y . - WmmF. ¥wmm Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th 1917, on the file at die Post Office ot Cleveland, Ohio. By order,of the A. S. Burleson, Postmaster General. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA Atttmratt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 88 CLEVELAND, OHIO, MONDAY AUGUST 1st 1921 LETO XXIV - VOL. XXIV. Priprave za mir. Amerika v kratkem sklene mir z Nemčijo. Berlin, 31. julija. Pogajanja, ki so se vršila med ameriškim zastopnikom v Berlinu in med nemškim zunanjim ministerstvom, so toliko napredovala, da je upati, da pride v najkrajšem času med Ameriko in Nemčijo do pogajanja glede mirovnih pogojev. Iz dobro informiranih krogov se naznanja, da je nemška vlada dovolila vsem predpogojem, nasvetovanim od ameriške vlade, in ni nobene ovire več, da se ne bi sklenil med Nemčijo in Zje-dinjenimi državami ugoden mir. V par dneh izda nemška vlada memorandum vseh pogajanj z zastopnikom ameriške vlade, in ravno tako bo naredila tudi ameriška vlada. V kratkem se začne tudi razpravljati vprašanje kdo bo ameriški poslanik v Berlinu, dočim ima Nemčija precejšne težave izbrati moža, ki bi zastopal nemško republiko v Washingtonu. Nemčija se silno veseli dneva, ko bo smela podpisati mir z Ameriko, ker je prepričana, da bo prijateljstvo med Nemčijo in Zjedinjenimi državami prineslo Nemčiji veliko kredita, da bo Nemčija lahko dobila iz Amerike česar najbolj potrebuje, objednem pa bo lahko prodala v Ameriko svoje številne izdelke, ki čakajo eksporta. -o- — Zanimive so številke, katere je izdal števniuradv Washingtonu glede prebivalstva tujezemcev v Clevelan-du. Glasom uradnega izkaza imamo v Clevelandu 11.032 oseb rojenih v Angliji, 3.148 na Škotskem, 1.161 v Wales, 9478 na Irskem, 596 na Švedskem, 2.298 na Norveškem, 620 na Danskem, 102 v Belgiji, 1198 v Franciji, 69 Luk-semburgu, 1.390 na Nizozemskem, 1216 v Švici, 26.078 v Nemčiji, 35.024 na Poljskem, 15.228 v Avstriji (?), 23.907 na Češkem, 15.898 v Jugoslaviji, 21.502 na Ruskem, 1122 na Finskem, 2776 na Litvin-skem, 14 na Portugalskem, 162 na Španskem, 18.228 v Italiji, 1605 na Grškem, 332 v Bulgariji, 4377 na Rumun-skem, 66 Turkov, iz Azije je Turkov 1455, iz Afrike 55, iz Avstralije je 73 oseb, iz Cana-de 8496, iz Nove Fundlandije 70, iz Cube 497, iz Mexice 307, iz južne Amerike 138, iz Atlantskih otokov 8, iz Paci-fičnih otokov 11, na morju je bilo rojenih 51, iz dežel, ki niso omenjene tu 58. Na ta način imamo v Clevelandu 239.538 oseb, ki niso bile ror jene v Zjedinjenih državah. — Župan vasice,Euclid, Mr. Pond bo postal še svetovno slaven, ako bo prohibicija še kaj časa igrala ulogo v ameriški politiki. Ta mož kaznuje člevelandske kotličarje in grešnike prohibicije po $1000 vsakega. In sedaj je prišel na novo idejo. Izjavil se je, da v bodoče bo moral vsakdo, kdor je pripeljan pred njega in obtožen, da je kuhal doma jaka-ta, povžiti svoj lastni "pridelek". Pond se je izjavil, da ljudje kuhajo tako slabega jakata, da bo največja kazen za vsakogar, če bo moral na sodniji povžiti, kar je skuhal. Če bi Mr. Pond malo te pijače pokusil, bi mu tudi ne Škodovalo. — Cena Liberty bondom je: Prvi $87.86, druei $87.78, tretji $91.92, četrti $87.94, peti $98.66. Kaznenci od dela Governer Davis je prepovedal delo kaznencev.. Columbus, Ohio, 31. julija. Governer države Ohio, Harry L. Davis, je včeraj izdal odredbo, da kaznjenci ne smejo biti zaposljeni pri gradnji javnih cest. Raditega je cestni oddelek vlade odpoklical vse kaznjence od-dela ter jih poslal nazaj v ječo. Governer Davis se je izjavil, da je to naredil, ker je preprir čan, da je mnogo državljanov brez dela, in denar, ki bi ga lahko državljani zaslužili, ne more biti potrošen za kaznjence.. Vsa javna pota in ceste, kjer so bili dosedaj kaznjenci uslužbenci, se bodo nadaljevala, toda z drugimi delavci. Governer Davis se je izjavil, da toliko časa se ne sme uporabiti nobenega kaznen-ca pri javnih delih, dokler se industrijske okoliščine niso toliko izboljšale, da so zaposleni pri delu vsi državljani., Nad 1500 kaznecev je bilo dosedaj redno uposlenih pri javni gradnji cest, in od pon-deljka nat>rej ostanejo v svojih celicah, dočim je državni odelek za gradnjo cest najel ravno toliko brezposelnih državljanov, da nadaljujejo z delom. Rusija se poda. Ali bo Haserodt ? Vojaki brez dela. Boljševiki spustijo vse ameriške vjetnike. Upanje je, da postane Haserodt kandidat. — Mestnega sodnika Hon.* Frank L. Stevens-a poznate, kaj ? On je sodil kotličkarfe po $1000 kazni. Well, Mr. Stevens zna postati še cleve-landski župan. Ženske se živahno zanimajo za njega. Podpora! — Policija mora iskati osebe, ki so pobegnile z doma, večinoma mlada dekleta in fantje. Včasih je le površen opis zginule osebe oddan policiji. N. pr.1 zadnji teden je morala policija iskati neko 17 letno dekle, o katerem niso vedeli druzega kot da ima na kolenu tetoviranega metulja. V čast člevelandske policije, moramo tu napisati, da dekleta ni našla, ker nobenemu policistu ni v glavo padlo, da bi gledal — metulja. Sedaj pa je zopet drug slučaj. Nick Rasov, 2270 Broadway, je spoznal v nekem parku ljubko dekle, se zaljubil, se zaročil, in sa poročil čez drn in strn. Par dni po poroki pa je nezvesta, vstala ob polnoči s postelje, se oblekla in zginila. In z njo zajedno je šlo $500 Nickovcga denarja. Nick se je ves obupan obrnil do policije/da poišče dekle, oziroma ženo. Kot posebno njeno znamenje je Nick opisal polic, da nosi pod obleko, dolgi zlati verižici cekin za $20, in verižica je tako dolga, da seže do — pst! In uboga policija nafsedaj išče. — V soboto pride v Cleveland znani italijanski general KPietro Badoglia, ki se je baje odlikoval v italijanski armadi, tako da je moral vedno bežati nazaj. Clevelandski Italijani pripravljajo velike siavnosti, da dostojno sprejmejo "slavnega" generala. — Sedaj so prišle tudi lekarne na vrsto, ker prodajajo žganje. Detektivi so aretirali lekarnarja Jos. Seidman iz Central ave. ker je prodajal Žganje. Njegova licenca je bila pred kratkim preklicana. Župan Pond v vas^i Euclid, kamor so Seidmana pripeljali, je obsodi! slednjega na $1000 kazni, ker je imel žganje v posesti in na $1000 Še posebej, ker je žganje prodajal. Seidman je prodal nekemu detektivi en pint žganja za $6.50. Riga, 31. julija. Boljševi-ška Rusija je obljubila izpustiti iz ječ vse ameriške državljane kot pogoj, da dobi Rusija pomoč v živežu od Amerike. Ameriški senator France, ki se je mudil nekaj tednov v Rusiji, je izjavil, da je Lenine krenil na novo pot, in da Rusija ne more več nazaj v radikalizem. v katerem je toliko trpela. Senator France se je o svojem obisku v Rusiji izjavil, da so mu dovolili v Rusiji svobodno se gibati, in da so uradniki sami pokazali na vse obstoječe napake vlade. Izjavil se je, da je potrebno, da se nemudoma prične trgovanje med Rusijo in Zjedinjenimi državami, Rusija ima mnogo blaga,-katerega lahko proda v Ameriko, dočim Rusija potrebuje predvsem strojev, poljedelskih in industrijskih. Senator France ie jako optimističen glede Rusije. Toda iz Washingtona se poroča, da bo ameriška vlada postopala skrajno previdno v občevanju z boljševiki, ker ji je znano, da boljševiki ne drže nobene pogodbe, katero sklenejo. Ameriški državni tajnik, Hughes, ne misli najmanj, da bi na kak način priznal rusko vlado. Edino kar on zahteva, je oprostitev vseh Amerikancev iz boljše-viških zaporov, in kot plačilo za to. bo dovolil, da sme ameriški živež v Rusijo. -o- — Republikanski politikarji iščejo sedaj dlake v jajcu, da bi odstranili clevelandskega poštarja W. J. Murphy. Murphy je demokrat, in republikanci bi ga radi odstranili, da preskrbe dobro službo svojemu pristašu. — Zaključek siavnosti, ki so se vršile v proslavo 125. letnice, odkar se je začelo mesto Cleveland, ne bo tako slabo zgledal kot so mislili. Vse-' ga skupaj je imelo mesto s temi slavnostmi stroškov $70. 