Svet potrošnikov Nina Vintar Pohvala za idejo in njeno izvedbo Ljubljana, 19. oktobra 1988 : seja sveta potrošnikov pri sozdu mercator - KIT je bila prva v letošnjem letu. Na njej so se člani podrobneje seznanili z razmahom KLUBA MERCATOR, prodajo na že skoraj pozabljeno potrošniško kartico in poslovnimi rezultati sozda v prvem polletju letošnjega leta. KLUB so ocenili z najvišjo možno oceno. Vodilno geslo KLUBA MERCATOR ”Za vsakega člana najugodnejši pogoji in naložba, ki se pošteno obrestuje” je preseglo vsa pričakovanja. Tako so menili člani Sveta potrošnikov pri sozdu. Po njihovem mnenju, pa tudi mnenju vodilnih delavcev sozda, je akcija, tako po odzivnosti kot po obsegu povsod, kjer se pojavlja ”M”, dosegla svoj namen. "Akcija poteka brez zastojev in večjih težav”, je poudaril podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Zvonimir Bertok. Predstavil je nekatere značilne pojave: nihanja klubskega članstva so najbolj opazna ob spremembah obresti, občani - potrošniki so posredovali vrsto zelo zanimivih in spodbudnih predlogov za dopolnitev in razširitev dejavnosti, pa tudi predloge povsem organizacijskega pomena. Vrsto predlogov so strokovne službe upoštevale, nekaj pa so jih morale žal zavrniti zaradi njihove neskladnost s predpisi. Vsa ustvarjalna razmišljanja potrošnikov, pa tudi njihove kritične ugotovitve, so za bolj kakvostno delo in izvajanje zamisli, dobrodošla. Svet potrošnikov je zlasti pohvalil sprotno, trimesečno obračunavanje in izplačevanje obresti, čeprav se pri obrestih včasih zatakne. Vsakemu članu Kluba, ki zahteva pojasnilo v zvezi z obračunavanjem obresti, v strokovnih službah radi pojasnijo kaj in kako. Z zakonom določen način obračunavanja obresti je sicer komaj razumljiv večini občanov, toda s primerno razlago in pojasnilom, predvsem pa z zagotovilom, da je naložba v kupone pošteno obrestovana, se dvomi zmanjšajo in tako v strokovnih službah upajo, da reklamacij pri tem tekočem obrračunu obresti ne bo več. Pripombe občanov, ki so jih ponovili tudi člani Sveta potrošnikov, lahko strnemo v štiri značilne skupine : preveč administriranja, obrestovanje obresti za čas od izteka obračunskega obdobja, do prejema obvestila o obrestih, vnovčeva-nje kuponov večje vrednosti, raven storitev in v zvezi s tem delavcev, ki delajo v Klubu. KLUB MERCATOR šteje že okrog 15.000 članov, obseg poslovanja pa od maja do oktobra letos lahko izkažemo z indeksom 345. Splošna ocena Sveta potrošnikov o KLUBU MERCATOR je : KLUB MERCATOR je med potrošniki našel svoje mesto, izpolnil vsa njihova pričakovanja in zato zasluži MERCATOR-KIT vse priznanje. Prvenstvo, ki ga je dobil pred posnemovalci, bo obdržal z nadaljnjim približevanjem zahtevam in željam potrošni kov, z vsem, kar bo še bolj utrdilo zaupanje potrošnikov vanj. Nekoliko pozabljena potrošniška kartica, je v Mercator—Rožniku še vedno živa. O tej možnosti nakupovanja je poročal pomočnik direktorja te delovne organizacije Jože Kopušar. V polletju je bilo s potrošniškimi karticami v tej delovni organizaciji opravljenih za 140 milijard dinarjev nakupov, po številu pa jih je to kar preko 1000. Potrošnik je deležen 3 odstotnega popusta, limit za upravičenost potrošnika do nalepke za kartico pa je 60.000 din. Prav ta limit je v današnjih časih silne inflacije vprašljiv, zato je potrošniški svet sklenil, da se ta limit določa oziroma povečuje v skladu z rastjo stopnje inflacije. O spremembah pa se obvešča potrošniški svet. ; ,£r’' - T :?%. i mm * -v: 1 'Mm m - fipgglglfiB Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXV Ljubljana, oktober 1988 št. 10 Podpredsednica poslovodnega odbora SOZD Rika Germ--Metlika, je predstavila poslovne rezultate in z njimi povezano problematiko. Poudarila je problem osebnih dohodkov v sozdu, ki so za 6 % nižji od povprečja v gospodarstvu SRS, zniževanje deleža akumulacije v dohodku, izgube, ki so nastale predvsem za- radi disparitet cen, predvsem pri predelavi mleka. Kljub vsemu, pa smo uspeli dokončati 26 naložb. Seja Sveta potrošnikov, organiziranega tako, kot si ga je zamislil sozd MERCATOR —KIT, je pokazala, da potrošnik in trgovina oziroma gospodarski sistem imata posluh drug za drugega, le poznati se morata tudi drugače. Jesan v pomladi naroda. Foto: Kancijan Hvastija ''"""' - f'' ■' Ne prezrite! Dopisniki in stroka, kje ste? 2 Mercator-KIT v »200 največjih« 3 Preveč različnosti — premalo skupnega 4 Usklajevanje koristi obema 5 V svetu izdelke kupujejo tehnologi 6 Strah in pogum Kočevske 7 Otvoritvi 8 Razvoj po lastnem receptu 9 Poslovne povezave 10,11 Stavka v M-Kopitarni 12 (zglasila M-KŽK 13,14 Vprašalnik 16 Delavski svet SOZD Andrej Dvoršak Spremembe bodo, kakšne se še ne ve... V začetku septembra so se zopet sestali delegati Delavskega sveta sozda na rednem osmem zasedanju. Čez poletje se je nabralo kar precej zadev, ki so jih morali pretresti in o njih odločati. Razpravljali so o poslovnih rezultatih sozda v prvem polletju, o katerih jim je poročala podpredsednica PO SOZD Rika Germ Metlika, o delu DS SOZD, o čemer je spregovoril vodja delovne skupnosti sozda Marko Glažar, obravnavali in sprejeli so predloge za spremembo plana sozda, Zvonimir Bertok, podpredsednik PO SOZD pa jih je informiral o dagajanjih v Klubu Mercator. Namestnik predsednika PO SOZD Tone Mastnak jim je posredoval informacijo o strogo zaupnih materialih SLO in DS, ki jih delegati, ki so o njih odločali pač niso dobili, ker se jih ne sme razmnoževati in fotokopirati... Največje zanimanje pa je veljalo poročilu Mirana Goslarja, predsednika PO SOZD, ki je spregovoril o reformi političnega sistema, ter vlogi in položaju sozda in njegovih članov v luči teh sprememb. Uvodoma je Goslar dejal, da nas čaka cel kup novih zakonov, ki jih pripravlja zvezna administracija. Menda jih je 43 in verjetno bodo v naše življenje vnesli kup novosti, ki bodo vplivale na celotno poslovno in družbeno življenje. Na te spremembe se moramo začeti pripravljati že danes, če hočemo, da nas ne bodo preveč presenetile. Po drugi strani pa prihodnje leto - leto sprememb, sovpada s četrto obletnico združitve sozdov KIT in MERCATOR in prav je, da istočasno pregledamo rezultate, ki so bili v tem obdobju doseženi. Kot je poudaril predsednik PO SOZD je mit o idiličnem samoupravnem sistemu dokončno pokopan. Nahajamo se v nekem "vrenju”, toda to, kakšna juha se bo iz tega vrenja izcimila, ne more nihče napovedati. Zrušeni so vsi tabuji. Kar je bilo včeraj nemogoče, je danes realnost! Padel je zakon o združenem delu, mit o tozdu, kot osnovni celoti gospodarstva, se je razblinil kot milni mehurček. Prišli smo do spoznanja, da je bila neumnost iskati neke samosvoje jugoslovanske oblike gospodarjenja, ko pa je tržno gospodarstvo razvitega kapitalizma že "pogruntalo” vse finese gospodarjenja in se po njih tudi uspešno ravna. Vsi miti o našem edinstvenem sistemu su padli, a žive še naprej v glavah vplivnih posameznikov. Ali bo prevladala napredna demokratična in v tržno gospodarstvo usmerjena misel ali dogmatske sile, je še povsem nejasno... Jasno je le, da tako, kot sedaj, naprej ne gre več. Delovne organizacije se bodo morale preleviti v samoupravna podjetja, sozd bo postal le nekakšen vspodbu-jevalec in usmerjevalec (nekaj takega kot v tujini holding družbe).Imel bo pomembno vlogo na področju razvojne politike in strategije ter pri reševanju drugih zadev, skupnih vsem članicam. Zato se bodo članice Mercatorja morale ponovno odločiti ali še žele ostati v sozdu ali žele nadaljevati po lastni poti, samostojno. Prav nobene politične prisile ne bo, vse odločanje bo temeljilo na poslovnih interesih delavcev posamezne članice. Delegati so se s spremembami, ki se obetajo povsem strinjali, poudarili so le, da se večina delegatov v njihovih okoljih zavzema za napredek, ki ga kot kaže, lahko prenese le tržno gospodarstvo, zdrava konkurenca in predvsem več demokracije v družbi. Menili so, da je škoda le to,da smo se (pre)pozno predramili iz samozavesti in spoznali, da ne moremo biti osamljen otok sredi Evrope. Težave, ki bodo nastale pri preboju iz sivine povprečja, bodo verjetno le pri vodilnih delavcih in političnih funkcionarjih, ki so se navadili lagodja. Živahna razprava je bila tudi po poročilu Germove in Mitja Ponikvarja, tudi podpredsednika PO SOZD, o polletnem poslovanju. Na vprašanje, ki ga je zasta- vil Ponikvar, kaj bi bilo, če bi slovenske mlekarne en dan štrajka-le in ne bi prevzele 450.000 litrov mleka in ali bo tudi potem Kmečka zveza še zahtevala tako viške odkupne cene mleka, ki jih mlekarne ne zmorejo, se je prvi oglasil predstavnik M-KZ Sora Žiri Anton Kokelj. Poudaril je, da odkupna cena ni domislica Kmečke zveze ampak zahteva vseh slovenskih kmetov. Njih cena kot taka ne zanima. Hočejo dobiti le toliko denarja, kot je mleko vredno. Takoj pristanejo na nižjo ceno, če istočasno vojvodinski kmet zniža ceno svoji koruzi in delavec to- Smo za skupen časopis Vesna Bleivveis varne umetnih gnojil svojihm izdelkom. Kmetje se po njegovem mnenju, povsem zavedajo težavnega položaja mlekarjev in delavcev nasploh, toda tudi oni morajo živeti. Zakaj naša politika dopušča tak odliv sredstev iz Slovenije? Ta sredstva so neracionalno porabljena in od njih nimamo koristi ne mi, ne tisti narod, ki so mu namenjena. Dokler se bo akumulacija slovenskega gospodarstva prelivala po vsej državi, toliko časa bomo imeli težave z odkupnimi cenami mleka in prodajo mleka in mlečnih izdelkov na našem tržišču, je dejal delegat. Tine Križaj iz Medvod se je s tem docela strinjal. Zavzel se je za to, da se kmetje in mlekarji ne bi pričkali med seboj, kajti od tega bo imela korist le »oblast«, ki doslej ni ne za enega ne za drugega kaj prida storila. V razpravi je bilo še poudarjeno, da je nedopustno, da uživamo mleko po dumpinških cenah in na ta način umetno znižujemo ceno domačih proizvajalcev. Po mnenju delegatov bi morali prestavniki sozda napeti vse sile, da pristojnim organom povedo, kaj takšna politika pomeni za slovensko kmetijstvo in o opredelitvi za tržno gospodarstvo nasploh. Dopisniki in stroka, kje ste? Kranj, 19. oktobra 1988 : seja uredniškega odbora časopisa Mercator je bila pri gostoljubnih kolegih, članih uredniškega odbora glasila delovne organizacije Mercator-KŽK Gorenjske. Običjani dnevi red seje uredniškega odbora časopisa, je obogatila razprava o pogledih na vlogo obveščanja v združenem delu ter o pomanjkljivostih, ki jih pri časopisu Mercator ugotavljamo Kranjčani in člani uredniškega odbora. Koristen in ustvarjalno kritičen pogovor. Kar k stvari! Obveščanje, bolje obveščenost je pogoj, da se med seboj spoznavamo, se poznamo in zato bolje razumemo drug drugega, ugotavljamo podobnost in različnost, vse pa z namenom, da s skupnimi močmi iščemo, najdemo in tudi uresničimo skupne in posamične interese. V tem morajo glasila imeti svojo vlogo in mesto, pa naj gre za glasilo na ravni sestavljene, delovne ali temeljne organizacije. Za ceno materialnih stroškov se jim ne kaže odrekati. Morajo pa biti na primerni ravni in zagotoviti celovitost, objektivnost in pravočasnost informacij. Prav to pa je najtežje tam, kjer se z glasilom ukvarja peščica zagnancev, amaterjev, običjano so to člani uredniškega odbora. Kažekajevci so že taki! In nič dosti drugačni nismo pri časopisu Mercator, le da imamo prednost pri poklicnem novinarju in tehničnem urejanju. Problemi pa so isti : avtorji, meja med ustvarjalno kritičnim in rušilnim pisanjem, odmevnost med bralci. Kranjčani, pa tudi sami člani uredniškega odbora Mercatorja, smo si očitali premajhno število prispevkov različnih avtorjev, nemalokrat premalo angažiran odnos avtorjev do obravnavane zadeve,predvsem pa skoraj popolno izginotje strokovnih člankov z aktualno problematiko. To pa predstavljeno s teoretičnimi izhodišči, možnimi praktičnimi rešitvami in napotki za njihovo izvedbo. Tovrstni prispevki bi povečali informativni in izobraže- valni pomen časopisa, vsakega, ne samo Mercatorja. Marsikdaj pa uspešno odpravili dileme in razhajanja, poenotili praktične rešitve, lahko pa izzvali tudi polemiko, ta pa bi le potrdila odmevnost in bralnost časopisa. Prav povečati zanimanje za časopis Mercator, spodbuditi k pisanju več delavcev v posameznih sredinah, povečati torej mrežo dopisnikov, pa je cilj uredniškega odbora Mercatorja. Zato tudi seje uredniškega odbora povsod tam, kjer menimo, da bo neposreden stik največ koristil. Za kranjskega lahko trdimo, da je. Razlogi za tako oceno : 1. izmenjava ocene o vlogi "tovarniških glasil” , 2. vloga in pomen strokovnih člankov v glasilih, 3. pestrost časopisa lahko zagotovi le večje število dopisnikov iz vseh sredin, 4. odslej bodo časopis na domač naslov prejemali tudi tisti delavci, upokojenci in celo nekateri kmetje kooperanti Kažekajevih organizacij, ki so ga do sedaj poznali le iz vratarskih lož. Jože Kirm Obnova v Bršljinu Stavba zadružnega doma v Bršljinu, na zahodni strani Novega mesta, je do nedavnega kazala slabo podobo in ni bila v ponos zadrugi. Znana je bila tudi zaradi bližine romskega naselja kot »ciganska štacuna«. Nič čudnega. Zgrajena je bila namreč v prvih povojnih letih, na hitro in površno, v glavnem s prostovoljnim delom. Preureditvena dela na stavbi in okolici gredu h koncu. Zadrugo bo ta ureditev stala cca $00 milijonov. V kletnih prostorih bo prodajalna z železnino, gradbenim materialom in blagom za kmetijsko reprodukcijo. V pritličju pa bosta samopostrežna trgovina in diskont. Zaposlenim bo omogočeno lažje delo, prebivalstvu tega predela, ki se zelo hitro širi, pa bo omogočena kulturnejša in hitrejša postrežba. K. Tik pred tiskom vest: trgovina v Bršljinu je že odprta. Foto: Jože Kirm Dobro nam je šlo.... Marija Hojnik MERCATOR-KIT v »200 NAJVEČJIH« V letu 1987 je MERCATOR-KIT po celotnem prihodku, v primerjavi z letom 1986, popravil svojo uvrstitev na rang lestvici 500 največjih OZD v SFRJ. Iz devetega, se je povzpel na sedmo mesto, med šestdesetem! največjimi OZD iz trgovine in gostinstva, pa se je iz drugega povzpel na prvo mesto, po ustvarjenem družbenem brutto produktu v tej dejavnosti, pa je že drugo leto na prvem mestu. V jubilejni 20. posebni izdaji Ekonomske politike »200 največjih«, so objavljeni rezultati poslovanja 500 največjih organizacij združenega dela v letu 1987. Te so razvrščene glede na ustvarjeni celotni prihodek, kar bolj kaže na velikost OZD oziroma na ustvarjeni promet, hkrati pa so dodani še nekateri kazalci poslovanja, ki že kažejo relativno uspešnost razvrščenih OZD v celoti ali OZD znotraj posamezne dejavnosti. Med vsemi OZD iz Jugoslavije, razvrščenimi ne glede na dejavnost, zavzema Mercator-KIT po ustvarjenem celotnem prihodku 7 mesto in 19 mesto glede na ustvarjeni družbeni brutto produkt. Razvrstitev 60 največjih OZD trgovine in gostinstva, kjer je tudi Mercator-KIT, že delno eliminira OZD glede na kapitalno ali delovno intenzivnost, zato so primerjave uspešnosti poslovanja smiselne šele v tej razvrstitvi, kljub temu, da tudi tu obstajajo velike razlike v pogojih gospodarjenja. Mercator-KIT se je glede na ustvarjeni celotni prihodek povzpel iz drugega na prvo me- sto, medtem ko je glede na ustvarjeni brutto produkt obdržal prvo mesto iz preteklega leta. Med razvrščenimi OZD so samo tri presegle celotni prihodek 1.000 mrd din (Mercator-KIT 1.207 mrd din), medtem ko je naslednja uvrščena slovenska OZD (Petrol) dosegla že za polovico manjši celotni prihodek. Poleg tega, da je Mercator-KIT med organizacijami trgovine in gostinstva v letu 1987 obdržal prvo mesto glede na ustvarjeni družbeni brutto produkt, je v primerjavi z letom 1986, na lestvici uvrstitve celotnega gospodarstva SFRJ napredoval za eno mesto. Pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja na osnovi družbenega brutto produkta na delavca moramo upoštevati, da zaradi različnih dejavnosti, primerjava z ostalim gospodarstvom ni mogoča in da moramo tudi pri primerjavah znotraj trgovinske dejavnosti upoštevati specializacijo posamezne OZD. Z 8.894 tisoč din ustvarjenega družbenega brutto produkta na delavca, Mercator-KIT zaostaja za tehnično in izvozno usmerjenimi OZD, med OZD, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, prehrambeno industrijo in trgovino, pa je ta rezultat ugoden glede na OZD s podobno dejavnostjo, tako v Jugoslaviji kot tudi v Sloveniji. V trgovini in gostinstvu Jugoslavije se je Mercatorjev delež v celotnem prihodku in družbenem brutto produktu v primerjavi s preteklim letom, povečal ob ob nespremenjenem deležu števila zaposlenih. Tudi v celotnem prihodku 60 največjih trgovskih OZD, se je delež Mercator-KIT povečal od 6,1% na 6,4%, delež družbenega brutto produkta je ostal na isti ravni (7,2%) kar pa je tudi zadovoljivo. To predvsem zato, ker se je delež zaposlenih v Mercatorju zmanjšal od 5,8,% na 5,5% med 60 največjimi OZD trgovine in gostinstva SFRJ. Ob analiziranju rezultatov poslova nja za leto 86 smo predpostavili, da bo lestvica največjih OZD zaradi obračunskega sistema, ki je veljal v letu 1987 in ki kaže realnejše poslovne rezultate, pokazala tudi uspešnost poslovanja posameznih organizacij združenega dela. Mercator-KIT je to preizkušnjo prestal uspešno, saj je po vseh kazalcih poslovanja boljši kot preteklo leto. Za to pa je prav gotovo poleg spremenjenega obračunskega sistema, po- Deset naj večjih slovenskih organizacij se je na seznamu nejvečjih v SFRJ leta 1987 uvrstilo takole: v mio din Rang po CP NAZIV OZD Celotni prihodek Dohodek povečan za amortizacijo Rang po dohodku povečanem za Povprečno porabljena poslovna sredstva 7. MERCATOR-KIT 1.207.605 179.404 19 319.008 13. ISKRA 1.060.981 316.620 6 616.723 18. Slovenske železarne 872.134 190.076 18 410.087 19. Gorenje 743.306 156.399 26 260.020 20. Uniles 700.381 162.492 24 280.161 23. ABC Pomurka 701.171 116.589 39 247.379 30 Petrol 624.327 65.649 82 318.888 31. Emona 620.645 119.336 36 212.514 34. Sloveni] ales 596.825 128.466 34 244.956 35. Slovenija papir 576.919 144.339 28 209.699 Deset naj večjih slovenski trgovinskih in gostinskih organizacij v SFRJ leta 1987 Rang po CP NAZIV OZD Celotni prihodek Dohodek povečan za amortizacijo Rang po doh. povečanem za amortizacijo 1987 1986 1985 Povprečna poraba poslovnih sredstev i 2 4 MERCATOR-KIT 1.207.605 179.404 1 1 2 319.008 6 5 3 Petrol 624.327 65.649 12 8 7 318.888 7 9 11 Emona 620645 119.336 5 5 6 212.514 10 11 12 Tima . 540.748 97.007 6 9 10 146.446' 13 16 20 Merx 391.930 64.173 13 15 16 120.009 15 13 14 TAM Avtotrgovina 310.448 12.055 54 56 57 75.598 22 - Slovenijales trgovina 293.585 41.57 21 - 93.042 25 17 18 Metalka 261.871 30.101 25 23 26 50.187 27 26 28 Kovinotehna 242.316 19.982 37 34 39 46.601 28 25 27 Merkur Kranj 234.069 19.768 39 30 33 34.348 Delež SOZD MERCATOR-KIT v kazalckih OZD slovne politike in drugih dejavnikov lahko tudi vzrok upadanje kupne moči prebivalstva, s tem pa se delež prehrambenih artiklov v strukturi prodaje, ki v celoti pada, avtomatično veča. Zaradi navedenih vzrokov, bodo specialne analize, ki naj bi zadevale primerjavo čim bolj sorodnih dejavnosti, za ugotavljanje njihove dejanske uspešnosti poslovanja, vedno bolj potrebne. »M« na Zagrebškem velesejmu Andrej Dvoršak Poleg Mercatorjeve prehrambene industrije, ki je na sejmu predstavila vrsto nam že znanih novosti, smo lahko videli še zaščitno obleko tozda Zaščita Kidričevo in bogat izbor video in avdio naprav, ki jih je razstavljal Cdntal-Steklo, poslovalnica Beo-' grad. Najbolj so padli v oči novi izdelki M-Embe. Stene in tla so bila polna embalaže za rice crispie in Elemenet % V trgovini in gostinstvu SFRJ % v 60 najveCjih OZD trgovine in gostinstva v SFRJ 1985 1986 1987 1985 1986 1987 - Celotni prihodek - 2,5 2,9 - 6,1 6,4 - Dohodek, povečan za amortizacijo 2,8 3,3 3,4 6,8 7,2 7,2 - Angažirana poslovna sredstva 2,1 2,2 2,4 5,0 5,9 5,3 - Število zaposlenih 2,3 2,3 2,3 6,2 5,8 5,5 - Dohodek povečan za amortizacijo na del. (industrija) 126 146 151 109 127 129 Bili smo več kot opazni Mercatorjev paviljon v hali 1 Zagrebškega velesejma sodi med večje in med najbolj razpoznavne paviljone v tej veliki dvorani, kjer svoje izdelke razstavljajo organizacije prehrambene industrije. Skupaj z razstavnimi prostori M-Ete, M-Embe in M-Ljubljanskih mlekarn, ima cel paviljon okoli petsto kvadratnih metrov površine, ki je letos komaj zadostovala za pestre predstavitve kakih dvajsetih članic. Žal med nijimi ni bilo M-Kopitarne iz Sevnice, ki je svoje eksponate poslala na sejem šele nekaj dni po otvoritvi... swet bar, kot bi nalepili tapete. Nisi mogel mimo ne da bi pogledal, kaj ponujajo na tem razstavnem prostoru. Reklama za Embine nove izdelke pa je bila natiskana tudi na uniformah naših petih hostes, ki so skrbele za domačnost v paviljonu. Ideja o natisu reklame se je porodila v Studiu za ekonomsko propagando, osnutek pa je pripravila Vesna Urbančič. Za majhne denarje smo tako veliko iztržili, saj so poslovneži, ki so prihajali v naš paviljon veliko spraševali po teh Embinih izdelkih in jih tudi poskušali. Precej domiselno so bile urejene tudi razstavne vitrine, ki so jih uredili aranžerji iz MIR Ptuj in tozd Savica, M-Rožnika. V vseh vitrinah in tudi v predprostoru paviljona so bili plastični elementi, na katerih je bila natisnjena značilna črka »M«, tokrat v jesenskih , mavričnih barvah. Hočevarjeva je poskrbela še za cvetje: tri ikebane in nekaj lončnic, ki so paviljonu dali pečat domačnosti in prijaznosti. Vsak, kdor je prišel, je bil dobrodošel, vsakega so postregli s pijačo in jedačo, z najboljšim, kar lahko ponudi naša prehrambena industrija. Degustacij ni manjkalo in izkazalo se je, da bi M-Pekarna Grosuplje lahko na sejmu prodala pol svoje dnevne proizvodnje, če bi je hotela. Ko so obiskovalci poskušali njen nov izdelek — črn grosupeljski kruh, ki se ga je že prijelo ime zamorček, se niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi pojedli še kakega obloženega kruhka, na katerem je bila pisana paleta izdelkov naše mesne industrije. Manjkalo ni niti sadja, ki so ga prispevale M-Sadje zelenjava,M-MT, TOZD Slovenija sadje in M-KK Sevnica. Če pa je kdo postal žejen, so mu ponudili izbor vin naših kleti iz Metlike in Krškega. Omeniti je potrebno še M-ZKZ Mozirje, ki je prispevala (kurja) jajca, po kateih je bilo kar precej povpraševanja. Sladoledi M-Ljubljanski mlekarn, Etini in Embini izdelki pa so tako ali tako že sestavni del vsake naše sejemske prireditve. Poslovni in drugi obiskovalci sejma pa so predvsem hvalili organizacijo, ki na našem paviljonu ni nikoli zatajila. Vedno je bil prF šoten nekdo, ki je lahko postregel z vsemi željenimi informacijami, ki so zanimale poslovneže. Maja Hočevar pa je poskrbela, da so se ti pod Mercatorjevo streho dobro počutili, bili dobrodošli gostje, vedno, ne le takrat ko nrideio skleoat kuočiio. Sejmi neposlovni »Za vse naše jugoslovanske sejme velja, da izgubljajo na neposredni poslovni učinkovitosti. Iz leta v leto je manj pogodb, ki jih podpišemo neposredno na sejmih. To je razumljivo, saj sejmi izgubljajo svoj prvotni namen in postajajo mesto, kjer lahko organizacije predstavijo svoje izdelka,« nam je ob Jesenskem zagrebškem sejmu dejal Franc Prvinšek, podpredsednik PO SOZD za blagovni promet. Poudaril je, da se Zagrebški jesenski sejem odlikuje po velikem obisku poslovnih partnerjev, tujih in domačih. Tako postaja sejem priložnost za različna srečanja in izmenjavo poslovnih informacij. Prav izmenjava informacij je najpomembnejša odlika tega sejma. Na splošno pa komercialisti v delovni skupnosti sozda skupaj s Prvinškom menijo, da je sejemskih prireditev v Jugoslaviji odločno preveč in da so le redke take, na katerih je smiselno sodelovati. V zadnjem času se v Mercatorju kaže selektiven pristop do sejmov. Tako naj bi članice oziroma sozd kot celota sodelovale le na posameznih specializiranih sejmih, ki so s poslovnega stališča zanimivejši. Na Jesenskem zagrebškem sejmu je bilo sklenjenih bolj malo poslov. Se največ pogodb je podpisal tozd Mercator Mednarodne trgovine Contal-Steklo. Ta je kupcem ponudil zanimiv program blaga široke potrošnje. Metliške trgovske zagate Andrej Dvoršak Preveč različnosti S trgovino se v Metliki ukvarjata dva tozda Mercatorjeve Kmetijske zadruge Metlika. Za oskrbo prebivalstva občine je gotovo najpomembnejši tozd Trgovina na drobno, ki je tudi nosilec občinske preskrbe. ka. Od nje je v svoj sestav prevzel tri trgovine. Direktor tozda Trgovina na drobno Janez Videtič trdi, da je združenost njegove organizacije v Mercator ves čas pozitivno vplivala na njen razvoj. Oiajšano Zgodovina tozda Trgovina na drobno je pestra. V Mercator je prišel leta 1964. Kasneje je ta poslovna enota postala tozd Mer-cator-Rožnika, ob nastajanju sozda Mercator-KIT pa je prešel iz Rožnika v sestav M-KZ Metli- Vinska klet Metlika Andrej Dvoršak Letina bo slaba Vinarji in vinogradniki se že nekaj let otepajo z nerentabilno proizvodnjo in pridelavo. Tudi letos ne bo nič bolje, prej še huje. Letošnja letina bo ena najslabših v vsem desetletju, ugotavljajo v metli- ški Vinski kleti. »Letošnja letina bo po količinah pridelanega grozdja za polovico manjša od lanske oziroma kar za dve tretjini manjša od normalne letine. Planiramo,da bomo odkupili okoli 700 ton grozdja, ki ga bomo iztisnili v 560.000 litrov vina,« nam je dejal Tone Pezdir, enolog Vinske kleti Metlika. V Metliki ugotavljajo, da je kakovost odkupljenega grozdja letos izredno različna, odvisno pač od tega, na kakšni zemlji in legi je vinograd. So pa vinogradniki imeli letos poleg suše, ki je prizadela skoraj vse, še vrsto drugih težav, od pozebe do bolezni trte. »Kakovost vina bo zato zelo povprečna. Če bomo imeli srečo, bomo pridelali tudi nekaj rizlinga za pozno trgatev, kajpak če bo lepa, sončna jesen,« meni Pezdir. Na vprašanje o odkupnih cenah, mi je odgovoril, da kmetje z njimi niso pretirano zadovoljni, niti ne toliko zaradi cene kot take, ampak zaradi majhnega pri- delka, ki je povečal stroške in zmanjšal zaslužek. Letošnja povprečna cena za črno grozdje je okoli 1.000 dinarjev, za belo 50 dinarjev več, mešano belo — laški rizling, pa je po 1.490 dinarjev za kilogram. To je znatno več kot lani, ko je bila povprečna cena le 320 dinarjev, četudi k njej prištejemo še uradno priznano inflacijo. V Vinski kleti Metlika pa je bila opazna zaskrbljenost še zaradi nečesa drugega, ne le slabe letine. Te dni se namreč poslavlja njen direktor, magister Julij Nemanič, ki je iz kleti naredil skupaj s sodelavci to, kar danes je — majhno a pomembno pridelovalko vin, katere vina so dosegla najvišji kakovostni razred. Ob tem ima tudi mnogo zaslug za razvoj vinogradništva v Beli krajini. Res bo Nemanič še naprej povezan z vinarstvom. A strah pred tem, ali bodo brez njega še naprej tako uspešni, je v času trgatve le metal senco po starih sodih vinske kleti. Andrej Dvoršak Pripravljajo nove izdelke V Mercator-Ljubljanskih mlekarnah te dni pripravljajo več novih izdelkov, s katerimi želijo razveseliti kupce. Med njimi je tudi medeni sladoled. Tehnologinja Maja Otrin nam je o njem povedala naslednje: Lani je Zveza čebelarskih društev Slovenije praznovala de-vedest letnico delovanja. Takrat se je rodila ideja, da bi za tiskovno konferenco pripravila nekaj vzorcov medenega sladoleda. Čebelarji so mi priskrbeli več vrst medu in v laboratoriju sem pripravila nekaj vzorcev. Vsi, ki so poskusili ta medeni sladoled so bili nad njim navdušeni. To je nabrž spodbudilo načrtovalce proizvodnje v naši organizaciji, da so se začeli dogovorjati o novem izdelku - medenem sladoledu, ki naj bi ga dali na trg v začetku prihodnjega leta. Kajpak je bilo potrebnih še precej dodatnih poizkusov, da smo dobili primerno mešanico in okus. Za vse sladkosnede bo nov sladoled prava poslastica.« Medeni sladoled pa je le eden od novih izdelkov, ki jih trenutno pripravljajo v M-Ljubljanskih mlekarnah. O ostalih, ki so tudi že prestali vse laboratorijske poizkuse, previdno molčijo, da jih ne bi presenetila konkurenca, kot pravijo. Kaže pa, da bomo nove izdelke v novi embalaži v trgovinah zagledali še pred novim letom. Ponudba naše mlekarske industrije bo spet pestrejša. premalo skupnega je bilo delo na komercialnem področju, trgovina pa se je dokaj pospešeno razvijala. Za tozd Trgovina na drobno se s prehodom od Rožnika k Zadrugi ni prav nič spremenilo. Zamisel o skupnih službah v okviru zadruge je ostala le zamisel, medtem ko je celotno finančno in komercialno poslovanje ostalo v tozdu. Pravijo, da zaradi specifičnega poslovanja, ki se razlikuje od poslovanja Kmetijske zadruge. V zadnjem času se pojavljajo težnje in ideje za združitev tozdov oziroma temeljnih zadružnih organizacij v enovito delovno organizacijo. Videtič pri tem ugotavlja, da nekatera dejstva kažejo na utemeljenost združitve, predvsem zaradi združevanja sredstev za naložbe. Poenostavili bi lahko tudi poslovanje posameznih služb, znižali poslovne stroške, vsa občinska trgovina pa bi bila združena v eni poslovni enoti. Po drugi strani pa delavci Trgovine nad združevanjem v enovito delovno organizacijo niso pretirano navdušeni, ker se boji- jo težav, ki bi nastopile zaradi njene raznolikosti. V delovni organizaciji naj bi bilo združeno vse, od vinogradništva in vinarstva, živinoreje, mehaničnih de-lavcnic, mesarije, klavnice, kooperacije, do trgovine. V taki združbi pa bi posamezne interese zelo težko združili na skupni imenovalec. Delavci v Trgovini postavljajo tudi vprašanje, kdo bo nosil breme stroškov delovne organizacije, kajti večina njenih dejavnosti bi bila še naprej nizko akumulativna in prav nič ne kaže, da se bo stanje v dogledni prihodnosti spremenilo. Težave občuti tudi Trgovina, saj ustvari komaj dovolj sredstev za enostavno reprodukcijo, medtem ko za naložbe ni več sposobna. O pobudi za spremembo organiziranosti so razpravljali tudi na delavskem svetu ter sprejeli sklep, da z odločitvijo o združitvi v enovito delovno organizacijo oziroma o drugačni organizaciji počakajo vsaj še toliko časa, da bodo znane nove sistemske rešitve in Zakon o podjetjih. Ned- vomno pa bo do takšne ali drugačne reorganizacije prišlo. Delavski svet pa je prejel še en sklep, in sicer: ne glede na svojo prihodnjo organiziranost bo metliška Trgovina na drobno še naprej ostala v sistemu Mercatorja. Od članstva v njem ima tolikšno korist, da o izstopu niti slučajno ne razmišljajo. Ugotavljajo le, da so sedaj nekoliko odrinjeni na rob dogajanj in da so imeli prej, ko so bili v Mercator-Rožniku, več poslovnih informacij, pomembnih za uspešno poslovanje. O reorganizacijskih razmišljanjih smo se pogovarjali še z Janezom Gačnikom direktorjem Mercator-KZ v Metliki. Poudaril je. da je tozd Trgovina na drobno, trgovina splošnega tipa. Trgovina in preskrba z gradbenimi in drugimi reprodukcijskimi gradivi, zaščitnimi sredstvi, mehanizacijo in delno tudi z živili, je v domeni TZO Kooperacija. Dejal je, da bo Trgovina na drobno tudi v enoviti delovni organizaciji, če bo ta nastala, ostala ločena enako kot doslej, kljub različnim željam in stališčem. Vzrokov za tako ločevanje je več. Trgovina, ki deluje v okviru TZO Kooperacija se je razvijala drugače, z dohodkom, ki so ga ustvarili kmetje, Ti sedaj vztrajajo, da ostane trgovska dejavnost še naprej del kooperacije. Menijo, da sta takšna organiziranost in preskrba zadovoljivi in da bo trgovina vsekakor morala ostati sestavni del zadruge. Temu je podrejeno tudi dolgoročno načrtovanje razvoja trgovine v TZO Kooperacija. Letos so se lotili obnove poslovalnice na Shorju in gradnje skladišča za reprodukcijska gradiva v Podzemlju. Po drugi stani pa tudi tozd Trgovina na drobno v zadnjem času posodoblja številne objekte. Med drugimi so v tem tozdu odprli okrepčevalnico Jurček v središču Metlike, njen program je podoben ljubljanski Miški in Muci, na njiju pa spominja tudi po izgledu. Med dolgoročnimi cilji tozda pa je postavitev centra osnovne preskrbe, za katerega je že zagotovljena lokacija na atraktivnem mestu ob glavni cesti in obvoznici. Metlika ter širša okolica tak center nedvomno potrebujeta. Ob vsem tem je nesporno: združitev tozda Trgovina na drobno v Kmetijsko zadrugo Metlika, ni izpolnila pričakovanj. Preveč je bilo različnosti med organizacijama in premalo skupnih točk. Da se takšne napake ne bodo ponovile bodo ob ponovni reorganizaciji temeljito preučili vse prednosti, ki naj bi jih prinesla nova organiziranost. Le če bodo našli skupen jezik, bo prišlo do reorganizacije. »O tem, da bi šli iz Mercatorja, ne razmišljamo.