlja knjiga iz zbirke „Svet in čas“, ki jo po publikacijah redakcij Time in Life v sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi založbami izdaja Mladinska knjiga. Pisec Uonel Casson v preprosti in strnjeni obliki z bogatimi ilustracijami podaja zgodovino Egipta. tr K J. W. 60fTHF 139. zvezek zoirice K.ondoi prinaša odlomke iz ene najznamenitejših pesnitev svetovne književnosti, iz Goethejevega Fausta. V izboru je zajeta najbolj poznana zgodba o Fausto-vem podpisu pogodbe s hudičem, o njegovi ljubezni do Marjetke in konec tega razmerja. To je v glavnem ves prvi del Fausta. Delo je prevedel, izbral odlomke in napisal spremno besedo pesnik Božo Vodušek. 140. zvezek knjižnice Kondor je presenečenje za vse ljubitelje starih književnosti, saj prinaša pod naslovom ,,Kot bilke, kot iskre“ zanimiv izbor sanskrtske lirike. Prevodi iz izredno bogate sanskrtske književnosti so v slovenščini dokaj redki. Delo, ki gaje izbrala, pripravila in prevedla Vlasta Pacheiner, prikazuje sanskrtsko liriko v njenih različnih vsebinskih, idejnih in oblikovnih odtenkih. Zajema tekste iz starih indijskih ved, upanišadov in obrednikov, ter krajša dela pesnikov Amaru, Kalidasa, Bhartrihari in drugih. V izbor so vključeni tudi odlomki iz znamenite pesmi Gitagovinda. Potopisi sodijo med zanimivo in koristno branje ter imajo precej privržencev med bralnim občinstvom. Njim je namenjena tudi knjiga „Od Kalifornije do Ognjene zemlje“, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Napi-sal jo je plodoviti pisec te knjižne zvrsti Miran Ogrin, ki mu beseda teče gladko, tako da se bralec neutrudljivo seznanja s tujimi deželami in njihovo zgodovino. $ m M Gotovo ni Slovenca, ki mu ime Avsenik ne bi bilo znano, saj že ob samem imenu zazvenijo tako značilni zvoki polk in valčkov, ki so jih člani ansambla Avsenik ponesli po vsem svetu od rodne domovine v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, do Amerike in Kanade. Povsod so jim ljudje radi prisluhnili, vodjo ansambla in neutrudljivega skladatelja poskočnih in otožnih „viž“ Slavka Avsenika pa so celo poimenovali „svetovni kralj polkeNi slovenskega ansambla, ki bi si utrl tako daleč pot v svet, ki bi ga poznalo toliko ljudi. In letošnje let to praznuje ansambel Avsenik dvajsetletnico delovanja v takšni obliki, v kakršni je zaslovel. Poleg tega je pred njimi že pettisoči nastop, da o številnih zlatih velikih ploščah, o neskončnem številu malih sploh ne govorimo.' Svojo pot je ansambel začel 1954, ko je začel delovati tako imenovani „Gorenjski kvartet", v katerem so poleg harmonikarja Slavka Avsenika igrali še njegov brat Vilko na klarinet, Franc Ogrizek na bas in Franc Košir na trobento. Ko se je kvartetu pridružil še Leo Ponikvar s kitaro, je nastal značilni kvintet, ki ga poznamo kot „Kvintet bratov Avsenik44. V tem času sta začela z ansamblom nastopati tudi pevca Franc Koren in Danica Filiplič. V taki sestavi je ansambel postal izredno priljubljen med našimi ljudmi, melodije „Na Golici44, „Tam kjer murke cveto44, „Stari mlin44 in „Če vinček govori44 pa so postale skoraj narodne. Kmalu po ustanovitvi se je začel tudi prodor ansambla Avsenik v.svet. Že 1955. leta so nastopili na radiu v Celovcu in posneli prvo ploščo za