JANJA ŽAGAR 
Mušterske bukve 
škofjeloškega tkalca 
O vzorčni knjigi Jožefa Bernika iz leta 1878 
Spomladi leta 1998 sem ob pripravi prispevka o tkanju in vzorcih lanenih tkanin 
»naletela« na rokopisno knjigo vzorcev tkalskega mojstra Jožefa Bernika. ki jo hrani 
Loški muzej v Škofji Loki v .svojem arhivu.1 V evropskih deželah so bile tovrstne knji 
žice od P., še bolj pa v 1<S. in 19. stoletju razmeroma pogoste.J Za slovenske razmere 
pa pomeni to izredno pomemben in (zazdaj) edini znani vir te vrste. Zato zasluži 
več kot le kratko omembo v tematsko širšem Članku*. 
»Mušterske bukve« je leta 1940 Muzejskemu društvu v Škofji Loki predal Janez 
Humer1, ob delitvi društvenega gradiva po 2. svetovni vojni med Loški muzej in 
Zgodovinski arhiv v Škofji Loki pa so »bukve« prišle v muzejsko ustanovo. 
Jožef Hernik je bil rojen 7. aprila 1847 v llosti pri Škofji Loki.s Kdaj se je priselil 
v Škofjo Loko in kdaj je začel svojo obrt, ni znano, vendar ga naslednji znani vir 
(popisnice prebivalstva iz leta 1890) navaja kot samostojnega tkalca in hišnega 
gospodarja (točneje, polov inskega lastnika, saj si je hišo in drugo posest lastninsko 
delil s svojo ženo Margareto" - drugje Meto oz. Marjeto - Bernik. rojeno Zobec) hiše 
na naslovu Mesto S, po letu 1930 Klobovsove ul. 8, po 2. svetovni vojni pa 
Klobovsove ulice 9-" V tem času je na istem naslovu vpisana tudi Agnes Humer. ro 
jena Zobec. Bemikova svakinja, po poklicu šivilja; vdova z dvema sinovoma: 
Johanom (roj. 1. 188S) in Franzem (roj. 1. 188 t). Jožef in Marjeta nista imela otrok, 
zato je bila posest tik pred Jožefovo smrtjo, 28. 11. 1902K, najprej v celoti prepisana 
na Marjeto", leta 1921 pa z izročilno pogodbo na Janeza Humra1", nečaka Marjete in 
Jožefa Bernika. Marjeta je umrla leta 1924." Ime Janeza Humra. roj. 188S, navajajo 
za hišnega gospodarja Klobovsove ulice 8 še popisnice prebivalstva za leto 1931. 
po nekaj letih pa je hiša prešla v druge 
roke.1- S tem je pojasnjena sorodstvena 
povezava tkalca Jožefa Bernika in Janeza 
(v popisnicah prebivalstva iz 1. 1890 še 
Johana) Humra, zaslužnega za to. da se 
je vzorčna knjiga njegovega strica 
ohranila v Loškem muzeju. 
»Mušterske bukve« so vezana knjižica s 
trdimi platnicami (2ixlS,3 cm) z ročno 
risanimi tkalskimi vzorci in Bernikovim 
spremnim komentarjem, ki razčlenjuje. Naslovnica vzorčne knjige iz leta 1X78 
413 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
poučuje in dopolnjuje risane zapise. Šestdeset oštevilčenih in šestnajst (v tekstu 
sedemnajst) neoštevilčenih vzorcev je Bernik razporedil v pravcati sistem: skupine 
vzorcev so smiselno ločene med seboj glede na potrebno število podnožnikov, 
težavnostno stopnjo izdelave in namenskost tkanin. Listni damastni vzorci1-'1 so po 
tkalčevih besedah namenjeni za tkanje brisač, serviet in namiznih prtov. Vzorce »na 
španch"«1' priporoča tkati v dveh različnih lianah, namenjeni so za efektnejše tka 
nine /a obleke in tekstilne tapete (po vsej verjetnosti tudi za tapecirano pohištvo).^ 
Vsak vzorčni list je opremljen s tehničnimi zahtevami oz. napotki za snovanje 
(»navlaka«) in stopanje (»hoja«), posamezni vzorci ali skupine vzorcev pa še z mož 
nimi različicami, ki jih v istem vzorcu nudi različna izbira keprove ali atlasove vezave 
- privez (»žnora«). od česar je odvisen tudi končni videz tkanine. 