« Direktor zadružnega tozda Trgovina na drobno v Metliki, Janez Videtič. Metliški Jurček stran S Mercator — Emona Andrej Dvoršak Usklajevanje koristi obema Sredi oktobra je bilo na Razorih nad Podlipoglavom srečanje predstavnikov sozda Emona in MERCATOR-KIT. Srečanje sodi v redne medsebojne stike obeh sozdov. Na njem je tekla beseda o aktualnem družbeno ekonomskem trenutku in o zadevah, pomembnih za uspešnejše poslovanje Emone in Mercatorja. Med sklepi zadnjega takšnega srečanja je zapisano, naj bi Emona in Mercator usklajevala stališča in odnose do večjih poslovnih partnerjev, naj bi v javnosti nastopala z enotnimi stališči za odpravljanje pomankljivosti v izobraževalnem sistemu in kadrovski politiki: Ko so udeleženci sestanka ugotavljali, koliko in kako so bili ti sklepi tudi uresničeni, so menili, da je bilo v zadnjem obdobju doseženo opazno poenotenje stališč o problemih, ki pestijo oba sozda, da pa si bo v prihodnje potrebno prizadevati za še tesnejše sodelovanje. Vodji delegacij obeh sozdov, Miran Goslar, predsednik PO SOZD MERCATOR-KIT in Mitja Svetelj, v.d. predsednika PO SOZD Emona, sta v uvodu orisala aktivnosti v svojih organizacijah, ki zadevajo reformo gospodarskega sistema. Precej pozornosti sta namenila organizacijskim vprašanjem, ki bodo s sprejemom nove zakonodaje že jutri zelo aktualna. Goslar je ob tem poudaril, da v Mercatorju iščemo takšno organizacijsko obliko združevanja, ki bo lahko v novih pogojih gospodarjenja dajala največje poslovne rezultate. Vsem članicam sozda pa bo da- na možnost, da se ponovno odločajo o svojem članstvu v Mercatorju, povsem svobodno, brez kakršnekoli prisile. Kot je dejal, želi Mercator postati takšen poslovni sistem, ki bo temeljil na zdravih ekonomskih temeljih, in v katerem bodo le tiste organizacije, ki bodo v združevanju v sozd videle svoje lastne in skupne interese. Mitja Svetelj pa je menil, da moramo ohraniti vero v bodočnost, ne glede, kakšna bo. Prilagajanje novim razmeram za mnoge ne bo lahko. Potrebno bo poiskati najboljše rešitve in zato je prav, da se izmenjujejo različni pogledi ter iščejo najboljše rešitve. Predstavniki obeh sozdov so se strinjali, da bodo v prihodnje Kako naprej? Oba sistema, EMONA In MERCATOH-KIT, bosta prevetrila svoj položaj. S sestanka predstavnikov sozdov. Foto: Velimir Gjurin morali še tesneje sodelovati pri obravnavi zakonskih osnutkov, pomembnih za oba poslovna sistema. Le na ta način bodo lahko zagotovili močnejši vpliv na zakonodajne organe, ki večkrat nimajo posluha za problematiko gospodarstva in ponujajo preveč »kabinetske rešitve«. Ko so udeleženci sestanka spregovorili o poslovnih odnosih med obema sozdoma, niso mogli mimo ugotovitve, da so ti zelo raznoliki in med seboj tako prepleteni, da bi le težko našli drugega, enako pomembnega poslovnega partnerja. Emona je kot celoten sistem, Mercatorjev kupec številka ena, kot dobavitelj Mercatorju pa se uvršča na tretje mesto.Samo v prvih šestih mesecih je obseg medsebojnega poslovanja dosegel 35 milijard dinarjev, do konca leta pa se bo povzpel na okoli 80 milijard. Zaradi tako razvejanega medsebojnega poslovanja so izdelki Mercatorjeve industrije zastopani v vseh Emoninih prodajalnah in obratno. Med najpomembnejše Emonine dobavitelje sodi M-Ljubljanske mlekarne, sledijo nekatere kmetijske zadruge, M-Emba, M-Eta in druge. Glede na tako široko paleto sodelovanja in prelivanja blagovnih tokov iz enega v drugi sozd, je bil sprejet sklep, da mora za prodajo izdelkov proizvodnih organizacij obeh sistemov veljati načelo odprtosti, v vseh tistih blagovnih skupinah, ki si neposredno ne konkurirajo. Enako velja za grosistično ponudbo specializiranih grosistov, medtem ko naj bi za ostale grosistične organizacije veljalo načelo medsebojnega dopolnjevanja. Predlagano je bilo, naj bi oba sistema enotno nastopala pri sklepanju pogodb s posameznimi proizvajalci, s čemer sta se obe strani načeloma strinjali. Franc Prvinšek, podpredsednik PO SOZD MERCATOR-KIT, je ob tem opozoril, da do popolnega poenotenja najbrž v vseh primerih ne bo prišlo, bo pa izmenjava izkušenj in poslovnih informacij dobrodošla in v obojestransko korist. Nekaj več razlik je bilo v stališčih do oblikovanja cen: ali naj se uveljavi sistem maloprodajne ali proizvajalčeve cene. Obe možnosti imata tako dobre, kot slabe strani. V Mercatorju se za enkrat bolj nagibamo k maloprodajnim cenam, kar utemeljujemo z zapletenostjo trenutne družbene stvarnosti, ko se ne ve ali bo prevladalo sodobno, liberalnejše tržno gospodarstvo ali logika administrativnih posegov v gospodarske tokove. Ne zavračamo pa možnosti, da bi za posamezne izdelke lahko uveljavili proizvajalčeve cene. Tako v Emoni, kot v Mercatorju ugotavljamo, da smo preslabo povezani z razvitim svetom, predvsem z državami EGS. Lovimo zadnji trenutek za tkanje čvrstih niti s poslovnimi partnerji v Evropi, sicer bomo povsem nepripravljeni dočakali leto 1992, ki bo lahko za naš izvoz na evropsko tržišče, usodno. Prav tako si moramo zagotoviti več prostora za naše izdelke na jugoslovanskem trgu. Pri tem bodo morali pomembno vlogo odigrati naši poslovni partnerji, pri katerih kupujemo blago. Predstavniki obeh sozdov so izmenjali tudi poglede na možne oblike sodelovanja na področju informatike in internih bank, razvoja in odnosa do republiških in občinskih blagovnih rezerv. Večina teh pogledov je zelo sorodnih, kot kaže tudi zato, ker delavci obeh sozdov med seboj dobro, sicer neformalno sodelujejo in si sproti izmenjavajo izkušnje. To pa nedvomno prispeva tudi k večji poslovni učinkovitosti in sožitju Emone in Mercatorja. BLAGOVNICE - UVRSTITVE PO NAJVIŠJEM PROMETU NA ZAPOSLENEGA JANUAR - AVGUST 1987/1988 v 000 din Zap. št. BLAGOVNICA Prodajni prostor v m2 Kumulativni promet 1957 1955" Indeks Zaposleni 1957 IW Indeks Promet na zaposlenega 1957 1955 Indeks 1. Prod. center Idrija 2. Trebnje 3. Ljubno 4. PKC Ljubija, Mozirje 5. Hrastnik 6. Lenart 7. Cerknica 8. Idrija 9. Vrhnika 10. Logatec 11. Šentjernej 12. Ribnica 13. Ajdovščina 14. Ptuj 15. Sežana 16. Nakup, center Krško 17. Tržič 18. Lendava 19. Solčava 20. Središče ob Dravi 21. Metlika 22. KZ Krka Oskrba 23. Krško 24. Postojna 25. Novo mesto 26. Beograd 27. Izola 28. Dom Koper 29. Modna hiša Maribor 30. Modna hiša Ljubljana 31. Jadro Piran SKUPAJ 1.000 903.438 2,332.243 258 11 10 91 82.131 233-234 • 284 205 700.725 1,693-504 242 7 8 114 100.104 211.688 211 503 637.871 1,176.710 184 6 7 117 106.312 168.101 158 308 863.447 2,521.381 292 15 15 15 57.563 168.092 292 1.997 2,578.887 6,682.879 259 41 40 98 62.899 167.072 266 1.833 2,134.483 5,580.993 261 35 38 111 60.985 143.102 235 3-179 1,447.887 3,280.618 227 26 24 92 55.687 136.692 245 1.993 1,979-669 4,737.500 349 34 35 103 58.226 135.357 232 289 482.017 1,304,676 271 9 10 111 53-557 130.467 244 204 641.527 1,857.148 289 9 15 167 71.281 123-810 174 925 2,179.889 5,130.395 235 49 45 92 44.487 114.009 256 1.233 1,758.600 4,379.893 249 36 39 108 48.850 112.305 230 761 1,398.937 2,758.852 197' 27 25 93 51.812 110.354 213 2.855 4,161.967 9,926.423 239 92 90 98 45.239 110.294 244 736 887.970 2,858.309 322 27 27 100 32.887 105.863 322 3.197 2,778.136 6,611.836 237 63 64 102 44.097 103.310 234 1.132 1,197.578 2,682.339 223 27 26 96 44.355 103.167 232 2.023 1,470.245 3,901.466 265 40 39 98 36.756 100.038 272 282 244.921 796.504 325 8 8 100 30.615 99.563 325 710 817.970 2,019.321 247 25 23 92 32.718 87.796 268 237 425.865 956.888 225 10 11 110 42.586 86.989 204 810 1,168.531 3,229.875 282 34 39 115 34.368 84.612 246 2.028 1,001.894 2,266.944 226 27 28 104 37.107 80.962 218 1.000 911.580 2,188.091 240 27 29 107 33.762 75.451 223 924 1,386.112 3,082.357 222 52 46 88 26.656 67.008 251 5.928 5,780.902 14,919.512 258 223 230 103 25.923 64.867 250 638 345.361 761.917 220 11 12 109 31-396 63.493 202 609 660.230 .1,444.752 219 22 26 118 30.010 55.567 185 2.836 2,655.403 6,199.721 233 116 116 100 22.891 53-445 233 1.833 1,487.245 4,496.794 302 65 102 157 22.881 44.086 193 300 200.176 341.353 170 9 11 122 22.242 31.033 140 42.508 45,289.453 112,191.294 248 1 ..183 1.239 105 38.284 90.550 237 Razvoj — prva violina Vesna Bleivveis V svetu izdelke kupujejo tehnologi Bohova, 11. oktobra — Mercator —Mednarodna trgovina, TOZD Predelava sadja Bohova, je bil gostitelj sestanka tehnološkega odbora za rastlinsko in mlekarsko predelavo sozda. Odbor se sestaja občasno in obravnava probleme tehnološke in razvojne narave. Obenem si tehnologi na srečanjih izmenjajo izkušnje, ogledajo pa si tudi proizvodne obrate gostitelja. Po poti prejšnjih sklepov V poročilu o uresničevanju sklepov in smernic, ki jih je teh-nolo ški odbor sprejel na prejšnji seji, je predsednica odbora Ana Rak, dipl.ing. poudarila, da uresničevanje nekaterih sprejetih usmeritev kar dobro napreduje. Začelo se je sodelovanje partnerjev, članic sozda pri posameznih projektih, nekaj jih je tik pred dokončanjem in začetkom obratovanja. Gre za načrt o peki na prodajnem mestu (partnerja Konditor in Rožnikov TOZD Savica), program sušenega sadja (Hladilnica Zalog in Sadje zelenjava), študija za skupno pripravljalnico delikatesne hrane bo končana oktobra in potencialni investitorji bodo morali v kratkem času sprejeti odločitev o njeni usodi — ali v izvedbo ali v predal. Opravljeno je bilo ocenjevanje izdelkov sozdovih mesnopredelovalnih organizacij (ugotovitve ste lahko prebrali v prejšnji številki Mercatorja). Nekje pa zadeve tečejo bolj počasi. Sušenih marelic in rozin, ki naj bi jih izdelovali v sodelovanju z makedonskim partnerjem, še nekaj časa ne bomo jedli. Pa ne zaradi našega tehnološkega odbora. Opozorili pa so tehnologi še na en problem . Sicer zadovoljivo ocenjujejo delo službe za pospeševanje prodaje izdelkov sozdovih organizacij (poročilo so poslušali na prejšnji seji), vendar pa marsikatero smelo načrtovano proizvodnjo, kot so na primer EMBI-NE SVVEET BAR PLOŠČICE, spremljajo pojavi, ki nam niso v čast. Očitno bo treba seči v zgodovinski spomin — namreč po dogovor, ki je ga je omenila Rakova. Po tem dogovoru, res je bil sprejet pred leti, mora vsaka prodajna enota poskrbeti za predstavitev novega izdelka sozdove članice in ga zato prevzeti določeno količino. Opozorilo za komercialne delavce. Prenova - veter v razvojnih jadrih Tudi tehnologi niso spregledali razmišljanj o prenovi vsega — gospodarstva, političnega sistema, sozda in ne nazadnje tudi svojih organizacij. Razmišljanja predsednika sozda so povezali z vsebinskimi izhodišči, ki so jih pred dobrim letom in pol oblikovali za svoje skupno delo in so z njimi soglašali tudi direktorji proizvodnih organizacij. Iz razprave povzemamo le nekaj najbolj zanimivih misli : sistemom, v katerih je finančna funkcija že do sedaj eden od njihovih stebrov, se ni bati, da bi jih pobrala reformistična sapa, trendi v razvitem svetu kažejo na prednosti združevanja, znamka M ima svojo ceno in vse pogoje za zaupanje potrošnikov doma in partnerjev v tujini, le z združenim kapitalom bo v jadra razvoja prišel tudi veter. Zamisel o razvojnem skladu sozda in o razvojnem sektorju na ravni sestavljene organizacije ali pa združenega podjetja, so tehnologi enoglasno podprli." Kot zametek delovnega področja novega sektorja", so menili tehnologi,"lahko vzamemo prav vsebino dela našega odbora s tem, da se ta nekoliko dru- gače modificira in prilagodi interdisciplinarnemu značaju delovanja novega sektorja." Gre pa za naslednja področja : poveževa nje razvojnih programov članic sozda, iskanje novih programov in skupnih projektov, povezava z zunanjimi institucijami, izobraževanje. "Pri tem pa razvojni sektor ne more postati nek osrednji centraliziran razvojni center, postati mora brezhibna povezovalna in usklajevalna služba, ki bo povezala in posredovala ideje in usmerjala tok razvoja v podjetju. Team, ki naj bi to delo opravljal ne sme biti velik, mora pa biti strokovno tako močan, da bo znal in zmogel napeljati tok strokovnega znanja, ki je v delovnih organizacijah, v sodelovanje pri pomembnejših projektih, ki so izven konkretnega dela v delovni organizaciji,” je dejal Rado Tihelj, tehnični vodja zaloške Hladilnice. "Sektor bo uspešno delal le, če bodo člani- Na sestanku tehnološkega odbora rastlinske in mlekarske predelave, je svojo dejavnost predstavilo tudi zastopstvo tujih firm v M-Mednarodni trgovini, tozdu Contal-Steklo. V tej Contalovi organizacijski enoti zastopajo tuje firme, ki izdelujejo laboratorijsko in drugo opremo, potrebno za predelovalno industrijo. Predstavnica tozda Irena Čeh je predstavila sodelovanje Contala z Mlekarskim inštitutom Slovenije pri Biotehniški fakulteti in z mlekarskimi organizacijami. Njim Contal posreduje vse, kar je v svetu novega na področju mlekarske stroke — od spoznanj in ugotovitev raziskav, do opreme. Predlagala je, da bi tako sodelovanje razvijali tudi z drugimi živilsko predelovalnimi organizacijami, predvsem s članicami sozda. V ta namen je Contal pripravil vrsto prospektov in referenc o opremi, uporabni v konditorski, pekarski in drugi živilsko predelovalni industriji. Vso pa lahko ponudijo Contalovi principal!. ce do njega zahtevne, strokovno in poslovno angažirane, hladni in mlačni odnosi bodo v posledici pomenili le nepotrebno zapravljanje denarja", je menila Meta Potočnik iz Delovne skupnosti sozda. Ker pa naj bi v novem razvojnem sektorju poleg razvojnih vprašanj industrijskih organizacij obravnavali tudi razvojna vprašanja drugih dejavnosti, bo morala biti dejavnost sektorja usmerjena interdisciplinarno. Zato je tehnološki odbor menil, da morajo o delno oblikovani vsebini dela razvojnega sektorja spregovoriti tudi kmetijski, marketinški in gostinski strokovnjaki. Posebej so člani tehnološkega odbora obravnavali pobudo za ustanovitev raziskovalne enote sozda Mercator — KIT. Menili so, da bi se v taki raziskovalni enoti lahko strnili strokovni in finančni po- tenciali, bazične in aplikativne raziskave pa usmerile v tržno zanimive programe. Zanimiv pa je bil tudi predlog, da bi že v okviru sedanjega sektorja za industrijo izdelali tudi pregled strokovne literature in laboratorijske opreme, s katero razpolagajo v posamezni organizaciji. Po diplomi Kljub temu, da se tehnologi zavedajo, da je sprotno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje sestavni del njihovega poklica, so spregovorili tudi o tem Da bi ta odnos izboljšali in da bi pridobili tudi več tržno usmerjenih kmetij, so v črnomeljski zadrugi sprejeli dolgoročne cilje. Ti so predvsem v taki ureditvi kooperacijskih odnosov, da bodo družbenih ugodnosti deležni le večji tržni pridelovalci hrane, ki se bodo dolgoročno vezali na zadrugo in ki bodo več pridelovali. V zadrugi menijo, da bodo na ta način motivirali kmete,da se bodo ti s tržnimi viški bolj usmerili k slovenski družbi. »Že vrsto let poslušamo kritike na račun nerazvitih dohodkovnih odnosov in preslabe povezanosti s kmeti. Toda dlje od kritik in samokritik, doslej nismo r išli. Ves čas pa smo iskan novt, ustreznejše rešitve, tako za zadrugo kot za kmeta. Zavedamo se svoje dvojne vloge, na eni strani moramo krepiti gospodarsko moč zadruge ter zagotavljati socialno varnost zaposlenih delavcev, na drugi strani pa bi morali krepiti medsebojno povezanost s kmeti in njihov ekonomski položaj,« pravi Požek. Prav zaradi tega smo pred kratkim predlagali diferenciacijo kmetij, za kar so dobili tudi vso potrebno moralno politično podporo na občini in v DPO, ki še pred nekaj leti, o tem niso hoteli niti slišati, čeprav so prav to zahtevali vsi večji kmetje, ki se niso mogli odločiti za kratkovidno politiko sodelovanja z raznimi prekupčevalci. Osnovni namen diferenciacije je v večji meri pomagati tistim kmetom, ki s pomočjo zadruge prodajo več tržnih viškov na hektar obdelovalne zemlje. V nižinskem področju bi moral »dati« področju. "Živilske dneve”, ki jih organizira Biotehniška fakulteta, so ocenili kot pomembne, vendar premalo poglobljene. Tudi oglede sejmov doma in v tujini tehnologi štejejo med izobraževalno dejavnost, ki pa se jim zaradi velikih stroškov vse bolj odmikajo. Menili so, da bi lahko v dogovoru z Biotehniško fakulteto organizirali posebna tematska predavanja s praktičnim delom v enem od fakultetnih ali drugih laboratorijev. Vse pa naj bi služilo kakovostni in ekonomsko utemeljeni proizvodnji. hektar obdelovalnih površin 2.800 litrov mleka na leto, na kra-škem področju 2.000 litrov in na višinskih kmetijah 1.500 litrov. Po tem merilu razdelijo kmete v tri skupine: tiste, ki dosegajo določene količine do 90 odstotno, druge, ki jih dosegajo 90 do 120 in tiste, ki jih presegajo nad 120 odstotkov. Vsi tisti kmetje, ki imajo intenzivnejšo tržno proizvodnjo, ki torej dobro obdelajo svojo zemljo in prodajo vse presežke zadrugi, dobijo od družbe tudi več ugodnosti — bonitet: od kreditiranja, premij za proizvodnjo, invalidsko—pokojninskega zavarovanja, davčnih olajšav, strokovne pomoči, itd. V zadrugi ugotavljajo, da imajo s takšnim pristopom celo kupico tehničnih težav, vendar menijo, da bodo le tako lahko pospešili proizvodnjo. Srečujejo se tudi s subjektivnimi ovirami, tako v lastni sredini, kot zunaj zadruge. V sami zadrugi se nekateri zavzemajo, da bi še naprej enakovredno obravnavali vse kmete, ker se pač bojijo zamere ali pa imajo pri tem lasten osebni interes. Izven zadruge pa so nasprotniki diferenciacije zlasti polkme-tje, ki svojih pridelkov ne prodajajo izključno preko zadruge, pač pa tistemu, ki je trenutno najboljši plačnik. Ob tem pa zase zahtevajo enake ugodnosti, kot jih imajo kmetje, ki prodajajo zadrugi vse svoje tržne presežke. Ko v zadrugi spregovorijo o dohodkovnih odnosih, pravijo, da jih ta problem pesti že vrsto let. Nepremišljena politika v preteklosti je krepko načela njene temelje in zadruga se že vrsto let otepa z ekonomskimi težavami. Prav na to temo so vse člane odbora prijetno presenetile besede direktorja gostiteljice srečanja Milana Makoterja: "Tehnologi so ključni ljudje v razvoju podjetja oziroma proizvodnje. Vse breme proizvodnje je na njihovih ramah, za njihovo delo je samo tehnološko znanje premalo, saj morajo poleg tehnolške računice obvladati tudi ekonomsko. Neizobraženi in neinformirani ljudje ne sodijo v proizvodnjo. Zavedati se moramo, da v svetu izdelke kupujejo tehnologi. Ti mačka v Žaklju ne kupijo.” Če so kdaj »izvajali« dohodkovne odnose, so ti vedno potekali v smeri zadruga — kmet, nikoli obratno. Nikoli, ko je zadruga imela izgube, ji kmet ni pokrival primankljaja! Po drugi strani pa v zadrugi priznavajo, da kmet nikoli ni imel kaj prida vpliva na cene, ki so jih določali na višjih ravneh, tako da je zadruga predstavljala le podaljšano roko oblasti. Te hipoteke se v črnomeljski zadrugi želijo znebiti. Razviti hočejo takšne odnose, ki bodo temeljili na ekonomski računici, od katere bosta imela korist kmet in zadruga. Zatrjujejo, da bodo še naprej dograjevali sistem diferenciranih kmetij, obravnavali vsako posebej, pač po izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Trudili se bodo, da bi »ustvarili« čimveč velikih kmetij in da bo vsak kmet opazil, da geslo: »več dela za več ugodnosti« ni le fraza, pač pa kruta resničnost, brez katere ni prihodnosti niti za kmeta, niti za zadrugo. »Dlje od kritik In samokritik o povezavi zadru-ga-kmet nismo prišli.« Niko Požek, direktor M-KZ Črnomelj. Za večjo tržno proizvodnjo Andrej Dvoršak Več dela za več pravic »V naših obmejnih krajih, kjer razliko v ceni loči le Kolpa, je težko oblikovati trden odnos med zadrugo in kmetom. Temu je kriva tudi slaba kmetijska politika v preteklosti in razdrobljenost kmetij, med katerimi je zelo malo velikih, usmerjenih v tržno proizvodnjo,« ugotavlja Niko Požek, direktor Mercator-KZ Črnomelj. Razmišljanja o novem življenju Vesna Bleivveis Strah in pogum Kočevske Ko se bolj ali manj slovesno odpirajo novi in prenovljeni objekti, se običajno zberejo nosilci programa , izvajalci del, tehnologi, ugledni povabljenci in seveda domačini, ki so kakorkoli pomagali pri uresničevanju načrta. Vse je še toliko bolj slovesno, če je odprtje objekta povezano s pomembnim občinskim dogodkom, občinskim praznikom. Predstavitev doseže nega je tako bolj slovesna. Ob otvoritvi prenovljene govedorejske farme v Cvišlerjih in ovčar-nika v Nemški vasi - objektov Mercator-Kmetijskega gospodarstva Kočevje, pa sem v besedah direktorja Janeza Žlindre našla misli, ki so me napeljale na nekoliko drugačen zapis. Prenovljeno farmo so odprli 30. septembra letos. Kočevska z Rogom v naši zavesti še vedno živi s skrivnostnim in včasih strah vzbujajočimi spomini na prihodnost. Vojni in povojni čas sta to hribovsko pokrajino zaznamovala s pogumom in strahom. Zaznamovala sta jo s pogumnim slovenskim državotvornim dejanjem, zaznamovala sta jo z nespravljivostjo novega s starim. V njenih gozdovih smo se rojevali otroci svobode, v njenih gozdovih ima svoboda lahko tudi drugačen pomen. Nadutost, brezobzirnost in praznino oblasti. Cena, ki jo za strah in pogum še danes plačuje Kočevska, je velika. In, ker so še ljudje pri nas....ljudje, ki so prenehali ubo- gati na vsak ukaz...zaradi njih in z njimi pašniki, polja, gozdovi spet živijo, rodijo, vrača se radoživost in upornost človeškega duha. Med zaraščene košenice, zapuščene njive in zanikrne sadovnjake se vrača otroški smeh. Iz dimnikov se ob jutrih suklja dim. V nekdaj osamljenih gazeh lovcev in skrivnostnih popotnikov so nove, sveže stopinje. Gazi so se razširile v poti do novih domov. Po programu revitalizacije kmetijstva na Kočevskem, ki ga je pripravilo Mercator —Kmetijsko gospodarstvo Kočevje v so-delov anju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in drugimi inštitucijami, naj bi bilo do leta 1996 že 52 novih družinskih kmetij. Predsednik Skupščine občine Kočevje Alojz Eržen je bil eden od govornikov na otvoritvi farme v Cvišlerjih. Rezultati programa oživljanja kmetijstva na Kočevskem so tako spodbudni, da jih je posebej poudaril tudi na osrednji proslavi kočevskega občiskega praznika, 3. oktobra letos. Zaradi spodbudnih rezultatov iz programa oživljanja kmetijstva na Kočevskem v letih 1986 — 1996, se je Izvršni svet skupščine odločil in v letu 1987 pri Zavodu za organizacijo poslovanja v Ljubljani, naročil celovito študijo "Revitalizacija občine Kočevje”. Študija zajema analizo problemov in njihovo opredelitev, razvojne cilje in možo-sti za njihovo uresničitev. Ugotovitve študije naj bi postavile razvojni mejnik ne samo v kmetijstvu, temveč v celotnem gospodarstvu občine Kočevje. Ta program mora biti vključen v srednjeročni in dolgoročni program razvoja SR Slovenije, ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, skupnosti za ceste, bank in drugih ustanov. V kočevski občini s kar 82 odstotki vseh površin gospodari in upravlja družbeni sektor. Dolga leta se otepa s križi in težavami, ki jim jih nalagajo sama narava proizvodnje, demografsko in krajinsko opustošena regija. V letu 1977 je začela zoreti misel o namenitvi dela družbenih zemljišč za zasebno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Misel je imela cilj: izboljšati ekonomičnost prireje, ohraniti in nadomestiti poseljenost, vrniti podobo kulturne krajine ter zagotoviti obdelovanje še evidentiranih kmetijskih zemljišč, tistih, ki jih naravno zaraščanje v povojnem obdobju še ni spremenilo v gozd. Zaraslo pa se je kar 30.000 hektarov kmetijskih zemljišč in danes je gozdnatost v kočevski občini kar 83 odstotna. Misel je bila za tiste čase bogokletna, sprta z ideologijo in predvsem z miselnostjo patro-nov Kočevske. Škodo, povzročeno z izolacijo Kočevske — take izolacije ni v Sloveniji doživel noben njen del — je bilo pač težko priznati. Še danes je 68 odstotkov kočevske občine opredeljeno kot manj razvito območje. Marsikje še ne vedo za elektriko, vodovod, telefon, pa tudi dobra makadamska cesta bo kmalu razkošje. Čas in vztrajni ljudje premagajo vse. V Mercator —Kmetijskem gospodarstvu Kočevje pravijo, da je zlomu vseh odporov teme- ljito pomagala združitev v SOZD MERCATOR-KIT. Pravijo, da od tega, zanje kar usodnega leta 1984, ni več ovir za uresničevanje programa za revitalizacijo, ki so ga pripravljali do leta 1986. Program je doživel popolno podporo republiških organov, skupščine mesta Ljubljana, sozda. Za Ljubljano je Kočevska zaledje za preskrbo z mlekom in mesom, zato je njena podpora razumljiva. Saj mestu navsezadnje ni vseeno - ali večne sanacije izgub predrage družbene proizvodnje — ali produktivna naložba sredstev v ekonomičnejšo, donosnejšo in navsezadnje tudi z vidika demografske in krajinske politike, koristno zasebno organizirano tržno proizvodnjo. Del programa je bil uresničen že v letih 1987 — 88, zraslo je 16 družinskih kmetij, v letu 1989 jih bo še šest in tako naj bi do konca leta 1996 zraslo vseh 58 novih domov. Nove družinske kmetije, ki naj bi poselile obrobje Kočevske so načrtovane v velikosti od 20 do 100 hektarov zaokroženih zemljišč, primerne so oziroma bodo za rejo od 25 do 100 glav goveje živine oziroma od 200 do 500 ovac. Gospodarjenje oziroma reja živine na teh kmetijah temelji na celodnevni paši oziroma doma pridelani krmi. V tak način reje, ki je zanesljivo najcenejša, bo mogoče vključiti vse troko-vne, organizacijske in tehnološke dosežke. Družinska kmetija mora imeti trdne pravno lastninske temelje. Nesporno je, da morata gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša stati na lastni, kmetovi zemlji. Gospodarjenje na družbenih zemljiščih pa mora temeljiti na dolgoročnem , najmanj 30 letnem sodelovanju z OZD, ki je zagotovila uporabo družbenega zemljišča. Taka družinska kmetija ne sme biti deljiva, samovoljno spreminjanje namembnosti površin ni dopustno, brez določene intezivnosti gospodarjenja pa seveda tudi ne gre. V celovitost kmetije sodi tudi gozd kot dopolnilni vir dohodka pa tudi drobna lesna obrt. Tako organizirane in programsko vodene kmetije naj bi dale nov pečat življenja zaostali Kočevski. Če v razvojnih programih kočevsko Kmetijsko gospodarstvo poudarja uresničevanje programa revitalizacije na osnovi družinskih kmetij, še ne pomeni, da opušča družbeno organizirano proizvodnjo mleka in mesa na farmah. Družbene farme ostajajo še naprej temeljne nosilke tržne proizvodnje, jedro za potrjevanje in razvoj strokovnega znanja in izkušenj, jedro za njihov prenos do kmetov. Zmanjšanje števila tako objektov, kot števila živali, pomeni le uskladitev z optimalno možnimi, še ekonomičnimi viri prehranjevanja in drugimi stro ški, ki bremenijo družbeno proizvodnjo. Gre torej za prehod od relativno ekstenzivne reje k in tenzivni, smotrni, dohdokovno donosni reji. Brez posodobitve obstoječih objektov tega temelj nega cilja ne bo mogoče doseči. V priihodnje naj bi na štirih farmah v Koblerjih, na Mlaki, v Cvi šlerjih in v Livoldu redili 1250 krav molznic, 30.000 bekonov pa v prašičji farmi v Klinji vasi. Lastna mešalnica bo poskrbela za 17.000 ton močnih krmil, Mesari- Gostje v Nemški vasi in Cvišlerjih. Tržna proizvodnja v M-KG Kočevje letna proizvodnja 1988 8,5 milijona litrov mleka 788 ton pitane govedi 2720 ton prirasta prašičev 300 ton prirasta pitancev 60 ton prirasta jagnetine 1.840.000 komadov jajc letna predelava 17.000 ton močnih krmilon mesa 903 tone mesnih izdelkov ja pa bo morala biti usposobljena za odkup vse, na kočevskem območju vzrejene živine. Ta pogled na razvoj družbenega in zasebnega kmetijstva, je povedal direktor Mercator—K-metijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra, ko je odpiral prenovljeno farmo v Cvišlerjih in nov ovčnjak v Nemški vasi. Razmišljanja pa ilustrirajo tudi naslednji podatki v letih 1987-88 je bilo na družinskih kmetijah urejenih 16 hlevov s 103 stojišči za krave, ki dajejo 400.000 litrov mleka, s 506 stojišči za mlado živino s prirejo 110.000 kilogramov mesa in 1000 stojišč za ovce s prirastom 60.000 kilogramov jagnetine. Načrt za leto 1988 določa prenovo nedavno odprte farme v Cvišlerjih, gradnjo betonskih silosov za 2.500 ton silaže v Livoldu, gradnjo senika na sončno energijo za 400 ton sena na Mlaki, tehnološko posodobitev mešai-nice krmil, sanacijo čistilne naprave na farmi bekonov v Klinji vasi in ureditev družinskih kmetij, ki pa smo jih že navedli v skupnem podatku za leti 1987 — 88. Vrednost naložb znaša 4 milijarde dinarjev. Po načrtih so sredstva zagotovljena, njihovi viri pa različni. Vrednost naložb za leto 1989 je ocenjena na nekaj več kot 10 milijard dinarjev. Med objekte pa so v uvrstili : prenovo govedorejske farme v Livoldu in delno v Koblarjih, prenovo prašičje farme v Klinji vasi, tehnološko posodobitev predelovalnih in prodajnih objektov tozda Mesari- : ja, šest družinskih kmetij ter ure- [ ditev 325 hektarov zemljišč. Rezultati uresničevanja programa revitalizacije na Kočevskem so spodbudni in so lahko j vzor ali bolje model, po katerem naj bi se zgedovali tudi v drugih hribovitih predelih Slovenije, ki jih brez širše družbene pomoči čaka usoda, do nedavnega ena- ; ka kočevski. Opustošenost, zapuščenost, neizkoriščenost. Pre- j nova umirajočega slovenskega hribovitega sveta ne prennese več nobenega odlaganja. Dolgoročen vir financiranja je treba za- | gotoviti takoj , bodisi s posebni- j mi sredstvi, ki bi jih zagotavljala : večja potrošna središča (vzorec \ : primer vlaganja sredstev mesta Ljubljana v kočevsko prenovo), v prenovo pa se lahko učinkovito j usmerjajo sredstva za gospodar- ; sko manj razvita območja v SR j Sloveniji. Močne, obnovljene družinske kmetije z gozdovi in domačo obrtjo lahko postanejo ob dobrem gospodarjenju in dobri ekonomski politiki konkurenčne. Ne samo v kočevskih, temveč tudi po vseh slovenskih hribih, kjer kmetije umirajo zaradi napačne kmetijske politike. Take kmetije so tudi osnova in vir za dostojno življenje oziroma preživljanje. In prav dostojnemu življenju smo se zaradi naše zaplankano- , sti in zaverovanosti v moč in nez- j motljivost patronov in botrov marsikdaj odrekli. Zapoznela pomlad kočevskih prostranstev še ni prišla prepozno ie zaradi ljudi, ki jih še imamo pri nas. Takih, ki niso in ne bodo ubogali na vsak ukaz. Če bi Janez Žlindra svoj govor le odžebral, se moja uvodna in zaključna osebna razmišljanja ne bi rodila. Preskrbovalni center Trnovo Andrej Dvoršak Investicija bo izplačana v treh letih Preskrbovalni center v Trnovem so načrtovali v Dolomitih že več let. Pred petimi leti so kupili zemljišče in počasi začeli pripravljati potrebno dokumentacijo ter zbirati finančna sredstva za novogradnjo, katere cena je iz meseca v mesec skokovito rasla, da bi na koncu dosegla 3,2 milijarde dinarjev. »Naš tozd sodi med pomembnejše preskrbovalce Ljubljane, saj ima kar 87 poslovnih enot. Stalno smo tudi doživljali pritiske, naj vendarle zgradimo »obljubljeno« trgovino v novem stanovanjskem naselju Trnovo, toda čez noč se v sedanjih gospodarskih pogojih takega podviga ne da izpeljati,«so nam dejali v Dolomitih. Ko pa so se končno le odločili za gradnjo, je bil program novega objekta docela »preštudiran« in prilagojen zahtevam in potrebam potrošnikov tega okoliša. Predvsem so hoteli zadostiti vsem potrebam prebivalstva po živilih in drugih vsakodnevnih potrebščinah, kot dodatek pa so načrtovali še trgovino s tehničnim blagom, prvo na Viču. Prvenstvo jim gre tudi pri ribarnici, ki sodi med naše najsodobnejše tovrstne trgovine, v kateri so na voljo vse ribe, ki jih je moč kupiti na jugoslovanskem trgu. »Novoodprti preskrbovalni center je že prvi mesec opravičil investicijo in pokazal, da smo program dobro načrtovali. Povprečni dnevni promet je okoli 35 milijonov dinarjev, kar je znatno več od pričakovanega. Še bolj razveseljivo pa je, da so kupci naše povsem nove stranke, kar ugotavljamo po tem, da v okoliških trgovinah promet ni prav nič upadel. To istočasno kaže, da je bila ta trgovina v Trnovem resnično potrebna,« pravi Vinko Ravbar, direktor tozd Dolomiti. Načrtovana ribarnica se je spočetka nekaterim zdela precejšnje tveganje, danes pa ugotavljajo, da so tovrstni lokali dobra naložba. Po ribah in morskih sadežih je toliko povpraševanja, da komaj zadostijo potrebam in zahtevam kupcev. Enako dobro posluje tudi delikatesa, ki deluje v sklopu samopostrežne trgovine. Nekoliko slabše je le poslovanje oziroma promet trgovine s tehničnim blagom, ki svoj program še prilagaja potrošnikom. Velika pridobitev za tozd pa niso le novi prodajni prostori ampak tudi nove pisarne, kamor se bodo preselile skupne službe tozda, ki so sedaj na dveh lokacijah, kar hromi njihovih učinkovitost. Celotni preskrbovalni center ima 2.722 kvadratnih metrov površin v dveh etažah. Od tega je 1.010 kvadratnih metrov namenjenih trgovini: samopostrežni 353, delikatesi 77, ribarnici 40 in trgovini s tehničnim blagom 432 kvadratnih metrov. Snack bar meri 61 kvadratnih metrov, 667 kavdratnih metrov pa je predvidenih za poslovne prostore — pisarne, kajti sem se bo s Tržaške ceste preselilo celotno vodstvo tozda. Vrednost investicije je bila 34 milijard dinarjev (po cenah 1987). Za načrt opreme preskrbovalne- ga centra je poskrbel arhitekt Matjaž Tomori iz M-Tehne, TOZD Investa. Otvoritve objekta so se udeležili številni krajani, predstavniki poslovnih partnerjev Dolomitov in občine Vič Rudnik. Slednji so izrazili zadovoljstvo z novim objektom. To je četrta trgovina, ki so jo odprli v občini letos in tretja, ki sodi v TOZD Dolomiti. Kot menijo v Dolomitih, bo celotna investicija izplačana v prihodnjih treh letih. K temu bo pripomoglo tudi dobro poslovanje tozda, saj v njem ustvarjajo največji promet na zaposlenega v celotni Mercatorjevi maloprodajni mreži — 30 milijonov dinarjev mesečno. Za 439 delavcev Dolomitov je to stalna spodbuda, ki v njih istočasno krepi tudi pripadnost kolektivu. Sodobna blagajna z optičnim čitalcem črtnih kod. Žal ja vse premalo izdelkov označenih z njimi. Tudi zato se trgovci za te blagajne težje odločajo. Toda, korak za korakom: Fužine, Trnovo... tudi do Jurovskega dola nekoč. Radovednost je značilnost prvih kupcev. Takoj po otvoritvi se oblikujejo njihovi prvi vtisi. Tudi v Trnovem ni bilo drugače. ROP tudi v preskrbovalnem centru Trnovo Preskrbovalni center Trnovo je naša druga trgovina, ki je v celoti opremljena z računalniškimi blagajnami in čitalci EAN oznak. To je istočasno tudi tretja večja trgovina z ROP-om v Jugoslaviji. Poleg naše na Fužinah, je še ena v Sarajevu in sodi v sklop UPI-ja. Za ROP so se v Dolomitih odločili predvsem zato, ker jim omogoča dnevno spremljati prodajo posameznih artiklov in blagovnih skupin, tako lažje planirajo nabavo in hitreje sledijo zahtevam kupcev, istočasno pa zmanjšujejo zaloge v trgovini na optimalno mero, kar je ob ceni denarja - kreditov za obratna sredstva, izjemno pomembno. ROP v Trnovem pa je tudi osnova za nadaljnje širjenje tega sistema v Dolomitih in Mercatorju nasploh, saj so prednosti več kot očitne. Potrošnikova nova trgovina Andrej Dvoršak Po dolgih letih — novogradnja Krajani v Jurovskem dolu so leta in leta čakali na novo in sodobno trgovino. Dočakali so jo v začetku letošnjega oktobra in to takšno, ki bi je bili veseli povsod. Lepo, dobro založeno ter eno prvih, če ne celo prve v Mercatorju, ki je urejena tako, da omogoča dostop tudi invalidom na vozičkih. Mercator-Potrošnik Lenart je z naštevanjem te trgovine začel že pred štirinajstimi leti, a je z gradnjo iz leta v leto odlašal. Nikoli ni bilo dovolj denarja za vse in Ju-rovski dol je tako ostajal brez trgovine. »Nedvomno so zaostrene razmere in gospodarska kriza povzročile velike spremembe tudi v trgovini. Trgovci smo se jim prilagodili, nekateri bolj, drugi manj, temeljna značilnost sedanjega trenutka pa je,, da trgovina vse bolj postaja zgolj razdeljevalec dobrin. Svoje prave funkcije zaradi pomanjkanja denarja in predragih posojil, ne opravlja več,« je ob otvoritvi poudaril Mirko Košmerl, direktor M-Potroš-nika. Poudaril je, da mora trgovina vedno večji delež dohodka namenjati za obresti. Ta delež je bil lani 37, letos že 52 %! Kreditno monetarna politika pritiska trgovcev v kot, skupaj z njimi pa siromaši tudi potrošnika. Kot je dejal Košmerl banka trgovini pobere 29 % realnih obresti, v svetu je ta odstotek nekajkrat nižji. Kljub vsem težavam pa so v Potrošniku le uspeli »napraskati« potrebna sredstva za novograd- njo, pri čemer so jim izdatno pomagala združena sredstva sozda Mercator-KIT. Nova trgovina, ki so jo zasnovali v Merlesu, opremila pa jo je Investa, ima 283 kvadratnih metrov prodajnih površin. Njeni načrtovalci so mislili na vse, še posebej pa na to, kako zaposlenim olajšati delo pri pretovarjanju blaga. Prav na to trgovci stalno, največkrat brez uspeha opozarjajo. Na otvoritev so v Jurovski dol prišli številni gostje, med njimi tudi visok predstavnik JLA. Kot kaže, je pomen te trgovine precej širši kot bi si lahko na prvi pogled predstavljali, kajti takega sestava in udeležbe gostov, smo vajeni le pri otvoritvah novih, velikih mestnih blagovnic. »Trgovina |e na ravni razdeljevalca dobrin,, je menil direktor M-Potro*nlka Lenart, Mirko Koimerl. Predelava sadja — vse v izvoz Vesna Bleivveis Razvoj po lastnem receptu Sestanka tehnološkega odbora sozda v tozdu Mercator —Mednarodne trgovine, Predelava sadja Bohova, se je udeležil tudi direktor temeljne organizacije Milan Makoter. Sodeloval je v razpravi in jo prav v delu, ki je zadeval prenovo gospodarskega, političnega in sozdovega življenja, usmeril v živahen in razumski tok. Kot predstavnik gostiteljice je predstavil tovarno, tehnološke finese pa prepustil svojima sodelavcema diplomiranima inženirjema živilske tehnologije Marjanu Klemenčiču in Zoranu Glušiču.’ Začnimo zapis o tozdu s tistim delom, ki je aktualen v vseh sredinah — prenova vsega. Po besedah Milana Makoterja,pppp za prenovo sozda, tudi takega kot je, zakonodaja ne sme biti ovira. Mercator je organizacija, ki vsem svojim članicam lahko koristi doma in na tujem. Pravilna preobrazba jo na tem položaju lahko samo še utrdi. Poziv k ponovnemu svobodnemu odločanju o članstvu v sozdu ali delovni organizaciji je odveč, ker dobro organizirane delovne organizacije, ki so vključene v 10 let Mercator —KZ Ljubljana Marko Glažar sozd, težijo k homogenosti. Vse trdne organizacije bodo težko šle po drugačni poti. V Bohovi odločitve, drugačne kot vključitve v ta sistem, ne vidijo. S tem pa ni rečeno, da je ta sistem brezhiben in povsem dorečen. Prav zato je njegova prenova potrebna, njena usoda pa res v veliki meri odvisna od jugoslovanske splošne klime. SOZD je regionalno in dejavnostno razvejan, toda druži ga znamka ”M”, ki ji lahko zaupa domači in tuji poslovni svet, ”M” pomeni tudi določeno moč, ki jo potrju- jejo izvozni rezultati. Brez močne firme pa svetovnega trga ni. Za gostitelja se spodobi, da gostom predstavi tudi svojo organizacijo. "Prednik današnje tovarne je bila delniška družba, ki so jo ustanovili Lipovec, Adamič in Kofol. Ukvarjala se je s predelavo, bolj s sušenjem štajerskega sadja, predvsem jabolk. Po vojni so se obrati iz mariborske Unionske kleti preselili v Bohovo. Za začetek kar v opuščeno mesarijo in pod ”UNRA šupo”. V času od 52. do 68. leta se je program predelave širil tudi na gozdne sadeže, sadno pulpo, suho sadje. Leta 1962 je bila zgrajena prva hladilnica, danes so hladilniške zmogljivosti 12.000 ton različnega sadja, gozdnih sadežev, pa tudi mesa. Predelovalne zmogljivosti za sa- dje danes znašajo 20 do 22.000 ton letno, cilj pa je 25 do 26.000 ton. Izdelujemo koncentrate jabolk, višenj, malin in robid, ribez pa je kot vhodna surovina za predelavo predrag. Del proizvodnega programa predstavlja proizvodnja pralinejev, pomembne surovine za industrijo čokoladnih izdelkov. Najpomembnejši podatek o proizvodnji :vsa gre v izvoz, našega izdelka na domačem trgu praktično ni. Prodajamo praktično v vseh državah zahodne Evrope in ZDA. Tehnološki in tehnični del proizvodnje je izključno naša domena. Obvladuje ga 5 tehnologov s sodelavci, vso ostale poslovne funkcije - finančno in marketinško, smo prenesli na delovno organizacijo. Razen treh pisarn, so vsi prostori v tovarni namenjeni izključno proizvodni dejavnosti. Naloge za prihodnje desetletje V začetku oktobra so v Mercator—Kmetijski zadrugi Ljubljana praznovali desetletnico. Praznovali so jo skupaj z gosti iz Pliberka. Pravo jesensko jutro z debelo meglo je ležalo nad Ljubljanskim barjem, ko so pričeli na prireditveni prostor za razstavo živine prihajati prvi tovornjaki, traktorji in avtomobili s prikolicami, polnimi lepih živali, krav in konj. Novo urejen razstavni prostor ob stari šoli na Barju, kjer je sedež kmetijske zadruge, je bil še ves čist in svež, vendar že pripravljen za sprejem lepotic in lepotcev. Čez cesto pa so ne prodajnem prostoru razkazovali bleščeče zlikani traktorji in drugi kmetijski stro- V dvorani nekdanjega zadružnega doma so se začeli zbirati kmetje, delavci in gostje Merca- tor—Kmetijske zadruge Ljubljana. Posebej težko so bili pričakovani Korošci, zadružniki iz Pliberka. Zadruga se je rodila pred desetimi leti. Takrat so se kmetje viške, delno grosupeljske in meščanske občine odločili za ustanovitev Kmetijske zadruge Ljubljana. Danes ima zadruga tri temeljne zadružne enote. Slovesnost se je začela s skupno sejo vseh treh zadružnih svetov. Govornik, direktor zadru-geJože Tanko je poudaril opravljeno delo in načrte. Glavna skrb zadružnikov je bila proizvodnja oziroma oskrba Ljubljančanov. Ta skrb danes trgu daje več kot deset milijonov litrov mleka, 600 konj, 500 prašičev, 4.500 glav goveje živine in 1.500 ton zelenjave. V to proizvodnjo vložena sredstva: razvoj centrov za oskrbo kmetijstva 270 milijonov dinarjev, lastna sredstva in posojila kmetov 2,8 milijarde dinarjev, kratkoročna posojila HKS kmetom nekaj čez eno milijardo dinarjev, sredstva vložena v hidro in agromelioracije približno 2.4000 hektarov zemljišč priblino sedem milijard dinarjev. Družbena sredstva, vložena predvsem v pospeševanje pridelave mleka in mesa, ki so jih prispevale občine, mesto in republika so proizvajalcem prinesla skoraj 2,5 milijardi dinarjev. Urejenih je 90 zbiralnic mleka, v šoli za kmetovalce pa so podelili že 45 diplom. Vprašanja, ki zadrugi povzročajo skrbi : odkupna cena mleka, določanje njegove kakovosti in tolšče, razmerje med odkupnimi cenami mleka in mesa, papirnata vojska za naložbe v kmetijstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. V prihodnjih desetih letih pa jih čakajo naslednje naloge strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje za dvig strokovne ravni dela, več dela v selekcijski službi A in B kontroli krav, ki bo morala zajeti najmanj 2000 oziroma 4.800 glav, selekcijo v reji konj, razširitev in dograditev oskrbnih centrov, postavitev črpalk za dieselsko gorivo v različnih krajih, nadaljevanje hidro in agromelioracijskih del in zložb zemljišč, okrepitev povezave s skladom za preskrbo mesta Ljubljana za povečanje obsega naročene proizvodnje. Od prvega srečanja s Korošcem Blažem Singerjem je minilo že 25 let. Stiki med pliberško in ljubljansko zadrugo pa so trdni in na slavnostnem zasedanju zadružnih svetov jih je potrdil tudi podpis listine o poslovnem sodelovanju. Ljubljanski kmetje so redni obiskovalci pliberških zadružnikov, naši mladi kmetje so redni gostje svojih koroških vrstnikov, drugo leto pa bodo koroški mladci prakticirali pri naših mladih gospodarjih. O zgodovini sodelovanja med zadrugama je govoril Bine Otorepec, ki vsestransko skrbi za vzdrževanje stikov z našimi rojaki na drugi strani Karavank, Listino sta v imenu pliberške zadruge podpisala ing.Fridl Kapun in Anton Lube, v imenu Mercator —KZ Ljubljana pa Drago Kastelic. . Predsednik viške občinske skupščine Peter Vrhunc je pohvalil odnose med zadrugo in kmeti, kot priznanje pa je zadrugi izročil umetniško sliko. Tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Leon Frelih je izkoristil priložnost za poudarek perečih kmetijskih problemov. Podelil je priznanja Zadružne zveze Slovenije Antonu Žgajnarju, Jožetu Zupančiču, Francu Kramarju, Matiji Ježku, Filipu Kokalju, Dragu Kastelicu in Mercator —Kmetijski zadrugi Ljubljana. Štirideset kooperantov in delavcev zadruge pa je prejelo posebna priznanja Zadruge. Koroška, »Rož, Podjuna, Zilja«, je šla vsem do srca. Prodajna razstava aktiva žena je bila paša za oči, pa tudi za trebuhe. Suha roba, med...so praznili mošnje udeležencem proslave. Na oceno in razstavo živine so kmetje pripeljali 48 konj in 46 plemenskih krav in telic. Prve nagrade so dobili : med simentalskimi kravami krava rejca Franca Škufce iz Ponove vasi, med rjavimi pa krava rejca Antona Potokarja iz Male Račne. Prav na ta način zasnovana In izpeljana organiziranost, ki je v združitvi v delovno organizacijo edino smiselna, nas ne vodi v razmišljanja v drugačno organiziranost. Rezultati take organiziranosti so dobri, saj prav zaradi take povezanosti nismo doživljali usodnih kriz in nihanj. Zaradi enostavnega poslovanja v sami tovarni, saj to ni obremenjeno s papirnato vojsko, so rezultati poslovanja hitro na dlani. Izračuni pokažejo koliko od ustvarjenega lahko namenimo za naložbe, v razvoj, ki je naš najpomembnejši pogoj za dostop in prodajo na zahtevanih trži- i ščih. Prav vse razvojne faze so vidne tudi pri objektih . pri objektih .Nadaljevalna in postopna gradnja je očitna, pomembno pa je, da to v v ničemer ne vpliva na tehnološko zaokroženost proizvodnje. Končno podobo naj bi tovarna dobila nekako čez dve leti, ko bo končan večji naložbeni program, v katerem bo stekla nova proizvodnja. V Bohovi je zaposlenih 100 delavcev. V zadnjih dvajsetih letih je le 5 delavcev zapustilo tovarno, drugi so v njej dočakali upo-kojitev.Za trdnost kolektiva in tovarne ima veliko zaslug moj predhodnik tovariš Alojz Cof. Pri njem smo se učili delati vsi. Lahko rečem — od vratarja, do me- j ne. Osebni dohodki niso bogve kako spodbudni, okrog 650.000 din znašajo povprečni v zadnjem mesecu, pa vendar...” Nekaj od zapisanega je direktor Makoter povedal v razgovoru s tehnologi, nekaj pa mi je pripovedoval med ogledom tovarne. Upam si trditi, da toliko reda, snage in urejenosti najdeš le na malokaterem tovarniškem dvorišču ali pa tudi neposredno v proizvodnih obratih. "Veste, red in komanda morata biti. Seveda pa ne brez posluha za sodelavce, zlasti za njihovo ustvarjalnost,”je dejal Makoter. Da, in prav to sta dala čutiti tudi tehnologa Marjan Klemenčič in Zoran Glusič, ko sta kolegom iz drugih tovarn razlagala zančilnosti razvoja, tehnoloških postopkov, opreme. Najsodobnejša oprema je v Bohovo prihajala brez pom-pa, ne kot celovite naprave, ki jih ponujajo njihovi izdelovalci, temveč le tiste potrebne naprave, ki lahko zagotavljajo celovit tehnološki proces, potreben za kakovosten in ekonomičen izdelek. V letošnjem letu so vgradili opremo za predkoncentracijo soka s pomočjo reverzibilne osmose. To je najnovejša tehnologija na področju koncentracije takočin in v Bohovi so jo za področje sadne predelave uvedli prvi v Jugoslaviji. S to naložbo so na najcenejši in najmodernejši način povečali zmogljivosti predelovalnega obrata za 60 odstotkov, obenem pa izboljšali kakovost končnega izdelka tako, da imajo zagotovoljene vse pogoje za dostop na najzahtevnejša tržišča - ZDA in Japonsko. Marsikaj snovalcem razvoja v Bohovi še roji po glavi. Kam s stanski produkti, tropinami, vodo, kako do novih, tržno zanimivih izdelkov, pekktina na primer. Jabolčne tropine, ki so jih prej vozili na smetišče in so jih zaradi njih preganajale različne inšpekcijske službe, zdaj primerno obdelane, izvažajo. Pektin (sestavina, nujno potrebna za džeme in marmelade) jih grize in izziva. Malo jih je v svetu, ki poznajo njegove skrivnosti, bodo med njimi tudi v Bohovi? Posluha za razvoj ni nikoli dovolj in ni nikoli preveč, sem razbrala iz direktorjevih besed. Ob tem pa mi ni ušlo nekaj trpkih nasmehov zbranih tehnologov. Kupujemo — prodajamo Stanislav Klemenčič-Saražin Poslovne povezave Mercator je iz tipične trgovske organizacije zrasel v proizvodni in trgovski sistem, brez katerega danes ne morejo nekateri njemu podobni drugi sistemi in brez njih tudi ne Mercator. Njegova razvejana grosistična in maloprodajna mreža s 30 odstotnim deležem pokriva potrebe po preskrbi prebivalcev Slovenije. Zagotavljati tak delež v oskrbi z živili in drugim blagom za dnevne potrebe potrošnikov zgolj s tem, kar zmoremo sami znotraj sistema, bi bila poslovna katastrofa. Taka politika bi zvila tudi druge sisteme, ki skupaj z Mercatorjem oskrbujejo slovenske potrošnike. Zato je sodelovanje med sistemi nujno, potrebno in perspektivno, saj le celovita in kakovostna ponudba lahko zadovolji potrošnika in napolni mošnjiček. Gibanje obsega poslovnih povezav med sistemi Poslovne povezave med sistemi kot so Mercator, Emona, Tima, Hmezad in drugi, so zrasle iz prav iz prej navedenih razlogov. V nekajletnem intezivnem sodelovanju na področju izmenjave (kupovanja in prodaje) izdelkov, smo dosegli medsebojno usklajene blagovne tokove. Na obseg in sprembe teh tokov je bistveno vplivala združitev delovnih organizacij sozda KIT in Mercator v en poslovni sistem. Izrazit tak primer je Hmezad, kjer je vrednostni obseg prometa v letih 1985 in 1986 presegel indeks rasti maloprodajnih cen. Zanimivo je, da so nekateri partnerji, ki so bili v začetni fazi pretežno Mercatorjevi dobavitelji, primer Emona in sarajevski UPI, postali pretežni kupci. Spet pri drugih, se je prvotni obseg naših nakupov pri njih, približal vrednostnemu obsegu naše prodaje pri njih — primer ABC Pomurka, Merx, Tima in Vipa. Poseben primer je AIPK Bosanska Krajina iz Banja Luke, s katerim smo začeli intenzivneje sodelovati v letu 1986. Velik del naših nakupov pri njih se nanaša na živino (čez polovico), drugi del pa predstavlja trgovsko blago- Dinamika naraščanja medsebojne menjave po vrednostnem obsegu je zelo različna. Deloma se pokriva z naraščanjem cen, deloma pa presega splošno stopnjo inflacije, kar pomeni, da se je v določenem obdobju oziroma letu, povečal tudi fizični obseg prometa. Za zadnje leto bi na osnovi te primerjave lahko ugotovili, da je fizični obseg medsebojnega prometa padel, saj indeks povečanja vrednostnega obsega nikjer ne presega stopnje rasti maloprodajnih cen, ki je znašala 267,4 %. Z analizo podatkov o medsebojnih blagovnih tokovih želimo pokazati deleže posameznih sistemov v medsebojni menjavi, prav tako pa tudi deleže posameznih Mercatorjevih organizacij, ki se v teh sistemih praviloma na eni strani pojavljajo kot dobavitelji, na drugi pa kot kupci. Dobave naših organizacij drugim sistemom Razvejane gospodarske dejavnosti v Mercatorju so razlog, da se drugi sistemi kot kupci pojavljajo praviloma v vseh dejavnostih sozda. Kot obavitelji drugim sistemom (za analizo je izbranih 11), se iz trgovske dejavnosti najpogosteje pojavljajo naslednje Mercatorjeve OZD : — Mercator—Mednarodna trgovina, TOZD Contal-Steklo in TOZD Slovenija sadje, zunanja trgovina, se pojavljata pri desetih kupcih, obseg prometa je 2.344.191.000 dinarjev, kar je 2,48 % od ustvarjenega celotnega prihodka, (OP 44.501.000.000 din) — Mercator —Izbira Panonija, TOZD Veleprodaja se pojavlja pri desetih kupcih, obseg prometa je 6.670.055.000 dinarjev, kar znaša 15,53 % ustvarjenega celotnega prihodka (OP 42.702.000.000 din) - Mercator-Trgoavto, specializirana trgovska organizacija za trgovino z avtomobili in avto deli se pojavlja pri desetih kupcih, obseg celotnega prometa je 1.064.919.000 din, kar znaša 2,23 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 47.733.000.000 din) - Mercator-Blagovni center nastopa pri osmih kupcih, obseg prometa je 3.130.256.000, kar znaša 4,61 % ustvarjenega celot- nega prihodka (CP 67.946.000.000 din). Največji delež predstavljajo nakupi ABC Pomurka - 1.197.530.000 din — Mercator —Sadje zelenjava se pojavlja pri osmih kupcih, obseg prometa znaša 3.226.038.000 dinarjev kar je 14,77 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 21.843.000.000 din). Tudi tu je največji kupec ABC Pomurka — 1.508.595 din. — Mercator—Nanos s tremi tozdi Grosist, Preskrba in Sadje,Koper nastopa pri devetih kupcih, obseg prometa znaša 7.527.250.000 dinarjev, kar je 13,6 % ustvarjenega celotnega prihodka teh treh temeljnih organizacij. Obenem obseg Nanoso-ve prodaje v druge sisteme pomeni tudi nominalno najvišji znesek te prodaje. Največji je obseg prometa z ajdovsko VIPO - 2.326.559.000 din, kar je 31 % vse Nanosove prodaje v druge sisteme. — Ostale trgovske organizacije se pojavljajo le pri posami čnih kupcih in z manjšo vrednostjo prodaje (Standard 2 x, STP Hrastnik 2 x, KŽK Gorenjske, TOZD Komercialni servis 4 x, Preskrba Krško 2 x, Rudar). Obseg prometa teh organizacij predstvalja le 1,8 % ali 427.845.000 dinarjev. Tudi na področju oskrbe z izdelki agroživilske industrije je udeležba naših organizacij v drugih sistemih zelo zanimiva : Tabela št. 2 PRIKAZ BLAGOVNIH PRETOKOV MED MERCATORJEM ZA LETO 1987 IN DRUGIMI POSLOVNIMI SISTEMI vrečnost v 0C0 din POSLOVNI PARTNER Dejavnost dobavitelja oziroma kupca Dobavitelj D KUPEC K RAZMERJE D: K RAZMERJE MED T/P T/P dobavitelja kupca 1 Ž 3 4 5 6 7 1. ABC Pomurka a 10.085.112 4.430.893 2,27:1,00 b 10.227.321 11.295.572 1,00:1,10 1,00:1,01 1,00:2,25 • skupni promet 20.312.433 15.726.465 1,29:1,00 2. EMONA Ljubljana a 6.017.269 5.570.312 1,08:1,00 b 6.063.254 13.359.777 1,00:2,20 1,00:1,00 1,00:2,40 skupni promet 12.080.523 18.930.089 1,00:1,57 3. Hmezad Žalec a 2.745.982 1.013.229 2,71:1,00 b 8.585.363 1.872.006 4,59:1,00 3,20:1,00 1,00:1,85 skupni promet 11.331.345 2.885.235 3,93:1,00 4. HP Ljubljana a 1.020.609 1.016.953 1,00:1,00 b 12.822.677 1.211.940 10,58:1,00 1,00:12,56 1,00:1,19 skupni promet 13.843.286 2.228.893 6,07:1,00 5. Merx Celje a 6.138.259 2.605.842 2,36:1,00 b 1.553.950 2.351.929 1,00:1,51 3,95:1,00 1,10:1,00 skupni promet 7.692.209 4.957.770 1,55:1,00 6. Tima maribor a 5.123.672 3.702.379 1,38:1,00 b 8.695.265 4.649.672 1,87:1,00 1,00:1,70 1,00:1,26 skupni promet 13.818.9370 8.352.551 1,65:1,00 7. Timav Koper a 6.607.536 2.464.421 2,68:1,00 b 1.857.379 3.026.805 1,00:1,63 3,56:1,00 1,00:1,23 skupni promet 8.464.915 5.491.226 1,54:1,00 8. Vipa Ajdovščina a 347.859 2.901.297 1,00:8,36 b 9.419.232 5.207.870 1,80:1,00 1,00:27,0 1,00:1,79 skupni promet 9.767.091 8.109.167 1,20:1,00 \ 9. AIPK Bosanska Krajina a 532.012 69.959 7,60:1,00 b 1.400.124 360.958 3,89:1,00 1,00:2,63 1,00:5,21 skupni promet 1.932.136 430.917 4,49:1,00 10. Brodocommerce Rijeka a 327.944 170.943 1,92:1,00 b 1.065.745 936.402 1,67:1,00 1,00:3,26 1,00:5,50 skupni promet 1.393.689 1.107.345 1,26:1,00 11. UPI Sarajevo a 152.726 403.826 4,98:1,00 b 1.857.036 2.954.741 1,00:1,59 1,00:12,16 1,00:7,32 skupni promet 2.009.762 3.358.567 1,00:1,68 SKUPAJ a 39.098.980 24.350.554 1,60:1,00 b skupni promet 63.547.346 102.646.326 47.227.671 71.578.225 1,34:1,00 1,43:1,00 1,00:1,50 1,00:1,94 a) trgovske OZD (T) b) proizvodne OZD (P) 1 - Mercator-Ljubljanske mlekarne so s prodajo udeležene v vseh enajstih sistemih. Kot dobavitelja se pojavljata tozda Marketing in Mlekarne, delno pa tudi tozd Posestva. Skupna realizacija znaša 21.450.677.000 dinarjev, preko tozda Marketing pa je bilo ustvarjeno za 21.252.571.000 dinarjev, kar je 98,6 % vse realizacije in 45 % prodaje vseh proizvodnih organizacij v druge sisteme. TOZD Marketing se pojavlja kot največji dobavitelj pri šestih sistemih in s tem tudi Mercator kot najmočnejši dobavitelj v te sisteme. Največji obseg prometa je ustvarjen z Emono — 7.911.042.000 din, kar je 37 % vsega prometa med enajstimi obravnavanimi sistemi. V deležu celotnega prihodka to predstavlja 19,3 % 111.176.000.000 din) - Mercator-Emba se pojavlja pri devetih kupcih s skupnim prometom 1.829.298.000 din, kar je okrog 18,5 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 10.078.000.000 din). — Mercator—Mesna industrija Ljubljana se pojavlja pri devetih kupcih s skupnim prometom PRIKAZ STRUKTURNE V 11 SISTEMOV 1.654.666.000 dinarjev, kar je 8,1 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 20.272.000.000 din). Primata med dobavitelji v obravnavanih sistemih nima nikjer. — Mercator —Konditor dobavlja blago šestim sistemom, vrednost tega prometa znaša 252.894.000 dinarjev, kar je 6 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 4.153.000.000 din). Kar 65 % prometa pomeni poslovanje z Emono. — Mercator—Nanos, TOZD TMI se kot dobavitelj obravnavanim enajstim sistemom pojavlja šestkrat. Obseg prometa znaša 1.082.390.000 dinarjev, kar je 7 % celotnega prihodka. Kar 68 % pa pomeni prodaja sarajevskemu UPIJU. - Mercator-Pekarna Grosuplje prodaja le trem sistemom. Skupen znesek tako ustvarjenega prometa znaša 682.045.000 dinarjev, od tega znaša promet z ABC Pomurka kar 72 %. - Mercator—ETA je prodajala v tri sisteme, vrednost te prodaje znaša 252.967.000 dinarjev. Kar 60 % predstavlja poslovanje z ABC Pomurka. V ustvarjenem celotnem prihodku pa prodaja v UDELEŽBE DEJAVNOSTI PRI druge sisteme predstavlja 2,5 % (CP 10.278.000.000. din). — Mercator—KŽK Gorenjske z vsemi temeljnimi organizacijami - med njimi se Oljarica in Mlekarna pojavljata desetkrat -nastopajo v vseh obravnavanih enajstih sistemih. Za prikaz obsega prometa smo uporabili le podatke, ki zadevajo področje živilske industrije v KZK —ju. Obseg prometa znaša 10.065.874.000 dinarajev, kar je 21 % celotnega prihodka (CP 49.854.000.000 din). Največjo udeležbo predstavlja prodaja v ABC Pomurko — vrednost znaša 4.241.824.000 dinarjev, udeležba pa predstavlja 38 %, obenem pa je to drugi največji nakup drugega siste ma pri eni članici sozda. Zanimiv pa je tudi podatek, da se Oljarica, Mlekarna in Me-soizdelki pri sedmih drugih sistemih pojavljajo z navjvišjo vrednostjo dobavljenega blaga, izdelkov živilsko predelovalne industrije. Tudi organizacije iz dejavnosti kmetijstva, so kot dobavitelji pogosto zastopane v drugih sistemih. (ZA) — Mercator —A-grokombinat se pojavlja pri PRODAJI MERCATORJA Tabela št. 3 Dejavnost Celotni prihodek n . . . , .Delež Strukt. Prodaja v sistemi. , , J v GP dobav. 1 2 3 4 5 1. Trgovina na debelo in mešano 386.673.OCO.000 24.350.554.OCO 6,3 34 2. Proizvodnja skupaj 447.498.000.000 47.227.671.OCO 10,6 66 a) živilska proizv. 223.771.000.000 37.270.911.000 16,7 52 b) kmetijska proizv. 197.135.OCO.000 8.629.930.000 4,4 12 c) druga nepreh.proizv). 26.592.000.000 1.326.830.OCO 5,0 2 Skupaj 834-171.000.000 71.578.225.000 8,6 100 Največji obseg prodaje šo opravile naslednje OZD: Vrednost din Struktura 1. M-Ljubljanske mlekarne - skupaj 21.537.427.000 34,9 2. M-KŽK Gorenjske Kranj - skupaj 11.376.100.000 18,4 3. M-Nanos Postojna - skupaj 8.609.640.000 14,0 4. M-Izbira Panonija Ptuj - skupaj 6.991-938.000 11,3 5. M-Sadje zelenjava, Ljubljana 3.226.038.000 5,2 6. M-Blagovni center, Ljubljana 3.130.256.000 5,0 7. M-Mednarodna trgovina - skupaj 2.344.191.000 3,8 8. M-Emba, Ljubljana 1.829.298.000 3,0 9. M-Mesna industrija, Ljubljana 1.654.666.000 2,7 10. M-Trgoavto, Koper 1.064.919.000 1,7 Skupaj največji 10 dobav . 61.764.473-000 86,3 ostali dobavitelji 9.813.752.000 13,7 SKUPAJ 71.578.225.000 100 PRIKAZ STRUKTURNE UDELEŽBE DEJAVOSTI V 11 SISTEMIH PPI PRODAJI V MERCATOR „ Tabela št. 4 Predaja v Struktura Razmerje M Dejavnost Mercator-Kit dobave v kupec dobav. din % 1. Trgovina na debelo mešano 39.096.980.000 38,0 1,6 : 1 2. Proizvodnja - skupaj 63.547.346.000 62,0 1,3 : 1 a) živilska proizvodnja 46.488.453.000 45,3 1,2 : 1 b) kmetijska proizvodnja 16.373.453.00) 16,0 1,9 : 1 c) druge nepreh. proizv. 685.440.000 0,7 1 : 1,9 Skupaj 102.646.326.OCO 100 1,4 : 1 1—— osmih sistemih, vrednost prometa pa znaša 843.498.000 dinarjev, kar je 4 % ustvarejenega celotnega prihodka (CP 20.835.000. 000 din). Pomembne so dobave celjskemu Merxu in ABC POmurki, kjer dosegajo 20 %. - Mercator KZ Velike Lašče in Mercator— KZ Dobrepolje sta udeleženi v prometu osmih sistemov. KZ Velike Lašče ustvari 191.017.000 din prometa, kar je 4.6 % celotnega prihodka (CP4.176.000.000 din), KZ Dobrepolje pa ustvaari 209.286.000 din , kar je 18,6 % celotnega prihodka (CP 1.125.000.000 din). Največji kupec Laščanov sta sarajevski UPI - 73.363.000 din in Emona. Dobrepoljci pa največ prodajo TIMI in VIPI. — Mercator—Kmetijski kombinat Sevnica in Mercator KZ Ribnica sta dobavitelja sedmim sistemom. Kombinat ustvari s to prodajo 1.058.657.000 din, kar je 5,3 % celotnega prihodka (CP 19.925.000. 000 din). Največja Kombinativa kupca sta ABC Pomurka z okrog 50 % in žalski Hmezad z okrog 30 %. Ribniška zadruga je s prodajo drugim sistemom ustvarila 212.753.000 din celotnega prohodka, kar v celotnem prihodku predstavlja 3,9 % (CP 5.411.000.000 din). Njen največji kupec je Emona s kar 65 %. — Mercator—KZ Črnomelj, Mercator-KZ Trebnje in Mercator—KZ Litija se v drugih sistemih pojavljajo šestkrat. Med njimi je najmočnejša KZ Trebnje, ki s prodajo v obravnavane sisteme ustvari 1.161.378.000 din, kar je 12 % celotnega prihodka (CP 9.680.000. 000 din). Obenem se trebanjska zadruga pri dveh sistemih med dobavitelji uvršča na drugo mesto. Z Emono je ustvarila 70 %, s HP Ljubljana pa 23 % tega prometa. Tudi črnomaljska zadruga največ proda v Emono in HP , v prvi 65 % v drugi sistem pa 16 %. S prodajo v druge sisteme pa je ta zadruga ustvarila 6,5 % ali za 676.646.000 din celotnega prihodka (CP 10.395.000.000 din). Litijani so prodali za 147.623.000 din blaga, kar predstavlja 2,4 % celotnega prihodka. Največ so prodali Hmezadu (35 %), HP (26%) in TIMI (27%). — Mercator—KZ Ljubljana je posebej pomemben dobavitelj ajdovske VIPE. Njej proda kar 88.6 % vse proizvodnje, ki jo sicer prodaja drugim sistemom. S prodajo drugim sistemom pa ustvari 2.093.521.000 din, kar je 19 % od ustvarjenega celotnega prihodka (CP 4.014.000.000 din) - Mercator-KZ Metlika dobavlja izdelke oziroma drugo blago štirim sistemom vendar v majhnem obsegu. Vrednost znaša 233.195.000 dinarjev, kar je 1.6 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 15.025.000.000 din. - Druge zadružne organizacije sodelujejo z enim do največ tremi sistemi, vendar ne ustvarjajo pomembnejšega deleža. Mmed njimi velja omeniti Mercator—KZ Krka, ki z Emono ustvari za 453.558.000 din prometa in Mercator-KZ Bled, ki z ABC POmurko ustvari 118.637.000 din prometa. Neživilske proizvodne organizacije tudi prodajajo v druge si-steme.To so predvem tri organizacije, in sicer : — Mercator—Izbira Panonija, TOZD Zaščita nastopa pri osmih sistemih s skupnim prometom 361.883.000 din, kar je 7,6 % ustvarjenega celotnega prihodka (CP 4.768.000.000 din). Najmočnejša kupca sta ABC Pomurka s 65 % deležem in TIMA z 27 % udeležbo. — Mercator —Ograd se pojavlja pri šestih sistemih s skromnim prometom - 200.085.000 din, kar je 5,5 % delež v ustvarjenem celotnem prihodku (CP 3.611.000.000 din). Največjaa kupca sta Merx s 54 % deležem in Hmezad s 30 % udeležbo. — Mercator—KŽK Gorenjske, TOZD Agromehanika je udeležena v osmih sistemih skupno vrednostjo prometa 764.862.000 dinarjev, kar je le 4,2 % celotnega prihodka (CP 18.213.000.000 din). Največji kupec je VIPA z 28 % udeležbo, sledijo ji Hmezad z 18, ABC Pomurka in TIMA s 16 % udeležbo. — Mercator —Kopitarna sodeluje le z Emono. Sodelovanje ji prinese 35.702.000 din, kar je le 0,6 % celotnega prihodka (CP 5.842.000.000 din). V celotnem ustavrjenem prometu z drugimi sistemi je promet, ki ga ustvarijo proizvodne organizacije skoraj enkrat večji od prometa, ki ga ustvarijo trgovske organizacije. Razmerje je 66 : 34 %. V proizvodnih dejavnostih pa je najmočneje zastopana živilsko predelovalna industrija s kar 78 % deležem v celotnem prometu. V tabelah 3 in 4 so prikazani deleži prodaje po dejavnostih v Mercatorju in pri obravnavanih 11 sistemih, ki so obenem Mercatorjevi dobavitelji in kupci. Iz podatkov lahko razberemo, da so deleži trgovine v pretoku blaga skoraj identični (Mercator pri drugih sistemih 38 %, drugi sistemi pri Mercatorju 34 %), enako velja tudi za proizvodno dejavnost v celoti (62 % : 66 %). Znotraj te pa so nekoliko večje razlike med živilsko proizvodnjo (52 % : 45,3 %) in drugo nepre-hrambeno proizvodnjo (2 % :0,7 %)• Analize tržnih možnosti Z zapiranjem trga potrošnih dobrin, padanjem kupne moči in povraševanja po izdelkih, se zmanjšujejo tržne, prodajne možnosti. To nas sili v analize za realno ugotavljanje in ocenjevanje nadaljnjega padanja prodaje pri posameznih trgovskih subj-ketih znotraj sistema, na drugi strani pa moramo ob zmanjšanem obsegu prodaje zagotoviti izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti proizvodnih organizacij v sistemu. V nadaljevanju bo to pomenilo povečanje deleža prodaje lastnih proizvodnih organizacij in zmanjšanje deleža tujih dobav v naš sistem. To pa seveda v odvisnosti od celovitosti ponudbe naših proizvodnih organizacij. Naloga ni lahka, ni je mogoče rešiti s "kabinetskimi rešitvami”, rešljiva je le z neprestanim in čvrstim usklajevanjem v obeh delih : prodaji in proizvodnji. Od skupnih služb na ravni sestavljene organizacije bo terjala določene organizacijske in poslovne prijeme. Skupna komercialna funkcija na ravni sestavljene organizacije mora biti zasnovana tako, da bo imela celovit pregled nad možnostjo prodaje posameznih izdelkov, ne glede na njihovega izdelovalca. V okviru tega spoznanja pa bo treba zagotavljati nemoteno in kakovostno oskrbo potrošnikov, založenost prodajnih polic in ekonomično izkoriščanje prodajnih zmogljivosti. Ta cilj bomo lahko dosegli le z neprestanim in večinoma neposrednim povezovanjem in soočanjem komercialnih delavcev v proizvodnih organizacijah s težavami trgovskih organizacij, ki se na terenu srečujejo s težavami in problemi oskrbe potrošnikov. Cilj pa bo bliže tudi z raziskavami potrošnikovih želja, potreb in možnosti. Predvsem temu bomo morali v proizvodnih organizacijah nameniti posebno pozornost in v skladu z ugotovitvami raziskav kreirati izdelke, za katere bomo lahko rekli, da v prodaji ne povzročajo težav in pripomb potrošnikov. Sestavni del takega programa pa je seveda tudi ustrezno izobraženo in strokovno podkovano prodajno osebje — od komercialistov, poslovodij do prodajalcev. KE Stavka po standardnem kopitu Andrej Dvoršak V M-Kopitarni bodo spremembe Delavci Mercator-Kopitarne iz Sevnice, so se v prvi polovici oktobra prebili na prvo stran Dela, v levi kot spodaj! Ne zaradi izjemnih proizvodnih ali izvoznih dosežkov, pač pa zaradi dobro izpeljane stavke. Da je bila stavka izpeljana tako, kot se za vsak dober štrajk spodobi, ima tokrat zasluge predvsem sindikat. Zadeve so mu le za hip ušle iz rok, a jih je hitro spet čvrsto prijel in izpeljal po vseh pravilih... »Ponudil sem odstop.« Jože Štimac, direktor M-Kopitarne. »Nezadovoljstvo je bilo veliko. Tudi hrupno izraženo,« pravi Brane Križanič, vodja stavkovnega odbora, sicer predsednik IO 00 ZS v M-Kopitarni. »Štrajk se je začel v ponedeljek, 10. oktobra, takoj po malici, ko se delavci obrata »Kopita«, niso vrnili na delo. Delavcem je prekipelo zaradi nezadovoljstva z osebnimi dohodki in tudi zaradi novega pravilnika o normah, ki naj bi se v povprečju povečale za 20% »ugotavlja direktor Jože Štimac. K tem ugotovitvam pa dodaja še vrsto »ocvirkov«, ki so le še podžigali nezadovoljstvo delavcev. Toda glavne so plače! Od začetka junija, do konca avgusta, so jih (skladno z zakonom) dvignili komaj za 5%. Da bi nezadovoljstvo delavcev vsaj malo omilili, so avgusta vsakemu dali še za 50.000 dinarjev pralnega praška! Dogovorili pa so se, naj bi septembra vsem izplačali še 150.000 dinarjev. Toda pravna služba je ugotovila, da to ni možno in nato se je rodil predlog, naj bi vsak delavec dobil za 150.000 dinarjev svinjine, kar pa tudi ni »po predpisih«, zato so se končno odločili, naj dobi vsak delavec za 150.000 dinarjev prehrambenih bonov... »Če to ni svinjarija!”« so si dejali delavci, »da 43 let po osvoboditvi in graditvi socialistične« lepše prihodnosti»z lastnim delom ne moremo zaslužiti za spodobno življenje!« Od take ugotovitve, do prekinitve dela pa je bil le še korak — in to zelo majhen.Povprečni OD zadnjih treh mesecev je bil v M-Kopitarni 490.000 dinarjev. Devet delavcev je dobilo pod 300.000 dinarjev, največja avgustovska plača je bila direktorjeva - 930.000 dinarjev. Iz plačilne liste za september je razvidno, da je največ delavcev 119 od skupno 423, dobilo osebni dohodek med 500.000 in 600.000 dinarjev, med 800.000 in 900.000 dinarjev ga je prejelo le 6 delavcev in med 100.000 in 110.000 dinarjev le eden — direktor. Delavci, ki so se po malici zbrali v avli upravne zgradbe, so bili precej vznemirjeni, kar so posamezniki s pridom izkoristili za svoj obračun s firmo, direktorjem in sploh z vsem, kar jim ni bilo pogodu. Začelo se je tuljenje in kričanje, psovanje in grožnje, skratka, prišlo je do izbruha dolgo zatajevanega besa proletarcev. Prva tarča je bil kajpak direktor. Očitali so mu službena potovanja, preveliko število režijskih delavcev, nakup novih službenih avtomobilov (dve Ladi in Fiat croma), itd. Dialog ni bil možen, saj so prevladale razbijaške strasti in direktor, ki je delavcem ponudil svoj odstop, (ponudba je bila sprejeta z burnim aplavzom op.p.), se je umaknil da bi se strasti polegle. V tako nekulturnem vzdušju je bila to tudi edina možna poteza, saj so delavci vsem vodilnim delavcem v obraz kričali, da lažejo, ko so jim ti hoteli pojasniti poslovanje in nagrajevanje. Iz avle so se delavci, ki so se jim med tem pridružili še drugi, preselili na dvorišče in žačeli nekoliko bolj umirjeno razpravljati v svoji usodi. Pridružil se jim je še sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov, ki je tudi predlagal, naj izvolijo stavkovni odbor.zredni zbor delavcev se je zavlekel do konca »šihta«, do druge ure, edini rezultat pa je bila izvolitev petčlanskega stavkovnega odbora, za vodjo so izvolili predsednika OO ZS, Braneta Križaniča, sicer vodjo odprav-nih skladišč. Njemu so delavci zaupali! Ko so delavci prve izmene odhajali iz tovarne, se je stavkovni odbor že pogovarjal z vodstvenimi strukturami in iskal rešitve za nastali položaj. Razpravljal je o zahtevi, izraženi na zboru, da se vsem delavcem izplača enak, enkraten znesek, 300.000 dinarjev in to v denarju, ne v svinjini! Po štiri ali pet urni razpravi, se je poenotilo stališče, da se vsem delavcem izplača po 50% njihovega osebnega dohodka, v naprej pa naj bi se povečala vrednost točke. Prav tako so sprejeli tudi stališče, da se ponovno iz-.dela korekcija norm, o tem pa obvesti prav vsakega delavca. S takimi stališči se je strinjala tudi popoldanska izmena, ki je potem, ko je prišla v tovarno in ugotovila, kaj se dogaja, izjavila, da tudi ona stavka in da se pridružuje zahtevam tovarišev iz dopoldanske izmene. Dodala je le še to, da- ne bo delala vse dotlej, dokler z delom ne bo pričela tudi dopoldanska izmena... V torek zjutraj je bil sklican ponovni izredni zbor delavcev, ki pa se je povsem razlikoval od prejšnjega. Vse je potekalo mirno in razgrajači so se morali potuhniti v ozadje. Tokrat so besedo povzeli delavci, ki so v kolektivu znani po svoji vestnosti in marljivosti. Tudi ti niso bili zadovoljni z osebnimi dohodki, a krivdo zanje niso iskali v službenih potovanjih in avtomobilih, pač pa v svojem delovnem okolju. Odkrito so povedali, kje jih čevelj žuli, kaj da je napak, kaj bi se po njihovem mnenju dalo izboljšati. Tudi to, kdo ja za kaj odgovoren, 'niso zamolčali. Toliko inovativnih predlogov, kot to dopoldne, v M-Kopitrni že zlepa ni bilo slišati in dialog, ki se je razvil med po-slovooniki, stavkovnim odborom in delavci, je bil tak, kot bi si ga vedno morali želeti - konstruktiven, argumentiran, brez žalitev. Izkristalizirali so se predlogi za boljše poslovanje, povečanje proizvodnje, kakovosti in delov- nih učinkov, jasne so postale rešitve, ki so jih prej zamanj iskali... Le sklep, da bi vsem delavcem povečali osebne dohodke za 50 % ni bi sprejet. Tu so prevladala mnenja posameznikov, naj se vsem izplača enako - teorija enakih želodcev pač! Izračunali so, da teh 50 % plače predstavlja po 250.000 dinarjev na zaposlenega. Zbor je trajal do malice, ko se je setal delavski svet. Ta je sprejel zahtevo po enakem izplačilu vsem delavcem. S tem se direktor ni strinjal, ker je menil, da je prvi predlog ustreznejši in koristnejši za večino delavcev. Pri tem velja omeniti, da sistem nagrajevanja v Kopitarni najbrž le ni bil tako slab, saj je dopuščal precejšnje razlike med dobrim in slabim delavcem - za enako, le po kakovosti različno opravljeno delo. Delavski svet je razpravljal še o odstopu direktorja in predlogih delavcev za odpravo motenj v poslovanju. Odstop direktorja in drugih poslovodnih delavcev, ki so ga tudi ponudili, je bil zavrnjen. Prevladal je razum, kajti ukrep družbenega varstva Kopitarni v tem trenutku ne bi koristil, prej obratno. Dogovorili pa so se, da bo delavski svet na eni od prihodnjih sej oblikoval sklepe in predloge ukrepov, ki jih bodo uvrstili v elaborat o odpravi motenj v poslovanju. Delavski svet mora na eni od prihodnjih sej sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje režije, brezpogojno pa tudi vztrajati na novem načinu nagrajevanja, o katerem se bodo delavci odločali konec oktobra. Nov način nagrajevanja istočasno pomeni tudi bistveno povečanje osebnih dohodkov, saj po novem za normalno in redno delo nohče ne bi prejemal manj kot 600.000 dinarjev. Razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom pa naj bi bilo 1 : 3,8. Vse to smo slišali med delavci v Kopitarni, od direktorja in od občanov Sevnice, ki jih dogajanje v Kopitarni zanimajo. Kakšno pa je bilo videnje stavke Braneta Križaniča — predsednika OO ZS in kasneje še vodje stavkovnega odbora? »Vse priprave za novo delitev in razporejanje čistega dohodka so potekale prepočasi. To odlašanje je dvignilo temperaturo. Sindikat je že v petek napovedal izredni sestanek za ponedeljek, če se osebni dohodki ne uredijo. Istočasno je povzval vse delavce, naj mirno delajo, dokler odprta vprašanja ne bodo rešena. Razčistila pa naj bi jih sindikat in poslovodni delavci. IO OOZS se je sestal v ponedeljek zjutraj in med drugim razpravljal o novih normah. Ko so »sindikalisti« to informacijo prenesli med delavce, je zavrelo. Pričelo se je vpitje in nered, sam zbor pa se je sprevrgel v štrajk. Končno so delavci sprejeli stališče, da zbor vodijo sindikalni aktivisti in potem je vse potekalo nekoliko bolj umirjeno. Je bilo pa nezadovoljstvo veliko! Ustanovili smo stavkovni odbor, ki bo deloval toliko časa, dokler ne bodo uresničene vse poglavitne zahteve delavcev. Te so predvsem: dvig ravni strokovnosti vodilnih delavcev, ustrezno in učinkovito reševanje organizacijskih problemov, vprašanja v zvezi z vzdrževanjem strojev in varstva pri delu, itd. Stavka je odprla veliko vprašanj, ki nas lahko v prihodnje motivirajo za boljše delo, če jih bomo znali ustrezno rešiti. Vsekakor pa bo potrebno več narediti na področju obveščanja. Poudaril bi rad, da nihče izmed delavcev, ki so se izpostavili v stavki, zaradi tega ne bo čuti! posledic. Sindikat bo vsakega zaščitil. Ne bo pa ščitil lenuhov in zabušantov, kati brez boljšega dela se iz krize ne bomo izvlekli. Na koncu pa bi rad postavil še eno vprašanje: kaj dela KO sindikata sozda, katerega član sem. Ne dobivam nobenih obvestil in informacij in tako ne vem ali ta odbor sploh deluje in ali sem sploh še njegov član. Mislim, da bi se v teh časih morali delavci sozda malce bolj spoznati in si izmenjati izkušnje. Cilj teh izmenjav izkušenj naj bi bilo učinkovitejše reševanje različnih težav. Prepričan sem, da imamo delavci Mercatorja, ne glede na to ali smo v Kranju ali v Sevnici, zelo podobne težave, «je končal razmišljanja Križanič, ki med delavci očitno uživa ugled in spoštovanje, enako pa tudi pri poslovodnih strukturah v delovni organizaciji, saj jim je kot sindikalni aktivist in vodja stavkovnega odbora povsem enakopraven partner. Zvonimir Bertok Po čem je sosedov kruh V časopisu Mednarodnega združenja kmetijskih proizvajalcev ”Worid argiculture”, ki zhaja vsakih četrt leta, je bil letos septembra objavljen podatek o cenah kruha, ki je znači len oziroma tipičen za posamezno državo. Kako drag ali cenen kruh jemo v primerjavi z njimi pri nas doma? Naš tipičen in značilen naj bi bil "Mikuličev”, "delavski”, "socialni”, "vladni” kruh. Pa mu rečejo tudi "tisti, ki ga nikjer ni, če nisi pred trgovino pred šesto uro”. Rana ura...naših gospodinjic kruh. Država Vrsta kruha Domača valuta Ekvivalent v kanadskih dolarjih za 1 kg Egipt baladi 2 piastra 0,17 Brazilija francoski kruh 3,17 cruseirov 0,30 Argentina francoski kruh 50 argentinskih centov 0,77 Japonska sladek kruh 880 jenov 6,89 Norveška 35-40 % poln 9,90 norveških kron 2,27 Poljska enoten 20 poljskih zlotov 0,16 Izrael standarden 34 agorov 0,41 Sovjetska zveza beli kruh 16-22 kopejk 0,29 - 0,41 Zahodna Nemčija mešani 3,15 DEM 1,82 Jemen francoski kruh 1 rial 0,92 V.Britanija beli kruh 43 penijev 1,06 Grčija standarden 70 drahem 0,65 Kanada standardni beli 99 kanadskih centov 1,68 ZDA beli kruh 80 US centov 2,34 ^ Jugoslavija "Mikuličev" Jm din 6*0 A™., Mgr. Janez Tavčar Iz glasil članic sozda Proizvodni rezultati odlični, finančni pa... V glasilu Mercator —KŽK Gorenjske, ki je izšlo konec letošnjega septembra, je objavljenih več zanimiv prispevkov. Izbrali smo komentar generalenga direktorja mag.Janeza Tavčarja o poslovanju delovne organizacije, razmišljanja Duše Boštjančič o pomembnosti kooperacijske pridelave mleka, Alenki Porovi pa smo segli v njeno popotno bisago in iz nje izbrali vtise o daljnih azijskih deželah. Iz bilančnih ali analitičnih podatkov poslovanja po posameznih TOZD za prvo polletje ugotavljamo, da restriktivni ukrepi naše gospodarske politike negativno vplivajo na poslovanje večine naših TOZD. Čeprav smo v DO povečali proizvodnjo za 7,2%, predvsem to velja za donosnejše izdelke (Agromehani-ka, Oljarica), so dohodkovni rezultati slabši od lanskoletnih in tudi načrtovanih. Naša DO spada žal med OZD, ki po ukrepih ZIS oblikujejo cene svojih izdelokv s soglasjem zvezne administracije, kar je v bistvu glavni razlog za slabe poslovne rezultate in še večje finančne ter likvidnostne probleme. Najbolj izrazito zaostajanje cen izdelkov za stroški proizvodnje, ugotavljamo v Kmetijstvu, TOK Radovljica, Mlekarni, obeh klavniških TOZD, Oljarici itd. Zaostajanje cen se izraža v skupnem prihodku, dohodku in skladih, tako da sta že dva tozda v izgubi, brez poslovnega sklada pa so vse TOZD, razen Agrome-hanike in Komercialnega servisa. Čeprav so finančni rezultati slabši od pričakovanih, ne moremo zanikati prizadevanja in tudi rezultatov TOZD, ki jih dosegle pri zmanjševanja stroškov, povečanju delovne storilnosti, količinskemu zmanjševanju zalog, večji komercialni in izvozni aktivnosti itd. Posledica cenovnega zaostajanja se izrazito odraža v pomanjkanju lastnih obratnih sredstev in povečevanju zadolževanja za potrebe tekoče proizvodnje. Trenutno znašajo tuji viri kratkoročnih finančnih sredstev cca 11 milijard dinarjev, to je skoraj polovico vrednosti vseh zalog v DO. Strukturni delež ni tako zaskrbljujoč kot je višina in vrednost obresti, ki so sev primerjavi z lani, povečale za več kot 9 krat, v TOZD Kmetijstvo celo za 19 krat. Prav cena izposojenega denarja trenutno v naši DO pomeni ključni problem in pogoj za naš bodoči razvoj. Številne pripravljene in nepripravljene investicije so v sedanji finančni situaciji vprašljive. Predvsem je vprašljiv investicijski in tehnološki razvoj v primarni proizvodnji, klavništvu in mlekarstvu. Očitno je naraščajoča gospodarska kriza v Jugoslaviji, kot že nakajkrat po vojni, sedaj pa najbolj med vsemi, posegla po rezervah v kmetijstvu in agroindu-striji. Naša DO ima v industrij- Duša Boštjančič M-KŽK Gorenjske Kranj, TOK Radovljica se običajno predstavi z dejavnostmi družbenega sektorja - deloviščem v Poljčah in na Bledu, sadnim nasadom Resje, trgovino z repromaterialom. O kooperacijski proizvodnji pa spregovorimo le redko. Prav zato sem se odločila predstaviti ta del dejavnosti TOK Radovljica, predvsem proizvodnjo in odkup mleka. Na območju TOK Radovljica je že dolgo organiziran odkup mleka, ki ga za mlečne izdelke in mleko za konzum odkupi in predela TOZD Mlekarna Kranj. skem, gorenjskem okolju dodatno težak položaj, tako pri oblikovanju dohodka, razvoju, zagotavljanju primernih osebnih dohodkov ipd. To v primerjavi primerjavi z industrijskimi OZD, ki lahko prosto — tržno oblikujejo cene. V DO bo že na podlagi polletnih rezultatov potrebno izdelati sanacijske načtre za Mlekarno in TOK Radovljica, za Kmetijstvo pa predsanacijski program s poudarkom na finančni konsolidaciji.. Polletni poslovni rezultati po posameznih tozdih so nas opozorili na splošne gospodarske, pa tudi notranje pomanjkljivosti. Sprva se je mleko zbiralo v vrče in odvažalo v Kranj s tovornjaki, iz Zgornje Savske doline pa celo z vlakom. Z leti, ko je proizvedena količina mleka naraščala, naraščala pa je tudi zahteva kupcev po kakovostnejših izdelkih, se je spremenila tudi organizacija za pridobivanje kakovostnejšega mleka, njegovo shranjevanje in transport. Zbiralnice mleka smo opremili po predpisih za higiensko pridobivanje mleka. Tako smo vanje postavili hladilne bazene in dru- Objektivno ugotavljamo, da smo se v marsičem preveč statično in netržno obnašali. Preveč smo težili za preverjenimi in konvencionalnimi proizvodnimi programi v mlekarstvu in klavništvu, drugod pa je bila zopet pomebnejša količina ne pa kakovost in rentabilnost proizvodnje. Zadnji periodični obračun nam je neizprosno nakazal pot in trende reševanja našega gospodarskega položaja. Poiskati in uresničiti bo treba kakovostne rešitve v gospodarjenju znotraj in izven D_0 in TOZD. Zadeve, ki jih v M-KŽK že precej časa zanemarjamo, kot so: novi izdelki in tehnologija, ka- go opremo, ki jo zahtevajo predpisi. Zbiralci morajo prav tako, kot vsi delavci v živilstvu, 2 krat letno opraviti živilski pregled. Trenutno je na področju TOK Radovljica - SO Jesenice 9 in SO Radovljica 12 zbiralnic. Kontrolorji najmanj enkrat mesečno jemljejo vzorce mleka individualnih proizvajalcev — kooperantov. Mleko analizira glede na vsebnost tolš-če, beljakovin, od 1.1.1987 pa tudi na število MO v ml mleka, laboratorij ŽVZG Kranj. S spremenjenim načinom zbiranja mleka se je spremenil odvoz mleka. Sedaj mleko odvažamo s cisternami. S 1.1.1987 je TOZD Melekarna Kranj pričela plačevati mleko poleg vsebnosti % MT tudi na število MO/ml. Po pravilniku je maksimalno število MO 3.000.000. Kar pohvaliti se moramo, da povprečno 85 - 90% mleka, včasih pa tudi več, ki odgovarja kakovosti, določeni s pravilnikom, proizvedejo naši kooperanti. To smo dosegli s predavanji, delom na terenu, kjer pri »grešnikih« poiščemo razloge za slabo, higiensko oporečno mleko, nemalokrat s pomočjo veterinarskega inšpektorja in strokovnjakov ŽVZG Kranj. Tudi začasne prepovedi oddaje mleka je včasih potrebno izdati, a nam ni žal, saj tako ozdravimo še vse tiste, ki se ne držijo napotkov o higienski molži in shranjevanju mleka. Da pa le ne bi zvenelo vse preveč samohvalno, se zavedamo, da vse le ni idealno, da imamo še mnogo dela, da bi bila kakovost mleka zadovoljiva, s tem pa omogočena predelava v dobre in predvsem cenejše mlečne izdelke. Žal pa nas pri delu, modernizaciji, in kakovostnejši proizvodnji zavirajo, premajhna finančna sredstva. Čudno se sliši, da smo v prvih mesecih letošnjega leta pri vsakem odkupljenem litru mleka »pridelali« 38 dinarjev izgube, to pa ni malo, če vemo, da smo do 30.6.1988 odkupili 1.741.500 litrov mleka. Mleko organizirano odkupujemo na področju občine Jesenice, kjer oddaja mleko 186 kooperantov in na področju občine Radovljica, kjer ga oddaja 157 kooperantov. dri in nagrajevanje, študij ob delu, funkcionalno usposabljanje ter izobraževanje, tržno usmerjanje proizvodnje, kontrola poslovanja, osebna odgovornost strokovnih in vodilnih kadrov ipd. morajo priti v ospredje kot glavni vzvodi za boljše gospodarjenje in poslovanje. Posamezne številke in kazalci iz poslovnega poročila so dovolj zgovorni, da smo kljub kritični gospodarski situaciji še vedno sposobni z nekaterimi spodbudnimi rezultati v dejavnostih in v TOZD, razmerje obrtniti v korist DO in vseh zaposlenih v M-KŽK Gorenjske Kranj. Poleg same organizacije odkupa in pridobivanja higiensko neoporečnega mleka, je naša glavna naloga selekcijsko delo na najbolj produktivnih kmetijah. Vpeljano imamo A kontrolo mlečnosti krav, v kateri je trenutno 25 čred molznic in AP kontrolo, ki temelji na računalniški obdelavi podatkov, v kateri pa je 10 čred molznic naših kooperantov. Da to ni nezanemarljivo nam pove podatek, da teh 35 kmetij priredi 60% vsega odkupljenega mleka. Tako smo do 30.6.1988 prav s teh kmetij odkupili 885.950 litrov mleka prve kvalitete. Poleg višje proizvodnje, ki je daleč nad povprečno mlečnostjo na našem celotnem področju in celo višja kot povprečje v SR Sloveniji, je pomembno tudi to, da so ti kooperanti vzrejevalci plemenskih telic, ter rejci bikovskih mater, tako imamo že 6 bikovskih^ mater SL pasme. Tako preko ŽVZG KRanj prodajamo tudi genetski potencial. Upam, da sem v tem kratkem sestavku predstavila delo in uspeh pri kooperacijski prireji mleka. Dosegli smo določene rezultate, dela je še veliko, pripravljeni smo prispevati svoje znanje in delo za še večjo in boljšo proizvodnjo, saj še zdaleč nismo naredili vsega. A glede na situacijo, ki je v kmetijstvu, se sprašujemo: Ali sploh še naprej, ali ne bi bilo bolje zapreti zbiralnice, pozabiti na vlaganja in se preusmeriti, toda kam in kdo nam bo to povedal? Pomembnost kooperacijske pridelave mleka Alenka Por Mamljiva Azija Ko sem pričela s pisanjem tega članka, sem bila v veliki zadregi. Kako naj namreč šestnajst dni dolgo pot, polno doživetji in vtisov z drugega konca sveta, spravim na strani glasila, ko bi pa lahko za vsak dan posebej napisala svojo zgodbo. Že dolgo me je vleklo v dežele Dalnjega vzhoda in tako sem napela vse sile, da mi je to tudi uspelo. Lani sem potovala preko Singapura v Indo- nezijo, kjer sem bila tudi na otoku Baliju, za katerega pravijo, da je raj na zemlji. Pa mi še ni bilo zadosti in sem letos maja ponovno sedla v letalo in v organizaciji turistične agencije Putnik odletela na daljni vzhod — v Malezijo, Singapur in na Tajsko. Prišli smo v Singapur, glavno mesto države z istim imenom. Leži na skrajnem jugu Malezijskega polotoka. Je veliko trgov- Pravnik svetuje Sergej Paternost Denarna kazen v disciplinskem postopku V spremenjenem Zakonu o združenem delu je glede disciplinskega ukrepa »denarna kazen« določeno, da se sme ukrep denarne kazni izreči delavcu v višini do 15% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih, in sme trajati do šest mesecev. Če to besedilo logično razčlenimo ugotovimo, da je dovolj jasno, čeprav se o tem besedilu v praksi in literaturi pojavljajo različne različne razlage in mnenja. Nekateri to določilo razlagajo tako, da se delavcu lahko izreče denarna kazen v višini 15% povprečnega čistega osebnega dohodka za dobo šest mesecev, drugi pa da je treba določila, ki se nanašajo na disciplinske ukrepe razlagati restriktivno tako, da bi delavec izrečeno kazen lahko poravnal obročno, v šestih zneskih in v obdobju šestih mesecev. Menim, da so vse te razlage subjektivne in v nasprotju z namenom, ki ga spremenjeni zakon zasleduje pri spremembi določil o disciplinskih ukrepih. Kot je splošno znano, je bil namen zakonodajalca poostriti odgovornost na delu in s tem tudi kazni. Dosedaj je v veljavi ukrep denarne kazni do 10% zneska enomesečne akontacije OD. Nova določila morajo biti vsekakor ostrejša, saj je delovna disciplina močno padla. Sicer pa, kot je že povedano menimo, da iz zakonskega besedila izhaja, da je mogoče po novem izreči denarno kazen do 15% mesečnega OD od določene osnove in to za dobo šest mesecev. Glede na različne interpretacije tega določila pa menimo, da bi moral pristojni organ izdati avtentično razlago in odpraviti zmedo, ki se pojavlja pri delu disciplinskih organov. Letos je še čas Marta Urbančič Dokup zavarovalne dobe Letos se izteče obdobje, ko je po zakonu še možno, da občan, ki je v času od 15.5.1945 do 31.12.1983, opravljal kmetijsko dejavnost, uveljavi štetje tega časa v pokojninsko dobo. To pomeni, da ima možnost tako imenovanega dokupa let, če plača prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega zavarovanja. Omenjeno dejavnost je lahko opravljal sam ali kot član družine kmetijskega posestva. Opravljati pa jo je moral kot edini poklic. Tako lahko dokupi leta tudi delavec, ki je sedaj v rednem delovnem razmerju in je v prej navedenem času delal na posestvu svojih staršev, ki so bili individualni kmetje. Ne velja pa to za delavce iz drugih republik, ki danes živijo v SR Sloveniji, ker zakon izrecno zahteva, da gre za opravljanje dejavnosti v SR Sloveniji. Za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo, mora občan vložiti zahtevek pri območni delovni enoti strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer je prijavljen v zavarovanje. Zahtevi mora priložiti ustrezno potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti za obdobje, ki ga uveljavlja. Osnova za plačilo prispevka je enaka znesku povprečnega brutto osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve, kar znaša po podatkih SPIZ-a cca 930.000 dinarjev letno (ta znesek velja za 12 mesecev). Kmetje, občani, če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, pohitite z vložitvojo zahteve za uveljavitev pokojninske dobe, da ne bo prepozno. sko središče, eno od največjih pristanišč na svetu, tu se v bankah steka ogromen kapital. Največ je tu Kitajcev, ki so nosilci trgovske dejavnosti. Singapur velja za eno najbolj čistih mest, seveda novi del mesta, ki iz leta v leto izpodriva stari kitajski del mesta. Kitajci so na svoj stari del izredno navezani in imajo menda velike težave, ko jih izseljujejo v stanovanjske bloke. Izredno zanimivo se je sprehajati po mestu. Hotel, kjer smo stanovali je bil v bližini Kitajske četrti, do glavne ulice, Ulice ohidej, pa smo se vozili s taksijem. V Singapuru smo bili tri dni. Prvi dan smo si ogledali mestne znamenitosti in kraje, ki jih pokažejo vsem turistom, ostale dneve pa smo bili prosti. Okrog spomenika ustanovitelju Singapura, Angleža Raflesa, so visoke stavbe in stolpnice, najvišja ima kar 62 nadstropij. V neposredni bližini so še ulice Kitajske četrti z nizkimi, propadajočimi hišami, ki so zapisane koncu. Z najvišje v točke v mestu, hriba Faber, se vidi pristanišče ladij iz prav vsega sveta, tudi naših. V vrtu orhidej so zbrane številne vrste orhidej in rastejo tako, kot pri nas vrtnice. Tu nas je med ogledom presenetil topel monsunski dež, ki se vsuje nenadoma in prav tako nenadoma preneha. Palme, ki rastejo tod, mi poznamo samo s fotografij, prav tako pa tudi drugo drevje. Fikus vrste Benjamin v teh krajih dose- že velikost našega hrasta, naša lončnica božična zvezda, pa je pri njih drevo. Ne bi bili Jugoslovani, če se v prostih dneh ne bi podili po trgovinah. Singapurski dolar je vreden približno pol ameriškega do-iarja. Številni nakupovalni ”šoping” centri ponujajo neizmerne količine izdelkov. Singapur je brezcarinska cona. Tu so zbrani izdelki z vseh koncev sveta po dokaj ugodnih cenah. Vsem je znano tudi »cenkanje«. Pravijo, da so nekateri prodajalci kar užaljeni, če se z nimi ne pogajaš. Nekateri so zelo vsiljivi in ne odnehajo dokler ne kupiš. To seveda ne velja povsod. Po velikih trgovskih hišah na glavni ulici ni nobenega cenkanja. Tu je seveda tudi najdražje. Večnadstropne trgovske hiše z velikim številom prodajaln so prava paša za oči in strup za denarnico. Vodička nas je opozorila, naj nosimo s seboj le toliko denarja, kolikor ga bomo porabili, ker veliko kradejo. V Singapuru in tudi drugod, smo zato dokumente in denar puščali v sefih v sobi ali v hotelski recepciji. Poskušanje njihove hrane je bil zame poseben užitek. Domači gostje so se nemalokrat zabavali na naš račun, ko smo jedli s plačkami. Sprva se ti zdi nemogoče, da se boš najdel. Počasi pa, ko ti prijazno pokažejo, kako se palčke uporabljajo, kar gre. Povsod, v vseh krajih smo lahko kupovali eksotično sadje. Bar nane, pomaranče, ananas in kokos, poznamo vsi. Malo manj pa so nam znani papaja, mango, mangis, rambutan, durian in še kaj. Papaja po okusu in barvi zelo spominja na melono. Zelo dobra je sama ali z dodatkom limoninega soka ali sladkorja. Sadež je podolgovata zelenorumena buča. Skoraj vsak dan smo jo jedli pri zajtrku poleg ananasa, lubenice in banan. Rambutan je veliko drevo. Sadež je zelo sočen in spominja na grozdje. Olupek je podoben kostanjevemu, le da je mehkejši in živo rdeče barve. Olupek odstraniš in v roki ti ostane kot oreh velik bel sadež. Mangis je izredno okusen in se ti v ustih kar stopi, če je zadosti zrel. Ima okroglo trdo lupino rjave barve,- Ko prelomiš lupino, dobiš belo jedro, sestavljeno kot česen. Posebna znamenitost teh dežel je durian, ki ga zaradi značilnega vonja prodajajo samo na prostem. Ima vonj po francoskem siru camambertu, okus pa izredno dober in spominja na smetano. Če vonj sadeža lahko odmisliš je res izredno dobrega okusa. Tujci se ga običajno izogibajo in za domačine si zelo zanimiv, če ga ješ pred njimi. (nadaljevannje prihodnjič) L Sadeži, slastni in okusni, nam neznani. NAJHRABREJSl grSki junak PRED TROJO NAJMANJŠI DELEC ELEMENTA SOVJETSKI SKLADAT. Mene PLOŠČE PRI KITIH ZAČIMBA ZASTOPNIK Šolska KNJIGA OCEN IN00NE- nrc 7I|CK| Uit SAHIST ILJUD5Kl)> VRSTA MODE DVOJINA TEMELJNI VER. NAUK OZEK KOS BLAGA MESTO NA JUGU URALA GENRIH JAGODA ROMULOV BRAT IZNAJDITELJ CEPIVA PROTI OTR. OHROMEL. SOGLAS. I NAKRST IN SAMOGL RADO LETNI POSEK LESA ZIMSKI MESEC PISEC ANALOV VZHODNO- NEMŠKI SAHIST POBOČJE HRIBA ANGLEŠKI GROF IT. SLIKAR IN GRAFIK (GIOVANNI BATTISTA) TUJE Zensko IME PISATELJ FLEMING REKA V JUŽNI ANGLIJI NOROST ZRAKO- PLOVSTVO VRHUNSKO VINO S SL. JAVNI DELAVEC Zidovsko Zen.ime stopnja pridevnika OSEBA IZ ..OTHELA" IZRAELSKI KRALJ (BAALOV KULT) AM. KEMIK NN 11947 FIZIK BOHR HOTEL V KRANJSKI GORI DELNICE AVTOR FILMA TUJE ZENSKO IME PRIIMEK IN IME IT. OPER. SKLADAT. NEKDANJI JAPONSKI POLITIK (HIR08UMI) SVEOSKI SLIKAR IMPRESION. (ANOERS) EVROPSKI PREBIVAL- CI TRST Ha MOŠKO ime IAGRAM LOVES. SPOSOBN. DRŽAVA V BRAZILIJI SL. IGRAL. (ALJA) HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGIJI ŽENSKA, KI KAJ CEDI TROPSKI LENIVEC BIBLIJSKA OSEBA ORGANIZAC PROIZVAJ. NAFTE ANICA Černe V GLASBI: ZMERNO POGASI 0'KAT MUSLIMAN- SKO MO$KO IME KRČEVINA, LAZ DOKONČAN. IZDELKA OBARVAN. SAMCEV v Času PARJENJA TANTAL PTICA SEVERNIH MORIJ NEKDANJI SLOVENSKI HOKEJIST SOVJETSKI ATLET, METALEC KLADIVA ANG. STROKOVNI. ZA PREHRANO KOŠARKAR ZADRA NEK.SMUC. SKAKALEC (BOGDAN) KODER URBAN PROTAK- TINIJ LOŠČILO KARIKA- TURIST VOLJEVICA IME VITAMINA bg SLOVENSKI PISATELJ (JANKO) 1ME POLITIKA GLIGOROVA 100 MZ SLOVENSKI IGRALEC (ALI) VRSTA VINA S KRASA SLOVENSKI KOLESAR (PRIMOŽ) SELMA LAGERLOF IGRALNA KARTA AUDREV HEPBURN TEMPELJ NA AKROPOLI grS.Črka IME PEVCA DEOlCA NOBELU NEON AMERIŠKI VIOLINIST (ISAAC) Zenska, ki so JO OKRADLI ZEVSOVA LJUBICA ZRAK (LATINSKO) RUDI VOLLER KOOR GOVORI EKAVSClNO DESNI PRITOK SENE PRAOČE VSEGA Človeš- tva UDAREC V OEBLO S SEKIRO ANCONA NEZNANEC RIMSKI HIŠNI BOG FRANCE AVClN RADIO- TELE- VIZIJA TUJA IN NASA Črka VINO IMENOVANO PO LIPICANCU ZBIRKA ST. PERZ. MITOLOS. SPISOV SESTAVIL: V. A. IN VINO VERITAS! MAKEDONSKI NARODNI HEROJ Ha NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je med reševalce POLZELINE križanke nagrade razdelil takole : 1. nagrada : Leopold Flis, Mercator-Eta, Kajuhova pot 4, Kamnik 2. nagrada : Stojan Rihtar, Drožanjska 51, Sevnica 3. nagrada : Olga Mole, Pod Trško goro 36, Novo mesto Nagrajencem čestitammo, nagrade jim bomo poslali po pošti. Vabimo vas k reševanju nagradne križanke VINA-KRAS iz Sežane. Nagrade, ki jih bo prispeval ta Mercatorjev poslovni partner vas bodo navdušile ali pa — opile. Rešitve pošljite na naslov SOZD MERCATOR —KIT, Center za obveščanje, Titova 137, 61 Med najboljšimi v Sloveniji Nogometni klub »MERCA-TOR-SADJE ZELENJAVA« že vrsto let igra na raznih turnirjih ma-^ga nogometa v Sloveniji. Poleg Jspehov na Mercatoriadah pa so i'h dosegli tudi v raznih drugih tekmovanjih kot na primer: Slovenski revialni pokal — SRP »88« — turnir Koper»88« — krstitev v play off - končnico tekmovanja SRP»88« — turnir Celje»88«, 2 ^esto Prvenstvo Ljubljane 1988/1989 — turnir LSD Trnovo, 2.mesto Prvenstvo Ljubljane 1987/1988 - 10 mesto Ekipo nogometnega kluba »MERCATOR-SADJE ZELENJAVA«, sestavljajo: Mitja Bator (kapetan), Dragan Dosovič, Ljubo Ristevski, Drago Tanc, Dušan Novak, Vinko Remškar, Vanja Vardjan, Zlatko Gicič, Bobi Ristevski in Željko Pijetlovič. Mladi in uspešni ekipi želimo še veliko tekmovalnih uspehov. yi\xzii a . . s * ' 4 M fcmSrnffTMiMl BI IKRAVEC MESTO UKRAJINI POŠKODBA POVRŠINE IEIESA STOlEUE VEK UIT NOVT LEVI PRITOK RENA V Švici ’ KM vlaZna VROČINA KRAJ V BOK! KOTORSKI GORA .NAO SElSKO DOLINO KOOR SE UKVARJA OVIJANJEM BREME-TENKA SRBSKO moSko ime r*"v / r 0 L 1 E L A UBOŽEC NEROONE2 S \ R O -r A ►t o V A R Ki A w o G A V t C- v ■■ ‘"/zr1 j£j**iii . 1 ji afriška STEPSKA lUUEVKA A U 0 J A KOMET SVOJE- 01AV0ST R. E r A T 1 c A FRANEK TREFALT SPREVOD, O0HOO T T . . a: IM*- IME SLOV SUKARJA CELOVŠKI Sp kiub ENSKECA Šubica SPECIALIST ZA u5esa t V E im 2“ 5£ 1 E S A , , v J A EPIRSKI KRALJ MESTO P 1 k- 1 POUIIK icisr MOOERN LPINIZMA StOVENSK PISAIEU (.CVETJE V JESENU Skrajšano TUJE ?EN IME PAMEIA RUMENO- RJAVA BARVA VOJAŠKI DUHOVNIK ■ K O 'T* i nemSka IGRALKA (KARIN) t) 0 Ki PRAVOSl ŠKOF NEGATIVNI ION P R o T i OSEBA IZ Sl ZAVEZE OVA S0- 7 G k A K!1 mm- H l t> 0 k R A T ZNAMKA Zenskih nogavic lili 52 A S H A R- A KRAJ PRI CERKLJAH O l s* E £ K S IMETJA E V A R u A C l J A BALETNIGA STRANIC TONE KUNTNER L A Sl E MlAOO MADŽAR- SKO MESTO NESKONC TRAJANJE ZNAMKA Z NOGAVIC V E •s c U O s T NAKANA N A H E R A FINSKI ARHITEKT UNITED NAIION A A U T O ITAL NAS ATLET 1 T A L E C SRBSKO MOŠKO IME A R. S 0 R. M iiaCan OPRAVA P A £> 0 T u 1 \L MESTO v SEVERNI HERCEGOVINI V. o KJ 0 \ C AVTOMOBIL OZNAKA MILANA PRIPADNIK grške KATOLIŠKE CERKVE P00RE0NI VEZNIK POKRAJINA k € R- JAPONSKI ,-sr« 1 ~r 0 Bil r E L. E J Črna POLJSKA PTICA IME PEVKE UKRADEN KRAJ PRI KOČEVJU O KJ e: R '“vsr" H U R A NAJBOLJ ZNANA hiaCna NOGAVICA MESTO EPIRU EDVARD BENES . ANE5 KAMENINE ' k A P A MORAl T KJ R A V N E J 2. S i A ODPRTINA VZIOU BARAKA, UTA L 1 KJ A PETER AMBRO? JEZERO v P A KOTOR POGORJE v grSki TESAUJI (1338-139)1 T V R D k 0 ZMIKAVT vrsta slikovne UGANKE R E b U S vrtinC GIBANJE ZRAKA AH TEKOČINE ESKOVAC EGIPTOV 800 ZNANOSTI L E MILANSKI SP KLUB 1 EO T E R MOŠKI potomec KARL PAMEINOST u C E M 0 s T P100 BERILIJ b A D ZAŠČITNI ZNAK TOVARNE L A S T O v k A NIZOZEM- SKI A G T MATI M A M A FINE HlAtNE NOGAVICE S A b I KJ A MODERNIH NOGAVIC T R O P t c T A Ki s A S A R. A pJ ORSka BOGINJA NESREČE A 1 E N A SESTAVIL AOAMlC ODPORNOST ‘KanT 0 k 7 A- Ki IVI IME AMERIŠKEGA PEVCA CHARLESA R A IVI Seminar KORŠ —a Ljuba Sukovič Sonce, voda, zrak, svoboda tudi v sozdu Zadnja dneva septembra in in prva letošnjega oktobra, je bil v hotelu Bor na Črnem vrhu seminar za športne referente. Udeležilo se ga je 25 referentov za rekreacijo iz različnih organizacij, članic sozda. Program seminarja je bil razdeljen v tri dele : predavanja, praktični del in delovne razgovore. Predavanja o prehrani športnikov (predavatelj Jure Jež), projektu "Razgibajmo življenje”, ki naj ga prenesemo tudi v naše vsakdanje življenje (predavatelj predstvanik ZTKO Slovenije) in o vplivu teka in drugih aktivnosti v naravi na zdravje, počutje in de- lovno sposobnost (predavatelj Srečo Končina), so bila zanimiva. Spoznanja teorije smo lahko pre-iskusili tudi v praksi. Srečo Končina nas je seznanil z načeli in tudi drobnimi skrivnostmi teka, aktivnosti v naravi, Lojze Kotar nas je uvajal v lepoto teniškega športa. Začetniki so dobili prve praktične izkušnje in navdušenje za igro. Vprašalnik — ena od osnov za vsebino problemske konference V prejšnji številki časopisa smo objavili razmišljanja predsednika poslovodnega odbora SOZD o prenovi gospodarskega in političnega sistema in sozda oziroma njegovih članic. Razmišljanja so bila osnova za sklepe poslovodnega in delavskega sveta SOZD, ki vsem članicam sozda — temeljnim in delovnim organizacijam, nalagajo oceno lastnega položaja in videnja svoje vloge v sozdu in sozda same- ga. Na temo prenove bo organizirana posebna problemska konferenca. Kot eno od predhodnih gradiv za vsebinsko pripravo konference bodo služili tudi odgovori na vprašalnik, ki so ga sredi oktobra prejeli direktorji vseh OZD. Odgovore na vprašalnik so morali direktorji oziroma pristojni delavci OZD vrniti do 31. oktobra. Ste jih v vaši OZD že? VPRAŠALNIK o stališčih in mnenjih članic SOZD MERCATOR-KIT o zasnovi bodoče organiziranosti in delovanja SOZD (23. seja poslovodnega sveta in 8. seja delavskega sveta SOZD) OZD: 1. Ocena dosedanjega delovanja SOZD 1.1. Ali ocenjujete, da smo skupne poslovne funkcije v SOZD (opredeljene v 12. členu SaS o združitvi v SOZD) izvajali uspešno? DA NE 1.1.1. Katere funkcije smo izvajali uspešno? 1.1.2. Katere funkcije smo izvajali manj uspešno? 1.1.3. Katere funkcije smo izvajali salbo oziroma jih sploh nismo uspeli izvajati? 1.2. Kako ocenjujete medsebojno poslovanje in odnose med članicami SOZD? DOBRO SLABO 1.2.1. Navedite, med katerimi članicami, deli reprocelote, so medsebojni odnosi oziroma povezave slabe in bi jih bilo potrebno poglobiti ali izboljšati? 1.3. Kako ocenjujete dosedanjo (branžno organiziranost SOZD? DOBRO SLABO Iz Contalove konsignacije Ob koncu seminarja smo udeleženci opravili Cooperjev test, odigrali partije na mini teniškem turnirju. Analiza oziroma ocena seminarja je pokazala, da je kot oblika izobraževanja športnih referentov, izredno koristen. Škoda je le, da je precej športnih referentov ostalo doma, predvsem tistih iz večjih delovnih organizacij. Pa še eno prednost imajo taki seminarji : neposredno se izmenjajo pogledi, predlogi, kritike na raven športnega in rekreacijskega življenja v sodzu, delovni ali temeljni organizaciji. Tudi zimske in letne Mercatoriade niso pri tem nobena izjema. Za prijetno in dobro počutje so poskrbeli naši sodelavci v hotelu Bor. Vse premalo slišimo o njihovih prizadevanjih, gostoljubnosti in temu, kar lahko ponudijo pozimi in poleti. Za organizacijo seminarja pa se moramo spet zahvaliti Miru Vaupotiču, predsedniku KORŠ —a, za pridobljeno znanje pa Juretu, Sreču in Lojzetu. Seminar, organiziran z lastnimi silami dokazuje, da imamo strokovno dovolj usposobljene sodelavce, ki so znanje pripravljeni posredovati. Le poiskati jih je treba, tako kot bo treba poiskati organizatorje rekreacije povsod tam, kjer se za sonce, vodo, zrak, svobodo še ne menijo dosti. V današnjem času se le redko odločimo za nakupe, pa pred dokončno odločitvijo še dvakrat premislimo. Dejstvo je, da nismo tako bogati, da bi lahko kupovali poceni blago. Prodajni program uvoženega blaga, ki vam ga ponuja Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Contal-Steklo, vas pri odločitvi, ki jo bo vodila prej povedana misel, ne bo razočaral. V konsignacijski prodaji pri Contal-Steklu vam nudijo: kakovostno in trpežno posodo Fissler. Prej boste zamenjali kuharico kot posodo! Jedilne pribore Berndorf. Grižljaj s takim priborom bo slajši, prav gotovo pa okras in ponos mize. Keramična posoda Hutschen-reuther Tavola Livorno, vas bo presenetila s kakovostjo, funkcionalnostjo in z obliko. Raznežila bo vsako gospodinjo, ki da kaj nase. Audioline stereo sisteme za avtomobile. Uživajte v vožnji, Audioline avtoradiski sprejemniki bodo z vami. Tensai audio in video naprave bodo naredile vaš dom prijetnejši. Žepni računalniki Sharp - z njimi bo vsako računanje prijetno igračkanje. Mikrovalovna peč Sharp bo trezor vitaminov. Ste že poskusili v njej pečeno kokoš? Vse informacije v Mercator-Mednarodni trgovini, TOZD Contal-Steklo, Ljubljana Titova 137, četrto nadstropje. Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. Tel. 373-047. Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Glažar, Jože Kirni, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič in Miro Vaupotič. Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleiweis. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije - nepodpisane - Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 20.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.