Lelo XVIII.
V.b.b.
Klagenfurl (Celovec), dne 13. ju'
OioP
, tEeT Jota»»' St. 28.
KOROŠKI SLrvcrieC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC**.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. Posamezna štev. 10 Rpf
Stane četrtletno: RM 1 ■— ; celoletno: RM 4'— Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25‘— ; celoletno: Din. 100'—
Narod brez mladine le obsojen na smrt!
Ste videli rastlinico z ranjenim korenjem? Zaman se ozira za soncem in zaman išče življenjskih sokov, iztrgana je iz zemlje in zato vene, usiha in usahne. Koreninje naroda je mladina in se liki koreninice razrašča v deblo, cvetje in sadje. Narod, kateri bi si dal odvzeti mladino, je obsojen na smrt. Suho rastlinje je komaj dobro za gnoj.
Smo, ker smo se borili, pravijo odlični narodni socialisti v naši drža-v i. In mi Slovenci na Koroškem bomo, dokler se bomo borili za naše narodno pravo in sosebno za pravico naše slovenske mladine.
Domala stoletna je naša šolska borba. Križev pot jo imenuje knjiga Slovenske prosvetne zveze. Leta 1874 vloži tedanja osrednja slovenska organizacija koroških Slovencev „T r d n j a v a“ na prosvetno ministrstvo na Dunaju prošnjo za u-vedbo slovenščine kot učnega jezika v ljudskih šolah svojega ozemlja. „Trdnjava“ ponovi svojo prošnjo na dež. šolski svet. Štiri leta pozneje vložijo vsi slovenski veroučitelji na dež. šolski svet prošnjo, naj se otroci vsaj toliko poučujejo slovensko, da morejo slediti verouku. Sledijo peticije za uvaževanje slovenskega materinega jezika iz šolskih občin Št. Lenart pri Sedmih studencih, Glini e, Rože k, Kazaze, Šmihel, Podgorje v Rožu, Bilčovs, Vogrče, Blato, Št. Jakob v Rožu, Ledenice, Š m a r j e t a v Rožu, Globasnice i. dr. V letu 1884 vloži slovenski poslanec H r e n v dunajskem državnem zboru prošnjo 22 občinskih zastopstev, 34 šolskih svetov in 1700 posestnikov Koroške za uvedbo slovenščine kot učnega jezika v prvih 4 letih vseh ljudskih šol koroških Slovencev. Leta 1891 predložijo slovenski poslanci šolsko spomenico koroških Slovencev ministrskemu predsedniku Gautschu. — Tako je vsa druga polovica minulega stoletja izpolnjena z bojem za pravico naše materine govorice v ljudskem šolstvu. Zanjo se izjavljajo občine in krajevni šolski sveti, organizacije in združenja, kmetje in poslanci. In uspeh? Celovško učiteljišče je dobilo izprašanega profesorja za slovenščino.
Leta 1909 povzdigne v dunajski poslanski zbornici svoj glas naš France Grafenauer in izvaja med drugim: „Gospoda! Ljudska šola je podlaga gospodarskega družabnega in narodnega napredka. Opetovano sem že na tem mestu bičal krivični šolski sistem na Koroškem. Vlada pa se ne zmeni za slovenske pritožbe. Letno poročilo deželnega šolskega sveta za 1904 in 1905 navaja skupno 373 ljudskih šol v deželi koroški, od teh so samo tri slovenske, 84 pa je nemško-slovenskih. Toda kako izgledajo te sloveče nemško-slovenske šole na Koroškem? Te šole nimajo nobene slovenske' čitanke in slovenskega berila, pouk v njih je po začetnih dveh mesecih izključno nemški, učiteljstvo izvzemši 25 učiteljev ni zmožno slovenskega jezika.** Grafenauerjev krik sredi poslancev cesarske monarhije ostane klic vpijočega v puščavi. Naveličan brezuspešnega boja seže tedanji šentjakobski župnik R a ž u n po samopomoči in zgradi s prispevki vsega slovenskega ljudstva svojo slovensko narodno šolo. Kapljica na razbeljeno železje! In za njo še druga kapljica — šentrupert-ska narodna šola. Deželni šolski svet pa leta 1912 na prošnjo občinskega odbora v Št. Janžu v Rožu za slovenski učni jezik v njegovi šoli koroške Slovence pouči, da nima deželna šolska oblast nobenega povoda za menjavanje učnega načina v koroških ljudskih šolah.
V republiki in sledeči stanovski Avstriji se šolski boj koroških Slovencev nadaljuje z nezmanjšano silo. Leta 1927 ponudi tedanja deželna vlada Slovencem neko kulturno avtonomijo, po kateri naj bi slovensko ljudstvo zgradilo svoje šolstvo z lastnimi sredstvi. Ljudstvo naj bi po tej zasnovi postavilo iz lastne gospodarske moči 60 novih šolskih poslopij in samo vzdrževalo svoje učiteljstvo, medtem ko bi državne šole in državno učiteljstvo obstajalo naprej. Za tem tragikomičnim prizorom življenja koroških Slovencev v republiki Avstriji sledi slovenska šolska borba v stanovski Avstriji. Pojavijo se obljube in načrti, a življenje v šolah
! ostane neizpremenjeno. Šola koroških Slo-I vencev ostane taka, kakoršno je odklanjalo ljudstvo pred 80 leti in kakor jo je pred 30 let iv dunajski zbornici ožigosal France Grafenauer in kakoršno so po prevratu odločno zavračali slovenski poslanci. Nekam ironično zveni, če navaja učiteljsko glasilo „Padago-gische Warte“ v oktobru leta 1937 za 67 dvojezičnih koroških šol 10.253 šolskih otrok, ki so liki njihovi dedi in očetje — da citiramo Grafenauerja — zbog kričeče šolske krivice „sprachlos" v dvojnem pomenu besede.
Naše šolstvo v Veliki Nemčiji! Zavestno in preudarjeno prinašamo našo stoletno na-
rodno težnjo za pravičnim šolstvom tudi novi državi. Hočemo v državi, ki je zgrajena na veličini narodne misli, šolstvo, ki bo spoštovalo našo slovensko narodnost z upoštevanjem slovenske materine govorice. Ni je na svetu sile, ki bi J smela kateremukoli narodu jemati ; njegovo dostojanstvo, katero je v | največji meri dostojanstvo njegove materin egovorice in njegove narodne kulture! Kajti duševna bednost raznarodo-vane mladine, oropane materine govorice, postane nujno beda vsega naroda. Sramota naroda, oropanega najsvetejših in najčistejših čustev, pa bi morala postati sramota vse države.	ro.
Važna jezikovna odredba v Jugoslaviji.
Jugoslovanski notranji minister dr. Korošec : je odredil, da se morajo javni uradniki, ki služijo na ozemlju katerekoli narodne manjšine, tekom , treh let priučiti jezika narodne manjšine. Minister utemeljuje odredbo s tem, da je uradnik v | stalnem stiku z ljudstvom in more j svojo službo vršiti vestno le v s 1 u-! čaju, če posluša in razume želje in pritožbe ljudstva. Uradniki manjšinskega ozemlja bodo zato uživali gotove prednosti pred ostalimi. Po preteku treh let bodo uradniki brez znanja manjšinskega jezika prestavljeni in zapostavljeni. Za uradništvo donavskega banata je na-primer predpisno znanje uemškega, ogrskega in rumunskega jezika.
