366
Šolske stvari
Prememba šolske postave za Kranjsko.
Go8p. poslanec prof. Šuklje utemeljeval je kot poročevalec finančnega odseka premembo šolske postave, po kateri se odpravi izjemna olajšava ljubljanskega mesta, tako-le:
Poročevalec finančnega odseka, slavni deželni zbor. ima danes nalogo, zastopati v tej visoki zbornici načrt zakona, katerega finančni odsek nasvetuje po dolgem in natančnem premišljevanji.
Ugovarjal je častiti gosp. predgovornik, poslanec Grrasselli, župan ljubljanskega mesta. Sledil sem njegovemu govoru z ono natančno paznostjo, katera je dolžnost vestnega poročevalca, ali izreči moram vendar, da se nekemu utisu nisem mogel ubraniti; glasno se je sicer danes v tej sobani razlegal glas župana in zastopnika ljubljanskega mesta, ali meni vsaj se dozdeva, da seje nekako premalo slišal deželni poslanec, kateremu je naloga, v prvi vrsti ozirati se na korist cele dežele.
Predno se spuščam v meritorno utemeljevanje nasvetov finančnega odseka, mi bode treba na njih pravo vrednost reducirati one razloge, s katerimi je ljubljanskega mesta zastopnik, čegar stališče jaz sicer v te] zadevi popolnem razumem, hotel spodkopavati nasvete finančnega odseka.
On se je najprej skliceval na šolsko postavo z dne 19. decembra 1. 1874. Kar se te postave tiče, mi je njena genezis popolnem jasna. Deželni zbor je bil namreč 1. 1874. prisiljen, predrugačiti svoj zakon z dne 29. aprila 1. 1873, ,št. 37. Pač je poudarjal gosp. poslanec Grasselli, da je bilo načelo, izraženo v postavi z dne 29. aprila 1. 1873, popolnem pravilno; jaz s svojega stališča temu niti ugovarjati ne morem.
Ali kaj to koristi, da je bilo to načelo pravilno, če smo vendar povsod videli, ne samo pri nas, ampak tudi v drugih deželah, da je absolutno neizpe-ljivo, in vsled tega je bilo deželnemu zboru, kateri je leto poprej šolskim občinam navalil dvojno breme, skrbeti za ves šolski trošek, plačevati stanarine, stavbene potrebščine in plačevati aktivitetne prejembe učiteljskemu osobju. Zaradi tega je bil 1. 1874. deželni zbor prisiljen, nov zakon napraviti, ravno onega, katerega mislimo predrugačiti danes. Da se pri tem zakonu ni oziral na ljubljansko mesto, je tudi razumljivo; v ljubljanskem mestu se niso čule take pritožba, kakor od drugod, tedaj se je ljubljansko mesto pustilo v svojem starem razmerji in le glede druge dežele se je sklenila sprememba postave.
Gospoda moja, danes je pač vsakdo izmed nas jasen si v tem oziru, da postopanje tedanjega deželnega zbora vendar ni bilo dovelj previdno; premalo je poznal zanemarjenost kranjskega šolstva, premalo poznal izredne potrebščine njegove in on se je zibal vedno še v iluziji, da bode mogoče tisto ravnotežje, katero je 1. 1874, dejansko še obstajalo med troški ljubljanskega šolstva in med troški in potrebščinami normalno-šolskega zaklada, da bode mogoče pravim, ravno to ravnotežje tudi še za bodočnost.    To je bila tedaj takrat prva napaka.
Potem pa, gospoda moja, se takrat nikdo v tej deželni sobani ni domislil, da bode leta 1880. nov in jako važen davčni objekt prirastel deželi naši, namreč južna železnica.v Leta 1874. je bila južna železnica še davka prosta. Ge bi se bil tedaj kdo tu, v tej zbornici, uže domislil, da tekom 6 do 7 let ta predpravica neha, gospoda moja, uverjen sem, da bi se izjema ljubljanskega mesta takrat nikdar ne bila statuirala
367
in da bi se v tej zbornici po tej postavi ne bila sezidala ona stranska ali zakotna vrata, skozi katera sedaj leto za letom uidejo oni tisočaki, katere je južna železnica naši deželi po vsej pravici plačevati dolžna.
