P.b.b
svetovnih in domačih dp g o c/kov
CELOVEC, DNE 18. JUNIJA 1964
Avstrijski kancler dr. Klaus v Belgiji
Dr. Klausa je pozdravil ministrski predsednik Lefevre. — Kaj mislijo Belgijci o pristopu Avstrije k Skupnemu evropskemu tržišču? — Pohvala za kulturno izmenjavo
„Veseli me, da je moj prvi uradni obisk namenjen ravno prijateljski Belgiji/* je izjavil v ponedeljek dr. Klaus, ko je z letalom družbe AUA prispel v Bruselj. Malo pred odhodom pa je na letališču Schwecha-tu dejal: „Z belgijsko vlado hočem govoriti o ureditvi našega razmerja do Skupnega evropskega tržišča** (EWG).
V spremstvu kanclerja so bili še: zunanji minister dr. Kreisky, državni tajnik dr. Bo-bleter, vodja oddelka za zvezni tisk dr. Meiznik, poslanski svetnik dr. Karasek in kanclerjev tajnik dr. Graff.
Dve stališči v avstrijisko-belgijskem razmerju je dr. Klaus izluščili v svojem pozdravnem govoru v Bruslju: kulturni in gospodarski vidik.
® Belgija je bila prva dežela, s katero je Avstrija po vojni sklenila kulturni dogovor. Ta dogovor, ki ga je podpisal še bivši kancler ing. dr. Figi v Bruslju, velja še poselbno pohvaliti.
• Naše trgovanje z Belgijo je zmerom bolj v porastu (zanimivo je, da so ravno specialni stroji na prvem mestu, ki jih mi zamenjavamo). Avstrijske gospodarske dolgove naproti Belgiji pa poravnamo s pritokom deviz, ki jih prinesejo belgijski turisti v Avstrijo. Razveseljivo je dejstvo, da je Belgija na sedmem mestu v naši tujsko-proimetni statistiki, je rekel kancler v svojem govoru.
Naravno je, da so bili naši državniki v Bruslju sprejeti z vsemi častmi. Tako so bili navzoči: ministrski predsednik Lefevre in bruseljski župan de Zaventem, le zuna-
nji minister Spaak se je opravičil, ker je Zbolel za revmo.
Kanclerjev uspeh v Bruslju
Drugi dam svojega obiska v Belgiji se je dr. Klaus vendar sestal tudi z zunanjim ministrom Spaakom (ki se je medtem od bolezni malo opomogel). Razpravljali so predvsem o vprašanju vstopa Avstrije k Skupnemu evropskemu tržišču.
Kot je izjavil potem dr. Klaus v hotelu Metropole, je bil s potekom bruseljlskih pogovorov izredno zadovoljen. Belgija spremlja z velikimi simpatijami avstrijske želje za dosego 'svojega smotra, to je, da bi ji uspelo priti do pogodbe s Skupnim evropskim tržiščem. Prav tako razumevanje imajo za Avstrijo tudi »članice Evropske gospodarske skupnosti.
Avstrijska delegacija je imela razgovor tudi s predsednikom SET (EWG) Hallstei-nom. Z njim sicer niso govorili o posameznih vprašanjih, temveč, kot je rekel dr. Klaus: „Sem dobil pozitiven vtis, da je avstrijsko poročilo — ki je našlo na seji članic Evropske gospodarske skupnosti soglasen sprejem — na najboljši poti k uspehu."
To poročilo (beri na 2. strani ..politični teden"), kakor je znano, je glavni tajnik ministrskega sveta predložil članicam Evropske gospodarske skupnosti in ga bo ponovno vzel ministrski svet 'SET (EWG) v pretres v juliju. To bi pomenilo po kanclerjevih besedah, da bi bila odprta pot za dosego izjemne pogodbe s Skupnim evropskim tržiščem.
Izključitev Rdeče Kitajske iz Vzhodnega bloka?
Poljska predlaga najstrožje mere proti komunistični Kitajski
Vladislav Gomulika, vodja komunistične partije Poljske, je v ponedeljek govoril na 4. kongresu v Varšavi o razmerah v komunističnem taboru in je zahteval Izključitev rdeče Kitajske iz vzhodnega bloka. Ministrski predsednik Gomulka se je zavzel na tem kongresu tudi za sklicanje vrhunskega sestanka vseh komiuniističnlih partij lin je izjavil, da se ona istranka, ki se ne bi udeležila konference, avtomatično izključi. Ker pa je Kitajska proti sklicanju takega sestanka in bi se tega tudi verjetno ne udeležila, bi to pomenilo »izključitev Pekinga po hladni poti.
Gomulka je imel »na »tem kongresu poljske komunistične partije neverjetno dolg govor. Pri tem je natančno razčlenil vidike spora med Moskvo In Pekingom. Gomulika je odkrito izjavil, da »ne temelji ta spor v
prvi vrsti na ideoloških nasprotjih, marveč je čisto enostavno izraz surovega boja za premoč.
Korenine »spora — je rekel Gomulka — moramo iskati v želji Ljudske republiki Kitajske, postati ena izmed velikih svetovnih sil. Zato »so voditelji »komunistične Kitajske tudi Sklenili, da mora priti ta dežela v posest jedrskega orožja.
Moskovska pogodba o prepovedi atomskih bomb (prepoved poskusov v ozračju, vesolju »in na zemlji) pa je vse njihove na-de pokopala, da bi Sovjetska zveza kdajkoli pomagala Kitajski pri izdelovanju nuklearnega orožja.
Ostra Izjava ministrskega predsednika Gomulke je jasno priznanje prvenstva Moskve znotraj komunističnega tabora.
Po »težkih »napadih nasproti Kitajski po
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt
LETNIK XIV / ŠTEVILKA 25
ZA ZNIŽANJE CARIN
G ATT zboruje
GATT je skrajšano ime za Splošen sporazum o tarifah in trgovini, pomeni pa organizacijo, ki naj bi skrbela, da »vse države čim preje znižajo carine in obenem tudi odstranijo vse zavore, ki delajo težave mednarodni trgovini, kot so uvozna in izvozna dovoljenja, omejitve uvoza in izvoza po količini, predpisi, ki omejujejo svoboden nakup in prodajo »tujih valut itd.
Organizacijo je že pred »leti rodila plemenita želja, da olajša gospodarsko sodelovanje med državami, in ravno tako plemeniti načrt, da naj ravno ta organizacija doseže čim preje ta cilj. Kot sta želja in cilj vsega odobravanja vredni — kdo se na » primer ne jezi, ako hočejo cariniki na državni meji vedeti ravno to, kar bi vsak potnik, uvoznik in izvoznik najraje zamolčal —, tako pa tudi pomenita načelo, ki mora dovoljevati mnoge izjeme, ki jih narekujejo narodni interesi, to je narodne koristi posameznih držav. Boj med načelom »n izjemami * je začel že na rojstni dan GATT, toda njeni °četje niso obupali. Posrečilo se jun je, da so sestavili pogoje za sodelovanje, ki jih ni preveč. GATT zahteva v glavnem samo enakopravnost v ntednarodni trgovini; tiste koncesije, ki jih izmenjata dve državi med seboj, naj veljajo tudi za vse njihove ostale pogodbenice. Ako na primer Ame-fika Angliji popusti, potem ti popusti veljajo tudi zn vse države, ki imamo a njimi carinske pogodbe. Ako da Anglija Ameriki take koncesije, veljajo tudi za vse države, ki imajo z njo trgovske pogodbe. To pravilo je znano poti 'imenom: klavzula naj-večjih ugodnosti.
V GATT je na papirju včlanjenih 75 držav, toda samo 37 jih je pravih članic, ostale še ne izpol-| njujejo vseh pogojev in zaradi tega uživajo samo dogovorjene ugodnosti GATT članic, ne pa vseh. Prave članice so države z razvitim gospodarstvom. Države s komunističnim gospodarskim sistemom še niso prave članice, v kolikor so sploh včlanjene.
Druga značilnost GATT je v tem, da ta organizacija ni del Združenih narodov, je popolnoma neodvisna od njih. Ustanovitelji GATT so namenoma zagovarjali neodvisnost od ZN. čisto upra-vičeno so namreč računali, da bi v GATT prevladali interesi malih gospodarsko zaostalih držav, ako bi GATT bila del ZN. Male države bi seveda gledale le na svoje koristi in zahtevale toliko izjem zase, da bi s tem ubile cilj GATT.
Delo v GATT se je začelo s tem, da so članice srd le za isto mizo in sc pogovarjale o carinah od carinske postavke do carinske postavke. To je ne-Verjetno zamudno delo. Pred seboj so imele 37 cazinskih sistemov, ki si niti dva nista podobna. V Zrj zmešnjavi se niti strokovnjaki niso znašli. Prak-dčno ni danes na vsem svetu niti enega carinskega strokovnjaka, ki bi vsaj v glavnem poznal značil-nosti posameznih carinskih sistemov, kaj šele podrobnosti. Zato so bila pogajanja v okviru GATT žzrecrio zamudna. Kjer so odprla pot do kompro-hilsov, taki kompromisi niso bili ravno idealni in ttiso zadovoljili nikogar.
Potreba je narekovala novo pot. Carinska pogajanja v okviru GATT naj sc ne nanašajo na posamezne carinske postavke in posamezne vrste bla-Sa, naj se omejijo kar na odstotno znižanje velikih skupin carinskih postavk, kot na primer postavk, ki obravnavajo deželne pridelke, kolonialno blago, 'udustrijske izdelke itd.
Ko je razvoj GATT prišel do te razvojne točke, ic predsednik Kennedy zagrabil vanj. Po dolgih Pngajanjih s Kongresom je dosegel, da je Kongres 'ZRlasoval zakon, ki pooblašča administracijo, da krhko pristane na skupinsko znižanje carinskih tarif do 50%, v nekaterih slučajih pa naj ima predsednik celo pravico, da ameriške carine sploh uki-"e. Kcnncdy je dal posebno veliko na zadnje poob kitilo, ki je pa bilo pogojno. Anglija naj postane ^lau Evropske gospodarske skupnosti, potem bo Skupnost postala gospodarsko tako močna kot Ame-rika in položaj bo ustvarjen, da se nekaj carin k'hko popolnoma ukine. Kenncdy se je uračunal, Francija je preprečila vstop Anglije v Skupnost. Vendar so bila pogajanja obnovljena, seveda v ožjem okviru. Kljub temu pa niso odkrila poti do
kompromisa, kakšne naj bodo smernice za debate o skupinskem znižanju carinskih tarif daslravno so trajala več kot leto dni.
Pred kratkim je bila sklicana nova konferenca s starim ciljem: kako znižati carinske postavke. Kar je že danes jasno, je skromno pričakovanje, da bo splošno znižanje znašalo komaj 20-35%, ne pa 50%
Pogajanja se bodo pa zataknila še bolj na vprašanju izjem. Vsaka država vihti kadilnico ideji o splošnem znižanju; ko pa tako znižanje grozi njenim gospodarskim koristim, pa zahteva zase izjeme.
Da bo vprašanje izjem še težje, je treba upoštevati, da jih posamezne dižavc zahtevajo tudi iz političnih razlogov. Nikjer niso gospodarski in politični interesi tako ozko povezani kot pri carinah. Ne more na primer Nemčija pristati na nizke carine za deželne pridelke in s tem uničiti blagostanje nekaj milijonov nemških kmetov, da bodo od tega imele korist velike farme v obeh Amerikah in Avstraliji. Ne more Amerika žrtvovati svoje in-
dustrije, ako nimajo od tega nobene koristi ameriški farmarji.
Ker bodo letos v Ameriki predsedniške volitve, parlamentarne pa v Angliji, dočim bodo volitve v Nemčiji .šele prihodnje leto, moramo reči, da je bil čas za GATT-konferenco izbran zelo nesrečno. Nobena država ne delil gospodarskih koncesij ravno sredi volivne borbe. Zato bodo na konferenci delali zaenkrat samo strokovnjaki, pa še tem se ne bo nikamor mudilo. Amcrikanci bodo na primer prišli s svojimi idejami šele jeseni na dan, angleški pa verjetno šele za njimi.
Prav bodo torej imeli opazovalci v Ženevi, ki trdijo, da bo konlerenca trajala najmanj poldrugo leto in da Im dobro, ako bo končala delo za Božič 1!)(>5. Poročila o konferenci bodo pa redka. Časopisje jih bo objavljalo, kadar ne bo drugih zanimivejših novic. Zato nc smemo pričakovati, da se bo javnost zanimala za konferenco vsaj toliko, kolikor to zasluži njena, četudi omejena gospodarska vrednost.
Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti prvi dan velikih počitnic, to je 11. julija, ob 8. uri.
Učenec mora predložiti letno spričevalo, katero bo dobil na svoji šoli 10. julija.
Prijave naj bodo izvedene do 1. julija. Potrebni so:
1.	rojstni list;
2.	dokaz avstrijskega državljanstva;
3.	uspešno končana 4. šolska stopnja.
Sola, katero učenec sedaj obiskuje, pošlje
popis učenca direktno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fur Slovvenen, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Glede sprejema v višje razrede pa je potreben oseben razgovor v šolski pisarni.
Na dan izpita morajo imeti učenci v šolskem poslopju copate.
Ravnateljstvo
radiu »in .tisku se »je Poljaka tudi uradno postavala proti pravici »vodstva Pekinga in je pripoiročaila vrhunski »sestanek.
Po mneniju »političnih oipazovavcev ni 5z-»ključeino, da je dal Gomulika zadnjo pobudo za skllicanje take konference, da bi se na ta način Kitajska saima »izključila. S »tem bi bil premier Bruščev odrešen dolžnosti, osebno izjaviti razkol »s ‘Pekingom.
S pripravami za tak vrhunski »sestanek pa nalj bi pričeli takoj, kakor hitro hi bila večina partij za to, je izjavil Gomulka. Samo pripravljalna konferenca lahko odloči datum za veliki »glaivni sestanek vseh komunističnih partij.
V »svojem dolgem »govoru »se je vodja poljske komunistične »stranke dotaknil tudi nemškega vprašanja. Nemški prOhlem je največja ovira za iZholjlšanje mednarodnega položaja. Združitev Obeh nemških dežel pa je možna samo po dolgi poti zgodovinskega razvoja.
Ustanovitev atomskega sredica AIEA
18. junija »so »ustanovili v Trstu mednarodno središče za teoretično fiziko, kii ga ustanavlja atomska agencija iz Dunaja. »Svečanost se je vršila na »univerzi. Ob tej priliki so položili »tudi temeljim kamen za stalni »sedež »središča, ki ga »bodo zidali v Miramaru. Poleg stavbe za tečaje »bodo še drugi prostori za udeležence. Začasni sedež pa bo v palači na Oberdanovem trgu, ki jo je »nedavno kupila pokrajinska uprava. Mestnli odbor za središče je javil, da se je »svečanosti udeležil minister za znanstvena raziskovanja Amaudi. Iz Dunaja pa so prišli generalni ravnatelj Ecklunda, ravnatelj oddelka za raziskovanja in laboratorije Samidevicija, predsednik »sveta »guvemerjev AIEA Salviettija liln podpredsednikov Hu-lubeja in Ushida.
KRATKE VESTI
•	Za »pol milijona dolarjev švicarskih ur so zaplenile indijske carinske Oblasti v Bombaju na zasidrani angleški ladji. Vtihotapljene ure »so bile iskrite v posodah za vodo.
•	Ves teden je trajal mednarodni kongres očesnih zdravnikov. Na njem je sodelovalo 1.500 specialistov iz 44 držav. Znanstveni program dunajiskega zborovanja je obsegal 123 predavanj in 17 filmskih predstav.
•	Italijanska televizija bo te dni snemala s tehnično pomočjo jugoslovanske televizije dokumentarni film, ob 50-letnici atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Politični teden
Po svetu ...
VAŽNO SREČANJE:
JOHNSON — DR. ERHARD
Prejšnji teden je šel zvezni kancler Zahodne Nemčije dr. Erhard spet na uradni obisk v Sev. Ameriko. V njegovem spremstvu je bil med drugimi politiki tudi zahod-nonemški zunanji minister dr. Schroder. Najprej ,so otbiskali Kanado, v drugi polovici tedna pa so prišli v Severnoamerišike združene države.
Prve dni 'sta se sestala zunanja ministra Dean Rusk in Schroder, v petek zvečer pa je bil kander dr. Erhard na obisku pri predsedniku Johnsonu v Beli hiši. Obravnavala sta razne probleme, med drugim razdeljenost Nemčije in Berlina v dva dela, razmerje Nemške zvezne republike do vzhodnoevropskih držav in trgovinska vprašanja kot tudi isti dan v Moskvi podpisano prijateljsko pogodbo med Vzhodno Nemčijo 'in Sovjetsko zvezo.