Dodana je tudi tabela (»kazalo«) za prejo in greben pri posameznih vzorcih, torej 
debelino oz. finost niti osnove in votka ter gostoto grebena; oboje je pomembno za 
gostoto tkanja, s tem pa tudi za debelino oz. tankost izdelka. 
Struktura vzorcev določa zahtevane priprave (statve) na eni in znanje na drugi 
strani, če naj bi tkani izdelek ustrezal. Vzorcem iz Bernikove knjižice bi po obeh kri 
terijih lahko sledili le profesionalni tkalci. Ročno tkanje se je še vse 19- stoletje iz 
vajalo na eni strani kot domača, hišna dejavnost (v smislu avtarkije, le za potrebe 
družine), lahko pa je bila to poklicna dejavnost za potrebe drugih (domača ali pro 
fesionalna obrt). Kmečko hišno ali obrtno tkanje se je izvajalo na relativno enos 
tavnih tkalskih pripravah1", ki so omogočale tkanje platnenih in nekaterih keprovih 
vezav. Profesionalni tkalci so delali na statve z <S, 12. Ki listi in ustreznimi pod-
nožniki.r Ob znanju, ki so ga ti tkalci pred mojstrsko stopnjo morali obvladati, so 
jim statve omogočile izdelovati celo vrsto vzorčnih tkanin. Njihovo delo je poteka 
lo — v tem so se med drugim tudi ločevali od kmečkih tkalcev, ki so izdelovali več 
je količine platna za prodajo že vnaprej in so pomenili močno konkurenco - po 
naročilu.1« 
Bernik je svoj sistem vzorčnih predlog sklenil s »Podukom za use Muštre« - s 
povzetki in pregledom celote ter splošnimi napotki za tkanje. Prav ta del nam da 
slutiti, da vzorčne knjižice Bernik ni sestavil tako pregledno in natančno samo zase. 
ampak tudi ali predvsem za druge: lahko bi bil katalog vzorcev, po katerem bi 
stranke izbirale naročilo, a bolj verjetno se zdi, da je strnil svoje izkušnje in jih na 
menil morebitnim vajencem oz. naslednikom v tkalski obrti. Kaj je Jožefa Bernika, 
tkalca, za katerega niti ne vemo, v kakšnem obsegu in kako dolgo je svojo tkalsko 
obrt sploh opravljal, gnalo v tako - za povprečnega obrtnika gotovo nenavadno -
dejanje, ni jasno. Obdobje njegovega otroštva, vajenstva in pomočni.štva. je ostalo 
zazdaj nepojasnjeno. Obrti se je po vsej verjetnosti učil še na star. klasičen način, 
saj je bila obrtnonadaljevalna šola v Škofji Loki ustanovljena šele leta 1888.'" V tis 
tem času je bil Bernik zagotovo že izučen tkalec. Če bi nam viri potrdili, kje je Bernik 
preživljal svojo pomočniško dobo-", bi bil s tem nakazan eden od možnih virov poz 
navanja vzorcev iz njegove vzorčne knjige. Tudi meddeželna trgovina in sejmarst-
vo kot priljubljena načina trgovanja in kupovanja sta v evropskem prostoru, še 
močneje pa v okviru tedanjih avstroogrskih dežel, ponujala dovolj možnosti za pre 
tok materiala, izdelkov, a tudi informacij, novosti in znanj.-1 Po drugi strani pa je v 
414 
MCSTERSKE BI KVE SK0EJE1?>SKEGA TKALCA 
tem času obstajalo vsaj nekaj tiskanih vzorčnih predlog za tkalce: leta 1783 je bila v 
Nemčiji ponatisnjena že četrta izdaja tkalske knjige z vzorčnimi predlogami,- ki ve 
lja za najzgodnejše; tiskano vzorčno knjigo za tkalce v muzejih celinske Evrope.2< Ni 
