DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 75. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 26th, 1929. LETO XXXI, —VOL. XXXI. Sirom Amerike. TRIJE SLOVENCI UBITI V MILWAUKEE IN MNOGO PO DRUGIH KRAJIH Organizacija za zgradbo S. N. Doma v Milwaukee. Wis. si je nabavila krasen Dodge sedan avtomobil, ki ga bo dobil eden izmed posetni; kov piknika, ki se vrši v 25. avgusta na Gazvodovem posestvu blizu Milwaukee, v korist zgradbe S. N. Doma. V Red Lodge, Mont, se je ustanovilo slovensko pevsko društvo z imenom "Veseli ■Bratje." Dne 8. junija je imel tam koncert g. Anton Šubelj. 4. julija priredi Slovenski Dom v Farrell, Pa. domačo zabavo. Opoldne bo v Domu skupno kosilo. Pevsko društvo Bled v Conemaugh je priredilo 15. in 16. junija jako zanimiv koncert, ki je imel lep uspeh Zlasti se je v krasnem sloven-sketm petju odlikovala mladina. Dne 16. junija je bila birma pri slovenski župniji v Steelton, Pa. V soboto 22. junija je priredila organizacija Sloven skega Doma v Warren, Ohio, plesno veselico, ki je bila prav povoljno obiskana. Mr. Povše iz Clevelanda je daroval ob tej priliki eftemlf srečnemu posetniku veselice lepo obleko vredno $50.00. Pretekli teden je umrla v Detroitu, Mich. 20 let stara pridna Slovenka Ana Judnič, ki je kot najstarejša hčerka obilne družine že pridno po magala z zaslužkom. Umrla je za operacijo. Še pred kratkim je umrl v isti družini sin Leon. V Ford bolnici v Detroitu se nahaja Mrs. Puhek. Poročil se je v Detroitu Mr. Jos. Žunič, dočim je njegov brat John naznanil krst sina. Svoje študije je dokonča) te dni Mr. Victor J. Kreme-sec, iz Chicage. Študiral je na De Paul University of Law, sin vrle in obče spoštovane družine Mr. in Mrs Math Kremesec, ki ima svojo trgovino v Chicagi. Mr. Victor Kremesec je bil rojen 1900 v Chicagi. Postal bo odvetnik, in bo tako naš narod zopet bogatejši za enega inteli-genta. Iskrene čestitke Mr. 'Kremesecu. Od avtomobila je bil ubit v Milwaukee, Wis. rojak Charles Herman star 42 let. Vozil je z avtom vštric cestne kare, ki je lahko zadela nje-gvo avto. Ustavil je avto in stopil ven, da pogleda, kakšna je škoda, pa je bil pri tem zadet do kare in vržen proti avtomobilu, da je na .zadoblje-nih poškodbah kmalu potem umrl. Ranjki je bi"l doma iz Šoštanja. V Ameriki je bi val 20 let. Zapušča soprogo in sina. Tekom enega tedna so bili v Milwaukee trije rojaki ubiti od avtomobilov. Istotam je odprl novo groce-rijsko trgovino Mr. Štefan Miller. V Chicagi je umrl rojak Martin Baznik, star 59 let. na posledicah operacije. Bil je član KSKJ. Zapušča ženo ■n tri otroke. (Dalje na .2. strani) Vsem udeležencem Katoliškega shoda! Piknik S.D.Z. Vse, ki se nameravate pe ljati z orlovskim posebnim vlakom na Katoliški shod, to je v petek zvečer 5. julija, prosimo, da gotovo pridete na sestanek v petek 28. junija ob 8. uri zvečer v spodnje prostore nove šole sv. Vida, kjer dobite vozne listke, ako jih še niste dobili. Tu se plača tudi voznina in se pogovorimo glede prenočišč, glede prehrane in glede prevoza z busi po Chicagi in drugi dan v Lemont. Bo torej mnogo važnih stvari se pogovoriti, torej prav gotovo pridite na ta sestanek. Vlak odide iz glavne postaje — Union Depot — ne pa kakor je bilo prej oznanjeno s postaje na 105. cesti. Tudi novi prigla-šenci se še sprejemajo v petek večer. Vo.zni listki za orlovski vlak se dobe: pri }os, Grdina, 6121 St. Clair Ave., pri Frank Zakrajšku na Norwood Rd., v župnišču v New-burghu, v župnišču v Collin-woodu, orlovska mladina zase in tudi lahko za svoje sta-riše in sorodnike, ako si jih sami ne bodo nabavili pri zgorej omenjenih, v telovadnici ob telovadnih urah. Nabavite si jih! Hitite s priglasitvijo! Stanejo: za odrasle nad 12. letom: $11.28, pod 12. letom pa $5.64. Poleg tega pa še vsak udeleženec plača po $1.00 za kritje velikih stroškov 'Katoliškega shoda. Saj je cena vožnje že itak silno znižana. MNOGO NOVIH AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV. Pri zaslišanju na zvezni sodniji pretekli petek je mnogo naših ljudi dobilo ameriško državljansko pravico. Sledeči so postali ameriški državljani: Martin Vatovec, Frank Maras, Frances Ber-netich, Jos. Tomsich, John Marolt, Vid Urbančič, Mary Mahne, Mary Offenbacher. Zora Marolt, Jakob Filipič. Frank Turšič, John Verlic. Frank Yager, Anton Gorišek, Elizabeth Gabriel, Matt Go-lobič, Jos. Nestič, Ferd. Stal-zer, Vine. Vičič, Math Štrum-belj, Rose Vidmar, Anton Sta-rešinič. Skupaj 22 novih ameriških državljanov. Zad njič izkazanih 207, danes 22. skupaj 229 novih ameriških državljanov v letošnjem letu, Vsem tem novim Amerikan-cem naše iskrene čestitke ! O V torek zjutraj je umrl Louis Intihar, 14925 Cardinal Ave. za pljučnico. Star je bil 20 let. Bil je rojen v Clevelandu, kjer zapušča stariše, tri brate in tri sestre, dve izmed njih poročene, Mary Kopučar in Angela Ku-sar. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom A. F. Svetek Co. Prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje, ranjke-mu pa naj sveti večna luč! O Skoro smrtno ranjen se nahaja v Mt. Sinai bolnici 33 letni Andrew Soeder, 6910 Bayliss Ave. Soeder je bi! tekom nekega prepira od nepoznanega »moškega v hiši na 7516 Decker Ave. Ko je policija hišo preiskala, je dobila v njej kotel in več galon žga nja. ZDRUŽENA DRUŠTVA ZVEZE IMAJO SVOJO SLAV-NOST V NEDELJO V nedeljo 30. junija je dan Slovenske Dobrodelne Zveze. Skupna društva Zveze priredijo v nedeljo ogromen piknik. Zbrala se bo velika družina Zveze na prostem, da se člani medsebojno spoznajo zabavajo in kaj koristnega, pametnega pa tudi šaljivega eden drugemu povedo. Prišli bodo i .z vseh krajev širnega Clevelanda, pa tudi iz drugih, oddaljenih naselbin se pričakuje prav velike vdelež-be, tako da lahko rečemo, da bo to največ/i piknik, kar se jih je še kdaj priredilo v Clevelandu. Čisti dobiček piknika je namenjen za naše mladino in razne prireditve, in je pričakovati, da se član stvo v resnici v največjem številu odzove. Za prvovrstno postrežbo vsem cenjenim članom in članicam in njih mladini se bo postreglo od strani posebnega odbora. Kakih 100 delavcev bo pripravljenih na prostoru piknika, da skrbijo za vse, kar želite in zahtevate. Jako važno je, da znate in veste, kako se bo vozilo na farme g. Močilnikarja. Far ma je sicer dobro poznana, toda ker se pričakuje mnoge naroda, je mogoče, da eden ali drugi ne ve, kako se pride tja. Tu imate razlago: truki bodo čakali pred S. N. Dom cm na St. Clair Ave. ob 1. 2, in 3. uri. Imeli bodo napise S. D. Z. Oni, ki pridejo z avtomobili od zunaj se lahko pridružijo trukom, da bode našli prostor. Truki bodo vozili tudi od prostora, kjer je konec vožnje Nottingham kare. Nadalje bodo truki po birali ljudi izpred Slov. Del Doma na Waterloo Rd. in potem izpred Slov. Doma na Holmes Ave., in sicer ob 1. in 2. uri popoldne. Kako najdete farmo? Pojdite po Chardon Rd. to tja. kjer se cepi cesta na Richmond Rd.' Tam bo napis' Piknik S. D. Z. Roka bo kazala na levo. Peljite po Chardon Rd. naprej do druge ceste, ki drži na desno. Tam bo isti napis. Peljite po tej cesti, ki ni tlakana, in prva farma na desno stran je' prostor piknika. Tam bo zopet veliko znamenje "S. D. Z.'' Na pikniku bodo seveda razne .zavave, zlasti mnogo zanimanja pa bo povzročila baseball igra med igralci društva št. 9 in št. 36, a najbolj pomemben bo pa slavnostni sprejem novega mladinskega društva, ki bo ustanovljeno na Holmes Ave. Ustanovitelji so člani društva Kras št. 8. Več o tem v prihodnji številki. Občinstvo, ki bo na pikniku, prosimo prav uljudno, da nikakor ne skačejo čez plotove na farmi in tavajo po drugih farmah, ker se lastniki pritožujejo. Farma g. Močilnikarja je dovolj obširna, da boste našli vsak svoj ugoden prostor, kjer boste želeli. Samo pridite in se radujte med svojimi društvemi brati in sestrami! Ogromna gradnja. CLEVELAND DOBI TRANSPORTNI SISTEM BREZ PRIMERE V AMERIKI V Clevelandu se vrši v teh dneh ogromno delo — gradnja popolnoma novih železniških prog Nickel Plate železnice. Po teh progah bodo v dveh letih brzeli posebni vlaki, ki bodo kar najhitreje prevažali potnike iz enega konca mesta v druzega — ko dobimo takozvani "Rapid Transit sistem." Odkar so bi le napeljane v Cleveland prve železniške proge pred dobrimi 50. leti, se ni gradilo še enako velikopotezno delo \ Clevelandu. Od glavne postaje na Public Square do Eddy Rd. v East Clevelandu bo Nickel Plate železnica položila štiri nove proge, zgradila bo 24 ogromnih mostov in 12 manjših mostov. In vse to delo se vrši skoro nevidno, ne da bi bil promet na glavnih prometnih žilah kaj oviran. To ogromno delo je brez primere v zgodovini Zed. držav. Stotisoče Cleve-landčanov se vsak dan vozi pod .začasnimi mostovi, nad katerimi gre ogromno delo urno naprej. Treba je podirati stare mostove, razširiti progo za 100 čevljev, vlivati konkret v zemljo, skratka zgraditi popolnoma novo pro go, po kateri se vije šest parov tračnic. Delo velja ogromne milijone, toda ko bo gotovo, bo imel Cleveland transportni sistem, s katerim se druga mesta ne bodo mogla primerjati. --o-- BANDITI SO OBRAČUNALI MEDSEBOJNO. Kansas City, 24. junija. Pred La Salle hotelom je stalo pet mož, ki so se medseboj no živahno prepirali, dokle." niso potegnili revolverjev in začeli streljati. Dva sta bila ubita, eden pa teško ranjen Oba umorjena je policija identificirala. Eden je Ben Barretti, katerega iščejo v Los Angeles radi enega umora in radi treh umorov v Chicagi. Drugi je bil Arthur Hartman, ki je umoril dve osebi v St. Louisu. In tudi tretji ima na vesti dva umora. Dva ostala bandita sta pobegnila. O V torek zjutraj se je vr šil pogreb Mrs. Mary štamp-fel. Že od zadnjega petka pa vse do pondeljka večer so prihajali neprestano naši ljudje pokropit ranjko. Videti je bilo, da je ranjka imela stotine prijateljev, ki so se prišli poslovit od nje. V torek zju traj pa je dolga vrsta avtomobilov odpeljala te prijatelje in zaeno truplo ranjke iz hiše na 717 E. 109th St. proti cerkvi sv. Vida, kjer se je vršila sv maša zadušnica ob polnošte vilni vdeležbi občinstva. Skoro 100 avtomobilov je bilo v sprevodu. Truplo je bilo odpeljano na Calvary pokopa lišče. G Iz Pariza, Francija, pozdravljajo vse svoje znance in prijatelje v Clevelandu Mrs. Modic, Mrs. Belaj, Mrs. Tekauc, Mrs. Schiffrer, Mr. P. Modic, Mr. Perušek in Mrs. Zakrajšek. Dr. Snook ni kriv. JE IZJAVIL PRED SODNIJO, DA SE NE ČUTI KRIVEGA UMORA Columbus, Ohio, 24. junija. Državni pravdnik v Co lurnbusu je imenoval posebne zdravnike specialiste, ki nai preiščejo duševno stanje dr. Snooka, ki je umoril Miss Hix. Ti specialisti so poročali državi, da je dr. Snook popolnoma zdrav na duhu. Danes je bil Snook pripeljan pred sodnika, kjer se je izjavil, da se ne čuti krivim umo ra Miss Hix. Prvotno je dr Snook izjavil, da je kriv in bil mnenja, da bo vse skupaj hitro končano. Ko se je pa danes nahajal pred sodnikom na zaslišanju, je spremenil svoje mišljenje in izjavil, da ni kriv. Dr. Snook je bil v sodni dvorani priklenjen ob nekega drugega morilca. Sodnik je določil dan 22. julija, ko se začne obravnava. Njegovi zagovorniki so protestirali, rekoč, da nimajo dovoli časa, da se pripravijo, toda sodnija je vztrajala pri 22. ju liju. Oba zagovornika dr. Snooka sta'tudi izjavila, da bosta vložila .zahtevo, da se sodnja obravnava ne vrši v Columbusu. Rekla sta, da je toliko predsodkov proti dr Snooku y Columbusu, da mu je nemogoče dobiti poštene obravnave. Ako sodnija temu ugodi, se bo vršila obravnava izven Franklin county. Profesor je prišel na sodnijo v jako čedni obleki. Njegov glas je bil čist in sploh se je obnašal, kot se ne bi ničesar zgodilo. O Neka zvita ženska je prišla v pondeljek v neko večjo trgovino v mestu, kjer je nakupila precej blaga. Plačala je s $1000 bankovcem. 'Ker se je prodajalki bankovec zdel sumljiv, ga je poslala v banko, da ga pregledajo. Na banki so bankovec odobrili in ga vrnili v trgovino, kjer se je prodajalka pripravljala, da izmenja bankovec. Medtem je pa ženska rekla, da se je premislila, da ne bo vzela blaga, ker ji delajo toliko sitnosti za zmenja vo. Zahtevala je bankovec nazaj in ga tudi dobila. Takoj potem je pa zopet rekla, naj ji oprostijo, ker je bila prehitra, da bo vzela blago vseeno in zopet poiskala ban kovec v denarnici, katerega je izročila prodajalki. Ta je bankovec zmenjala, in ženska je odšla z blagom. Toda bankovec je bil ponarejen. Premetena ženska je imela dva bankovca, enega pravega, enega ponarejenega. G Community W ell f a r e Club priredi svoj letni izlet in diner v sredo 26. junija. Letos gredo naše ženske v Canary Cottage, v Chagrin Falls. Poseben bus bo odpeljal izletnice ob 1:30 popoldne. Bus bo čakal pred St. Clair kopališčem. O Na obisk v staro domovino se podasta v četrtek dva dobro poznana Clevelandča-na in sicer Mr. George Kuhar in Mr. John Kramar. Oba sta vodila več let trgovine v naselbini. Obema želimo srečno pot in srečen povratek. Policija je dobila največji kotel v mestu. Policija je v pondeljek zve čer odkrila največji kotel za kuhanje žganja, odkar obstoji prohibicija. Žganjarna se je nahajala v neki dvojni hiši s tremi nadstropji na 10910 Garfield Ave. Ogromni ko tel, ki je bil zgrajen tako, da je segal v skrivnih prostorih od kleti do podstrešja, je kuhal žgan je za gotove odjemalce v sredini mesta. Aretiran je bil neki Angelo Bronaro. Rekel je, da dela za neko osebo, ki se piše Kline, da dela vsak dan 12 ur, potem pa pride neki "Joe," ki dela ostalih 12 ur. Policijski kapitan McMas-ter, ki je vdrl v hišo, sprva ni mogel najti kotla. Ko je pa brskal po neki shrambi za obleko, je opazil neko vrv, za katero je potegnil. In vsa shramba se je mahoma zavrtela in odprla pot v drugo, skrito sobo, kjer so vile ogromne hladilne cevi, ki so vodile od kotla v podstrešje. Ljudje, ki so vodili to žga-njarsko podjetje, so kupovali industrijski alkohol, ki je strupen. Tega so v silnih kotlih potem redistilirali, nakar je postal alkohol zopet vžiten. Dvoje skrivnih vrat je vodilo do aparatov. V kleti je bila električna sesalka, ki je silila redistilirano žganje navzgor v posebne posode in hladilnike. V garaži je bila narejena skrivna, dvojna stena, med katero so spravljali alkohol. Policija je dobila 400 galon neskuhanega alkohola in 57 posod, katerih vsaka je držala 5 galon priprav ljenega alkohola. 300 galon alkohola so izlili na cesto, dočim so kakih 500 galon odpeljali na policijsko postajo. Dva ogromna truka sta do spela, da sta naložila kotel in druge aparate^ a ostalo je policija s sekirami razbila. Po mnenju policije je kotel vreden najmanj $25.000. Ko se je nahajala policija v hiši, je zazvonil telefon. Kapitan McMaster je odgovoril, in neki glas v tujem jeziku je i največjo razburjenostjo hitel nekaj pripovedovati. Seveda kapitan ni ničesar razumel Na licu mesta se je zbralo več sto ljudi, ki so opazovali delovanje policije. Veselje v Mehiki. STOTISOČE LJUDI PRAZNUJE SPRAVO MED VLADO IN CERKVIJO O Mr. Rude Trošt nam naznanja iz Havre, Francija, da se nahaja s svojo soprogo na potu v staro domovino. Ali misli tam stalno ostati ali gre samo na obisk, nam ni znano. O Mrs. Marta Koss, 7002 Baker Ct. je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je dne 6. junija umrl oče Jakob Bole, v Kočah, star 74 let. Ranjki je bil poznan p. d. Kope. Bil je 35 let v cesarski službi v Prestranku. Tu zapušča sina Andrej Bole in hčer Marto Koss. O Nocoj večer imajo sejo zastopniki in zastopnice združenih društev fare sv. Vida. Ker je to zadnja seja pred piknikom se prosi vse zastopnike in zastopnice, da se gotovo vdeleže seje, da se dobi zadostno število delavcev za piknik. Mexico City, 24. junija. Veselje med katoliškim prebivalstvom Mehike, ker je prišlo do sprave med cerkvijo in vlado, je nepopisno. Tisoči in desettisoči so romali v nedeljo v cerkev Santa Maria Gudealupe, kjer je narodno svetišče v Mehiki. Romali so skupno, bogati in siromašni. Vsak je prinašal s seboj cvetlice, da jih je pokladal na altar. Ko so se ljudje počasi pomikali po cestah so tiho molili. Nobenega nereda" ni bilo, dasi je tekom dneva najmanj 50.000 oseb obiskalo slavno svetišče. Policija ni imela druge skrbi kot za promet, da se je redno vršil. Cerkev je bila natlačena, da verniki niti poklekniti niso mogli. Nobenih duhovnov ni bilo v cerkvi, ker so še zadržali. Ljudje so tiho molili ali pa prepevali. Isti prizori, v manjšem obsegu, so se vršili na isti dan po vseh večji!) mestih Mehike. Prva služba božja v treh letih se bo vršila v nedeljo 30. junija, potem pa bodo polagoma odprli vseh drugih 5000 cerkev sirom re publike. Medtem je pa vlada potom zrakoplovov