Kancler dr. Erhard je ponovno prikazal in poudaril važnost združitve obeh delov Nemčije in Berlina v enotno državo, kar naj se izvede na podlagi splošnega ljudskega glasovanja: naj torej narod sam odloči, da li je za razdeljeno ali za enotno Nemčijo. Nadalje je Izjavil, da glede mej nasproti Češkoslovaški Nemčija ne želi nikakih izprememb; dokončne meje nasproti Poljski pa naj določi že dolgo obljubljena mirovna pogodba med obema državama; pri tem pa je dodal, da ni nikjer rečeno, da bi Nemčija pri tem marala vztrajati na mejah iz leta 1937.
PANKOVV IN MOSKVA PROTESTIRATA
IN SE — BRATITA
Predsednik državnega svčta Nemške demokratične republike (t. j. vzhodne cone) Ulbricht, ki se že več dni mudi na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, in min. predsednik iHruščev sta predloge oziroma zahteve Bonna glede rešitve takozv. nemškega vprašanja odločno zavrnila; Hruščev je hkrati izjavil, da je politika bonnske vlade najbolj napadalna in avanturistična v Evropi. Načrte Bonna, po katerih bi Sovjetska zveza zaradi izboljšanja medsebojnih odnosov med Moskvo in Bonnom morala izpolniti „nekatere predpogoje*1, je Hruščev označil za brezumne.
Glede zahteve po samoodločbi celotnega nemškega naroda o združitvi ali razdeljenosti Nemčije je isovjetski min. predsednik pripomnil, da tega pri reševanju nemškega vprašanja ni mogoče uporabiti in nima z združitvijo Nemčije v enotno državo nobene zveze. Kot v nekak znak protesta sta Hruščev in Ulbricht pretekli teden pod-piisala pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju.
V smislu te pogodbe Sovjetska zveza zagotavlja Vzhodni Nemčiji nedotakljivost njenih mejd; hkrati obe smatrata Berlin kot samostojno, prosto politično tvorbo, ki nikakor ni del Zahodne Nemčije, katera potemtakem po njunem mnenju nima nikakih pravic do njega. »Varnostni interesi Evrope oziroma vsega sveta slonijo na njuni zahtevi čimprejšnje sklenitve mirovne pogodbe z obema nemškima državama, katera bo zagotovila meje obeh nemških držav,“ je izjavil Hruščev.
Na podlagi te »pogodbe** in iz izjav obeh komunističnih državnikov more ves demokratični svet ponovno spoznati, da vsi poizkusi bonnske vlade in zapadnih velesil, da bi dosegle enotno, svobodno Nemčijo, vedno propadejo zaradi stalnega odklonilnega stališča Sovjetske zveze. Zapad-ni politični 'krogi uvidevajo, da končni cilj Moskve ni samo ta, da bi obdržala nasilno vpeljani komunistični družbeni red le v Vzhodni Nemčiji, temveč, da ga razširi na vso Nemčijo. Poleg tega hoče Moskva Berlin izločiti iz Zahodne Nemčije in ga narediti za samostojno politično-upravno teritorialno enoto. — Župan zahodnega Berlina Brandt (socialist) je omenjeno pogodbo med Vzhodno Nemčijo in Moskvo zelo ostro napadel in jo označil kot izzivanje nasproti vsemu nemškem narodu.
NAPETOST NA CIPRU
je pretekli teden zopet zelo narasla. V svetovni politični javnosti so iz dneva v dan pričakovali turškega vojaškega vdora na otok. Zato se je tudi diplomatska posredovalna akcija povečala.
Posebno Združene države Sev. Amerike hočejo na vsak način preprečiti morebitni
oborožen spopad med Turčijo in Grčijo. Zato je po nalogu predsednika Johnsona šel namestnik zunanjega ministra George Bali posredovat v Atene in Ankaro. Kajti v Washingtonu so s posebno zaskrbljenostjo vzeli na znanje vesti o delni mobilizaciji v Turčiji, o popisu grških mladostnikov na Cipru kot tudi o stalni dobavi orožja na otok.
Za Balllom je obiskal Ankaro in Atene generalni tajnik NATO-zveze Stikker — enako z namenom posredovanja za čimprejšnje pomirjeinje. Po obisku obeh glavnih mest je izjavil, da je položaj zaradi Cipra še vedno napet, vendar ne več tako, ■kot je bil prejšnji teden. — Hkrati naj še omenimo, da bo v zvez! s ciprskim sporom 21. junija t. 1. odšel turški ministrski predsednik Imonii v ZDA, kjer ga bo naslednji dan sprejel predsednik Johnson na razgovor.
Nekoliko je javnost razburila tudi vest, da je bajč določenih 100 sovjetskih reakcijskih lovskih letal, ki naj bodo pripravljena v »neki prijateljski deželi** za morebitno intervencijo na Cipru. Po istih nepotrjenih vesteh je tudi nekaj enot sovjetskega ladjevja na poti v vodovje okoli Cipra.
DR. LUBKE — PONOVNO PREDSEDNIK
ZAHODNE NEMČIJE?
Vsepovsod doživljamo borbo za »mastne stolčke**. V Zahodni Nemčiji je bilo v zadnjem času aktualno vprašanje, kdo bo državni predsednik. PDP je predlagala kot kandidata za to častno mesto točasnega pravosodnega ministra dr. BuCherja, medtem ko so bile druge politične skupine (brez socialiistov!) za dosedanjega predsednika dr. Liibkeja.
Ko pa se je izvedelo, da ima minister dr. Bucher precejšen »rjav madež** — bil je
PREDSEDNIK DR. SCHARF — 50 LET
DOKTOR
V ponedeljek, 8. junija, je bilo na dunajski univerzi zelo redko in pomembno slavje: obnovljena je bila doktorska promocija avstrijskega državnega poglavarja dr. Adolfa Soharfa, ki je pred petdesetimi leti na tem vseučilišču promoviral za doktorja prava.
Prvič v zgodovini že skoraj 600 let starega dunajskega vseučilišča (ustanovljeno leta 1365) se je zgodilo, da je bila obnovljena doktorska diploma kakega državnega poglavarja ob priliki 50-letnice njegove promocije: te počastitve 'je bil te dni deležen državni predsednik dr. Scharf, kateremu je točasni rektor dr. Lasky izročil častno diplomo. Tega izrednega slavja so se udeležile mnoge odlične osebnosti, med drugim tudi celotni diplomatski zbor z apo-stolsklm nuncijem dr. Rossi-jem na čelu, nadalje celotna vlada pod vodstvom zveznega kandenja dr. Klausa in podkanclerja dr. Pittermanna.
EWG-KOMISIJA ZA ASOCIACIJO
AVSTRIJE
Konec preteklega tedna je EWG-komisija na svojem zasedanju v Ženevi izdelala priporočilo ministrskemu svetu Evropske gospodarske skupnosti (E G S = EWG), da naj bo Avstrija sprejeta v EWG v obliki »organske in trajne asociacije** (pridružitve).
Omenjena komisija priporoča v svojem poročilu, naj bi čimprej začeli tozadevna pogajanja z Avstrijo, ki naj bi postala aso-eiirana članica EWG; kajti nikjer ni določeno, da naj uživajo vse gospodarske prednosti le one države, ki so popolne članice EWG; po mnenju komisije ima Avstrija dovolj »gospodarske zrelosti**, ki jo usposablja za vstop v carinsko zvezo z EWG, ne da bi zato morala postati članica tudi v politiično-upravnem smislu, s čimer bi bil kršen avstrijski status nevtralnosti.
NOV DEŽELNI GLAVAR
NA GRADIŠČANSKEM
Kot znano, je pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah v marcu na Gradiščanskem OeVP Izgubila en poslanski mandat v korist socialistov; s tem pa je Avstrijska ljudska stranka izgubila tudi pravico do mesta deželnega glavarja. Že vse tedne sem so bila v teku pogajanja o sestavi nove deželne vlade in dežel, glavarja. Medtem je odstopil s tega mesta dosedanji glavar Lentsch
pri NSDAP in nosilec zlatega odlikovanja Hitlerjeve mladine —, se je tudi Nemška socialistična stranka odločila, da bo podprla ponovno kandidaturo dosedanjega predsednika dr. Liibkeja. Na ta način je njegova zopetna izvolitev tako rekoč zagotovljena.
ROMUNIJA GRE SVOJA POTA
Vedno bolj zanimiv razvoj kaže zaostrujoči ise ideološki spor med Moskvo in Pekingom. Medtem ko so Sovjeti predzadnji teden očitali komunistični Kitajski huda obmejna izzivanja .(t. j. na meji med SZ in Kitajsko) in zagrozili, da bodo odpoklicali svojega poslanika iz Pekinga, hoče iti Romunija, ki bi rada ostala čimbolj izven tega spora, kolikor mogoče samostojno, od Moskve neodvisno politično pot. Ena zadnjih tovrstnih akcij komunistične vlade v Bukarešti je bil sklep, da zaprosi v Ženevi za pristop k splošnemu carinskemu in trgovskemu dogovoru (okrajš.: GATT). Dosedaj so namreč vzhodnosatelitske države vedno imenovale GATT kot »Klub bogatih zapadnih narodov".
V neposredni zvezi s sovjetsko-kitajskim sporom je tudi nedavni nepričakovani sestanek med 'jugoslovanskim predsednikom Titom, vračajočim se iz Finske, in sovjetskim min. predsednikom Hruščevom v Leningradu, o katerem smo deloma že poročali. Razgovarjala sta se o nujni »enotnosti socialističnega tabora", o samostojnih potih romunske politike ter o prihodnji konferenci nevezanih afro-azijiskih držav, med katerimi igra Jugoslavija posebno pomembno vlogo.
A Romunija ni pokazala le zanimanja za pristop h GATT-u, temveč bi rada stopila v ožjo zvezo tudi z EWG. To se je posebno opazilo v Ženevi, kjer še vedno zaseda svetovna trgovskoHgospodarska konferenca. — Tuji opazovalci smatrajo to kot novo znamenje poižfcusa romunske osamosvojitve izpod movskovskega vpliva.
(OeViP) zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja.
Vkljub številnim sejam ni prišlo do soglasnosti med člani OeVP in SPOe glede osebe novega vodja dežele, ker je i ena i druga stran stavila pogoje, ki so bili baje nesprejemljivi. Pretekli petek je bila ponovna seja novih članov deželnega zbora, na kateri naj bi bdi izvoljen nov deželni glavar in člani deželne vlade. Kljub temu da ni prišlo do soglasja med obema vladnima strankama (OeVP—SPOe), so socia-liisitli vseeno hoteli izsiliti izvolitev deželnega glavarja; na to mesto je bil imenovan njihov kandidat Hans Bogi. Pri glasovanju je zanj glasovalo 15 socialistov in 1 FPOe, medtem ko je petnajst poslancev OeVP oddalo prazne glasovnice, nato pa zapustilo sejno dvorano.
Do spora med OeVP in SPOe je prišlo zaradi tega, ker so socialisti brez sporazuma z OeVP določili nadaljevanje seje deželnega zbora, na kateri naj bi bil izvoljen nov deželni glavar in člani deželne Vlade. OeVP poudarja, da zadržanje njenih članov ni naperjeno proti osebi Bogla, temveč proti nelojalnemu postopku socialistov. Ona je tudi v bodoče pripravljena sodelovati v korist dežele in njenega prebivalstva.
KAJ BO S CENAMI...?
Iz tedna v teden imamo priliko opazovani, kako se nekatere cene nujnih življenjskih potrebščin dvigajo. Kot po navadi so tudi letos v začetku tujskoprometne sezone deloma narasle cene mesu in nekaterim mesnim izdelkom. Po izjavi Koroške delavske zbornice so ta povišanja brez utemeljitve in proti vsem tozadevnim dogovorom.
Druga prav tako nerazveseljiva vest pa je zahteva po ponovnem povišanju .cene električnemu toku. Vseh devet deželnih električnih družb je namreč pred nekaj tedni izdelalo skupen predlog za tozadevno povišanje med 3 in 10 odstotki. Omenjene družbe utemeljujejo ta povišanja s tem, češ da je zelo malenkostno; pri tem pa ne pomislijo, da taka »malenkostna" povišanja nastopajo zdaj tu, zdaj tam; tu nekaj grošev, tam nekaj grošev! Nihče pa ne vpraša, kje naj potrošnik jemlje za to potrebni denar!
V zveži s temi povišanji pa naj še omenimo različno taktiko tukajšnje Delavske zbornice: zaradi povišanja cen mesu je še storila nekaj korakov oziroma protiukre-
... in pri nas v Avstriji
SLOVENCI
doma in fio srnin
Zanimanje za Slovence Univerza v mestu Minneapolis v Minnesoti (Am. Združene države) se zelo zanima za zgodovino priseljencev v Ameriki. Ustanovila jc posebni zgodovinski oddelek slovenskega izseljenstva. Vodi ga gospa A. Molek. Glavni vodja te ustanove pa je prof. Tiinothy L. Smith, ki pride ta mesec obiskat slovenske kraje v domovini. Rad bi se tudi naučil nekaj slovenščine.
Slovenska služba božja v Trstu
Po prizadevanju slovenskih duhovnikov so ob nedeljah redne slovenske službe božje v sledečih tržaških župnijah: Novi sv. Anton, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje, Skedenj, Sv. Janez Roško, Sv. Vincencij, Žalostna Mati božja (pri Sv. Ani).
90 let trdega življenja Na Ljubnem ob Savinji je nedavno praznoval čil in krepak devetdesetletnico upokojeni gozdni delavec Jurij Robnik. Rodil se je v skromni bajti pod Rogatcem v luških hribih.
Že desetleten otrok sc je začel kot pastirček sam preživljati. Ko je toliko odrasel, da jc lahko začel vihteti sekiro, se je posvetil poklicu gozdnega delavca. Temu poklicu je ostal zvest do upokojitve leta 1947, ko mu je bilo 73 let. Pot za kruhom ga je vodila v Rosno, Romunijo, na Madžarsko, pa tudi v daljno Ameriko. Toda vselej se jc vračal v domače gozdove. Velik del življenja je preživel v gozdovih, kjer je imel pod (borno streho iz smrekovega lubja preprosto ležišče na vejevju. Hranil se je z žganci in zeljem, kuhal pa si je sam.
Uspeh slovenskih harmonikarjev
V Švici jc bilo nedavno svetovno prvenstvo harmonikarskih orkestrov, solistov na harmoniki, narodno zabavnih orkestrov ter skupin in solistov na orglice (ustne harmonike). Slovence je zastopal bar monikarski orkester Ljubljana—Šentvid, kot solistka članica tega orkestra Metka Svetek, zabavni kvintet »Veseli šentvidčani”. Vsi so dosegli na tekmo vanju lepe uspehe. Harmonikarski orkester je z Adamičevo skladbo »Kliči 5779” dosegel tretje mesto s pokalom in briljantno oceno v II. težavnostni stopnji, v kateri je nastopalo 62 harmonikarskih orkestrov. Zabavni kvintet je dosegel prvo mesto s pokalom in diplomo z briljantno oceno v H. težavnostni stopnji. Metka Svetek jc dosegla 11. mesto. Nagrado za najbolj izvirno in vedro skladbo so priznali v Luzernu Rojanu Adamiču. Posebno priznanje za njeno izvedbo jc dobil dirigent Stojan Vidmar.
Reprize letnih-koncertov »Akademika**
Študentsko kulturno umetniško društvo »Akademik” je prejšnje dni priredilo reprizo najuspešnejših nastopov skupin društva v letošnjem letu. Na dvorišču Univerze v Ljubljani je priredil koncert Akademski pejski zbor »Tone Tomšič”. Tam je še nastopil »študentovski vokalni ansambel” (prej Zabavni zbor). V Križankah pa jc nastopila Akademska folklorna skupina »France Marolt”. Vstop na vse te prireditve je bil brezplačen.
Tečaj za pastoralno sociologijo
Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah na štajerskem se bo vršil v dnevih 11. in 12. avgusta letos informativni tečaj za pastoralno sociologijo. Podal bo osnovno znanje o tej mladi sociološki vedi, <> njenem pomenu za sodobno duhovniško delo. Predavanj je sedem. Prijave sprejema do 15. julij* škofijski svet za pastoralno sociologijo, Maribor, Slomškov trg 19.
Avseniki so prejeli zlato ploščo
14. maja je bila v Hamburgu svečanost, ki so j° priredili ob prodaji milijonte Avsenikove plošče z »originalnimi veselimi vižami s slovenske Gorenjske”. Ansambel »Bratje Avsenik” je prejel od podjetja Tclefunkcn zlato gramofonsko ploščo z njiho- « vimi posnetki, vsak član ansambla pa zlat cekin-Na svečanosti so »Bratje Avsenik” zaigrali v slovenskih narodnih nošah dela, ki so posneta na zlati plošči. Poseben ovitek jc natisnjen v slovenščini* nemščini in angleščini in opisuje delovanje in uspehe našega priljubljenega ansambla. Ob svečanosti v Hamburgu jc »Avsenike” posnela tudi televizij** ki jo gleda okoli 20 milijonov ljudi, kar je za slovenski ansambel novo pomembno priznanje.
pov in protestov; zahtevo po povišanja električnega toka pa je tudi na žalost »vzela na znanje", ne da bi hkrati odločno pr«' testirala proti temu. Kaj hočemo — pravijo, da »vrana pač vrani ne ižkljuje oči“-kajtli i pri eni i pri drugi instituciji imajo glavno besedo socialisti! Ne zavedajo se menda doisiti, da je električni tok dandanes tudi vsakemu naj navadnejšemu delavci slkoraj pravtako potreben kot vsakdanji kruh!