pa bila edina.-1 Tovrstne publikacije so nedvomno vplivale na tkalske obrtnike, saj 
so vzorci v evidentiranih ročnih vzorčnih knjigah evropskih tkalcev ne le podobni, 
ampak celo identični.-^ Tiskane predloge so bile očitno redke in težje dostopne, 
ponujale so predvsem likovno podobo vzorca, ki so jo tkalci v svojih vzorčnih knji 
žicah opremili s tehničnimi podatki, potrebnimi pri tkanju. Prav ti zapisi se med se 
boj do neke mere ločijo, bodisi glede na individualni način zapisovanja posamezne 
ga tkalca, bodisi da gre pri tem za različna obdobja zapisovanja. Tudi tehnični jezik 
pozna namreč razvojne spremembe, zato so starejše vzorčne knjižice težko »berljive-
(razumljive v tehničnem smislu) celo za sodobne tekstilne tehnologe. Veliko mero 
podobnosti vzorcev, ki izhajajo iz pravokotnih in diagonalnih linij, pa narekuje sama 
tehnika tkanja. Enake elemente je zato moč najti v časovno in prostorsko zelo oddal 
jenih vzorcih, pri čemer bi bil neposredni prenos pač težko razložljiv.-" 
Vira, ki je neposredno ali posredno vplival na tkalca Jožefa Bernika. žal ne pozna 
mo. Lahko pa ugotovimo vrsto podobnosti, če ne kar istovrstnosti, že ob bežni primer 
javi Dernikovih vzorcev z vzorci iz tujih vzorčnih knjig in vzorci z muzejskih tekstilij.J" 
Jožef Bernik je umrl v starosti petinpetdeset let; to in že omenjena predsmrtna 
pogodbena predaja lastnine govorita o 
njegovem bolezenskem stanju, čeprav se 
ne da ugotoviti vrste bolezni. Ob zapisu 
o smrti*1 je Bernik označen kot delavec, 
kar lahko pomeni, da je svojo obit že 
pred časom opustil in se preživljal kot 
delavec v kateri od tovarn. 
Bernikova knjiga vzorcev je izjemen 
dokument, ki priča o nivoju profesional 
nega tkalskega znanja v času. ko je tek 
stilna industrija konkurenčno že dodobra 
izpodrinila obrtne izdelke. Prav tako 
pomemben je zaradi govorice vzorčnih 
oblik, opredmetenih v tistem delti naše 
dediščine, ki se je spričo kriterijev zbi 
ranja in ohranjanja muzejskega gradiva 
domala izmaknil našim pogledom. Mika 
ven je tudi v pogledu jezika in pisave, 
posebej tehničnega izrazja in prikupne 
zapisovalske nedoslednosti pri pisanju 
istih besed. Besedilo in dobrosrčni na 
potki, ki jih Bernik namenja vsem »tekav-
cem«, govorijo o siceršnji avtorjevi sis-
tematičnosti in natančnosti, kakršen je 
po vsej verjetnosti bil - ne le kot pro- Vzorec za tkanje r Mušterskih bukvah 
fesionalec (ročno tkanje zahteva ne le Jožefa Bernika 
415 
LOSKJ RAZGLEDI 46 
potrpežljivost, ampak dobršno mero natančnosti), ampak tudi kot človek. Vzorčna 
knjiga torej ni nastala le kot pripomoček pri njegovem delu (tkanju in ponudbi za 
stranke), ampak je skušal z njo strniti svoje izkušnje in znanje in jih predati drugim 
profesionalnim tkalcem. Zdi se. kot bi bili to zadnji poskusi upora obrtnikov proti 
vedno bolj grozeči (in ne navsezadnje povsem realni) industriji, morda tudi proti 
svobodnejši obrtni zakonodaji-", ki je dovoljevala opravljanje obrti po drugih, pre 
cej nižjih kriterijih znanja in dokazil o njem. 