Omenjena odredba je vzbudila posebno v manjšinskih krogih veliko pozornost in potrjuje dejstvo, da jugoslovanska vlada vzorno ravna z narodnimi manjšinami in ji je mirno sožitje večinskega naroda z njimi zelo pri srcu. „Berliner T a g b 1 a 11“ je pod naslovom „N e m š k o se u č i j o“ pripomnil, da bo imela nova odredba u-godne posledice na gospodarskem in kulturnem področju, in se nadeja, da bo posebno upoštevana nemška govorica, katere še poslužuje 100 milijonov ljudi in ki je vez med narodi srednje in jugo-i vzhodne Evrope. Navedeni list še postavi nasproti nerazumevanja čehoslovaške vlade za jezikovna vprašanja narodnih manjšin.
Ne dvomimo,- da bo jezikovni odlok jugoslovanske vlade, ki podčrtava težnjo Jugoslavije za mirnim sožitjem tudi z državami-sosedami, napotil tudi druge države, da enake svoje težnje podrejo s sličnimi odredbami.
Jasna smer jugoslovanske vlade. Na zborovanju vladne stranke v Skoplju je povzel besedo tudi min. predsednik Stojadinovič, ter nakazal sledeče naloge: Notranji položaj kraljevine tirja ojačenje vladne stranke, katere cilj je, da preda kralju ob njegovi' polnoletnosti urejeno, solidno državo. Stranka bo do časa polnoletnosti odklanjala vsak j predlog ustavne reforme. Vlada je žela uspehe tudi med hrvaškim ljudstvom in ni daleč čas, ko | bo omogočeno sodelovanje s Hrvati. Predsednik je končno napovedal skupščinske volitve za pozno vigred prihodnjega leta.
Bolgarija za slogo in mir na Balkanu. Min. predsednik Kjoseivanov je imel v sobranju velik govor, v katerem je poudaril, da želi njegova vlada zavarovati trajen mir na zunaj. Sporazumela se je z vsemi sosedami, z Jugoslavijo pa jo veže pogodba o večnem prijateljstvu. Predsednik je poudaril, da je bolgarska politika neodvisna in narekovana zgolj po narodnih in državnih interesih. Svoj govor je zaključil s pozivom na ljudstvo, naj je složno in edino.
Okoli narodnostnega statuta v Čehoslovaški.
Glasom ..Narodnih Listov** želi min. predsednik dr. Hodža, naj bi bil narodnostni statut, okoli katerega se trenutno pospešeno vodijo pogajanja z zastopniki narodnih manjšin, sprejet od parlamenta vsaj do 15. avgusta. Češki listi poudarjajo, da
j nikakor ne sme biti govor o ustavni spremembi.
Nemški listi spet izražajo bojazen, da manjšinski | statut ne bo prinesel ničesar bistveno novega. — j V dneh sokolskih svečanosti v Pragi so priredili Nemci v mestu Komotau vsenemški dan, kjer se je zbralo do 60.000 pripadnikov nemške manjšine, ki so vodjo Henleina navdušeno pozdravljali. Na drugem zborovanju je Henlein naglasil, da velja za Nemce parola: Brezpogojno do zmage!
Samozavestna izjava Italije. Mi imamo odslej dovolj kruha! Mussoliniju je mnogo na tem, da pribori Italiji z izsuševanjem obsežnih močvirij nove kose rodovitne zemlje. Pred tednom so spravljali v iitorijski provinciji prvi pridelek. V mestu Aprilia se je zbralo več tisoč naseljencev in fašistični oddelki. K mlatilnemu stroju je stopil duče sam in z zanosom poudaril, da ima Italija sedaj dovolj kruha in so se s tem razblinile protifašistične ukane. Nato je pričel strojno delo. Slične svečanosti so se vršile še v ostalih delih Lito-rije. Skupno je Mussolini cele štiri ure vztrajal pri težkem mlatilnem delu.
Narod, katerega je izoblikovala pesem. Estonci so nenavadno zavedno ljudstvo. Pred 80 leti je njihov vodja Jannsen priredil prvi vsenarodni pevski kongres, ki se je nato ponavljal leto za letom. Med dotlej nezavednim estonskim ljudstvom se je začel dogajati čudež, ki ima svoje najgloblje sile v čudovitem utripu človeškega srca, kateremu pravimo pesem. S petjem je rastla samozavest, s samozavestjo samopomoč, s samopomočjo zamisel kulturne in končno politične svobode. Tudi letos se pripravljajo na svoj veliki pevski praznik. Glavno mesto Reval bo sprejelo 20.000 pevcev in enako število poslušalcev. In to vse se dogaja v narodu, ki šteje komaj 1,200.000 ljudi. Estonske pevce bodo obiskali tudi Poljaki, Ogri, Letonci in Litavci, da prisluhnejo čudoviti sili estonske narodne in umetne pesmi.
Končno vendar sporazum okoli Španije. Londonski odbor za nevmešavanje v španski spor ni zastonj zasedal. Po dolgotrajnih razgovorih si je osvojil angleški predlog o umiku tujili prostovoljcev iz Španije, o organizaciji novega nadzorstva španskih meja in priznanju vojaških pravic obema španskima taboroma. Takoj nato je bil načrt predan obema španskima taboroma ter odboru nakazana svota, da pripravi potrebno za umik prostovoljcev iz Španije. Sedaj se vršijo razgovori z obema vladama v Španiji, nakar je pričakovati pomirjenje in morda v doglednem času tudi mir v izkrvaveli Španiji.
Anglija in balkanske države. V zadnjem času posveča Anglija evropskemu jugovzhodu veliko pozornost. Vlada je ustanovila posebno komisijo, da prouči možnosti gospodarske in denarne pomoči balkanskim državam. Hkrati so diplomatični zastopniki stopili v stik s posameznimi državami ter naglasili, da namerava Anglija povečati nakup proizvodov in pridelkov z Balkana in dovoliti državam večje denarne kredite. Angleško akcijo zasledujejo ostale velesile z velikim interesom.
To in ono. S 1. oktobrom stopi v veljavo zakon, po katerem so v deželi Avstriji odstranjeni tako-zvani fidejkomisi, to so veleposestva, ki so ostajala neizpremenjena in neobremenjena v lasti ene družine skozi stoletja. — Čete generala Franca se nahajajo samo še par desetin kilometrov od Va-lencije. Barcelonska dosedanja vlada je odstopila
in je novo sestavil Prieto, ki hoče pričeti poga- | janja z generalom Francom. — Pričakuje se, da , bo praška poslanska zbornica, sklicana za 21. julij, I posvetovala o manjšinskem statutu. — Polo- 1 žaj v Palestini se poostruje z vsakim dnem in je I nevarnost, da izbruhne splošna vstaja. — V naši državi so praznovali stoletnico grofa Zeppelina, i graditelja vodljivih zračnih ladij. — Veliki narod-no-socialistični dnevi v Niirnbergu se vršijo od 5. j do 12. septembra. Pričakujejo se važne politične izjave. — Japonsko rušijo strahovite poplave, ki uničujejo pokrajine in selišča ter so zahtevale že 1000 človeških žrtev. — V enem letu vojne z Japonsko je izgubila Kitajska 1,300.000 vojakov. — Jadransko obalo poseti v jeseni angleška mornarica. V Dalmaciji bo tedaj bival tudi vojvoda Windsorski. — 20. avgusta obišče Berlin ogrski upravitelj Horthy. - - Na Kosovem polju v južni Srbiji so se vršile velike narodne slavnosti, katerih se je udeleževalo do 20 tisoč ljudi. — Madžarska politika Imredy in Kanya posetita v kratkem Rim.