razdelila med takozvane "Christeros," ki so se puntali proti vladi radi njenega nastopa proti cerkvi, posebne plakate, v katerih jim naznanja, da se lahko mirno vrnejo domov, ne da bi bili preganjani. O Mr. Janko N. Rogelj naznanja, da je dobil vest iz Washingtona, da pride jugoslovanski poslanik g. L. Pi-tantic v pondoljdk 1. julija ob 8:10 na postajo Pennsylvania železnice, Euclid in 55. cesta. Podrobnosti pozneje. O Družini John Vrhovnik, 5801 Prosser Ave. je v torek zjutraj umrl sinko Joseph, star 11 mesecev. Iskreno sožalje! Vsi oni, ki so obljubili, ti a pristopi jo k novemu društvu S. D. Zveze, ki se organizira na Holmes Ave., So pročeni, da pridejo nocoj ob 7. zvečer v Slovenski Dom na Holmes Ave. Pripeljejo nai tudi svoje prijatelje s seboj, ki se zanimajo za društvo in Zvezo. O Dobro poznana aktivna društvena delavka Frances Zugel je bila izvoljena za de-legatinjo države Ohio na vrhovno konvencijo reda Mac-' cabees. Konvencija se vrši 23. julija v Detroitu, Mich. Država Ohio bo zastopana po 11 delegatih, in med njimi ni Mrs. Zugel samo edina Slovenka, pač pa tudi edina ženska. Naše čestitke1 O Seja društva sv. Vida. št. 25 KSKJ se vrši v nedeljo 30. junija, mesto 7. julija radi Vseslovenskega katoliškega shoda. O David Wenger, prodajalec zemljišč, je bil v torek večer ustreljen od dveh roparjev na 9603 Cedar Ave. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26th, 1929 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) _ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY_ NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti...$5. Za Evropo.........$5.50 | Posamezna številka ...3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio* under the Act of March 3rd, 1879. No. 75. Wed. June 26th, '29. DA SE VIDIMO Amerikanci imajo navado v svojih družinah, da se en krat na leto snidejo vsi člani družine, to je, vsi bratje in sestre, njih otroci, očetje in matere, stare matere in dedi, sploh vse, kar spada k eni družini. Takemu sestanku pravijo: Reunion. To pomeni, da se družinski člani, ki žive eden od drugega, .zopet snidejo, se pogovarjajo o svojih mladinskih letih, o svojih sedanjih težavah in veselju in tako skušajo ohraniti vez tesnega prijateljstva medsebojno Navadno se taki sestanki vršijo vsako leto enkrat. Taki sestanki seveda mnogo pomagajo k boljšemu sporazumu med člani družine, obudijo mnogo starih spominov, in medsebojno si svetujejo kje in kako bi si bolje pomagali naprej v tem življenskem boju. No, in tak shod ene ogromne slovenske družine bi rad' videli tudi v nedeljo 30. junija. Cleveland nima večje dru žine kot je ta, katero imamo sedaj v mislih. Ta družina štele nad 9000 članov, ki prebivajo v Clevelandu, v okolici in po skoro vseh večjih ni manjših naselbinah države Ohio. Tej družini je ime: Slovenska Dobrodelna Zveza, ki šteje pod svojim okriljem nad 9000 svojih otrok, bratov in sester, ki ima 48 mogočnih oddelkov ali društev, okoli katere se zbira mladina in odrastli, družina, v kateri vlada samo zadovoljstvo. Mati Slovenska Dobrodelna Zveza skrbi prav po materinsko za vse, ki spadajo pod njeno okrilje. V nedeljo je skupni izlet vseh društev Slovenske Dobrodelne Zveze na Močilnikarjeve farme. Kaj enakega še nismo doživeli nikdar prej. Kako nekaj veličastnega bo, kako navdusevalno, če se bo zbralo kakih 5000 ali 6000 članov in članic Zveze, ki se bodo počutili vsi kot člani ene organizacije! Seveda, vsi ne morejo priti. Eni delajo, drugi so bolni, tretji drugače zadržani, toda prav lahko je, da se zbere na enem prostoru do 6000 članov in članic Zveze skupaj s svojimi otroci. Pripravljalni odbor za ta piknik, k' je izbran od vseh društev, ki spadajo k Zvezi, nam je zagotovil, da bo lahko postregel vsem. Vsak bo imel vsega za,; dosti, kar bo hotel. Ne samo, da tak skupni sestanek članov in članic je ogromne materialne koristi za Zvezo, ker bo čisti dobiček namenjen za-prospeh in napredek naše slovenske mladine, pač pa imamo od takega sestanka tudi ogromno moralno korist. Ljudje, ki se leta in leta že niso videli, se bodejo zopet sešli, spoznali se bodo mnogoteri, ki eden za druzega niso vedeli, pogovorili se bodo stvari, ki so velike važnosti bodisi za boljši obstanek društva ali Zveze, porajali bodo mladi in stari, skupno se veselili in imeli zavest, da so vsi skupaj kot bratje in sestre ene organizacije, ene ogromne družine — Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se letos bliža že desetemu tisoču svojega članstva. Naj vsakdo, kdor le more, pride v nedeljo. Saj se nikogar ne sili, da zapravi dosti denarja, za 50 centov ali $1.00 se dobi že precej, toda glavni namen piknika je, da pridejo bratje in sestre skupaj, da se spoznajo, da se pomenijo, da se zavedajo, da so bratje in sestre ene organizacije: Kako krasno bi bilo, ako se bi v nedeljo zbrala vsa ogromna družba Slovenske Dobrodelne Zveze! Tedaj bi v resnici videli živi znak Zveze, ki je: roka v roki. Poskusimo. Samo malo dobre volje je treba, pa bo v nedeljo na izletu Zveze toliko narda kot ga še nc pomni zodovina slovenske metropole! "ČEMU V ČIKAGO NOSIT DENAR!" Ta ugovor se sliši pogosto zadnje dni, kadar se agitira za udeležbo na Katoliškem sho du. "Bolje je doma zapravi) na pikniku, saj imamo doms dosti potreb!", tako govore Še celo mnogi dobri ljudje! Vem, ni iz hudobije govorjena ta beseda. Ampak pra^ gotovo iz popolnega nerazu mevanja, kakšnega pomenr je Katoliški shod! In bol človeka, ko vidi, da se niti po- • učiti in dopovedati ne dajo' Nepremišljena je taka bese da! Komu v Čikagi—za božjo voljo! — pa bomo nesli denar?! Kar bodo zaslužile železnice in busi, zato pa nam bodo dali postrežbo in še celo po zelo znižanih cenah! Ali bodo .zaslužili pri fari sv. Štefana, kjer so se obvezali na na?o prošnjo, da bodo dali orlovski mladini: dvakrat za-jutrek, kosilo, in večerjo za $1 in 25c.? Kakšen zaslužek bo pri tem? Ali bodo mai obogateli očetje frančiškani v Lemontu, ki že par mesecev delajo na vse pretege ogrom ne priprave na veliki svoj ri • ziko, da morda ne bodo dobil nazaj niti lastnih stroškov: Saj to ne bo nikak piknik s plesom in pijačo in raznimi številkami in zabavami skoz. celo popoldne in večer, ko se res da napravit kak cent do bička! Jaz osebno zelo dvomim, če bodo mogli kriti vsa) vse lastne stroške, če primerjam vse ogromne drage, 3 nujno potrebne, priprave za Katoliški shod s sorazmerno zelo pičlimi darovi in pri spevki, ki prihajajo na bla gajnika Kat. shoda. Kdo torej bo bogatel ob Katoliškem shodu! So precejšnji stroški, iti na Kat. shod. Seveda so! Sme pač daleč od Čikage! Joliet čani n. pr. ne bodo imeli pa skoro nikakih, razen za gaso-lin za 25 milj! "Pa naj gredo samo oni na Kat. shod!" Ah. ko pa smo mi Kat. shoda ravno tako potrebni in vsi Slovenci po širni Amerik' sploh! Ali ni mar edini namen in cilj Katoliškega shoda: poživiti med amerikan-skimi Slovenci katoliško in narodno zavest, čim bolj zbližati in .združiti katoliško misleče in narodne zavedne Slovence k skupnemu delovanju, k delovanju po nekem gotovem načrtu, da bo res kaj uspeha, da bodo naše katoli ške organizacije rasle, da si bomo "našo" mladino res čim bolj našo ohranili, ko se nam je že zelo zelo odtujila. Mar nismo vsi Slovenci po širni Ameriki naravnost dolžni delovati za te vzvišene cilje: utrjevanje katoliške zavesti in čim daljše ohranenje našega naroda? Koliko ne razumevanje kažejo torej oni, ki govore: "Čemu v Čikago nosit denar! Raje ga doma zapravimo na pikniku, ko imamo dosti domačih potreb!" Imamo dosti domačih potreb! Seveda jih imamo! Še celo preobilo! A pri tem vendar ne smemo biti ozko-srčni in gledat samo nase, za druge mi pa nič mari ni! Ko pa bomo mi sami in vsak posamezni imeli korist od tega, čim večja bo armada katoli ško in narodno zavednih Slovencev v Ameriki, .in čim bolj bomo skupno držali in po skupnem načrtu delovali! Kdo ne uvidi tega? Mar ni moč samo v skupnosti, v razcepljenosti pa pogin? In še nekaj! Najsi ima kdo še toliko pomislekov in ugovorov, češ da ni ta Katoliški shod dobro aranžiran, — prav velikokrat so taki "pomisleki" samo nerganje! — tega se moramo zavedati: ta shod je bil splošno sprejet kot prvi slovenski katoliški shod v Ameriki in kot takega ga mo ramo sprejet! Upoštevajmo, da je to prvi shod te vrste v Ameriki! Da torej ni mogo če vse