Mušterske Bukve 
Lastne Jožef Berniku 
Zložene 
Leta 1878. 
1. Del Mušter Na Vosim Podložniku'*1 
Vosem Pildu31, usak Druge Sorte kakoršniga si 
Kado poželi. Siga Lahko Zbere. 
Po svoji Volj. 
Zloženi Leta 1878. 
Te štir Žnore32 gredo na use Muštre na Vosem Podložniku 
katero si gdo zbere, ta peni Dve Na Cvilih'1 ta Druge Dve na Atlas34. 
(l zorci No 1 do <S) 
2. Del Muster Na Dvanajst Podložniku. 
Deset Pildu usak Druge Sorte, kakoršniga 
Si Kado poželi Siga lahko Zbere 
Po svoji Volj 
Zloženi Leta 1878. 
Te šteri Žnore gredo na Vse Muštre Na Dvanajst 
Podložnik. ta perve Dve na Cvilih ta Druge Dve Atlas. 
Kakor gdermu Dopade Atlas ali pa Cvilih. 
(Vzorci No 9 do 18) 
3. Del Muster Na Šestnajst Podložniku. 
Dvajset Pildu usak Druge Sorte. Kakoršniga 
Si Kado poželi, siga Lahko Zbere, 
Po svoji Volji. 
Zloženi Leta 1878. 
Te šteri Žnore, gredo na Vse Muštre, Na Šestnajst Podložniku, 
Ta peni Dve na Cvilih, ta Druge dve na Atlas, Kakoršne si gdo Zbere. 
(Vzorci No 19 do 38) 
Ti Mušter od No 39. do 46. So usi Sch\vertejlig. 
In so Tudi Na Šestnajst Podložniku. samo to je 
Razloček med tem Muštri, ino ta penim, da so ti malo 
Bolj teški za delat kakor ta Pervi. Kateri so od 
416 
Ml ŠTERSKE lil A l V: ŠKOFJELOŠKEGA TKALi I 
No L9 do 38 Ta penim se pravi Lajht - Tajlig, 
Tem se pa pravi Schvvertajlig to so od No 39. do No (ne nadaljuje) 
(Vzorci No 39 do 46) 
Tabla 4 So Mušter Na Špancir^ 
Od Numero Sedem in Štirdeset do Numero Pedeset 
So na Vosem Podložnikii. od Numero ena in Pedeset 
do Numero Stir in Pedeset. So Na Dvanajst 
Podložnikii. Od Numero Pet in Pedeset do Šestdeset 
So Na Šestnajst Podložnikii. usak druge sorte 
Kakeršniga si kdor Želi si ga lahko Zbere po 
Svoji Volji 
Zloženi Leta 1878. 
(Vzorci No 47 do 60) 
Poduk za use Muštre 
U Tih Bukvah, se nahaja Šestdeset Muštru usake 
Sorte, ta pervih Vosem je na Vosem Podložnikii, ti so 
Za Tišcajg%. Ta Drugih Deset je na Dvanajst Podložnikii. 
Ta tretih Dvajset je na Šestnajst Podložnikii, usi za Tišcajg. 
Ti Mušter so usi Lajhttajlig. in so prov Lahki za delat. 
per usakimu Muštru, se nahaja Navlaka in pa Hoja, 
kateri pazi. de ravno tako navleče kakor je per usakim 
Muštru zapisano, tako se ne more pomorit, zato se 
Usakimu per poroča. Dobro pazit. Na use kar je 
Naprej Pisaniga. In če se use popolnoma izpolnjuje. 