Nova postava o zakonu (ženitvi).
V deželi Avstriji stopi s 1. avgustom v veljavo nemška postava o zakonu. Predvsem predvideva, da je civilna poroka (pred državnim uradnikom) obveznazavse državljane. Država sme zabraniti poroko, če eden poročencev ni zdrav ali je židovske krvi. Nova postava nadalje predvideva razveljavljenje zakona za razne slučaje (n. pr. če je bil zakon zgolj formalnega značaja, če je bil sklenjen med sorodniki ožjega reda i. dr.). Nova postava navaja, da so za državo cerkveni zadržki, navedeni v dosedanjem zakonu, odstranjeni. Odpravljene so tudi ločitve zakonov, v kolikor gre za ločitve od mize in postelje. Nova postava navaja tudi slučaje, na podlagi katerih se zamore novi zakon ločiti, n. pr. duševne bolezni, nalezljive bolezni, predčasna nerodovitnost itd. — Uradno pojasnilo med drugim pravi, da bodo z novo postavo odstranjene vse one nemogočnosti, ki so se v Avstriji pojavile vsled cerkvenega nauka o nedeljivosti zakona.
Pismo iz Ljubljane,
dne 30. junija.
Škoda, na das Korošcev ni bilo več na velikem mladinskem taboru. Kar je bilo v beli Ljubljani videti v zadnjem junijskem tednu, posebno pa na praznik apostolov-prvakov, se ne da zlahka popisati. Srce mi je bilo močneje in oko žarelo ob pogledu na nepregledne vrste slovenskega in slovenstvu naklonjenega sveta. Še Vam bi rad posredoval drobec svojega navdušenja.
Ljubljana je bila v teh dneh pravo mravljišče, prevladoval je v silnem vrenju mladi slovenski svet, ki je belo prestolico kulturne Slovenije kar pomladil. Kjer je mladina, tam je cvetje in tam so rože in nageljni. Toliko rdečih nageljnov, tega prelepega slovenskega simbola, svoj živ dan še nisem videl. Ulice so dehtele po žlahtnem vonju, ceste so bile ponekod naravnost posejane s pisanim cvetjem. Višek taborovanja je bil 29. junij, ko je v sprevodu pb navzočnosti kneza namestnika Pavla, kneginje Olge, min. predsednika Stojadinoviča,
Podlistek
Jack London:	P. Holeček:
Klic divjine.
(12. nadaljevanje.)
Njegov novi gospodar je bil spet temen mulat. Pod njegovim vodstvom je moral z desetorico psov vnovič nastopiti težavno pot v Doasn. Ali zdaj ga niso pridelili brzim sanem, temveč prišel je k navadni pošti, ki je nosila novice iz vsega sveta ljudem, iščočim visoko gori na severu za-željeno zlato.
Buk sicer tega novega življenja ni ljubil, vendar je storil svojo dolžnost in skrbno pazil, da je drugi niso zanemarjali. Delo je bilo enolično, dan podoben dnevu ko jajce jajcu in dolgočasil se je, dasi je bilo zdaj mnogo več psov, sani in ljudi kakor pri prvi vožnji. Vsako jutro so možje na vse zgodaj zakurili in skuhali zajtrk; nato so zložili šotore, zapregli pse, pognali in potovali, dokler se ni začelo mračiti.
Tedaj so se spet utaborili. Nekateri so zabijali količke, drugi sekali drva za kurjavo ali pa smrekove veje za ležišča in nosili kuharjem vode ali ledu. Nato so dobili psi večerjo. To je bil zanje vsak dan najvažnejši dogodek, ki je prinesel vsaj nekaj izpremembe v njih enolično življenje. Ko so požrli vsak svoj kos ribe, so se šli še malo pote-
voditelja Slovencev dr. Korošca in še drugih mi- i nistrov in odličnih gostov nastopilo 15.000 sloven- j skih fantov in deklet, čeških Orlov in Orlic ter j francoskih gostov. Ta veličastni sprevod je osvojil vsakogar z narodnim srcem in čustvom.
Dostojanstveniki so zavzeli svoje prostore na tribuni na Miklošičevi cesti, ko se že pojavijo jezdeci fantovske konjenice na orjaških konjih, pred njimi trobentači, za njimi pa francoski in češki ja- j hači v elegantnih uniformah. Njim sledijo skupine | inozemskih telovadcev: Poljaki, Čehi, Francozi, Slovaki. Vsaka skupina koraka s svojo zastavo, ponosno stopajo Poljaki,'v razmaknjenih vrstah lahno korakajo Francozi, sledi roj čeških zastav s tisoč in več češkimi telovadci in narodnimi nošami, pisanimi kot živo, žlahtno cvetje. Desettisoči gledalcev pozdravljajo z vzkliki in mahanjem, vmes pa dežuje cvetje z oken, zidov in streh. Za Ljubljano in nas gledalce je novost armada slovenskih fantov Zveze fantovskih odsekov v sivih uniformah, rdečih pasovih in krivci za klobuki. Strumno, vojaško korakajo, množica pa strmi nad krasno sliko, ki se ji nudi. Fantom sledijo slovenska dekleta v svojih tako okusnih in domačih krojih, svetlih, rožnato obrobljenih. Biser sprevoda so množice slovenskih narodnih noš, med njimi tudi Zilanke in Rožanke. Vmes se pomikajo okrašeni vozovi, kažoč slovensko zgodovino: gosposvetski vojvodski prestol, Napoleon in Ilirija, Valentin Vodnik, njim sledijo na vozovih slovenski narodni stanovi in takoj ob njih na številnih okrašenih kolesljih slovenska kmečka ohcet s kmečko godbo, ženinom, nevesto in starešino. Veličasten, veder, ves slovenski je utis, ki ga daje strumno organizirani in umetniško zasnovani veliki sprevod.
Na velikem ljubljanskem stadionu vihrajo zasta- ' ve v pozdrav domačim in tujim udeležencem, j Ubrani zvoki prve godbe naznanjajo, da se bliža j sprevod iz mesta, zvok udarja ob zvok, korak ob korak, po preteku treh ur je ogromni prostor napolnjen. Zadnja velika svečanost se začne s sv. mašo. K mikrofonu stopi prevzv. škof dr. Gregorij Rožman in govori zlate besede o resnični svobodi in pravi med drugim:
„Bratje in sestre! Prava svoboda je svoboda duha. Je to svoboda, po kateri more človek postati vedno popolnejša podoba božja. Kdor zamenja to svobodo, zamenja svobodo za suženjstvo, ki mu prinaša škodo in nesrečo. Držimo se Kristusovih načel, načel resnice, pravice in ljubezni. To je trojna korenina, ki daje človeku pravo svobodo, po kateri smo vsi otroci v očetovi hiši. Bratje in sestre! Borite se za to svobodo, priborite si jo z vztrajnim delom in duhovno disciplino! Na j dražji zaklad je za vas in za prihodnje rodov e.“
Sledi sv. daritev. — Popoldne se zberejo tisoči mladine in ob njih desetisoči gledalcev in občudovalcev k zadnjemu apelu. Ogromni prostor je zaseden do zadnjega kotička, kakor morje valovi stotisočglava množica. V vaji in rajalnem pohodu nastopi 2600 mladcev, za njimi pridejo na vrsto češki telovadci, nakar prikorakajo v stadion v belih krojih Francozi in izvajajo elegantne proste I vaje. Vmes govori minister za telesno vzgojo, po
pat po okolici. Bilo jih je precej čez sto. Seveda so bili med njimi tudi hudi rvači; ali po treh večjih pretepih, v katerih je zmagal Buk, se ga ni nobeden več upal lotiti. Da je le naježil dlako na hrbtu in pokazal zobe, so mu šli kar takoj s poti.