takoj najbolje ukreniti, da se vsi skupaj še več ali manj učimo. Tudi po drugih deželah nisi bili tovrstni shodi takoj prvi najboljše urejeni! Izkušnja šele uči! Sicei naj pa kar vsak po svoji najboljši zmožnosti pomaga, pa bo prav gotovo shod kar pre cej lepo izpadel! Zato vsi, ki ste ponosni na svoje katoliško ime in prepričanje, vsi, ki vam; je na tem, da si mladino čim dalje ohra nimo res "našo," res slovensko mislečo, če že govorečo ne toliko: pojdite na Katoli ški shod! Pojdite, da se čim bolj utrdite v teh lepih idealih, vzorih! Pojdite, da skupno manifestiramo za svoje katoliško in slovenske prepričanje, da naši nasprotniki vidijo, da nas ni malo! In vi, ki se čutite zmožne, voditi naše organizacije, naša društva, zlasti vas ne bi smele manjkati in še drugi dan, v pondeljek ostanite, če vam je količkaj mogoče, da v skup nih posvetovanjih in debatah stavite svoje predloge, da si izmenjamo misli, da naredi mo skupen načrt, kako zana prej čim plodovitejše delovati v korist slovensko-katoliške mu narodu! Vse one, ki se pa res ne dajo prepričat, da je Katoliški shod vse kaj več kakor pa kak piknik, najsi v še tako dober in koristen na men, pa prosim, naj svoje ugovore in pomisleke vsaj zase ohranijo, in ne odvračajo z njimi še drugih od Katoliškega shoda, ki je tolikega pomena in važnosti, kakor teško kak drug shod, prav gotovo pa večjega pomena, kakor so vsi pikniki! Na svidenje, elevelandčanje, na našem prvem slovenskem Katoliškem shodu v Čikagi! M. J. --—o- VZGOJA OTROKA. Pregovor pravi: Navada je železna srajca. In resnica je: to, na kar se je navadi) človek v svojih otroških letih, se ga rado drži potem vse življenje, dobre in pa tudi slabe navade. Zato glej, mati, že pri malem otroku, da se ne bo nava dil kar je grdo in kar ni prav. Navadi predvsem otroka že majhnega na red in na snaž-nost, ker s tem mu daš dragocene lastnosti, ki mu bodo veliko koristile v življenju, in _za kar ti bo vedno hvaležen Če boš otroka pridno umiva la in kopala, mu postane to prijetna navada in sam bo, ko odrašča, gledal na snažnost. Zapomni si, da je snažnost pol zdravja in da s snažnostjo vzgojiš krepke in zdrave otroke. Istotako moraš otroka učiti, da pazi na obleko in obuvalo, da ne bo hodil okoli zanemarjen in zanikrn in s tem dajal slabo spričevalo svoji materi. In otroka, ki je čeden, ima vsakdo rad. Zahtevaj že od majhnega otroka, da uboga, da posluša in stori to, kar mu ukažeš. Ne dovoli mu nikake trmoglavosti, pazi pa tudi, da se ne navzame lažnivosti in i.z-birčnosti. Kako težko mu je potem, ko doraste in mora v svet med tuje ljudi, a je poln slabih navad, slabih lastnosti. Otrok naj bo vedno prijazen, ljubezniv in uslužen, tako da se bo vsakomur prikupil. Tak otrok bo lahko izhajal v življenju. Slišimo često matere, kaj se pritožujejo čez svoje otro ke, da so svojeglavi, da nič ne ubogajo, da so jezikavi itd. Če je tako, potem je mati največ sama kriva, ker otroka ni znala prav gojiti že od malega. Napačno je misliti, da otrok, ko še ni leto dni star, še nič ne ve in ne razume, kaj je prav in kaj ni prav, oziroma kaj sme in česar ne sme. Otroka mati po navadi razvadi ali kakor pravimo "crklja' že v zibelki, ker mu vse dovo li. Otrok hoče nekaj imeti, mati mu pa kar dovoli, zato da miruje, da se ne cmeri. Otrok to takoj ugane in se bo za vsako reč cmeril, vedoč. da s tem doseže, kar bi rad. Na ta način postane svoje glav. Zato ne smeš otroku nikdar puščati njegove volje, nikdar, ne sme zmagati otrok, ampak vedno mora obveljati le materina ali očetova beseda. Z otrokom pa je seveda treba ravnati lepo, kaznuj gf. le, če ni ubogal zlepa. Nc vpij na otroka za vsako ma lenkost ali pa kadar si slabe volje. Če se mnogo jeziš ir vedno vpiješ na otroka, se bo na to zmerjanje tako navadil da mu je po.tem čisto vseeno, ali si huda nanj ali ne. Pa tudi ves strah in spoštovanje izgubi otrok pred tako materjo. Z otrokom ne smeš govoriti po otročje, ampak govori 7 njim kakor z odraslimi ljud mi, v pravilnem jeziku in ? resno besedo. Tudi ne uka zuj otroku dela, ki mu ni kos Dajaj mu le tako delo, ki je primerno za njegova leta in za njegove moči. Otrok rad dela in pomaga, a če se utru di, mu dovoli, da si odpočije. Ne priganjaj otroka vedno le k delu, ker otrok potrebuje tudi razvedrila in zabave Naj se malo poigra in razve seli, s tem večjim veseljem bo potem delal dalje. Ne delaj otroku krivice ir ne oporekaj mu, kadar ima prav. Otroka krivičnost sil no boli. Ne smeš mu pa tud kar vsega verjeti, zlasti ne, č< se pride pritoževal čez brata in sestrice ali pa čez druge otroke, češ, da ga je ta ali om tepel ali psoval. Prepričaj se vedno najprej, kdo je bil kriv, in ko zveš resnico, se ravnaj po njej. Bog varuj, dajati otroku potuho, to je največji greh, ki ga more zagrešiti ma ti nad otrokom, ker tak otrok bo v življenju le nesrečen. Nc govori v navzočnosti otroka o stvareh, ki niso zanj in za njegova ušesa. Ti misliš, da otrok tega ali onega ne razume, toda otrok obdrži vse v spominu, kar je kdaj slišal in videl, in ko odraste pa o tem premišlja. Tudi ne smeš dovoliti otroku, da bi se vmešaval v pogovore sta rejših. Uči otroka skromnosti. Naj ne bo gostobeseden, a naj vedno govori le, če je vprašan, ne pa da se s svojimi opazkami vtika vmes, kadar govorijo starejši. Uči otroka prijaznosti, do-brotljivosti in usmiljenja. Nikakor mu ne dovoli, da bi mučil živali, ker sicer postane sirovež in to utegneš kdaj bridko občutiti ti sama. Vzgaja že majhnega otroka le k dobremu, ker tako boš naredila iz njega dobrega, plemenitega človeka. Kakršnega otroka si vzgojiš, takšnega otroka potem imaš. Matere, ki imajo slabe otroke, so si take otroke same zaslužile. NAVADEN LEK PROTI STRUPENEMU BRŠLJA-NU. Vsakdo menda ve, kaj je takozvani strupeni bršljan (poison ivy), ta ameriški plevel, ki pravzaprav ni nikak bršljan, ali ga je vsepovsod v strah in trepet mnogih, ki se zastrupljajo ob najmanjši dotiki. Sicer to zastrupljenje ni nič nevarnega, ali kake srbeče bolečine provzročajo prisadi na koži, o tem mnogi znajo povedati kaj žalostne doživljaje. Sedaj ima "poison ivy" zopet svoje lepo zeleno listje. Lahko ga je poznati po trolistnati obliki. Ta plevel pleza po drevesih ali pa e plazi po zemlji, od koder poganja kratko lesnato grmičevje, eden do štirih čevljev visoko. V tej zadnji obliki se rastlina dostikrat imenuje "poison oak." Za srečo so kemičarji v zadnjem času iznašli nekoliko jako enostavnih lekov, ki preprečujejo ali zdravijo zastrupljenje vsled dotike s tem plevelom. Preprečilo, ki ga priporoča Dr. McNair od či-kaškega prirodopisnega muzeja, je petodstotna raztopina železnega klorida (5% solution of Ferric chloride) v vodi ali pa v mešavi vode, alkohola in glicerina. Ta lek se more za par centov kupiti v /saki lekarni. S to raztopino se omije vsak del kože, ki utegne priti v dotiko z bršlja-nom, in se pusti, da se osuši na koži. Tenka plast železne soli neutralizira strup bršlja-na in zastrupljenje je izključeno. Kdor pa je imel smolo zastrupiti se, naj omije prizadeti del kože s triodstotno raztopino lugastega perman-§ata (3% solution of potassium permanganate). Koža se hitro ozdravi. Ta raztopino pusti za nekoliko časa rjav madež na koži, ki se — ako se hoče — zlahka odpra vi potom enoodstatitne raztopine oksalične kiselinc (1% solution of oxalic acid). Vsi ti leki stanejo malenkost in jih lekarnar pripravi bre? zdravnikovega recepta. VELIK IZLET V STARO DOMOVINO. Cunard Line naznanja, da priredi K. S. K. Jednota velik izlet v staro domovino s par nikom Mauretania, ki je naj hitrejši parnik na svetu. Izlet se začne 24. julija. Mr Joseph Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote bo spremlja! potnike na tem izletu. Ravnatelj Cunard družbe v Ljubljani bo pričakoval izletnike v Cherbourgu in jih bo sprem ljal potem v Ljubljano. Vodstvo Cunard družbe nadalje naznanja, da se letos več Slovencev poslužuje Cunard pa robrodov kot sploh kdaj prej. V splošnem je Cunard črta zelo priljubljena našim rojakom za potovanje radi izvrst ne postrežbe, ki se dobi, na parnikih te parobrodne linije. Družba si prizadeva, da svojim potnikom v vseh ozi rih.kar najboljše postreže. ŠIROM AMERIKE. (Nadaljevanje iz 1. strani) V Butte, Mont. je priredil Mr. Anton Šubelj 23. junija prav lep koncert. Mnogo Slovencev se vde-leži