000. Privatni državljani so darovali $31.000, in na vstopnini pri faznih predstavah so dobili $16.000, torej bi znašal primanjkljaj okoli $23.000. Toda pametne glave so to pre prečile. Mesto se je dalo, čredno so se siavnosti pričele vršiti, zavarovati proti dežju. Pogodba se je glasila, da če pade katerikoli c|an siavnosti za eno Šestinko inča dežja, da dobi mesto $47.000. Zavarovalnina za to je veljala $2300. In glej ga kleka, v petek večer je deževalo, za eno dlako več kot eno šestinko inča, in mesto dobi zavarovalnino izplačano, vsa zgu-ba bo pokrita, in še nekaj bo ostalo. Tako je sedaj vsakdo zadovoljen. — Policija jj v soboto popoldne odkrila skrito žgan-jarno v neki hiši na E. 160. cesti. Objednem trdi policija, I da je bilo tu shajališče roparjev žganja. Dobili so v hiši več kotlov, stotine funtov rozin ter mnogo pravega žganja, o katerem se je dognalo, da je bilo ukradeno. Kotlički so bili tako skriti, da je policijskega poročnika Potts vze lo več ur, predno je prišel na sled, in je moral deloma porušiti hišo, da je prišel do kotlov in sodov. Kako se piše lastnik Iganfarsfeih kotlov, tega policija neče izdati. — Redna seja direktorija S. N. Doma se vrši danes 1. avgusta 1921. Pričetek oba zv. Demokratična stranka v Clevelandu ne more priti do odločitve, koga naj izbere za županskega kandidata pri volitvah, ki se vršijo letos novembra meseca. Kot splošni kandidat je prišel v poštev v prvi vrsti Robert J. Bulkley, bivši kongresman 20. okraja. Toda Bulkley je kandidaturo za župan, točno odklonil, in sedaj se eksekutivni odbor demokratične stranke ne more zjediniti za nobenega kandidata. Toda kot najresnejši kandidat prihaja še vedno v poštev bivši Common Pleas Court clerk, Edmund B. Haserodt, katerega sicer večina članov eksekutivnega odbora demokratične stranke smrtno sovraži, toda stvari so se zasukale tako, da jim sko-ro ne bo preost^jalo druzega kot postaviti Hdserodta, ako hočejo imeti koljČkaj upanja, da demokratična stranka prodre pri županskih volitvah. Visoki gospodje v odboru demokratične stranke se boje Haserodta, ker je neodvisen in nikdar ne poslušu političnih bosov. Ako bi se Haserodt zavezal, da bo deloval kot župan tako, kakor mu narekujejo gi, ima Hase za župana že KfT|Ta je mri fjor ljudstva več kakor pa po-itični dobiček par oseb, se obotavljajo z nominacijo. V soboto je neka druga politična stranka ponudila Hase-rodtu kandidaturo za župana. To je tako zvana "Single Tax Party", o kateri se pa dvomi, da bi jo Haserodt podpiral. Medtem pa se seveda tudi republikanci obotavljajo in niso izbrali še nobenega kandidata za jesenske županske volitve. V Clevelandu bivši vojaki ne dobijo dela. litični kro-nominacijo es v žepu. ~ Je Ula- V Clevelandu je še vedno 6302 bivših vojakov, ki so bili tekom vojne pohabljeni, pa nišo dobili Še nobene odškodnine od svoje vlade. Nad 8000 Clevelandčanov je bilo ranjenih v vojni. Vsega skupaj se je iz Clevelanda udeležilo vojne nad 30.000 mož in fantov, in izmed teh jih je danes nad 12.000 brez dela in centa, da bi se preživeli. To je njih nagrada, ker so zapustili dobre čase, delo in zaslužek ter odšli na bojno polje. Nikdar ni vlada zavlačevala kake stvari tako vztrajno in sramotno kot zavlačuje podporo ranjenim in pohabljenim vojakom. Ameriški Rudeči Križ v Clevelandu daruje potrebnim bivšim vojakom vsak mesec $20.000, namesto da bi vlada storila svojo dolžnost. Vseh 6000 bivših vojakov bi bilo v resnici brez strehe in živeža, da ne dobivajo podpore od Rudečega Križa. Postava pravi, da kdor je dobil rane v vojni, in je začasno nesposoben za delo, mora dobivati $80 na mesec, dokler nesposobnost traja. Kdor pa je trajno pohabljen, dobiva $100 na mesec, in $15 za ženo in za vsakega otroka. Toda le 1397 Clevelandčanov je dobilo podporo dočim nad 6000 Spor s Francozi Lakote v Rusiji (' i . _• jfl Angleži ne odobravajo ! Prebivalstvo trpi v poma-francoskega nastopa. nkanju in lakoti. — Mrs. Turek je bila zgodaj v soboto napadena od dveh zamorcev, ki sta skrajno zločinsko z njo postopala. Oba lopova sta vlomila v garažo zadaj na dvorišču, kjer sta odnesla lestvo, s pomočjo katere sta splezala v prvo nadstropje. Skozi odprto okno sta prišla v kuhinjo. Mrs. Turek se je zbudila od ropota, in ko sta jo roparja zagledala,"sta jo podrla na tla, neusmiljeno pretepla, potem pa zvezala na rokah in nogah. Vlomila sta v kovček, od koder sta vzela $75, nakar sta pobegnila, potem ko sta še večkrat sunila na tleh ležečo žensko. - Mrs. Turek je prepričana, da se je napad pripetil po nasvetu neke tretje osebe. Mrs. Turek živi ločeno od svojega moža. Policija ga je aretirala in zaslišala na postaji, v mnenju, da se je hotel on maščevati nad svojo ženo ter je pregovoril zamorce k napadu. Kaj je policija dognala, se ne more izvedeti. — Družini Penoza. ki ima grocerijo na 4526 St. Clair ave. se je ponesrečil 5 letni sin Joseph. Pri igranju je sedel v lonec vrele vode in za-dobil tako hude opekline, da je drugi dan v bolnici umrl. Pogreb se vrši v torek popoldne. Henry Ford zasluži na vsakem avtomobilu $199 čistega, kot se poroča iz De-froita. — Meseca junija se je v vozovih cestne železnice vozilo za-100.000 oseb manj kot junija lanskega leta. — Cena jugoslovanskemu denarju jc zooet padla. aka, la vse akte in dovolila podporo. Vlada ima denar, ker je bil od kongresa dovoljen, toda v uradih, ki izplačujejo podporo, so nameščeni ljudje, ki niso bili nikdar vojaki, ki ne poznajo trplenja, katerega trpe pohabljenci. Najbolj grdo pa je od podjetnikov in tovarnarjev, ki so odslovili tisoče nekdajnih vojakov ter jih pustili brez zaslužka. --o- — Policija je aretirala 19 letno Oktavio Price, ki stanuje na 2210 E. 28th St. Ob-dolžena je umora. S svojim možem se je nekaj prerekla, nakar je zgrabila revolver in ga ustrelila. Kroglja je možu prodrla srce, in je bil na mestu mrtev. Ženska je potem pobegnila, toda so jo kmalu vjeli. — Donald Kagy, brat umorjenega Harold Kagya, o katerem se še danes ne ve, kdo ga je umoril, je bil v soboto pred policijsko sodnijo. kjer se je moral zagovarjati, ker je v pijanem stanju vozil avtomobil. Sodnik Selzer ga je obsodil na $50 kazni in 10 dni zapora ter za šest mesecev mu je vzeta avtomobilska licenca. — Bivši County Clerk Ed. B. Haserodt odpre s 1. avgustom svoj odvetniški urad v Engineers poslopju. — Poročila sta se John Ar-ko, 15801 Waterloo Rd. in Fannie Perušek, 15712 Waterloo. Obilo sreče! London, 31. julija. Med Francijo in Anglijo je prišlo do novega spora radi šleske-ga vprašanja. Včeraj je poslala angleška vlada precej ostro noto v Pariz, v kateri noti angleška vlada jako ostro zavrača trditve Francozov, da se Anglija poteguje za Nem-cc proti francoskim interesom. Anglija bridko očita Franciji, ker slednja namerava odposlati nadaljne čete vojaštva na Šlesko, ne da bi prej vprašala za nasvet vrhov ni vojni svet zaveznikov. Anglija trdi, da tako postopanje Francije ustvarja nezaupnost med francosko in angleško vlado, in skupno poslovanje v bodoče je nemogoče, kar bo jako škodovalo vsej zavezniški stvari. Poleg tega pa Francija ni nikdar jasno izrazila, zakaj potrebuje večje število vojaštva na Šleskem. Podlaga prepiru med Francijo in Anglijo je, ker obe drŽavi pričakujete kolikor mogoče veliko koristi za sebe. Francija podpira francoski kapital v družbi s poljskim, dočim bi Anglija rada usilila angleški kapital na Šlesko ter podpira indirektno Nemce. V Parizu kot v Londonu se vršijo neprestane ministerske konference radi Gornje Šle-ske. Poleg tega želf ArigttJa, da rešijo vsi zavezniki skupaj šlesko vprašanje, dočim Fran cija trdi, da lahko nastopi na svojo roko. Ljudstvo na Šleskem je z veliko večino glasovalo, da želi spadati |c Nemčiji, toda Poljaki se temu upirajo in nje skrivej podpirajo Francozi. London, 31. julija. Lakota divja po Rusiji, in skoro vse prebivalstvo se nahaja v skrajni paniki. Prebivalstvo beži iz rodnih krajev, in po vsej Rusiji, posebno ob potih doline reke Volge, dobite tisoče kmetov kakor meščanov, ki beže s svojim pičlim preostalim premoženjem v druge kraje. 50.000 Rusov je pribe-žalo zadnji mesec preko meje na Poljsko, ker doma v Rusiji absolutno živeti ne morejo. Poljska vlada protestira, toda pomagati si ne more. Ob križiščih cest se zgrinjajo skupaj ljudske množice, nastane zmešnjava, gnječa, in vselej jih obleži mnogo mrtvih na potu. Maloštevilna živina, katero vodijo begunci s seboj nima zadostne krme ter počepa na cesti, nakar se ljudske množice stepejo za meso. Ljudstvo se zgrinja proti U-krajini in obmejnim ruskim državam, kjer se obeta letos velika žetev, dočim bo v Rusiji malo pridelka. Trplenje med narodom je neznosno. Boljševiška vlada si ne more pomagati drugače, kot da mobilizira vojaštvo kot vsaka druga kapitalistična držav*. Moskva se je spremenila v utrjeno vojaško taborišče. Topovi in strojne puške na ulicah, "da" potlačijo v vsak morebitni liudski odpor. Panika se je polotila vse Rusije. Ogromna suša, ki je obiskala Rusijo, je povzročila smrt že tisočerih. Rusija, nekdaj največja zakladnica za žito, je danes skoro brez žita. PROGLASITEV MIRU. Washington, 31. julija. Predsednik Harding ne bo proglasil uradno miru z Nemčijo in bivšo Avstrijo, dokler se ne vrne s počitnic, kar se bo zgodilo šele koncem dru-gea tedna. Kongres je sprejel mirovno resolucijo, ki pa še ni veljavna, ker ni podpisana od predsednika. Iz Londona pa se poroča, da bo Anglija uradno proglasila mir dne 1. septembra, in sicer z vsemi državami, s katerimi se je nahajala v vojni, razven Turčijo. Mir s Turčijo je zaenkrat popolnoma prezrt. AMERICAN LEGION PROTI DEBSU. Indianapolis) 31. julija. J. G. Emory, poveljnik American Legion, organizacije bivših vojakov svetovne -vojne, je brzojavil predsedniku Hardingu, da če on dovoli, da se izpusti Eugene Debs iz zaporov, da bo American Legion smatrala ta korak vlade kot znamenje, da se začne splošno kršiti vse postave. American Legion je pripravljena do skrajnosti boriti se proti izpustitvi Debsa iz ječe. Poveljnik American Legion je brzojavil predsedniku, da noben drug korak vlade ne bo tako razvnel in ogorčil bivših ameriških vojakov kot če se izpusti Debsa iz ječe. Dogovorjeno je, da se pošlje v Washington jutri na tisoče brzojavk, v katerih se protestira proti izpustitvi Debsa iz ječe. ZDRAVNIKI SE JEZIJO. New York, 31. julija. U-pravitelji slavne bolnišnice John • Hopkins Hospital so vzbudili ogromno jezo med zdravniki, ker so določili stalne cene za operacije in zdravniško postrežbo v bolnišnici. Glasom te odredbe ne sme noben zdravnik računati več kot $1000 za operacijo in ne več kot $35 za zdravr niško postrežbo v enem tednu. NOVE VRSTE SLEPARJI. Toronto, Ont. 28. julija. Hišni posestniki v tem mestu so znašli nov način, da skube-jo ljudi, ki hočejo najeti stanovanje. Vsaka stranska, ki pride v novo stanovanje, katero si želi ogledati, mora prej plačati $2 gospodarju, sK cer gospodar neče pokazati stanovanja. 