Tako se Ni treba obene pomote bati. Zavolo tega se 
Goreče Perporoči. usakimu Tekaveu de Naj dobro pazi 
Na use kar se tukej Naprej Piše, Poli so use skerbi 
per Kraju, in pa tudi to je opolniti, pred usakim 
Muštri Se nahajajo Po štiri žnore. ta perve dve Na Cvilih 
Ta druge dve pa na Atlas, je pa use eno naj si Naveže 
kakoršno si kdo zbere, samo de pazi de ravno tako na 
veže kakor je zapisano. 
Ta četertič je Vosem Muštni Švvertajlig in per tih se 
nahaja Navlaka, Hoja in Žnora, per usakimu Muštru 
posebi. Ti Muštri so Malo Bolj težki, za delat kakor 
pa Lajhttajlig. 
Na 8. Petič so pa štiri mušter na Špancir je tudi 
per usakim Mušter Navlaka Hoja in Žnora. 
Na 12. Šestič so Štiri na špancir je tudi per usakim 
Mušter. Navlaka Hoja in Žnora. 
Na 16. Sedmič je Šest Muštru na Špancir je tudi 
per usakim Mušter Navlaka Hoja in Žnora. 
417 
/OVA7 RAZGLEDI 40 
Ti usi so poseben, lepi za Tapete-'". Ali pa Za 
Gvantno Blago", usi Mu.šter kar ihje na Spancier morejo bit 
delan zdvem farbam, ena More hit osnovana, ena pa za 
Votek. se posebno perporoča usakimu denaj Pazi kar je 
Pisanoga per usakim Muštru: 
Vošem dober uspeh in dober napredek debise usak Dobro 
iz Vuču ino z Dobrini Zdravjam svoj Profesjon Naprej Peljti 
Kar usakimu iz Serca Želim. 
Pervič je 8 Muštru Na 8 Podložniku) usi LeichtTeilig 
Drugič je 10 Muštru Na 12 Podložniku) za Hantle, Sarvijete 
Tretič je 20 Muštru Na Id Podložniku) in Tiseluuche1". 
Cetertič je H Muštru na 16 Podložniku Selnverteilig 
Petič so 4 Mušter Na 8 Podložniku) 
šestič so 4 Mu.šter Na 12 Podložniku) usi Naspancier 
Sedmič je 6 Muštru Na 16 Podložniku) 
Skupi 60 Pildu tisak Druge sorte. 
Finis. 
Kazalo Za Prejo" in Grebena '! 
Takšne Grebena Morajo biti za usako Prejo. 
/..i Platno 
Preje No. Greben No. 
* 
TiscI 
Preje No. 
) Caifi 
Greben No. 
** 
Na Spancier 
Preje No. Greben No. 
*** 
AiimcrkuiiK 
L 'si Grebeni 
Morejo biti 
Po 90 Centi 
Metru široki 
8 
tO 
12 
H 
16 
18 
20 
25 
30 
35 
40 
SO 
16 
18 
20 
> | 
22 
24 
26 
30 
36 
38 
42 
48 
Za 8 
10 
12 
1 i 
16 
18 
20 
25 
30 
35 
40 
SO 
16 
17 
18 
20 
21 
12 
25 
28 
34 
36 
38 
t6 
Za 8 
10 
12 
14 
16 
18 
20 
25 
30 
35 
tO 
50 
17 
18 
20 
22 
24 
26 
28 
32 
36 
38 
40 
46 
* usi 5/4 Široki Greben ** Po Tri Nil uzob *** Po Dve Nit u zob 
Po Dve Nit u Zob usi S 4 Šeroki tisi S t Šeroki 
Ta Žnora je za useh 
Sedemnajst Muštru42, kateri 
se nahajajo zaporedoma od 
tega kraja. 