Kar se južne železnice tiče — imam namreč tu postavo z dne 8. maja 1869. L, za katero si bodem prosil dovoljenja, da jo prečitam — ta slove:
„Die Gesammtsumme der von einer nicht unter dem §. 2. begriffenen Eisenbahnrechuung zu entrichtenden Erwerb- und Einkommensteuer ist zum Zwecke der Vor-schreibung auf die betreffendeu Lander in folgender Weise zu vertheilen: Befindet sich die oberste Geschaftsleitung der Unternehmung in einem der Lander, welche die Bahn durchzieht, so sind vorweg 40 Procent der Steuer i a diesem Lande in Vorschreibung zu bringen, die restlichen 60 Procent aber auf die samintlichen Lauder, weiclie die Bahn durchzieht, nach dem Verhaltnisse der Laoge der betreffendeu Bahnstrecke zu vertheilen und daseibst vorzuschreiben. Befindet sich aber die oberste Geschaftsleistung der Unternehmung in einem Lande, welches die Bahn nicht durchzieht, so sind in diesem Lande 10 Procent vorzuschreiben, die rest-lichen 90 Prozent aber in den Landern, welche die Bahn durchzieht, nach dem Verhaltuisse der Lange der be-treffenden Bahnstrecke in Vorschreibung zu bringen. Die Vorschreibung hat in der Gemeiude, wo sich der Sitz der obersten Geschafisleitung der Unternehmung, oder wenn diese ausserhalb des Landes sich befindet, wo sich der Sitz der Betriebsieituug im Lande befindet, und falls in diesem Lande eine Betriebsleitung nicht bestande, in der Hauptstadt dieses Landes zu geschehen."
Iz tega tedaj, gospoda moja, razvidimo, da je imel postavodajalec namen, posameznim deželam, a ne posameznim krajem, v našem slučaji tedaj vojvodini kranjski, a ne ljubljanskemu mestu, dati to pravico, da na prihodnmo in dohodkarino dotičnim železnicam naloži posebno deželno priklado. Da ne bi imeli tega zakona z dne 19. decembra leta 1874, potem bi, gospoda moja, stvar biia, popolnem jasna in izjema ljubljanskega mesta ne bi obstala. Vsled tega bi imela južna železnica, ker iznaša njen prihodninski in dohodninski davek, ordinarij z izredno priklado za L 1884. vsega skupaj okroglo 95.000 gld., bi morala tedaj južna železnica le za 1. 1884 v okrogli svoti 17.700 gld. plačati normalnošolskemu zakladu. Ali sedaj obstoji izjema ljubljanskega mesta, davek južne železnice je v Ljubljani predpisan in kake so posledice za naš normalno-šolski zaklad? — Južna železnica plačuje le v Ljubljani, v ljubljanski šolski zaklad 4928 gld., normalno-šolski zaklad ima vsled tega čiste zgube 17.700 gld., in južna železnica ima vsled tega čistega dobička vsako leto okolo 12.000 gld. Pred dvema letoma tedaj, ko je bil gospod baron Apfaltrem 1. 1882. izročil deželnemu zboru načrt zakona glede teh priklad želez-ničnih podjetij, takrat smo se vsi še zibali v tej nadi, da bode mogoče, popraviti to nedostatnost s tem, da se Ljubljana pusti v starem razmerji in le pritegne k troškom normalno-šolskega zaklada tudi južna železnica. Ali, gospoda moja, Vi vsi veste, da so nam te nade splavale po vodi: ta načrt ni dobil Najvišjega potrjenja. In če hočete razloge vedeti, zakaj da ga ni dobil, prosim, poglejte v lansko letno poročilo § 1, stran 10, in iz tega bodete razvideli, da je to absolutno nemogoče ioliko časa, dokler obstoji izjema ljubljanskega mesta.
(Dalje prihodnjič.)
373
Šolske stvari.
Prememba šolske postave za Kranjsko.
(Dalje.)
Mi smo tedaj postavljeni pred to alternativo, ali se enkrat za vselej odreči prikladi južne železnice za nor-malno-šolski zaklad, ali pa odpraviti izjemo ljubljanskega inesta, in tedaj, gospoda moja, se jaz usojam vprašati, kako bi mogli mi stopiti pred svoje volilce, s kakimi obrazi bi se jim morali pokazati, če bo nam vest očitala, da smo tako gospodarili z deželnimi prihodki, z deželnim premoženjem? Sleherni, tudi zadnji volilec bi lahko stopil pred najboljšega izmed nas in mu očitno v obraz rekel: Vi niste vredni našega zaupanja, lahkomiselno ste gospodarili z deželnim imetjem, lahkomiselno zapravili deželne dohodke! (Dobro-klici na levi. — Bravo-Rufe links.) Da je položaj normalno-šol-skega zaklada in vsled tega tudi položaj deželnega šolstva, skoro bi dejal v obupnem stanji, gospoda moja, zato se sklicujem le na proračun priloge 8., katero Vam je izročil deželni odbor. Te številke imajo neko grozovito zgovornost in jaz moram reči, da vse spremembe v našem  šolstvu,   vse reforme -— in reform je precej
374
potreba — so neizpeljive vsled tega, ker denarnih sredstev nimamo na razpolaganje.