Tele-funken. Leto kasneje nastopijo na prvem samostojnem koncertu v Avstriji, igrajo na dobrodelnih koncertih za Slovence v Franciji, predstavijo pa se tudi predsedniku Titu in grškemu kraljevskemu paru na Brionih. Za ansambel se začno zanimati Nemci in v naslednjih letih sle- de nastopi na nemški televiziji, sodelujejo v dveh filmih, koncertirajo v Belgiji, Nizozemski, Franciji in Švici. Sledi prodor njihovih plošč v Ameriko in Avstralijo, zatem pa še izredno uspešna turneja po Kanadi in ZDA. Njihove plošče dosegajo milijonske naklade in kopičijo se cele vrste zlatih plošč. Za peti milijon prodanih plošč prejmejo leta 1971 diamantno ploščo. Vendar gre njihova pot še navzgor, nastajajo klubi pristašev ansambla Avsenik, zanimanje za njihovo polko „Na Golici44, ki jo v svetu poznajo pod imenom „Trompeten--Echo44, pa je po šestnajstih letih nezmanjšano. Ob vsem tem je bilo seveda veliko posnemovalcev njihovega načina igranja, vendar noben od drugih „original Oberkrai-nerjev44 ne doseže takšne polnosti in živosti, .kot je značilna za Avsenike. Pri nas so nekateri Avsenike odpisali s seznama slovenskih ansamblov in so jih kar ponemčili. Resje, daje glavno prizorišče uspehov ansambla Avse- nik Nemčija, Avstrija in Švica, res pa je tudi, da je profesionalen ansambel, kakršni so Avseniki, odvisen od večjega tržišča, zato jim tega ne gre zameriti. Končno pa so, če drugega ne, ponesli in svetu dali nekaj slovenskega duha, ki je tako postal last vseh narodov. Že to pa je veliko. Letošnji jubilej bo ansambel Avsenik v svoji sedanji obliki, ki jo sestavljajo Slavko Avsenik, Franc Košir, Albin Rudan, Mik Soss, Leo Ponikvar in pevca Franc Koren in Ema Prodnik, ki ju bosta zamenjala popevkarja Jožica Svete in Alfi Nipič, proslavil z jubilejnim nastopom 19. aprila v ljubljanski tivolski dvorani. Čisti dobiček te prireditve so namenili kot pomoč boju proti raku. Ansambel, ki je na osnovi ljudske gorenjske melodike zgradil novo slovensko zabavno glasbo, glasbo, ki so jo za svojo sprejeli milijoni ljudi po vsem svetu, ostaja v bistvu naš ansambel, Avseniki so naši fantje, Slovenci, zato smo na njihov uspeh lahko vsi ponosni. DOLENJSKI UST 31 sladkosnede ženice in njihove hčeri Te strežejo svoji sli tem laglje, ker se krčmarji, kupivši vino, ne menijo potem v krčmi za nobeno reč več; ne za goste, ne za postrežbo, ne za kuhinjo in dostikrat tudi ne za denarnico. Male punčike gredo pogostoma šnopsljat sladko rosolijo, odrasle punce pa se naslajajo s pun-šem, se ve, da najraje na. račun svojih fantov, a.i jim se skazu-jejo potem tudi hvaležne. Preljubi so tudi arenki. “ V Trdinovih časih so bili krčmarji res dobrega srca, če se niso menili ne za goste ne za postrežbo, ne za kuhinjo in ne za denar, kadar so dobili vino. Današnji so vse drugačni: šele takrat se pošteno menijo za goste, ko dobijo vino in mu dolijejo nekaj vode, ali pa začnejo prodajati steklenice vina z zvenečimi imeni . . . Menda ni zdaj nikogar, ki bi raziskoval, če so res najbolj sladkosnedne krčma- rice in njihove hčere — morebiti so, morebiti tudi ne. Lepih pomaranč danes ni težko kupiti, ko pa jih uvaža trgovina od vsepovsod, da dostikrat tudi zgnijejo. Prijateljicam cukrenih trobentic že dolgo časa ne dajejo