418 
MVŠTEKSKE lil K\'l: ŠKOFJELOŠKEGA TKALCA 
Literatura 
1 Arhiv Loškega muzeja, inv. štev, E—A 178. 
J V evropskih državah so bili številni tovrstni viri že evidentirani, bodisi da so v zasebni lasti, del muzej 
skih ali šolskih zbirk, arhivov- ali knjižnic: npr, vzorčna knjiga Andersa Gronberga iz leta 1800 (origi 
nal v Porvoon museo). vzorčna knjiga neimenovanega tkalca iz Inkcroinena iz leta 1767 (original v 
Nordiska Musceli, vzorčna knjiga Johanna Friedricha Kocha iz. leta 1828 (original v Schvveizerisches 
Landcsmuseum). vzorčna knjiga Antonia Candotta iz leta POJ (original v Biblioteca Guarneriana de 
s. Daniele del Friuli). vzorčna knjiga Antonia di Croceja iz leta 1884 (original v Museo delle Ani e 
Traditioni Popolari), vzorčna knjiga neimenovanega avstrijskega tkalca iz 1780 (v zasebni lasti), vzorč 
na knjiga Sissa Kjederqvisia iz leta 1858 (original v Danish National Museum). vzorčna knjiga neime 
novanega škotskega tkalca iz 19. stoletja (v zasebni lasti) idr. Nekatere rokopisne vzorčne knjižice so 
zgodovinsko in tehnično ovrednotene ali celo ponatisnjene (npr. vzorčna knjiga Antonia Candotta iz 
leta P01; Tessitori di Carnia. Gorizia 1001). Ponatisi so na voljo za nadaljnje raziskave, po drugi strani 
pa vključeni v procese izobraževanja sodobnih tkalcev, tekstilnih tehnologov in oblikovalcev. 
() Bernikovi vzorčni knjigi sem poročala na mednarodnem simpoziju z naslovom »Linen on Net - The 
Common roots oithe Kuropean linen patterns (Hameenlinna. Finska. 18. 0. 1998). navedena pa je tudi 
v zborniku referatov z istim naslovom. I beline) 1000. sir. 1 10. 
I V muzejskih prevzemnih dokumentih je Janez I kiiner naveden kot Bernikov sorodnik, iz odtisnjene 
ga žiga na notranji naslovni strani vzorčne knjige pa je razvidno, da je bil omenjeni gospod soboslikai. 
stanujoč na Karlov ški tU. d v Školji Loki. 
" Knjiga •Goslači', Župnijski arhiv Škofja Loka: ob rojstnem vpisu je označen kol -gostač», iz. česar lahko 
sklepamo, da se je rodil v družini goslačev. Popisnice prebivalstva za leto 1800. Zgodovinski arhiv 
Ljubljana. Oddelek v školji Loki. Ob popisu prebivalstva leta 1880]. Bernika na omenjenem naslovu 
še ni bilo 
Z Margareto, roj. 7. -. 1857 v Starem Dvoru, se je poročil P. K). 1881; Knjiga -Goslači", Župnijski arhiv 
Škofja Loka. 
" France Štukl, knjiga hiš v Škoffi Loki II. Škofja Loka 1984, str. 32-33. 
K Zaznamek o smrti v seznamu umrlih v školji Loki v letu 1002. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Oddelek 
v školji Loki Ker je bil Jožef Bernik ob svoji smrti že brez lastnine (gl. op. 8). zapuščinske razprave 
ni bilo. 
" Z izročilno pogodbo z dne 2 i. 11. 1902. ki jo je sestavil škofjeloški notar Niko l.enček. je polovinski 
delež Jožefa Bernika. ocenjen na 520 kron. izročen in prepuščen njegovi ženi Marjeti Bernik. Original 
hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, oddelek v Školji Loki (št. 10258/2843). 
111 France Štukl. Knjiga biš v Škoffi Loki II, Škofja Loka 1984. str. 33. 
II Knjiga -Goslači: Župnijski arhiv škofja Loka. 
'- France štukl. Knjiga hiš r Škoffi Loki II. Škofja Loka 1984, str. 33. 
'•' No.l do No. 46 ter šestnajst neoštevilčenih vzorcev za tkanje. 