Da navedem le en slučaj! Menda vsi v tej zbornici bili smo tega mnenja, da je prošnja učiteljev na enorazrednicah za opravilne doklade stvarno utemeljena, stvarno opravičena in vendar absolutno nismo mogli uslišati te prošnje zaradi tega, ker potrebščina normalno-šolskega zaklada uže presega denarne sile naše domovine.
Gosp. poslanec Grasselli se je potem podal tudi v račune in izračunil, da bi ljubljansko mesto moralo 30.000 gold, več plačevati. Jaz bodem potem dokazal, da je diferenca veliko manjša, da gre tukaj le za svoto k večjemu 14 do 15.000 gold., in tudi na to se bodemo ozirali, če se v istini ljubljansko mesto čisto nič nima brigati za duševni niveau, na katerem stoji prebivalstvo na deželi. Za sedaj pa moram naglašati le to, da tako razmerje nahajamo nazadnje vendar skoro povsod po deželi.
Gosp. poslanec Grrasselli je sam pripoznaval, da imamo aktivne in pasivne šolske okraje. Na primer vsi gorenjski okraji, izvzemši edino Radovljico, so aktivni, vsi dolenjski in notranjski šolski okraji so pasivni, in enako razmerje se prikaže tudi pri posameznih krajih. Tako na primer, gospoda moja, zastopam jaz med drugimi tudi Novomesto. Kar se Novega mesta tiče, njegove šolske priklade, bi ono jako lahko izhajalo, da bi mu bilo skrbeti le za svoje šolske potrebščine. Sami znate, da očetje frančiškani jako po ceni podučujejo in dvarazredna dekliška šola tudi ne stane tako ogromne svote, tedaj tukaj bi bil presežek pri šolski prikladi.
Gosp. poslanec Grasselli se je danes spominal našega prerano umrlega tovariša gosp. viteza Schneida.
Nikdo nima več povoda obžalovati, da ga je smrt tako zgodaj pobrala iz naše srede, kakor današnji poročevalec finančnega odseka, kajti jaz sem prepričan, če bi bil še med nami, bi sam vstal in odgovoril gosp. poslancu Grasselliju navzlic svojim simpatijam za ljubljansko mesto ter dejal: „Jaz zastopam tukaj v deželnem zboru idrijsko mestno občino; poglejte v proračun normalno-šolskega in Vi bodete našli, da normaino-šolski zaklad niti vinarja ne plačuje za idrijsko šolstvo in vendar mora vsak idrijski davkoplačevalec nositi breme visoke šolske priklade, kakor drugi deželani po deželi kranjski.
In nazadnje, gospoda moja, to so vendar občine, katere imajo svoje šole. Kaj pa poreče gosp. poslanec Grasselli o ubogem seljaku, kateri leto za letom odraj-tuje svoje krvavo pridobljene goldinarje za normalno-šolski zaklad, pa niti šolskega poslopja v svoji občini nima in v svojem kraji niti učitelja ne vidi (klici: res je!). Tam se pač godi krivica. Kdor se pa postavlja na tako tesno stališče v Ljubljani, temu moram pač reči, da razmer kranjskega šolstva sploh ne poznna ali poznati neče.
Gospoda moja, da razmerje v istini sedaj ni pravično, kakor sem trdil tudi v poročilu finančnega odseka, o tem menda tudi ni treba dosti dokazov. Le en slučaj, da razjasnim to stvar! Vzemimo na primer odvetnika, kateri plačuje, recimo 100 gld. prihodninskega in dohodninskega davka na leto, in sicer za ordinarij.
Ako biva v Ljubljani, mu je plačevati le 10 gold, šolske priklade; ako biva na deželi, ako mora svoja deca pošiljati v Ljubljano v šolo, mora plačevati od ordinarija in direktne priklade 20°/0, tedaj 40 gold., tedaj 4krat toliko, kakor njegov kolega, kateri živi vendar le v ugodnejših razmerah v Ljubljani. (Klici: Cujte!) Tega ne moremo več z dobro vestjo vzdržavati.