Slov. katoliškega shoda iz Ely, Minn. Železniške družbe so voznino izvanred-no znižale za to priliko. Za $16.00 se lahko potuje iz Ely, Minn, v Chicago in nazaj. V Jolietu je umrla 12. junija Mrs. Marjeta Mušič. Pred 40. leti ji je ubilo moža na že lezniški progi. Imela je sina in hčerko, omoženo Ambro žič. Poznana je bila kot blaga žena in skrbna gospodinja. Na Ely, Minn, je umrl rojak Louis Slabodnik star 27 let. Bil je rojen v Ely. Ranj-ki je bil brat dobro poznanega bančnega uradnika Mr. Leonard Slabodnika. Zapu šča ženo in eno hčerko, stari-še in več bratov ter sester. Podlegel je srčni bolezni. Bil je član večih društev. V Detroitu, Mich, je bil 17. junija zadet od avtomobila Most. Rev. Nikola Dobrečič, primat pravoslavne cerkve za Srbijo in Črnogoro. Odpelja li so ga v bolnico. V Calumet, Mich, je umrl rojak John Pečaver ,star 23 let. Ranjki je bil rojen in vzgojen v Calumetu, kjer za pušča stariše, več bratov, sester in sorodnikov. Bil je član S. N. P. J. V Rock Springs, Wyo. je bila pred kratkim operirana Johana Zorman, soproga John Zormana, in ravno tako je bil operiran rojak Jos. Križaj. V Barberton, Ohio, je umrla Ana Lintol. Zapušča soproga in otroke. Bila je članica J. S. K. J. V Canons-burgu, Pa. je pa umrla soproga Mr. Jernej Kocjana, ki je bila članica J. S. K. J. V Waukegan, 111. je umrla Frances Vranich, stara 28 let, ro-ra iz Reke. Zapušča soproga in enega otroka. Mr. F. H. Vesel je te dni naredil izkušnjo v aviatiki na državni univerzi države Illinois. Kmalu potem je odpotoval na čelu osmih učencev v Californijo, kjer bo naš rojak poučeval letalske kadete v zrakoplovstvu. Mladi slo venski zrakoplovec je sin znanega ribniškega rojaka Vesela iz Cicero, 111. Teško se je ponesrečila \ avtomobilski nezgodi hčerka Rozalija od družine John Šterk. Ima zlomljeno roko in je dobila še druge notranje poškodbe. V Masontown, Pa. je ubilo v ondotnem premogokopu rojaka Frank Štrausa, ki je doma iz Cegelnice pri Žužemberku. V Bridgeportu zapušča dva brata in sestro, po ročeno Markus. Na cesti med Sheboygan in Milwaukee, Wis. sta bila pred kratkim ubita rojaka John Zaje in Fr. Pirman Rojaki so se nahajali v Sheboygan, Wis. na obisku, in so se vračali domov v Milwau kee, ko se je pripetila nesreča. Bogat trgovec roparski poglavar. V Braili je izzvala veliko senzacijo aretacija tamošnje-ga najbogatejšega, trgovca Zaharije Safruja. Preiskava je ugotovila, da je bil ta trgovec več let vodja roparske in vlomilske tolpe, ki je vršila svoje zločine največ v Besa rabi j i in Transilvaniji. Pn preiskavi v stanovanju aretiranega trgovca so našli dragocenosti v vrednosti več milijonov lejev. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. M ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: France ............1. jul. 19. jul. ob (j. zv. ob polnoči lie de France 5. jul. 26. jul. ob polnoči, ob 7. zv. Paris ........12. jul. in 2. avg. ob polnoči Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 1012 Chester Ave., , Cleveland, O. PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. Če hofete defo poceni in pošteno, pokličite mene. Randolph 5188 (w.f> yMJgiyg^ymueyFiyeRjpnEa DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let a. St. Clair Ave. GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki. Trcovhu zaprta vsako sredo pop. . skozi celo leto. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030. nCXXXXXTXXIXXJIXXXXXXXXXXX3 N M * i—? ^-v wv> F Bermo B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Nar. Doma PRVA IN EDINA SLOVENSKA TRGOVINA GOTOVI; OPRAVE ZA /ENE. DEK1ETA IN DEKLICE Pri nas dobite najfinejše suknje, svilene in pralne obleke, klobuke in slamnike, vsakovrstne nogavice, spodnjo obleko, pleteno blago itd., po vedno najnižjih cenah. POSEBNE CENE ZA ICE CREAM! 5 galqnov posoda ........................$5.09 Brick icc cream, special cut, 10 kosov v kviirtu, 40 kosov v galoni ..........................................$1.50 Po zelo nizki ccni dnmo ludi mehke pijače, kot jih ne morete dobiti drugje, 24 steklenic 55c, vsakovrstne barve. Cone za ice ereum cones, in sicer, singlo icc crram cone 3c, double 5c, 1 kvart brick ice cream 35c. Te posebnosti veljaj« za vsak dan. FRANK GORENC 1436 E. 55th St. Rami. 6935 |JOHN M. HOČEVAR! SLOVENSKI t ZEMLJOMEREC IN $ CIVILNI INŽENIR t T T Y Slov. Narodni Dom 1 l 6419 ST. CLAIR AVE. I ^ Randolph 3896 T Na domu: !;. 1137 E. 168th STREET * Ken more 0616 ... ---- ., .5. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26th, 1929 Glasilo S. D. Z. ^^»ttwmnntinnntitmnmtnminmtntnnnttitsttniiniiiiiitiiitiitiiiiiiiiiiiiimt; Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. IS. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO. INK. 1». MARCA 1914. V DR2AVI OHIO. Sedež v Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: Pennsylvania 886. ; > Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS. 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGEI.J. 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. PIRC. 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR 1) LOUIS BALANT. 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIČ, 871 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIČ. 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN. 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. Vse denarne z.adeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. «lWiititV.iitii:miill'MtlitinttxntiltXV,:i SKUPNA VESELICA DRUŠTEV S. D. Z. Prihodnjo nedeljo dne 30. junija je praznik za vse člane in slanice naše bratske organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. V ta namen se vrši sestanek celotnega članstva v prosti naravi, tta prijazni Močilnikarjevi farmi na Chardon Road. Veselica (piknik) vseh Zvezinih društev ali drugače povedalo: sestanek vseh Zvezinih članov in članic ter njenih prijateljev. Namen veselice ter sestanka bratov in sester, spadajočih v Zvezo je: 1.) Da se eden drugega spoznamo, pogovorimo ter skupno Razveselimo. 2.) Da vršimo dolžnosti, naložene od delegacije šeste redne konvencije. 3.) Da skupno pripomorem© do boljšega finančnega uspeha športnega sklada. Vse priprave za dobro postrežbo in razvedrilo, vožnja in dru-K'o, je vse v redu. čitajte navodilo v časopisju, ravnajte se po istem, povejte drugim članom in članicam in vsem Zvezinim prijateljem, da nas posetijo na dan veselice vseh Zvezinih društev. V imenu glavnega odbora, kakor tudi celotnega članstva, tem Potom vljudno vabim vse člane in članice od blizu in daleč, vse Prijatelje Zveze, ter splošno občinstvo, da se oglasijo na velikem sestanku članstva naše domače organizacije. Na veselo svidenje kličem vsem skupaj! Za Slov. Dobr. Zvezo: JOHN GORNIK, gl. predsednik. --o- Seja gl. odbora S. D. Z. dne 23. junija 1929. Gl. predsednik John Gornik odpre sejo ob 9. dopoldne. Odsotna sta: Louis J. Pire in Frank M. Jakšič. Naznanila in dopisi: Odobri se račun društva Domovina iz Barbertona, Ohio, za za celoletni oglas na zastoru v dvorani. Gl. tajnik predloži prošnjo sobrata Joseph Zalokar, čl. dr. št. .' stanujoč v Geneva, O. Omenjeni sobrat navaja v prošnji, da mu •e Pogorelo gospodarsko poslopje, da je žena že delj časa v bol-msnici in da se nahaja v veliki potrebi, ter prosi, da bi mu gl. odbor Zveze nakazal kako podporo. Gl. odbor debatira o stvari, ter sklene, da Zveza nima nikakega sklada, ki bi se lahko črpal v ena- ke kamene. Omenjenemu sobratu se pa svetuje, da se obrne na Račun med kraj. društvi in S. D. Z. za maj 1929. Asesment št. 187. Društvo •a o x: o a > o C « C m ■a — -a M o ■o . S-0 o ■a ■a > ° o ■ c"5 OE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 14. 16. 17. 18. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. Slovenec ............................. Svob. Slovenke ................. Slovan ................................. Sv. Ana .............................. Napredni Slovenci ............ Slovenski Dom .................. Novi Dom .......................... Kras ..................................... Glas Clev. Delavcev ........ Mir ...................................... Danica ................................. Ribnica ................................ Clev. Slovenci ................... A. M. Slomšek ................... France Prešern ................. Sv. Ciril in Metod ............. Bled ...................................... Jugoslovan ...»