več v dar — razen petletnih prijateljev, ki jim je pri srcu štiriletna prijateljica. Razen laškega in švajcarskega sira prodajajo danes množico drugih dobrot: kako bi se razveselila srca gurmanov po 100 letih! Ocvrtih pickov se dolenjsko srce tudi danes ne brani, rake pa je žal že pred desetletji pomorila kuga. Morebiti je prav v teh dneh dobro nadomestilo rakom lepo zapečena večerja iz žabjih krakov. Sicer pa skoraj ni mogoče verjeti, da te dobrote niso navdušeno jedli že v Trdinovih časih. Še več: skoraj bi mogli trditi, da je bilo tedaj Žabarjev manj in žab več kot pa danes, ko stojita dva Žabarja za vsakim krakom .... „Sladkosnedastih ženic in punčik je dosti povsod, največ pa v okolici mestni, na primer v Gotni vasi, Ločnem, Bršlinu, Žabji vasi, sploh ob vsaki cesti. V mestu kupuje se cukrček, bomboni, melisni odpustek, čeprav ni shod. Prijateljicam dajejo se v dar cukrene trobentice in druge take igrače, ki dajo kak glas od sebe. Tudi posebno in drago pleče, laški in švaj-carski sir, salame, rožiči, smokve etc. se kaj dobro prilegajo tem dušicam. Lepa pomaranča mora se kupiti, če se ima denar iz trte izviti. Kadar se pije vin-ček, diši še enkrat bolje, če se ožme vanj nekoliko kapljic iz limone in zabeli s cukrčkom. Tudi ocvrtih pickov in dobro napravljenih rakov ne brani se - nikdar dolenjsko srce. In oh, kako se bliskajo oči in cedijo sline, če obira sosed tolsto šunko, s strastno naglico vpraša se krčmarica, če se dobi še kie-ra, če je prav malo večja. Najhuje sladkosnede so krčmarice Letos mineva 15. leto, odkar so propadajoči grad Otočec spremenili v hotel. Tega leta so namreč mladinske delovne brigade zgradile avtomobilsko cesto, po kateri so se začele valiti trume turistov. V gradu je bil tudi štab brigade; v spomin na tiste čase stoji pred grajskim hotelom spomenik — kip brigadiija. Pravzaprav je danes spet tako kot pred stoletji: takrat dolenjski tlačani niso mogli (in tudi smeli ne!) v grad, kjer je gospodoval otoški graščak, danes pa smejo, a ne morejo: cene so dostopne zvečine le tujim turistom z debelo denarnico, v kateri so marke, franki ali morebiti celo lire .. . „Le pol ure od Starega gradu se ogleduje z vso svojo lepoto stari Otočec (Woerdl) v mirno mimo tekoči Krki. Na nizkem, tako nizkem otoku sredi reke stoječ, da preplavi v hudih povodnjih Krka njegov vrt, spominja Otočec z ostanki svojih utrditev na nekdanjo svojo moč. Že leta 1265. je gospodoval v njem Ulrik de Werde. Pozneje so dobili to grajščino tirolski plemenitniki Villanders, kojih zadnji je umrl 1. 1547. Za temi so se gospodarji otoški hitro menjavali: Lenkovič, Dovolič, Solnce, Breckerfeld; konec minulega stoletja so ga imeli baroni Schvveigerji pl. Lerchenfeldski,“ piše 1891. leta o Otočcu Ivan Vrhovec, profesor in zgodovinar. Po gospodih Werd oziroma Waerth, ki so bili prvi lastniki gradu, s^je v ljudski govorici izoblikovalo za ime gradu Otočec ime ;,Virglc“ ali ,,Irglc“. Slovensko ime je grad kajpak dobil po tem, ker je sredi Krke na največjem otoku. Sicer pa ni vedno stal na otoku, o čemer bo pozneje še beseda. Valvasor poroča o Otočcu- naslednje: „Grad in gospostvo Woerdel, kranjsko Otočec, leži na Dolenjskem, od Ljubljane osem, od Novega mesta pa eno