V. MAZI: 4000. Na.iprcj moram povedati, da ni tažalostna zgodba z znamenito Tavčarjevo Dovestjo niti v daljni žlahti. Še naslov je različen. čeprav se številke ujemajo: Tavčar jc sanjal o 4000 lctih, jaz pišeia o 4000 kronah. Tako — da mi ne bo kdo že v prvi sapi očital grde literarne tatvine. Kar pa se tičc vsebine, moram po^eno priznati. da je docela vsakdanja. suh argaiiicnt socijalne reve in skoro poz|v na protestni shod. Kakor ne rnaram ničesar olepšati. me tudi ne mika, da bi Pfetiraval v tetnno stran. Zato priobčuIem pismo prijatelja Kogovška v neiz-RreiTicnjenih bcsedah. •.. Ta rnesec sem odštel ženi 4000^°n. Rckla je. da nas ne more več re'*' 7. manjšo vsoto in jaz sem se samo čudil, da nii ni rekla tega že davno prej. Zato setn odštel tibo in brez godrnjanja in šc bal scni se, da ji bo premalo. Pa kakor da je uganila mojo bojazen, me je sama potolažila. da ima februar k sreči samo .28 dni. To se pravi, da bo treba.za niarec... Nc. nc. tega še ne maram niisliti! — Odštel sem torej ženi natančno in pošteno 4000 kron. Vzela je denar, ničesar lii rekla in je odšla v kuhinjo. Jaz pa sem ostal v sobi in sem si ubijal glavo, kako bo ta nicsec s tobakom? — Hvaia Bogu, da nimaia drugih potreb! Ne pijem. ne marjašam in še z izprehodi skoparini, da si priliranim podplate. Ne vern, ali jc moj krojač šc živ. kar me pa le veseli, ker je s tem povedano, da mu nisem ostal ničcsar na dolgu. Nc vem, kakšni so lctošnji konccrti, kakšna je drama in oi.era, kakšna je ta ali ona razstava, kako je obiskano to ali ono predavanje. D., ki sem ga zmerom cenil kot resnega in nepristranskcga človcka in ki nc zamudi nobene kulturnc prireditve. me ie hotei notolažiti. da nisein ničesar »zamudil«. .laz pa scm še toliko optimista, da dvomim \r njegovo'lakonično kritiko. In tudi pisane kritike berein z največjo rezervo. Sicer pa ne inaram načeti tega žalostnega poglavja ... Povedati sem Ti torej hotel, da sem se do skrajnosti omejil v svojih potrebali, samo nikotinu se še i:e morem odreči. Poizkušal sem že parkrat, pa ni šlo ia ni šlo. Še ženi sem obljubil. da bom pastil tobak, ali ostal sem grd figa-mož. Naj bo to slabost, ali karkoli, drži se me ko klop in naj mi še tako trda prcde. za tobak mora biti. Kraljestvo za eao cigareto! — Tako sem torei odštel ženi vsoto. ki pravzaprav žc davno več ne pomeni preniožeaja. Sponmil pa sem se pri tisti priči nehote nekdanjih časov. Moj Bog, kako smo cvilili in javkali! Danes šele vcmo. da sc nam je prav imenitno godilo. Omislil scm si lahko vsega, kar mi ic bilo potrebno za tclo in dušo. pa mi je še ostajalo par kron. Malokatera vese- 1Tr>o \c\. miniin 1-nvi" rvi/-_nn 7n mr\ 1 r_ t;r* nQTT1 je zdelo. da je bil vsak hlapec boljc plačan od učitelja. ali pomanjkanja vendar  nismo trpeli. Včasih ine je prijelo, pa sem rača- .ial, kako boia lezel po lestvici našcga  statusa v I. plačilni razred. Ko bom pri- lezel do vrha, mi bodo dali toliko rajnš- kov. kolikor imam zdaj kron. Cez tride- set let, ako Bog da zdravje, morda še kako lcto prej! Šestinšestdesct rajnškov na nicsec, to bo že kaj zaleglo... In jaz sem mislil, kako se mi bo že takrat prileglo. ko nii bodo odšteli cel stotak. Kako imeniten denar — stotak! Redek jc, ki dobi dva, tri ima kvečjem kak general ali minister, ali pa še ne. Postrani mc bo poglodal štacunar. ko mu Dorečem: »Ali aii morete menjati?« — Kasneje. ko sem se že nasanjal tega hrcpencnja, me je gnalo k tisočaku. Fant, ne prigaraš. Na roke pa ti ga ne bodo dali nikoli, da bi lahko gospodari! ž nj:m po svoji volji. Še čez trideset let ne. — Morda ga pnženiš? Dva. tri, morda celo štiri. Zakai pa nc? Na prazno se ne bom Iz Jugoslavije. — Zastopnik slovenskega učiteljstva v Glav. Prosv. Svetu v Beogradu tov. Pavel Flere poroča o sledečih važnih izpremembah v načrtu šolskega zakona: Solski nadzorniki. Minister prosvete lahko hnenuje za šolskega nadzornika onega ačitelja osnovne šole, ki ima 15 let službe in se je odlikoval s pedagoškim delom —- tak stalni nadzornik postane lajjko tudi oblastni inspektor. — Stalnost učiteljstva je osigarana. — Mesni skol. odbori se ne dajo odpraviti, ker so razen našega delegata vsi za nje,. a preurejeni so tako, da je upravitelj prcdsednik, kjer tega ni, predstojnik pol. obč in učitelj poslovodja. -- Stanje učiteljstva je v obče ugodno osigurano. Anketa najbrže pred koncem tega meseca ne bo končala šc svojega dela. — Dopisniku »Našega Glasa« z dne 9. II. št. 6., str. 4 odgovarjamo sledeče: (Dopis.) ni taktno, tera manj častno javno napadati učiteljstvo, ki je nameščeno po pisarnah okraj. šol. svetov. To zamore storiti le lajik šolstva, ki živi od danes do jutri. a globlje ne sega njegovo obzorje. Utemeljimo stvarno: Šola do 1.1920 in danes. Kdor je okušal, videl in sam deloval v prejšnji nazadnjaški dobi ter danes, ko je svoboda pouka dana v roke učiteljstvu, zamore edino le soditi o uspešneai delovanju okr. šol. svetov, in nihčc drugi. Delo% ki ga izvršujejo dandanes pisarne okr. šol. svetov ni kar tako malenkostno, enostavno-prozaično, kot si ga predstavlja dopisnik N. 01., da bi ga zamogla opravljati kaka oficijantka. To delo zamore izvrševati poleg nadzornika, od katerega se zahteva natančno, strogo, duhapolno delovanje v moderno napredni smeri, le enako naobražen človek, učitelj(ica), ki pozna ustroj šolstva, njega delovanje, napredek od A do X. — Vsaka stroka zahteva v svojem področju svojih ljudi, le šola naj bi bila tudi v bodoče mačeha, skrpucalo raznih elementov, ki so vse drugo, samo šolniki ne. — In kako učiteljstvo deluje pretežno po pisarnah okr. šol. svetov? Ono učiteljstvo, ki si je nakopalo v trudapolni službeni dobi neozdravljivo bofezen, vsled katere je za pouk nezmož- iio. Res, demokratična načela mora imeti dopisnik, ko hoče nadomestiti »dragestičiteljske moči s »cenejšimi«. Kako si tolmači dopisnik primero »drag« učitelj in »cenejša« oficijantka? Če ne more živeti učitelj s to »sijajno plačo«, kako naj opravlja nezmožna oficijantka isto delo za cenejšo ceno? To ni logično, ne človeško, ne demokratično. Pretežna večina učitelj- stva, ki deluje oo šolskih pisarnah, bi mo-  rala biti po naukn dopisnika upokojena.  Prejemala bi torej pokojnino. Na njih me-  sta bi morale priti zopet druge »drage«  ačne moči in poleg vsega tega še v šol. pisarne oficijantke. 'Kako se strinja to s štedenjem. ki ga hoče izvrsiti dopisnik le na rovaš učitelistva, ki izvršuje svojo na- porno službo vestno, taktno, neumorno v  špli in izven njc \r procvit in dobrobit na- se države. — Z ozirom aa afero v Zagorju, s ka- tero se bavi »Naprej« srao prejeli sledeče  pojasnilo: V dec. lanskega leta je imel g.  Podbevšek govor o Cankarju. Čutili smo se dolžni biti pri tem večeru brez ozira na politično strujo, katera ga je priredila. 0. Podbevsek je končno namenoma zašel na politiko ter govoril, da se je srbohr- vaščina vpeljala v vsako hribovsko vas  in s tem vzgaja učiteljstvo »idijote« in  »analfabete«. Gotovo, da učiteljstvo ni  moglo molčati, bilo je ogorčeno ter je da-  lo duška z besedami. — Žandarmerija je o tem zvedela ter tudi učiteljstvo izpra- ševala. Povedali so iste besede, katere je res govoril. G. Podbevšek se je v Ljublja- ni na popolnoma drugačen način zagovar- ]al — zato je bilo učiteljstvo pozvano k okr. glavarju in je bilo še enkrat zasliša- no. Gotovo niso radi Podbevška lagali ter tako izpovedali, kakor bi g. Podbevšek hotel. Zaslišanih bi moralo biti enajst uči- teljev, vsi ki so bili navzoči pri večeru; a glavar je rekel, da zadostujejo trije. Podpisati so morali svojo iziavo. To naj bi bilo ovaduštvo? Najinteresantneje pa je, ker jc »Slovenec« prinesel notico o ovaduštvu sklicevaje se na »Naprej«. Isti dan je »Slovenec« preje izšel kot »Na- prej« — a se je vendar nanj skliceval, pri- čenši »V Napreju bereino . . . Oospod Podbevšek je svoje dosegel — prijel se ga jc niali nimbus mučeništva in že sedi v uredništvu »Napreja«. Iz vsega se vidi, da hoče g. Podbevšek polemike, da bi na ta način delali reklamo zanj, kar s »Tremi labudi« ni dosegel. — G. Podbevšek naj le v Ljubljani prireja svoje večere, tam ne bo napravil toliko škode kakor drugje. Tam ga vsi poznajo in vedo. da ga ni smatrati resnim, a drugje kmalu kaj na- kvasi, kar je učiteljstvu v škodo in uni- čuje njega delo. — Prerod. Moj člančič v predzadnji številki »Tovariša« je izzval odmev pri g. Bernotu, ki pojasnjuje v »Napreju« svoje besede o učiteljstvu na shodu za »Prerod« dne 22. januarja in zahteva od mene zadoščenja. Popraviti morem svoje besede samo deloraa: Ne prisegam, da je rabil g. B. besedo prangar — četudi mi je ostal ta utis živo v srcu in sicer opravičeno, ker koga napisati javno na črno desko, ni prav nič drugega, kakor pribiti ga aa javni prangar. Ponavljam pa, da je rabil g. B. v ostalem prav tiste besede, ki sem jih v Tovarišu ponovil, in ki so me zabolele v imeiiu vseh mojih tovarišev. In verjemite mi g. Bernot, da je bil utis Vaših ostrili besed hud — boleč za učiteljstvo, in da so bile besede zmožne, da postavljajo ačiteljstvo v slabo luč. In proti temu sc rni je uprla duša in zato ponavljam, da je treba na takih shodih biti previdnim, da ne delamo krivice posameznim stanovom ;"n jim ne jeinljetno ugleda nepremišljeno. Da se nisem oglasil takoj po tistem govoru — in niti kdo drugi! — k besedi, je bil vzrok ta, da je bila ura pozna in se ie zborovanje imelo itak nadaljevati popoldne. Veseli me pa g. Bernotovo zatrdilo, da njegov namen ni bil tak in da je bilo samo nesporazumljenje, ako sem jaz smatral njegove besedeza demagogijo. Da — morda je na to nesporazumljenje vplivalo posebno še dejstvo, da so bolele ostre besede tembolj, ker so prišle iz ust moža, ki pripada stranki, ki je bila doslej vedno šoli in učiteljstvu prijazna. Vzeti Iiočem tedaj na znanje, da to ni bila de. magogija, ampak samo nerodno ozir. o ne- pravem času izgovorjena kritika. Ponav- ljam pa z g. Bernotom: »Proč z ačiteljeiii kl z pijančevanjem podira ugled treznih'  Toda taki — vendar silno redki slučaji pa naj sc javljajo direktno višjim šolskim ob- lastvom, ni jih pa treba obravnavati na  takih zborovanjih! To škoduje vsemu uči-  teljskemu stanu, s tem pa tudi vsemu na- rodu. Ko smo vzeli učiteljstvu ugled, vze-  1: smo mu tudi zaupanje, s tem pa spod-  nesli tudi vse pogoje za uspešno učitelje- vo delovanje med mladino in odraslimi.  črnagoj. — Zastopnikom učiteljstva v okrajni šolski svet v krškem okraju sta bila izvoljena tov. Vinko Berce iz Št. Janža in Leopold Levstik iz Krškega, namestnikom pa tov. Janko Golob iz Rake in tovarisica Milena Žagarjeva iz Leskovca. — Opozarjamo na konec izvajanj članka »Ženska ročna dela in učiteljice.