MATERINSKA GOVORICA
MATERINSKI ALI OČETOVSKI JEZIK?
,,Materinski jezik” ali ..materinska govorica”, to nikakor , ne pomeni, da ima o jeziku Otrok izključno mati odločevati. Nikakor ne! Če pravimo: ..materinski jezik”, s tem hočemo le reči, da se svojega jezika otrok predvsem od matere nauči. Saj je mati vedno okrog njega, saj ibi si otrok, navezan sam na isebe, siplob ne mogel pomagati.
Navadno pripadata oče in mati istemu narodu. Tedaj je ,,materinski jezik” isti kakor ..očetovski jezik”.
Toda, kaj pa, če oče in mati pripadata vsak drugemu narodu?
Pri nas Slovencih na Koroškem je ponavadi tako, da ise otroci Slovencev, ki se naselijo v nemškem delu dežele, ponemčijo. Žalibog, da je tako. Koliko naših ljudi se naseljuje v Labudsko dolino, v Krčiško dolino, na KraippifeM itd., itd., vse se nam izgubi, vse se nam ponemči! Na tisoče in desettisoče naših ljudi se je naselilo v Celovcu, v Beljaku in drugih koroških mestih, njihovi otroci so z malimi izjemami Nemci. Mi neprestano izgubljamo, neprestano se naš narod na iKoroškem v velikem Slogu ponemčuje.
Rekli smo, da ..materinska govorica" nikakor ne pomeni, da ima o jeziku otrok odločevati izključno ali v prvi vrsti mati. Trditi moremo celo, da, če gre za to, kdo ima več pravice odločevati o govorici otrok (pri enakostih drugih okoliščin), da ta pravica pripada predvsem očetu. Saj ima mož, oče glavno in prvo besedo v družini. Saj nevesta pri poroki obljubi, da bo možu pokorna v vseh dobrih, ali vsaj ne moralično slabih rečeh.
Vzemimo islučaj, da mož, Slovenec, dobi ženo z nemškega ozemlja, torej Nemko. Nemka pride v slovensko hišo, v slovensko vas, v slovensko faro, v slovensko občino. Od nekdaj že je bila hiša slovenska. Ali ima nemška žena pravico, da od nekdaj 'slovensko hišo na slovenskem ozemlju ponemči? Nikakor ne! Pravica moža v takem
slučaju je, da zahteva, da se otroci vzgajajo v jeziku, ki se je že od nekdaj govoril v hiši. Torej v njegovem jeziku, ne v jeziku is tujega ozemlja priseljene žene. Mož ima pravico, da to zahteva lin ima tudi dolžnost, da to zahteva!
Podobno moremo trditi tudi sledeče: Vzemimo slučaj: mož pride s tujega, nemškega ozemlja. Pride v od nekdaj že slovensko hišo., v slovensko vas, v Slovensko faro. S kakšno, pravico bi mogel ta mož zahtevati, da morajo biti otroci Nemci? Z nobeno! On se je preselil na naše ozemlje, on naj se po nais ravna! On naj se ravna po hiši, v katero 'se je priselil, ne pa od nekdaj slovenska hiša po njem! —:
K sklepu navajamo o ..materinski govorici” še sledečo zanimivost. V starem času niso rekli: ,,materinska govorica”, marveč ..očetovska govorica”. Tako n. pr. poroča sv. pismo starega zakona, kako je makabejska mati vzpodbujala svoje sinove, naj ostanejo zvesti svoji veri in Mojzesovi
postavi. Sirski kralj Antijoh je hotel namreč Jude pognati. Med drugim je tedaj dalo za vero očetov svoje življenje sedem makabejskih bratov. Sv. pismo pripoveduje, da je mati vsakega posebej opominjala „v očetovski govorici — voce patri a”, naj ostanejo zvesti veri očetov.
Podobno pravi tudi cerkveni obrednik, ko navaja najprej v latinskem jeziku vero in očenaš, ki se molita pri krstu otroka. Pravi namreč nato: ,/vel sermone patrio dieat '(—ali naj reče v očetovski govorici).” Ce govorimo o ..materinski govorici", torej to ne pomeni, da ima v prvi vrsti ali celo izključno mati pravico odločevati, kateri jezik naj otroci govorijo. Pri enakosti okoliščin ima pri tem celo mož, oče prvo in večjo pravico. Vedno pa se je treba ozirati na razmere, na okoliščine.
če se mož ali žena priselita s tujega ozemllja na naše ozemlje v od nekdaj že slovensko ozemlje v od nekdaj že slovensko hišo, potem nima nobene pravice zahtevati., naj se hiša po njem ravna, marveč on naj se ravna po hiši. In naj ne vsiljuje tuje govorice od nekdaj že slovenski hiši in slovenskemu ozemlju.
Jože Grdina napisal novo knjigo potopisov
Te dni dokončujejo v tiskarni Družbe sv. Mohorja nadvse zanimivo knjigo, ki jo je napisal ame-ritki Slovenec Jože Grdina „Po severu in jugu”. V njej popisuje, kaj je doživel nedavno na svojem potovanju po Rusiji, Poljski, češki, Avstriji, Franciji, Španiji in Portugalski. Naj sam pove kaj o tej knjigi!
Cleveland, Ohio. — Nesreča res nikoli ne počiva. Tako pravi stari 'slovenski pregovor. čloivek ne ve, kje ga čaka nezgoda. To sem doživel tudi jaz v torek večer, 3. decembra, ko sem se odpravljal, da .grem spat, pa sem se domislil, da imam še majhen opravek. Stopil sem ven iz hiše, pri tem pa padel po poledenelih stopnicah, da sem kljub oblačnemu nebu videl vse zvezde. Vsled tega sem prišel v bolnico in bil operiran. Hvala Bogu, vse je šlo po sreči. Potem pa sem moral ležati in ležati. Vse je bilo v redu, le časa 'je bilo dosti, za ležanje veliko preveč. Kako bi ga uporabil? Ro-
Ob 100-lefnici rojstva Richarda StrauBa
Kot epigon priljubljen, kot komponist modeme glasbe nezaželen
Prejšnji teden se je ves glasbeni svet spominjal 100-letnice rojstva slavnega komponista Richarda StrauBa. Rojen je bil 11. junija 1864 v Miinchenu in je umrl 8. septembra 1949.
V svojem dolgem življenju je komponiral občudovanja vredno veliko število stvaritev. Richard StrauB je imel v življenju to srečo, da, kar je uglasbil, je bilo ljudem všeč •n je bilo zmerom kronano z uspehom, pa najsi so bile to pesmi, simfonije, opere, zborovska dela, koncerti ali komorna glasba. 2e kot 20-letnik je mogel zreti na lepo število del. Poleg tega je bil tudi čislan bot dirigent. Po prvi svetovni vojni je bil Pet let direktor na dunajski državni Operi.
StrauB je dosegel s svojima operama: »Salome" in „Elektra“ vrhunec slave.
In kaj je rekel nekoč sam o svojem delu: »Ali moraš biti res star 70 let, da šele spoznaš, da si pravzaprav še najbolj nadarjen Za kič?" (= dozdevno umetniško oblikovanje, ki z grobimi in cenenimi sredstvi skuša doseči učinek, da bi na ta način nado-ntestil manjkajoče notranje doživetje, ki je nujno potrebno za vsako pristno umetni-ho). S čimer je hotel — čeravno zavestno Pretiravajoč — oceniti svojo opero »Kavalirja z rožo" kot podoživljajočega Figara.
Richard StrauB se ni boril z duhom kot Beethoven, niti ni tako razmišljal kakor
Brahms, kakor tudi ni bil izviren za vsako ceno, temveč je enostavno vzel od drugih glasbenikov, če je bilo to potrebno in je ravno padlo v njegovo zamisel. Bil je realist, ne da bi se pri tem navduševal za verizem (= glasbena smer posebno v operi, kjer umetnik podaja naravno, pristno resničnost brez olepšavanja).
StrauBov vzornik je bil Mozart in ga je naravnost oboževal. Dolgo časa je hodil po poti Wagnerjevih naslednikov, toda, ko je uglasbil opero „Elektra“, se je nenadoma odtrgal od njih in se je začel navduševati za spevoigro, čustveno in človeško opero. Poleg Mozarta je cenil tudi nekatere francoske, italijanske glasbenike in predvsem pa kralja valčkov Johanna StrauBa.
Izmad 15 oper tvorijo nekatere — »Salome”, »Kavalir z rožo”, »Elelktra”, »Ariad-ne na Naxosu“, »Intenmeizzo”, »Arabella”, — še danes železni repertoar vseh večjih opernih hiš.
Znane so njegove .simfonije: »Tod und Verklarung” (Smrt Ln poveličanje), „Hel-denleben” (Herojsko življenje), »Zarathu-stra“, »Till Eulenspiegel” (Pavliha).
Njegove pesmi pojejo radi pevke in pevci na koncertih.
StrauBovo ddo leži pred nami in njegov vpliv na gllasbo našega stoletja je velik.
Tokijsko gledališče »Misel'
V Tokiu so v letošnji sezoni odprli red-bo moderno gledališče „Nisel“, ki ima 1350 sedežev. Vsak od teh je opremljen s slušalkami in pretikalom, tako lahko gledalec japonske (predstave sproti posluša prevod v angleščini, francoščini ali nemščini. Oder *nia ,pet ploščadi, ki se dvigajo in spuščajo bot dvigala, svetlobne učinke pa razporeja jn nadzoruje upravljana posebna elektron-sba naprava.
Gledališko dvorano, ki je zanjo pripravil Načrte Togo Murano, član japonske umet-bostne akademije, krasijo lepe freske, marmornati mozaiki, zidne oboke in nekaj manjših kipov .
■jaki so me hodili obiskovat in med njimi itudi gospa Kuhar, kateri ise imam zahvaliti, da sem prišel tako hitro v res dobro bolnico; pa jo pri obisku poprosim, naj mi prinese papir in pisalni pribor. Risal bi rad. Baš pred padcem sem v nekaj dneh hotel dokončati knjigo ,,Po severu in jugu", pa mi je nezgoda preprečila; tako sem hotel skončati to delo v bolnici. Ko mi je prinesla, sem pričel s pisarjenjem.
Ko sem pričel pisati, so me spraševali: »Kaj pišete? Povest?” Pojasnil sem, da ne povest, ampak doživljaje z mojega potova-njja iz Rusije preko raznih držav v Španijo. Ko sem omenil Rusijo, je bilo pa povpraševanja: »Kaj, v Rusiji ste bili?” Potem so pa hoteli vse zvedeti. Nič se niso brigali za druge države, le za Rusijo so se zanimali. Zakaj sem šel v Rusijo, kako je tam itd. Vse so hoteli vedeti, zlasti, zakaj sem šel v Rusijo. Pojasnil sem, da sem bil tam ob času prve .svetovne vojne kot vojni ujetnik iz Avstro-Ogrske. Na vprašanje, kako je zdaj v Rusiji, sem odgovoril kratko: »Rusija vstaja. Videl sem jo pred 40 leti v njeni agoniji, ko je krvavela iz neštetih ran. Zdaj sem jo videl kot lepo razvijajočo se državo, ki se dviga v novo življenje. Ni iše vse, kot bi moralo biti, toda tudi ostalo še pride. Rusija, ki so jo nekoč brcali, se danes ne da brcati nič več, pa bilo to komu prav ali ne; ona gre svojo pot naprej, ne oziraje se, kaj kdo pravi.”
Sedaj v juniju grem spet na pot. Hočem obiskati grobove staršev in sorodnikov tam na preserskem pokopališču in kraje, kjer sem pasel krave. Mimogrede se hočem ustaviti v francoskem Paray le Monialu, kjer se je Kristus prikazal sv. Marjeti Alakok, potem v Parizu, Lurdu in v Rimu ter od tam v Slovenijo.	J. G.
Koroška poezija v Mariboru
Pred kratkim sta predavala v Mariboru dr. Hans Sattek in prof. Messner iz Celovca o sodobni koroški liriki. Po njunem predavanju so člani mariborske Drame recitirali izbor nemške in slovenske koroške poezije.
Ves večer je potekal dvojezično.
Zastopani so bili koroški nemški pesniki: Helmut Scharf, Hans Renger, Guido Zer-natto, Johannes Lindner, Christine Lavant, Hans Schneider, Herbert Strutz, Heinz Po-totschnig, Walter Novotny, Georg Grozdov-sky, Michael Guttenbrunner in Hans Leb. Izmed slovenskih koroških pesnikov pa so bili predstavljeni: Milka Hartman, Valentin Polanšek, Erik Prunč in Jernej Marko.
Kratke vesti iz katoliškega sveta______
© Napovedovalka avstrijske televizije bo vstopila v isaimoistan. Dekle je staro 24 let din je doslej vodila televizijski tečaj za francoski jezik. Dejala je, da bo v kratkem vstopila k benediktinkam v samostan, ki ga imajo na Južnem štajerskem. »Moj sklep je nepreklicen,” tako je dejalla. »Izpolnila ga bom z veseljem in za Boga.”
® Sovjetski predsednik vlade Nikita Hruščev je v teku svojega obiska v Egiptu v svojem govoru, ki ga je imel v Kairu, priporočal muslliiimanskim deželam, naj poženo preko meje yse misijonarje, ki jih imajo' v svojih deželah. Misijonarji, tako je dejal Nikita Hruščev, so imperialistični agenti, s katerimi skušajo kolonialisti znova pridobiti svoj vpliv v deželah, ki so bile nekoč njihove kolonije.
9 24. maja je varšavski nadškof kardinal Višinski posvetili v mašnike 40 poljskih diakonov. V teku svetega obreda, ki se je vršil v stolnici sv. Janeza v poljski prestoT nici, je kardinal znova obsodil hude omejitve, ki mrtvičijo katoliško Cerkev na Poljskem. »Božja Cerkev,” tako je med drugim dejal kardinal, „ne more vršiti v naši domovini svojega poslanstva v ozračju svobode, ki ji pripada. Tudi njene zgodovinske zasluge v Itej deželi tendenčno prezirajo.” 10. maja so namreč v Krakovem proslavili 600-letnico ustanovitve univerze v Krakovem. Proslave so se udeležile najvišje poljske oblasti, predstavniki vlade in komunistične stranke in predstavniki 70. inozemskih univerz. Na proslavo pa ni bil povabljen noben predstavnik Cerkve, čeprav je to univerzo ustanovila katoliška Cerkev in jo vodila več stoletij, lin čeprav je bil sedanji nadškof v Krakovem, msgr. Wojtyla, dolgo časa profesor na tej univerzi. Ko se je obrnil k novomašnikom, jih je kardinal povabil, naj se ne puste oplašiti in vzeti poguma spričo krivic, ki jih trpi Cerkev. Opozoril jih je, da bodo vse, kar bodo morali pretrpeti, pretrpeli za Kristusa. Ob zaključku je kardinal Višinski povabil mlade duhovnike, naj aktivno sodelujejo pri pripravi dežele na dostojno proslavo 1000-let-nice krščanstva na Poljskem.
Dom kulture in umetnosti v Washingtonu
Bržkone je takih gledaliških dvoran bolj malo, v tem ko bi za razvoj umetnosti in spoznavanje majlepših svetovnih odrskih del bilo priporočljivo, da bi zrasle, kjerkoli bi to bilo mogoče.
Ni isi moč namreč niti predstavljati, kolikšnega števila najbolj izrednih umetniških del številni ljubitelji gledališke umetnosti ne morejo biti deležni prav zaradi nepoznavanja jezika, ki so v njem napisana. Podobna naprava, ki smo jo zgoraj omenili in ki je z njo opremljeno tokijsko gledališče „Nisel“, bi to največjo zapreko dokončno odpravila in tako omogočila povsem neovirano kroženje najkvalitetnejših odrskih del po vsem svetu.
Do konca leta 1966 bodo zgradili na obali Poltomaca ogromen Dom kulture in umetnosti. Bo pa tudi kraj za start ameriških umetnikov, ki bodo odšli s svojimi deli na razstave v tujimo. Po sklepu ameriškega kongresa bo ta kulturni center edini spomenik Johnu Kennedyiju v Washmgtonu in se bo .imenoval po njem.
Načrti za kulturni center v Washingto-nu, prestolnici, ki so jo mnogi prebivavci in tuji diplomati imenovali »kulturno provinco”, so se pojavili že pod vlado predsednika Ei,senhowerja. Vendar je šele Ken-nedy energično pospešil načrte, izsilil od kongresa stavbni prostor in začel z banketom, na katerem je stala udeležba 100 dolarjev, propagando za kritje stroškov, ki so jih preračunali na 30 milijonov dolarjev; računajo v glavnem na zasebne prispevke.
