Življenjski pogoji upokojencev v občini Šiška
Naloge za boljše življenje
Občinski svet ZSS Ljubljana-Šiška ]e v okviru priprav na 3. konferenco Zveze sindika-tov Slovenije, ki bo govorila o vlogi in na-logah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti, organiziral tematsko razpra-vo o »Življenjskih razmerah upokojencev v občini Ljubljana-Šiška«.
V tematsko razpravo so vključili vse tiste dejavnike, ki lahko s svojo aktivnostjo in z bo!j organiziranim delom prispevajo, da se živ-ljenjski pogoji upokojencev in starejših obča-nov izboljšajo.
Prisotni so spregovorili o tistih vprašanjih, ki se povezana z življenjem in delom upoko-jencev in starejših oseb in se med drugim do-govorili tudi za doslednejše izvajanje predvsem naslednjih nalog:
—¦ Sindikati se morajo še nadalje zavzemati za izboljšanje socialnega položaja delavcev oziroma družin z nizkimi osebnimi dohodki. Poiožaj teh delavcev je treba izboljšati z ust-reinejšim_ vrednotenjem proizvodnega dela in deia v težjih delovnih pogojih, z ustreznejšo delitvijo šredstev skupne porabe v OZD ter socialnimi ukrepi v okviru SIS socialnega skrb-stva in socialno-zdravstvenih komisij v KS.
—  Strokovne  službe  v  OZD  morajo   imeti pregled  nad  čelotnim  socialnim  stanjem   svo-jih delavcev, še posebno pa delavcev  (in nji-hovih družin)  z nizkimi OD, Tak pregled mo-rajo nenehno dopolnjevati v sodelovanju z or-gani KS in centri za socialno delo v tistih ob-činah,  kjer  ti  delavci  prebivajo,  zaradi   celo-vite evidence socialnih prejemkov in dajatev. Na  podlagi  takega celovitega pregleda  stanja. ne  bo   prihajalo   do  neupravičenih  prejemkov socialnih   pomoči,   ampak   bodo   pomoč   dobili le tisti delavci in občani, ki so pomoči resnič-no potrebni.
—   SIS   družbenih   dejavnosti   morajo   bolj prilagoditi   svojo   organiziranost   in  način   de-lovanja potrebam in interesom delavcev v ma-terialni proizvodnji ter se uveljaviti kot mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov in mož-nosti med izvajalci in uporabniki. Še posebej gre  za  interese  in  pravice  upokojenih  delav-cev, ki jih imajo iz minulega dela.
—  OO ZSS se morajo zavzemati, da se raz-vijejo še tesnejše vezi med aktivnimi delavci in upokojenci, da bodo upokojence spodbujali k aktivnemu sodelovanju in reševanju njihovih
problemov tako v OZD kot v KS in SIS so-cialnega varstva. Še nadalje morajo vzdrževati stalne stike med OZD in upokojenimi delavci v obliki srečanj, posvetov, ogledov pri odpira-nju novih proizvodnih objektov ter ob raznih jubilejih, praznikih in drugih priložnostih.
—  Razširiti  je  potrebno  dejavnost  društev upokojencev  na   tiste   starejše   občane,   ki   ni-majo statusa upokojenca. Društva upokojencev se  morajo bolje  organizirati,  dati morajo  več poudarka  svoji  dejavnosti  in  pri  tem upošte-vati  potrebe  in  nekatere   specifičnosti   članov društev upokojencev,  skušati  organizirati  raz-ne dejavnosti kulture in rekreacije znotraj  že obstoječih  društcv,  kulturnih  in  rekreacijskih institucij, ne pa le v okviru društev upokojen-cev, ker bi se tako starejši občani tudi bolje počutili   med  mlajšimi   v   raznih  rekreacijskih in kulturrrih dejavnostih.
—• Društva upokojencev naj bolj organizi-rano pristopijo k vključevanju občanov v društva, saj se le s 50 % vključenih občanov v društvih upokojencev ne moremo pohvaliti. Pri tem so KK SZDL odgovorne za pomoč pri ustanavljanju društev upokojencev povsod tam, kjer obstajajo pogoji za delo.