Ali Buku je bilo najbolj všeč, kadar je smel ležati pri ognju. Skrčil je zadnje noge pod telo, stegnil sprednje daleč predse proti ognju in položil glavo nanje: tako je mežikal leno v plamen. Včasih so mu potovale misli daleč nazaj v domači kraj in videl je pred seboj belo hišo v dolini Sv. Klare, bistro vodo v ribniku, debelega Pufija in hrtico Belko.
Pogosto je tudi mislil na moža v rdečem suknjiču, na Kosmantičevo smrt in na svojega nekdanjega sovražnika Špica. Domotožja ni imel; lepi dnevi mladosti so bili predaleč za njim in le redko mu je vstala pred očmi nejasna, v meglo zastrta slika sončnega južnega kraja. Mnogo jasneje pa je videl neke druge slike, slike dogodkov, ki jih ni niti sam doživel. Spomin nanje je bila dediščina, ki jo je prejel po svojih prednikih, ki je dolgo dremala v njem in se zdaj začela prebujati.
Kadar je včasih takole mislil in strmel v ogenj, se mu je zdelo, da leži pri nekem drugem ognju in da čepi poleg njega drug mož, močnejši in večji kakor ljudje, ki jih zdaj vidi okoli sebe. Z glave so mu viseli dolgi lasje, izpod nizkega čela so gledale male oči in kričal je v čudnem jeziku, kakršnega Buk še ni nikoli slišal. Ta mož se je bal teme; neprestano je buljil vanjo in roka mu je
govoru pa so proste članske vaje. Odhod nastopajočih sliči zmagoslavnemu pohodu. Ostaja utis, ki polni srca množice z izrednim navdušenjem in vedrino.	Janko.
Domače novice
Slovenija v številkah.
Slovenija, zavzema 6.4% vsega ozemlja kraljevine Jugoslavije in meri 16.000 kv. km. Po statistiki iz leta 1922 šteje 1,177.821 prebivalcev, kar znaša 8% vsega prebivalstva Jugoslavije. Na kvadratni meter pride povprečno 75 ljudi. Na avtonomna mesta odpade po statistiki iz leta 1935 108.388 ljudi. Na mesta odpade 17.5% prebivalstva. Kmetov je 690.561 ali 60.35%, v industriji in obrti je zaposlenih 223.017 ali 19.49 %, upokojencev in rentnikov je 52.061, javnih uslužbencev in svobodnih poklicev 46.109, prometnega osobja 45.264, v trgovini 31.383, v rudarstvu in topilništvu 27.791, v vojski 6274 oseb, dninarjev 3702, v denarnih zavodih 3651, ostalih 14.485.
Po statistiki iz leta 1922 pripada kmetijstvu in gozdarstvu 1,600.000 ha zemljišča. Od tega je 51.63% obdelane zemlje (njiv, vrtov i. dr.), 42.65% gozdne površine in 5.72 % neobdelane zemlje. Vseh gospodarstev je 190.000, od teh 160.000 na zemljiški posesti. To so pretežno srednji in mali zemljiški obrati. Celih 23.700 gospodarstev meri do 0.5 ha zemlje, 17.800 od 0.5 do 1 ha, 22.400 od 1 do 2 ha, 38.500 od 2 do 5 ha, 33.700 od 5 do 10 ha in 11.400 od 10 do 20 hektarjev. 5000 gospodarstev meri nad 20 ha. Velik del gozda je veleposestniška last, nad 170.000 ha gozda je v rokah drugo-rodcev.
Švevilke povedo: hrbtenica slovenskega naroda so kmetje in sicer mali in srednji kmetje. Izkušnja pa uči, da je uprav ta rod na kmetiški zemlji na j marljivejši in na j odpornejši, ker ga ne more pomehkužiti moderna civilizacija in ne izkoreniti moderno proletarstvo.
Ljudsko štetje v Veliki Nemčiji bo 17. maja 1939. Štelo se bo po narodni in poklicni pripadnosti. Veljavne so za štetje izvršilne odredbe od 21. januarja t. 1. Verjetno je, da bodo za ozemlje bivše Avstrije izdane posebne odredbe.
Slovenec je postal prvak na šahovskem turnirju v nemškem Harcburgu. V kopališču liarzburg v stari Nemčiji se je minuli teden vršil velik šahovski turnir, na katerem so se borili za prvo mesto zmagovalec z nedavnega mednarodnega turnirja na Finskem, Tirolec Eliskases, Rus Bogoljubov in vrsta nemških prvakov. Največ točk je dosegel Slovenec Vasja Pirc iz Maribora, ki že leta sem izredno uspešno zastopa svojo domovino v tako priljubljeni kraljevski igri. Drugo mesto je dobil Rus Bogoljubov, njemu slede nemški mojstri. Vasja Pirc je sedaj za dr. Vidmarjem, profesorjem na ljubljanski univerzi, drugi Slovenec, ki se bori za svetovno prvenstvo v šahovski igri.
Klagenfurt—Celovec. Koncem junija je zapustil mesto generalni konzul tukajšnjega jugoslovanskega konzulata dr. Lujo Koser, da nastopi službo v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Gospod ge-
oklepala palico, ki je imela na vrhnjem koncu pritrjen kamen. Bil je skoro čisto gol, le s pleč mu je visela raztrgana in osmojena živalska koža. Tudi hodil je tako, kakor da živi v večnem strahu in da bi rad zbežal pred stvarmi, ki jih ne more ne slišati ne videti.
Drugič je čepel ta mož pri ognju, tiščal glavo med kolena in spal. Okrog in okrog ognja je Buk zapazil v temi mnogo žarečih ogelčkov, in sicer sta bila vedno po dva skupaj. Prav dobro je vedel, da niso ogelčki, ampak da so žareče oči divjih zveri, ki koprne po krvi in mesu. Slišal je tudi rahel šum v podrasti, ko so se plazile bliže in bliže k ognju. Tako je sanjal ob bregovih daljnega Ju-kona o glasovih in podobah onega drugega sveta.
Tedaj se mu je dlaka na hrbtu naščetinila in renčal in lajal je zamolklo, dokler ga ni poklical mulat: „Hej, predrami se, Buk! Brž na noge!“ Tedaj so izginile vse slike iz onega sveta in bil je spet v resničnem svetu; vstal je, zehal in se iztegoval, kakor da bi bil trdno spal.
To potovanje je bilo jako dolgo in vlekli so težke tovore. Ko so nazadnje prišli izmučeni in i shujšani v Doasn, bi jim bilo treba vsaj teden dni odmora, da bi se odpočili in si nabrali novih sil; ali že čez dva dni so morali odriniti z novo pošto i nazaj na morsko obalo. Psi so bili še vedno utrujeni, prav tako možje; vrh tega je snežilo noč in dan. Sneg je bil mehek in smuke sani so se tako globoko vdirale, da so psi vlekli še težje kakor poprej.
(Dalje sledi.)
neralni konzul, ki je rodom Slovenec iz Štajerske, si je tekom treh let poslovanja v glavnem mestu Koroške pridobil zaradi svojega finega nastopa in vsled svoje vsestranske ustrežljivosti splošne simpatije meščanov. S posebnim veseljem je s svojo milostljivo gospo soprogo posečal slovenske kulturne prireditve. — Mesto generalnega konzula kraljevine Jugoslavije v našem mestu je nastopil g. dr. Nikodije Jovanovič, doslej uslužben v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Novi predstavnik države-sosede je rodom iz Niša in ima za seboj odlično diplomatko karijero.
Dan, ki ga je naredil Gospod! (Ludmannsdorf Bilčovs.) Prišel je dolgo zaželjeni dan, ko se je
3.	t. m. po 641etih zbrala naša farna družina s številnimi bližnjimi in daljnimi sosedi k svečanemu trenutku, ko stopi pred oltar in daruje svojo prvo daritev naš rojak č. g. Zablatnik Pavle. Nebo je naklonilo sončen dan, da so se množice mogle zbrati na Šenhlebovem vrtu pred župniščem. Pričakovale so novomašnika in ga sprejele z deklamacijami in nagovori v svojo sredo. Društveni moški zbor je ubrano zapel pozdravno „Oj hišica očetova11. Ni bilo menda očesa, ki se ne bi bilo orosilo v teh trenutkih. Nato se je sprevod razvrstil v cerkev in k oltarju na prostem. Streli z možnarjev so daleč naokoli naznanjali izredno slavje. Slavnostni govornik č. g. Koschier so v krasnem, v srce segajočem govoru orisali veliki pomen nove maše, orisali pomen duhovskega stanu ter pozvali vernike k spoštovanju duhovnikov. Sledila je prva daritev novomašnikova. Med njo se je vrstilo petje latinske maše po moškem zboru, vmes pa ljudsko petje. Molitev in pesem sta nas povezala v veliko družino, ki je z dušo in srcem prisostvovala svetim obredom. Naj nas ta sveta misel vse druži še naprej! Novomašniku želimo mnogo božjega blagoslova v vzvišenem poklicu. Naj ga duh božji vodi na njegovih poteh in ga navdaja z močjo, da bo dolgo vrsto let mogel delovati v čast božjo in blagor ljudstva, iz katerega je izšel!
Unterloibl—Podljubelj. 3. julij je bil za našo faro dan notranje obnove. Obiskali so nas mil. kanonik msgr. Podgorc in nam v 4 govorih predočili življenje našega Gospoda. Kazali so tudi sliko Kristusovo, posneto po mrtvaškem prtu, ki ga hranijo v Turinu in v katerega je bilo zavito Kristusovo truplo. V več primerih so pokazali silo Njegove izredne osebnosti na odličnih poganih. Njegov nauk pa razvijali iz pridige na gori. Vsa fara je vneto sledila poučnim pridigam priljubljenega gospoda kanonika.
Zeli—Sele. (Medved in drugo.) ..Koroški Slovenec" je v svoji predzadnji številki poročal, da v Selah zopet medved straši. Sporočiti moramo našim bralcem, da v Selah tega medveda še nismo videli letos, pač pa so ga menda opazili Obirčani, če se niso zmotili, ker so ga opazili o luninem svitu. Bile so sicer ovce raztrgane okrog po Selških pašnikih, a tega ni napravil medved, ampak domači psi, ki so se spravili na uboge živali. Menda imajo tudi orožniki nalog, da po tem znamenitem medvedu poizvedujejo in upanje imamo, da se jim bo posrečilo natančno poizvedeti, kakšen je ta medved. — Žegnanje pa je bilo letos pri nas bolj klaverno kakor lansko leto, a pijače, posebno piva pa nismo nič manj popili kakor lansko leto. Dotok tujcev je bil zelo slab, pač pa smo se domačini tembolj postavili. Temu za podlago služi splošna zaposlenost našega ljudstva in dobre plače ter po-množitev uradništva. — V kolikor nam je znano, je turistovski dom v Košuti zasegla država in ga bo spremenila v mladinsko zavetišče Jugendher-berge. Na tej podlagi bo najbrže prenehala obstojati v tem poslopju tudi gostilna, ker se ne bo izplačalo vzdrževati gostilniško obrt. — Pred nedavnim časom je telebnil težko natovorjen tovorni avto pri Bertlnovi kovačnici na Zvrhnjih Bajtišah raz cesto v potok. Podrl je z padcem do 20 metrov dolžine vodno napeljavo in se prekucnil z vso svojo težo približno 10 metrov globoko v potok. Sreča v nesreči pa je hotela, da je dobil šofer le neznatne poškodbe. — Po domače Simejevo posestvo na Srednjem Kotu je kupilo tuk. požarno društvo, katero je ob priliki prisilne licitacije licitiral gostilničar Kerše v Borovljah. S tem je družini zasigurano stanovanje v hiši, ker bi sicer bila cela družina obsojena na milost in nemilost občinskega vzdrževanja in bi si morala iskati stanovanja po brezsrčnem svetu. K temu koraku je največ pripomogel nek tukajšnji carinik, ki je vse svoje sile zastavil zato, da se ljudstvo vzgaja v pravem smislu narodno socialistične stranke, to se pravi, da morajo vsi ljudje uživati svobodo in da se mora proti njim postopati pravično in usmiljeno, ne pa odurno in brezsrčno. Marsikaj se je že na njegovo intervencijo v naši občini zboljšalo in upamo, da bo ta dobrosrčni mož spravil v red vse še danes obstoječe napake. Za ves njegov trud pa mu mi Slovenci tem potom izrekamo našo prisrčno zahvalo in ga prosimo tudi nadaljne pomoči v svrho zaščite naših pravic.
Za Jerbaham (Schiefling—Škofiče). Jerbah pravimo slokemu gričku, katerega nazivajo Nemci Kathreinkogel. V vznožju so vasice Pinja ves, Paprače in Škofiče. Veliko besedo pa vodimo Ško-fičanarji. — Veseli smo letine, ki je, kakor že dav-io ne. Posebno dobro kaže krušno žito. Sadje nam je obrala slana, črešnje pa vrabci in vrane.
—	Nekoliko razočarali so nas letoviščarji, ker je njihovo število bolj pičlo. Južni breg jezera je vobče slabo obiskan. — Dva večja pogreba smo tudi imeli. Umrli so ustanovitelj tukajšnje posojilnice g. Matija Koban, pd. Rainer na Suhi. Vse jih je spoštovalo vsled njihovega poštenja in miroljubnosti. Vedno so bili član društva „Edinost“ in več let tudi načelnik posojilnice. Na zadnji poti so se od njih poslovili pevci na domu in ob grobu, zahvalne besede jim je govoril društveni predsednik ter se jim zahvalil za delo in žrtve. Bodi jim večni mir! — Pokopali smo tudi mizarskega mojstra Jožefa Hafnerja. Bil je rajni dober sin svojega naroda in imel za seboj mnoge težke doživljaje. Tako se je leta 1914 vozil s parnikom „Ba-ron Gautsch" na Jadranskem morju, ko je parnik zadel ob mino in se potopil, rajni pa se je poleg treh drugih rešil s šesturnim plavanjem. Rajnemu božji mir!
