VPRAŠANJE POIMENOVANJA NASELIJ IN ZASELKOV V IZOLSKI OBČINI
v prvo izdajo leksikona Slovenska krajevna imena (Cankarjeva založba, Ljubljana 1985) so se vrinile nekatere napake, ki bi jih bilo po mojem mnenju ob morebitnem ponatisu treba popraviti.
V predgovoru avtorji pojasnjujejo način zbiranja informacij in metodologijo dela: gradivo da so zbrali oz. posredovali informatorji, navedeni ob koncu knjige, drugi vir pa je bil Krajevni leksikon Slovenije (ta tudi - pred leti - na osnovi informatorjev). Ravno živa raba naj bi bUa torej primarni vir informacij, potem še skladnost z normami slovenskega knjižnega jezika.
Ker je obalno področje z zaledjem (Slovenska Istra) glede na celotni slovenski (tudi kulturni) prostor izrazito periferno področje, je bilo v preteklosti in je še danes v tesnem stiku z drugo kulturo oz. jezikom, tj. romanskim svetom oz. italijanščino (Nekatera območja so uradno dvojezična, druga, tem stična področja, pa kažejo, sicer v manjši meri, a vendarle, vplive tudi romanskega sveta, kulture,...). Posledice? Interferenca na vseh jezikoslovnih ravninah, tako tudi v leksiki, toponomastiki. Jezikovni pojavi so pri nas ubrali svojo pot in ne take kot centralni govori in narečja, kar je v jeziku (sociolingvistika!) povsem normalen pojav, ki ga je treba poznati, upoštevati, spoštovati. To je znano tudi v drugih perifernih narečjih, upoštevano pa tudi v Leksikonu (primer - glej str. 45 - Crešnjevci!).
Menim, da so avtorji Leksikona premalo upoštevali specifičnosti tega področja, zlasti to velja za izolsko in piransko občino. Za koprsko je dosledneje upoštevana zlasti živa govorica oz. raba in ne toliko skladnost z normami SKJ - mimogrede: kje pa so te norme in kdo jih določa? Ker prebivalci občin Izola, Koper, Piran živimo v tesnem stiku (skupna so naslednja središča: kultura, srednje šolstvo, zdravstvo) in se zlasti vaščani gledamo s hriba na hrib, mi je nedoslednost in različnost kriterijev za občine oz. za poimenovanje prebivalcev toliko manj razumljiva.
Zakaj je do napak, ki sem jih opazila (omejila se bom na kraje v izolski občini), prišlo, ne vem. Vsekakor pa se mi zdi, da je, upoštevaje zastavljene kriterije, napačno, nestrokovno in v nasprotju z znanstvenimi pristopi na podlagi nepopolnih informacij (netočni informatorji, popačene informacije na poti od Slov. Istre do Ljubljane ali že tam?), ne upoštevaje dejanskega stanja in le po lastnem občutku za jezik (uredniška samovolja, pretirani purizem ali hiperkorekture?) tvoriti nova, okolju neznana imena za prebivalce ali za kraje same.
Ker je Leksikon namenjen širokemu krogu bralcev, naj bo čim bolj enoten v kriterijih do različnih govorov, dialektov, obenem pa dovolj demokratičen in tenkočuten tudi za vse, kar nas Slovence med seboj ločuje.
Pa še to: Narodi z mnogo bogatejšo jezikovno in jezikoslovno tradicijo (Italijane dobro poznam) so na specifičnosti v poimenovanju prebivalcev ponosni in jih upoštevajo, čeprav bi jim verjetno še bolj kot nam (večje število imen, poimenovanj - več verjetnih izpeljav) ustrezal kriterij ekonomičnosti (tj. sorodna imena - sorodne izpeljave). Zakaj bi niorali Slovenci torej ubirati drugačne poti in vse prebivalce npr. Vinice enako poimenovati ne upoštevaje kulturnega, družbenega, jezikovnega ozračja, iz katerega ime izvira?
V povojnem času (zlasti 1956-1960) so kraje z izrazitim romanskim imenom tudi brez podpore (ali vsaj ne množične) avtohtonega prebivalstva slovenili (' op. 1). To je bil čas dokazovanja slovenskega področja kot odgovor na italijanizacijo v času fašizma. Kakšni so bili argumenti za preimenovanje, se ne ve, ker do ustreznih dokumentov ni mogoče - arhiv izolske občinske skupščine do 1. 1960 ni urejen! Čeprav bi slovenskost (predvsem podeželja - glej zgodovino področja!) lahko dokazali že enostavno s podatki o narodnostni sestavi področja (mesto: vas!) in ne s preimenovanji! Kljub skoraj 30 letom se (tedaj) nova imena (' op. 2) niso vrasla. Zato je v Leksikonu torej nujno za to področje bolj upoštevati živo rabo - dejansko stanje.
Predlagam naslednje popravke:
- str. 15 BAREDI - ov. na Baredih, baredski, 'Baredčan / Baredini o. p. Izola
(ne ležeči tisk, ker je ta oblika živa, analogna s Šaredin, Savrin ..., zasledimo jo v pokrajinskem pog.
jeziku, sicer se uporablja tudi opisno ime - prebivalec Baredov)'op. 4
127
- str. 72 DVORI NAD IZOLO - ov v Dvorih, pogovorno Körte, Kört, v Körtah, lokalno narečno Kürle, Kürt, v Ktirteh, 'dvorski / kortežanski / kurtežanjski, 'Dvorčan / Kortežan / Kurtežan
(le izrazito hiperkorektno in zelo poredko, navadno iz ust priseljencev, ki se ne menijo za avtohtono obliko, se rabi Dvorčan oz. še raje Dvorjan. Pogosteje se sliši prebivalec Dvorov, kar kaže na negotovost in izogibanje rabi »sporne« oblike oz. izpeljanke.) 'op. 4        ^
- str. 110 IZOLA -e v Izoli, izolski / izolanski / lokalno jazlanski, izlanski, Izolčan/ Izolan/ lokalno izolčan: v krajevnem govoru okolice pa Jazlan, ital. Isola, o. p. Izola.
(Od kod se je v Leksikon vrinila oblika izoljanski, Izoljan? Ni izpričana ne v govoru ne v Krajevnem leksikonu in ne v javnih občilih. Tudi jezikovno razsodišče je ni omenilo v eni od svojih izjav! (' op. 3)
- str. 166 MALIJA (Nimam pripomb.) 'op. 4
- str. 284 ŠARED -a v Šaredu, 'šaredski / šaredinski, 'Šaredčan / Šaredin, o. p. Izola
Od kod se je »vzela« oblika Šaredar? Med prebivalce je ni, niti je ni v Krajevnem leksikonu. Baredi, Šared - imeni sta sorodnega izvora. (Glej še: Loret, Šalet, Šared, Nožed, Gožed, Rašed, ipd. v okolici!). Zato bi morali oboje prebivalce izpeljavati na enak način, vendar tega niste storili, avtohtono prebivalstvo, ki se pomena zaveda, pa, četudi po interlerenci z italijanščino: Baredin, Šaredin. Zakaj tega ne bi smeli privzeti? Smo že marsikaj, tudi slabšega, in na silo, iz drugih jezikovnih sistemov, ki niso v stiku tako tesno, kot v tem primeru! ' op. 4
- str. 318 VINICA -e v Vinici, lokalno Cetre (Cetare) /Cetore, Cetere, 'viniški / cetaranski, Viničan, 'Viničan / Cetoran.
V tem imenu se pojavlja polglasniški o, ki se ga lahko zapiše kot o, kot e ali se ga izpusti. Viničan se je uveljavil od zunaj (priseljenci), med prebivalci ta tvorba ne živi. V pogovornem jeziku se obema oblikama Četaran, Viničan) izognejo: narečni, ker je znamenje nižjega socialnega statusa, pogovorni z opisnim poimenovanjem, ker jim je tuja.
Dvori in Vinica sta bili 1.1957 preimenovani iz Kort in Cetor. Že nekaj let pa teče postopek za vrnitev starega imena. ' op. 4
- str. 52 DOBRAVA, v redu
- str. 111 JAGODJE -a v Jagodju, 'jagodski, 'Jagodčan, o. p. Izola
Ker je to že del Izole, so prebivalci Izolani ali pa opisno: prebivalci Jagodja! Torej ob Jagodčana sodi zvezdica!
-str. 150 LIVADE v redu.
- str. 213 POLJE - v redu.
' op. 1: Pričevanja o tem so še živa med generacijo sedanjih 50-60 letnikov.
' op. 2: Z uredbo o razglasitvi naselij, o združitvi naselij - preimenovanju (Ur. list LRS št. 40/57, 31. 10.1957) so 46 zaselkov združili in preimenovali v 9 naselij. Zaselkov oz. sestavnih delov naselja tudi od 1. 1960 (glej seznam naselij in njih sestavnih delov, Lj. 1960, Zavod SRS za statistiko) ni več! Strnjena poselitev naselij oz. zaselkov zahteva natančnejše poimenovanje le-teh, kar je v govoru živo, izrazito, uradno pa ni tako.
Od novih, takrat osnovanih naselij so le tri ohranila prejšnje ime: Baredi, Malija, Šared. ' op. 3: objava Jezik, razsodišča
' op. 4: Imena Korte, Cetore, Šared, Baredi so že zelo stara. Prav tako Izola.
Glej N. Morato: Albucan in Korte, rokopis v pripravi za zgodovinski časopis Kronika.
N. Morato: Gradivo o Kortah za objavo v zbirki - turist, vodniku po podeželju Slovenske Istre, naslov knjige bo Slovenske istrske vasi - Korte.
Naj strnem ugotovitve: Kjer so 1. 1957 krajem dali nova, popolnoma izmišljena imena, ki niso imela osnove ne v lokalni toponomastiki ne v značilnostih krajev (Vinica, Polje, Livade, Jagodje, Dobrava), se je nemogoče nasloniti na živo rabo pri izpeljankah za prebivalce. Kjer pa gre za nepokrivanje stare in »nove« oblike, je zmešnjava še večja. - 'i--"-
128
Prav zato ponovno predlagam, da se živo rabo jemlje za temeljni zgled pri poimenovanju prebivalcev.
Naj ne bo odveč tudi misel, da je treba stare toponime iz okolice Izole ohraniti vsaj v poimenovanju novih mestnih delov v t. i. Jagodju in Livadah. Barbarizem (jezikovni in kulturni) je, če stoletja stara imena negiramo, razvrednotimo z Lepimi cestami. Sončnimi in Senčnimi potmi. Strmimi klanci in rebrimi...
Jelka Morato-Vatovec Dvori (Korte), Izola