10.000 NEWYORčANOV UBITIH. New York, 31. julija. Včeraj je bilo tukaj ubitih več kakor 10.000 Newyorčanov z bombami, katere so zrako-plovci metali nad mesto. Seveda, ubiti v resnici niso bili, f>ač pa so zrakoplovci dokazi-i, da bi lahko ubili tisoče in tisoče z bombami. Vojaške oblasti so naročile vojnim zrakoplovcem naj prtrede napad na mesto New York. 70 zrakoplovov se je mahoma f>ojavilo nad mestom in zače-i so metati nedolžne bombe nad mesto. Po mnenju vojaških strokovnjakov je bilo tisoče ubitih in ves finančni del mesta New York opusto-šen. Prihodnji teden pride na vrsto Philadelphia. AMERIŠKI VOJAKI V NEMČIJI. Washington, 31. julija. Kljub temu, da je Amerika že proglasila mir z Nemčijo, pa se ameriška armada Še vedno nahaja v Nemčiji. Kot naznanja vojni tajnik ima Amerika ogromne stroške s svojo malo armado v Nemčiji. V Nemčiji se nahaja 500 častnikov, 13. 241 ameriških vojakov ter 54 bolniških strežnic. Odkar je bilo premirje sklenjeno, je morala Amerika za to svojo posadko v Nemčiji plačati že $240.744.511. Te stroške mora sicer glasom mirovne pogodbe vrniti Nemčija, vendar je nemogoče vedeti, da bi Nemčija kdaj plačala to svo-to. V Ameriki se vrši agitacija, da se naša posadka vrne Iz Nemčije. HARDING GRE NA POČITNICE. Washington, 31.. julija. Predsednik Harding je zapustil včeraj Washington predsedniški jahti Maj wer. Odsoten bo iz glai mesta več kakor en ^ ......- iyafeKi m - .....- - — ■ "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) £a Ameriko Zrn Evropo NAROČNINA: $4.00 || Za Cleveland po pošti - $5.00 $5.50 j Posamezna številka . - - 3c Vsa pisma, dopisi in'denar'naj ae poiilja na "Ameriika Domovina" «119 SL Clcir Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 fAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. P1RC. Ediiot ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Retd by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only iintered m aecono-cit*« matter January 6th 10OSJ, at the post office* at .SeveUni, Ohjo under tin? Act 3? March 3rd. 1870, M H No. 88. Mon. Aug. 1st 1921 Dva argumenta. Odkar je upeljana prohibicija v Ameriki, je nastal po ameriškem časopisju hud boj za in proti prohibiciji. Vse ameriško časopisje se ne more ogniti temu vprašanju, ki je videti, da jako zanima najširšo ameriško javnost. Tujezem-; sko časopisje je do malega vse proti prohibiciji, dočim je ogromna večina ameriškega (angleškega) časopisja za pro-hibicijo. Vendar to ne izključuje, da to ameriško časopisje od časa do časa ne bi prinašalo argumentov proti prohibiciji. V Clevelandskem in drugem angleškem časopisju čita-mo skoro dnevno argumente zoper prohibicijo, kakor za prohibicijo. Da postane znano tudi našim Čitateljem kakšno mnenje imajo Amerikanci o prohibiciji, prinašamo na tem mestu dvoje argumentov, kakor so bili priobčeni v "The Cleveland Plain Dealer", pred kratkim. Plain Dealer sam je za prohibicijo, vendar to ga ne ovira, da prinaša dostojne dopise tudi od nasprotne stranke, ker upošteva fair play napram vsem. Prvi dopis je od nekega S. E. Sears, ki stanuje v Berea, Ohio. On piše za prohibicijo in sieer sledeče: Cenjeno uredništvo Plain Dealer-ja: Eden vaših dopisnikov je označil, da je osemnajsti amendment k ustavi Zje-dinjenih držav navadna šala. (Osemnajsti amendment ustave pomeni prohibicijo, op. ured.) V resnici moram reči, da se bližamo jako resnim časom v Ameriki, ko ljudje že vsako postavo, ki je namenjena za ohranitev reda, miru, Življenja in lastnine smatrajo za šalo ter jo odkrito in z veseljem kršijo. Ali ni ča? tu, ko bi morali vsakega moža ali osebo, ki odkrito zagovarja kršitev postave smatrati za veleizdajalca? Ena največjih današnjih potreb Amerike je, da znamo, ceniti naše ustanove, ki so nas naredile za najslavnejši narod na svetu. Napad na svete stvari v interesu apetita, strasti, posvetne zabave in lakomnosti, vse to ne pozna nobene meje danes. In sedaj zaganja svoj strup proti ustavi Zjedinjenih drŽav pod krinko zasmehovanja Volstead postave. Osemnajsti amendment k ustavi nam pomaga, da se zavedamo bolj kot kdaj prej vzvišenih načel, ki so izražene v predgovoru ameriške ustave. Kako moremo ustvariti "pravico,, zagotoviti domač mir, skrbeti za splošno blagostanje in preskrbeti blagoslove svobode", če se je licenziranim gostilničarjem dovoljevalo pospeševati neznačajnost, pijanost, raz-poroko, siromaščino, nemoralnost, zločin in vse druge slabosti alkoholizma? Čas je, da dobri državljani zavrnejo napade na ustavo in postave, ki podpirajo pravico...... Drugi dopis, katerega je poslal neki Thomas H. Durey, pa nasprotuje prohibiciji in daje svojim čutom sledeče argu-mente: Cenjeno uredništvo The Plain Dealer: Rad bi vprašal dotično osebo, ki je spisala omenjene vrste za prohibicijo, sledeče vprašanje: Kje so oni tisoči ljudje ki danes bolje ži: vijo radi prohibicije? Pet milijonov ljudi je danes v Ameriki brez dela, in njih družine se nahajajo v največjem pomanjkanju in trpijo siromaščino, kakor je še ne pozna zgodovina Amerike. In kaj je še naredila prohibicija? Štirideset procentov ameriškega naroda so danes tatovi, lažniki, morilci in zločinci, naše ječe in kazilniee so nabasane do vrha in vsak dan gradijo nove ječe. Blaznost, vživanje strupov, živčna nervoznost, želodčne bolezni, vse te bolezni se razširjajo, da je človeka strah. Davki se neprestano višajo, plače delavcev gredo pa navzdol. Milijone Amerikancev se je naučilo preklinjati vero radi fanatičnih prohibicijonističnih duhovnov, ki se vtikajo v prohibicijo. Milijone ima vlada na razpolago, da vsili narodu prohibicijo, toda niti centa še ni pokazala za naše vojake, ki so trpeli na fronti, se borili za demokracijo, a danes stradajo. V resnici, to je krasen rekord prohibicije---- Tu sta torej dva argumenta Amerikancev, kaj mislijo, o prohibiciji. Kakor je videti, Amerikanci svojo deželo prav dobro poznajo. - j dopisi. i • Nottingham, O. Sporočati vam želim nekaj zanimivega iz naše naselbine, kjer živi 65 procentov Slovencev in Hrvatov. Pred nekaj meseci smo tu ustanovili društvo The Ber-j wick Improvement Association, katere družbe namen Je poslovati za korist gospodar-1 skega napredka in za procvit naše naselbine. V 32. okraju,1 kjer živi nekaj nad 1000 slo-j venskih državljanov, se nahajamo mi. Naša organizacija ima za pripadnike člane vseh narodnosti. Delo, katero smo prevzeli, je silno težavno in združeno z mnogimi zapreka-, mi. Okraj, kjer mi stanujemo, je bil več kot dvajset let zanemarjen in pozabljen od mestne zbornice, in to posebno v slučajih, ko smo rabili sredstva, da si ohranimo zdravje in zboljšamo naše ceste, razsvetljavo, in kar je nad vse potrebno — kanale, da ne bo treba imeti v kleti vode in ni cesti smradu od vode, ki prihaja iz hiš od omivanja, in ki stoji mesece na cestah ter okužuje celo okolico. Vsakomur je znano, da je tak položaj veljal že marsikatero družino zgubo njenega otroka ali zdravje. In pridejo tudi posledice za nas, katere bo-demo vsi občutili. Nihče se ni zmenil za nas do danes. Odkar smo se pa zjedinili, pa vse vre, vse jam-ra in kažejo, da je mesto "brpk". Imeli smo tukaj mest nega inženirja, kateremu smo pokazali kaj zahtevamo. Seveda, sam je sprevidel, da je potrebno, njegovi sklepi so bili odobreni, ali naredilo se je še malo. Tako daleč smo danes prišli, da so nas začeli že strašiti, če nc bodeš to ali ono naredil ali pa molčal, boš pa zaprt. Kakor se vidi nas hočejo s tem razkopati, da bi razpadla naša organizacija, posamezni ki pa lahko ostraštjo. Toda, bratje, nič strahu, kajti vme-sili smo mi, pa tudi kruh bo-demo jedli, le s podvojeno močjo na dan kot en mož brez strahu. Mi plačujemo davke, mi smo državljani, in mestna vlada . pa mora gledati, da skrbi za nas, zato jo pa imamo. V mestu nam pravijo, da smo tukaj Indijanci, čemur se ne bi še čudil, kajti vse ceste v našem okraju imajo imena indijanskih, rodov, kakor Shawnee, Muskoka, Kewa-nee, Chlcasaw, itd. Toda Indijanci so radi posvetovali se okoli ognja, in tako smo tudi mi zakurili ogenj mestu, in tega ne bo pogasila nobena požarna bramba, razven ako nam ne dovolijo naših pravičnih zahtev. Mi