miljo. Kranjsko ime Otočec je grad dobil po vodah, ki se tod stekajo ter se pod gradom združujejo, nemško pa, ker je bil dedovina gospodov Werd, njegovih prvih lastnikov. Grad stoji sredi Otoka, ki ga je napravila reka Krka; na njem je tudi lep vrt. Grad je precej dobro urejen, da lahko kljubuje nenadnemu napadu, od obeh bregov Krke vodi na otok lesen most, vendar je pred nekaj leti na eni strani most razpadel, tako da je s tiste strani mogoče priti na otok le z ladjami. Most pa, ki vodi z druge strani, je še v dobrem stanju. Potemtakem stoji grad Otočec na lepem in čednem kraju, posebno še, ker ga obliva voda. Poleg tega je okolica zelo rodovitna. V bližini stojijo tudi lepi vinski griči. Grad Otočec je bil, kakor smo to že omenili, dedovina gospodov Otoških, ki so se pisa- li deloma Werd, deloma pl. Waerth in po latinsko de Werde.“ V bližini vasi so odkrili že prazgodovinske gomile z žganimi grobovi, zato ni čudno, daje bil grad na otoku primerno mesto za življenje tudi pozneje. Prve ohranjene listine omenjajo grad Otočec 1252. leta. Takrat je grad pripadal Višnjegorcem, ki so imeli v njem svoje ministeriale, gospode Otoške. Otok, na katerem stoji grad, je bil nekoč poraščen z vrbami in ima 156 metrov nadmorske višine. Bil je utrjen s štirimi stolpi in so ga zgradili na bregu Krke. Kako se je preselil na otok? O tem sodi Ivo Pirkovič: „Slikoviti srednjeveški grad na Krki ni bil vedno, ,oto-čec‘. Stal je nekoč v davnini na desnem bregu reke, pozneje pa so ga zavarovali še od južne strani z umetno izkopano strugo, da leži danes na otoku sredi Krke. To se je zgodilo najbrž v hudih srednjeveških vojnah z Ogri in Hrvati, če ne morda v 13. stoletju iz strahu pred grozečimi Mongoli, zoper katere naj bi, po nekem pripovedovanju, zgradili tudi Gracarjev turn in Stari grad pod Trško goro.“ Kdo so bili lastniki gradu Otočec? leta 1265 gospod Ulrik de Werde, leta 1289 gospod Engelbert pl. Waerth, leta 1322 Walcunus de Werde, leta 1372 gospod Heinze-lin p. Werd, 1386 pa gospod Winter pl. Werd. V 15. stoletju so gospodje Otoški dokončno izginili. Med lastnike so šteli tudi Andechsi, Babenberžani, in ko so ti izumrli, je grad prišel v last kralja Otokarja. Ta ga je daroval frei-sinškim škofom. Leta 1454 omenjajo papirji kot lastnika tega gradu Nikolaja Langen-heimerja, v začetku 16. stoletja pa je bil njegov lastnik Sigmund Villanders s Tirolskega. Po njem je graščino podedoval sin Viljem pl. Villanders, ki je na veliki petek 1547 (kot je znano, prav na ta dan mlinarji na Krki niso nikoli hoteli mleti žita!), potem ko je nekaj dni prej padel s konja, za posledicami poškodb umrl. Tako je izginilo ime njihove rodbine, oba Villandersa - oče in sin - sta pokopana pri frančiškanih v Novem mestu. V Valvasorjevih časih sta bila njuna nagrobnika še odlično ohranjena. Po letu 1547 je grad Otočec prišel v last baronov Lenkovičev. Zadnji iz te rodbine, najbolj znan in zaslužen, Jurjj Len- kovič, deželni glavar Kranjske in večkratni zmagovalec nad Turki (1594 in 1595), je združil trebelsko in štatenberško gospoščino z otoško in ustanovil deželno sodišče. Kot poslednji svojega rodu je umrl prvo leto 17. stoletja. Za Lenkoviči je grad pripadal Davoličem, od katerih so ga kupili gospodje