« — Iz seje višjega šolskega sveta dnt  7. februarja. Na dnevnem redu je bilo  edino poročilo o načrtu zakona o srednjih  šolah. Poročevalec višji šolski nadzornik Wester. Seje sta se udeležila tudi šef od- delka za prosveto in vere dvorni svetnik dr. Fran Skaberne in pa vladni svetnik dr. .lanko Bezjak. Po temeljitem poročilu poročcvalca sc oglasi prvi k besedi šet  oddelka za prosveto in vere, ki poudarja važnost meščanskih šol v zvezi s sred- njimi šolami. Višji šolski nadzornik dr. Poljanec pa jc s prepričevalnimi bese- dami prav toplo priporočal enotnost nižjt. srednje šole ter zaključil: ena vzgoja, en narod, ena država. Ravnatelj Voglar se je zavzemal za poglobitev pouka v slo- venščini, če hočemo imeti uspehe v la- tinsčini. Ravnatelj dr. Pipenbacher sc je zavzeinal za učenje klasičnih jezikov na podstavi slovniške nietode v slovenščini. Ta metoda pa se mora gojiti že v ljudski šoli, ne pa direktna metoda, ki jo je topln zago\arjal dr. Poljanec. Kanonik Nadrali se ogreva za ohranitev sedanjih tipov. Šef oddelka za socialno politiko Ribnikar se vnema za priklopitev meščanske šolc srednji šoli in. za enotnost nižje srednjt šole. Prof. dr. Medved je zoper cnotno nižjo srednjo šolo. Ravnatelj Jelenc želi da ostane meščanska šola taka, kakršna je dandanes, podlaga in zaključek izo- brazbe našemu obrtnika in trgovcu. Po- ročevalec Wester vztraja pri nazorili in načrtih. ki jih je prejel odsek: za sedanj'.- tipe; realka naj se razširi na osem let. Odsekov predlog ni bil sprejet, namreč da bi se sedanji tipi obdržali. Poljančev predlog za-enotno srednjo šolo v celi dr- žavi je bil sprejet z 10 glasovi. — Tovariše vrtnarje, ki so dobili naročeae podloge, pa niso še poravnali računa, uljudno prosim, da to kmalu store. Založil sem ves znesek za drevesca jaz in imam dobiti še 3500 K, pri katerih izgubini obresti — pa še na vrednosti denarja. ki mu je vedno manjša. Prosiin torej! — Crnagoj. — Petdesetletnica. Dne 9. aprila 1872. sestali smo se- v Ljubljani k usposobljenostnem izpitu sledeči učitelji: Bernot, Čampa, Dovar, Franke, Jarc, Kernc, Ki- movec, Kosi, Kovačič, Kregar, Medja, Podobnik, Tavčar, Vajšelj in Vodlak. Ako izmed navedenih še kateri živi, naj mi blagovoli to naznaniti pod naslovom: Fran Podobnik, nadučitelj v p. v Mariboru, Koroščeva ulica 7. — Disciplinarna zadeva bivšega c kr. okrajnega šolskega nadzornika gosp> Karla Siraona v Kranju. O tej nečedni disciplinarni zadevi se je razpravljalo v predzadnjih dveh sejah višjega šolskega sveta. »Slovenec« in »Slbvenski učitelj« sta napisala seveda s teh sej poročilo po .svojc s končniin vzklikom: (iospodu Siinonu 'c prinesla disciplinarna preiskava C-istno zadoščenje. »Ueitcljski Tovariš« ].\ drugi listi. ki so o tem faktu nekvalificirano pisali, naj krivico popravijo.« Prav ncradi se bavimo še enkrat s to _adevo. koi jc v nečast učiteljskemu imenu, toda če bi molčali, bi si navsczadnje go¦spoda Šnsteršičeve arniade še doinišljala, da je inorda z gorcnjo konštatacijo veudarlc poluienim svojcem natočila v umazano kupo čistcga vina. Nepobitno doisrvo .ie, da jc g. Simon kot šolski nadzornik v najncvarn.jši dobi vojnc ovadil štip hčitelje kot politično nezanesljive. l).i ni našel referent višjega šolskega ¦sveui, ckrajni glavar g. dr. Karlin, inert akti nekdanjoga dežclncga šolskega sveta d'>vol.i obtežilnega materijala, je žo ih-^ij..., ker so romali vsi obtežilni akti od okrajnih glavarstev po zaupnih odpo-lanoih takoj prve dni po državnem prcob-*.iiu v Ljubljano, kjer sta jim tedanji kraniski deželni prcdsednik in njegov pobočnik Kaltenoggcr preskrbela v dobro z;'kurjenili pečeh varno zavetje. Umevno je tudi, da sc niso mogli po dolgili pctili Ictili dobro spominjati nekdanji štirje avstriiski častniki te ovadbe. ker so imeli svi/.itvasno pri tcm vražjcm poslu vsak dan !"iiiCi-.'*() sličnih nečastnili zadev. — In /akuj ni. nnela Simonova izjava pri baroiri Zoisu ža denuncirane učitelje 'slafrli oosledie? Zato, ker jih je ščitil takratni c. kr okrajni glavar Franc Schitnik. dobro ved»č, da se jini je napravila s to denuncijacijo nezaslišana krivica. Toda tudi ta dnhri n dalckovidni mož ni mogel pričuti c; tem, ker je še pred konečno razpravo uinrl. — To in še marsikaj zanimi^u -e zapisano v obtožnici, zato je le iv >da, da se ni res disciplinanii akt v seji prcčhai. Tudi kanonik Nadrah bi prisel potein pn zadevnem poročilu do drugačnih zaključkov. Sicer je pa referent g. dr. Karlin ravnal popolnoma v zmislu zahte\ e pritožnikov, ko je predlagal Simono\ < > prošnjo zaupokojitev ministrstvu pro-te v Bcogradu. To in nič drugega nilioteli deauncirani učitelji, dočim je hotel dr. Verstovšek postaviti tudi v Jugoslaviji g. Simona za okrajnega šolskega nadzornika v radovljiškem okraju, čeprav je bilo jeseniško in kranjskogorsko učiteljstvo zaradi istega Simona v disciulinartii preiskavi. Če je to učiteljstvo dobilo v zadnji seji višjega šolskega sveta takozvani »nos«. si upanio trditi s polnim prepričanjem,- da se jim je zgodila tudi s tom vclika krivica. — Vse, kar je prav! Ali mar ni višjetmi šolskemu svetu znanor da je takoj ob prevratu zaprosil g. Simon, da se ga stalno upokoji? On že ve, zakaj v to storil. Aii ne ve, da mu je »Slomškova zveza«, katere podpredsednik je bil "nnogo let, prav tedaj obljubila, da poravna vse stroške, če toži uredništvo »Učiteljskega Tovariša«-, ki je pisal o tej Simonovi zadevi, kar pa je naprošeni gladko cdklonil? Javnost naj sodi, če je res izšel sj. Simon iz te afere čist kakor angelj z . belo lilijo. Oospod Simon pa naj se zaTivali za ta odgovor svojim dobrim prijau Ijem —izzivalcem, ki bi ga lahko obvarovali nove blamaže. ženil, saj nisem tepec. Ljubezen moraimeti haljo. ki se ji pravi dota. Prižeailbom najmanj štiri tisoč, ni vrag! Sezidam si majhno vilo. S tolikim. denarjem se že lahko zida. Pa bom imel svoj uduben dom, čisto po svojih mislih in željah: tri sobe, kabinet, kopalnico, kuhiajo in pritikline, pa še čeden košček vrta... Ej. drzni načrti. — Štiritisoč kron, kakšen denar! Zavrtelo se mi je v glavi ob misli, da bi moral garati za tako premoženje celih pet let. In bi ne smel ves ta čas ne jesti, ne piti, ne pušiti... Človek brez sleherne potrebe, budalost! Nikoli ne boš imel štirih tisočakov v rokah. Tudi priženil jih ne boš, preneroden si, prebojazljiv in pregrd. Že zdaj se ti dela pleša ... Nikoli, niko.li! Pusti svoje čenče! Pred štirinajstimi leti bi me bil lahko metal sam sveti prorok Danijel ob najtrši zid in mlatil po meni z drenovko. pa bi mu ne verjel, da bom odštel ženi tainesec 4000 kron samo za golo življenje in da mi pojde trda še za tobak. 4000 — nekoč plaha nada. še za devetim zidoin devetkrat potuhnjena, danes banalna realnost. Takrat bi se klanjal do samih fal visokim ničlam, poln spoštovanja in občudovanja, zakaj vilo bi zidal: tri sobe in kabinet... Zdaj sem zadovoljen, da ni žena zahtevala več. »K sreči ima februar samo 28 dni.« To se pravi, da bo treba za marec... Ne, ne. tega še ne marara misliti!...