molčali ne bodemo, ker je naša državljanska dolžnost, da govorimo, ker plačujemo davke, in prva skrb mesta mora biti osrečiti svoje državljane, skrbeti za njih blaginjo, zdravje in srečo. To je zapisano v ustavi Zjedinjenih držav, in ta mora biti pravična vsem. Mi pošiljamo vsak pondeljek dva moža v City Hall, da nas zastopata. To stane denarja. Eden hodi doli zastonj, in to je kandidat za prihodnje volitve, Mr. I. Birenkrant, ki je že več dosegel za nas kot vsi drugi v vseh letih. City Health Department nas hoče prisiliti, da mora vsak narediti s cementa jamo, ki bi nas veljala po $50 vsakega. To pa^ samo za kratko dobo enega ali dveh let, potem jo pa zasuj in plačuj za kanal. Naš okraj ima 2500 lotov, kar bi pomenilo, da bi bilo $125.000 proč zagnanih. Nas nič ne vprašajo ali si "brok" ali si brez dela, naredi ali pa čutiš posledice. Vsak dan imajo naše žene moža postave na jardu. Podvzeli so se glede tega drugi koraki; da nam ne bo treba denarja proč metati, ko se zgradi kanalizacija. To se pa more zgoditi le v skupnosti. Danes nas spada v to organizacijo 600 dobrih državljanov, in želimo, da se pridru žijo še drugi. Na zadnji seji smo sklenili, da spremenimo ime, in se naša družba odslej imenuje "The 32nd Ward Association". In jaz mislim, da če enkrat dobimo odločilno silo v našo družbo, se bo v mestu tako plesalo, kakor bo naš boben pel. Da bo davek, katerega mi plačujemo, pravilno razdeljen, da bodemo deležni tistega deleža, ki nam spada, ne da bi se gradilo golf grounds, mi pa bi po blatu hodili. i Dne 13. avgusta imamo pik nik, to je v soboto popoldne, kar bodete videli na oglasih in plakatih. Zraven pa bo velika demonstracijska parada. Zatorej splošno vsi na dan, da pokažemo, da zahtevamo samo, kar nam po pravici gre, nič več, in da nismo tako bojazljivi kot so mislili dosedaj. Vsake stvari is enkrat konec, tako tudi naše potrpežljivosti. Potegnimo se z vso človeško močjo za naše pravice in za poštene voditelje, ne pa za tistega. ki gleda samo, da je on sit. Pozdrav Jas. Rotter, Chairman. Pripomba uredništva Ameriške Domovine: To je najboljši dopis, kar smo jih zadnja leta dobili. Dopisnik kaže krasno zanimanje za napredek in blaginjo naroda v svojem okraju. Na ta način bi se morali boriti vsi državljani, zahtevati vedno svoje pravice, se združevati, zahtevati in delovati. Potem se ne bo pometalo z nikomur. Uredništvo tega lista je vedno na raz polago z vsemi silami, da vas podpira, svetuje in pomaga, kjerkoli bodete zahtevali. Mi vam iskreno častitamo na vaši neustrašenosti in odkritosrčnosti. Takih mož je treba. —o— REGENT IN POSLANCI PRISEGLI NA USTAVO. Beograd, 29. junija. Ulice so bile že na vse zgodaj pojne občinstva, posebno pred skup Ščino se je nabrala velika množica, ki je tako narastla, da ni bilo nikjer več mogoče čez cesto. Galerije so se pričele polniti že ob cfcmih zjutraj. Pred 11. uro so pričeli prihajati poslanci v dvorano. Prvi je prišel radikalec Nas-tas Petrovič, za njim še en radikalec, nato pa demokrat Pavle Angjelinič. Kmalu je bila dvorana polna. Manjkali so komunisti. Točno ob 11. uri je predsednik dr. Ribar otvpril svečano sejo skupščine. Obče presenečenje je izzvalo dejstvo, da sta bila v klopeh klerikalcev navzoča samo dva (posl. Gostinčar in še eden). Po prečitanju zapisnika je odredil predsednik dr. Ribar kratek odmor, dokler ne pride regent Aleksander. Kmalu po 11. uri je prispel regent Aleksander s svojim spremstvom v skupščino. Pred povorko od dvora do konstituante so prvi jahali trobentaši kraljeve garde, nato je sledil paradni voz prestolonaslednika, v katerega so bili vpreženi štiri belci, pri regentu sta sedela njegova adjutanta, za vozom je-sle-dil zopet eskadron kraljeve garde. Pred vrati konstituante je> pričakoval regenta predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar s celim predsedstvom skupščine. Dr. Ribar je povedel regenta v dvorano, kjer se je regent podal na prestol pred tribuno, na kateri je bil evangelij. Regentu na desnici je stal predsednik vlade Nikola Pašič, ob levici predsednik skupščine dr. Ribar, ki je priobčil, da mora regent po ustavi položiti prisego na ustavo kot namestnik kralja Petra. Regent je položil to-le prisego: "V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. prisegam pred vsemogočnim Bogom, da bom čuval ustavo nedotakljivo in da bom varoval edinstvo naroda, neodvisnost države in enotnost državne oblasti, da bom imel pred očmi v vseh, svojih težnjah dobrobit naroda. Tako naj mi Bog pomaga. Ameft. Po prisegi je, regent odšel v spremstvu predsedništva in vlade zopet iz skupščine, da se vrne na dvor. Po odhodu regenta iz skup ščine se je seja skupščine nadaljevala s prisego poslancev na ustavo. Poslanci so istočasno izgovarjali besedilo prisege, drže desnice kvišku: Jaz prisegam pred vsemogočnim Bogom in pred vsem, kar mi je po zakonu najsvetejšega in na svetu najdražjega, da bom s svojim poslani^-škim delom podpiral državo? da bom imel pred svojimi očmi in v svoji duši v izvrševanju svojega poklica dobrobit kralja in narodno edinstvo države." Nato je bila seja zaključena. Vsi poslanci, predsednik skupščine, predsednik vlade Nikola Pašič in ministri in novinarji so se podali na tribuno na Terezije, kjer so prisostvovali defileju trup. Prisostvovali so tudi diplomatski kor, predsedništvo konstituante, atašeji in predstavniki in razne korporacije. Ob 12. uri je prišel regent iz dvora na konju. Hči generala Jankoviča mu je poklonila venec in šopek cvetlic. Regent se ji je ljubeznjivo zahvalil. IZ DOMOVINE. Zamotan kriminalni slučaj. Kari Živko iz Ciglenc pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je 17. februarja 1919 priženil na posest Petra in Genovete Kristi v Ciglencih ter z ženo Katarino priženi tudi lepo posetvo. Toda kmalu po poroki je pričel z ženo surovo ravnati; ne le, da jo je pretepal, gnal jo je tudi na stranišče ter ji tu s človeškim blatom mašil usta ter potikal njeno glavo v odprtino stranišča. Že 3. junija je sledila tožba za ločitev zakona. Vsled poravnave ni prišlo do ločitve. Toda Ž(vka to ni spametovalo. Še surovejše je začel ravnati s svojo ženo. Ko ji je celo grozil, da jo umori, je čez nekaj mesecev zopet prišlo do druge ločitve* Dne 7. februarja 1920 je bil pri kazenskem sodišču radi surovega ravnanja obsojen. Še nevarnejši je postajal napram nji, ko je zvedel, da je Žena izrekla, da ve za veliko moževo skrivnost. Tako je pri- AVA $1.00 X - Ž A R K I PREISK Uspešno zdravljenje za moške in ženske. Nervozni in slabi? Ali imate velik strah? Mislite, da se vam ne more pomagati? Ako to mislite, ne smete izgubiti takoj upanja, temveč najprej mene obiskati in govoriti z menoj. Preiskava z X-iarki stane le $1.00. Ako preiskava pove, da za vaa ni pomoči, vam to takoj povem, ker ne prevzamem neozdravljivih bolezni. Ali pričakujete več? Da se serum v krvne celice. Čudovito pomlajenje se doseže le na ta naftin, da se doda krvi mi-Ijone novih celic. Vi veste, da to, kar vidite, lahko verjamete. To ni nobena tajnost. Ali ne misiitejda so vaše krvne celice vaš bančni konto — vedno redijo slabSe organe. Vsi bolniki morajo biti zdravljeni v laboratoriju. Eno zdravljenje s serumom bo vsakega prepričalo. Najslabši slučaji malokrvnosti, nespanja, nervoznosti, srčne bolez-ni, živčevja, sladkorna bolezen, krof, mrzlica, oslabelost krvi, ohromelost dušna ali fizična, vodenica, oteklost, blaznost, razne oslabelosti in druge bolezni, ki so preštevilne, da bi jih mogel imenovati, se ozdravijo na ta način in kadar ne pomaga nobena druga stvar več. , Dalo se vam bo dobro in točno zdravljenje. Jaz zdravim z uspehom vse zastarele bolezni, živčne, krvne, kožne, pri moških in ženskih. Dalje zdravim jaz astmo, katar, oteklost, želodčne bolezni, ledične in mehurne bolezni, kilo, homoroide, oslabelost pri moških in ženskah. Pri zdravljenju rabim najnovejše metode — serum, z importiranimi zdravili 606, salvarzan in 914 ne-osalvazem, kakor druga najnovejša zdravila. Cene so najnižje v Clevelandu. Zdravljenje pod molčečnostjo. 