Potem gosp. župan Grasselli pravi, da ljubljansko mesto skoro samo vzdržuje svoje šole.
Gospoda moja, jaz oporekam temu in bodem takoj dokazal istinitost svoje trditve, namreč, da tudi nor-rnalno-šolski zaklad, da-si le posredno, indirektno konkurira k troškom ljubljanskega šolstva. Znano Vam je, gospoda moja, da vzdržuje tukaj v Ljubljani vlada sama dve ljudski šoli, vadnico namreč za dečke in vadnico za deklice. Da teh vadnic ne bi bilo, gospoda moja, imela bi mestna občina ljubljanska skrbeti vsaj še za eno, skoro gotovo pa za dve ljudski šoli. Ali pa mislite, gospoda, da se to nikjer ne pozna? Jaz Vas prosim, oglejte si v proračunu prilogo 8, str. 3.: Zaklada pod rubriko „Doneski 7. štev." Tam bote našli svoto 2172 gold, z naslovom: „Državni donesek — Staatszuschuss", in morda se bo enemu ali drugemu izmed Vas čudno dozdevalo, da država tako vmalo doplačuje našemu nor-malno-šolskemu zakladu. Ce hočete znati razloge, poglejte šolski zakon z dne 14. maja 1869. leta. Tam bodete našli §. 66, alinea 3., katera se glasi (bere): „K šolskemu zalogu tistih dežel, katere so do zdaj dobivale pomoč ali doplačo od države, dajala se bo taka tudi v prihodnje po srednjem znesku tistih doplačil, katera je dotični zalog normalnih šol v letih 1866.. 1867 in 1868. iz občnih državnih dohodkov prejel.
Pri računu te pripomoči morajo pa najprej odbiti se tisti zneski, ki so se rabili za take namene, za katere bo v prihodnje državna blagajnica neposrednje skrbeti dolžna (§§. 58. in 67.)" Prej je država sama vzdr-žavala normalno šolo, namesto te normalne šole je stopila ljubljanska vadnica in ker se stroški teh ljubljanskih vadnic odbijejo od tega doneska, zaradi tega tudi nam, gospoda moja, država plačuje le pičlo svoto 2172 gold, in tedaj trdim jaz po vsej pravici, da nor-malno-šolski zaklad, da-si le indirektno in deloma, vendar tudi konkurira k stroškom ljubljanskega mesta.
(Dalje prihodnjič.)
381
Šolske stvari. Prememba šolske postave za Kranjsko.
(Konec.)
Naglašati mi je pa potem, da je izjema ljubljanskega mesta — in to govorim gotovo najbolj za pravičnost nasveta finančnega odseka — pravi unikum v naši državi, da nima več analogije pri nas. Povsod je glavno mesto glede šolstva na ravno istem niveauu, na ravno istem ravnoležji, kakor vsaka druga, bodi-si tudi naj-zadnja šolska občina, in povsod tam , koder se troški šolstva pokrivajo ali popolnem ali vsaj deloma iz deželnega premoženja, povsod konkurira glavno mesto v isti meri in še v večji meri, kakor druge šolske občine. Deželni odbor je v tej zadevi letos pisaril drugim deželnim odborom ter jih vprašal za razjasnenje dotičnih razmer. Jaz sem preštudiral te odgovore in ako mi je dovoljeno, bodem le nekatera mesta tukaj imenoval, ki so v sličnem razmerji kakor Ljubljana.^
Tako na primer so nam pisali iz Šlezije, iz Opave (bere iz dopisa sileskega deželnega odbora dotični stavek, iz katerega se razvidi, da mesto Opava vzdržuje na lastne stroške vse svoje šole, poleg tega pa še konkurira k stroškom deželnega šolstva)
Mi vidimo tedaj, da tudi v Šleziji^konkurira glavno mesto, kakor vsaka druga občina. Se bolj je to razvidno iz dopisa solnograškega deželnega odbora; mesto Solnograd plačuje kakor vsa druga dežela 35% deželne priklade, od katere gre 24% za šolske potrebščine, na-
382
vzlic temu, da za Solnograd in njegove šole zadostuje 15°/0. (Klici: čujte, čujte!)