Kennedy je v svojem članku za 'knjigo »Creative America” (Ustvarjalna Amerika), ki bo izšla ta mesec, napisal, da je doseglo zanimanje Američanov za umetnost nove vrhunce. Kulturni center ob Potomacu bo združili pod Isto streho po načrtih arhitekta Edvarda Duralla Stonea dramsko gledališče, koncertno dvorano, Opero in kino. Pod stavbo, ki bo podolgovata, mameravajo dalje zgraditi dve nadstropji za garaže za 1600 avtomobilov.
V kongresu je prišlo v zvezi s tem do
živahnih diskusij zaradi denarja in imena. Kongres je najprej sklenil dati na razpolago staVbišče, gradnjo naj bi pa finansirali zasebni prispevku, ki ,so do sedaj dosegli 13 milijonov dolarjev, med 'katerimi je tudi italijanski marmor v vrednosti enega milijona dolarjev, katerega je podarila italijanska vlada. Fordova ustanova je obljubila nadaljnjih pet milijonov, čim bi prispevki dosegli 15 milijonov. Pod vtisom atentata na Kannedyja je kongres izglasoval prispevek 15 in pol milijona dolarjev, hkrati pa Sklenil, da se bo center imenoval po predsedniku in da bo to edini spomenik Kenne-dyju v Washingto.nu. Za gradnjo kulturnega centra se aktivno zanima tudi vdova predsednika, Jacquel'ine Kennedy.
Kratke kulturne vesti___________________
® Kulturnemu uradu »Tirolske deželne vlade” se je posrečilo prirediti prazne prostore v pritličju palače „Taxis“ za galerijo (umetniške zbirke). Tirolski umetniški paviljon na Rennwegu ni mogel več zadostiti zmerom večjim zahtevam. Galerijo v „Taxis palači bodo slovesno otvorili z razstavo del Paula Florasa”.
9 V obnovljenem samostanu Herzogen-burg, ki je eden izmed najpomembnejših samostanov Nižje Avstrije, so otvorili veliko umetniško razstavo ,,Herzogenburg-sa-mostan in njegovi 'Umetniški zakladi”.
Naše prireditve
VABILO
„ODER MLADJE" priredi v nedeljo, dne 21. junija 1964, o!b pol 8. uri zvečer v farni dvorani na R a d i š a h veseloigro
„:S CAPINOVE ZVIJAČE"
Za prijetno zabavo v odmorih bodo poskrbeli godci
— Veseli študentje —
Vsli od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
CELOVEC
OBLAK SE JE UTRGAL — NEURJE NAD KOROŠKO
Celovške ceste pod vodo — Neurje je zahtevalo na Koroškem dvoje človeških življenj — Poplave na Štajerskem — Vojska in gasilci pomagajo.
V	ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah je divjalo nad Koroško in nad mestom Celovcem strahovito neurje.
Gasilci in številni prostovoljci so neumorno pomagali odstranjevati škodo, ki je pri tem nastala. Prvi alarm je bil ob 13.48, ko je strela udarila v električni vod hiše na cesti Josef-Gruber, kjer je izbruhnil majhen požar, ki pa so ga k sreči kmalu pogasili. Škodo cenijo na 5000.— šilingov. Kmalu nato so prihajali klici na pomoč iz raznih delov mesta, bodisi s Križne gore, s Trnje vesi (Annabichla) ali z industrijskega okraja predmestja.
Ceste, trgi in kleti so bili v kratkem preplavljeni. Avtomobili so obstali na mestih, promet v notranjosti mesta pa se je razvijal le v polževem tempu.
Zmešnjava je bila iše večja, ko je prestopil bregove „Feuerbach“ lin takoj preplavil obmejne ceste in je grozila tudi nevarnost industrijskemu Okraju.
Oba železniška prehoda v Lederer odnosno Heizhaus ulici sta stala meter visoko v vodi, ker so se odtočni kanali deloma zamašili, deloma pa sploh niso mogli sprejemati več vodnih mas.
Tudi na Pliseheldorfer cesti je zastal promet, ker je prišlo do zajezitve prehoda. Vo-zila, pri katerih je ,prišla voda v razdeljevalec, so morali odvleči ali pa poriniti na rob ceste.
Poklicni gasilci in mestni proStovoljcii s 70 možmli in okoli 20 vozili so bili neprestano na delu in še niso zmogli vsega napornega dela. Kakor je povedal ..požarni pristav" Waste, ki je imel celo vodstvo pomoči v rokah, so morali njegovi možje v teku desetih ur poseči 80-krat na kraj nesreče.
V	industrijskem kralju tvrdke Carinthiia-Elektragerate Ges. m. b. H. v Hertha ulici so billi gasilci na delu še ponoči.
Vodne mase so preplavile tudi niže ležečo „trafo postajo" (transformatorsko). Črpalna dela so bila še bolj otežkočena, ker iso bili tudi kabelski jarki pod vodo in bi bilo zato sila nevarno Vključiti „trafo“.
Scene, ki smo jih videli v hiši na Lasten-sitr. (Tovorni cesti) so se ponavljale na vseh koncih in krajih mesta Celovca.
V	kleti so visele vodne cevi in iz njih so brizgale vodne mase. Težko je bila prizadeta tudi ..Berufssohule" (šola za poklice). Skoži okna kleti je udirala voda v klet in bilo je treba precej časa, da so vodo zopet izčrpali iz mije.
60 om pod vodo je stola „trafo postaja" Mestnega podjetja na Grdger-Florian cesti. Tudi tu je morala priti gasilska pomoč.
Tako bi lahko nadaljevali brez konca in kraja, kajti ni bilo ceste, trga, parka ali hiše, ki ibd je ne bilo neurje prizadelo.
škode, ki je nastala zaradi neurja, še ni mogoče oceniti.
Strela ga je ubila
Med nevihto, ki je divjala v ponedeljek nad Celovcem, je strela ubila na letališču Celovec—Vrbsko jezero v bližini delavskih barak, slovenskega delavca-gosta Jožefa Lebarja, starega 45 let.
šele, ko je dež malo pojenjal, so našli delavci-tovariši na tleh ležečega mrtvega Jožefa Lebarja. Poskušali so z oživljanjem, vendar zaman. Lebar, ki je doma iz Lendave v Prekmurju (Slovenija) dn že od maja zaposlen pri nekem celovškem gradbenem podjetju, zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok.
nmsm
ncmkem
Trinajst letnikov lfMladega roda"
Glavni učni pripomoček pri pouku slovenščine na dvojezičnih šolah je „Mladi rod“, glasilo, ki ga urejuje že leta sem z vztrajnostjo in idealizmom nadučitelj Rudi Vouk. Rudi Vouk ima za urejevanje mla-dinsko-šolskega glasila vse potrebne pogoje. Ne pozna le problemov šol z več razredi, temveč velja tudi za temeljitega poznavalca elementarnega šolstva sploh. Skozi več let že vodi enorazrednico v Apačah, kar ni tako enostavno, saj ima tak učitelj v razredu pred seboj učence vseh šolskih stopenj. Poleg tega pa se je poglabljal Rudi Vouk v preteklih letih tudi v probleme slovenskega pouka na glavnih šolah, saj je napravil poleg svojega obširnega dela v zadnjem času tudi glavnošolske izpite.
Že nekaj tednov sem listajo učenci dvojezičnih in glavnih šol v zadnji številki „Mladega roda" za tekoče šolsko leto. Hkrati je bil s tem zaključen trinajsti letnik našega mladinskega glasila. Koliko dela v službi mladine! Na ovoju vabi slika h kopanju, šotor ob obali ter šolske torbice ob senci dreves spominjajo že na prihajajoče počitnice. Da se zapirajo že skoro šolska
vrata za učenci, je razvidno tudi iz pesmi „Slovo od šole". Največ prostora zavzemajo tudi v tej številki pripovedke, pravljice ter pesmice, ki nas seznanjajo z živalmi pozne pomladi in poletja.
Med sodobnimi pisatelji naj omenimo Franceta Bevka z vzgojnim spisom „Košček kruha". Seveda pa tudi v tej številki ne manjka poglavje „Iz jezikovne zakladnice". Tokrat je obdelan svojilni zaimek, predvsem za nas koroške Slovence tako težavni povratno-svojilni zaimek.
Zelo so se v „Mladem rodu" obnesle objave kratkih igric. Tokrat vsebuje številka igrico „Kuhana sekira". Mali svet ob Vrbskem jezeru Minimundus pa je povzet iz področja domoznanstva ter nas seznanja z znamenitostmi in posebnostmi naše ožje koroške domovine. Bogat je po vsebini ter novem besednem zakladu. Zanimivi članek je napisal Rado Janežič.
Članki iz področja zgodovine, prirodo-pisja, stvarna področja, vrsta privlačnih ilustracij ter kotiček strica Toneta dokazujejo, da je tudi zadnja številka tega letnika skrbno in vzorno urejena.	v. i.
P R O S LAVA
550-LETNICE USTOLIČENJA
KARANTANSKIH KNEZOV V SLOVENSKEM JEZIKU
V nedeljo, dne 12. julija 1964, bo v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu (Arbeiterkammer), ob pol 3. uri popoldne spominska proslava. Sodelujejo pevski zbor Koroške dijaške zveze, ansambel „Veseli študentje", igralska skupina iz Gorice in folkloristi iz Trsta. Vstopnice po 10.—, 15.— in 20.— šil. dobite pri KKZ, Viktringerring 26, ali pri odbornikih KDZ, Volkermarkterstr. 5
Molierove „Scapinove zvijače" na koroških odrih
(Ponoven uspeh „Odra Mladje" v Libučah in Žvabeku)
Mlada slovenska amaterska skupina se nam je spet predstavila. Potem ko smo naše mlade igralce videli v bolj resnih igrah, tako v „Materi Terezi" ter „In potem bo noč", so nas spravili v zelo veselo razpoloženje s ..Scapinovimi zvijačami". Veliko so pripomogli k uspehu „Veseli študentje", ki so razveselili s poskočnimi melodijami hfouško in žvabeško občinstvo.
Drama „Scapinove zvijače" je kakor rečeno veseloigra znanega francoskega pisatelja komedij, Moiičra. Z duhovitimi zvijačami izvabi Seapin denar oz dveh očetov, katerih sinova se bi rada naskrivaj poročila, a nimata denarniih sredstev. Ko stara dva slišita o tajni ženitvi sinov, je njihova jeza brezmejna in predvsem Scapimu, ki jama je izvabil denar, grozita s strašnimi kaznimi. Toda Seapin se zna izmotati. Obveže si glavo in se pusti prinesti pred oba starca ter toži, da mu je padla opeka na glavo in da bo kmalu umrl. Milo prosi, da bi mu odpustila. Ko to storita, Seapin vesel
skoči pokonci in se zahvali za odpuščanje ter je spet zdrav.
Igro je spretno režiral Erik Prunč, M je obenem igral tudi glavno vlogo Sca-pina. Takoj si je pridobil publiko. Večkrat smo ga že videli na odru, toda tokrat je res doživeto in dovršeno izvršil svojo vlogo. Tudi ostale igravke in igravci so svoje vloge dobro rešili, četudi je včasih bilo nekaj napak, predvsem jezikovnih. Scenarij pa je delo Pavla Pemjaka, ki se mu je zelo posrečil.
Kljub vročini, ki je v nedeljo vladala, je bila dvorana tako v Žvabeku kot v Libučah nabito polna. Ljudje so z zanimanjem sledili dejanju in se skupno z dvema zaljubljenima paroma na odru veselili in smejali.
To je bil pravi užitek za žvabeško in li-buško občinstvo in takih nastopov si še večkrat želimo.
Z igro „Scapinove zvijače" pa bo nastopila igralska skupina tudi po drugih slovenskih vaseh na Koroškem dn kogar zanima, naj isi jo ogleda!
Gledališka sezona na Petrovi gori v Brežah
„Knežji dvor" kot gledališče na prostem
Na tiskovni konferenci je minuli teden poročal arhitekt Hannes Sandler o načrtih ..Breških iger". Pri tem so prišle na dan sila zanimive Stvari. Dejal je, da nameravajo v teku let „Knežji dvor" — eno najlepših zgradb v Brežah — skupno s tako imenovano kaščo spremeniti v izredno lepo »gledališče na prostem", medtem ko bi bil prostor za gledavce poikrit.
Okolnost, da so v teku petnajstletnega obstoja »Breških iger" porabili že stotisoče šilingov za vzdrževanje Petrove gore — popraviti so morali sedem velikih vdorov in da pri tem skoro niso dobili od nikoder denarne pomoči — je povzročila pri vodstvu »Breških iger" velike skrbi. Ker pa ni pričakovati v bodoče, to je da se tudi v naslednjih letih razmere ne bodo spremenile in ker moramo misliti na izboljšanje prometnih poti, ki vodijo do Petrove gore,
bomo zato potrebovali še pol milijona šilingov, nam preostanejo samo še dve možnosti:
•	Petrovo goro z velikimi denarnimi žrtvami izboljšati v vsej njeni važnosti, ali pa
•	si poiskati novo bivališče za »Breške igre", to je, da bi prišel v poštev »Knežji dvor" v Brežah.
Kakor je poročal v nadaljevanju arhitekt Hannes Sandler, je on osebno za ohranitev Petrove gore kot gledališče, ker ga vežejo nanj naljlepSi spomini, vendar je moral k temu dodati, da je načrt »Knežji dvor— kašča" boljši in da bi tudi občinstvo ne pogrešalo prave breške romantike kot na Petrovi gori. Prekrasni arkadni dvor (obokano stebrišče), stoletna drevesa — po možnosti osvetljena — in mestno breško obzidje so poroki za resnično srednjeveško
Razstava gradiščanskih umetnikov v Celovcu
Lansko leto so razstavljali koroški slikarji na Gradiščanskem. V zameno je prišla sedaj k nam gradiščanska umetniška skupina, ki razstavlja v »Domu umetnikov".
V	začetku razstave je pozdravil predsednik »Društva umetnikov" dr. Brandl predvsem delegacijo gradiščanskih umetnikov z dvomim svetnikom dr. Kunnertom na čelu in druge goste iz mesta in dežele.
Pravzaprav ima največ zaslug za tokratno razstavo v Celovcu prof. Rudolf Klau-dus.
Stvaritve gradiščanskih umetnikov so tako mnogostranske in v mnogočem tako kvalitetne, da preraščajo delokrog pokrajinske umetnosti.
Izmed umetnikov je v Celovcu in sploh pri nas na Koroškem najbolj poznan Rudolf K e d 1, saj je že razstavljal leta 1961 v Galeriji 61, svoje kipe. Na sedanji razstavi vzbuja pozornost njegova plastika (zanimiv je njegov Orfeus). Kipar-umetnik, ki svoje zasnutke ostvari v kamenini »ser-pentinu", ki ga oblikuje do končnoveljav-ne stvaritve. Letos bomo imeli priliko ponovno občudovati dela tega pomembnega umetnika na »Kulturnem tednu" v Spitta-lu.
ZOTTER FERI je že razstavljal pred leti pri nas. Danes je on predstavnik Dunaja, kjer stanuje in tam dobiva naročila za svoja dela. Na tej razstavi vidimo njegova najboljša dela. Najrajši se izživlja v barvnih motivih. Medtem ko je WOLFGANG BAMINGER mirnejši v svojih barvah.
Odločilen poudarek razstavi Gradiščanskih umetnikov daje s svojimi izredno zanimivimi motivi prof. Rudolf K1 a u d u s.
V	celoti je razstavljeno 63 umetnin.
Razstava je odprta do 24. junija in dokazuje, da doprinaša tudi Gradiščanska k uspehu celotne avstrijske umetnosti.
romantiko. Seveda bi tudi tukaj naravno nebo doprineslo svoj pečat k celotnemu nastrojenju okolja.
Prav tako bi tudi razmeroma lahko prostor za okoli 2000 gledavcev pokrili s streho, tako da bi dobili na to način zares lepo slavnostno dvorano, ki jo Evropa do sedaj še nima enake.
Prednosti tega načrta bi bile:
•	»Knežji dvor" leži v središču mesta in tako odpadejo dovozne in parkirane tež-koče;
•	da leži direktno ob hiši Muha »Breških
iger" in	\
•	da bi bilo s tem vprašanje garderobe in gledaliških rekvizitov prav poceni in pa tudi bolj praktično izvedljivo.
Brez dvoma bd do končne uresničitve tega načrta preteklo še precej vode, vendar govorijo za ta načrt mnoge prednosti. Medtem ko bi morali za Petrovo goro denar izdajati, ne da bi bilo to tudi na zunaj vidno, bi lahko prej omenjeni načrt uresničili za pet milijonov šilingov, to je znesek, ki bi ga tudi Petrova gora zahtevala, ne da bi jo mogli bistveno izboljšati.
»Breško slavnostno gledališče" bi imelo še to prednost, da bi lahko naprave in oprava odra celo leto ostala na svojem mestu, medtem ko jih moramo na Petrovi gori zmerom znova zgraditi in zlagati.
TOliko o skrivnosti načrta, ki ga je osvetlil arhitekt Hannes Sandler.
Društvo prijateljev »Breških iger" in neko podjetje sta pripravljena najti potrebna denarna sredstva, kajti posestnik »Knežjega dvora" je pripravljen ga prodati.
Če bi naš načrt lahko uresničili, hi »Breške igre" lahko raztegnili na daljšo dobo kot do sedaj. Pri tem je mislil Sandler. da bi postale Breze središče amaterskih iger.
Kar se tiče pripravljalnih del za igre, j« vse nared. Premiera bo 27. junija s predstavo »DON CARLOS" (FRIEDRI' H SCHILLER). Druga premiera bo stvaritev WILLIAMA SHAKESPEARA »DER KAUF-MANN VON VENEDIG" (BENEŠKI TRGOVEC) in sicer bo ta predstava 4. julija.
Obe predstavi sta odlično naštudirani in bodo gledavci gotovo prišli na svoj račun-
Sedaj pa še na kratko o Stroških za letošnje »Breške igre": za kostume so izdali 60.000 šilingov; za oder 80.000 šilingov in za razsvetljavo 40.000 šilingov.
Propaganda za letošnje »Breške igre" je bila zelo dobra in so se odlikovali pri tem (Dalje na 8. strani)
Umetna gnojila in kmetijska proizvodnja
Danes isi skoraj niti misliti ne moremo, kako bi bilo ,s kmetijstvom v Zapadni Evropi, ako ne Ibi imela umetnih gnojil. Do-mabiih gnojil zlasti hlevskega gnoja je mnogo premalo, da (bi le deloma pognojili vse površine, ki služijo kmetijski proizvodnji. Zaradi nezadostnega gnojenja bi bili pridelki (bolj pičili, medtem ko potrebuje človeštvo vedno več pridelkov za prehrano. Eden glavnih čimiteljev za zvišanje pridelkov pa iso ravno umetna gnojila, če jih znamo uporabljati. Če pa z umetnimi gnojili ne znamo ravnati in se ne damo podučiti, nam ta gnojila lahko škodujejo in pridelke lahko celo zmanjšajo. Iz tega je razvidno, kako važno je, da vsak kmetovavec dobro obvlada kmetijsko tehniko in čimprej spozna njene predpise — predvsem glede uporabe umetnih gnojil, zdravstvene zaščite kmetijlske kuliture v vseh njenih življenjskih razdobjih in pridelkov v shrambah. Ker pa se kmetijska tehnika vedno bolj izpopolnjuje in nam vsako leto prinese kaj novega, ni današnji kmetovavec nikdar dovolj podučen in se mora stalno dzpopolnje-
Poraba umetnih gnojil je na površinsko enoto pri posameznih narodih tem višja, čim bolj izobražen je dotični narod, in narobe. V Evropi je naj višja poraba v njenem srednjem in zapadnem delu, drugod po svetu pa v ZDA in Kanadi. Tako je Za-padna Evropa v letu 1961-62 izdelala 40 milijonov stotov kalijevih umetnih gnojil, skoraj 45 milijonov stotov dušičnih in 39 milijonov stotov fosfornih. Vise številke so večje kot v prejšnjem letu. Proizvodnja je zadostovala za domačo potrebo in znatne količine so bile še izvožene, predvsem v vzhodne in afriške države. Talko so izvozili nad 11 milijonov stotov dušičnih gnojil, nad 2 milijona stotov fosfornih in nad 5 milijonov stotov kaUijeviti.
Proizvodnja umetnih gnojil se v ZDA in Kanadi zelo hitro dviga in je dosegla pri dušičnih 29 milijonov istotov s 7% poviškom v zadnjem letu, 28 milijonov stotov pri fosfornih s poviškom 8% in 25 milijonov stotov pri kalijevilh z visokim poviškom 21%. Potrošnja umetnih gnojil se dviga vsako leto, in sicer okoli 5%, pri dušičnih pa celo za 7%.
Veliko pomanjkanje umetnih gnojil pa je v Sovjetski zveži In drugih komunistič-nih državah. Mnogi pravijo, da je prav v tem vzrok, če je zadnja žetev tako slabo izpadla in je zavladalo tako pomanjkanje žit — posebno pšenice — v Sov. zvezi in ostalem komunističnem svetu. Drugi trdijo, da je te države obiskala zelo huda suša, drugod so bile pozebe, krive so tudi ko-biice in druge naravne nezgode. Polagoma se pa tudi izve, da so segnile velikanske
zaloge pšenice, da je mrčes uničil milijone pudov žita (pud = 16 kg) in da je zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev propadlo ogromno žita. Zopet se je izkazalo, da so deviške zemlje Nikite Hruščeva v Ka-zakstanu navadna polomija in da dotičnih 30 milijonov ha ne ustvarja žitnih zalog, temveč jih gloda, saj so dotične ogromne površine — 6-kratma površina posejana s pšenico v Italiji — samo enkrat dale srednjo letino, parkrat so nekoliko obilno povrnile vsejano seme, v ostalih letih pa niso vrnile miti semena. Pomanjkanje žita v Sov. zvezi pa mora biti hujše, kot javljajo, ker se je zvedelo, da manjka celo zelo mnogo semenskega žita za spomladansko setev. Skrajna sila je nekatere prisilila, da so segli po semenskem žitu in si s tem žagali vejo, na kateri so sedeli.
Skrajno neprijetno je moralo biti Hrušče-vu in njegovim, preden so se odločili zaprositi ZDA in ostali zahodni svet za pomoč. Zaprositi za pomoč tiste ZDA, katerim je Hruščev napovedal tekmo za večji kos mesa in masla in bo rok te tekme potekel čez 2 leti. Prodaja žita Sovjetom namreč ni za prodajavce noben dober posel, ker bi do-tično žito dalo več dobička, če bi ga pokr-miili živini.
Seveda je za Hruščeva in tovariše takšno stanje zelo mučno in zato iščejo rešitev, da se kaj takega več ne ponovi. Mislijo, da nudijo umetna gnojila to rešitev. Po poročilu Hruščeva je osrednji odbor partije sklenil visoko dvigniti proizvodnjo in potrošnjo umetnih gnojil. Ugotovili pa so, da je tovarn za umetna gnojila premalo, zaradi česar je potrebno zgraditi nove. če bi Ame-rikanci kaj takega isklenili, bi postavili v par tednih stotino tvornic za superfosfat, za druga umetna gnojila ne tako hitro. V Sov. zvezi pa ne bo šlo tako hitro in gotovo bodo zelo redke nove tvornice, ki bi izdelale kaj umetnih 'gnojil.
Hruščev pravi, da mu mora zapadni svet zgraditi tvornice in posoditi tudi več sredstev za to, nekaj sredstev pa bodo dali tudi Sovjeti. Tudi to željo bo izpolnil zahodni sivet.
Hruščev pravi, da je glede kmetijstva potrebno posnemati zapadne kapitaliste in da je zato potrebno spremeniti rusko kmetijstvo iz ekstenzivnega v Intenzivno, kar se pravi, da je potrebno — izrabljajoč predpise kmetijske kulturne tehnike — pridelati na manjših površinah najvišjo mero pridelkov. Zato pa so potrebna umetna gnojila. — Potrebna so res umetna gnojila, a potrebnega je še mnogo drugega, predvsem pa veselje in ljubezen do dela. In kmetij-sitvo uspeva, če ga ljubiš.
Škodljivci in bolezni na povrtninah
Škodiljivd in bolezni zmanjšujejo pridelek tudi na vrtninah, če bi ne bilo teh nezaželenih spremljevalcev, bi se močno znižali stroški pridelovanja vrtnin. Mnogokrat pa, ko škodljivca ali bolezen opazimo, je že prepozno, da bi rastlino rešili. Zato želimo bravce seznaniti z najpogostejšimi bolezen-škimi pojavi na vrtninah in z zatiralnimi sredstvi.
IB PARADIŽNIK je zlasti občutljiv za bolezni. Škodljivci običajno paradižnik ne napadajo. Značilna bolezen je paradižnikova plesen, ki je podobna KROMPIRJEVI PLESNI in jo tudi zatiramo na isti način.
Zelo pogosta bolezen na paradižniku je tudi OKROGLA LISTNA PEGAVOST, ki kakor plesen prizadene predvsem liste. Bolezen spoznamo po ostro začrtanih rdečka-storijavih pegah, ki se jim sredina kmalu osuši ,in postane svetlejša. Pege so več ali manj okrogle, s premerom 1 do 3 mm. V vlažnem vremenu se ta bolezen zelo hitro širi. Bolezen preprečimo na ta način, da jeseni vse ostanke paradižnikovih rastlin sežgemo.
So pa na paradižniku tudi bolezni, ki jih med rastjo ne moremo zatreti. To je BAKTERIJSKA OVELOST PARADIŽNIKOV, ki jo povzročajo kužne klice, ki živijo v zem-
ČAS KOŠNJE
ali res ne bo več travnika, če z
ZGODNJO KOŠNJO PREPREČIMO OSEMENITEV TRAV?
Trave v resnici izhajajo iz iste rastlinske skupine kot žita, ki so enoletne rastline in jih moramo vsako leto vedno znova sejati. Toda, čeprav so trave po mnogih lastnostih 'Podobne žitaricam, se iprav v načinu širjenja in razraščanja ter trajnosti v osnovi razlikujejo od njih. Trave so večletne rastline, ki zdržijo nad deset let, ne da bi jih bilo Potrebno znova sejati. Za to skrbijo korenine trav, ki kljubujejo vremenskim in drugim nevšečnostim. Zeleni del rastline je-seni usahne, korenina pa zdrži do pomladi. Takrat 'požene nove liste, stebelca, klaske ki cvetove. Razvoj se ponovi in tako se bo dogajalo še mnogo let, ne oziraje ise, če bo-hio kosili, še preden se bo trava osemenila, pa pozneje.
iAj PRIDOBIMO Z ZGODNJO KOŠNJO?
Na teži nekaj manj, na redilnosti pa mno-8o. Ko se trave latijo, imajo dvakrat več keto.kovim kot takrat, ko ostarijo. Vrednost
Vse za iport -od kolesa do televizije -na zalogi pri domačinu
Johan
Lsmšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Ebemdorf
Telefon 01237 246
in vpliv 'krmljenja zgodaj in pozno pokošene trave bi bilo lepo opazovati na mlečnosti krav in na priraščanju telet. Enaka količina zgodaj pokošene trave bo dala mnogo več mleka in boljši prirast kot pozno pokošena, že osemenjena in Olesenela trava, 'ki bo dala približno toliko, kot krmljenje s slamo. Nadaljnja pridobitev zgodnje košnje pa je ta, da pospešimo rast in razvoj rastlin za drugo košnjo. Tako bomo imdi kmalu velik drugi otdkos dn potem seveda tudi še tretjega.
BO SAMO ZGODNJA KOŠNJA ZAGOTOVILA VELIK DRUGI ODKOS?
Na to ne smemo računati! Z zgodnjo košnjo le omogočimo, da rastline spet lahko rastejo. Če pa bodo bujno rastle, zavisi od rodovitnosti zemlje. Večina travniških zemljišč se je škozi desetletja dn stoletja že močno izčrpala. Zato je dodajanje rudninskih gnojil — rastlinskih hranil zelo potrebno. Rastline s hvaležnostjo črpajo hrano lin bujno' zrastejo. Kjer pa jim gnojil ne dodajamo, so seveda rastline lačne, slabotne in se nam maščujejo s skromnim pridelkom. To velja za prvi dn za drugi odkos. Pri prvem smo z gnojenjem zamudili, zakaj to bi morali opraviti že pozimi ai: pa vsaj zgodaj spomladi. Rastlinam za drugi odkos pa bo hrana prav sedaj zelo dobrodošla. Zlasti bo koristno, če navozimo v deževnem ali oblačnem vremenu okoli 50 do 60 hi gnojnice na hektar, če pa tega nimamo, potem trosimo sečnino ali pa nitro-momkal. Zraven tega pa potrosimo še okoli 300 kg superfosfata in 70 kg kalijeve sol: na hektar. To bo po prvi košnji pospešilo rast zelenja na travniku.
ilji. Skozi rane na koreninah prispejo v mlade rastline in povzročajo zvijanje spodnjih listov, nato pa sušenje in širjenje bolezni navzgor.
Tudi pri bolezni TROHNENJE PARADIŽNIKOVEGA STEBLA nastopi ovelost ali sušenje rastline. Pri tej bolezni hkrati ovene cela rastlina. Bolezen v času rasti ne moremo zatreti. Takrat je najbolje, da obolelo rastlino takoj dzrujemo in sežgemo. Lahko pa bolezen preprečimo spomladi pred setvijo in sajenjem, če seme razkužimo v kakem razkužilnem sredstvu. Z istimi pripravki razkužimo tudi zemljo.
■	KUMARE nimajo mnogo raznovrstnih bolezni. Najpogosteje se pojavljata le dve bolezni, naredita pa zelo veliko škode na kumarah. KRASTAVOST KUMAR spoznamo po rjavih pegah, ki jih ob vlažnem vremenu pokriva gost zelenočrn puh. listje postane pozneje preluknjano, mladi plodovi pa se posušijo. Bolezen zatiramo s škropljenjem z 1 odstotno modro galico. Najbolje je, da začnemo z zatiranjem te bolezni že jeseni in zažgemo vse ostanke obolelih rastlin. Z zatiranjem pa nadaljujemo spomladi pred setvijo, ko z ustreznim sredstvom razkužimo zemljo.
OŽIG BUČNIC spoznamo po nepravilnih rumenkastorjavih, temnorjavih ali skoro črnih pegah, ki jih obdaja rumenkast ter prosojen rob. Pege se pojavljajo na listju in na plodovih. Bolezen zatiramo z istimi sredstvi kot krastavoist kumar ali pa krompirjevo plesen.
■	SOLATA IN ENDIVIJA sta v nevarnosti pred SOLATNO PLESNIJO in ČRNO LISTNO PEGAVOSTJO ENDIVIJE.
SOLATNO PLESEN spoznamo po beli, gosti plesnivi prevleki na prvih in spodnjih tistih. Listi porjavijo in se nato posušijo. Bolezen preprečuljemo tako, da ne sejemo pregosto in ne zalivamo preveč. Prve napadene rastline takoj poruvamo in sežgemo, napadene liste pa potrgamo in uničimo. Nasad poškropimo z 1 odstotno modro galico ali pa z enim izmed sredstev, ki jih rabimo za škropljenje proti krompirjevi plesni. ČRNO LISTNO PEGAVOST ENDIVIJE SPOZNAMO po temnOsivorjavih ali črnikastih pegah, ki naglo rastejo. Pege pozneje počrnijo. Listje pa odmira in gnije. V slabi zemlji, kjjer se rastline počasi razvijajo, se bolezen naglo širi, tako da že avgusta ali septembra propadejo cele rastline. Bolezen preprečimo tako, da sadimo 'rastline v dobri zemlji, kjer rastline naglo rastejo. Sadimo redko in na grebenu, da okrog rastlin ni prevelike Vlage. Seme pred setvijo razkužimo. Rastline škropimo z enakimi sredstvi, kot proti solatni plesni.
Pri mnogih boleznih zadostuje, če začnemo v času rasti pravočasno škropiti, in s tem preprečimo širjenje. Pri nekaterih boleznih pa je za zatiranje v času rasti že prepozno, zato nam ne preostane drugega kot to, da si zapomnimo pri katerih rastlinah smo imeli težave. Pri takih začnemo z zatiranjem že jeseni in nadaljujemo spomladi pred setvijo. Važno je, da si sredstva pravočasno naročimo.
Dda t/ iuniiu
9 NA NJIVAH škropimo krompir zoper ikrompirjevo plesen in koioradskega hrošča. Priznavamo posevke žit in krompirja.
• NA VRTU okopavamo, plevemo in zalivamo. Sejemo še seme letnih solat, endivije, ponovno peso, kolerabico in korenje. Izpraznjene grede prelehamo, po potrebi pognojimo in posadimo z ohrovtom, rdečim zeljem ter poznimi cvetačami. Paradižnikom odstranjujemo zalistnike, privezujemo poganjke in škropimo proti 'boleznim. Kumaram Odščipnemo vršičke nad petini listom, da nastavijo več zarodka.
O V SADOVNJAKU škropimo proti škr-lupu, jabolčnemu zavijaču in listnim ušem. Pri precepljenem sadnem drevju naravnamo mladike v pravilno rast. Odstranjujemo vodene poganjke. V šuši zalivamo z vodo, ob dežju pa z gnojnico.
ZA GOSPODINJE:
Čiščenje oken
Redno in temeljito čiščenje oken v stanovanju in delavnih prostorih je prav tako potrebno kot čiščenje tal. Temeljito čiščenje oken, ki se ga včasih prav neradi lotimo, lahko za več tednov odložimo, če tedensko enkrat okenska stekla krepko zbrišemo s suho platneno krpo ali s krpo, sešito iz starih nylonskih nogavic.
Temeljito umijemo okna šele takrat, ko je že samo suho brisanje neuspešno. Delo opravljamo v suhem vremenu in v času, ko sonce ne Obseva direktno stekla, sicer postane steklo mavričasto lisasto.
Z okna 'snamemo zavese. Okno očistimo z ročnim omelcem in zbrišemo s suho krpo. Če imamo sesalnik za prah, očistimo z njim zavese kar na oknu, nato pa še okno samo.
Lesene lakirane okvire umijemo s plastično gobo, namočeno v mlačno vodo. Nato zbrišemo les s suho krpo. Zelo umazane okvire in mušje madeže umijemo z milom ali z raztopino detergenta. S petrolejem ali bencinom ne čistimo, ker razjeda lak. Aluminijaste okvire zbrišemo in zdrgnemo z mehko, suho krpo ali z impregnirano krpo za čiščenje kovin. Madeže odstranimo s pasto za čiščenje kovin.
Okensko steklo umijemo z gobo in s čisto toplo vodo. Vodi dodamo lahko kisa, nekaj kapljic salmijakovca, pozimi pa žlico soli. Zelo umazano steklo umijemo z raztopino detergenta in splaknemo s čisto vodo. Madeže od apna očistimo najprej s suho krpo, nato jih zmijemo s kisom. Madeže od oljnatih barv odstranimo z razredčilom za barve, s špiritom ali terpentinom. Mušje madeže očisti kis' ali špirit. Hitro očistimo steklo s posebno tekočino „Vetril“. S to orosimo steklo in zbrišemo s suho krpo. Umito okno zbrišemo najbolje s platneno krpo, ker ne pušča vlakenc. Lahko osvetlimo še z jelenovo kožico.
Pri čiščenju oken se dobro obnesejo sodobni pripomočki, in sicer leseni brisač za okna in plastični čistilec.
Okenske kljuke očistimo s pasto ah emulzijo za kovine ali z impregnirano krpo za čiščenje kovin. Da se pri tem leseni okviri ne zamažejo, nataiknemo na kljuko ščitnik, 'ki si ga izrežemo iz lepenke.
Končno umijemo še okensko polico.
KAKO PREPREČIMO ANEMIČNOST PUJSKOV
Ta bolezen nastane zavoljo pomanjkanja železa v mleku doječe svinje. Pujski potrebujejo dnevno za pravilen razvoj okoli 7 miligramov železa. Pri sesanju pa ga dobijo komaj 1,5 do 2 mg dnevno. Ta bolezen se zelo redko pojavi tam, kjer pujske spuščajo na prosto. Tam brskajo po zemlji in tako pridejo do potrebnih količin železa, če pa jih redimo v zaprtem prostoru, lahko pride do anemičnosti (slabokrvnosti) pujskov, tedaj moramo to bolezen zdraviti. Strokovnjak je proučeval razne načine zdravljenja: z injekcijo, s posebnimi železnimi pripravki, z zemljo, z železnim sulfatom itd. Najbolj se je obneslo dodajanje železa v hrani ali pa vsakodnevno mazanje vimena pri svinjah z železnim sulfatom (železno galico).
GNOJNA RAZTOPINA ZA VRT
Zlasti je ta raztopina koristna za paradižnike. Pripravimo jo iz 34 delov superfosfata, 16 delov kalijeve soli in 50 delov nitromonkala. 1 do 2 dkg te mešanice raztopimo v vodi v vrtni zalivavki. S tem je koristne zalivati vsakih 8 dni. Tudi bukov pepel je dober za paradižnike, če kilogram tega pepela raztopimo v 40 litrih vode in s tem zalivamo.
Pred seboj je klonil
Nekdo je zapisal: „2ivljenje je boj!“ In prav je imel; saj vidimo, da v vsakdanjem življenju neusmiljeno bije človek svojega partnerja v življenjski areni. Premagati, nadkriliti, podvreči nasprotnika je cilj tega tekmovanja in v tej borbi ni mesta za razumevanje, obzirnost ali usmiljenje. Skoraj se zdi, če opazujemo to brezobzirno borbo za obstanek in napredek, da je dobro povedal oni modrijan iz starega veka, ko je rekel, da je „človek človeku volk“.
Tak je človek, ki hoče biti prost vseh vezi božje postave in človeku ne prizna dostojanstva, katerega mu daje njegova bagupodobnost. Njemu je najvišji zakon samoljubje in osebna korist. Samega sebe postavlja tak na oltar in se po božje časti. Neki modrijan je to oboževanje samega sebe imenoval „sacro egoismo“, kar bi mogli imenovati „jazJbog“.
Kdor pa priznava Boga ljubezni za svojega postavodajalca, ta bo tudi zapoved, da ljubi tudi tistega, M ga preganja, brez pridržka sprejel, Držal se bo pravila v odnosu do nasprotnika, kakor je zapisal veliki Avguštin: „Zmoto sovražim, a onega, ki je v zmoti ljubim.“ Prav v tem je vsa vzvišenost poslanstva krščanskega človeka in v tem ise tudi razlikuje od otroka tega sveta.
Izvrševanje te božje postave seveda ni tako enostavno, kot bi mislili. Neštetokrat zahteva pravega junaštva, ki že sliči vi-teštvu iz srednjega veka. Pri tem gre največkrat za premaganje samega sebe. Saj se upirajo vsa čustva in naravni odpor je silovit, ko je treba žalivcu in krivičnemu podati odpuščajočo roko, ki bi najraje krepko udarila. Toda, če bi poslušal svoja čustva, bi bil povsem podoben onim, ki ne poznajo evangelija in jih Gospod imenuje otroke tega sveta.
Da je zares težko postati zmagovalec nad samim seboj, nam priča zgodba velikega Napoleona. Pred njim je trepetala vsa Evropa in kraljevske krone so se pred njim klanjale v bojazni za svoj obstoj. Na njegovo besedo so cele vojne trume brez upora šle smrti naproti in ni ga bilo človeka, ki bi se drznil reči: ,,Ne delaš prav!“ Še celo nad papežem v Rimu, ki ga je pokaral zaradi njegove oblastnosti, se je spozabil. Bil je nebrzdan v svoji oblasti.
Pa se je zgodilo, da ga je sreča na vojnih pohodih zapustila. Njegova slava in moč je naglo plahnela. Z visokega cesarskega prestola je bil pahnjen v zapore na otoku Elbi. Tamkaj je v samoti in zapu ščenosti šel vase in mnogo razmišljal o svoji usodi. Sam je priznal, kje je bila usodna napaka njegovega življenja: ,.Mogočen sem bil, premagal sem vse sovražnike, da so trepetali in klečeplazili pred menoj. Le enega nisem zmagal, edino njemu nisem bil kos in ta me je uničil: to sem bil jaz sam. 'Ko bi bil v sebi znal premagati pohlep in napuh, bi bil največji vojskovodja zgodovine. Tako pa sem propadel ob samem sebi.“
Henrik Sienkievvicz:	25
OBLEGANJE
fJnuifi ffdre
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
„Da bi vas Strela! — Ti, starec, misli na vse, a ta dva lopova nimata niti trohice razuma! Pozabila sta prstane, lopova? ... La-žeta kakor psa!“
„Torej se vrni in poglej, oče!“ je zamrmral Damijan.
„Lažeta, lopova, dragocenosti zametujeta! Staremu očetu delata krivico, taka sinova! Da bi vas mati ne bila nikdar rodila! Brez blagoslova umrjeta!...“
Kmitic je nekoliko zadržal konja.
..Pojdite no sem!“ je rekel.
Prepir je prenehal. Kemliči so se živo pognali im vsi štirje so jezdili v eni vrsti naprej.
„Ali poznate pot do šleske meje?“ je vprašal gospod Andrej.
„Qj, oj, Mati božja, poznamo, poznamo!” je rekel stari.
..Švedskih oddelkov ni na poti?”
■ „Ne, ker stoje vsi pod čenstohovo... Kvečjemu se najde tu pa tam kak posamezen, kar pa Bog daj!”
Nastal je trenutek molčanja.
»Torej ste služili pri Kuklinovskem?” je vprašal vnovič Kmitic.
„Da, ker smo mislili, da bomo v bližini lahko kako pomagali svetim menihom in
Z A MLADINO
IN PROSVETO
Kuj me, življenje
Življenje človeka kuje. čas in okolje ga oblikuje. Saj nihče ne pride na svet kot izoblikovan značaj, narejen človek. Pravimo: ta je že dozorel, oni pa bo šele pokazal, kaj bo ...
Pri tej rasti v oblikovanega človeka pa je najvažnejša naša lastna volja, hotenje. Hočem postati značajen, odločen, kreposten. To pa je mogoče doseči le, če v vseh življenjskih prilikah zasledujem zastavljen cilj. Silnega napora je večkrat treba, a nemogoče ni nikdar!
Kolikokrat vidimo v livarnah teči lepo kovino, iz katere izdelujejo kolesa, plošče za stroje in nešteto predmetov do najnatančnejših in najfinejših delov aparatov.
Toda koliko dela je treba, preden doseže kovina potrebno trdoto in prožnost.
Tako neoblikovana masa so pogosto naše duše. Kako bi se motili, če bi mislili, da jih bomo oblikovali za visoke naloge brez napora! Nikakor ni dovolj samo hoteti, saj to bi še ne bilo tako težko. Toda treba je predvsem imeti odločno voljo, ki vztraja.
Kako srečni so tisti, ki so svoj značaj izoblikovali in veljajo za značajne, krepostne. Še pokvarjeni svet jih spoštuje. Ob njih se oni, katere življenje kot cunje meče iz rok v roko, z bridkostjo zavedajo svoje revščine, svoje nepomembnosti.
Prav ima pesnik, ko vzklika: Kuj me, življenje, kuj!
Papež Pavel VI. o tisku
Poslanstvo tiska ni nič manjše, kot je to bilo v času, ko še ni bilo radijskih in televizijskih aparatov. Res je, da danes zlasti mladina manj črta, ker so romane in povesti spodrinili časopisi, revije in zlasti ilustrirani listi. In prav tu smo katoličani že mnogo zamudili.
Papež Pavel VI. je imel prav to v mislih, ko je pred kratkim govoril o nalogah tiska.
fRm&kejgja sneta
Naloga filmske cenzure
Ob švedskem filmu „Molk“ se razvija silna borba med zastopniki različnega gledanja na poslanstvo filma. Zlasti v Nemčiji se je filmska kritika razdelila v dva tabora, od katerih eden film popolnoma odklanja 'in ga označuje kot nemoralnega. Na drugi strani pa ga resna kritika opredeljuje kot najboljšega in višek moderne filmske umetnosti. Baje je pa film zares nekaj posebnega, kar potrjuje že izredno velik finančni uspeh ne le na švedskem temveč povsod, kjer so ga že predvajali.
Ob tem primeru pa je naletela sama kritika na kritiko. Onim, ki film „Molk“ odklanjajo, očitajo, da se kritika ne sme spuščati na polja, kjer ni zanjo mesta. Posebno pa kritika ne sme umetnosti zavirati.
»DOBER FILM” NA ŠTAJERSKEM
Prizadevanje, da bi dober film užival podporo finančnih oblasti, je že doseglo velike uspehe. S finančnimi olajšavami je namreč
Takole je govoril: »Časopis je čudovita sila. Duhovna bodočnost vsakega naroda zavist od njega. On bo odločil, ali bo v prihodnjem rodu družba še priznavala Boga ali ne. Zato vam rečem: Katoliški časopis ni noben nepotreben luksus; je kričeča potreba našega verskega življenja, saj je najbolj primerno sredstvo, da sprejmemo in se damo oblikovati od idej, ki jih oznanja naša vera, ter potem vršimo to, kar nas vera uči.”
mogoče doseči, da kino-podijetja kljub manjšemu dobičku predvajajo dobre filme, kar je vsekakor uspeh.
Tudi v Gradcu so končno dosegli, da so dobri filmi oproščeni davka na »zabavo”. Te olajšave so deležni vsi filmi, ki nosijo oceno »priporočljivi” ali »zelo priporočljivi”. Ta uspeh je dosegla »Akcija dobrega filma” za Štajersko pod vodstvom mladinskega referenta dr. Eduarda Moserja.
Štajerski deželni zbor je konec letošnjega maja sklenil to olajšavo za mesto Gradec in tako v Avstriji že 42 mest uživa to važno olajšavo, kar je vsekakor velik uspeh onih, ki jim je pri srcu dober film.
Pregovori
Vsak pometaj pred svojim pragom!
*
človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti.
*
Tudi v sil, šali se ne laži; kakršen si, takega se kaži!
J. Stritar
GicošUL
Uot&eU
od smrti?
Bilo je nekega zimskega popoldne. Za pečjo sta sedela stari oče in vnuk Janezek, ki je hodil še v šolo. Janezek je rad poslušal dedkove povesti, toda danes se dedek ničesar ni mogel spomniti, kar Janezek še ne bi slišal.
Kar opazi skozi okno, da je pripeljal domači hlapec težek voz na dvorišče. Pa reče dedek: »Močni so ti vaši konji! Toda povej mi, kaj je močnejše od konja?”
Janezek ne pomišlja dolgo, temveč hitro reče: »Bič, s katerim jih gonimo.”
Dedek: »Ali kaj je močnejše od biča?” Janezek: »Medved.”
Dedek: »A od medveda?”
Janezek: „Lev.“
Dedek: »A od leva?”
Janezek: „Miiš“ — je hitro odvrnil, ko se je spomnil na basen »Lev in miš”.
Dedek: »A kaj je močnejše od miši?” Janezek: »človek!”
Dedek: »A od človeka?”
Janezek: »Smrt!” — je dejal hitro Janezek, da ne bi ostal dolžan odgovora. Dedek: »A kaj je močnejše od smrti?”
S tem vprašanjem ga je spravil dedek v zadrego in Janezek ni znal odgovoriti. Pa reče dedek:
»Vidiš, od smrti je močnejša ljubezen, ki vse premaga. Vse na svetu mine, toda dobra dejanja človekova ostanejo tudi po njegovi smrti še dolgo ljudem v spominu. Bodi torej vedno pošten in dober! Zdaj veš, kaj je močnejše od smrti.”
V'
(debela
Čebelica, medu mi daj,
, če dosti ne — pa malo vsaj!
»Bi srčno rada dala ga, a zarod nov imam dornš.”
Potem pa morda na jesen, ko slajši bo in bolj meden?
»O da, takrat, o da, takrat ti dala bom ga zvrhan sat.”
Samo, da preveč drag ne bo, ko za plačilo je hudo!
»Ga ne prodajani za denar, razdajam ga le za božji dar.”
R . R u d a n
Kaj je močnejše
vaši milosti. In res se je posrečilo. Proti trdnjavi nismo služili, česar nas Bog varuj! Plače niismo dobivali, kvečjemu če se je našlo kaj pri kakem Švedu.
»Kako to pri Švedu?”
»Saj smo hoteli tudi za obzidjem služiti najisveteijiši Devici... pa smo torej ponoči jezdili okoli tabora ali podnevi, kakor je Bog dal; in če se ije našel kak posamezen Šved, pa smo ga ... hm ... Pribežališče grešnikov!... pa smo ga ...“
»Pobili!” sta končala Kozma in Damijan.
Kmitic se je nasmehnil.
»Dobre služabnike je imel v vas Kukli-novski!” je rekel. »Ali je vedel o tem?” »Bile so preiskave, naznanili so ... On je vedel in vrag, ukazal nam je plačati za vsako glavo po en tolar... Sicer je grozil, da nas izda ... Tak razbojnik je delal krivico dobrim ljudem!... Mi smo tudi ohranili zvestobo do vaše milosti, ker to ni taka služba ... Vaša milost si od svojega privošči, a on po tolarju od vsake glave, za naše delo ... Da bi ga strela!...“
»Bogato vas bom nagradil za to, kar ste storili!” je odgovoril Kmitic. »Nisem pričakoval tega od vas!”
V tem mu 'je pretrgal nit govora oddaljen grom topov.
Kakor je bilo videti, so torej pričeli šved-je s streljanjem s prvim svitanjem, čez nekaj časa se je streljanje povečalo. Kmitic je zadržal konja; zdelo se mu je, da razločuje glasove trdnjavskih topov od švedskih; zato je istisnil pest in grozeč z njo proti sovražnikovemu taboru, je rekel: »Le
streljajte, le streljajte. Kje pa je vaš največji top?”
IX.
Razstrelitev velikanskega topa je napravila na Mullerja zares porazen vtis, ker so se vse njegove nade do sedaj opirale na ta top. Pehota je bila že pripravljena na naskok, pripravljene so bile že lestve in grmade butar, sedaj pa je bilo treba zavreči vsako misel na naskok.
Namera, da bi spustil samostan v zrak s podkopi, je tudi splavala po vodi. 2e prej iz Olkivša naročeni rudarji so res lomili cele skale ter se bližali od strani samostanu, toda delo je šlo počasi od rok. Delavci so padali navzlic vsej opreznosti v gostih vrstah od samostanskih krogel in so delali neradi. Mnogi so rajši poginili, kakor da bi pomagali pri pogubi svetega mesta.
Miiller je čutil vsak dan naraščajoči odpor. Mraz je jemal še poslednji pogum nejevoljnim vojakom, med katerimi sta se širila od dne do dne strah in vera, da tega samostana ni mogoče vzeti s človeško močjo.
Končno pa je tudi Miiller sam začel izgubljati nado, a po razstrelitvi orjaškega topa je kar obupal. Čutil se je popolnoma brez moči.
Brž ko se je drugo jutro zdanilo, je sklical vojni posvet, a le radi tega, da bi čul prigovarjanje oficirjev, naj opusti obleganje.
Začeli so se zbirati vsi utrujeni in mračni. V nobenem očesu ni bilo več nade, a tudi ne vojaške volje. Molče so sedli k mizi
v veliki mrzli sobi, v kateri jim je para sape zakrivala obraze in so gledali iz nje kakor izza oblakov. Vsak je čutil v duši izčrpanost in utrujenost, vsak si je govoril v duhu, da ne ve nobenega sveta, kvečjemu takega, s katerim pa rajši (noče prvi na dan. Vsi so čakali na to, kaj pove Miiller. Ta pa je ukazal prinesti veliko količino zavretega vina, upajoč, da izvabi pod vplivom gorke pijače iz teh molčečih postav laže odkritosrčno misel in voljo, da odstopijo od one trdnjave.
Ko je naposled menil, da je vino opravilo svojo dolžnost, se je oglasil s sledečimi besedami: »Gospoda, ali ste opazili, da niti eden izmed pojskih polkovnikov ni prišel na 'posvetovanje, dasi sem poslal povabilo vsem.”
»Vaše visokorodje gotovo ve, da je našla služinčad poljskih polkov pri ribolovu samostansko srebro in so se radi tega spoprijeli z našimi vojaki. Nekoliko ljudi je smrtno ranjenih.”
»Vem. Del tega srebra se mi je posrečilo iztrgati iz njihovih rok, celo večji del. Sedaj je pri meni in baš premišljujem, kaj naj storim z njim.”
»Odtod gotovo izvira jeza polkovnikov-Pravijo, ker so srebro našli Poljaki, je las1 Poljakov.”
»O, prav imajo!” je zaklical Vreščovič-
»Po mojem mnenju imajo popolnoma prav,” je odgovoril Sadovski »in mislim1’ če bi ga našel gospod grof, bi ne smatra' za potrebo, da bi ga delil s Poljaki, še celo z menoj ne, ki sem Čeh?”
»Predvsem, gospod, ne delim tvoje na-
NA SONCU IN V MORJU:	2
IŽ ladjo „ch%an (Sankal ” na ^Qab
(Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik)
Res smo v sredo oib ,pol osmih pričakali izletno ladjo z imenom „Ivan Cankar" v pristanu, a kako smo se začudili, ko smo videli po vsem krovu polno izletnikov in zdaj vstopi za nami še velika gruča novih. Na ladji smo na krovu in medkrovu iskali prazne sedeže, a zaman. Vse je bilo zasedeno že iz Opatije sem. Po govorici sko-ro sami Nemci, slišal sem tudi nekaj madžarščine, videl sem pa med izletniki' tudi elegantnega zamorca. Kdor išče, najde. Tudi mi smo končno našli v salonu še proste stole ob mizi. A tu se je skozi napol zastrta okna le malo videlo ven na morje in še ena druga prav nadležna nadloga je bila: zašli smo itakorekoč med tovarniške dimnike: skoraj vsi so kadili, moški in nežne mlade dame, vse je puhalo smrdljivi tobaknv dim v zrak i(n ga fcužilo. Še doma ne maram sedeti v zakajeni gostilniški sobi, pa naj še tu požiram dim namesto svežega morskega zraka?!
Matej je še kar potrpežljivo vztrajal na svojem sedežu in tiho opazoval potnike, ali pa so mu misli hitele domov k ženi, midva z Jankom pa sva jo mahnila ven. Poiskala sva si prazen prostor v ospredju ladje, se naslonila čez nizko ladijsko steno in opazovala penečo se vodo, ki jo je rezala in odrivala ladja ob boku. Tam prehaja iz peneče se morske vode v zrak mnogo joda, ki (blagodejno vpliva na dihalne organe. Tam sva se lažje razgledovala po morju in krajih, mimo katerih smo pluli.
Sirena zatuli zategnjeno in koj se oglasi druga. Kaj je? A, srečanje z drugo ladjo, obe se pozdravljata s tem znakom. Res, že nam prihaja naproti druga ladja, tudi polna potnikov. Mahamo z rokami, vihtimo robce in kape v pozdrav, pa že odbrzita ladji vsaka svojo pot naprej. Kako kratko 'svidenje in že ločitev!
Veliko živahnosti je vzbujala med potniki godba. Godbeniki, mladi fantje, so menda študenltje, ki služijo denar za študij, so igrali na razna godala: bas, harmoniko, klarinet, trobento, eden igra na šestih instrumentih: veliki boben (pavko) in manjši hoben, dva mala bobenčka, večjo činelo in dve manjši. Velikemu bobnu in dvema malima činelama izvablja glasove s posebno Pripravo, ki jo poganja znogami, po drugih bobnih in vellilki čineli pa spretno udarja z dvema paličicama. Dalj časa sem sedel bli-Zu tega nopoitača in občudoval njegovo spretnost, ropotanje samo pa se mi ni zdelo nič posebno blagoglasno. Pa v moderno ntuziko spada menda (tudi tako ropotanje,
klonjenosti do sovražnikov našega kralja", je odgovoril Vreščovič mračno.
.,Toda mi moramo, gospod, deliti s teboj sramoto, ker ne moremo nič doseči proti trdnjavi, pod katero si nas nagovoril."
..Torej si, gospod? izgubil že vsako na-do?“
..Im ti, gospod, jo še vedno gojiš?"
..Srebro," je rekel Mtiller, ki je že nekaj časa zrl neprijazno na Vreščoviča kot po-Vzročitelja nesrečnega podjetja, „namera-vam poslati v samostan. Morda dosežeta dobrota in ljubezen proti tem neupoglji-vim menihom več nego krogle in topovi, ^faj razumejo, da se hočemo polastiti trdnjave in ne njihovih zakladov."
, Oficirji so začudeno pogledali na Miiller-|a, ker so bili tako malo vajeni podobne velikodušnosti od njegove strani.
Končno je rekel Sadovski: ..Boljšega ni Mogoče napraviti, ker se s tem zamaše tudi bsta poljskim polkovnikom, ki si laste pravico do srebra. V trdnjavi pa napravi to go-tnvo dober vtis."
»Najboljši vtis napravi smrt tega Kmiti-^a-“ je odgovoril Vreščovič. ..Nadejam se, ga je Kuklinovski že dal iz kože."
»Tudi jaz mislim, da ne živi več", je odgovoril Mtiller. „Toda njegovo ime me spo-^'■oja na našo nenadomestljivo škodo. To le 'bil največji top v vsej artileriji Njegove-®a Veličanstva. Gospodom ne prikrivam, da aarh stavil nanj vse svoje nade. Prelom je d že napravljen, strah v trdnjavi se je ši-d- (Še par dni, pa bi bili začeli s splošnim Naskokom. Sedaj pa je za nič vse delo, za 'č ves napor. Sedaj lahko popravijo zid v
ki ga je prevzela kakor tudi nekatere modeme plese, od divjakov v Afriki. Godci so igrali vse mogoče narodne in hrvatsko kolo. Ko so 'igrali kolo, sem posebno prisluhnil: oj, saj je ista melodija, po kateri je mladina v Selah pred leti plesala selsko kolo. To melodijo je prinesla v Sele in besedilo prikrojila nadarjena pesnica in pisateljica Tilka iLamprecht, ki pa že blizu 30 let počiva na pokopališču v Nonči vesi.
SELSKO KOLO:
Oj, zaplešimo kolo, mladi mi Selani!
Složno dajmo si roko, veselimo se pomladi!
Naš je cvet, naš je maj, naš zeleni log in gaj!
Poskočimo, zaplešimo po zeleni trati,
poskočimo, zaplešimo po zeleni trati! Oj, kako prijetno je med (sestrami, brati!
Radost nam kipi iz src, učinki sreče zlati.
Cvetja kras, ptičic spev, gorski jek In odmev —
vse je naše, samo naše, to mi dobro
vemo.
vse je naše, samo naše, to mi dobro
vemo,
Ivan Cankar:
NEBESA POD
O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; išel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!"
Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla
enem dnevu. Ti topovi pa, ki iso nam še na razpolago, niso nič boljši od samostanskih in jih je lahko razbiti. Večjih pa ne moremo nikjer dobiti, ker jih tudi gospod maršal Wittemberg nima. Gospoda! čim dalje raz-mišljujem to, tem strašnejši se mi zdi poraz! ... In če pomislim, da jo je povzročil en sam človek... Kar zblaznel bi, pri vseh rogatih hudičih!...“
Tu je udaril Mtiller po mizi, ker ga je pograbila neukrotljiva jeza, ki je bila tem okrutnejša, ker je bila brez moči.
Čez hip pa zopet: „In kaj poreče Njegovo Veličanstvo, ko izve o tem porazu?!"
Nato zopet: „A kaj naj počnemo?... Z zobmi te trdnjave ne grizemo! Bog daj, da bi pomorila kuga one, ki so me nagovarjali pod to trdnjavo!..
Po teh besedah je zagrabil kristalno čašo in jo v jezi treščil ob tla, da se je kristal zdrobil v prah.
Oficirji so molčali. Nedostojna generalova jeza, primernejša za kmeta kakor za vojskovodjo tako visokega čina, je zavzela srca proti njemu in jih spravila ob poslednjo voljo.
»Svetujte, gospodje!" je zakričal Muller.
»Svetovati je mogoče le v miru", je odgovoril knez Heski.
Muller je začel jezno sopihati skozi nos. Čez nekaj časa se je pomiril, potem se je začel ozirati po navzočih, kakor bi hotel spodbujati s pogledi, ter rekel: »Oprostite, gospodje, toda moji jezi se ne smete čuditi. Ne bom vas spominjal mest, ki sem jih dobil, ko sem prevzel povelje po Hor-stensonu, ker se nočem spričo sedanjega
Godbi sta se pridružili dve mladi dami in visi so med igranjem zaplesali kolo, kolikor Ije pač na malem prostoru bilo mogoče.
Med izletniki se je kretal mož z zvočnikom v roki večkrat ga je nastavil na usta in skozi njega glasno nemško kaj oznanil ali razložil. Enkrat so godci stopili v vrsto in glasno zaklicali: »Eins — zwei — drei — vier." Oni glasnik pa je oznanil skozi zvočnik: »Die Musik bat kein Bier!" Glasen smeh po vsem krovu. A oznanilo ni ostalo brez učinka. Bogat Nemec iz rajha je dal godbi večji bankovec in kmalu so zažven-ketale steklenice piva iz bifeja sem. Godci so pač povsod vedno žejni im pravijo, da lažje muzicirajo, če je grlo mokro.
Ladjo je spremljala jata galebov, ptičev, ki so zelo podobni golobom, le da imajo perutnice daljše. Izletniki so se zabavali s tem, da so jim metali v vodo ali v zrak koščke kruha. Takoj se je galeb z bistrim pogledolm spustil na vodo in košček pobral ali ga spretno ujel v zraku. Ni pa hotel koščka sprejeti naravnost iz roke kakor na primer golobi na Markovem trgu v Benetkah.
V tem mravljišču različnih ljudi smo pa mogli videti tudi kaj manj mikavnega, neokusne modne norosti. Nekatere dame so bile pa že tako oblečene, da bi bolj spadale v pustno maškerado. Tanke, života se tesno prijemajoče ozke hlače živordeče barve niso ne dostojne, ne lepo oblačilo. Ali ima ta noša res samo namen, da vzbuja prozornost? Človek res z veseljem gleda na primer naša dekleta v krojih »dečve", s širokimi belimi rokavci, žametnim modercem, nabranim košatim krilom, predpasnikom, vse v mirnih barvah, ko so res videti kakor žiVe božje rožice. Tu pa tolika neokusna inedostojnost! Moda je res večkrat neokusna neroda!
Tjriiilunom
so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.
Vse, kar je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz vsega srca!
poraza hvaliti z nekdanjo srečo. Vse to, kar se godi pod to trdnjavo, že presega človeški razum. In vendar je treba, da se posvetujemo ... Zato sem vas pozval, gospodje. Svetujte torej... in kar sklene večina, to se bo zgodilo."
»Vaše visokorodje naj nam da predmet za obravnavanje," je rekel knez Heski. »Ali naj se posvetujemo edino o oblegi trdnjave lali pa tudi o tem, če ne bi bilo bolje odstopiti?"
Muller ni hotel staviti tako jasnega vprašanja, a vsaj ni hotel, da bi prišel ta »ali — ali" prvič iz njegovih ust, zato je rekel: »Naj vsak izmed gospodov pove odkrito, kaj misli. Vsi moramo misliti le v dobro in slavo Njegovega Veličanstva."
Toda noben oficir ni hotel predlagati odstopa, zato je nastalo vnovič molčanje.
Gospod Sadovski!" je rekel čez hip Muller, in sicer z glasom, ki se je trudil biti prijazen in ljubezniv, »ti govoriš odkrito-srčneje nego drugi, kaj misliš?"
»Mislim, general," je odgovoril polkovnik, »da je ta Kmitic eden izmed največjih sedanjih junakov dn da je naš položaj brezupen ...“
»Saj si bil že prej za odstop ...“
»Oprosti, vaše visokorodje, jaz sem bil le za to, da ne začenjajmo oblegovanja ... To je pa čisto nekaj drugega."
»Torej, kaj svetuješ sedaj?"
»Sedaj prepuščam glas gospodu Vreščo-viču...“
Mtiller je zaklel kakor pogan.
»Gospod Vajkard bo odgovoren za vse to nesrečno podjetje!" je dejal.
Jlle l ljubi je rpetei
Moj ljubi je Peter, on pleše kot veter, ma firtah lep bel in je fantič vesel.
Ma miline, ma žage, ma ljubice tri, pa melje im žaga in ljubi vse tri.
Tri Ijiulbce imeti iso čudne reči, vsem trem se lagati ga malo skrbi.
Narodna
C. GOLAR:
O kresu
Visoko praprot cvete in diši, šentjanževa se roža rumeni, kresnice sijejo, kresovi utrinjajo se med vrhovi.
Nocoj zavriskaj v lepi svet in praprotnih semen nastrezi, utrgaj kresni čarni cvet, na mah pod bukvo lezi, da slišiš, kje izvira zlato, in kje se pretaka srebro.
Nocoj zavriskaj v lepi svet, utrgaj nagelj, kranjski cvet, utrgaj belo 'lilijo, poljubi devico Cecilijo, poljubi devojčico Ano, pošetaj z njo čez poljano vso z zvezdami posejano, čez pšenični Mas, čez Marijin las. —
Kjer se kuri kres, kolobari, vali se požar in pleše do zvezd, do nebes bučeči, bleščeči vihar.
Kjer se kuri kres, iskra poje kot ptica in v sinjo gre vas, kjer danica se budna in svetla sprehaja pred vrati nebeškega raja.
Nocoj je iškrivnosten čas, nocoj je skrivnostna noč.
Po hlevih voli prerokujejo z glasovi, kot godli bi bombardoni, in junicam modro svetujejo.
Po hostah cvete zaklad, in višnjeva roža je plšmen, in pollna cekinov je kad, nad njo je hudič in kamen.
Nocoj so ljubezni zvrhana vedra, bohotna dekleta so v pšs, in zrela so nedra.
»Ker se niso izpolnili vsi moji nasveti," je odgovoril drzno Vreščovič, »bi tudi odgovornost lahko odvrnil od sebe. Bili so taki, ki so jih prekrižali, bili talki, ki so v svoji zares čudoviti in nerazumljivi naklonjenosti do menihov odvračali vaše visokorodje od vseh strožjih sredstev. Svetoval sem, da naj obesijo ona dva meniha poslanca, in prepričan sem, če bi se bilo to zgodilo, bi nam bil že sam strah odprl vrata tega kumika."
Tu je začel Vreščovič gledati na Sadov-skega. Toda še preden je ta utegnil odgovoriti, se je vmešal knez Heski: »Ne imenuj, grof, te trdnjave kurnika, zakaj čimbolj zmanjšuješ njen pomen, .tembolj povečuješ našo sramoto."
»Saj sem svetoval, naj se poslanca obesita. Strah in vedno strah, evo, kar sem ponavljal od jutra do večera, toda gospod Sa-dovsM je zagrozil, da odide, in meniha sta varno odšla."
»Pojdi, gospod grof danes v trdnjavo," je odgovoril SadovsOd, »razstreli njih največji top, kakor je našega ta Kmitic, pa te zagotavljam, da bo to razširilo večji strah kakor pa roparski umor poslancev!...“
Vreščovič se je obrnil naravnost na Miil-lerja: »Vaše visokorodje! Menim, da smo prišli semkaj na posvetovanje in ne na zabavo!"
»Ali imaš, gospod, povedati še kaj drugega razen teh očitkov?"
»Imam, kljub veselosti teh gospodov, ki bi lahko prihranili svojo dobro voljo za boljše čase."
(Dalje prihodnjič)
V,cL nas na Ičacašketn
(Nadaljevanje s 4. strani)
posebno stari prijatelji Brež. Samo oni so že več kot polovico razpoložljivih vstopnic abonirali.
Ob koncu je arhitekt Hanines Sandler še podal pregled dosedanjega dela „Breških iger“. V 14 letih sio predvajali 20 klasičnih deli, pri katerih je bilo navzočih 250.000 gledavcev.
..Trenutno imamo 32 igravcev, 41 sta-tilsltov in tehnikov in 45 drugih pomočnikov. Gledališče na Petrovi gori ima 968 sedelžev. Veliki oder — s svojimi štirimi premičnimi odri, vrtilnim in poigrezljivim odrom, s 17 posebnimi žarometi dn projek-oijisfciimi aparati, z odlično akustično napravo in ostalimi napravami — spada med najboljše odre na prostem,“ je dejal še na kraju arhitekt Hannes Sandler.
Ponos Brežanov je tudi 'knjižnica, ki obsega 1000 strokovnih knjig.
CELOVEC
Šli bomo na taborjenje
Skavti živijo po zakonih isvoje organizacije. Skavtskih zakonov je deset, toliko kolikor je (božjih zapovedi. Nekateri zakoni se celo krijejo z božjimi zapovedmi. Vsak skavt, ki zvesto spolnjuje skavtske zakone, je v veliko korist njemu in tistim, s (katerimi živi skupaj.
Tretji iSkavtSki zakon se glasi: Skavt mora biti koristen član in mora pomagati svojemu bližnjemu ter Storiti vsak dan vsaj eno dobro delo. Ko stopi skavt v skavtsko organizacijo, obljubi, „da bo vedno pomagal svojemu bližnjemu“. Njegovo geslo je: „Vedno pripravljen."
Pripravljen mora biti vsak čas pomagati, pomoči potrebnemu celo za ceno svoje velike žrtve. V sv. pismu stoji: „Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim." In dalje: „Drug drugega bremena nosite in tako spolnite ipo,stavo Kristusovo."
Zato mora vsak Skavt vsak dan narediti vsaj eno dobro delo in se vaditi v pomoči do bližnjega. Delo pa mora biti Storjeno brez vsake sebičnosti. Skavt ne vzame za Storjeno dobro delo nobene nagrade ali plačila, še zahvale ne pričakuje. Pomaga pomoči potrebnemu, ker je to njegova dolžnost. In ta vzgled vzbudi pri mnogih mladih ljudeh željo, da se jim pridružijo. Že pregovor pravi: „Besede mičejo, vzgledi vlečejo". ..Pojdimo pridigat," je rekel sv. Frančišek tovarišem, ko je šel iz samostana beračit. „Toda oče Frančišek, saj ne bomo 'šli na prižnice" — „Naš vzgled je naša pridiga," je odgovoril. Tako dela tudi skavt. Doseči hoče svoj uspeh s svojim dobrim vzgledom. Seveda je 'tudi pri skavtih veliko smeti. Slab skavt dela sramoto skavtski organizaciji. S tem pa ni rečeno, da je organizacija slaba.
Pripovedujejo, kako je prišel skavtizem v Ameriko. Neki Amerikanec se je izgubil v zameglenem velemestu Londonu. Ves obupan je taval po mestnih ulicah, pa ni nikamor prišel. Hodil je kakor v začaranem krogu. Končno mu pride nasproti deček. Amerikanec ga hitro vpraša za pot. Deček se mu lepo predstavi in ga vodi do cilja. Kb mu pa hvaležni Amerikanec hoče dati denar za nagrado, deček vljudno odkloni
Dacui za tisUto/hi sklad!
rekoč: „Jaz sem skavt!" Se poslovi in gre. To je tako ugajalo Amerikanou, da se je začel zanimati za skavtsko gibanje. Ko se je o ustanovi do dobra poučil, je sam ustanovil prvo čelbo. In danes je v Ameriki okrog 5 milijonov skavtov. Viden dokaz, kaj rodi en sam dober vzgled vestnega skavta.
V Celovcu je tudi četa slovenskih skavtov „Don Boško". Nekaj, ste že brali v našem listu o tem. Letos nameravamo iti na taborjenje za 10 dni. Taborili bomo skupaj s tržaškimi skavti. Smo pa v finančnih stiskah. Začetki so vedno hudi. Treba je kupiti šotore, spalne vreče, posode za kuhanje in tako dalje. Radi bi si kaj pomagali na noge. Če ima kak čitatelj kaj „pod pavcem" in bi rad nam kaj pomagal, naj pošlje kako „fliko“ na naslov: Skavtska četa „Don Boško", VolkermarktarstraBe 5, Klagenfurt. Ob priliki se bomo že vsakemu zahvalili pismeno, še bolj pa z našim poštenim delom.
Polefni avtobusni promet med Koroško in Siovenijo
MED CELOVCEM M LJUBLJANO Avstr, poštni (28. 6. — 26. 9)
Ob sredah: Celovec odh. 8.00, Ljubljana prib. 11.00, —iLjjubljana odh. 15.00, Celovec prih. 18.05.
Ob sobotah in nedeljah: Celovec odh. 8.00, Ljubljana prih. 11.00, — Ljubljana odh. 17.00, Celovec prih. 20.05.
Jugosl. avtobusi (1. 6. — 15. 10.)
Ob sredah: Ljubljana odh. 7.00, Celovec prih. 10.05, — Celovec odh. 16.30, Ljubljana prih. 19.30.
MED CELOVCEM IN MARIBOROM Jugosl. avtobusi (27. 6. — 31. 8.)
Ob sobotah in ponedeljkih: Maribor odh. 7.30, Pliberk 10.15, Celovec prih. 11.35, —
Celovec odh. 13.45, Pliberk 15.03, Maribor prih. 18.00.
MED BELJAKOM IN BLEDOM Avstr, poštni (16. 6. — 22. 9.)
Ob torkih in petkih: Beljak odh. 8.00, Bled prih. 11.30, — Bled odh. 17.00, Beljak prih. 20.15.
Jugosl. avtobusi
Ob sobotah in nedeljah: Bled odh. 6.50, Beljak prih. 9.45, — Beljak odh. 17.30, Bled prih. 19.30.
Ostale stalne avtobusne zveze so med Celovcem in Rogaško Slatino, med Celovcem in Portorožem—'Porečem, Celovcem in Reko—Opatijo, med Vrbo in Bledom preko Ljubelja, med Beljakom in Reko—Opatijo, med Tržičem in Borovljami.
Šport
Avstrija Celovec — VOEST Linz 5:0 (1:0)
V odlični napadni igri je premagala Avstrija Celovec — VOEST Linz nepričakovano Visoko 5:0 (1:0). Napad domačinov je prišel šele v drugi polovici do prave veljave. Lepe kombinacije so končale z lepimi streli na gol. Kljub temu ne bo več pomagalo, da bi se kvalificirali za državno ligo. Sturm Graz ima dve točki več in potrebuje samo še točko za vstop v najvišjo ligo Avstrije. Priložnost za Avstrijo je samo še ta, da premagajo WSG Radenthedn in da Gradčani zgubijo v Beljaku proti VSV. Odločitev bo padla prihodnjo nedeljo.
Pri tekmi proti VOEST Linz je bil oče zmage Jugoslovan Vlado Senauer. Bil je režiser cele tekme, čeprav se mu ni posre-
čilo, da bi dal gol, ampak je zelo lepo vodil napad Avstrije. Gole so dali: Repitsch, Ko-gler, Hohenberger lin Peter Veihom (2).
K A C — Feldkirchen 2:2 (1:1)
Še eno točko so rabili Celovčani za vstop v Regionalno ligo pred tekmo proti Feld-kirchenu. In to (točko so tudi v zelo neza-nlmiivi igri dobili. Sicer že lahko danes rečemo, da s tem moštvom v -tej ligi nimajo kaj početi. Upajmo, da se bodo atleti zboljšali do jeseni, ko bodo zastopali Koroško v Regionalni ligi.
ŠPORT IZ ROŽA
Št. Janž — Železna Kapla 3:1	(1:1)
Št. Janž — Metlova 2:3	(2:2)
Bistrica — Svetna ves 1:1	(0:0)
Borovlje — Št. Štefan 2:0	(RO)
Podrožčica — Wernberg 2:1	(2:1)
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK., 22. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Popevke za vse. Igra Veliki orkester RTV-Ljubljama. — 10 minut za Športnike. O športnih dogodkih piše Mirko Bogataj. — 18.00 Za našo vas piše 'in govori Blaž Singer. — TOREK, 23. 6.: 14.14 Poročila, objave. — Umetne pesmi. Pojo: Zlata Gašperšič, Marijan Rus, koroški Akademski oktet. Ženski vokalni kvartet, študentski zbor. — SREDA, 24. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 25. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Igrajo češkoslovaški ansambli. — PETEK, 26. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh z Blažem Singerjem. — Zapojte z nami! Slovenske narodne. — SOBOTA, 27. 6.: 9.00 Z voščili od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Dr. Metod Turnšek: Na dom obujaš mi spomin... Podklo-šter. — NEDELJA, 28. 6.: 7.30 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
FILMSKA OCENA______________________
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 20. 6.: Ein Toter suchit soinen Monter (IVa). — Povprečen kriminalni film. Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 21. 6.: Som bcster Fround (II). — Lep planinski film z lepimi posnetki. Za vse! — Sreda, 24. 6.: Der Tod im Schatten (III). — Vzgojni pustolovski film iz divjega zapada za mladino!
Bistrica v Rožu. — Sobota, 20. 6.: Der Arzt von Stalingrad (IVa). — Film prikazuje boj za Stalingrad. Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 21. 6.: Liebc vvill gelemt sein (IVb). — Naivni film, v katerem morala nič nc volja. Za odrasle s premislekom! — Sreda, 24. 6.: Die nackte Stadt (III). — Dokumentarni kriminalni -film o delovanju new-yor-Ske policije. Za vse!
Borovlje. — So!>ota, 20. 6.: Der letzte Wagcn (IV). — lep film iz divjega zapatla, v katerem reši nek Indijanec nekaj mladih ljudi. Za odrasle! — Nedelja, 21. C.: Jack und Jenny (VI). — Film prikazuje ljubezensko zgodijo med neko prodajalko in slikarjem. Film odločno odsvetujemo!! — Torek, 23. 6.: So ein Gauner hat's nicht loicbt (III) +.
—	Smešni angleški film o neki organizaciji. Film priporočamo vsem. — četrtek, 25. 6.: Zwolf Miid-chen nad cin Mann (III). — Toni Sailer v glavni vlogi tega planinskega filma, ki ga odlikujejo krasni gorski posnetki gor. Za odrasle in mladino!
Dobrla ves. — Sobota, 20. in nedelja, 21. 6.: Wenn die Alponnoson blilhn (III). — Planinski film za mladino! — Sreda, 24. 6.: Der Mann, der einen Mord -vcrgaB (IV). — Napet film za odrasle!
Miklavčevo. — Nedelja, 21. 6.: Dor Sohn von Captaim Blood (IV). — Morski film za odrasle!
Železna Kapla. — Sobota, 20. in nedelja, 21. 6.: Der schwanze Panther von Rotirana (IV). — Film se odigrava v džungli Vietnama. Za odrasle! — Torek, 23. in sreda, 24. 6.: Phantom der Oper (III).
—	Za bdrasle in zrelejšo mladino! — četrtek, 25. 6.:
Gauner, Gangster, schone Madcben (IVb). — Nemoralen film! Za odrasle z resnim premislekom!
Pliberk. — Sobota, 20. 6.: Sundenbock von Spat-zenhausen (III). — Zabavni barvni film za mladino! — Nedelja, 21. 6.: Der Priester von Quantana (IVa). — Film iz divjega zapada. Za odrasle s premislekom! — četrtek, 25. 6.: Texas John (III). — Napet film iz divjega zapada, poln humorja. Za mladino in odrasle!
QLEDALIŠČE V CELOVCU
Potek, 19. junija, ob 19.30: GVMNASTIKSCHU-LE HILDE LINKERHAGNER (šola za telovadbo Hilde Linkerhagner) — Rhythmik und Melodik der Bewegung (ritem in melodija gibanja). — Sobota, 20. junija, ob 19.30: KEINE ZLIT EUR LIEBE (Ni časa za ljubezen).
Za vse predstave volja prosta prodaja vstopnic in abonmš.
KONEC GLEDALIŠKE SEZONE 1963/64.
KNJIGARNA DRUŽBE SV. MOHORJA
prevzema zastopstvo Slovenske kulturne akcije in vabi vse na naročbo knjig VIII. letnika:
Naročniki dobe za znižano ceno knjige: Meddobje 1-2; Mauser, Ljudje pod bičem, n. del; Medidobje 3-4; Komar, Eseji; Meddobje 5-6; Glas Slovenske kulturne akcije.
Na razpolago je že prvo Medidobje.
Izšla je „Vera in dom", štev. 5.
Slikarske vajence bo sprejel z brezplačno oskrbo slikarski mojster
Uatts Stacsini
KLAGENFURT, FriedlstraBe 37 Starši naj si že sedaj zagotovijo mesto
ŽREBANJE
V navzočnosti javnega notarja je bilo 1. junija 1964 žrebanje v prostorih ravnateljstva. Izžrebane so bile naslednje številke:
14	16
Vse za žrebanje v poštev prihajajoče zavarovalne pogodbe, ki bnajo na zavarovalnem potrdilu omenjene številke na koncu njihovega številčnega zaporedja in so veljavne že najmanj tri mesece, so takoj brez odbitka izplačljive. Neizžrebane zavar. pogodbe so še nadalje veljavne. — Naslednje žrebanje bo 1. dec. 1961.
(Jupiter v. v. a. g.
Ravnateljstvo podružnice za Koroško in Vzhodno Tirolsko
CELOVEC—KLAGENFURT, St.-Veiter Str. 1
ZANIMIVOSTI NEBA V JUNIJU
Fomllad bo 21. junija miniila in ob 9. uri
57	minut tega dne se bo začelo POLETJE. Sonce bo tedaj doseglo največjo višino. Koliko- bo nad cibzorljem v kakem kraju, lahko vsakdo isam izračuna, če s pomočjo koto-mera opoldne izmeri njegovo višino.
Planet VENERA (Večernica) se še vedno bliža Zemlji, postaja zato večja, a vedno manj od Sonca osvetljene strani je obrnjene proti nam. Zato izgublja ta planet na svetilnosti, v daljnogledu pa je bolj in bolj podobna Luni nekaj dni pred mlajem. Kaže ,se nam le še kot -ozek srp. Po 11. juniju je ne bomo več mogli videti. 20. (junija bo stala imallone natančno med Soncem in Zemljo. Od tega dne dalje bo Venera na zahodni strani Sonca in bo vzhajala pred njim‘ih bo postala Danica. Ker pa je v zadnjih dneh junija navidezno še preblizu Sonca, jo bomo na jutranjem nebu zagledali šele v juliju.
JUPITER: Ta največji planet je zdaj že viden na jutranjem nelbu. Pripotoval je izpred ozvezdja RIBI pred OVNA. Njegova vidljivost na jutranjem nebu se hitro daljša. Sredi junija bo že ob 2. uri 15 -minut vzhajal, na koncu meseca pa že ob 1 uri 30 minut.
SATURN: Z večernega neba so zdaj izginili vsi s prostimi očmi vidni planeti, a kmalu jih bo začeli nadomeščati najlepši izmed njih — -SATURN! Pozimi in v zgodnji pomladi je bil še na jutranjem in po-polnočtnem nebu, a sredi junija bo vzhajal že četrt ure pred polnočjo, pred koncem meseca pa že okoli triindvajsete -ure. Ta planet potuje okoli sonca 29 let.
LUNIN MRK
Luna nas bo letos o kresu v noči 24./25. junija razveselila z zelo dolgotrajhim popolnim mrkom, ker bo šla malone skozi sredino' zemeljske sence!
Vstop v polsenco bo 24. junija ob 22. uri
58	minut; vstop v jedro sence 25. junija ob 0 uri 09 minut. Začetek popolne zatemnitve bo ob 1 uri 16 minut, sredina mrka pa ob 2 -uri 06 minut.
Konec popolne zatemnitve -bo ob 2. uri 57 minut, izstop Lune iz sence ob 4. uri 03 minut, izstop iz polsence ob 5. uri 14 min.
ZAHVALA
Vsem prijateljem ih znancem, ki so prišli od blizu in daleč in spremili našega dragega in skrbnega ateja Ivana Ferm, upravitelja v -pokoju, na njegovi zadnji poti, molili in darovali cvetje in nam v težkih dneh stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala cenjenemu g. župniku Karačiju za tolažilno pomoč, zdravniku dr. Hoju in družini Kovarjevi, ter častitim gospodom duhovnikom in cerkvenemu pevskemu zboru.
Prisrčen Bog plačaj!
ŽALUJOČI OSTALI
St. Jakob v Rožu, v j-uniju 1964.
iiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«11
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves-Eberndorf	tel. 04236-281
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Na. tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26 69. - Naročnina stane mesečno 7.-šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. Zrelec.	Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.