To je bil mož! V Št. Jakobu v Rožu je zatisnil za ta svet oči mož, vreden našega spomina. Oče, ki ga je vsled njegove korenitosti in značajnosti spoštovala vsa fara. Bili so to 751etni Grilov atej Nikolaj Mikula. Zvest sin Cerkve so bili 45 let cerkveni ključar, dober narodnjak so svoječasno zastopali vaščane v občinskem odboru ter redno naročali slovenske liste in knjige. Z dušo in srcem kmet, so ljubili svoj grunt z neverjetno ljubeznijo in skrbjo. Pač v pravem pomenu besede
—	rožanska drča! Sina so izgubili v zadnjih dneh svetovne vojne na laški fronti, dve hčerki sta u-gledni gospodinji in materi, tretja pa je poročena v ameriškem Čikagu. Duhovni sin rajnega Grilovega očeta župnikuje v Gorjah ob Žili. Grilov dom je bil vzor kmečke domačnosti in gostoljubnosti. Lani je rajnemu umrla zvesta življenjska družica in mesece sem so se pripravljali, da se še sam vle-žejo k počitku v božjo njivo sv. Jakoba. Njihova zadnja pot je bila, kakoršno so zaslužili. Pevci so se jim oddolžili za ljubezen do lepe slovenske pesmi z žalostinkami, poslovilne besede pa je govoril preč g. župnik Katnik — duhovni sin. Naj Grilov atej mirno počivajo v rožanski prsti, ki jim je bila tako draga, Grilov dom pa naj bi zvesto čuval spomin vzornega rodu!
Drobiž. V Monakovem so otvorili teden nemške umetnosti. — Bivša Nemčija ima 330 registrovanih trg. podjetij in nad 50.000 reg. zadrug. — Vsled nevarnosti širjenja slinavke in parkljevke je prepovedan uvoz živine iz vrste jugoslovanskih občin. — Po deželi potuje in posluje motorizirana zobna klinika za šolsko mladino. — Predloge za razdolžitev posestev je vložiti do konca leta. Prošnji se priložijo razna sodnijska in druga potrdila, izvlečki iz zemljiške knjige itd. Podrobna navodila dajejo krajevni kmečki vodje. — Na Čajno pod Dobračem je došlo 70 delavcev in uradnikov iz bivšega rajha. — Na maloškem polju pri Baškem jezeru tabori 700 mladih Nemcev iz mesta Jena. — Kraj Vogle, občina Medgorje, se odslej uradno naziva: Kohldorf. — Na Krčanjah se je poročil posestnik Andrej Podesser s Terezijo Ko-načnik. — V starosti 90 let je umrl v Pliberku župnik v p. Jože Boštjančič. — S poda v skednju je padel in se težko poškodoval delavec Janez Struger z Zg. Vesce. — Baje bodo letos zgradili most črez Dravo pri Podravljah.
Naša prosveta
Podjuna, pozor!
V nedeljo 24. julija ob 3. uri pop. priredi Slovenska prosvetna zveza na Šoštarjevem vrtu v Globasnici »Slovenski dan“ s sličicami iz slovenskega kulturnega življenja. Že tedne sem se pripravljajo na veliko prireditev spodnjepodjunski pevski in tamburaški zbori, dekleta vrhutega vežbajo dva mična prizora iz dekliškega družabnega življenja. Spored »Slovenskega dneva" bo sledeči:
1.	Pozdrav.
2.	Skupni moški zbor (pod vodstvom g. H a r t m a n n a) :
Nmav čriez jizaro.
Pastirček.
Planinska.
3.	Skupni dekliški zbor (pod vodstvom gčne Milke H.):
Pomladni sen.
Mojim rožcam vodice.
4.	Mešani zbor:
Prišla je ta luba vigred.
* Po jezeru.
5.	Dekliška prizora:
Pod vaško lipo.
Rože na vasi.
6.	Dva kratka nagovora zvez. zastopnikov.
7.	Nastop združenih spodnjepod-junskih tamburaških zborov.
8.	Moški zbor:
Pastirc pa pase.
Mrzva rosa.
Slanica.
9.	Dekliški zbor:
Pomlad.
Slovo.
10% Mešani zbor:
Visoko vrh planin stojim.
Oj gora, moj dom.
Tako hoče Podjuna tekmovati z Rožem in Žilo v plemeniti kulturni tekmi. Ne dvomimo, da tudi udeležba ne bo zaostajala za ono na Brnci. Saj vabijo na »Slovenski dan" fantje, ki so komaj odložili svoje kose, in dekleta, zagorela od žetve. Po prireditvi igra šmihelska godba. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži za teden dni.
Osrednji prosv. odbor.
Razstava prosvetne zveze v Ljubljani. O priliki mladinskega tabora koncem junija je priredila prosvetna zveza v Ljubljani razstavo, ki je edinstvena te vrste. Nad vstopom je blestel napis »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda", v prvi dvorani pa so bile razstavljene slike kraljevske družine, katere so obdajale sile velikih Slovencev-probuditeljev: Kreka, Jegliča in Korošca. Posebna razpredelnica je nakazovala, da je imela prosvetna centrala v Ljubljani v 14 letju 650 narodnoobrambnih prireditev, 126 taborov in zborovanj, 2120 predavanj, 1470 raznovrstnih tečajev, 2258 verskih iger itd. itd. V enem letu je izposodila domala 20.000 knjig samo iz lastne knjižnice. Prosvetnih večerov je imela letno 22 s 50.000 poslušalci. V prosvetno zvezo je učlanjenih 256 društev, ki imajo skupno 122 prosvetnih domov. Poseben razstavni oddelek je kazal organizacijo in delo Zveze fantovskih odsekov. Posebno zanimivi so bili prosvetni zemljevidi. Pogled nanje je nudil utis marljivega, visoko kulturnega naroda Slovencev. Zveza ljudskih odrov je pokazala razne odre — posebnost je bil Drabosanjakov oder — in dra-matske potrebščine. V stranskih dvoranah so razstavila okrožja posebnosti iz svojega prosvetnega življenja in delovanja. Tržiško društvo je podalo na kartonih svojo zgodovino in delovanje in nazorno poudarilo važnost prosvete. Gospodinje so priredile pravo kuharsko razstavo ter navajale število tečajev in večerov. Posebno okusna je bila razstava vezenin. Stene razstavnih prostorov so bile okrašene z narodnimi motivi. Razstava gre iz Ljubljane v Maribor, nato v Zagreb in Beograd ter bo nato dobila svoj dom v centrali prosvetne zveze v Ljubljani. — Njen obisk našim prosveta-šem, katerim se nudi prilika, najtopleje priporočamo.
Dijaški sestanki. Termini dijaških sestankov ostanejo neizpremenjeni: Žita ra ves 19. julija zvečer dohod, 20. julija predavanja; Brnca 26. julija zvečer dohod, 27. julija predavanja. Na svidenje!	Akad. akcija S. p. z.
Selška »Planina" je imela svoj letni občni zbor na praznik apostolov prvakov. Otvoril ga je vrli predsednik Ogris z navduševalnimi izvajanji, nakar so se oglasili sloveči selski pevci in dokazali, da še ne popuščajo. Zvezin zastopnik je nakazal prilike nove države s posebnim ozirom na kmetijstvo ter vzpodbujal k vztrajni prosveti, ki bo ojeklenila mladino v veliki naši dobi. Z zagotovilom, da »Planina" tudi v novi sezoni ne bo zaostajala s svojim delom, je predsednik lepo uspeli občni zbor zaključil.
Društvene prireditve. 17. julija so občni zbori društev »Danice" v Šentvidu (ob 3. uri pop. pri Voglu v Št. Primožu), »Trte" v Ž i t a r i vesi (ob 9. uri pri Rutarju) in društva v Š t. L i p š u (ob 3. uri v župnišču). — V nedeljo 17. julija je hkrati občni zbor »Sloge" v Podravljah, in sicer ob 16. uri pop. v gostilni pri pošti. Na sporedu tudi govor o gospodarski politiki Velike Nemčije. — V nedeljo 24. julija je »Slovenski dan" v G loba s n i c i in ob 3. uri pop. pri Suhcu v E n c e 1-n i vesi občni zbor gališkega društva. — V nedeljo 31. julija podaja letni račun izobr. društvo v Železni Kapli in sicer ob 12. uri op. v društvenih prostorih.
Inserirà jte
v »Koroškem Slovencu!"
Gospodarski vestnik
Odredba o razdolžitvi.
Na tem mestu smo razpravljali o važnih novih zakonih, ki urejujejo gospodarstvo na kmetih. Sem spada tudi odredba o razdolžitvi kmetij, objavljena 12. majnika t. 1. Na podlagi te odredbe se namerava izvesti velikopotezna akcija za razdolži-tev kmetij, ali bolje rečeno ureditev kmečkih dolgov, ker gre predvsem za tako odplačevanje dolgov, da pri tem ne bo trpelo redno in napredno gospodarstvo kmetije.
Izvedbo ureditve dolgov v Avstriji je minister-stvo poverilo kmečki zvezi (Reichsnahrstand), ki ima po vseh okrajih svoje podružnice. Le-te imajo skupno z okrajnimi voditelji kmetov ukreniti čim-prej vse potrebno, da se zajamejo vsa kmetijska podjetja, ki pridejo pri ureditvi dolgov v poštev, do 31. decembra 1938. S tem dnem namreč poteče rok za prijavo.
Pri akciji za ureditev dolgov bodo vpoštovane samo one kmetije, ki so razdolžitve vredne, zmožne in potrebne. Kmetje, o katerih se lahko že vnaprej sklepa, da bi zabredli po razdolžitvi v nove dolgove, po tej odredbi razdolžitve niso vredni. Tudi oni gospodarji, ki za vodstvo rednega gospodarstva ne nudijo dovolj jamstva, nimajo izgledov, da bi prišli pri razdol-žitveni akciji v poštev. Te akcije bodo deležni predvsem kmetje, ki niso zabredli po lastni, temveč po krivdi težkih gospodarskih prilik v težave in si sami ne morejo pomagati. Morda tarejo kakega kmeta razmeroma majhni, a kratkoročni dolgovi. V takem slučaju bodo kratkoročni dolgovi spremenjeni v dolgoročne. Kdor se želi prijaviti, naj se vsekakor prej v svrho razjasnitve zglasi pri okrajnem kmečkem vodstvu.
Kmetije po sprejemu v razdolžitveno akcijo ne bodo smele delati novih dolgov, dokler posebno nadzorstvo ne bo smatralo gospodarstvo za urejeno. Urejeno pa bo takrat, ko bo donosnost kmetije popolnoma ugotovljena. Donosnost kmetije bodo ugotovili po tem, kako bo kmet vršil svoje sprejete obveznosti, ki so naslednje: 1. bodoče redno vodstvo gospodarstva; 2. vzdrževanje svoje kmečke družine; 3. plačevanje tekočih javnih dajatev; 4. obrestovanje in odplačevanje dolgov.
Dolgovi se bodo odplačevali polagoma, obresti bodo razmeroma nizke in prilagodene letni donosnosti kmečkega podjetja.
Istočasno s prijavo k razdolžitveni akciji lahko predlagatelj po krajevnem vodji kmetov in po županu zaprosi za nabavo za redno in napredno gospodarstvo nujno potrebnih sredstev. Sem je treba prištevati predvsem popravo nepovoljnih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, popravo hlevov in gnojišč, nabavo živega in mrtvega inventarja, melioracije, vodovodne naprave itd. Gorskim kmetom bode ta sredstva predvidoma plačala država, medtem ko se bo kmetom v dolini dovolil za odplačevanja desetletni rok.
Teden dni so vozili vsak dan po štirideset milj. Tudi Reka tridesetih milj jih ni kar nič zadrževala, ker jo je pokrival zadosti debel led; zato so zdrčali po njej prej ko v enem dnevu. Bila je vožnja, kakršne še ni nihče pomnil. Nato so se podili po gladkem ledu čez jezera. Štirinajsti dan po odhodu iz Doasna so na večer zagledali luči v mestecu Dieji in na ladjah v pristanišču.
Nekaj dni sta se Peter in France prevzetno iz-prehajala po glavnih ulicah; jako jima je godilo, da so ju povsod navdušeno pozdravljali in da je ves svet občudoval njuno vprego. Ali kmalu ju je dolžnost odpoklicala v druge kraje in treba se je bilo ločiti. France je poiskal Buka, pritisnil svoj črni obraz v njegovo gosto dlako, ga objel in se razjokal. Buk ni videl Petra in Franceta nikdar več; izginila sta iz njegovega življenja kakor že poprej mnogo drugih ljudi.
Odločitev eksekuc!] za dobo razdolžitvene akcije. Vlada je odredila prepoved prisilnih prodaj zemljišč (njiv, gozda in vrtov) kmečkih gospodarstev. Tudi prisilne uprave niso dovoljene. Nadalje so prepovedane iztirjatve po denarnih dolgovih na predmete, ki spadajo h kmetiji, in pridelke s kmetovih zemljišč. Iztirjatve se dovolijo v izrednih slučajih (če dolžnik noče podpisati podaljšane menice, zaostaja pri obveznih dajatvah, ne plačuje najemnice i. dr. Konkurzi in poravnave se ne dovolijo.
Nikar prezgodaj žeti! Mnogi gospodarji drenjajo letos k hitri žetvi, ker se bojijo, da bo pri presuhem žitu odpadlo preveč zrnja. Žito je zrelo, kadar se zrnje lahko lomi na nohtu in je rastlina porumenela. Prezgodnja žetev da slabši pridelek, ker se
izsušeno zrnje skrči in je slabše kakovosti. Posebno važna je pravočasna žetev pri rži in ječmenu. Boljše je, da ostane žito za dan ali dva dalje na polju in ravnamo pri spravljanju previdno, kakor pa prezgodnja žetev.
Z umetnim gnojem samim ne boste delali čudežev! Treba je izkušnje z umetno hrano, katero dajemo naši zemlji. Mnogi so mnenja, da mora borna, izžeta zemlja, pognojena z umetnim gnojem, dajati kar trikratni pridelek. To se zgodi samo tedaj, če zemlja ni revna na humusu in je bila vsakoletno pognojena z hlevskim gnojem. Najvažnejši je pri zemlji dober humus, katerega dobimo ,z dobrim gnojenjem hlevskega gnoja. Cim boljši je humus, tem izdatnejše je gnojenje z umetnim gnojem in tem trajnejši tudi uspeh. Pri izžetih zemljah, ki so le redko gnojene, je umetni gnoj celo lahko škodljiv. Če pa hlevski gnoj dopolnjujemo z umetnim, dobimo visok in trajen pridelek. To si velja zapomniti za sedanja leta, ko poceni lahko kupujemo umetna gnojila.
Kako obvarujemo sadno drevje pred mravljami.
Koliko se sadjarji jezijo nad mravljami, ki se požrešno spravijo nad listje, cvetjé in sadje in prenašajo listne uši. Mnogi svetujejo, naj povijemo deblo s cunjo, katero smo pomočili v petrolej. Drugi si pomagajo z lepilnimi pasovi ali kako smolo. Tretji spet uporabljajo karbolinej. Najboljše sredstvo menda so saje, kakoršne pomete dimnikar iz dimnikov. Potrosimo jih okoli debla in mravlje bodo takoj odromale drugam.
Nemirne krave pri molži so včasih kravarici ali molzcu huda nadloga, ob kateri izgubijo svoje potrpljenje. Nemirne krave pokrijemo s starimi Žaklji, da ne pridejo do njih muhe. Tako pokrite se takoj umirijo. Drugi svetujejo, naj se pri prvi molži ostriže vime in odstrani dlaka, ki pri molži ustvarja živali neprijeten občutek.
Sv. Ambrož je našim čebelarjem letos vendarle bolj naklonjen, četudi ne smemo dneva hvaliti pred večerom — posebno ne pri čebelarstvu. Posebno veselje imajo čebelarji z roji. Modri Stvarnik je v naravi poskrbel za veliko smotrnost. Ple-menitev matice v panju bi pomenila degeneracijo in smrt čebelnih družin. Mlada matica se zato dvigne iz panja pod milo nebo in le razvit, močan in zdrav trot jo doseže. Peti ali šesti dan po odhodu prvega roja se izleže prva mlada matica, če zapoje, bo panj še rojil, če ne zapoje, so čebele matičnike podrle in ne bo več roja. 20 dni po odhodu prvca opazimo prva jajčka — sicer pa velja pravilo, da mlada matica začne zalegati, kadar zgodni stara zalega. Žalostno je gledati čebele, če se matica ne vrne s prahe. Umen čebelar takoj priskoči z rezervno matico na pomoč, a istočasno ne doda mlade, odprte zalege. Skrbno si zapisuje tudi datume rojev in zasleduje oplemenjevanje matic, ko so v redu sprašene, zabeleži letnico m si tako zapomni, katere letnike ima v panjih.
Nova določitev živinskih cen. Urad za nadzorovanje cen je koncem junija določil nove cene za živo in zaklano živino. Voli (za klanje) in t e-lice se smejo prodajati živi 1. vrste 0.766—0.833, zaklani 1.533—1.633, 2. vrste živi do 0.766, zaklani do 1.533 RM. Mlade krave žive 1. vrste 0.666 do 0.733, zaklane 1.333 do 1.50, žive 2. vrste do
0.633, zaklane 1.333 RM. Biki, živi 1. vrste 0.666 do 0.70, zaklani 1.266—1.40, 2. vrste živi do 0.633, zaklani do 1.266 RM. Drobnica 3. vrste živa 0.333 do 0.533, zaklana 1.266 RM. Teleta, 1. vrste živa 0.866 do 0.933, zaklanaG.266 do 1.40, 2. vrste živa do 0.866, zaklana do 1.266 mark. Mesne svinje žive 0.933—1.133, zaklane 1.333 do 1.466 mark za kilogram.
Zanimivosti
Glasovi iz zemlje. Na velikem športnem igrišču v Berlinu pripravljajo novost. Izkopali so zemljo v določenih smereh in razdelili po vsem igrišču številne glasovne ojačevalce, ki so na prvi pogled nevidni, ker ne segajo preko površine. Novo napravo so tudi že preizkusili. Ko so bili telovadci postavljeni v red, se je nenadno začula iz tal rezka telovadna godba, po katere ritmu so se vršile telovadne vaje. Gledalcem je tik pred nosom neviden glas napovedoval telovadne točke. Pri dobro izvedeni podzemski napeljavi žic in primerni razdelitvi ojačevalcev v zemlji se poslušalcu zdi, kakor da bi pelo in igralo vse športno igrišče.
Peščeni vihar kje v puščavi in tudi na zelenem je nekaj strahovitega. V Indiji je nedavno razsajal, kakoršnega ne pojmijo. Na letališču Delhi je premetaval dvoje letal kakor mali škatljici, zasul železniške proge, da so vlaki obtičali v pesku, posul cele vasi do tri metre visoko ter pod seboj pokopal vse, kar je bilo živega. Pesek je nosil do 2000
Mark Twain:
KRALJEVIČ IN SIROMAK
20.
Poveljnik straže je odšel z Edwardom, kakor da ga vodi v kraljevsko palačo. Čez nekaj časa sta se že znašla v gozdu, kjer je poveljnik straže Edwardu razodel, da ga mora po naročilu prvega lorda ubiti. Ravno ko je molil mladi kralj zadnjo molitev pred smrtjo — je prihitel Hendon ter Ed-warda po srditem boju s poveljnikom kraljeve straže osvobodil.
metrov visoko od tal in ko je kmalu nato vihar prenehal, se je iz oblakov vsul peščeni dež. Škoda po peščeni povodnji je bila neprecenljiva.
Ameriški milijonarji kopnijo. Po najnovejšem davčnem popisu je v Združenih državah 41 bogatašev, ki so v minulem letu prejeli nad en milijon dohodkov. Pred krizo leta 1929 jih je bilo 514. Število se je zmanjšalo zaradi Rooseveltove gospodarske politike, po kateri je milijonski dohodek obdačen s 75% pridobnine, vrhutega pridejo še drugi državni in občinski davki. Najbogatejši Američan je danes Ford, ki zaposluje nad stotisoč delavcev iri izdela dnevno do 5000 avtomobilov. Njemu sledi lastnik železnic in parobrodov Vander-bild, nato pa Morgan, bankir svetovne vojne. Nato pridejo Gould, lastnik bogatih rudnikov, kralj o-rožja Dupont, kralj časopisov Hearst — ostali pa so v primeri z navedenimi pravcati reveži.
Rimsko leto. Prvotno so imeli Rimljani leto, ki je štelo le 10 mesecev. Pričenjalo se je z marcem. Tudi pozneje, ko so dali letu 12 mesecev, se je pričenjalo njihovo novo leto z marcem. Šele leta 153. pr. Kr. so uvedli novo leto z januarjem.
Plinskih mask je zmanjkalo v Čehoslovaški. V Pragi in drugih čeških mestih je veliko povpraša-nje po plinskih maskah. Tvrdke so prodale že vso svojo zalogo, tovarne pa ne morejo takoj ustreči številnim naročnikom. Rastoče povprašanje po plinskih maskah ima svoj vzrok v državnem zakonu, po katerem mora imeti do 30. junija vsak državljan svojo masko proti strupenemu plinu. Takile zakoni se bodo najbrže kmalu udomačili tudi v ostalih državah Evrope.
Biseri, ki rastejo na drevesih, se nahajajo na južnoazijskih otokih Sunda in Molukih. So jajčje oblike, beli ali svetlorjavi in imajo v prerezu do 1 'A cm. Nekateri so beli kot .alabaster. Ljudstvo teh otokov jih uporablja za denar, žena se z njimi krasijo, dekleta pa si jih všivajo v obleke, da se čimprej poročijo. Lepi biseri stanejo bajne vsote, ker se zanje zanimajo indijski knezi. Od različnih dreves pridobivajo različne bisere, njihov postanek pa je doslej učenjakom še nedognana uganka.
Kar še čaka iznajditelja. On: ..Čudovito, kar vse so že znašli, brzojav brez žice, vožnjo brez konj, smodnik brez dima, zdaj manjka samo še nekaj." — Ona: „In to bi bilo?" — On: „Doto brez žene."
Vabilo
na
redni letni občni zbor
POSOJILNICE V HODIŠAH, r. z. z n. z., ki se vrši dne 31. julija 1938 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1937.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
29	Načelstvo.
Za S 5 na mesec dobavlja M
posnemalnike
Za uredniški del lista odgovarja Dkfm. Vinko Zwitter. Za oglase: Rado Wutej. Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. —
Tiskarna: A. Machat i. dr., Wien, V., Margaretenplatz 7.