....„,.■........ Coll. Slovenke ................... Združene Slovenke ........... Kraljica Miru ...................... Dom ................................ Soča ...................................... Blejsko jezero ................... Majnik .................................. Euclid ................................... Triglav ................................. Warrensville ...................... Bratska Sloga ................... Državljan ............................ Danica .................................. Valentin Vodnik ............... S. Y. M. Club ................... Sv. Cecilija ......................... Martha Washington ......... Volga .................................... Clairwood ........................I... Slovenska Bistrica ........... Sloga .................................... Napr. Slov. Farmer ......... Modern Crusaders ........... Jutranja Zarja ................... Magic City Juniors ......... Brooklynski Slovenci ....... Conneaut ............................ Naš Dom ............................. 1$ 1,243.77 394.79 262.65 1,717.45 370.18 430.05 167.44 1,157.27 580.06 689.18 297.53 406.84 418.40 97.08 377.40 343.65 604.81 362.731 258.65 179.23 159.27 138.20 95.84 481.11 124.40 169.67 75.21 104.75 117.84 79.60 141.72 133.88 92.97 280.471 123.161 69.49| 88.93! 125.. 35.861 53.07" 69.07 88.45 54.82 35.84 35.52 38.85 ? 259.00 152.87 600.00 565.42 162.00 113.00 113.00 1,932.00 97.50 205.00 57.43 15.00 164.00 175.00 1,032.00 198.00 107.00 136.71 175.78 286.85 300.00 130.50 20.71 35.00 133.00 131.00 174.151 40.00 86! 139.00 15.00 151.00 27.00 525 214 110 862 154 203 73 494 258 321 157 171 165 51 153 156 282 151 128 92 100 75 41 213 63 75 34 50 42 34 63 68 51 146 65 30 55 57 18 27 45 48 34 19 18 18 32.251 217 11.10! 74 3.601 32.401 7.35| 16.95) 3.15! 34.051 232 14.451 93 32.50! 7.051 9.451 12.301 5.251 5.551 6.15! 27.60! 7.05! 7.651 7.201 13.201 12.601 5.101 15.60! 12.45! 4.801 1.951 3.45! 7.05! 4 220 49 114 21 216 47 63 76 35 37 43 184 47 60 50 84 91 34 103 83 30 13 24 35 se bodo morja znatno dvignila in poplavila večino otokov, pa tudi del celine. Grenlandija se bo pomaknila bolj proti severu in končno bo počil tudi polarni led. Sčasoma bodo oslabeli polarni vetrovi, nad Atlantskim morjem bodo ponehali viharji, poletja bodo v Evropi zelo vroča, nebo večinoma jasno. Ker ognjeniki ne bodo bljuvali, ne bo v ozračju pepela in solnce bo pripekalo z vso silo. Viharjev in poletnih nalivov ne bo, pa tudi cikloni bodo ponehali, kajti gore bodo nižje in vetrovi bodo imeli manjši odpor RAZNEVESTI. 11.101 5.40! 10.25 1.35 .30 .601 4.751 1.051 1.65! 2.201 1.20! .901 1.80! 78 43 6C 9 2 4 29 7 11 17 8 1.80! 12 Skupno |$13,373.01 |S7,843.92|6209!$403.60i2691 Bilanca 30. aprila 1929 .............. Dohodki za mesec maj 1929: Asesmenti krajevnih društev ..... Obresti čekovnih prometov .......... Obresti od posojil ....................... Nova posojila in prošnje .............. Pristopnine mlad. oddelka ......... ..$621,847.05 ..$13,373.01 47.65 57.00 40.00 5.50 Skupno dohodki .................. Stroški za mesec maj 1929: Plačane posmrtnine ................... Bolniške podpore ........................ Porodi ........................................... Operacije ...................................... Izredna podpora .......................... Upravni stroški ............................ ..$13,523.16 ..$2,300.00 . 4,118.92 150.00 . 1,225.00 50.00 ,. 684.00 Skupni stroški ................. Odšteti stroški od dohodkov ..$8,527.92 $ 8,527.92 ..$4,995.24 $ 4,995.24 Bilanca 31. maja 1929 .............................$626,842.29 P. KOGOJ, gl. tajnik. sv°je društvo, ki bi mogoče vzdignilo kako akcijo v tem oziru. Sklene se, da se da oglas za Zvezino veselico v Ameriško Domovino dvakrat, v Enakopravnost enkrat in v Clev. Journal en krat. Velikost oglasa naj bo 7 col. 3 palce. Odobri se račun .$10.00 za stroške častne Straže. Sklene se. da se vrše seje gl. odbora vsak četrti torek v me-b0cu ob 8. zvečer, namesto vsako četrto nedeljo. Ta sklep veljy do preklica. Gl. predsednik poroča, da bo na Zvezini veselici 30. junija sprejeto v Zvezo novo mladinsko društvo, ki se organizira na Holies Ave. Se vzame z veseljem na znanje. Umrli: Frank Umek, c. št. 5457, čl. dr. št. 18, umrl 19. junija 1929. vzrok smrti: želodčna bolezen. Zav. za $1000. Dedič: soproga Mary Umek. Pristopil k Zvezi 20. dec. 1925. John Eber, c. št. 6238,'čl. dr. št. 8, umrl 6. jun. 1929. Vgrok smrti: rak na želodcu. Zav. za $500. Dediči: otroci enako. Pristo Pil k Zvezi 5. dec. 1926. Todi Rossa, članica dr. št. 8, c. št. 3475, umrla 26. maja 1929 Vzrok smrti: zastrupi j en,je krvi. Zav. za $1000. Dedič soprog, Raphael Rossa. Pristopila k Zvezi 28. okt. 1921. Anna Butcher, c. št. 7082, čl. dr. št. 43, umrla 2. jun. 1929 Vzrok smrti: pljučnica. Zav. za $500. Dedič soprog, Frank Bu teher. Pristopila k Zvezi 26. jun. 1927. Uršula Levstik, c. št. 6625, umrla 18. jun. 1929. Vzrok smrti: Pljučnica. Zav. za $500. Dedič soprog, Frank Levstik. Pristopila k Zvezi 9. marca 1927. Metoda Chernilogar, c. št. 6675, čl. dr. št. 11, umrla 4. juniji 1929. Vzrok smrti: jetika. Zav. za $1000. Dediči stariši, Joe \v Tereza Chernilogar. Pristopila k Zvezi 11. marca 1927. Seja se zaključi ob 10:15 A. M. JOHN GORNIK, gl. predsednik, JAMES DEBEVEC, zapisnikar Zahvala. Spodaj podpisana se prav lepo zahvaljujem glavnemu odboru S. D. Z. za tako hitro izplačilo posmrtnine v svoti $1000, ki se je izplačala po mojem ranjkem možu, katereg-a smo položili v hladno zemljo 21. junija. Vsakomur priporočam, da pristopi k društvu sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ., ker je to v resnici domača, bratska organizacija. MARY UMEK, vdova po ranjkem Frank Umek. Piknik! Prvi Piknik! Priredi ga dr. Danica, št. 11, S. D. Z. v Ljubljanskem domu na Recher Ave., 21. julija. Na prostem bomo pekli koštrune in kokoši. Pripravite se za ta dan. Obilo zabave za stare in mlade. K obilni udeležbi vabi ODBOR, (jun. 28, jul. 3, 5, 10, 12) MESTNE NOVICE O Na skrivnosten način je vtonil v nedeljo 35 letni John Marko, 2839 Ambler Rd. Marko se je s tremi prijatelji nahajal na jezeru, kjer so lovili ribe blizu W. 46. ceste. Ko je nastala nevihta, so peljali proti bregu. Marko je skočil prvi iz čolna, drugi pa za njim. Hiteli so v neko skladišče v bližini, kjer pa ni so dobili Markota. Takoj so se podali nazaj proti vodi, kjer so opazili klobuk Markota plavati po jezeru. Obveščena bila obrežna stra ža, ki je iskala eno uro za po^ nesrečenim, katerega truplo so v resnici dobili. Kako je vtonil, nihče ne ve. Letos je v Clevelandu že 10 ljudi vto nilo v jezeru. O Vrhovna sodnija države Ohio je odločila sedaj, da so volivni stroji postavni in ss lahko upeljejo. Stavila je le pogoj, da mora rabo takih strojev postavna oblast odo-briti, n. pr. mestna zbornica v Clevelandu. Kot se čuje bo volivni odbor za Cleveland take stroje v kratkem upeljal. Toda stroški so silno visoki. V Clevelandu imamo 749 vo* livnih okrajev, in Vsak okraj bi moral dobiti dva taka stroja, katerih vsak velja od $1000 do $1500. To bi zneslo ogromno svoto, toda ker radi teh strojev odpade večina vo-livnih uradnikov v volivnih kočah, bi se sčasoma taki stroji izplačali. V PRIHODNJIH MILIJONIH LET BO VEDNO TOPLEJE. Razlika. O slovečem češkem komponistu A. Dvoraku, ki letos ves svet praznuje 25-letnico po njegovi smrti, pripoveduje Božo Lovrič iz Prage sledečo zgodbo v "Obzoru" od 31. maja: "Nekoč je nekdo pred Dvorakom, ki je bil ravno takrat ob smrti svoje hčerke zložil svoj neumrjoči Stabat Mater, trdil, da nad nami ni nobenega Stvarnika in da je vse le igra materije in slučaja. Dvorak je preplašeno razširil oči ko dete, ko ugleda strah in je ves iz sebe rekel nepozabljive besede: "A odkod moje melodije, ako ne od Boga?" ... V "Delavski Politiki" od 1. junija t. 1. pa nek sodrug dokazuje, da pravi marksist mora biti brezverec, ker "danes ni nikjer več vmes božjega prsta" ... Je pač tako, da geniji verujejo v Boga, bedaki pa ne, kakor je rečeno že v svetem pismu. Ne bo še kmalu popolnoma zamrznila naša zemlja, čeprav nas je letošnjo zimo že jerripl mraz. Angleški učenjak Brooks dokazuje, da bo na zemlji še dolgo toplo, in sicer skozi 250 milijonov let vedno topleje. Po