In tako, gospoda moja, bi vam še lahko navedel mnogo dopisov in iz vseh bi se uverili, da je v istini povsod glavno mesto v ravno takem razmerji nasproti stroškom deželnega šolstva, kakor vsaka druga občina. Zaradi tega, gospoda moja, se finančnemu odseku nikakor ne more očitati nobenega mržnja do ljubljanskega mesta, nobeno zanemarjenje mestnih koristi, ako zahteva za Ljubljano, ono razmerje, katero obstoji pri vseh glavnih mestih po celem našem cesarstvu.
Gospod poslanec Grrasselli j a omenjal, da ima mesto ljubljansko na svojih šolah okoli 440 — če se ne motim — učencev iz dežele. Jaz pritrjujem in sem sam uverjen, da to število ni pretirano, ali na zadnje, gospoda moja, moramo vendar le pomisliti, da ima mesto od teh učencev tudi svoje gotove koristi. Kajti v ljudsko šolo ljubljansko pošiljajo vendar le premožnejši sta-riši svoja deca in ti učenci ostanejo večinoma tudi v mestu ter prestopijo pozneje v srednje šole, v gimnazijo in realko, in korist od tega ima vendar le mesto.
Potem, gospoda, ne s Demo prezirati še enega momenta, kateri je tukaj silno važen, namreč — in ta na-glašam — ono notranjo, rekel bi skrivnostno pa vendar nerazrušno zvezo, katera obstoji med duševnim razvojem deželnega prebivalstva iti med materijalnim blagostanjem deželnega osredja. Ce bi dandaues duševna izobraženost našega prebivalstva po deželi se znižala, gotovo, gospoda moja, bi v prvi vrsti občutilo ta vdarec mesto ljubljansko, kajti ono je tisto naravno središče, v katero se stekajo vse življenske arterije našega narodnega života.
Kar se računa tiče, sem uže poprej dejal,   da se s tem računom  nikakor ne  vjeraam;   njegove  površnosti in nedostatnosti se prav lahko dokazujejo.   Prvič je g. župan Grasselli za letos deficit previsoko izračunal: mi smo ga izračunali s 89.541 gold.,   on je arondiral to svoto in je rekel:  100.000 gold.,  tedaj skoro za 11 ali vsaj  za   10 tisoč več.   Potem moramo tukaj odtegniti davek od južne železnice in ta bode znašal gotovo 10.000 gold, na leto in poleg tega se bode pri pokritji deželnega zaklada nek nov davek priporočal,  namreč davek na žganje,  in  za tega pričakujem tudi  finančni  efekt kakih 30.000 gold.   Tedaj se znižuje vsa svota za celih 50.000 gold.,  in vsled tega  se razvidi,   da bode ljubljansko mesto  k večjemu imelo več plačevati davka za šolsko priklado za 15.000 gold, na leto.   Toda, gospoda moja, tudi te svote velika množica davkoplačevalcev nikakor ne bode zelo občutila.   Tukaj so vračunjeni kreditni zavodi,  so   vračunjena   velika  obrtna  društva in ravno ti bodo najhuje zadeti.   Kranjska hranilnica na primer bode  imela več plačevati okoli   1200 gold,   na leto,  eskomptna banka okolo 600 gold.,   tudi kranjsko obrtnijsko  društvo bode prizadeto, in  tedaj  lahko rečemo, da prosti davkoplačevalec,  posebno nižji davkoplačevalec, tega davka in te pomnožitve ne bode čutil v tako silni meri.   Potem pa, gospoda moja, saj nismo nikakor ne sovražniki ljubljanskega mesta, saj smo tudi mi v  deželnem zboru   radi pripravljeni, pri vsaki priliki  vstreči  njegovim  zahtevam.   —  V  finančnem odseku se je uže z ozirom na stvarne šolske potrebščine ljubljanskega mesta  sprejel §. 1. tega postavnega  načrta, in šolnina, katera je povsod odpravljena po deželi, ohranila se je tukaj, dasiravno se s pedagogičnega stališča šolnina ne da zagovarjati.   Potem pa, kedar bode Ljubljani  treba graditi novo šolsko  poslopje,   uverjen sem, da bode deželni zbor jako rad konkuriral z izdatnimi podporami na korist ljubljanske šolske občine.
Naslanjevaje se na vse te razloge, priporočam tedaj nasvet finančnega odseka, ki bode deželi naši prinesel
letnega dobička 50.000 gold, ter zmanjšal skupno priklado za normalni in deželni zaklad od 36% aa 31 °0, prav toplo visoki zbornici v konečno odobrenje. (Živahno odobravanje.)