Sonce, od 1741 je bil v lasti rodbine Schweiger-Lerchen-feld, od 1856 Margheri di Commandona, zad nji lastnik pa je bil njihov posvojenec Villa-vicenzio. V času, ko je Valvasor pisal svoj' Slavo vojovodine Kranjske, je bil lastnik gradu Wolf Jakob Sonce. V času turških vpadov je bil grad močm utrjen z obzidjem in stolpi ter dviž mostom, o čemer je mogoče izvedeti tudi v Tavčarjevem romanu Otok in Struga. Sploh je otoški grad Tavčarja močno zanimal, saj je napisal tudi roman v ki nosi naslov po enem izmed lastnikov gradu — Janez Sonce. V gradu je bila še v času zadnjega lastnika dobro ohranjena zelo stara kapela device Marije z marmornatim oltarjem in tlakom. Znano je tudi, kako je slovenski slikar Mencinger narisal oltarno sliko za kapelo. Model za mater božjo je bila namreč kar baronica Švajgeijeva! V drugi svetovni vojni so maja 1942 grad zasedli Italijani in ga konec istega leta zaradi partizanske grožnje zapustili. Partizani so grad zažgali, poleti 1943 pa so ga z italijansko podporo za krajši čas zasedli belogardisti in plavi. O gomilah v okolici gradu sva že rekla nekaj besed, omeniti pa velja tudi, da so na župnijskih njivah našli rimske grobove. Zanimivo je vrh tega, da so v bližini gradu od 1905 do 1922 kopali premog. O Margherijih, zadnjih lastnikih otoškega gradu, se je precej zgodb ohranilo do današnjih dni. Ivo Pirkovič je v svojem zapisu „Gra; dovi umirajo“ napisal, da se je zadnji otoški graščak, grof Margheri iz rodu San Giorgio e Commandona, vdajal trem strastem: kvarto-pirstvu, lovu in nebrzdanemu zalezovanju žensk. Nič čudnega, če so za rdečelasimi otroki po fari šepetali: „Glejte, ta je tudi Marghe-rijev!“ Sami grofje so se izdajali za Špance in se hvalili, da so že leta 1630 dobili naslov savojskih grofov, nakar so se pofrancozili. Vse' skozi so govorili francosko, nikoli italijansko ali nemško. Njihova nadutost je bila taka, da so na svoji mizi trpeli samo staro srebrnino in dragoceni meissenski porcelan, govorili in tudi verjeli so, da se človek začne šele z baronom. Stari grof Albin je zaradi koristnih zvez vsako leto povabil na Otočec visoke uradnike iz Novega mesta. Ko so pijani gostje grad zapustili, so Margheriji umazane kozarce z miz razbili, češ da se plemičem ne spodobi, da bi pili iz kozarcev, iz katerih so se nacejali plebejci, pa naj so bili profesorji ali predsedniki sodišča .. . Napuh vedno hodi pred.padcem: kljub temu da so imeli o sebi tako visoko mnenje, jih je doletela neverjetna usoda. Grofična Florentina je z grajskim hlapcem in kočijažem Ivanom Jordanom zanosila in se odločila, da se bo poročila s postavnim in pametnim fantom iz Ruhne vasi, čeprav je bila s 44 leti kar 18 let starejša od njega. Družina je hotela oprati sramoto tako, da so kočijažu ponudili denar za v Ameriko, on pa jim je odvrnil: „Ameriko imam kar tu!