5511 EUCLID AVE. blizu E. 55. ceste, soba 222, 2. nad. DOKTOR BAILEY, "specialist" MI GOVORIMO SLOVENSKO. Uradne ure 10—7 dnevno, nedeljo 10—1. šlo do usodepolnega dne 7. aprila 1920. Ta dan je žena hotela zopet v Maribor tožit moža. Stariši so odšli z doma, ostala je sama s komaj porojenim otrokom. Takrat se je zgodil strašen umor. Kako se je izvršil, ne ve nihče. Zvečer so potem vdrli v zaklenjeno hišo. Tudi Živko je pomagal vlomiti vrata. V sobi se je nudila grozna slika: Žena je klečala ob vratih proti kljuki obešena, vsa krvava, razmr-šena, po sobi nered, kri. Kazalo je na silen boj pred grozno smrtjo. Žena je bila že mrtva in mrzla. Poleg nje v nečkah otrok tudi mrtev. Ker je bila hiša Zaklenjena, je morilec moral skozi podstrešje na prosto. — Stariši umor jene in večina sosedov so takoj obdolžili Živka obeh zločinov. Sedem mesecev je sedel v preiskavi. Tajil je vse, nakar je bil kot nedolžen oproščen. Komaj pa je prišel domov, so ga zopet obdolžili, nakar je moral ponovno v zapor. Vsled obsodbe okrajnega sodnika je bilo okrožno sodišče primorano odrediti ponovno postopanje. Med to drugo preiskavo se je našlo na zivkovem domu krvavo perilo, toda kemična preiskava je dognala živalsko kri. In ko so Živkovi sorodniki rav no na dan obletnice ztjpet imeli neko tako tožbo pri vz-klicnem senatu so propadli, ker se je prejšnje dni že vdru-gič ugotovila Živkova nedolžnost. Zdaj se dr. Komavli, višje deželno sodišče, ki je na predlog višjega državnega zastopnik starišev, obrnil na pravdnika ponovno odredilo preiskavo na podlagi izjave sorodnikov umorjene, ki trdijo, da je Živko morilec. Živko je sedaj zopet v zaporu. Prišel je sam nazaj. Mogoče ga je kdo že skrivno obvestil o tem, da pride zopet v preiskavo, mogoče pa ga je prignala tudi težka vest nazaj. Javnost napeto pričakuje razprave proti človeku, ki je bil že dvakrat izpuščen iz preiskovalnega zapora kot nedolžen. Nov premogovnik. Pri Ki-Ijanu v južni Srbiji so zasledili debele plasti premoga zelo dobre kvalitete. Eksploa-tacijo tega rudnika namerava prevzeti država sama v svoje roke. Fašisti psujejo slovenske poslance. Rim. 23. junija. Začetkom današnje seje je predsednik parlamenta de Nicola izravnaval razne spore, fci so Dalj« na tretji atrial Union 330-W. Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo nove furnese. Točno popravilo novih furnesev. Pokrivamo strehe, popravljamo žlebove ter strehe. Točno delo po najnižjih cenah. 7948 BROADWAY. Telefoni v mestu Main, 2063 Central 1000 Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R JOHN L. MIHELICH PRVI SLOVENSKI ODVETN«« Glavni urad: 902 Engineers Bid«. Podružnic . 6127 St Clair Ave. Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—9. Zvečer od 6—8. Cez dan te obrnite na glavni urad. Stanovanje: 1200 Addison Road. Smehljajoč obraz lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki se nahaja pri dobro znanem rojaku Frank Kunstelnu, poleg Ameriške Domovine. Zakaj bi si ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEGA PIVA, ki bo vam in vašim prijateljem v tej neznosni vročini jako žejo olajšal. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, slador in vse potrebno za varen je piva na vašem domu. Torej ako ste prijatelj okusne pijače — en poskus in vas bo zadovoljil. Za naročila se vam priporočam že v naprej, znani vam Frank Kunstel, 6117 ST. CLADt AVE. 5everovh' rrirAvila v*dr*uj«jjoV zdravje v druzinafv t Beseda ženskam. Nikar n« tehtajte svojega zdravja z zanemarjanjem tistih neradnosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojsga le-karja S everas Regulator (Ssverjev Regulator). Ta regulator js blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv j« za poprava tistih posebnih oslabelosti m neredov. ki so jim podvriene ženska. Cana % 1.25. ^ Na prodaj po vseh lekarnah. <>---- <> V dela je vse - v hranitvi še več. Saving Today - Is Having Tomorrow. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star narbden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh. Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredrie zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje. v * Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem n§jboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. —J <> 0 S <> <> 1 ) o <> 0 o o o o o o < ► o <> j; o 0 1 ► < ► <► o •> h , bi vanj« li dnu* atra&l. > govarjala nekako datiašnjim županijam po Hrvatskem in Vojvodini ter okrugom v Bo-sni-Hercegovini, Srbiji ter Črni gori. ^^^^^^^ Okružja se razdele na sre-ze-okraje, a okraji na občine z okrajnimi ter občinskimi odbori. Razdelitev države stoji na načelu zakonodajne centralizacije in kar največje administrativne decentralizacije. Princip politične centralizacije in administrativne decen tralizacije je,princip sistema vsake moderne države. V delokrogu administrativne de centralizacije prihajajo najprej v poštev gospodarska vprašanja, zato bo razmejitev nad posameznimi oblastmi izvršena po načelu gospodarskih interesov. Iz Drage pri Trstu pišejo: 10. jun. okoli 11. ure po noči je prišla v Drago pred stanovanje gospoda kaplana gruča fašistov. Fašisti so gospoda glasno kljcali in ta • je res prišel na okno ter vprašal, kdo je in kaj želi. Tedaj so začeli fašisti duhovnika zmerjati in psovati. Tudi so skušali vdreti v hišo, češ da je on poročal v listu "Edinosti" o dogodku na dan sv. Rešnje-ga • Telesa. (Kakor se bodo naši čitatelji še spominjali, sta na praznik sv. Rešnjega Telesa dva orožnika iz Klanca naskočila procesijo, strgala s 1^iža, ki ga je domač fant nosil na čelu sprevoda, venec .obesila venec fantu okoli vratu in fanta odvedla v zapor v Klanec, kjer so ga na prošnjo jokajoče matere izpustili). Na vprašanje fašistov, zakaj je priobčil dogodek v "Edinosti", je gospod kaplan odgovoril, naj pridejo, ako kaj želijo, čez dan, ne pa ponoči, ter se odstranil od okna. Nato so fašisti izstrelili kakih dvajsetkrat iz samokresov v okno, potem pa odšli. Stanje vinogradov in letina v Dalmaciji. Iz Splita se poro- li včeraj povodom pretepa med fašisti in socijalisti. Fašist iz Trsta, Giunta, je dementiral pcročila raznih rimskih listov, ki so trdili, da je Giunta povodom zgražanja ministra Labriole nad divjanjem fašistov potegnil revolver. Nato se je mirno nadaljevala adresna debata, šele tekom govora istrskega fašista Poggatschnigga tO je prišlo do neznatnejsih nemirov, ko je fašist poudarjal italijanski značaj Julijske Benečije in mu je odločno odgovarjal poslanec dr. Wilfan. Fašist*re-negat je ponavljal stare faši-stovske fraze in sploh negiral slovanski element v neodre-šeni domovini. Dalje je trdil, da se pri volitvah ni vršil noben teror in da je rezultat volitev pravilen. Dr. Wilfan mu je odgovarjal z medklici in navajal razne fašistovske zločine, kar so pa fašisti prevpili z divjim kričanjem. Ko je Wilfan navedel kot dokaz nasilja pastirsko pismo tržaškega škofa Bartolomassija o fašistov-skem terorju, jc poslanec Giunta v družbi ostalih fašistov začel zmerjati Wilfana z najnižjimi psovkami, da je moral celo predsednik zbornice opozoriti fašiste, naj se vedejo dostojno. Razdelitev v oblasti. Po poročilih iz Beograda se bo takoj po končanem ustavnem delu in sprejetju ustave začelo delo za končno razdelitev Jugoslavije na oblasti. Dosedanje pokrajinske vlade kakor tudi centralna vlada bodo podale takoj svoje ostavke, toda v demisiji bodo stopnjema vršile likvidacijo sedanjega sistema in prenesle svoj delokrog na nove oblasti, ki se bodo takoj ustanovile. Vsa država bo razdeljena po dosedanjih načrtih na 20 oblasti, katerih vsaka bi imela največ 700 do 800 tisoč prebivalcev. Mesta, ki imajo več nego stotisoč da kaže trta v Dalmaciji rebivalcev bodo tvorila sa- letos zelo dobro. Trta je zdra-mo&tojno oblast. — Zadnje deževno vre- Hrvatska bi bila po tem na-/me je zelo oviralo žetev. 3rtu razdeljena na štiri obla- Vsled dežja in vetra je žito sti in sicer na zagrebško ponekod poleglo in je mnogo oblast z zagrebško, belovar- zrnja odpadlo. Navzlic temu sko-križevačko in varaždin- pa bo letošnja žetev obilnejša sko-medjimursko županijo s od lanske, sedežem v Zagrebu: na osije- Neverjet a resnižno. SunT?Mn I Z™™ nemška tvrdka Pieh-SSv^rekufrkX — Mariboru ie te dni odpu-vačko ali sušačko oblast z Hčko-krba.vsko in modruško- :y.j7IZ^Z'll'uVZ'Jx^.'J. iSo- Chic»8° imnois. Po sn.so: Dr. st. 44. sspz. virden, m. Po $11.25 riif^kn *nnaniin 7 «pHf»*pm v 511 Fadl te^a V Jak° težaven : Au8"s< Gril in Jno Plese nabrala v Croalton, 111. Po $11.00: Dr. št. 223. SNPJ. njeCKO županijo Z seaezem V poiož{Jj Nadomestila ie slo- i Greensburgh, Pa. Po $10.00: "Brača Prebičevich" it 61. SPSS. Duqueane, Pa. Karlovcu. eventuelno V Su- ______ J i Frank Tusar Irwin, Pa Rt Rev James Trobec, St Cloud, Minn., št. 86. SSPZ, Hermenie no. 2, Pa. Dr. "Bodočnost" št. 65. SDPZ, Stanton, 111., Dr. A. M. Slomšek št. 16. Slov. Dobr, Zveza, Cleveland, Ohio, Dr. "Slov. Bratje" St. 47. SDPZ. Avella, Pa., Hrv. Dr. "Zora i Krajisnik" št. 241 NHZ. Laka-wanna, N. Y., Dr. "Boritelj" št. 1. SDPZ. Conemaugh, Pa., Dr. "Napredne Slo-venke" št. 137. SNPJ. Cleveland, Ohio, Willock Social Ass'n. Willock, Pa., Hrv. Dr. "Sv. Petar i Pavao" št. 24. Hrv. Zaj. 111. Chicago, III., Pomladak PASIVNI ČLANI, KATERI DVA MESECA DOLGUJEJO: Joa. Grandovec, Prank Grandovec—i; Rudolf Boltauzer—3; Jožefa Ve- Xelj, Terezija Kletni«, M. Novak—4; Anton Hočevar—7; Mary Klemenčič—8; Jois Ruaa—0; Anton Kane—10; John Benčina—12; John Auaec, John Fur-lan—14; John Turk, Joaip Podrla], Louis Zore—20; V. Strohaack, J. Stroh- sack—21. IZOBČENI: No. 3261 Frank Drmota—1; No. 1189 Anton JanežiC, No. 200 Ignac Struna—9; No. 1910 Frank Kleindinst—14; No. 2554 Matija Zakrajšek—17; No. 2817 Mary Vitigoj, No. 2236 Amalija Pere, No. 2243 Ana Lindič, No. 2049 Valentin Simončič, No. 2050 John Pere —20. UMRLI ČLANI: ' No. 1359 Jožefa Antončič—4; No. 929 John Mervar.jr—12. NOVI ČLANI (ICE): No. 3389-4 Janko N. Rogelj, No. 3390-2 Matevž Zabukovec, No. 3391-2 Rudolph F. Gregorich, No. 3392-1 Anton Mestek —1; No. 3393-3 Frances Logar, No. 3394-2 Ana Brinovec, No. 3395*2 Josephine Kuhar, No. 3396-2 Mary Stare, No. 3397-2 Angela Lunder, No. 3398-2 Ana Peršin, No. 3399-2 Sofie Zgonc—4; No! 3400-2 Fran Sepec—5; No. 3401-2 Frank Fende—8; No. 3402-3 Jožef Jaklič, No. 3403-2 Josef Vavtar—9; No. 3404-0 Rev. J. Miklavčič, No. 3405-2 Anton Glavan, No. 3406-2 Josef Rus —10; No. 3407-3 Frančiška Skok, No. 3408-3 Gabrijela Navoda, No. 3409-3 Julia Navoda, No. 3410-3 Jožefa Simončič —11; No. 3411-3 John Slmončič—14; No. 3412-2 Valentin J. Peno-sa, No. 3413-2 Frank Merhar —16; No. 3414-3 Joseph Vrabec, No. 3415-3 Dominik Hribar —17; No. 3416-3 Frank R. Perko—20. RAZNOTEROSTI: • Slovenec, št. 1— No. 1539 Henry Osredkar zvišal smrtnino iz $500 na $1000 00 Svob. Slovenke, št. 2. —No. 690 Angela Skeri in No. 151 Mary Škerl, vzele prestopni list k društvu Kras, št. 8. v Collinwood, O. Slovan, št. 3.