njegovem mnenju je bilo na zemlji pretežno toplo v zadnjih 700 do 800 milijonov let, seveda s kratkimi, samo nekaj milijonov let trajajočimi in pravilno ponavljajočimi se presled ki, ki jih nazivamo ledene dobe. Pred to veliko dobo toplote je bila prva ledena doba, ki je zapustila malo sledov. Približno čez 250 milijonov let je nastopila druga ledena doba. Tretja doba je bila v času, ko so nastajale debele plasti premoga. Ta doba je pustila največ sledov v krajih okrog sedanjega ekva torja. Zadnja in najpomembnejša ledena doba se je pričela približno pred milijonom let in traja deloma še sedaj, dasi se bliža polagoma svojemu vrhuncu. Angleški učenjak pravi, da Evrope in Amerike v nekaj stoletjih ali tisočletjih ne mo re pokriti nova ledena skorja Pač pa je prepričan, da bo nastala čez približno en milijon let nova doba toplega vremena, ki bo trajala okrog 250 milijonov let. V tej dobi ne bo večjih izbruhov ognjenikov in notranjost zemlje bo sploh mirna. Polagoma bodo začeli izginjati sledovi ledene dobe, sneg in ledeniki na gorah se bodo začeli tajati in tudi polarni led bo počasi izginjal. Ker bo vedno več vode, Bitka med dvema rodbinama, V Erfurtu v Nemčiji se je odigral pred kratkim krvav rodbinski boj. Dve rodbini sta živeli zaradi nekega zemljišča že dolgo v hudem sovraštvu. Ponovno je prišlo med njima do prepirov in pretepov ter so bili nekateri člani zaradi nasilstva tudi aretirani in zaprti. Te dni pa so člani ene od obeh rodbin, oboroženi s sekirami, lopatami in vilami, navalili na sosedovo posestvo v vasi Wieder-hausen. Posledica je bila, da je prišlo med obema rodbinama do pravcate bitke. V vasi je nastala panika in so vaščani takoj poklicali orožnike na pomoč. Že od daleč je bilo slišati vpitje pobesnelih ljudi in stokanje ranjen- cev. Na bojišču je obležala ena oseba mrtva, deset pa jih je bilo težje ali lažje ranjenih. Orožnikom se je le s težavo posrečilo napraviti red, na kar so aretirali poglavarje obeh družin in jih izročili sodišču. Tako je. Mož: "Čuj, Ema, nikar ne puščaj beračev v kuhinjo, da tam jedo." Žena: "Mene to tako silno veseli, ko vidim, da ti ljudje jedo in nič ne prigovarjajo jedilu. . ." MALI OGLASI PRIPOROČILO Ker imam še veliko zalogo modnega blaga, letnih sukenj in oblek za žene in dekleta, se bo naša velika razprodaja še nadaljevala. Po zelo nizkih cenah imamo tudi klobuke, nogavice, spodnje obleke in veliko zalogo raznega blaga. — Sedaj imate priliko kupiti vse potrebščine po znižanih cenah. Kupite si vse kar potrebujete sedaj, ko si lahko prihranite denar. Pridite in oglejte si našo trgovino in naše cene. Se priporočam Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. (76) Naznanilo. Tem potom se naznanja članom in članicam našega društva sv. Vida, št. 25, K. S. K. J. Cleveland, O., da je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se vrši prihodnja mesečna seja v nedeljo, dne 30. junija v navadnih prostorih. Asesment se bo pobiral kot po navadi od 10. ure zjutraj do treh popoldne. Ker bo v nedeljo dopoldne, dne 7. julija Jednota praznovala 35-letnico v Jolietu, obenem kakor je vsem znano, se vrši Vseslovenski katoliški shod v Lemontu, kakor tudi cerkveni piknik fare sv. Vida, zato je seja prestavljena na 30. junija, da imate potem vsi priliko udeležiti se ene slavnosti ali druge. Prošeni ste vsi člani, da se gotovo udeležite v velikem številu te seje, da se kaj več pomenimo glede potovanja za Vseslovenski katoliški shod v Lemontu. Sobratski pozdrav, A. J. FORTUNA, tajnik. ' __(76) V najem se da stanovanje, 5 sob, vse moderno. Rent samo $32.(X) na mesec. Odrašče-ni ljudje. 1140 E. 67th St. (77) MARCELING & Finger Waving 50c 1146 E. 61st St. (75) Zidana hiša naprodaj, pet sob, kopališče. Nahaja se na 18713 Kildeer Ave. Pozve se na 1055 E. 67th St. po 5. uri zvečer. »_(80) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. Tudi garaža se dobi. 16002 Holmes Ave. (78) Posestvo naprodaj. Hiša za eno družino in lot, last dedičev pokojnih Agnes in Matija Truden, št. 1138 E. 63. St., Cleveland, Ohio. Ta hiša bo sklepom probatne sodnije naprodaj v uradu odvetnika Leopold Kushlana, 6411 St. Clair Ave., dne 26. junija, 1929 ob sedmi uri zvečer. Posestvo je od sodnije cenjeno na $5000, in je bremen prosto. Ugodne ponudbe se sprejemajo tudi pred gori omenjenem časom. Leopold Kushlan pravi zastopnik varuha mladoletnih dedičev Blaža Haceta. (7Š) Soba se da v najem za več fantov. 1420 E. 40th St. (75) Naznanilo. članorp društva Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9 S. D. Z. uljudno naznanjam, da sem se preselil iz 6023 Glass Ave., na 6727 Edna Ave.,. Torej prosim vas, bratje, vpoštevajte to naznanilo in v vseh društvenih zadevah se obrnite na novi naslov. John Brodnik, tajnik. 6727 Edna Ave. (76) Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob zgorej in 5 spodaj. Nahaja se na 18906 Iron-wood Ave. blizu St. Clair. Takoj $1000 ali se vzame v zameno lot ali malo hišo. KOTOWSKI, Tel. Evergreen, 4400. (77) Hiša naprodaj na 935 E. 67th St., 5 sob, kopališče, elektrika. Cena $3800, t?koj $800, ostalo kot rent. KOTOWSKI, Tel. Evergreen 4400. (77) Soba se da v najem za enega fanta. 5909 Prosser Ave . (76) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam , M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. _(W-x)i Slovenska mesnic« največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank St. Clair Market stojnica IS—20. (W) Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co. LEO KAUŠEK in FRANK KOVACH, lastnika. Fina čiščenje, likanje in popravljanj« oblek. 15210 SARANAC RD. Glenville 4748. » V NEDELJO, 30. JUNIJA, se vrsi na MOČILNIKARJEVI FARMI PIKNIK Skupnih drtiitenJ Slovenske Dobrodelne Truki bodo vozili ob 1., 2. in 3. uri izpred Slov. Nar, Doma na St. Clair Ave., izpred Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. in izpred Slov. Doma na Holmes Ave., in od konca Nottingham kare« Baseball igra! Domača zabava. Najboljši prigrizek in pijača. Ples za stare in mlade. Vas najbolj vljudno vabi SKUPNI ODBOR DRUŠTEV S. D. ZVEZE. AMERIŠKA DOMOVINA, jtlNE 26th, 1929 . 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) njim. — Laporte, pravi kraljica | čas bi bilo, da bi deli spal Nj. Veličanstvo i Kralj pa je želel ostati še pokoncu; rekel je, da ni , nič zaspan, toda kraljica je I silila vanj I — Se li ne greste kopat ju j tri zjutraj ob šestih v Con . flans, Ludvik? zdi se mi, da ste vi sami prosili to, ne, Ne da bi stvar še dalje po nobene šale v stvareh, ki se ~ Prav imate> milostljiva jasnjeval, vzame d'Artagnan tičejo službe, ga sluša molče, 80SPa> odvrne kralj, in takoj pištole, ki so bile na prednji dasi se mu je zdelo povelje odidem v svojo sobo, samo klopi kočije, si jih vtakne za zelo čudno. blagovolite me prej poljubiti pas, se zavije v svoj plašč ter D'Artagnan se obrne tedaj Laporte, dajte svečnik gospo k drugemu mušketirju, re-! du vitezu CoisIinu-koč: Kraljica pritisne svoje ust — Gospod Verger, poma- nice na bel° in gladko čelo gajte mi peljati tega človeka ki 8a Je ponudilo kraljevo v varen prostor. dete z resnostjo, ki je dišala Mušketir je mislil, da je|že po etiketi. se napoti proti vratom Riche lieu, ker se ni hotel vrniti skozi ista vrata, skozi katera je bil prišel. XXIV. Koadjutorjeva kočija. Ludvik, pravi kraljica, zaka vstati bo treba zgodaj. — Storim vse, kar bom mo gel; da vam ustrežem, milost ljiva gospa, odvrne mladi Ludvik, toda prav nič nisem zaspan. — Laporte, pravi natiho ! Ana Avstrijska, poiščite ka Namesto da bi se bil vrni! njegov poročnik aretiral ka-j, — Zaspijte prav kmalu d'Artagnan skozi vrata Saint- kega preoblečenega princa, Honore, je napravil ovinek se priklonil ter potegnil meč, ter se vrnil skozi vrata Ri-; v znamenje, da je pripravljen, chelieu, ker je imel še dosti D'Artagnan odide po stop-časa. Hoteli so vedeti, kdo njicah, za njim ujetnik, in je, in ko so spoznali po perju zadaj mušketir. Dospevši njegovega klobuka in po nje- vrh stopnic, gredo vsi trije govern našitem plašču, da je! preko vestibula ter stopijo v mušketirski častnik, so ga ob- Mazarinovo predsobo. — krožili, hoteč ga pripraviti Bernouin je čakal nestrpno i ko Prav dolgočasno knjigo za do tega, da bi kričal: Dol z novic od svojega gospoda. Veličanstvo, toda ne sle Mazarinom! IzprVa ga