“ Poročila sta se 1903. Brat Rudolf ji je za 10.000 goldinarjev dote sezidal hišo pod draškovskim gradom. Sramote te družine s tem ni bilo konec: obe sestri na Otočcu sta bili brez potomcev. Ko je Katka v začetku prve svetovne vojne umrla, je graščakinja Rodriga poklicala k sebi daljnega sorodnika Karla Villavicenzia iz Gradca in ga naredila za ljubimca, čeprav j® bil z 18 leti tri desetletja mlajši od nje. Da bi se izognila opravljanju, ga je posvojila in p° njeni smrti 1926 se je fant poročil 1930. leta s 15 let mlajšo lepotico Lili NVeinlechnerjevo, nečakinjo poganške Langerice Pipsi. Z njeno doto so še zadnjič obnovili grad. Lepa Lili se ni brigala za gospodarstvo, mislila je le na lepotičehje in družbo oboževalcev. Graščak je bil vedno v dolgovih, ona p? nikoli brez denarja. Njuna sinova sta že doži' vela pravično usodo: grad so Margherijem vzeli. Njihovi potomci lahko danes prihajajo v grad — obujat spomine .. .* Z dvema zmagama ob koncu, med katerima je bila zlasti tista nad Nemci več kot presenetljiva, je jugoslovanska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu B skupine v Ljubljani potrdila optimistične napovedi in osvojila drugo mesto. Če ne bi v začetku turnirja igrala slabo, bi bili s 70 odstotki osvojenih točk, z enim samim porazom in z drugim mestom -skupno torej osmim mestom na svetu — lahko več kot zadovoljni, saj je letošnja uvrstitev Jugoslavije največji dosedanji uspeh v zgodovini našega hokeja. Letošnjo uvrstitev je Še potrdila izbira vratarja Kneza in napadalcev bratov Hitijev . v* najboljšo šesterko prvenstva. Gorazd Hiti pa je hkrati tudi najboljši strelec prvenstva. Nasploh je na omenjeni trojici, pa na Petaču, Smoleju ter Jugu ležal glavni del bremena; vsi drugi so igrali slabše kot srno jih vajeni gledati. Nekateri menijo, da je to posledica preutrujenosti pri Jeseničanih, ki so si tik pred prvenstvom zagotovili naslov prvakov in osvojili pokal, drugi menijo, da reprezentanca ni bila najbolj srečno izbrana in pri tem omenjajo zlasti Felca, ki ga ni bilo med najboljšimi, tretji pa sodijo, da našim primanjkuje težkih tekem, saj v prvenstvu igrajo zares le tedaj, ko se pomerita med seboj Olimpija in Jesenice. Bržkone bo držalo od vsakega nekaj . . .. Ob tem uspehu pa ne kaže pozabiti na dvoje pomembnih zadev, od katerih je nedvomno odvisna nadaljnja usoda našega hokeja. Prvič: jugoslovanska ekipa ne le, da ni bila med najmlajšimi, pač pa je s svojo visoko povprečno starostjo že skoraj na skrajni meji. Pomladitev, in to temeljita, je torej nujna. Kako to storiti, da bo najmanj boleče za rezultate naše izbrane ekipe, je kajpak večji problem.-Drugič: odnosi v našem hokeju že dolgo niso več normalni. Vsako leto vsaj enkrat „poči“. Letos so ,,bombo“ vrgli Jeseničani, ki so enostavno oddrsali z ledu na eni izmed tekem z Olimpijo. Ker igra v teh dveh ekipah velika večina reprezentantov, je jasno, da taka- napetost ne more dobro vplivati na medsebojne odnose igralcev. Tudi ta oreh bo treba streti pred novim prvenstvom. Morebiti bo to tem laže po lepem reprezentančnem uspehu v Ljubljani. Jugoslovanska reprezentanca je zadnja leta toliko napredovala, da zdaj niha med najboljšimi v skupini B in najslabšimi v skupini A. Rudi Hiti, za mnoge naš najboljši hokejist, meni, da zdaj še nismo pripravljeni za spopade s hokejskimi velesilami, ker bi prehudo izgubili. To je verjetno res, toda s skupnimi močmi bi lahko naredili tisti odločilni korak. Da bo to težko, je zanesljivo. Pri nas je neprimerno manj klubov, manj hokejistov jn manj strokovnjakov kot v hokejsko razvitih državah. Toda mar ni podobno tudi v košarki, rokometu in še kje?