—  Domove za starejše občane je potrebno odpreti  in  sicer  glede  zagotavljanja  in nude-nja pomoči občanom na domu tako, da bi osta-reli občan čim dlje ostal v svojem okolju. Po-moč pri tem pa morajo nuditi društva upoko-jencev,   krajevne   organizacije   RK,   socialno-zdravstvene komisije v KS in patronažna služ-ba za strokovno nego  občaj^ov na domu.
—¦ Socialno-zdravstvene komisije so dolžne skrbeti za svoje krajane tako, da ugotavljajo potrebe in organizirajo pomoč. Centri za so-cialno delo pa morajo nuditi vso potrebno po-moč, da delo teh komisij uspešno poteka. Predvsem je pomembna pomoč in skrb za tiste upokojence, za katere vemo, da so težje pri-lagodljivi in v pripravah na upokojitev sami niso ničesar storili — ali pa zelo malo.
Seveda pa se morajo za uresničitev vseh dogovorov, sprejetih v tej razpravi in za dol-goročnejše reševanje teh- vprašanj vključiti tudi vzgojnoizobraževalne organizacije (od VVZ, osnovnih in srednjih šol) s svojimi izo-braževalnimi programi, ki bi vključevali tudi razvijanje humanih odnosov med ljudmi in še zlasti odnosov do starejših.
Zivljenjska pot prizadetih otrok je v veliki meri odvisna od njihove družinske in druž-bene skupnosti. Strokovna pomoč je usmerje-na po specialnih pedagoških načelih in meto-dah v sistematično razvijanje vseh tistih na-vad, spretnosti in znanj, ki so potrebna za čimbolj samostojno življenje odraslih dušev-no prizadetih. Mentalno higienska naravna-nost našega dela pa teži tudi k skrbi za du-ševno počutje teh otrok, saj ugotavljamo, da sprejetost takega otroka v družini in družbi, njegova prilagodljivost, vodljivost, veselje, zadovoljstvo in sreča lahko zabrišejo stopnjo prizadetosti. Družbena pozornost pa je usmer-jena v različne oblike pomoči, s katero bi za-gotovili boljše življenjske razmere in social-no varnost duševno prizadetim in njihovim staršem.
V organizirano skrb za prizadete osebe se vključuje Društvo za pomoč duševno priza-detim Slovenije. V Ljubljani imamo zvezo društev in mestno društvo za pomoč dušev-no prizadetim. Društvo deluje na Samovi 9/II. Vključuje starše duševno prizadetih oseb, strokovne sodelavce ini druge somišljenike. Organizira letovanja za otroke in starše, pri-reja predavanja in seminarje, izdaja Informa-tor, šestkrat letno glasilo zveze društev »Naš zbornik« in občasne strokovne publikacije. Takšna je skrb strokovnih in družbenih insti-tucij.
Kaj pa lahko za prizadete otroke storimo mi vsi, vsak dan? Problema prizadetosti otro-ka staršem nikakor ne moremo odvzeti, lah-ko pa jim z malenkostmi v marsičem poma-gamo. Ali ste že kdaj na igrišču ali dvorišču vključili tudi prizadetega otroka v igro svo-jih otrok, ga povabili na rojstni dan svoje hčerke? Ste spustili mater s prizadetim otro-kom v naročju, s svežnjem plenic in druge prtljage »mimo vrste« v trgovini, v banki, na pošti? Ali pomislimo, kaj pomeni staršem, da jim s hudo nemirnim otrokom ni potrebno čakati v prenapolnjeni čakalnici in poslušati »dobronamernih nasvetov«, naj umirijo svoje-ga otroka? Ste kdaj zavezali vezalke, uredili obleko in torbico nebogljenemu šolarju, mu pomagali, če se ne znajde na cesti, na pxg-hodu čez cesto, v avtobusu ali drugi, zanj novi situaciji?
Tisoč takšnih in podobnih drobnih malen-kosti sestavlja naš vsakdan, ga olajšuje ali otežuje. Otrok v dlaneh — kot simbol Društva za pomoč duševno prizadetim — je klicaj — ne deklariranemu humanizmu, ampak dejan-ski pomoči nemočnim.
Ana Štukl-Kurilo ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA