LETO XV. - ŠTEVILKA 8 - CELJE - DNE 15. AVGUSTA 1968 ALI BO NAŠ RAZVOJNI PROGRAM PADEL V VODO Zakaj je bila spremenjena prvotna odločitev izvršnega sveta? V sredo, dne 7. avgusta so se v naši sindikalni dvorani sestali na pobudo odbora sindikalnih podružnic Cinkarne predstavniki republiških in občinskih družbeno-političnih organizacij, predstavniki naših samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij; sestanka pa so se udeležili tudi nekateri naši vodilni strokvni delavci. Razpravljali so o načinu reševanja likvidacije EKK. Ko je naš delovni kolektiv pred približno šestimi leti razpravljal/o razvojnih možnostih našega podjetja, je sprejel perspektivni program razvoja, po katerem je bila izvršena modernizacija nekaterih metalurških in predelovalnih obratov in predvidena izgradnja nekaterih večjih kemijskih objektov: obrata za proizvodnjo titanovega belila in obrata umetnih gnojil. Za predvideno proizvodnjo v omenjenih dveh obratih smo zgradili obrat za proizvodnjo žveplene kisline z letno kapaciteto 100.000 ton. Pomanjkanje finančnih sredstev za izgradnjo obrata umetnih gnojil, ki so sicer že bila odobrena, je uresničenje našega načrta nekoliko zavrlo. Ob likvidaciji EKK nam je republiški izvršni svet predlagal, naj preanaiiziramo možnosti vključitve dela opreme, ki je bila naročena za EKK, v naš investicijski program. Elaborat, ki so ga izdelali strokovnjaki v našem investicijskem sektorju, je predvidel uporabo opreme za proizvodnjo amoniaka, sečnine in amonsulfata. Kot osnovno surovino ne bi uporabljali lignita, kakor je bilo predvideno pri projektu EKK, temveč lahke bencine. Zgradili bi sodoben obrat za proizvodnjo umetnih gnojil, kjer bi bilo zaposlenih okoli 300 delavcev, istočasno pa bi imeli močno osnovo za na-nadaljnji razvoj petrokemije v Sloveniji. Ko je začasna komisija za u-rejanje vprašanj v zvezi z EKK, imenoval jo je izvršni svet, v prvi polovici preteklega leta preučila in odobrila naš predlog, je izvršni svet predlagal republiški skupščini, da je treba zagotoviti dinarska sredstva za izgradnjo obrata umetnih gnojil v Cinkarni iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Republiška skupščina je sprejela zakon o zagotovitvi finančnih sredstev tistim gospodarskim organizacijam, ki bodo pri svoji investicijski izgradnji upora- bila del opreme EKK. Ko smo zadostili vsem zahtevam, nam je upravni odbor sklada skupnih gospodarskih rezerv odobril kredit v višini 124 milijonov din; ta sredstva so bila naložena pri SGB. Naslednji korak bi predstavljal podpis pogodbe z likvidacijskim odborom o prevzemu opreme EKK. Čeprav je naše podjetje izpolnilo vse zahtevane pogoje, do podpisa pogodbe doslej še ni prišlo, niti nismo bli obveščeni ČETRTA SEJA UPRAVNEGA 0DR0RA Upravni odbor je ponovno razpravljal o plačilu prekoračnin posojil, le-ta so prekoračili graditelji stanovanjskih hiš na Hudinji. Po vsestranski diskusiji je upravni odbor sprejel in odobril predlog gradbenega odbora ter sklenil, da vsi tisti graditelji na Hudinji, ki so prekoračili posojilo in bi morali ta prekoračeni znesek odplačevati kratkoročno, morajo do 15. oktobra 1968 plačati deset odstotkov od prekoračenega zneska, ostanek prekoračenega zneska pa se prepiše na dolgoročno posojilo. Nadalje je upravni odbor odobril petim graditeljem na Hudinji, ki so se sicer že vselili v svoje hiše, da prično odplačevati posojilo s 1. julijem 1969. Omenjeni graditelji imajo še nedograjene hiše ter bodo morali vložiti še precej denarja, da bodo hiše dograjene. Na tej seji so obravnavali tudi poročilo tovariša Franca Romiha, vodje ekonomata in arhiva, o prihranku, ki je bil dosežen v skladišču valjarne, ko so na njegov predlog pričeli spenjati papir na lesene pakete s strojnimi sponkami, namesto z risalnimi žebljički. Na ta način se letno prihrani okoli 1.300 din. Tovariš Romih je iz odpadnega, sicer še uporabnega papirja, izdelal okoli 500 komadov konceptnih blokov različnih velikosti. Na ta način je prihranil okoli 440 dinarjev. Izpraznil je okoli 980 registrator- jev starega arhiva, registrator-je je na novo etiketiral ter so sedaj uporabni kot novi. Prihranek je znova okoli 4.800 din. Upravni odbor je poročilo o izboljšavah odstopil racionalizacij ski komisiji, ki bo poročilo preverila in predlagala za primerno nagrado. D. Murovič o vzrokih za odlašanje sklenitve omenjene pogodbe. Po sklepu republiškega izvršnega sveta je konec junija vse pravice in obveznosti v zvezi z likvidacijo EKK prevzela Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, Kreditna banka pa kot vse kaže, ni zainteresirana, da bi naprave, ki so bile naročene za EKK, uporabili v slovenski bazični kemiji, temveč teži za tem, da bi to opremo prodala. (Nadaljevanje na 4. strani) PROIZVODNJA $ IN PRODUKTIVNOST V JULIJI 1968 •'V primerjavi z mesecei J junijem letošnjega leta p bila vrednost finalne proiz-i* vodnje manjša za 0,94%. ji 'j Manjša je bila proizvodnja p J, v topilnici, ker je zaradi i1 p remonta obratovalo samo (j V devet peči. V primerjavi z j, mesecem junijem je pora- p . stla proizvodnja finega in \ J, dekadmiranega cinka, d Proizvodnja v predelovalnih obratih je v glavnem ostala na nivoju prejšnjega meseca, z izjemo čašic za galvanske elemente, ki je močno padla. Večja je bila proizvodnji žveplene kisline in zamak cinka. Proizvodnja v anorganski kemiji je nekoliko porast-la, ker je zopet začel polno i obratovati superfosfat, od-$ padla pa je proizvodnja kromovega galuna zaradi pričetka obratovanja novih j 'J naprav v tovarni Zorka v < 'I Subotici in sezonskega ar- |,l tikla modre galice. , i' Ker je bila proizvodnja v p juliju za 10,57% večja kot d v istem razdobju pretekle- (J ga leta zaostajamo kumula- J, tivno v 7 mesecih letošnje- p ga leta za istim razdobjem preteklega leta za 4 %, medtem ko je zaostanek znašal kumulativno v 6 mesecih 6%. (Nadaljevanje na 5. strani) Ulivanje cinka v modele Odslej hranilna služba tudi v našem podjetju Kakor v vseh naprednih državah, tako se tudi pri nas varčevanje vedno bolj uveljavlja; število vlagateljev hranilnih vlog stalno narašča. Po vzgledu nekaterih večjih podjetij v Jugoslaviji, kjer imajo zaposleni skupaj vloženih nekaj deset milijonov dinarjev pri hranilnih službah, bomo tudi v našem podjetju uvedli hranilno službo, ki bo poslovala pri naši blagajni od 1. septembra dalje. Organizirala jo bo Cinkarna Celje pod vodstvom Kreditne banke Celje, ki bo zagotovila strokovnost poslovanja. Za hranilne vloge jamči država pod enakimi pogoji kot veljajo pri vseh ostalih bankah v državi. Zagaran-tifana je tudi tajnost vlog. V nekaterih razvitih državah imajo zaposleni skoraj ves zasluženi denar v hranilnicah; in izdatke ne plačujejo z gotovino, temveč s čeki, iz preprostega razloga, ker se jim na ta način obrestuje vsak dinar. S tem seveda koristijo tudi družbi, ker je denar nenehno v obtoku. Tudi pri nas so banke zainteresirane za povečanje hranilnih vlog iz podobnih vzrokov. Prednost naše hranilne službe je v tem, da si bomo prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili pri dviganju ali vlaganju denarja, poleg tega pa se bodo prihranki nenehno večali. Z. Š. Hranilne službe se bodo lahko posluževali vsi člani našega delovnega kolektiva, to je tisti, ki že varčujejo in imajo hranilno knjižico in tisti, ki se bodo šele odločili za varčevanje. Postopek je zelo enostaven. Vsak član kolektiva je ob izplačilu o-sebnega dohodka za mesec julij prejel anketni list (le-tega naj odda v nabiralniku »Cinkarnar-jeve pošte) in odstopno izjavo. Vsakdo, ki se bo odločil za varčevanje, naj čitljivo izpolni odstopno izjavo in naj jo odda v blagajni. Na odstopno izjavo je treba poleg imena in priimka napisati točen naslov prebivališča in znesek, ki ga želi mesečno vlagati na hranilno knjižico. Hranilno knjižico bo prejel pri blagajni v podjetju — tu bo podpisal pristopno izjavo, ki jo bo hranilna služba vrnila Kreditni banki. Po odstopni izjavi vložen znesek bo vpisan v knjižico ob dnevu, ko jo bo vlagatelj predložil naši blagajni. Tisti člani kolektiva, ki že imajo hranilne knjižice, lahko prenesejo knjižice na hranilno službo in tudi lahko vlagajo svoje prihranke po odstopni izjavi. Varčevalci bodo lahko dvigali denar pri naši blagajni, pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji do 200.000 S-din. Kdor bi izgubil hranilno knjižico, mora to takoj prijaviti pri blagajni naše hranilne službe. Vse hranilne vloge so obrestovane, obrestna mera za navadne vloge je 6 %, za vezane pa 7°/«. Vsi vlagatelji, ki bodo vezali svoje hranilne vloge (najmanj 100.000 S-din) nad eno leto, bodo vključeni v nagradno žrebanje — le-to bo novembra 1968 v Slovenski Bistrici — pod enakimi pogoji kakor varčevalci pri Kreditni banki Celje. V to žrebanje bodo vključeni tudi tisti varčevalci, ki bodo najpozneje do 31. oktobra letošnjega leta vložil najmanj 100.000 S-din in to vlogo vezali nad eno leto. Skupna vrednost nagrad znaša nad 8,000.000 S-din. Hranilna blagajna bo poslovala vsak dan, razen ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov (to je 13., 14., ali 15. v mesecu) in ob izplačilu akontacije (to je 25., 26., ali 27. v mesecu). V teh dneh bodo varčevalci lahko dvignili denar pri Kreditni banki v Vodnikovi ulici vsak dan (ob sobotah samo prvo soboto v mesecu) od 6.30 do 11.30, v Celjski mestni hranilici na Titovem trgu vsak dan, razen ob sobotah od 8. do 16. in na pošti Marsikdo bo pomislil, čemu hranilna služba in varčevanje. Nekega dne se lahko odločimo za neko večjo investicijo (za gradnjo hiše ali za nakup stanovanja je potreben lasten delež, za nakup avtomobila potrebujemo polog, če hočemo dobiti kredit), lahko se nam ponudi ugoden, toda nepredviden nakup, kadar nas zadene nesreča, skratka, kadar potrebujemo de- nar, si pomagamo na različne načine. Nekateri se zatečejo k sorodnikom in znancem, nekateri pa k popolnoma tujim ljudem, ki jim sicer denar radi posodijo, toda zaračunajo oderuške obresti. Nekdo bo mogoče dejal, zakaj odstopna izjava, saj varču-jem kadar hočem in kolikor hočem. Res je, toda anketa, ki jo je izvedla med varčevalci ena izmed svetovno znanih bank, je pokazala, da se je vsota, ki jo je varčevalec nameraval vložiti na hranilno knjižico, zelo pogosto precej zmanjšala, ker jo zaradi kakršnihkoli vzrokov ni takoj odnesel v banko, kar sc rado zgodi zelo pogosto. NAGRADE ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG 150 nagrad in avto za vlagatelje vezanih hranilnih vlog pri vseh poslovnih enotah Kreditne banke Celje in vseh poštah na njenem področju! V poštev za žrebanje bodo prišli vsi vlagatelji, ki so že ali še bodo do konca meseca oktobra 1968 vložili vsaj 1.000,00 din in jih vezali nad leto dni ter vlagatelji stanovanjskega namenskega varčevanja, ki so prav tako že vložili 1.000,00 din ali pa jih še bodo do konca razpisa ter jih vezali nad leto dni. V žrebanje bodo zajeti tudi vlagatelji kmetijskega namenskega varčevanja, če bodo do konca oktobra 1968 vložili 2.500,00 din in jih vezali za dobo nad 13 mesecev. Za vsakih 1.000,00 ali 2.500,00 din prejme vlagatelj po en žrebni kupon. NAGRADE: garniture posteljnega perila, ročne ure Darvvil, garniture posode »Novum«, yogi vložki, tranzistorji, jedilni servisi, prešite odeje in drugi praktični predmeti. Povprečna vrednost posamezne nagrade nad 500,00 din. Glavna nagrada avto ZASTAVA 750. Skupna vrednost nagrad nad 8,000.000,00 starih dinarjev. Žrebanje v Slovenski Bistrici v mesecu novembru 1968. Kreditna banka Celje LETOS TRIJE ŠLARDROVI NAGRAJENCI vzrokov, zaostajajo za predvidevanji gospodarskega Kot vsako leto v počastitev praznika celjske občine, tako je bila tudi letos, 20. julija slavnostna seja celjske občinske skupščine. Na njej je o pomenu praznika pa tudi značilnosti gospodarskega in družbenega razvoja v zadnjem obdobju govoril podpredsednik celjske občinske skupščine, Zdravko Trogar. Iz njegovega govora je zlasti izzvenela ugotovitev, da je očitna poživitev gospodarske dejavnosti pa čeprav so še kolektivi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razvoja, Na seji je predsednica skupščine, Olga Vrabičeva podelila Slandrove nagrade, priznanja, ki jih vsako leto odobrava svet za kulturo in znanost kot priznanje posameznikom oziroma kolektivom za izredne dosežke na kulturnb-prosvctnem, znanstvenem in družbeno-političnem področju. Svet se je odločil za tri kandidate, čeprav je bilo predlogov več. Tri nagrade pa je predvidel tudi letošnji razpis. Tako so najvišja občinska družbena priznanja dobili; Janko Hočevar. Aleksander Krošl in astronavtčni in raketni klub Celje. Janko Hočevar, predsednik železničarskega prosvetnega društva France Prešeren se ponaša z več kot 40-letno amatersko dejavnostjo v kulturno prosvetnih organizacijah. Vsa ta leta je delal kot organizator, kot aktiven godbenik in dirigent pa tudi kot režiser in igralec. S posebno vnemo pa je vo- dil in organiziral godbe na pihala ter tamburaške orkestre. Aleksander Krošl je dobil Šlandrovo nagrado za pomembne igralske dosežke, predvsem pa za stvaritve likov iz Cankarjevih dram: Poljanca v Lepi Vidi, Konkordanta v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Gornika v komediji za Narodov blagor ter za učitelja Hvastjo v Hlapcih. Astronavtični in raketni klub Celje pa je dobil priznanje za izredni uspeh na področju raketne tehnike. Njegova raketa Vega, ki so jo izstrelili 30. septembra 1967. leta na Fruški gori, je prva tristopenjska raketa izdelana v Jugoslaviji in hkrati največja amaterska raketa v Evropi. Vsem šlandrovim nagrajencem tudi naše čestitke. Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu V mesecu juniju se je povečalo število poškodb v primerjavi z že tako slabimi rezultati v maju, še za nadaljnjih 36 %. V celoti opažamo naraščanje števila in resnosti poškodb. Kljub boljšim rezultatom, doseženim v mesecih marec in april, so rezultati za prvo polletje tega leta občutno slabši od rezultatov leta 1967. Primerjava doseženih rezultatov v posameznih delovnih enotah Število poškodb je za 26,4 % večje, resnost poškodb pa je narasla za 21,6%. Takšnih rezultatov ne moremo več šteti za zadovoljive in naša dolžnost je, da se lotimo čimpreje z največjo resnostjo ukrepov za preventivno preprečevanje poškodb. Vse ugotovitve o poškodbah iz analiz moramo uporabiti kot orientacijo za izbiro in usmeri- tev naših protiukrepov. Iz mesečnih poročil o poškodbah pri delu je bilo razvidno trenutno stanje in tudi potreba po ustreznih ukrepih, vendar ni prišlo do realizacije vseh potrebnih ukrepov. Primerjava rezultatov v juniju in I. polletju letošnjega leta z rezultati preteklega leta. Junij 1968 Prvo polletje 1968 1967 Povprečno število zaposlenih 2010 2040 2140 Število poškodb pri delu 30 135 224 Število Izgubljenih dni 500 2963 4057 Število poškodb na 100 zaposlenih Povprečno število izgubljenih dni na 17,9 13,2 10,5 1 poškodbo Povprečno število izgubljenih dni na 16,7 22 18,1 1 zaposlenega 2,98 2,91 1,90 Število poškodb na poti 1 14 23 Število izgubljenih dni 56 346 928 Skupaj vseh poškodb 31 149 247 Skupaj izgubljenih dni 556 3109 4985 Delovna enota število poškodb na 100 zaposlenih •H* ■? r- = s —1 o c 3 .S *-» I— — število izgubljenih dni o 2 gl« Hi 3* Metalurgija 20,4 19,4 16,4 17,3 23.5 Predelovalni obrat 16,4 21,5 14,2 14,7 16 Kemija III., I 8,6 13,9 49,3 Kemija II. — 4,7 — — 9 Vzdrževalni obrati 30,2 15,5 10,2 9 17,7 Uprava 16,3 5,3 2.8 19.3 17,8 Podjetje 17,9 Iz analize rezultatov v 13,2 posa- . 10,5 16,7 V rafinaciji cinka 22 .. . <‘ Ti ' Strojno dcšaržlranje retort v destilacijskih pečeh v topilnici meznih delovnih enotah je razvidno občutno naraščanje števila kakor tudi resnost poškodb, z izjemo delovne enote kemija II in uprava, kjer je število in tudi resnost poškodb v mejah tolerance. V delovnih enotah kemija I. in III. so bili doseženi ponekod ugodnejši rezultati pri številu poškodb, vendar resnost poškodb je še vedno zaskrbljujoča (na eno poškodbo 24 izgubljenih dni). V tabeli rezultatov doseženih v posameznih delovnih enotah imata sicer kemija I in III navedeno sicer 49,3 izgubljenih dni na eno poškodbo, vendar so v tem številu všteti tudi izgubljeni dnevi od poškodb iz preteklega leta. Le teh je bilo 228 od skupno 414 v prvem polletju, kar pomeni, da se realno povprečje izgubljenih dni zmanjša z 49,3 na 24. V MESECU JUNIJU SO SE POŠKODOVALI V novi žvepleni kislini: Antonu SORlCU je pri hoji po dvorišču močan sunek vetra vrgel s strehe salonitno ploščo na nogo ter mu jo poškodoval. V topilnici: Franc HLIŠ je s sodelavcem zapiral retorte. Pri tem je sodelavec potegnil stolico iz pečnega okna, ki je padla ponesrečencu na glavo, ko je spodaj pripravljal krpovino za retorte. Alojz SERDINŠEK ni upošteval varnostnih navodil ter je čistil poševni transportni trak med obratovanjem. Pri tem je dobil roko med trak in valj. Utrpel je stisnjenje in lažjo opeklino desne roke. Franc MARCINKO je pri iz-vlačenju retorte iz peči dobil žareč ogorek v čevelj. Opeklo ga je po peti leve noge. Jože BELE je dobil tekoči cink v čevelj, ko je odstranjeval predleže. Opekel si je nart desne noge. Maks POTECIN si je poškodoval stopalo desne noge, ko mu je pri menjavanju retort padel na nogo drog, katerega je sodelavec spustil na tla. Salko BAJRIČ je menjal re-torto v zgornji etaži destilacijske peči. Nenadoma je retorta padla in zbila ponesrečencu iz rok železen drog, s katerim jo je držal. Drog ga je udaril po členku desne noge. t»,3 11.8 17.7 16.8 25,4 18,1 Miha OGLAJNER je pri čiščenju žleba za cink tolkel s kladivom po žlebu. Ker je preveč za: mahnil s kladivom, je zadel v železni podest in se udaril po levi roki. Stanko ZUPANČIČ si je ranil prst desne roke, ko mu je pri montaži ventila spodrsnil ključ. Rana se je po enem tednu začela gnojiti. (Nadaljevanje na 5. strani) NOVA ZLATARNA IN PROSTORI STEKLARJA V okviru prireditev in proslav na čast praznika celjske občine sta bila dosežena tudi dva pomebna gospodarska u-speha. To velja še posebej za otvoritev nove zlatarne ob Kersnikovi ulici, za objekt, v katerega je kolektiv zlatarne vložila lastna sredstva. Zgrajen pa je bil po principu inženiringa, ki ga je vodil Zavod za napredek gospodarstva v Celju. Hkrati z novo tovarno so v njej odprli razstavo zlatarskih izdelkov, ki je vzbudila izredno zanimanje, saj si jo je ogledalo več tisoč ljudi. Vse to kaže, da zlato ni več pojem bogastva, marveč, da postaja splošna dobrina, ki je dostopna skoraj vsakomur. Nove delovne prostore pa je dobil ob Teharski cesti tudi kolektiv podjetja Steklar v Celju. TOMBOLA V CELJU V organizaciji celjskega Olepševalnega in turističnega društva bo v nedeljo, 8. septembra na prostoru pri ljudskem kopališču ob Ljubljanski cesti velika tombola. Vrednost vseh dobitkov bo znašala nad osem milijonov starih dinarjev, med njimi pa bosta tudi dva avtomobila. Srečke za tombolo so že v prodaji. IMuiTMih J 3 Ali bo naš razvojni program padel v vodo? (Nadaljevanje s 1. strani) Tak način likvidacije EKK je sprožil vrsto problemov, ki se nanašajo neposredno na naš kolektiv, kakor tudi na celotno slovensko bazično kemijsko industrijo. Glede na zastarelost našega obrata umetnih gnojil, je proizvodnja umetnh gnojil neperspektivna. Če ne bomo gradili novega obrata umetnih gnojil, se nam poraja nov problem: kaj bomo naredili s 40.000 ton nečiste žveplene kisline, ki nam bo ostala pri proizvodnji titanovega belila. Uresničenje te investicije bi predstavljalo temelje nadaljnjega razvoja slovenske kemijske industrije (petrokemija; integracija bazične kemije). Udeleženci tega sestanka so bili enotnega mnenja, da bo treba čimprej razčistiti mnoga vprašanja s tega področja: čim racionalneje je treba izvesti likvidacijo EKK, naše podjetje naj skuša najti s Kreditno banko in hranilnico v Ljubljani stično točko za izgradnjo obrata umetnih gnojil, urediti je treba vprašanje odplačevanja anuitet angleškemu partnerju in ne nazadnje koncepta razvoja slovenske kemijske industrije. Na prihodnjem sestankujeta naj bi bil čez približno dva meseca, bi preanalizirali, kakšni rezultati so bili doseženi. Z. šentjurc Ni oddiha za politično delo Na občinskem komiteju Zveze komunistov v Celju pripravljajo te dni osnutek akcijskega programa dela družbeno-poli-tičnih organizacij ter občinske skupščine za naslednje obdobje. Za razliko od prejšnjih let, ko je vsaka družbeno-politična organizacija bolj ko ne sama zase sestavljala svoje delovne programe, gre letos torej za skupno izhodišče, v katerem pa bo jasno precizirano, katere naloge bodo reševali skupno, katere pa posamezni dejavniki. Akcijski program bo temeljil na temljiti oceni gospodarskega in političnega položaja, upoštevane pa bodo tudi smernice Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ, resolucija zadnjega kongresa sindikata, oba govora tovariša Tita ter govor tovariša Kardelja na zadnjem plenumu Centralnega komiteja ZKJ. Oceno gospodarskega in političnega položaja v občini so podali člani petih skupin, ki so obiskovali delovne organizacije, da bi tako čimbolj konkretno mogli ugotoviti, kje je srž gospodarskih, samoupravljalskih in družbenih problemov. Podobno kot na nivoju občine, naj bi se našle tudi družbe-no-politične organizacije ter organi samoupravljanja v delovnih organizacijah. Tudi tu bi se morali dogovoriti za skupna izhodišča, za skupen delovni pro Pogled proti črpalni postaji za žvepleno kislino gram, ki pa naj nakaže tudi najpomembnejše naloge vsaki posamezni družbeno-politični organizaciji. O akcijskem programu bo razpravljal politični aktiv verjetno že septembra, ko bo tudi seja občinske konference Zveze komunistov. Skladno s pripravami osnutka akcijskega programa pa poteka na občinskem komiteju tudi ureditev nove kadrovske evidence. Vanjo bodo poleg starejših, že prekaljenih družbenopolitičnih delavcev vključili tudi mlade ljudi, prav tako papiste nekomuniste, ki so se s svojim delom posebej izkazali. Nova kadrovska evidenca bo služila že pri izbiri kandidatov za pomladanske volitve v predstavniške organe, prišla pa bo prjav tudi ob prihodnji reelekciji ter vseh drugih dogodkih, kjer je treba računati z delavoljnimi, predanimi ljudmi. Tako torej na občinskem komiteju Zveze komunistov Celje pravzaprav ni počitniškega predaha. V pripravi so pomembni dokumenti, ki bodo gotovo soliden