— No. 3147 Frank Kerže tzel prestopni list k Novi Dom, št.7 Sv. Ana, št. 4.—No. 1147 Mary Unetifi je vzela potni list v Jugoslavijo. Danica, št. II.— No. 1594 Mary Bricelj, ivlšala smrtnino iz $500 na $1000.00, No. 2094 Mary Jerše vzela prestopni list k dr. Kras, št. 8. Ribnica, št. 12.— No. 261 Ignac Herbst vzel potni list za državo Pa. No. 541 Josip Roitz, vzel prestopni list za dr. A. M. Slomšek, St. 16. Bled, šL 20.— 2003 Ignac Zupančič zvišal smrtnino iz $500 na $1000.00, No. 3176 Angela Trunkel, vzela prestopni list za dr. sv. Ana, št. 4. No. 2023 Anton Valenčič, No. 2044 Frank Skeri, No. 2059 Anton Skeri, No. 2893 Antonija Cesnik, vsi vzeli prestopne liste za k društvu Mir, št. 10. Cleveland, O. 28. julija, 1921. FRANK HUDOVERNIK, tajnik. PROŠNJA, JUGOSLOVANSKEMU NARODU SIROM AMERIKE. Kmalu bode minulo dva meseca od "Strašnje povodnje v Pueblo, Colorado", pri kateri je bilo prizadetih okoli 125 Slovenskih Družin. Pueblo Jugo slav Relief kateri se je ustanovil 5. junija v svrho pomoči ponesrečencem je do danes sprejel $6.756.75, lepa svota je že to, toda ako primerjamo velikansko izgubo, je kakor kaplica vode v "Velikansko Jezero." Velika, večina tega denarja je bilo poslano po naših "Bratih Hrvatih". In ako nebi bilo njihove pomoči bi bil naš sklad še veliko skromejši kakor je danes: Saj so dale samo dve "Hrvatske Zajednice: Narodna Hrvatska Zajednica v Pittsburgh, Pa., in Hrvatska Zajednica Illinois, Chicago, 111., vsaka po $2.000. Lepe svote so to, .nismo pričakovali toliko od naSih so-bratov. In tudi od pozameznih "Hrvatskih" društev prihajajo dokaj lepi Čeki. Torej hvala Vam, stotero. In Slovenci v časopisih vidimo da tudi nabirajo. Toda denarja ne pošiljajo na Pueblo Jugoslav Relief, Ne vemo zakaj? Morebiti mu ne zaupajo? Pueblo Jugoslav Relief e sestavljen iz najboljih mož Slovensko-Hrvatske naselbine v Pueblo, Colo. In vsi uživajo zaupanje naroda. Radi tega bo Pueblo Jugoslav Relief gledal, da se kolikor mogoče pravično razdelijo milodari. Prizadeto ljudstvo je pričelo z delom. Eni popravljajo domove, drugi delajo nove. Vsak pa radi denarja. In vsak dan se oglašajo v uradu Pueblo Jugoslav Relief-a ter pčprašujejo kedaj se bo pričelo z delitvijo denarja. Zatorej He želeti, da vsaka organizacija, vsako društvo, kakor tudi posamezna oseba ki nabira, ali pa ima nabranega denarja, naj pošlje na določeno mesto. To je na Pueblo Jugoslav Relief, Frank Grahek, Treas. 1144 So. Santa Fe Ave., Pueblo Colo. Želja odbora je, da naberemo vsaj $15.000 za prvo razdelitev, kar bi radi storili v prihodnjih dveh tednih. Zato naj nikdo ne odlaša z darovi, kakor tudi ne odlašajte s pobiranjem prispevkov. H Torej z združenimi močni in dobro voljo, vsi na delo za pomoč ponesrečenih Slovencev v Pueblo, Colorado. Celi izkaz darilcev do danes, na Pueblo Jugoslav Relief. Po $2000.00: Narodna Hrvatska Zajednica, Pittsburgh, Pa. In Hrvatska Zajednica Illinois, Chicago, III. Po $331.00 Slovenic Publ. Co ft donators, New York, N. Y. Po $158.50: A. Horwat in L. Bobich nabrala v Chicago, III. Po $100.00: N.Amer. Bank & Savings Co. Cleveland, Ohio. Hrvatska Zveza na Pacifiku San Francisco, Chi., Hrv. Dr. "Zvonimir" št. 1. Hrv. Bratsva, Great Falls, Mont., Hrv. Dr. "Zviezda" št. 351 NHZ. Detroit, Mich., V. L. Chukovich, Denver, Colo. Po $50.00: Hrv. Dobr. in Izobr. Dr. "Sloga" Mones-sen, Pa., Zakrajšek & Cesark, New York, N. Y., C. A. Triner, Chicago, 111., Slov. Dobrodelna Zveza, Cleveland, Ohio., Hrv. Dr. "Sokol" it. 25 Hrv. Zaj. 111. Milwaukee, Wis., Anton Grdina Cleveland, Ohio. Po $45.00; Rev. John Perse nabral v Kansas City, Kans.. Po $31.00: Rev. Anselm Murln nabral v Bethlehem, Pa. Po $25.00: Vinko Vuk Pred. NHZ. Pittsburgh, Pa., Momcilo-vich Bros. St. Louis, Mo., Frank Zaitz sr. Leadvllle, Colo., J. W. Millett San Francisco, Cal., St. Francis Court Št. 1027 COOF, Ely, Minn., Dr. "Postonjska Jama" št. 151 SDPZ. Delagua, Colo., Holy Name Society Waukegan, 111., Hrv. Dr. "Zrinjski Frankopan" št. 18. Hrv. Zaj. 111. loliet, 111., Dr. "Sloga" št. 1. JPZ. "Sloga" Milwaukee, Wis., Dr. št. 63 SSPZ. Sheboygan, Wis., Dr. "Sv. Barbare" št. 40 KSKJ. Hibbing, Minn., Dr. St. 80 SSPZ. Hermenie no. 1. Pa., John Povsha Hibbing, Minn., Dr. "Sv. Jožefa" št. 56 KSKI. Leadville. Colo.. Hrv. Dr. "Zora" št. 54 Hrv. Zaj. III. Detroit, Mich., Dr. "Sv Janez Evang." St. 65 KSKJ. Milwaukee, Wis., Dr. "Sv. Ane" št. 4. SDZ. Cleveland, Ohio, Serb Federation "Sloboda" Pittsburgh, Pa. Po $24.75: Ignatz Delak & dona-ters, Biwabik, Minn. Po $23.00: Dr. št. 115 SSPZ. Kenilworth, Utah. Po $20.00: Slov. Izobr. Dr. "Rodoljub" So. Fork, Pa., Hrv. Dr. "Pravomislecl Hrvati" št. 26. Hrv. Zaj. 111. Roslyn, Wash. Po $18.00: Rev. P. Benj. Snoy nabral v New York, N. Y. Po $15.00: Nat. Print. & Publ. Co. Chicago, III., Hrv. dr. "Sv. Zanesljivo in hitro poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in ooravlia dručp bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. j 1 ** ' Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE BANK ;l! * Frank Sakser, predsednik ODHOD PARNIKOV: stila 16 slovenskih delavcev, Stanislav"'št.' 160 NHZ. St'. Louis, Mo'., Dr. "Slov. Fantje" št. 59 SDPZ, May. modruško- 80 *ot družins.ki, oietle Pri" i rčh°ctoPniinolf >oHsn Dr' P"ar 1 Pava°" S'' , 2 teleta in prašiči,' vse orodje. Ce- Fr, Cesark, Jno Tome, William Rus, Ana Jane, Joseft Venk, Anton Schmidt, „a $7500 Farma 108 akrov hiša 6 Edward Arko, Slave Janez,Jno Ropac, Anton Vicic Alois Skrbeč Po -.75c sobi vsa poslopja v dobrem'stanju, 6 Frances Florence Po 60c Jno Flashberger. Po 50c: Jos. Orazem Fr. Tersar, krav, 2 konja, 5 prašičev in kokoši. Ce- Rose Tersar, Joe K. Mavric, Mart Ule, Louis Bokal, John Arko, John Brolih, nB $12 000 Peter Erzar, F. Dolinar, Jos. Knavs, Andrew Zadnik, Fr. Andolšek, Fr. Benci-, Farma 86 akrov z vsemi potrebni- na Louis Tome, Vinko Dreshar, Marie Skrbeč Anton Bezlaf, Jos Lavric. Po mi poslopji. 5 kra'v, 3 konji, 8 praši- $:25: Agnes Skrbne, Mana Vrhovnik, Jno Huge I Lud Novak, Mana Puzel, An- 50 kokoši, pol milje od tlakane ton Gorencic Anton Tome Mike Cernic, Mary Jackst, Terezija Hrovat. ^»e. Cena $10.500. Farma 40 akrov, ■M/ «mnn^ č111 V Sv,ota t45"50. ^ ^a poslopja, 4 krave, tele, 2 konja, • ed£lP0 f'?00^ SSC t f0 K,un' Jo!i Po 200 kokoši, vse orodje in pohištvo se $2.00: Marija Godec, John Molan, Fr Trinaj.tlc Jno Vidmar, Miri^ Zobec, prodi za $6000. Takoj $2500. Farma los. Matejcic, Fr. Damjanovic, Jno Godec. Po $1.50 Jno Barak. Po $1.00: Peter 130 tkrov dobra zemlja \nova hita Vidmar, Martin Nolan, Jno Nolan, Anton Prosen, Stanko Kukulan, Stanko ^{k hlev 8 krav 4 konji 19 prascev Matric, Anton Fabjancic, Fr Stare. ' ter „akc'vrjte d'oma4a p«utnina. Se „'n F^ink ®,t«'?c roiiko!" tn tl*novn. apadajoči tudl rtmenja za dobro mestno posest- k SNPJ. in SSPZ. Zvezi v Cle Elum, Wash. Svota $25.60. Darovalci to slede- v0 Ce„a $16 500 JI: Po $1.00: Fr Razem Fr. Bitenc H. Singer F Subic, L. Omtn, F Kropar Oglasite se ali piiite na 6120 St. B. Zevart, M. Smocnik, F. Spendl, J. Bokala, M. Bogatal, J. Schober, P. Kolar cialr ave J. Požar. Po $.75, J. Bizjak. Po $.60: S. Jakob. Po $.50: J. Koshak, P. Olb- MEH 4 PIKS CO reeht, J. Urbancic, B. Javornik, J. Koslan, F. Podbeviek, A. Zenko, U. Mezde, t-i Princeton 978-W (89) B. Medved, K. Selihnik, F. Tochi. W. Skar, F. Bernik, F. Stariha, P. PIrz. J 0 ' -mi ^ ^ , fM i.,. • I* Kadarkoli hočsts, da as v valil nišah naredi plumbarako dalo, ss obr nlts na svojegs rojska. ki vam narsd< to v najboljšo sadovoljnost. Stranišča Kopališča, sinke, itd. Poldlte k svojemu rojaku najpr vo, predno drugje vprašate. Najstarsili iutoslovantki plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVICH «b20 ST. CLAIR AVENUE Cleveland. Ohio O. S. Princeton 1852-W Rosedaie 1828 O.S. Prlnc' 245 Bell Randolph 6353-W Jos. Vovk 1123 Addison Rd. Najlepši avtomobil za poroke. Cene niije kot drugod. Se vam priporočam. (Mo.Pri) Skufca, k. Matko, V. Hmelich, J. Zupančič. Po $25: S. Drolz, F. Drob, J. Ko- NAPRODAJ JE vsakovrstno pohištvo,, kal. jako poceni. 1184 E. 58th St. . (89>! Naznanilo preselitve. Dr. Župnik se je preselil z zebo-zdrsvniftkim uradom od 6127 St. Clair Ave. na <131 St Clair Ave. na vogal 62. cente, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 82. cesti Glejte ns rtapia DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiičite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. Zapnlk praktkira is sedem let v tej okolici. Uradne ve: od 8:30 z|utraj do 8 JO zvečer. Ob nedeljah od 8:30-12. Njy alačaji vaak čaa. Pokličite Creet 7M L. National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair avc. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo z'dravniike predpise V zalogi imamo v§e; kar je treba v najboljši lekarni. , Dr. H. 0. Stern, Dr. S. Hollander zobozdravnika 1355E.55thSLTtg.St.Ckir Vstop u 55. cesti ud lekarn Ure od 9. ijutr*} do 8. ZTeČer. _ ■____________________ _ _ _ _ 1 'V m m aw*« > Hoža sH)eta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. Anglefiki napisal: H. R. Haggard. Prevel: I. M. Dovolil 'bo vojakom i z m u z a r i se, proč, da pomagajo plenit mesto, ne da bi ga izdali. Pri solnčnem zahodu bo samo en evnuh na straži — Mesrour; že najdem sredstev, da zaspi. Abdullah pripelje princezinjo na ta vrt preoblečeno v obleko svojega najmlajšega sina in tukaj se potem snidemo z vama." "In kaj potem?" vpraša Godvin. "Ali se spominjaš starega Arabca, ki ti je pripeljal Dima in Plama, ki ni hotel vzeti plačila zanje in ki mu je bilo ime sin peska ? To je moj stric in on ima še več konj tistega plemena. Videla sem ga; kaj zadovoljen je bil z zgodbo o Plamu in Dimu in o vitezih, ki sta ju jezdila, še bolj pa, kako sta končala, ker tudi to je bilo v čast njih starodavnemu pokolenju. Ob j vznožju tega vrta je votlina, ki je bila nekdaj grobnica, t Tam najdemo štiri konje in ; pri njih mojega strica, sina ( peska, in ko se bo danilo, bomo 2e kakih sto milj daleč skriti pri njegovem rodu, dokler se nam ne posreči izmuzniti se do obale ter stopiti na kako krščansko ladjo. Ali ti ie načrt všeč?" "Jako dobro. Ali kakšno plačilo pa dobi Abdullah?" "Samo eno — čarobno zvezdo, srečo Hasanove hiše; za fioda v toli-i mu jo bo drugo ceno se ne poda v toli-;ti. Ali ' * Wulf dal?" ke nevarnosti. "Gotovo," odgovori Godvin in se nasmeja. "Prav. Tedaj se mora vse to še to noč zgoditi. Ko se vrnem, pošljem Abdullaha v tvoj šotor. Ne boj se; če vzame dragulje, bo nalogo tudi izvršil, sicer mu po njegovem mnenju prinese nesrečo." "Ali gospica Rozfcmunda Ve za to?" vpraša Godvin. Ona pa je zmajala z glavo. "Ne, ona je kar blazna radi bega; ves božji dan ne misli na nič drugega. Pa kakšen f>omen ima povedati ji, dok-er ne pride odločilna ura? Čim manj jih je pri takem naklepu, tem boljše, in če se nam kaj ponesreči, je kaj dobro, če je ona nedqlžna, kajti potem.." "Potem smrt pa slovo celemu svetu," reče Godvin; "sicer pa mi ne bo nič hudo, če se poslovim cd njega. Ali ti, Masuda, se podajaš v veliko nevarnost. Povej mi, prav pošteno, zakaj delaš vse to?" . Pri teh besedah se je za-bliskalo in Godvin je uzrl njen obraz, ko je stala pred zelenim listjem in med rude-čimi lilijami. Čuden izraz je bil na njem, izraz, ki je vzbudil v njem nekak strah, ne da bi vedel pred čem. "Zakaj sem te vzela v svojo krčmo tam v Bejrutu, ko sta bila še romarja Peter in Janez? Zakaj sem ti kazala pot k AIdžebalu ? Zakaj sem se tam podajala zate v nevarnost mučne smrti? Zakaj sem rešila vas tri? In zakaj sem ves ta dolgi čas jaz — ki sem naposled tudi plemenitega rodu — postala vojakom pred met zasmehovanja in hišina balbeške princezinje? Ali naj ti dam odgovor?" je smeje nadaljevala. "Izpo-četka nedvomno raditega, ker šem bila Sinanovo orodje, ko sem imela nalogo pripeljati viteze, kakor sta bila vidva! v njegove roke, pozneje pa, ker mi je srce prevzelo usmiljenje pa, ker mi je srce prevzelo usmiljenje pa ljubezen — do gospice Rozamun- • de ?" Zopet s» je zabliskalo in * tačas je tisti čudni izraz prešel z Masudinega obraza na Godvinovega. "Masuda," je zašepetal, "ne misli, da sem nečimern trap, ali ker je nemara naj- bolje, da obadva dodobra do-znava, povej mi, ali radi tega, kakor sem večkrat — — "Se bal?" ga prekine Masuda s porogljivim nasmehom. "Gospod Godvin, tako je. Kaj ne, tvoja vera — vera, ki sem bila v nji vzgojena, ki sem jo izgubila, ki pa je zdaj zopet moja — ker je tvoja? Da so moški in ženske proste, ali tako nekako so nekateri razlagali. Veš, ali oni nimajo prav, ali pa vse skupaj ni prav. Mi nismo svobodni. Sem li bila prosta, ko sem prvič videla tvoje oči v Bejrutu, oči, ki sem po njih hrepenela celo svoje življenje, in od tebe je prišlo nekaj do mene in jaz — zavržena Sinanova igrača — sem ljubila tebe, — v svojo pogubo? Da in sem se radovala, da je bilo tako, in se še vedno*radujem, da je tako, in si ne bi želela nobene druge osode, kajti v tej ljubezni sem spoznala, da'ima to življenje nek namen in da se dobi na to odgovor v prihodnjem življenju, če ne tukaj. Ne, ne govori. Poznam tvojo prisego in nočem te zapeljati, da bi jo prelomil. Ali, gospod Godvin, ženska, kakor je gospica Rozamunda, ne more ljubiti dveh mož," in pri teh besedah mu je skušala Masuda brati na obrazu, kaj se je godilo v njem. Ali Godvin ni pokazal niti presenečenja, niti bolesti. "Torej veš, kar vem že davno," je rekel, "tako dolgo, da se mi izgublja žalost v nadi na bratovo radost. In prav je tudi, da si je izbrala boljšega viteza." "Včasih," je rekla Masuda premišljevaje, "včasih sem opazovala gospico Rozamun-do in si rekla: Kaj ti manjkaj Lepa si, visokega rodu, mi-čna, vrla in dobra. — Tedaj sem odgovorila: Tebi manjka jasnega pogleda, sicer ne bi izbrala Wulfa, ko bi si lahko izbrala Godvina. Ali so morda tudi tvoje oči osleplje- "Ne govori tako o njem, ki je v vseh rečeh boljši od mene, prosim te," reče Godvin z nejevoljnim glasom. "S tem hočeš reči, Čegar roka je morebiti malo moč nejša in ki bi mogel za silo še nekaj Saracenov posekati. Veš, treba je nekaj več, ne samo moči, da imaš moža pridejati moraš še duha." "Masuda," je nadaljeval Godvin, ne zmenivši se za nje ne besede, "naša gospica še ni nič izjavila, dasi morda lahko uganemo njene misli. Vrhtega je mogoče, da Wulf pade in potem pridem jaz na njegovo mesto. Nisem prost človek, Masuda." "Zaljubljeni niso nikdar prosti," je odgovorila. "Nimam pravice ljubiti žensko, ki ljubi mojega bra ta; gre ji moje prijateljstvo in spoštovanje — ne več." "Ona še ni izjavila, da ljubi tvojega brata ; morda ne ugibarrfb prav. To so tvoje besede, ne moje." "Morda pa prav ugibamo. Kaj pa potem?" "Potem," odgovori Masuda, "je mnogo viteških redov ali samostanov za tiste, ki si žele takih krajev — kot si v srcu ti. Ne, ne govori več o vseh teh stvareh, ki so negotove. Nazaj v tvoj šotor, gospod Godvin, kamor pošljem Abdullaha za teboj po dragulje. Torej zdravstvuj!" Prijel je njeno roko pa jo vzdignil do ustnic in poljubil. Bila je mrzla kot led in Je omahnila kot da bi bila mrtva. Masuda se je umaknila med vrtnice, kakor da bi se hotela skriti pred njim in celim svetom. Ko se je Godvin na potu ozrl nazaj, se je v istem trenotku silno zabliskalo. Pri ognjenem svitu je videl Masudo, roki ste ji bili i i stegnjeni, obraz ji je bil bled, oči zaprte in odprta usta. Obraz ji je bil podoben obrazu mrtveca in visoke lilije, ki so se vspenjale ob njenem* plašču, so bile videti kot curki sveže prelite krvi. Godvin se je stresel po celem životu in odšel svojo pot. Masuda pa je izginila v temno, vse objemajočo noč, govoreča sama seboj: "Če bi ga bila malo bolj prijela za dobro in usmiljeno srce, mislim, da bi mi bil dal srce — po Rozamundi kot plačilo za moje usluge. Ne, ne srce, tega nima na tem svetu, ampak roko in zvestobo. In ker je poštenjak, bi držal svojo obljubo, in jaz, ki sem že šla mimo Aldžebalo-vega harema, bi utegnila še postati gospa D'Arcy, bi tako živela do smrti in mu vzgajala otroke. Ne, gospod Godvin; kadar me boš ljubil — prej ne; ljubil, pa me ne boš nikdar — dokler ne bom mrtva." Utrgala je lilijo z roko, ki jo je bil poljubil, jo pritisnila na srce, tako da je od stisnjene cvetlice ostaf na njeni obleki madež kakor od rane. Nato pa je smuknila dalje in se izgubila v viharju in temi. DVAJSETO POGLAVJE. Sreča Hasanove zvezde. Uro pozneje je bilo videti stotnika Abdullaha, ko je malomarno korakal proti šotoru, kjer sta brata spala. Komur bi bilo do opazovanja, bi bil še nekaj drugega videl pri medli mesečini, ker sta vihar in ploha že pojenjala. To je bil debeli evnuh Mesrour, ki se je plazil za njim, zavit v črn plašč iz kameline dlake, kakor so jih nosili služabniki od tabora in se spretno skrival. V zatišju skrit je videl Abdullaha stopiti v šotor. Mesrour je še počakal, da je oblak zakril mesec, potem pa je stekel k šotoru, se vrgel na severni strani na zemljo, obležal kakor kak pijanec ter prisluškoval z ušesi in usti. Ali debelo platno je bilo skozinskoz premočeno, in vrvi pa naokoli izkopani jarek