je —No, gospod? vpraša Icite se' nekoliko vznemirilo, ko so I d'Artagnana. j Kralj odide v spremstvu stopili krog njega; toda ko je — Vse gre izvrstno izpod viteza Coislina- ki mu je nese zvedel, kaj hočejo, je kričal s rok, dragi Bernouin; toda tu i svečnik. Drugega dvornega tako lepim glasom, da so mo-1 je neki človek, ki ga boste idečka so odvedli v njegovo rali biti tudi najbolj sitni morali zapreti na varno. ;Sobo. fronderji zadovoljni. i — Kam, gospod? i Nat0 se vrne kraljica v Šel je dalje po ulici Riche- i — Kamor hočete, samo da j sv0Je sobe- Njene dvorne lieu ter mislil o tem, kako od vede tudi kraljico, zakaj na to ni bilo misliti, da bi jo od-vedel v kočiji s francoskimi grbi; tedaj je zagledal pred vrati hotela gospe Guemenee neko kočijo. Bliskoma se mu je zasvetilo v glavi. — Ah! je vskliknil, to bi bilo nekaj! Nato se približa kočiji, si ogleda grbe, ki so bili naslikani na nji in livrejo kočija-ža, ki je sedel spredaj. To mu je bilo tem lažje, ker je kočijaž spal, drže vajeti v pesteh. — Da, to je koadjutorjeva kočija, pravi sam pri sebi; pri se zapirajo okna tega prosto-1 dame> §0SPa Bre§y. gospica ra s ključavnico in da se vrata j Beamont, gospa Motteville in trdno zaklepajo To se dobi, gospod, pravi Bernouin. In ubogega kočijaža so odpeljali v kabinet, čegar okna so bila zamrežena in ki je bil zelo podoben ječi. — Sedaj, prijatelj, vas poživljam, pravi d'Artagnan, da mi prepustite svoj klobuk in svoj plašč. Razume se, da se kočijaž ni nič vstavljal; sicer pa je bil še tako presenečen vsled tega, kar se mu je pripetilo, da se je opotekal ter blebetal, kakor bi bil pijan; d'Artagnan je izročil zahtevane stva- moji veri, začnem res verjeti, da je Previdnost z nami! Nato zleze tiho v kočijo, potegne za svileno nit, ki je bila zvezana s kočijaževim mezincem, ter zakliče: — V Palais-Royal! Kočijaž se prebudi ves preplašen ter požene v naznače-ni smeri, ne da bi slutil, da je prišlo povelje od koga drugega nego gospodarja. Vratar je ravno zapiral ograjo, toda ko je zagledal to krasno ek-vipažo, ni dvomil, da mora biti to kak važen obisk, ter spustil kočijo dalje; pred pe-ristilom se je ta vstavila. Tu šele je kočijaž zapazil, da ni lakaja za kočijo. Mislil si je, da je tako odredil koadjutor, skočil na tla. ne da bi izpustil vajeti iz rok, ter šel odpirat vrata. Tedaj skoči tudi d'Artagnan na tla in v trenutku, ko je stopil kočijaž korak nazaj, ves preplašen, ko ni zagledal svojega gospoda, ga prime d'Artagnan z levico za vrat-nik, z desnico mu nastavi pištolo pred grlo, rekoč: — Poskusi izpregovoriti le besedico, in mrtev si! Kočijaž je videl na obrazu onemu, ki je tako govoril, da je zašel v zagato; ostal je na mestu z raztegnjenimi usti in široko odprtimi očmi. Dva mušketirja sta se sprehajala po dvorišču. D'Artagnan ju pokliče po imenu. — Gospod Belliere, pravi enemu, bodite tako dobri in vzemite vajeti iz rok tega vr-; lega moža, zlezite na sedež in peljite kočijo pred vrata skrivnih stopnjic ter počakajte ondu name; stvar je zelo važna in vrši se v kraljevi službi. Mušketir, ki je poznal svojega poročnika, da ni zmožen ri lakaju. — Gospod Verger, pravi d'Artagnan, ostanite sedaj tako dolgo zaprti s tem človeku, da vam pride gospod Bernouin odpret vrata; ta služba bo še precej dolga in prav malo kratkočasna, toda, pristavi d'Artagnan resno, saj razumete, služba je služba! — Kakor ukazujete, gospod poročnik, odvrne mušketir, ki je videl, da so to resne stvari. — Da, res, pristavi d'Artagnan; če bi ta človek poskusil zbežati ali vpiti, ga nataknite na svoj meč. Mušketir prikima z glavo, češ, da se bo ravnal do pičice po oovelju. D'Artagnan odide in odvede Bernouina s seboj. Tedaj je udarila ura polnoči. Peljite me v kraljičin d'Artagnan: njena sestra Sokratina, ki sc jo imenovali tako zaradi njene modrosti, so jej ravnokai prinesle v garderobo ostanke dinerja, od katerih je večer jala po svoji navadi z dama mi. Kraljica je dala svoja povelja, govorila o nekem obedu ki ji ga je ponudil za prihod nji dan marquis Villequier naštela osebe, katerim je namenila čast, da Še vdeleže te ga obeda, naznanila za drugi dan še neki obisk v Val-de Grace, kjer je nameravala opraviti svoje molitve, ter da la Beringhemu, svojemu prvemu strežaju, povelje, da jo spremi tja. Ko je bila večerja dam pri kraju, je hlinila kraljica veliko utrujenost ter odšla v svojo spalnico. Gospa Motteville, ki je vršila nocoj osebno službo, jo je spremila tei jej pomagala pri slačenju Kraljica je legla v posteljo, govorila nekaj časa zelo lju beznivo z gospo Mottevillp ter jo naglo odslovila Ob istem času se je vrnil d'Artagnan s koadjutorjevo kočijo na dvorišče Palais-Royal-a. Trenutek pozneje so oddr-drale kočije dvornih dam, in železna ograja se je zaprla za njimi. Udarila je ura polnoči. Pet minut pozneje je potrkal Bernouin na vrata kraljičine spalnice, prišedši pc skrivnem hodniku kardinalo vem. Ana Avstrijska mu je pri oratorij, pravi povejte jej, da sem tu in ne- j šla sama odpirat, site mi ta zveženj z dobro na-1 Bila je že oblečena, to sc basano puško na sedež koči-j pravi, obula je zopet čevljp je, ki čaka spodaj pred skriv- iter se ogrnila v dolg plašč nimi stopnjicami Bernouin odvede d'Artag nana v oratorij, kjer se ta vse-de ves zamišljen. V kraljevi palači je bilo vse kakor po navadi. Ob desetih so bili odšli, kakor smo rekli, skoro vsi gostje; kar jih je imelo pobegniti z dvorom, soi vedeli vse potrebno, in vsem je bilo naročeno, da se snidejo od polnoči do ene ure v Cours-la-Reine. Ob desetih je odšla kraljica h kraljiču. Bilo je čas, da bi šel ta spat, in mladi Ludvik, ki je ostal zadnji, se je zabaval s tem, da je vodil vojno s svojimi svinčenimi vojaki, kar ga je zelo zabavalo. Dva dvorna dečka sta se igrala ž Vi ste, Bernouin? pravi, in je li gospod d'Artagnan že tu? — Da, milostljiva gospa, v vašem oratoriju je in čaka, da se odpravite. — Sem že napravljena Pojdite povedat Laportu, nai vzbudi in obleče kralja, po tem pojdite k maršalu Ville-roy-u ter ga obvestite o vsem. Bernouin se prikloni ter odide. Kraljica vstopi v svoj oratorij, ki je bil razsvetljen samo s priprosto svetilko iz beneškega stekla. D'Artagnan jo je čakal tu, stoje pokoncu — Ste li vi? vpraša kraljica. — Da,-milostljiva gospa. — Ali ste gotovi? — Sem. — In kardinal? — Je dospel brez posebnih dogodkov. V Cours-la-Reine čaka na Vaše Veličanstvo. — Toda v katerem vozu se odpeljemo? — Poskrbel sem za vse, spodaj že čaka kočija na Vaše Veličanstvo. — Pojdiva h kralju! D'Artagnan se prikloni te gre za kraljico. Mladi Ludvik je bil že ob lečen, izvzemši čevlje in suk njo; pustil je, da ga je Lapor te oblekel, a čudil se je na glas temu ter ga obiskal vprašanji, na katera je odgo varjal Laporte samo s temi besedami: — Sir, kraljičino povelje je tako. Postelja je bila odgrnjena in videlo se je kraljevo perilo tako obrabljeno, da je kazalo mestoma že luknje. To je bila zopet priča Ma zarinove skoposti. Kraljica vstopi, d'Artagnan ostane na pragu. Ko zapaz deč.ek kraljico, se izvije La portu iz rok ter steče k njej. Kraljica migne d'Artag nanu, naj pride bliže. D'Artagnan jo sluša. — Sin moj, pravi Ana Av strijska ter pokaže na mirne ga mušketirja, ki je stal tu odkrit, glej, to je gospoc d'Artagnan, ki je hraber ka kor eden onih starih juna kov, o katerih tako radi sli šite, da vam pravijo moje da me. Zapomnite si dobro nje govo ime in poglejte ga do bro, da ne pozabite njegove ga obraza, zakaj nocoj nam stori veliko uslugo. Mladi kralj vpre v častnika svoje veliko, ponosno oko ter ponovi: — Gospod d'Artagnan? — Da, moj sin. Mladi kralj dvigne počasi svojo majhno roko ter jo ponudi mušketirju; ta poklekne z eno nogo na tla ter jo poljubi. — Gospod d'Artagnan, ponovi še enkrat Ludvik; prav milostljiva gospa. V tem trenutku se začuje neko šumenje, ki je prihajalo vedno bliže. — Kaj je to? pravi kraljica. — O, o! odvrne d'Artagnan ter napne hkratu svoje tenko uho in svoj bister po gled, to je ljudstvo, ki revol-tira! — Bežati moramo, pravi kraljica. — Vaše Veličanstvo mi je izročilo vodstvo te zadeve: ostati treba in zvedeti, kai loče to ljudstvo. — Gospod d'Artagnan! — Jaz hočem biti odgovoren za vse. Nič se ne rodi hitreje nego zaupanje, kjer je na mestu (- čiščenje zob Tel. Randolph 3599 Kojruzko kol «P«J ! kot ................