' No. p do No. 60. 
15 Ustni damastni vzorci na osem podnožnikov (No.1-8). dvanajst podnožnikov (No. 9-18). lažji vzorci 
na šestnajst podnožnikov (No. 19-38). težji vzorci na šestnajst podnožnikov (No. 39-46). V skupino 
damastnih vzorcev na osem podnožnikov lahko uvrstimo tudi vseh 16 neoštevilčenih vzorcev. Zadnjo 
skupino oštevilčenih vzorcev sam imenuje vzorci na špancir«, zanje pa je potrebno spet osem (No. 
-P-50). dvanajst (No. 51-54) in šestnajst podnožnikov (No. 55—60). 
"' Na slovenskem podeželju so bile še v 20. stoletju najbolj razširjene horizontalne statve (»krosna«) z dve 
ma ali kvečjemu štirimi listi in štirimi podnožniki. Poleg teh so poznali tudi tkalsko deščico (»brdo«, 
•brdce-) za tkanje ozkih trakov, na območju Gorjancev in nekaterih krajev v Beli Krajini pa še pokončne 
statve C-tara«) za izdelavo volnenih vzorčastih predpasnikov, torb, preprog. 
r Zbirke slovenskih muzejev so z vidika opreme delavnic oz. tkalskih priprav profesionalnih mestnih in 
trških tkalcev povsem pomanjkljive. 
'" Josip Žontar. Platnarstvo in sitarstvo v loškem gospostvu v 18. stoletju; v: Loški razgledi 2. Škofja Loka, 
str. 95. 
{'< Aleksandra Serše, Strokovno šolstvo r osrednji Sloveniji do leta 1941: s posebnim ozirom na obrtno šol 
stvo na področju Kranjske. Ljubljana 1995. 
-'< Obrtniška cehovska pravila so za pomočniško dobo zahtevala nekajletno izpopolnjevanje znanja v tu 
jini (glej op, 21). 
419 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
-' Pavle Blaznik, 1994 1940, O cehih na slovenskem: v: Loški razgledi - Doneski'2 (ponatis i/ 1940), 
škofja Loka. str. 4. V zborniku referatov •Linen un Ar/- TheCommon rootso/theEuropean linen pat 
terns; (l'dinel 1999, je do podobnih sklepov na podlagi študija domače in tuje literature prišlo več av 
torjev i/ različnih evropskih dežel, 
- Friekinger Johann Michael. Weber-Bild-Bucb. Vierte verbesserte Aullage. Neustadt und Leipzig 1783. 
Original hrani Museum ftir angevvandtc Kunst na Dunaju. 
a Kisa Silpala. The historv of linen patterns in Finland; v. Linen on Sel- The Common roots ofthe 
European linenpatterns, (UUine) 1999. str. 54. 
u Na Švedskem sta bili tiskani dve knjigi z vzorci (L 1820 in 1828); obe sta imeli značaj učbenika. Mariana 
Eriksson, Viola Germain: Patterned linen in Nvveden: v: Linen <>u Sel - The Common roots of the 
European linen patterns, (Udtne) 1999. str. 146. 
H Kot op.23 in 2 i. 
-" Gina Morandini. Carmen Romeo. An account of the most popular patterns ol 1'riuli tcMile Iradition 
(18th-19th centuries). v: Linen on Sel - The Common roots <;/' the European linen patterns, (l dine) 
1999. str. 227. 
:" Na primer: Mernikov vzorec št. 19 je zelo podoben vzoren iz vzorčne knjige F. Kocha iz leta 1847 
( Tessitori di Carnia 1991. 46) in vzorcu namiznega pila iz Slovenskega etnografskega muzeja (inv, št. 
16537). Vzorca št, 47 in 48 iz Bernikove knjižice sta primera vzorcev s t. i. diamantnim motivom: ti 
vzorci so zelo pogosti tudi v drugih vzorčnih knjigah, npr. vzorca št. 35 ali 36 iz vzorčne knjige Antonia 
Candotta iz leta 1791 ( Tessitori di Carnia 1991. 136 in 138); enak vzorec ima namizni prt iz Slovenskega 
etnografskega muzeja (inv št. 125). Vzorec na oltarnem prtiču iz SEM-a (inv. št. 938) je identičen z 
enim od neoštev ilčenih vzorcev |. Bernika; po tipu vzorcev so jim sorodne tudi brisače, ki jih hrani 
Verski muzej v Stični. Bernikov vzorec št. I je enak vzorcu št. 55 v vzorčni knjigi Antonia Candotta iz 
leta 1791 {.Tessitori di Carnia 1991. 176) ter vzorcu prta iz Slovenskega etnografskega muzeja (inv. 
št. 83051. In lako dalje. 
* Seznam umrlih v škofji Loki leta 1992. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Oddelek v škofji Loki. 
-"' Obrtni reci iz leta 1859 je vpeljal mnogo večjo obrtno svobodo v primerjavi s prejšnjim, odpravljal je 
cehovske privilegije in dajal možnosti tudi ljudem, ki obrtno niso bili usposobljeni. Sergij Vilfan. 
PniDia zgodovina Slovencev, Ljubljana 1901. str. 479 sled. 
iu podložnik = podnožnik ali podnožka. Podnožke so leseni ali kovinski enoramni vzvodi, pritrjeni pod 
statvami, s katerimi dvigujemo ali spuščamo liste (okvire z. ničalnicami. skozi katere velevamo niti os 
nove). Ivan l.amprei. Vezave tkanin - listne vezave, Kranj 1976, str. i in 5. 
11 pild = lisi. tu v pomenu vzorčnega lista oz. s sodobnim izrazom vzornice. Vzornica: na mrežastem pa 
pirju prikazano prepletanje niti v vezavi tkanin. Iz vzornice so razvidni vezava, vdev v liste in greben. 
podvez .... stopanja ... . Tekstilni leksikon, Ljubljana 1989. str. ,389. 
'- žnora = podvez listov na statvah, ki jih glede na vzorec povežejo na podnožke (gl. op, 201. 
" na cvilih = v keprovi vezavi. 
<( na atlas = v atlasov i vezavi. 
" Vzorci, ki jih Bernik posrečeno imenuje -imištri na špancir-. dajejo vtis levega in desnega polovičnega 
zamika osnovnega motiva, kar spominja na korake. Vzorci te vrste sodijo v zelo raznoliko skupino 
križastih keprovih in okrasnih ali okrašenih keprovih vezav. Ivan I.ampret. Vezave tkanin - listne 
vezave. Kranj 1976, str. 41-43 in 02: Tekstilni leksikon, Ljubljana 1989, str. 150 in 208. 
* Blago za namizno opremo, torej za prte in prtiče oz. serviete. 
r Blago za tekstilne stenske tapete, po vsej verjetnosti pa tudi za blago za tapecirano pohištvo. 
18 Blago za oblačila. 
w Blago za brisače, serviete in namizne prte. 
•" Izbira niti za osnovo in votek pri tkanju (debelina, sukanost itd.) je za videz tkanega izdelka lahko 
odločilna. 
11 Greben: okvir z zobci, ki vodi osnovne niti. '.../ je pritrjen v bilu. s katerim se pribija votek in je drsna 
opora za prelet čoluička .. . Prav tako drži greben osnovne niti v pravilnem redu in gostoti. Vdev v 
greben je odvisen od vezav in gostote. Število zob na 1 cm je gostota grebena, na 10 cm pa številka 
grebena. Tekstilni leksikon, Ljubljana 1989. str. 103. 
'- Knjižica vsebuje še 10 (v tekstu 17) neoštev ilčenih vzorcev, ki začnejo z. drugega konca knjižice in so 
pospremljeni z navedenim komentarjem na prvem vzorcu. 
420