mu niso dovoljevali, da bi položil glavo bliže, ne glede na to, da ni bil človek, ki bi rad ležal v vodi. Vrh tega so znotraj tako tiho govorili, da je mogel vjeti le posamezne besede, kakor: vrt, zvezda, prin-cezinja. Te besede so se mu pa zdele tako važne, da je naposled zlezel pod vrvi in v jarek z vodo; mraz ga je tresel, a vztrajal je in naredil z nožem prerez v napeto platno. Nato je položil nanjo oko, a pri tem je prišel do spoznanja, da mu ni mnogo pomagalo, kajti v šotoru ni bilo luči. A v temi so bili ljudje, ki so govorili. "Pa dobro," je dejal nek glas, bil ie glas enega izmed bratov, dasi ni mogel razločevati katerega, saj se je zdel eelo onim isti, ki so ju dobro poznali. "Pa dobro, potem je stvar v redu. Jutri ob dogovorjeni uri pripelješ princezinjo na določeni kraj preoble čeno, kakor si povedal. V pla čilo za to uslugo 4 ti izročam Hasanovo srečo, ki bi jo tako rad imel. Vzemi dragulje pa prisezi, da storiš vse, kakor dogovorjeno, sicer ti ne pri nese sreče ; ubijem te namreč pri prvi priliki, ko se srečava — prav gotovo in brat tudi." "Prisegam pri Alahu in njegovem preroku," odgovori Abdullah s hripavim, treso čim glasom. "Zadostuje in pazi, da prisego držiš. Sedaj pa odtod, ni varno, če bi se dalj časa mudil tukaj." Nato se je začul glas neke ga človeka, ko je zapuščal šotor. Oprezno je šel naokoli, se ustavil, odprl dlan, da se prepriča, da ga niso ukanili v temi. Mesrour je obrnil gla vo. da bi tudi on kaj videl in je opazil medel sij draguljev, ki si jih je tudi on tolikanj poželel. Pri tem pa je zadel z nogo ob kamen; kakor bi trenil, je Abdullah pogledal na tla in videl nekega mrtvega ali pijanega človeka pred svojimi nogami. S hitro kretnjo je skril dragulje in jo mahnil dalje. Naenkrat pa se je premislil, da bi bilo dobro, če bi se prepričal, ali je bil ta člo- vek v resnipi mrtev ali je le spal; zbok tega se je obrnil, s silo sunil mirno ležečega Me-sroura in obrnil na hrbet. Trikrat je tako storil in pripravil evnuha v smrtni strah. "Dozdevalo se mi je, da sem ga videl premikati se," je zamrmral Abdullah po tretjem sunku. "Najbolje pa bo, če se dodobra prepričam," in odprl je noževo klino. Ce bi ne bil Mesrour od groze kakor okamenel, bi bil zakričal, na srečo pa ga je Abdullah trikrat zabodel v debela meča, predno je prišel zopet do glasu. Z naporom je Mesrour tudi to prenesel, dobro vedoč, da bi naslednji sunek veljal njegovemu srbu, če bi pokazal -količkaj življenja v sebi. Abdullah je nato v prepričanju, da je ta človek ali mrtev ali pa nezavesten, obrisal nož v oblačilo svoje žrtve in odšel dalje. • Nedolgo potem je šepal tudi Mesrour proti sultanovemu bivališču; bil je ves divji od jeze in bolečin ter venomer prisegal maščevanje. Še tisto noč so prijeli Al> dullaha ter ga dali na tezalni-co. V svojih mukah je priznal, da je bil v šotoru bratov in da je dobil od enega izmed bratov dragulje, ki so jih našli pri njem, kot podkupnino, da pripelje princezinjo do nekega vrta zunaj tabora. Navedel pa je drug vrt. Ko so ga nadalje vprašali, kateri obeh bratov ga je podkupil, je izjavil, da ne ve, ker imata podoben glas in je bila v šotoru tema, da pa je bil mnenja, da je bil samo en človek notri koga drugega ni niti slišal niti videl. Povedal je tudi, da ga je v šotor povabil nek Arabec, ki ga še nikoli ni videl. Tedaj se je onesvestil in zaradi tega so ga na Saladinovo povelje odnesli nazaj v ječo do jutra. Ko je jutro napočilo, je bil Abdullah mrtev; ker sini poželel nadaljnjega mučenja, se je požuril in se obesil. Poprej pa je še napisal na zid s kosom oglja: "Želim, da prinese ta pro-kleta Ffasanova zvezda, ki me je zapeljala, drugim boljšo srečo, Mesrourovo dušo pa naj vzame pekel." Tako je mrmral Abdullah, ki je bil tako zvest kakor je le mogel biti v takem hudem položaju; izdal ni namreč niti Masude nit: svojega sina, ki sta bila oba zapletena v naklep in je izpovedal, da je bil samo eden bratov v šotoru, dasi je dobro vedel, da sta bila oba, in kdo izmed njiju je govoril ter mu dal dragu- lje. Tisto jutro navsezgodaj sta brata, ki sta ležala brez spanja, začula glasove pred šotorom, in ko sta šla pogledat, kaj da je, sta opazila, da je šotor obdan od telesnih stražnikov Saladinovih. "Naklep je odkrit," reče Godvin Wulfu. "Brat, ne priznaj ničesar, četudi naju mučijo, da še drugi ne umrje-jo z nama." "Ali se hočeva boriti?" vpraša Wulf, ko sta si nadevala oklepe. "Ne, saj bi nama nič ne pomagalo, če bi nekaj vrlih mož usmrtila." Tedaj stopi v šotor častnik ki ukaže, da mu izročita meča pa gresta ž.njim k Saladi-nu; zagovarjati se morata proti neki obtožbi, drugega ni hotel povedati. Odšla sta kot ujetnika; po kratkem čakanju so ju odvedli v veliko sobo v Saladinovem šotoru. (Nadaljevan jO_ Največ)!, najhltrejii parniki »veta. I z vratna postrežba potnikom. V vašem mestu je agent V Jugoslavijo, Bulgarijo, Romansko in Ogrsko. CALABRIA. 6. avgusta ITALIA ... 33- avgusta PAROBRODNI LISTKI: Dubrovnik, Trst ali Reka $100 Davek $5 Via Cherbourg and Southampton Mauretania .ti. avgusta Bcrengaria .18. avgusta Vi vsi, bolni moški in ženske - pridite k meni NEHAJTE TRPETI — NEHAJTE SE PRITOŽEVATI — NEHAJTE'SKRBETI. Ne čakajte dalje, kajti vsak dan pomeni več gorja in bolečin. ^ Ne čakajte — Ne trpite — Eridite danes —Če mi ni mogoče pomagati vam, vam bom takoj povedal. Jaz sem uspešno zdravil jflk Ali trpite radi Nove in zastarele bolezni, kot so krvni, kožni in nervozni neredi, želodčne, črevesne in jetrne nadloge, tudi rev. matizem, bolečine v hrbtu ali vsklepih glavobol, zabasanost, nemirnost, izpah-ke, v glavi, nosti ali vratu. Ne odlašajte, temveč posvetujte se nemudoma slabega živčevja, bolečega hrbta, pozabljivosti, srčnega utripanja, oslabe* lih pljuč, puščobnega in slabega Čuta, nemirnosti, glavobola, slabega vida, splošnega oslabljenja, ulje, bolečin, sluzotoka, kapanja v grlu, bolečin v želodcu In od izpahkov? Ta in Se mnoge druge nadloge so prvi znaki, da žgubljate zdravje in moč. z menoj. REZULTATI ŠTEJEJO , Električno zdravljenje in direktno vbrizgavanje sokrvice, vakcinov in bakterinov, katerega se poslužujem jaz, vam zagotavlja o dobrih rezultatih. Posvetujte se z menoj sedaj. Ne odlašajte na jutri. Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zv. DR. KENEALY Ob nedeljah od 10. zjutraj do 2. pop. Zraven Bonds trgovine 647 Euclid-a. REPUBLIC BUILDING Drugo nadstropje Zraven Star gledišča. Cleveland) O* i SLAMNIKI. Moški slamniki $3 do $5 vredni sedaj $1.98 Obleke po meri $39.50 Belaj & Močnik 6205 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. DELO DOBI Slovenec, ki bi prodajal grozdje za mošt. Oglasite se pri MR FRIED, 363 Hippodrome Annex Cleveland, Ohio. (90) SLOVEjNSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah. John Bukovnik, 7033 SUPERIOR AVE. blizu Addison Rd. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Ali imate $20.00? Za vsakih $20 sedaj in $10 na mesec tekom osmih mesecev dobite $100.00 vrednosti v najfinejših in najbolj dobičkonosnih newyorskih poslopjih. Ves ta čas in vselej potem je vaš denar varen in vam nosi najmanj $8.00 na leto od vsakih $100.00, ki jih investirate. Čas, da začnete je SEDAJ. Če ne morete sami priti, tedaj izpolnite kupon spodaj. HENRY L. DOHERTY AND COMPANY Foreigta Language Investor Department 5 Podpišite in oddajte danes: HANS RIEG, Manager, 12 Pearl Street, New York. Foreign Language Investor Dept. HENRY L. DOHERTY & COMPANY 12 Pearl Street, New York Ne da bi se kaj obvezal in brez vsakih stroškov mi pošljite podrobne in formacije o vašem načrtu. 3 ime Cesta in No...........................Mesto (Ameriška Domovina) nllllllflllBIIIBIIIIIlIftlBIlIMBIIIISlillllllllllifllllllllt lllllllllSllllllllllllllllfllllllllVIlllllllll Za zanesljivo delo in točno postrežbo za plumberska in enaka dela pokličite BUDNICK&CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rosedale 3289 Res. Nottingham 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (f.m) .................................. Najnsdernejli pogrebni zavod r v Cleveland« £ Frank ZAKRAJŠEK, f pogrebnik In smbahner 1105 NORWOOD RD. Princeton 1735 W Rosedale 4083 Avtomobili za krste, peri pograbi in drug« prilik«. Smuiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hočete prodati vato hišo z $1000.00 ali $1500.00 na nakupa drugo pa na Mortgage ali uiesečna odplačila naznanite nam. Pišite ali pokličite na telefon Princeton 948 R. Urad 61" St. Clair av«. Kalish in Nal/igai. IMAMO SEDAJ NEKAJ HIS za eno ali dve družini po jako ugodnih cenah. Zamenjamo vašo hišo tudi za farmo. $1000 vam zadostuje. Pridite v urad in se prepričajte. Kalishft Nachtigal, 6106 St Clair ave. (88) MLAD FANT DOBI DELO v mleka-riji. Zglasi naj se na 1166 E. 60th St. (88) ROJAKI, ako mislite kupiti hišo ali trgovino ali farmo, oglasite se pri nas, da se prepričate o naši točnosti in poštenju v vseh ozirih z našim posredovanjem. MEH, PIKS, STERLE CO. 6120 St. Clair A»t. -Tel. Princeton 515 R ali Princ. 078-W ...... ..