temelj za politično delo v prihodnjem obdobju. Dopisujte v naš list CELJE * * * LJUDSKO Celjsko gledaližče si je v svoji dosedanji praksi izoblikovalo določeno repertoarno podobo, ki se kaže v izboru del, ki se vežejo tako na klasiko in mcdemo dramatiko v najširšem smislu. Kar že od vsega početka hromi ta izbor, je le maloštevilčnost umetniškega ansambla pa tudi bojazen, da bi z uvajanjem nekaterih ekstremnih iskanj v sodobni dramatiki ne izgubljali občinstva. Pri klasiki te nevarnosti ni, tu gre le za uprizoritvene zmožnosti hiše. Ze izdelane repertoarne podobe torej ne kaže bistveno spreminjati, le dopolnjevati in spreminjati, kolikor se pač spreminjata čas in prostor, v katerem živimo. Pri izboru del za prihodnjo sezono pa bi vendarle utrdili nekatere smernice. Glavno vodilo je kvaliteta. Ne samo kvaliteta tekstov, pač pa tudi kvalitetni izbor ustvarjalcev same uprizoritve (režiser, igralci itd.). Ob klasiki, ki še ni do kraja izčrpana, in sodobnem zabavno sprostitvenem delu se kaže tudi do-Icčen premik v večje aktualno angažirano gledališče. Iz okvirnega repertoarnega načrta bomo poleg mladinske igre izbrali še osem del za redni repertoar. KLASIKA Wllliam Shakespeare: VESELE WlNDSORKE O tej zanimivi Shakespearovi komediji, ki razpolaga poleg Falstaffa še z vrsto briljantnih moških in ženskih vlog, je zapisal berlinski dramaturg H. SLG v Celju sporoča svoj Ruppcl naslednje: »Vesele VVindsorke so več kot v enem oziru izjemno delo Shakespearovega stariteljstva. Anekdota pripoveduje, da je dala zanje pobudo sama Elizabeta, ker se je navdušila nad Falstaffom (v »Henriku IV.«) in želela videti debelega viteza kot zaljubljenca. »Hamlet« je najvišja apoteza in razlaga duha meščanske epohe, »Vesele Wind-sorke« pa so popolna upodobitev tvarnc vsakdanjosti te iste meščanske družbe, — V to ljubeznivo burko je vključil trenutke globoke človeške resnobe in najtenkočutnejšega psihološkega upodabljanja. Falstaff ni samo pijanec, požeruh, in prevarant, ampak tudi vitez, obubožan plemič . ..« Maksim Gorki: MALOMESČANI To delo odlikoiO: \r sli in izbrane besede. Ob izidu je pomenilo protest proti tedanji družbeni ureditvi. Osebe so plastično orisane, vse delo preveva rahla poetična atmos-Icra, ki svojevrstno pripravlja tragični opisal življenje v hiši premožnega me-konflikt. Gorki je na zelo široki paleti ščana Bessemjonova. Tipično patriarhalno konvencionalno življenje na prelomu stoletja, ki ga načenjajo družbena nasprotja in ki že vdira vanj bližajoča se revolucija. Pri Čehovu ljudje sanjajo, koprnijo po nekem boljšem svetu, vitalncjši jih sicer zamenjujejo (»Češnjev vrt«), pri Gorkem pa so ti vitalncjši že tudi jutrišnji revolucionarji. — Delo predstavlja enega največjih dosežkov ruskega realizma in je v določenem smislu še danes aktualno. Nleolo Machiavelli: MANDRAGOLA Delo je nastalo okoli leta 1520 in pomeni pravo prelomnico v snovanju evropske dramatike. Je dejansko prva resnično moderna evropska komedija. Z njo je pisatelj napravil križ čez vso dotedanjo sholastično navlako, ki se je prav po šolsko zgledovala pri rimski komediji. V idejnem pomenu pa je prav z neposrednim in življenjskim risanjem značajev in samega dogodka o čudežnem korenu — lečenu pokazal na moralno deformacijo družbe v svoji dobi. Henrik Ibsen: SOVRAŽNIK LJUDSTVA Kopališki zdravnik odkrije, da je voda v zdravilišču zastrupljena (bakteri-ozna). Ce bi kopališče zaprli, bi občina obubožala, nima pa denarja, da bi kopališče preuredila. Interesi lastnikov in občine zahtevajo, da se prepreči publiciranje te nesrečne vesti, zdravnika odpustijo iz službe in s svojo družino mora za kruhom v drugi, boljši in lepši svet. — Zastrupljena voda predstavlja tukaj družbo. Na zunaj je posameznik v boju zoper pokvarjenost in kori-stolovstvo sicer poražen, vendar moralno zmagovit. Posebna privlačnost tega dela je v njegovi konkretizaciji. Sama od sebe se vsiljuje primerjava z zastrupljevanjem celjskega ozračja pa tudi same vode. Bertold Brecht: BERAŠKA OPERA Skozi kaleidoskop nenavadnih prizorišč sledimo še bolj nenavadni zgodbi o pokvarjenosti in morali meščanstva, ki se nam prikazuje skozi sloje beračev, potepuhov, razbojnikov in deklet iz javnih hiš — torej tipičnega meščanskega dna. Brehct razloži to delo na primeru glavnega junaka Machestha, imenovanega Mackie-Nož, takole: »Roparja Machestha mora igralec predstavljati kot meščanski pojav. Nagnjenje meščanstva za razbojnike se da pojasniti iz zmote, da razbojnik ni meščan. Ta zmota je mati druge zmote, da meščan ni razbojnik.« — že zaradi svojevrstne angažiranosti in pa zaradi Brechtove dramaturgije pa Purt \Veillove glasbeno opreme izjemna osvežitev sezone. SODOBNA DELA Jean-Paul Sartre: NEPOKOPANI MRTVECI Sartre je bil pri nas doslej razmeroma malo igran. Omenjeno delo je napisano z izrednim mojstrstvom in prizadetostjo. Vsebina je psihološko izpeljana v skladu z značajem vsakega posameznika, tako ujetnikov, ki na podstrešju čakajo na zasliševanje, kakor tudi njihovih mučiteljev. Ideja ni vezana samo na polpreteklo sezono. Tu je Vietnam, tu je Južna Afrika. Na eni strani policisti, ki bi radi ujetnike pripravili do tega, da bi spregovorili in s tem dokazali svojo strahopetnost, ki bi opravičila njihovo zverinsko mučenje; na drugi strani ujeti uporniki, ki hočejo s svojim molkom oprati s sebe nečloveško ponižanje, ki ga prestajajo. — Igralsko izredno hvaležno delo. Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče (Nadaljevanje s 3. strani) Vinko ANDROCEC ni upošteval navodil za varno delo ter je poskusil žigosati še nestrjeno cinkovo ploščo. Pri tem je z udarcem predrl tanko skorjo cinka; brizgnil mu je tekoči cink v obraz in oči. Ponesrečenec ni uporabljal predpisanega ščitnika na obrazu. V valjarni Anton DEČKO se je pri prevzemu pločevine urezal v prst desne roke. Janez PLEVNIK je pri valjanju paketne pločevine »spustil klešče iz rok. Pri tem so ga lete udarile v palec desne roke. Mirko RADULJ ni upošteval varnostnih navodil in je brez vednosti in dovoljenja prvega rezalca šel rezat odpadno pločevino na Škarjah. Pri tem mu je stisnilo prst desne roke. V transportu Mito MITEVSKI je popravljal vilice na viličarju pri čemer so se le-te sesule in mu stisnile prst desne roke. Pri razkladanju katranske smole z vagona v skladišče so dobili vnetje oči in kože na Obrazu: Ljubiša KIRLUJEVIČ, Alojz JAZBINŠEK, Franc DROBNAK in Vlado PEČOVNIK. Katranska smola je bila že večkrat razkladana brez težav ali podobnih obolenj. Vzrok je možno iskati v vročini in dviganju prahu pri razkladanju. Anton OVČAR je nasipal cin-kove granule iz silosa na kamion. Pri zapiranju silosa si je stisnil prst desne roke. Alojz HRASTNIK je nakladal odpadne retorte izpred topilnice na kamion. Pri tem se mu je retorta prelomila ter ga urezala v zapestju desne roke. V skladiščih Jurij BEZGOVEŠEK je skočil z nakladalne rampe in si pri tem poškodoval desno koleno. V strojni službi Alojza MLINARIČA je udarila jermenica, ko jo je dvigal v ležaj. Silvo GORENJSEK je izdajal dvigalo v orodjarni. Ker se je njegov sodelavec, ki mu je pomagal dvigati dvigalo, prevrnil, je le-to padlo ponesrečencu na palec leve noge. Jože HUDEJ je pomagal pri plamenskem rezanju cevi, pri tem mu je padla odrezana cev na prst leve noge. Matevž ŽLENDER je vrtal luknje na železnem ušesu pri čemer mu ga je iztrgalo iz rok. Pri tem se je urezal v prst desne roke. Drago CILENŠEK si je poškodoval palec desne roke, ko je brusil delovno mizo z ročnim brusilnim strojem. Dani GROBELŠEK je dobil drobec rje v oko pri ravnanju železne plošče. Alojz VALANT si je pretegnil trebušnico, ko je potiskal centrifugalno črpalko po podu na mesto remonta. Nikola OPALIČ si je poškodoval dva prsta leve roke pri montaži osovine v stiskalnico. V mizarski delavnici Miha ARTNAK si je lažje poškodoval levo roko, ko se mu je pri razrezu elementov prelomila tračna žaga ter ga udarila po roki. i; Proizvodnja in produktivnost !i (Nadaljevanje s 1. strani) za 3,8%. V tem razdobju ,i Mesečni izvozni plan, iz-i vozili smo za 382.802 S, \ smo dosegli s 74,4%, kar i je za 25,6 % pod mesečnim i planom. Izvoz je bil manj- , ši zaradi tega, ker je bilo V na razpolago premalo cin- i kove pločevine, odpadlo pa V je 6.000 ton žveplene kisll- ' i ne za izvoz. Komulativno , pa presegamo vrednost iz- , voza v primerjavi z istim \ razdobjem preteklega leta smo izvozili 74,9 % vrednosti celotnega izvoza na konvertibilno področje, 15,3% na vzhodnoevropsko in 9,8 % na ostalo klirinško področje. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je število zaposlenih padlo za 4,4 %, vrednost proizvodnje pa za 4,3% zaradi česar je produktivnost za 0,1 % večja kakor lani. !» c C ) Na osnovi zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Uradni list SFRJ, št. 17/68 je centralni delavski svet imenoval v komisijo, ki bo .ugotavljala delovna mesta v našem podjetju na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, tovariša Klemena Stegenška, dipl. inž., direktorja varnostnega sektorja. Novo delovno mesto v »žvepleni kislini« Na predlog upravnega odbora in delavskega sveta sektorja metalurgije je centralni delavski svet v obratu nova žveplena kislina, ustanovil novo K delovno mesto, in sicer izdelovalec akumulatorske kisline. Delovno mesto je ocenjeno s 530 točkami. Poleg dela na napravi za proizvodnjo akumulatorske kisline, ki zahteva izredno pazljivost, glede kvalitete, bo ta delavec prečrpaval odpadno žvepleno kislino; dnevno je treba prečrpati okoli 33 ton odpadne kisline. D. M. repertoar za sezono 1968-69 Josip Jurčič — Andrej Inkret: DESETI BRAT Potreba po ljudskih igrah narekuje sodoben pristop k iskanju ustreznih oblik naše ljudske povesti. »Deseti brat« je rahlo ironizirana dramatizacija (sam prenos besedila na oder ustvarja ironi-zacijo, nikakor pa ne parodijo ali celo persifla/.o!). V njej so junaški elementi ljudske igre, »melodrame« in živopisnih rekvizitov naše davnine. Ustreza zahtevam modernega odra in sodobne publike. Snov je tako organizirana, da daje možnosti za slikovitost pa tudi humornost Jurčičevih junakov. Literarna predloga je idealno ohranjena: Kva-sova ljubezen do Manice, Marijanovo rivalstvo. Kraljeve šaljive pripovedi, pitoreskno podana zgodba o zadolženem Francetu jn o vaškem oderuhu, ki se srečujeta v krčmi pri Obcrščaku, Martinčkove vragolije z gospodom Piš-kavom, nazadnje pa še Marijanova in Martinčkova smrt pa vesel konec s poroko in dediščino. Fran Roš: ČAROBNA PIŠČALKA Pravljico za naše mlajše odlikuje zanimiva pestrost motivike, ki jo je pisatelj vzel iz ljudske zakladnice. Srečali sc bomo z originalnimi pravljičnimi bitji, slišali bomo piščalko, na katero mora vsakdo, proti kateremu je obrnjena, zaplesati, videli bomo očala, skozi katera je možno videti prav vse, bali sc bomo zlobne gozdne žene Curibabc pa njenega moža Mrkuna, srečali se bomo z dobrim gozdnim možem Bradovanom pa njegovim medvedom, s Cvetko in in njenim bratom Gojkom, s kaprica-sto kraljično in še mnogimi drugimi. Skratka zelo dinamična in zabavna pravljica za Novo leto. Djordje Lebovlč: SREBRNE VEZI Delo je napisano kot poskus, ovrednotiti človeka iz naše družbene sredine, vendar ne pavšalno, marveč z vsemi pojavi, ki so ga in ga še spremljajo. Nekakšna bilanca našega človeka po dvajsetih letih. Dagajanje je postavljeno v odročno gorsko kočo, ki jo upravlja Stara, edini docela čist in svetel lik Človeka, takšen, kakršen nam je dan kot ideja iz časov NOB. Kakor da se je čas ob njej ustavil. Vsi drugi, ki se v viharni zimski noči ustavijo v njeni koči, so dobri in zli, in postavljeni pred nenadno človeško odgovornost: rešiti človeška življenja zunaj v nevarni gorski steni. Kakor da je hotel avtor potrkati na našo vest in nas ob vsakdanjem dogodku vprašati, kaj bi šele bilo, če bi bili vsi postavljeni pred večje in usodnejše odločitve. — Drama se po akciji približuje lažjemu žanru, prav zaradi konfliktnih situacij pa je gledališko izredno odzivna. Duško Roksandlč: PTICE BREZ JAT Zgodba je preprosta. V ospredju so trije ljudje: komandant, borec in prija-telj slednjega, ki med vojno strahopetno odklanja vsakršno sodelovanje z NOB, po vojni pa študira in končno postane generalni direktor neke tovarne. Ce sprejmemo dejstvo, da je vsekakor sposoben za ta položaj, ne moremo zani- kati dejstva, da je bil med vojno kolaboracionist. Rapo, nekdanji borec in ilegalec, se upira takemu zgodovinskemu razvoju, njegov upor pa še posebej determinira spoznanje, da je tudi njegov bivši komandant krenil po poti pri-dobitništva in da zdaj vneto paktira z generalnim direktorjem. — Kljub manjši literarni moči je tekst kot gledališko uporabno delo izredno komunikativen, preprost, jasen in za današnji dan nadvse aktualen in angažiran. Neil Simon: ČUDNA DVOJICA To je popolnoma neobtežena komedija, z edinim namenom, da razvedri in zabava. Po vsebini in značajih ali bolje tipih je dovolj izvirna, malce nenavadna; nešablonska in manj bulvarska, kakor bi sodili po sami vsebini, prav zaradi načina, kako jo je avtor obdelal. Družba kvartopircev sc zbira pri ločenem samcu. Nekega večera pogrešijo šestega. Zvedo, da je tudi njega žena zapustila. V skrbi zanj se zedinijo, da bosta oba ločenca ostala kar skupaj — v skupnem gospodinjstvu. Vendar to čudno sožitje ne traja dlje kot do prvih »špetirov« ki so za čuda podobni zakonski neslogi. Enemu od obeh je namreč žena v dolgih letih zakona vcepila smisel za red in čistočo, kar se drugemu kot zakletemu samcu na smrt upira. Komedija je grajena tako, da ne zmanjka domislic vse ao konca. Komedija o možeh, kadar so sami, brez žena. Wtlliam Goodhart: GENERACIJA Zgodba je preprosta in temelji na kratki odločitvi mladega, nekonformi- stičnega para: da bosta namreč rodila otroka doma, sama, brez zdravniške pomoči. Gre za spopad med moralnimi kvalitetami. Mladi čistijo s starih navlako, ki se je z leti nabrala na njih: izneverili so se tistim vrednotam, na katerih se je zgradila človeška družba. Proti mlademu paru je postavljen hčerkin oče, ki obupan kliče na pomoč svoje prijatelje. Prepričan je, da sta mlada dva v zmoti in da so civilizacijske pridobitve del neporušljivega Sistema (družbe), preko katerega nihče ne more. Daši so humornost in vsebinska akcija pa tudi konfliktne situacije začrtane v bolj skromnem okvru, gre v tem delu vendarle za neko humanost, toplino, ki je doma predvsem v takih drobnih doživetjih, kakor jih skuša najti ta komedija. Odnos očeta do hčere pa hčere do očeta in hčere do mladega moža in moža do žene pa vseh do še nerojenega otroka — pa ta naš čas, ki nenehno postavlja zasede in koplje prepade med očeti in sinovi, vse te drobne stvari lahko ob zavzeti uprizoritvi publika začuti in ob izdelanem humorju sprejme kot gledališko upravičljiv večer. Saul 0’Hara: TVEGANA POROKA Lahkotna kriminalna komedija, duhovita, ironična, zabavna, za sproščen večer. Na eni strani duhovita, tipična podoba angleškega inšpektorja iz Scotland Yarda, ki je na sledi dvema rafiniranima morilcema, na drugi strani oberst in njegova soproga, ki imata vsak zase in vesti po šest umorov: on žena, ona mož. Med obema zakoncema je stalna prikrita bitka: kdo bo kaga. Tako pri kosilu — kdo je komu nasul strupa v juho, tako ponoči — kdo bo prvi koga . . . Komedija, ki ima vse odlike domiselne kriminalke za oddih ih zabavo. Sredstva gospodarske organizacije Nadaljevanje NADOMESTITEV VREDNOSTI PORABLJENIH SREDSTEV PODJETJA Podjetje mora nadomestiti vrednost stvari, ki jih porabi v gospodarski dejavnosti iz celotnega dohodka. Ce podjetje zaradi izgub, ki jih je utrpelo, ne more nadomestiti vrednosti in obratnih sredstev, porabljenih v svoji dejavnosti, nadomesti to vrednost iz rezervnega sklada, razen če ni dobilo za kritje take izgube sanacijski kredit. šteje se, da ima podjetje izgubo, če ni doseglo toliko dohodka, kolikor znašajo delavcem izplačani osebni dohodki. Vrednost porabljenih sredstev skupne porabe ne more pedjetje nadomestiti iz celotnega dohodka. UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STVARI IZ SREDSTEV PODJETJA Vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bila pridobljena skupno, izdelavo ali gradbeno pogodbo, se ugotovi po fakturni ceni in stroških za prevoz in- montažo. Vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bil« izdelana v lastni režiji, sestoji iz njihove tržne cene in stroškov za montažo. Vrednost obratnih sredstev podjetja je enaka: — vrednosti nabavljenih surovin in materiala in vrednost nabavljenega trgovskega blaga — njihovi fakturni vrednosti s prevoznimi stroški do skladišča; —- vrednost nedokončanih proizvodov in storitev ter vrednost polproizvodov, gotovih izdelkov in dokončanih storitev; — vrednost porabljenih surovin in materiala, znesku plačil za storitve drugih, ustreznemu znesku amortizacije in obvez-nesti, ki jih podjetje poravna iz celotnega dohodka ter stroškom dovoza; — nedokončanih polproizvodov in gotovih proizvodov od kraja prozivodnje do skladišča, kot tudi osebni dohodki po splošnih aktih podjetja. NADOMESTITEV VREDNOSTI PORABLJENIH OBRATNIH SREDSTEV Podjetje mora iz svojega celotnega dohodka nadomestiti vrednost obratnih sredstev, ki jih je uporabila v realizirani proizvodnji in opravljenih storitvah. Stroške za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev nadomešča podjetje iz celotnega dohodka, doseženega v letu, v katerem so ti stroški nastali. Podjetje pa lahko sklene da bo stroške za investicijsko vzdrževanje nadomestilo iz celotnega dohodka enakomerno v vseh obračunskih dobah. Stroške za uvajanje nove proizvodnje nadomesti podjetje iz celotnega dohodka v dobi, ki ne sme biti daljša kot tri leta. PROMET Podjetje ima pravico prenašati s premoženjsko pravnimi pogodbami posamezne stvari iz svojih sredstev na druge gospodarske organizacije in družbene pravne osebe ali jih odtujiti, če zvezni zakon ne določa drugače. Podlaga za promet osnovnih sredstev, obratnih sredstev ali sredstev skupne porabe so kupne in prodajne pogodbe. O nakupu oziroma prodaji osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe odloča delavski svet podjetja. "S statutom ali drugim aktom sta lahko upravni odbor ali direktor podjetja pooblaščena, da odločata o nakupu oziroma prodaji osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe do zneska, ki ga določa statut. Podjetje lahko prenese osnpv-na sredstva ali sredstva skupne porabe brez povračila vrednosti s pogodbo na drugo gospodarsko organizacijo. Podjetje lahko prenese brez povračila osnovna sredstva ali sredstva skupne porabe na strokovne šole, njihove delavnice in domove, na zavode za iz-venšolsko strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov ter na druge zavode, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in izpopolnjevanjem kadrov za gospodarstvo. Sredstva skupne porabe lahko podjetje brez povračila vrednosti prenaša na družbeno pravne osebe. Podjetje ne sme osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe prenesti brez povračila vrednosti in niti ne prodati občanom ali civilnim pravnim osebam. Izjemoma sme podjetje prodati iz osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe civilnim pravnim osebam in občanom stvari manjšega gospodarskega pomena ali manjše vrednosti. Natančnejše predpise o tem, katere stvari iz osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe smejo podjetja prodati civilnim pravnim ose- bam (privatnikom), izda zvezni sekretar za finance. Podjetje lahko da osnovna sredstva v zakup (najem). O zakupu mora skleniti pismeno pogodbo. V zakup lahko da tudi sredstva skupne porabe ter mora o zakupu skleniti pismeno pogodbo. NADZORSTVO Nadzorstvo nad izvrševanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvršujejo občinske skupščine ter izvršni sveti po finančnih in drugih inšpektorjih, kakor tudi po dru- gih upravnih organih, ki so pristojni za ustrezne zadeve. če je podan utemeljen dvom, da podjetje iz celotnega dohodka ne bo moglo izpolnjevati obveznosti do družbene skupnosti in drugih svojih obveznosti, je direktor podjetja oziroma njegov namestnik dolžan opozoriti na to pristojni občinski upravni organ. POVRNITEV ŠKODE, KAZNI IN DRUGI UKREPI ZARADI KRŠITVE TEGA ZAKONA Če ni mogoče dobiti odškodnine za škodo, povzročeno na sredstvih podjetja, od odgovornih oseb ali iz zavarovanja, trpi škodo samo podjetje. Podjetju, ki si z dejanji, ki niso v skladu z določbami tega zakona pridobi premoženjsko korist, se vzame vsa tako pridobljena korist. Podjetje se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do 50.000 N-din: — če uporablja sredstva v nasprotju z njihovim namenom; — če izloči sredstva iz dohodka za osebne dohodke delavcev v nasprotju z določbami tega zakona ali drugih zveznih zakonov; — če ne izloči v tem zakonu določenega dela dohodka v rezervni sklad; — če uporabi sredstva skupne porabe za povečanje osebnih dohodkov delavcev; — če ne izloči s tem zakonom — če nadomesti vrednost stvari, porabljenih iz sredstev skupne porabe, v breme celotnega dohodka; če osnovna sredstva alf sredstva skupne porabe, ki se ne smejo prodati in ne brez povračila prenesti na občane ali civilne osebe proda ali brez povračila prenese na take osebo ali če da osnovna sredstva, ki se ne smejo dati v zakup občanom in civilnim pravnim osebam, v zakup takim osebam; prav tako se za omen jene gospodarske prestopke kaznujejo zato odgovorne osebe. -m- Ogled Dachaua Zveza združenj borcev NOV v Celju bo skupaj z Izletnikom pripravila tridnevno potovanje v Dachau, ko bo tam 8. septembra velika slovesnost ob odkritju novega velikega spomenika padlim žrtvam druge svetovne vojne. Na združenju borcev NOV pravijo, da ta ogled ni samo za tiste, ki so bili tam, ampak za vse, ki jim je trpljenje naših ljudi kaj pomenilo. Ogled nacističnega taborišča bo združen tudi z o- gledorn raznih kulturnih spomenikov v Salzburgu in Munchenu, kjer bodo potniki tudi bivali. Pri združenju so še povedali, da so prepričani, da bodo tudi posamezni delovni kolektivi prijavili svoje člane in posebne delegacije, tako da bo obisk kar precejšen. Pa še cena. V Izletnikovem a-ranžmaju stane tridnevno potovanje samo 340,00 din, prijave pa sprejemajo na sedežu Zveze združenj borcev NOV in v vseh Izletnikovih turističnih poslovalnicah. Ribiško tekmovanje v Kostanjevici Dne 20. in 21. julja je Ribiška družina Kostanjevica na Krki organizirala 'tekmovanje v počastitev 22. julija. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela, in sicer v soboto, dne 20. julija je bilo tekmovanje v lovu na največjo vibo, ter v nedeljo, dne 21. julija tekmovanje v lovu s plovcem. K tekmovanju je športni odbor pri sindikalni podružnici Cinkarne prijavil tudi svojo ekipo, ki so jo sestavljali: A. Šnaj-der, J. Šnajder in inž. Verbnjak. 2e uvodoma moramo reči, da organizatorjem, ki so vložili veliko truda pri organizaciji tekmovanja, vreme ni bilo naklonjeno kar posebej velja za nedeljo, saj je tega dne bil tudi piknik. Že v nedeljo zjutraj je pričelo rahlo deževati, prav med tekmovanjem je bil pravi naliv, ki je tudi močno vplival na celoten izid tekmovanja, saj skorajda v prvem delu tekmovanja ni bilo mogoče loviti. Naši tekmovalci razen inž. Verbnika niso imeli posebnih izkušenj za lov na veliko ribo — lovili so predvsem soma. in res je, inž. Verbnjak zapel soma, ki je meril 54 cm. Žal pa ga je moral izpustiti nazaj v vodo, ker je za soma določena najmanjša mera 60 cm. Zmagovalec v lovu na največjo ribo je bil Antonič Viktor iz Novega mesta, ki je ulovil 62 centimetrskega soma, kar je že zadostovalo za zmago. Pri tem tekmovanju je sodelovalo nad 50 tekmovalcev. Za tekmovanje s plovcem se je prijavilo enajst tričlanskih ekip, dve mladinski in nad 40 posameznikov. Naši tekmovalci so zasedli še kar dobro peto mesto s 1110 točkami. Uspeh posameznikov pa je bil takle: A. Šnajder 570 točk, J. Šnajder 370 točk, inž. Verbnjak 170 točk. Končni vrstni red ekip pa je bil takle: 1. Novo mesto I. 3020 točk, 2. Kostanjevica 2430 točk, 3. štore 1540 točk, 4. Kranj 1250 točk, 5. Cinkarna 1110 točk, sledijo: Bled, Vevče II, Vevče I. Brežice, Novo mesto II., Šoštanj, pri mladincih pa: 1. Kostanjevica, 2. Bled. Samo tekmovanje je bilo dobro organizirano, če pa ne bi nagajalo vreme bi vse skupaj še lepše potekalo! AKTIVIST Poznal sein človeka, ki je bil aktivist z dušo in telesom, čeprav se je pozneje, da bolj s telesom in lahko bi rekel, da ni zamudil niti enega občnega zbora; da si ne bi besede »zamudil« napačno tolmačil, naj povem, da ni nikoli zakasnil več kot dve ali tri točke dnevnega reda. Ni bil ravno goreč disku-tant. ki bi motil normalni potek konferenc- z dolgimi diskusijami in tehtnimi predlogi, ki so bili že tisočkrat povedani, pač pa je bil eden mnogih, ki dvi- “ AK . B Ul cc Č T t & gajo roke, kadar je potrebno, in s tem ogromno prispevajo organizaciji, saj so konference zaradi njih sklepčne, sklepi pa osvojeni z ogromno večino. Nikoli ni hlastal za funkcijami in ker ni bil vpliven mož, se mu jih ni bilo tre-bq otresati. Bil je na najboljši poti, da postane eden tistih malih ljudi, ki ostanejo celo življenje anonimni. »Mi največ prihranimo na hrani,« mi je rekla nekoč njegova žena: »Moj mož je namreč skoraj vsak večer na kakšnem sestanku in nikoli ne večerja doma«, pa še domov prinese kaj malega, da ne bi ostajalo.« Sedaj mi je bilo jasno od kod njegova gorečnost. »Le zakaj zamuja le dve do tri točke dnevnega reda in ne pride kar na zakusko?« si nisem mogel razložiti. Pa sem ga povprašal za vzrok. »Veš, na predzadnji se vedno razpravlja. koliko sredstev bi oddvojili za prihodnji prigrizek!« Kmalu nato sem se tudi juz vpisni v vse organizacije na vasi in pridno obiskoval vse občne zbore, le s to razliko, da sem zamudil vse točke dnevnega reda — zaradi avta, službe ild. — tudi predzadnje razen skromne zakuske se-> eda. Sem pač precej dobro zaupal svojemu prijatelju.________Marjan Drev V novem naselju na Hudinji, kjer si cinkarnarji gradijo nove hiše, je vedno več stanovalcev, ceste pa so kljub plačanemu komunalnemu prispevku še vedno take, kakršne so bile, ko so pričeli graditi. Kaže, da bo treba izvesti »udarniško« akcijo in za silo urediti dostop do hiš — podobno kakor lansko jesen (na sliki). Verjetno bo letos več sodelavcev pri tej akciji. OBRTNI SEJEM V CELJE Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju bo odslej organizator tradicionalnega obrtnega sejma v Celju, ki bo imel že letos republiški značaj, pozneje pa bo prerasel v zvezni in celo mednarodni sejem obrti. Letošnja pomembna gospodarska in turistična prireditev bo od 28. septembra do 6. oktobra na prostoru atletskega društva Kladi-var. Ob zaključku sejma bodo še tradicionalne gostinskoturi-stične prireditve. GLOBUS Madžarska bo 1975. leta proizvedla 1,1 milijardo ton gnojil in sicer: 600.000 t dušičnih, 390.000 t superfos-fata in 111.0001 kalijevih gnojil. Pri izragdnji teh kapacitet sodeluje med drugim tudi britanska firma »Simon Carves Ltd« in belgijska »Soc. Etude et Con-truction Evence Coppee-Rust«. Leta 1967 so na Madžarskem proizvedli skupno 336.000 t gnojil, porabili pa so jih 513.0001. V Italiji je 1967. leta odpadlo od celotnih investicij v gospodarstvu 16 11,, na kemično Industrijo. Edino na Japonskem so v kemično industrijo investirali več, in sicer 21,4",, od celotnih industrijskih investicij. Bambič J., B. Zuccon: Prlvredni prekr-šaji, Proplsi. Zagreb 1968. S. 343.5 Brankovič Z., I. Horcr, D. Ivančevič: Primjeri i obrasel uz Zakon o opčem upravnem postopku, Zagreb 1968. S. 35.077. Cigoj S.: Transport. Predpisi o pomorskem, železniškem, cestnem in letalskem prevozu. Ljubljana 1968. S. 351.81. Elilcrs K. F.: Sicbdruck. Miincbcn 1962. S. 655.39. Gospodarski odnosi Jugoslavije z deželami v razvoju. Ljubljana 1968. S. 330.191,6. Jugoslovenski simpozljum o hemijskom lnženjerstvu, Beograd 1967. Zbornik materijala. 1/1. Beograd 1968. S. 66. Krajčevlč S.: Organizacija pripremc proizvodnje. Zagreb 1968. S. 658.51. Kumar A.: Inženiring pri kontroli. Ljubljana 1968. S. 658.562. Moderno rukovodenje komcrcijalnom djclatnostl. III. Zagreb 1968. S. 65.012. Nikolič A., A. Frimerman: Prlručnik o upravljanju preduzcecm. Beograd 1968. S. 65.012. Noller C. R.: Kemija organskih spoje-va. Zagreb 1967. S. 547. Pavlov: N. G.: Primery rasčetov kranov. Leningrad 1967. S. 621.87. Prlručnik patentno-llcenčnog prava 1 postupaka sa uputstviina za prljavu patenata, uzoraka, modela 1 žlgova. Beograd 1967. S. 347.77. Statistika spoljne trgovine SFRJ za 1967 godlnu. Beograd 1968. S. 655.35. Trcvelyan J.: Tlcfdruckgraplilk heute. Ravensburg 1966. S. 655.35. Zuccon B.:, J. Bambič: Prlvredni prl-jcstupl. Proplsi 1 sudska praksa. II-Zagreb 1968. S. 343.5. V MESECU JUNIJU SO PRIŠLI V NAŠE PODJETJE: Trojar Milena, Krajnc Adolf, Kos Mirko, Kores Štefan, Žekar Viktor, Kidrič Franc, Zaimovič Faik, Svitanovič Filip, Kozel Jože, Vidovič Jožef, Jeranko Janez, Tovornik Konrad, Podpečan Ivan, Djuherič Djevad, Huč Silvester, Hadjič Hakija, Nikšič Josip, Prošič Alijas, Hadjič Hurija, Maltarič Josip, Stegarevič Danilo, Bric* man Vanda, Počivalšek Marta, Klanjšek Jelka, Ivakič Nikola. Brčinovič Stje-pan, Vovk Anton, Žnidaršič Vincenc, Burič Jože, Čater Albin, Topolovčan Ivan, Klavžar Ivan, Ponedeljak Josip, čater Radislav, Zorko Franc, špec Stanislav, Smole Stanislav, čakš Milena, Blažek Anton, Brumec Rajko, Sevšek Božidar. ODŠLI IZ PODJETJA: Milosavljevič Vladimir, Habinc Martin, Šporar Milan, Kovačič Slavko, Martek Ivan, Žekar Viktor, Kozel Jože, Kidrič Franc, Ivanov Vladimir, Stankov Boris, Deranjič Islan, Milojevič Miloš, Korez Alojz, Kelc Anton, Korez Albert, Vidovič Jože, Podpečan Ivan, Nikšič Josip, Hadžič Hurija, Kos Vinko, Špoljar Branko, Kamenar Jože, Zaimovič Faik, Krajnc Adolf, Lorger Ivan. Colnarič Alojz, Jezernik Martin, Pavlič Edvard, Razgoršek Filip, Ai\gelovski Dušan, Notesberg Vje-koslav, Lenko Matilda. Gričnik Franc, Vovk Anton, Hablaj Dragotin, Pavlec Alojz, Gradič Martin, Podgoršek Matilda, Strašek Franc, Brumec Rajko, Brglez Ivan, Hanjak Vilko. UPOKOJENI SO BILI: Mirt Rudolf, Kužner Milan, Bizjak Josip, Repar Jože, Krištof Martin, Ovtar Alojz. POROČILI SO SE: Dojer Jože, Turk Anton dipl. inž., Vervega Viktor. V MESECU JULIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Košič Stanislav, Fekeša Ivan, Pfaiver Franc, Lipovšek Vladimir, Vrečko Franc, Petrič Jurij, Rozman Konrad, Sotošek Slavko, čakarevič Nedeljko, Brišnik Viktor, Kos Mirko, Kunst Franc, Kočevar Milan, Čeplak Martin, Slemenjak Friderik, Parfant Stanislava, Raušek Zorica, Sraka Mirko, Mirnik Marjan, Puh Karol, Kumer Franjo, Orličnik Štefan, Pečko Ivan, Kodre Martin, Goršek Janez, Ramšak Janez, Vrednost točke julij 1968 I. METALURŠKI SEKTOR t 1. Cinkovo belilo — — — — — — — — — 2. Pražarna in žveplena kislina — — — — — 3. Aglomeracija — — — — — — — — — 4. Topilnica — — — — — — — — — — 5. Plinarna — — — — — — — — — — 6. Keramika — — — — — — — — — — 7. Skupne službe metalurgije — — — — — 8. Rektifikacija cinka — — — 9. Cinkov prah Nevv Jersey — — — — — — 10. Nova žveplena kislina — — — — — — — 11. Valjarna clnkove pločevine — — — — — 12. Čašice — — — — — — — — — — — 11. žica — — — — — — — — — — — 14. Žlebovi — — — — — — — — — — 15. Skupne službe valjarne — — — — — — II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kromov galun — — — — — — — — — 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — 4. Litopon in barijev sulfid — — — — — — 5. Povprečje litopona — — — — — — — — 6. Svinčevi oksidi — — — — — — — — 7. Superfosfat — — — — — — — — — 8. Ultramarin — — — — — — — — — 9. Modra galica — — — — — — — — — 10. Modri baker — — — — — — — — — 11. Aluminijski ofset — — — — — — — — 12. Tiskarna — — — — — — — — — — 13. Skupne službe anorganske kemije in razvojni 14. Kemija III. Mozirje — — — — — — — 15. Kemija II. — organska kemija — — — — 16. Cinkografija in povprečje — — — — — — III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — IV. UPRAVA 1. Uprava in šoferji — — — — — — — — 2. Kemični laboratorij — — — — — — — V. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — — — — — — — 2. Skladišča — — — — — — — — — — 3. Transportni oddelek — — — — — — — VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — — — — — — — 2. Pomožne službe — — — — — — — — 3. Družbeni standard — — — — — — — — VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor in gasilci — — — — — IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — X. CELOTNO PODJETJE 3 n U = S I Kf 1,22 1,24 1.29 1.23 1,20 1.24 1,23 1.25 1,25 1,25 1.28 1,20 1,20 1.20 1,23 1,25 1.22 1,22 1.22 1.22 1.22 1,22 1.22 1,22 1,22 1,22 1,22 123 Hotko Danilo, Vrečar Martin, Kajtner Alojz, Savnik Marija, Korun Erna, Jesenovec Lidija, Strašek Hermina, Baid Nikola, Laljek Vladislav, Klenovšek Jakob, Pavičič Anton, Petrovič Ivan, Jančič Herman, Lovrek Stanislav, Dornik Marjan, Lovrek Stjepan, Džanano-vič Ago, Vodišek Stanislav, Turnšek Edvard, Zasela Omer, Petrinja Tatjana, Malinovsky Drago, Steiner Svetozar, Halec Sonja, Majcen Danijel, Tilinger Ana, Poplas Ivan, Golob Jože, Frece Vincent, Savič Radovan, Einfalt Ernest, Vuzem Franjo, Cunk Stanislav, Cavš Vinko, Vlajnič Gordana, Sterbec Ivan, inž. ODŠLI IZ PODJETJA: Kotnik Ivan, Krošič Stanislav, Šket Ivan, Mravlje Inna, Uplaznik Ivan, Zupančič Igor, dipl, inž., Čater Albin, Košec Franc, Veiispahič Enez, Lipovšek Vladimir, Škafar Jože, Jarc Jože, Brčinovič Stjepan, Pirš Feliks, Planinšek Albin, Cunk Stanislav, Romih Franc, Križanec Janez, Rovšnik Franc, Jurkovšek Ivan, Ferlič Štefanija, Mužar Štefanija, Lukač Franc, škafar Jože, Zelko Ivan, Erjavec Franc, Marčinko Franc, Hadžič llaikija, Baič Nikola, Cvitanovič Filip, Petrovič Ivan, Zonta Alojz, Beiej Ivan, Prošič Alija, Laljek Vladislav, Jančič Herman. I UPOKOJEII SO BILI: Repenšek Franc, Amon Dominik, Muškotevc Ivan, Vrečar Martin, Trobič Jože. POROČILI SO SE: Jakulin Alojz, Jelen Majda, Zatler Edvard. NASVETI Perilo, ki se nam zaradi nepravilnega likanja osmodi in ima rumene lise, namočimo v mrzlo vodo, rumene lise potrosimo s soljo in položimo perilo na sonce. Lise takoj izginejo. Iz koščkov mila, ki bi jih nc mogli več porabiti, napravimo večji kos ali pa milo v prahu. Koščke zelo na drobno zrežemo in jih damo v lonec z vodo. Vode naj bo po teži pol manj kot mila. To kuhamo na slabem ognju in mešamo, dokler pene ne zginejo. Milu lahko dodamo sok ene limone. Mešati moramo tako dolgo, dokler se zmes popolnoma ne zgosti. Nato jo vlijemo v posode iz lepenke. Milo se mora ohladiti in popolnoma posušiti, šele potem ga smemo uporabljati, kajti čim bolj je milo suho, tem dalj traja. Madeže od rdečega vina na belem blagu potrosimo, 'če še niso stari, s soljo, nato jih pa polijemo še z vrelim limonovim sokom ali pa s surovim pinje-nim mlekom. Zastarele madeže zdrgnemo s tekočini milom in počakamo, da se milo vpije, potem jih izperemo; ali pa jih namočimo najprej z raztopino superoksidu in nato še z razredčenim salmijakom. nazudnje pa jih dobro izperemo z vodo. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. avgusta do 15. septembra 1968. Kino Union Od 16. do 18. avgusta »HEROJI TELEMARKA«, angleški barvni film; od 19. do 20. avgusta »VESELA DEKLETA«, ameriški barvni film; od 21. do 25. avgusta »DIAMANTI V BILJARDU«, francoski barvili film; od 26. do 28. avgusta »TA PREKLETI DONOVAN«, ameriški barvni film; od 29. avgusta do 1. septembra »FAHRENHEIT 451«, angleški barvni film; od 2. do 4. septembra »KALI JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA, italijansko-francoski barvni film; od 5. do 8. septembra »EN MOŽ IN ENA ŽENA«, francoski barvni film; od 9. do 10. septembra »ANGELIKA IN KRALJ«, francoski barvni film. od 11. do 15. septembra »KARTUN«, ameriški barvni film. Kino Metropol Od 16. do 20. avgusta »MALEZIJSKI GUSARJI«, Ualijansko-francoski barvni film; od 21. do 25. avgusta »KRALJ SONCA«, ameriški barvni film; od 26. do 29. avgusta »SOLEDAD«, jugoslovanski barvni film; od 29. avgusta do 2. septembra »POGREB V BERLINU«, ameriški barvni film; od 3. do 4. septembra »OB ŠTIRIH ZJUTRAJ«, angleški barvni film; od 5. do 8. septembra »LJUBLJENKE NOČI«, Italijanski barvni film; od 9. do 12. septembra »USODNE ORHIDEJE«, nemško-angleški film; od 13. do 16. Septembra »NASVIDENJE BABY«, angleški barvni film. Letni kino Od 16. do 19 avgusta »MOJE PESMI, MOJE SANJE«, ameriški barvni film; od 20. do 21. avgusta »SINOVI KATIE ELDER«, ameriški barvni film; od 22. do 23. avgusta »DIVJA REKA«, ameriški barvni film; od 23. do 25. avgusta »MODESTY BLAISE«, angleško-amerlškl barvul film; od 24. do 25. avgusta »VELIČASTNI NORCI NA LETEČIH STROJIH«, amc-rlško-angleški barvni film; od 28. do 31. avgusta »ŠPARTAK«, ameriški barvni film. Kino Dom Od 1. do 3. septembra »SIERA CHA-RIBA«, ameriški barvni film; od 4. do 5. septembra »CHLOCHE-MERLE«, francoski film; od 6. do 8. septembra »RUMENI«, Ju-goslovansko-nemškl barvni film; od 9. do II. septembra »GAN«, ameriški barvni film; od 12. do 16. septembra »ŠAMPANJSKI MORILCI«, francoski barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri, v letnem kinu pa ob 20.15. Program objavljamo po podatkih Klnopod-jetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo.