S^^^Btične LetoXX\1I. št. 12 PTUJ, 28. marca 1974 C ENA I DIN DELAVCI, DELOVNI LJUDJE IN OBČANI, NARODI IN NARODNOSTI SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Ponosni smo, da smo v razvoju naše revolucije in socialistične skupnosti dosegli no" velik in skupni uspeh: sprejeli smo novo ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije ter nove ustave socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. Ustave so delo delavdcega razreda in vseh združenih delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti zagotavljajo odločujoč položaj ' delavca in delovnega človeka v naši samoupravni socialistični družbi in krepgo zavest o 9dgovornosti,ki jo vsak naš delovni človek in občan sprejema neposredno sam in organiziran na samoupravni podlagi za reševanje vseh vprašanj družbenoeko- nomskega in političnega položaja ter razvoja. To je nova zgodovinska zmaga organiziranih socialističnih sil pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita. Utrli smo nove poti družbenega napredka, širjenja in vzpona socialističnega samoupravljanja, večje gmotne blaginje, krepitve bratstva in enotnosti, enakopravnosti, vzajemne povezanosti in solidarnosti vseh naših delovnih ljudi, narodov in-narodnosti. Bližajo se volitve članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in delegatov v nove skupščine. To so zgodovinski koraki v graditvi političnega sistema, v katerem delavci in vsi delovni ljudje^ v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in dmgih samoupravnih ^upnostih, svobodno združeni in povezani, po svojih delegacijah in delegatih urejajo politično oblast in uresničujejo vse družbene zadeve. Bližnje volitve' naj bodo vseljudska samoupravna politična akcija za uresničitev ustave — edinstvene listine dela in samoupravljanja. Delegatsko razmerje omogoča, da se dejansko povezujejo življenjski interesi vseh delovnih ljudi in občanov, vseh samoupravnih naprednih sil, in da se njihovo delovanje usmerja k zgodovinskim ciljem naše revolucije. ' (Nadaljevanje na 2. strani) 2 stran- tednik — ČETRTEK, 28. marca 1974 pred volitvami 1974 NAJPOMEMBNEJŠE NAČIN DELOVANJA Povedali smo že, da delovni ljudje prek svojih delegacij - kot neke vrste delavskega sveta „za zunanje zadeve", ali sveta krajevne skupnosti ,,za zunanje zadeve" — vsebinsko neposredno in organi- zirano uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri opravljanju funkcij in nalog skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Tako določa ustava. Hkrati pa ustava omogoča, da delovni ljudje pooblastijo delegacije tudi za izvrševanje drugih svojih nalog in funkcij, kar med drugim pomeni, da se je mogoče s pomočjo delegacije sporazumevati in dogovar- jati o reševanju cele vrste drugih skupnih vprdšani» ki jih temeljne samoupravne skupnosti zadovo- ljujejo bodisi v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali drugače. V tako opredeljeni njeni funkciji je torej glavna naloga delegacije sodelovati pri opredeljevanju stališč, predlogov, pobud in pri oblikovanju interesov v svoji temeljni samo- upravni skupnosti, da bi jih posamezen dele^t iz delegacije nato mogel predložiti in uskladiti z drugimi TSS (glej opombo!), prenesti morebitne njihove drugač- ne ali nasprotne pobude spet nazaj v svojo TSS in zavzeti slednjič skupaj z drugimi končna stališča v skupščini družbenopolitičnih skup- nosti, samoupravne interesne skup- nosti ali drugod. Delegacija sodeluje prek svojih delegatov' na ta način v celotnem delu in odločanju skupščine druž- benopolitične skupnosti (in - če je tako dogovorjeno - tudi v samoupravnih interesnih skupnosth in drugod). In kako se v temeljni samoupravni skupnosti oblikujejo stališča, pred- logi, pobude itd.? Za to je seveda več možnosti, Id jih bo treba opredeliti v statutu temeljne samoupravne-skupnosti. V njem bo treba zapisati: - da ob vseh najpomembnejših vprašanjih (ki bi jih bilo treba, vsaj temeljna, konkretno našteti) za- vzemajo stališča vsi delovni ljudje, bodisi v zboru delovnih ljudi, na referendumu ali s pomočjo drugih oblik neposrednega odločanja. - Nadalje bo treba zapisati, kdaj lahko' delegacija zavzema stališča skupaj z delavskim svetom oz. svetom krajevne skupnosti ali z drugim ustreznim samoupravnim organom, ali tudi s posameznimi samoupravnimi komisijami, odbori itd. Najbrž bo glede na jutrišnjo razširitev potreb po ^tivnem vključevanju vsake temeljne samo- upravne skupnosti v vse družbeno življenje potrebno v teh dcupnostih ustanoviti ob obstoječih še vrsto drugih samoupravnih organizmov in delovnih teles za obravnavanje posameznih vprašanj (na primer: za FUNKCIJE IN DELEGACIJE izobraževanje in štipendiranje, za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje, za kulturo, za kadrovsko politiko itd.), ali pa - kjer in kadar je mogoče - sedanje svete, komisije in odbore zadolžiti še z dodatnimi nalogami. - Ob nekaterih vprašanjih pa bo stališča lahko sprejemala tudi delegacija sama, zlasti takrat, ko bo treba konkretizirati in izvajati že dogovorjeno politiko in usmeritev. Ker se zasedanja skupščin (in drugih organov) ne bo udeleževala delegacija pač pa delegat iz njenega sestava, je njena druga pomembna naloga prav ta, da določi delegata za sodetovanje na posameznih sejah v skupščinah (in drugod). Rekli smo že, naj bi bil to tisti delegat, kije za obravnavana vprašanja najbolj druž- beno usposobljen. (Zvezna ustava pa omogoča tudi bolj stalnega delega- ta.) Ob tem pa velja izreči takoj pomembno opozorilo! Čeprav bo imela praviloma vsaka temeljna samoupravna skupnost svojo delegacijo, pa ne bo mogla imeti vsaka svojega samostojnega mesta niti 'v zborih občinske skupščine, kaj šele v republiški skupščini in tudi ne svojega samostojnega delegatskega mesta v skupščinah posameznfli samo- upravnih interesnih skupnosti. Zato bo potrebno združevati delegacije, da si pridobe eno delegatsko mesto v tem ali v onem skupščinskem organu. KAKO JIH BOMO ZDRUŽE- VALI? Število delegatov, ki jih vsaka delegacija oziroma več delegacij skupaj delegira iz svojega sestava - glede na v skupščini ali v drugih organih obravnavano vprašanje - se določa takole (člen 143 ustave SRS): - za TOZD v skladu s številom zaposlenih delovnih ljudi;- za samoupravne skupnosti zasebnih proizvajalcev v skladu s številom delovnih judi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in številom delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva (kmetje, obrtniki in njihovi delavci ter drugi) ter v sorazmerju z njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda; - v krajevnih skupnosti pa v skladu s Ševilom prebivalcev na območju krajevne ^upnosti in v skladu s številom delavcev na tem .območju. Ce bi ti kriteriji v skupščini (in v drugih organih interesnih in drugih skupnosti) ne zagotovili ustrezne zastopanosti delovnih ljudi s posdmeznih področij združenega dela, oziroma zastopanosti delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi,v gospodarskih in negospo- darskih dejavnostih, je mogoče po dogovoru v občini (statut) ali po dogovoru v republiki (zakon) od teh kriterijev delno odstopiti in na ta način posamezni pomembni temelj- ni samoupravni ^upnosti oziroma področju omogočiti, da pride tudi ob majhnem številu zaposlenih do lastnega delegatskega mesta (na primer: veterinarska postaja v izrazito razviti živinorejski občini, institut za raziskavo morja v obmorski občini itd.). Zato bi bilo treba pri dogovar- janju o bodoči strukturi občinske skupščine in njenih zboro^ združe- nega dela nujno imeti pred očmi: število, veliKost, raznolikost in različnost temeljnih samoupravnih skupnosti. In potrebno bi bilo število in strukturo posameznih skupščinskih zborov postaviti tako, da bodo temeljne samoupravne skupnosti s čim manj težav, brez prevelikih zahtev po združevanju delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti prišle do izraza. delavci, delovni ljudje in obcani, narodi in narodnosti socialistične federativne republike jugoslavije! (Nadaljevanje s 1. strani) Vključujmo se v nenehen ustvarjalni proces samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja! Uveljavimo na bližnjih volitvah svoje neodtuljive-. ustavne pravice, dolžnosti in odgovornosti! Množično in organizirano sodelujmo pri demokratičnem predlaganju in volitvah delegacije in delegatov, pri uveljavljanju novega delegatskega sistema! Volimo v delegacije tiste, ki bodo kot delavci-samoupravljalci in člani temeljnih samoupravnih skupnosti v prid vseh delovnih ljudi in v stalnem dogovarjanju z njimi usklajevali potrebe in koristi svojega okolja in celotne družbene ^upnosti! Izvolimo in delegirajmo iz svojih vrst ^udi, ki z delom in celotnim obnašanjem dokazujejo, da so neomajni borci za socializem, za bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti! Povežimo volivno dejavnost z bojem za uspešnejše reševanje družbenih in gospodarskih problemov na temeljih nove ustave! Dosledno uresničujmo samoupravne sporazume, družbene dogovore in ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, socialno varstvo, za rast življenjske ravni! Krepimo odgovornost vseh za organizirano uveljavljanje samoupravnega družbeno gospodarskega in političnega položaja delovnega človeka! Bojujmo se za to, da bodo proizvajalci odločali o vseh družbenih zadevah in o celotnem družbenem razvoju! Združujmo svoje delo in sredstva v prid delavnemu razredu in vsem delovnim ljudem, v prid enakopravnosti narodov in narodnosti! Povečujmo delovno storilnost, materialno podlago in moč samoupravljanja! Zagotavljajmo nadaljni svobodni razvoj vseh narodov in narodnosti kot izraz doslednjega uveljavljanja bratstva in enotnosti in enakopravnosti! Krepimo obrambno sposobnost in varnost naše države! Varujmo neodvisnost in ugled svobodne neuvrščene Socialistične federativne republike Jugoslavije, bojevnice 'za mir, napredek in , sociahzem! ' Združimo se in povežimo svojo dejavnost v Socialistični zvezi delovnega ljudstva — najširši organizacgi samoupravljanja delovnih ^udi in občanov, enotni fronti socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov. CLANI DELEGACIJ IN DELEGATI! Bodite dosledni razlagalci in uresničevalci volje, prizadevanj in interesov samoupravno združenih ljudi in občanov, njihovih skupnosti in dmžbenopolitičnih organizacij, v duhu pridobitev in ciljev naše revolucije, socializma in socialističnega samoupravljanja! DELAVCI, DELOVNI LJUDJE IN OBČANI, NARODI IN NARODNOSTI SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JU(^SLAVIJE! Dokažimo ponovno v praksi, da smo za bratstvo in enotnost, dokažimo, da smo odločeni skupaj graditi našo domovino, sedanjost in prihpdnost jugoslovan^e samoupravne socialistične skupnosti! Spremenimo volitve v novo veliko zmago socializma in socialističnega samoupravljanja! ZVEZNA KONFERENCA SZDL - REPUBLIŠKA KONFERENCA SZDL Občinska konferenca SZDL Ptuj poziva vse organizatorje priprav na nedeljske volitve, da čim lepše okrase volišča. posebna komisija bo ocenila vo- lišča in izmed teh 5 primerno nagradila. tednik — Četrtek, 28. marca 1974 stran 3 Ptuj, 22. III. '74 Nezakonito in protipravno po- seganje italijanske vlade po bivši coni B, ki pripada Jugoslaviji in uradna italijanska nota 11. marca tega meseca sta v Ptuju sprožila val nezadovoljstva in ogorčenja. Na Titovem trgu se je okoli poldneva zbralo tudi tritisoč občanov, pretežno študentov in srednješolcev (ob prisotnosti pred- stavnikov in delavcev vseh družbe- nopolitičnih, kulturnih, gospo- darskih organizacij ter pripadnikov naše armade), ki so s transparenti in vzkliki protestirali in demonstrirali proti politiki italijanske vlade in proti nepotrebnemu zaostrovanju dosedanjih dobrih medsebojnih odnosov. Kot prva sta na protestnem shodu spregovorila predsednik in sekretar organizacije SZDL Ptuj, Stanko Lepej in Zvonko Masten, ki sta okarakterizirala hotenja fašističnih ter ostalih italijanskih nazadnjaških in iredentističnih skupin, katere je v zadnjem času podprla tudi vlada; rezultat česar je italijanska vladna nota z dne 11. marca, v kateri so nakazane želje po spremembi sedanje teritorialne razmejitve. MIRAN KERIN, dijak gimnazije »Dušana Kvedra" iz Ptuja je prebral protesno pismo, ki ga je gimnazija v imenu dijakov in strokovnega osebja zavoda naslovila na veleposlaništvo republike Italije v Beogradu. sporazumom izpred dvajsetih let smo dobili le del svojega narod- nostnega ozemlja v želji ohranitve miru in mednarodne koeksistence v svetu, sedaj pa kaže Italija interes še po drugem delu, čeprav ji niti prvi ni pripadal. Ne bomo dovolili, da bi prišlo do kakršnihkoli sprememb obstoječega stanja", so v svojem pismu zapisali dijaki gimnazge. HELENA DOBRIJEVIC je spre- govorila v imenu pionirjev, osnovno- šolcev in mlajših mladincev. ,JDvaj- set let smo razvijali miroljubno in enakopravno sožitje obeh narodov in meja je veljala za najbolj odprto v Evropi. Danes se je zaradi hotenj nekaterih ekstremistov vse porušilo in prihaja do nepotrebnih nesoglasij in protestov, la bi jih italijanska vlada lahko preprečila, če bi jasneje in odločneje nastopila proti tem organizacijam, ki delajo v škodo Italije, Jugoslavge, kakor splošnega miru; ki delajo sramoto vsem, ki so se borili in so padU proti fašizmu in nacizmu. Tujega nočemo, svojega ne damo, so v svojem protestnem pismu, naslovljenem ZIS-u in ital. ambasadi napisali dijaki in preda- vatelji osnovnih šol v občini Ptuj. Protestirali so tudi člani kluba OZN in udeleženci partijske poli- tične šole v Ptuju, v imenu katerih je spregovorila uslužbenka Merca- torja iz_ Ptuja, JASNA JABLOC- NIK: „Žrtvovali smo cono A, da bi ohranili mednarodni mir in sožitje med evropskimi narodi, danes od nas želijo še cono B. Italijanska nota pomeni odkrit napad na državno suverenost in ozemeljsko nedotaklji- vost SFRJ, prav tako pa tudi izigravanje sprejetih ciljev Alžirske konference o varnosti in medse- bojnem sodelovanju. Za sedanjo napetost med državami nosi vso odgovornost italijanska vlada, ki dovoljuje in celo podpira delovanje nekaterih ekstremističnih in nazad- njaških skupin, da bi s tem odvrnila nevarnost in odgovornost zaradi gospodarskih in družbenih neuspe- hov sedanje italijanske vlade. Zaostrovanje odnosov z Jugoslavijo prav gotovo ni rešitev za italijansko notranjo politiko, prav tako ne bo zmanjšalo vedno večjega nezado- voljstva napredno mislečih Itali- janov, ki se ne strinjajo s sedanjo italijansko politiko. Komu služi sedanje zaostrovanje odnosov dveh sosednjih držav je prav gotovo jasno, vendar to še zdaleč ni uresničljiva rešitev za sedanje razmere v sosednji Italiji. Hočemo mir, nadaljnje spošto- vanje sprejetih mednarodnih in meddržavnih sporazumov. Kakor v preteklosti, bomo tudi v bodoče branili svoje narodnostne in oze- meljske pravice in nam ne bo žal življenj, ki bi jih morali žrtvovati, kakor so jih za našo sedanjost žrtvovali nasi predniki." Občani Ptuja so za mir in sožitje, ki so ga pripravljeni braniti tudi za ceno življenja, prav tako pa odločno zahtevajo, da italijanska vlada čimprej in enkrat za vselej obračuna s fašističnimi organizacijami, ki umičujejo naše kulturne spomenike, slovenske napise, spomenike naših in italijanskih borcev iz časov 2. svetovne vojne in maltretirajo slovenski živelj na italijanskem ozemlju in ki so tudi vzrok za sedanje zaostrovanje meddržavnih odnosov. Foto: KOSI Protestni shod v Ptuju Protestni shod v Ormožu Številnim protestnim zborova- njem, ki so bila te dni širom naše domovine in s katerimi so se naši ljudje uprli stališčem italijanske vlade do ozemlja bivše cone B, se pridružuje tudi protest delovnih ljudi občine Ormož, kije bil prejšnji četrtek. Delavci so pustili stroje in delo ter se skupaj z drugimi občani in šolsko mladino zbrali na Mestnem trgu ter pod znanim geslom „Tujega noče- mo, svojega ne damo" protestirali poti najnovejšim dogodkom na italijansko-jugoslovanski meji. Go- vornik na zboru, Mirko Novak je razčlenil ugodno razvijanje odnosov s sosedno Italijo, zato je novica o ponovnih posegih fašističnih sil po slovenskem ozemlju toliko bolj presenetila. Toda enotnost narodov Jugoslavije, ki so prebrodili in premagali viharje svetovne vojne je porok, da se bomo v primeru potrebe postavili po robu takšnih zahtevam. Na zborovanju je bilo prečitano tudi protestno pismo, ki so ga delovni ljudje občine Ormož poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beograd. V njem so ostro obsodili napad na suvereno jugoslo- vansko ozemlje ter izrazili priprav- ljenost braniti meje naše države. Zborovanja se je udeležilo nekaj nad 2500 ljudi. jr Tudi v ptujsl. Pri Veliki Nedelji se še vedno najTjolj prepirajo okro^ tako imeno- vanega „kuluka", medtem ko ga pri drugih krajevnih skupnostih območ- ja občine Ormož več ni. Na zboru pri .Veliki Nedelji je bilo rečeno „Komu delo ne diši, naj plača'* ob tem 90 se takoj oglasili tisti, ki ne morejo ne plačati ne delati. V preteklosti se je tudi dogajalo, da so posamezniki pošiljali na delo otroke in onemogle starejše ljudi — težak je bil, koristi pa nol^ne. Prav to spoznanje - tako je upati - bo tudi Velikonedeljčane pripeljala do t^a, da bodo „kuluk" ukinili in raje več prispevali v denarju, socialne primere pa oprostili plačila in dela. Tako določa tudi nova ustava. Zanimiva je tudi zahtevana razdrobljenost krajevnega samopri- spevka. Vsaka vas zahteva svoj denar nazaj, in to v obliki storitve. Taka politika razdeljevanja skupnih sred- stev je v danem trenutku nevzdržna, saj vsaka krajevna skupnost mora načrtovati tudi dolgoročne akcije in jih seveda tudi financirati. Z veliko mero nezaupanja so udeleženci zbora razpravjali o možnostih asfaltiranja enega kilometra ceste od Mihovec do osnovne šole v središču Velike Nedelje. Mnogi so odkrito izražali nasprotovanje te akcije in to samo z^adi neurejenih 100 metrov svoje ceste na Hajndlu, Drakšlu, SeneScem vrhu ali drugod. Povsem razumljivo je, da bodo te in vse druge ceste morale biti primemo gramozirane, povsem upravičena pa je tudi zahteva, da Velika Nedelja dobi med zanjimi v občini tudi prvi kilometer asfaltirane krajevne ceste. Do minulega občnega zbora so bili nekateri v krajevni skupnosti Velika Nedelja prepričani, da drugod komunalne zadeve, pa naj gre za vodovod, ceste ali kaj dmgega, rešuje občina. Gosta na zboru, predsednik SO Ormož Franc Novak in predsednik OK SZDL Vlado Ožbolt sta s svojimi razpravami razbila takšne misli. Povsod si ljudje sami v KS začrtajo svoje programe, sami jih financirajo, občina in delovne organizacije pa pomagajo po svojih močeh. Tako bodo od slej delali tudi pri Veliki Nede^i in prepričani smo, da ne brez uspeha. jr vam zaupam bistvene prednosti peciva! • je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO •je POCENI •ima LEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO • imaPESTRO IZBIROirolade,mini roiade,kolači,TO~PO express, tonkajurko, rozinček,poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos •je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI! ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA f.b. VOJNA IN ZLOČINI (Odtomki iz spominov Ptujčana) Tokrat je bila taka razporeditev najprimer- nejša, ker sem edini imel s seboj privatni avto, ki ni bil tako sumljiv in sem bil zato okretnejši. Dodelil mi je še dva mlajša častnika iz štaba. Imeli smo natogo poslati enega nazaj proti glavnini s potrebnimi obvestili, čim bi naleteli na pomembnejšo zapreko. Ostala dva pa naj skušata napredovati do cilja in pripraviti potrebno za prenočevanje. Pot in načrt sta bila dobro izbrana. Nismo naleteli na nikake ovire in kmalu smo prispeli na cilj v Zlatar. Mestece je bilo napol v temi. Nikjer nismo opazili ničesar neobičaj- nega, nič sumljivega. Po podrobnejšem razgledu po celem mestu smo tu in tam opravili nekaj poizvedovanj. Oba sopotnika sta nato ostala v mestu, da naj bi pripravila vse najbolje za prenočitev. Po končanih pripravah počakata na naši vpadnici. Sam pa sem se vrnil po isti poti nazaj svojim naproti. Pri vračanju ni bila potrebna več tolika Opreznost in sem vozil bolj proščeno in hitreje. Kmalu sem naletel na našo izvidnico. Ko smo se sporazumeli, ano nadaljevali vsak svojo pot v nasprotnih smereh. Nedaleč od izvidnice' sem opazil v žarometih, ki sem jih prižigal le tu in tam, našo kolono, ki se je že vidno utrujena nekam leno pomikala dalje. Obvestil sem poveljnika in hastopil zopet svojo funkcijo. Ostal sem bre? opravila. Med tem se ni pripetilo nič hujšega in vsi so bili zdravi, le utrujeni in izčrpani. Vest, da je za prenočevanje vse nared in da ni več daleč do kraja, je delovala podbudno in naša okrnjena vojska je zopet strumneje pospešila korak. Čutili smo se odslej bolj varne in pohod je postal bolj proščen in svobodnejši. Zopet 90 stekli pomenki o minulem in o nejasni bodočnosti. Kadar ima človek pred seboj določen cilj, ki je tudi že preverjen, se sprosti in vse postane nekam lažje. V utrujenosti se zadovoljiš tudi s krajšo omejitvijo bodočnosti, češ jutri bo že zopet kako. V takem ra^oloženju smo hitro dosegli prve hiše svojega dlja. Tam sta nas čakala naša dva odposlanca. Pripravila sta, kolikor je bilo v naglici in ob nočnem času mogoče. Kakor vedno ob takih prilikah, je bila na razpolago šola, nekaj drugih primernih javnih prostorov ter dvorišča in pritikline gostiln. Skušali smo dobiti tudi nekaj primernejših prenočišč za posameznike, ki so želeli ob svojem strošku ugodneje prenočiti. Bilo je zelo težko dobiti postelje. Iskali smo tudi po privatnih hišah. Z inženirjem in njegovim pribočnikom smo prenočili v prostorni kuhinji pri prijazni starejši gospe. Imela je samo eno sobico in kuhinjo pa nam je vseeno dovolila predramti ob mizi na stolih. Naslednjega dne smo se zopet rano ob svitu zore odpravDi dalje. Pri postrojitvi smo ugotovili, da nam je tudi ta noč vzela nekaj vojakov. Izginili so in nihče ni hotel o tem ničesar vedeti in nič povedati. Jasno je bilo, da so vojaki izkoristiU situacijo, v kateri ni bilo strožjega ukrepanja proti pobegom. Pa so ptovo mislili, kdor molči, se strinja. Tako je bil naš bataljon brez boja dodobra zdesetkan. Razen nekaj kadrovskih vojakov srbskega rodu, so se vsi držali nekam potuhnjeno in brez volje. Celo konji so leno >prestavlja(i noge, bili so vidno sestradani in so vlekli vozove le zelo počasi. Bilo je videti, da jim njihovi skrbniki niso nudili dovolj,nege, niti hrane. Nerazpotoženje pa je kakor nalezljiva bolezen, širi se od prijatelja do prijatelja in kmalu zajame celo skupino. Vojak mora imeti ideale, vsaj primemo oskrbo in strnjeno vodstvo. Dalje prihodnjič 18 stran- TEDNik — ČETRTEK, 28. marca 1974 IMENOVANJE NOVIH ULIC V PTUJU IN OKOLICI (Nadaljevanje 2.) IV. V naselju ORESJE bo imenovanih deset ulic. Predlogi zanje so: 1. CESTA KURIRJEV NOV - se imenuje po kurirjih narodnoosvobo- dilne vojne, ki so vzdiževali zvezo med glavnim štabom NOV Slovenije in lOOF ter CK KPS ter političnimi organizacijami in vojašlami enotam osvobodilnega gibanja po Sloveniji. Na območju ptujsk^a okraja so bile štiri kurirske postaje, ki so štele po okrog 8 do 20 kurirjev. Veliko kurirjev je padlo v spopadih s sovražnikom. - Ulica teče od konca Ceste Olge Meglič do hiše s štev. 23/b vOre^u. 2. KELEMINOVA POT - se imenuje po Jakobu Kelemini, slovenskem znanstveniku germani- stične vede, roj. 1882 v Vinskem vrhu pri Ormožu in umrlem 1. 1957 v Ljubljani. Bil je profesor na ljubljanski univerzi. Pisd je o svojih pogledih na literarno umetnost, o zgodnjem srednjem veku, o sloven- sldh starinah, nemško-slovenskih vplivih in dr. Zlasti pomembni sta deli Literarna veda (1927) in Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (1930). - Ulica se odcepi od Ceste kurirjev NOV proti severu in teče do meje med Orešjem in Krčevino pri Ptuju. 3. SOVRETOVA UL. - se imenuje po klasičnem filologu in prevajalcu Antonu Sovretu, roj. 4885 v Savni peči pri Zidanem mostu in umrlem 1963 v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je poučevd na ptujski gimnaziji. Bil je urednik Ptujskega lista in pisal članke o -zgodovini Ptuja. Sovre je naš najboljši prevajalec grških in latinskih klasikov. - Ulica se odcepi od Ulice kurirjev NOV proti Severu. 4. MODRINJAKOVA - se imenuje po Štefanu Modrinjaku, roj. 1774 v Središču ob Dravi in umrlem 1827. v Miklavžu pri Ormožu, kjer je služboval kot duhovnik. Spada med največje in prve posvetne pesnike in lirike pred Prešernom. - Ulica je tretji odcep od Ulice kurirjev NOV. 5. PLOJEVA - se imenuje po pravniku dr. Jakobu floju, roj. 1830 v Grabonošah pri Jugu ob Sčavnici in umrlem 1899 v Ptuju. V Ptuju je bil član kultumopolitičnih društev in vnet organizator čitalnil; in taborov. - Ulica je četrti odcep od Ulice kurirjev NOV do Vaštetove ulice. 6. ULICA VAŠTETOVE - se imenuje po slovenski pisateljici liki Vašte, roj. 1891 ViNovem mestu in umrli 1967 v Ljubljani. Bila je učiteljica in pisateljica zgodovinskih in biografskih romanov. Med romani je tudi „Svet v zatonu" (1953), ki se dogaja v staro slovenski naselbini na ptujskem grajskem griču. - Ulica je peti odcep od Ulice kurirjev NOV. 7. STRMA ULICA - je šesti odcep od Ulice kurirjev NOV in teče vzporedno z Ulico Vaštetove. Imenovana je po svoji strmi legi. 8. KUHARJEVA - se imenuje po narodnem heroju Štefanu Kuharju, roj. 1921 v Markišavcih pri Murski Soboti. V ptujski gimnaziji je postal skojevec. Po vdoru okupatoija je skupaj s Kerenčičem propagiral OF po Slovenskih- goricah. Bil je sekretar KP Ijutomersko-radgonske- ga okrožja. Okupator ga je ustrelil 15. 11. 1941. - UUca je sedmi odcep od Ul. kurirjev NOV. 9. DAJNKOVA - se imenuje pO filologu in nabožnem pisatelju Petru Dajnku, ki se je rodil 1787 pri Sv. Petru pri Radgoni in umrl 1873 pri Veliki Nedelji, kjer je župnikoval. Opravljal je tudi dolžnost šolskega n^zornika ' za severovzhodni del bivšega p'tujskega okraja. Napisal je slovnico vzhodnoštajerskega narečja v posebni pisavi. Izšlo je 25 njegovih del v „dajnčici", zadnje delo Dogodivščine štajerske zernlje pa v g^ici. - Ulica je osmi odcep od Uuce kurirjev NOV, ki teče vzporedno s Kuhaijevo. 10. SAVINOVA - se imenuje po Ristu Savinu, ki je umetniSko ime Friderika Sirca, roj. 1859 v Žalcu in umrlega 1948. v Zagrebu. Bil je eden najvažnejših predstavnikov slovenske glasbe s konca 19, stoletja. Pisal je solo pesmi, opere (Lepa Vida, Gosposvetski sen, Matija Gubec), bdete in drugo. Bival je tudi v Ptuju, kjer je imel hišo v Dravski ulici. (Nadaljevanje prihodnjič) tednik — Četrtek, 28. marca 1974 stran 19 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUISKE 2AP0RE 12. sam bi se moral ustreliti Menda je bilo pol leta, preden je Hitlerjeva vojska stopila na naša tla, ko smo srečavali po ptujskih ulicah visokega, postavnega moža v gornještajerski noši. Večkrat je zahajal v minoritski samostan. V našem malem Ptuju sem poznal skoro vsakega človeka. Ce se je nenadoma pojavil nov obraz, je vzbujal pozornost. Tudi ta mož, ki se je znašel naenkrat v Ptuju, je vzbudil v meni zanimanje predvsem zato, ker sem opazil, da ga zasleduje ključavničar Otmar Scheichenbauer. Po naključju sem zvedel, da je mož avstrijski državljan židov^ega rodu in politični besneč z imenom Weissenstein. Stanoval je pri Koširjevih v Aškerčevi ulici. Konec maja 1941 je tega moža privedel v zapore sam dr. Geoerger. Tedaj sem bil sam v pisarni. Velel mi je, da privedenega zaprem v celico štev. 13, ki je bila prazna in nezakljenjena. Goerger ga je sunil v celico, mu pomolel pištolo in surovo bleknil: „Tu imaš, židovski grasec, pištolo, da sam obr^unaš s svojim življenjem. Dolgo ~si se nam izmikal, pa smo te le iztžflcnili, Dobili bi te tudi, če bi nam pobrisal na Balkan. Do šestih zvečer imaš časa, da opraviš s seboj. Si razumel? " Celico sem moral za tem zakleniti in dr. Goergerju izročiti ključe. Zapretil mi je, naj ga počakam v pisarni do njegove vrnitve. Morda še ni bil oddaljen od z^ora deset korakov, ko je v celici štev. 13 počil strel. Hudo mi je bilo pri srcu za novo žrtev. Prprepričan sem bil, da je dr. Goerger strel slišal, a se ni hotel Vrniti v zapore, pač pa se je vrnil, kakor je napovedal. V tem času sem bil brez dela, ker mi je odnesel celične ključe, da nisem mogel opraviri del pri jetnikih. Ko se je dr. Goerger vrnil, sem moral z njim v celico, kjer je bil zaprt Weissenstein. Ko odprem vrata, vidim, da mož ni izpolnil Goergerjevega ukaza. Ustrelil je pač v prazno. Goerger je pričel togotno kleti, da so se mu sline penile na ustnicah. Vzel je v roke revolver, izpraznil uničene naboje in napolnil cev z novim nabojem. Za tem je spet vsul ploho žaljivk nad Žida, kije stal pohosno in brez besed sredi celice. Kmalu za tem je dr. Goerger odvedel Weissensteina iz ptujskih, zaporov. Kaj se je z njim zgodilo, mi ni znano. Čudno bi ne bilo, če bi v njegovih rokah izginil za vedno. Resnica je taka, da so take vrste ljudi, kakor je bil hitlerjevec Goerger, spravljali svoje žrtve tajno v smrt. Take so bile večkrat metode nacionalsocialistične policije. pregnali so tudi svojega človeka Ormoškega zdravnika in lastnika sanatorija dr. Majeriča so iz Ormoža privedli v naše zapore organi tajne nemške policije takoj po svojem prihodu. Zaprli so ga v dmgo nadstropje, v celico štev. 5. V celico ni smel nihče, niti Scheichenbauerjeva tolpa. Dobil je le vrč vode in živel ob njem nekaj dni, ne da bi ga izpustili na dnevni sprehod po dvorišču. Da je bil v zaporu, je skušal dr. Goerger s tem prikriti. Obravnavo z njim sta vodila oba šefa - gestapa iz van\ostne policije. Že tedaj sem opazil, da je med njima neko trenje, zakaj, pa nisem vedel. "Morda sta tekmovala med seboj, kdo v Ptuju naj ima večjo veljavo. Kadar sta se znašla skupaj v zaporni pisarni, je bil vedno vsak od njiju drugačnega mnenja o kaki stvari, kar je privedlo celo do prepirov. Šef gestapa „obersturmfirer" Stoessel je bil vseeno s strankami manj surov kakor Goerger, ki je bil nasilen celo do svojih Ijdui. Zato tudi tam ni bil priljubljen. Na delu je bil neprestano, čez dan in ponoči. Ob vsaki uri si ga našel ali v svoji pisarni ali v zaporih. Spraševali smo se, kdaj ^loh počiva. Tudi ormoški zdravnik, dr. Majerič je postal njegova žrtev, čeprav je bil hitlerjevec. Obema, meni in Pihlarju so povedali, da bi smela k celici dr. Majeriča. Ko sem šel, menda je bil že deveti dan, po hodniku mimo njegove celice, sem slišal iz nje slabotne klice in trkanje po vratih. Ključa od celice nisem imel, ker gaje nosil s seboj Goerger. Stopil sem le k vratom celice. Tedaj še nisem vedel, kdo je skrivnostni jetnik. Zato sem vprašal, kdo je. Povedal mi je v slovenskem jeziku, da je dr. Majerič iz Ormoža, da je na nemški strani in da ne ve, zakaj so ga zaprli. Prosil me je, naj mu ponudim kaj jesti, kajti od talaat, ko so ga zaprli in daU vedro vode, ni celice še nihče odprl. Dalje prihodnjič) obstajajo pa tudi bele vrane Ob nedavno dograjenem podvozu ^ peš poti od spomenika Borisu ^riču, do TGA so v noči od ^bote na nedeljo objestneži polomili vsa nasajena drevesca. Domnevajo, da gre za skupino »razpoloženih" pubertetnikov, ki so se vračali iz Apač, kjer je bila tisti večer zabavna prireditev. Škodo cenijo na okoli milijon starih dinarjev. Naša beseda 74 S predstavo Gogoljeve ŽENITVE v izvedbi mladinske skupine iz Makol so pričeli na območju občine Slov. Bistrici pred dnevi z občinskim srečanjem mladinskih gledaliških skupin v okviru srečanja „nasa BESEDA 74". Mladi iz Makol so svojo predstavo namenili ženam iz svojega kraja in okolice v okviru praznovanja dneva.žena - 8. marca. Pred kratkim pa so se v Domu kulture Slovenska Bistrica predsta- vili občinstvu tudi člani mladin- skega kluba iz Slov. Bistrice z 'recitalom MLADOST ZA REŠET- KAMI. S to izvedbo so se mladi Bistričani odmaknili od tradicional- nega prikazovanja recitalov, saj so svojega poživili z modernim izraz- nim baletom, svetlobnimi efekti in glasbeno spremljavo. Pričakovati .|e, da se bo po dosedanjih prijavah v bistriški občini do konca letošnjega srečanja v okviru Naša beseda 74, zvrstilo Še najmanj šest dramskih pionirskih in mladinskih skupin. Od vseh izvedenih predstav bo posebna žirija izbrala najboljše za nastop na področnem srečanju, ki bo v Mariboru. Kljub temu, da bi lahko bilo števi o prijavljenih skupin tudi večje, pa je občinska zveza prijateljev mladine Slov. Bistrica z doseženim rezultatom zadovoljna, saj je dosegla, da so se mnogi mladi vključili v dramsko dejavnost in tako tudi koristno izrabljajo svoj prosti čas. VH 20 stran ♦ tednik — Četrtek, 28. marca 1974 PISMA NAJMLAJŠIH občinski program jpi Vabimo k sodelovanju in tekmo- vanju za priznanje JPI 73/74 »LEPOTA V USTVARJANJU IN RAST V ODKRIVANJU" vse pio- nirske odrede v občini Vsi pionirski odredi, ki bodo sodelovali v JPI in izpolnili zahteva- ni program, bodo prejeli še posebno občinsko priznanje. Izpolniti pa bodo morali naslednje naloge na področjih, kijih vsebujejo igre. I. Naravoslovno področje: 1. Popis naravnih znamenitosti v okolici: a) določiti in označiti poti, ki povezujejo najpomembnejše naravne znamenitosti domačega kraja; b) postaviti ozpozorilne table na mestih, kjer se največ ustavljajo turisti; c) sestaviti pravila o obnašanju v , naravi; d) izvesti očiščevalni akcije v domačem kraju; e) prizadevati si za urejeno in čisto okolje; f) pomagati ogroženim živalim pozimi; g) opozarjati posameznike na odnos do okolja t 2. Pionirski ored mora pripraviti razstavo na temo »Varujmo in lepšajmo naše okolje". Razstava bo pokazala ^dove opravljenega dela iz naravoslovnega in družbenega po- dro čja. 3. Pionorski odred mora sodelova- ti na občinski razstavi ,,Varujmo in lepšajmo naše okolje." 4. Pionirski odred mora oblikovati lepak, ki bo prikazoval negovano in urejeno človekovo okolje. Lepak lahko narišejo učenci vseh razredov. II. Družboslovno področje: Pionirski odred mora sodelovati v natečaju Pionirskega lista »Spoznaj- mo in raziščimo, kaj je to družba." Predmet spoznavanja bo tokrat krajevna skupnost. Skupina pionir- jev, ki se bo vključila v natečaj, mora izdelati turistični prospekt. III. Tehnično področje: V pionirskem odredu mora zažive- ti tehnična dejavnost. Ustanoviti je treba nov tehnični krožek in pospe- šiti delo tega krožka. IV. Kulturnoumetniško področje: Pionirji naj pišejo pesmi, pripove- di in dramske prizore ter prispevke, s katerimi naj s poljubnimi naslovi izražajo svoja doživetja in odnos do okolja. Pionirji morajo pripraviti literani večer. V. Druge občinske dejavnosti: a) sodelovanje v ,,Veseli šoli"; b) sodelovanje na občinskem šahovskem prvenstvu; c) sodelovanje v Kurirčkovi pošti; d) občinsko srečanje pionirskih pevskih zborov; e) ' sodelovanje na občinskem srečanju mladih literatov. Vsak odred se lahko prijavi na vse republiške razpise, ki bodo objavlje- ni v glasilu DPM ali Pionirskem listu. Vsak odred mora imeti komisijo za ocenitev razstave »Varujmo in lep- šajmo naše okolje". V komisiji naj sodelujejo biolog, likovnik, tehnik, predstavnik krajev- ne skupnosti, član turističnega dru- štva, MO, RK .. . Merlin Kolar, predsednica PO OŠ »T. Žnidarič", Ptuj, moja mama in njeno delc Mama je največji zaklad. Kdor jo ima, je zares srečen! Moja mama je stara 36 let. Ima kostaivjeve lase in rjave očL Je kmetica in uslužbenka. Ko se rodi dan, je že na nogah. Vsi še sladko spimo, mama pa že opravlja gospodinjska dela: zakuri v štedilnik, da si lahko otroci pripra- vimo zajtrk, obesi perilo, nakrmi kokoši, pomete okrog hiše, potem pa že hiti na postajo. S prvim jutranjim vlakom se vsak dan odpravi v službo. Vlak hiti po železnih tirnicah in veselo piska in NOV VRTEC V LENARTU Lani so v Lenartu zgradili nov otroški vrtec. Spočetka so bile skrbi, da število otrok v varstvu ne bo ustrezalo prostorom. Že v kratkem času pa se je pokazalo, da je vrtec še jiemajhen. Trenutno imajo v varstvu 84 otrok, od tega 12 v jaslih. Občina Lenart ni poskrbela samo za otroke v centru, temveč tudi za tiste iz okolice, kot so: Sčavnica, &adišče, Lokavec in Benedikt. Vendar so v primerjavi z vrtcem v Lenartu kljub lepim in zadovoljivim prostorom, ti skoraj prazni Razlika je najbo^ opazna v vrtcu Lokavec, kjer je prostora še za precejšnje število otrok. Po mnenju upravnice lenarškega vrtca tov. Fekonja so tega krivi starši/ ki mislijo, da otroku zadošča vzgoja, ki mu jo nudijo starši sami Vsekakor pa kmečka gospodinja poleg svojih del ne more otroku nuditi pmpolne vzgoje ter mu posvečati vse pozornosti za njegov vsestranski razvoj. Da bi v skoraj prazne vrtce v okolici Lenarta dobili v varstvo čim več otrok, je tov. Fekonja s pomočjo socialne delavke obiskala domove podeželskih otrok. Večina staršev je izražala misel, da so oni ravno tako odrasU ne da bi hodili v vrtec, VM nas prebuja iz sladkega sna. Slednjo • jutro me vzdrami pisk hitečega vlaka, s katerim se vozi'mama v Ptuj. Na železniški postaji kar mrgoli ljudi, ki hite na delo. Tudi mama pospesi korak, da ne bi zamudila delovnega dne. Najprej obišče vse trafike in pobere denar, ki so ga izkupičile trafikantke za prodane cigarete. Nato se odpravi v pisarno, kjer spravi denar v veliko železno blagajno, ki jo trikrat zaklene. Ptem jo ze čaka pisarniško delo. To se ponavlja dan za dnem. Proti, koncu meseca ureja plačilno listo, v^kega prvega v mesecu pa deli plače. Ko je ura tri, se odpravi na postajo, počaka na vlak, ki jo spet odpelje proti domači vasi. Na poti domov ze premišljuje, kaj vse bo treba narediti. Komaj se preobleče, že hiti na polje ali na vrt, kamor io pač kliče delo, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka, ^ Pomagati moramo vsi; otroci, oče, babica, in dedek, vsak po svojih močeh. Ko se pripode nočne sence, prihajamo domov. Mama pripravi večerjo, ki vseni dobro tekne, saj jo je skuhala ljubeča mama. Po večerji je treba pospraviti, kaj pokrpati in zlikati ter oprati Delo se ustavi šele v postelji. Takšen je delovni ritem moje mame! Darinka Erženjak, 7. a 'fEUi^i*^ — XIVXnia.rca. siriin pr. Fran Bnimen Porod v Halozah j»Ja postelji je ležala nesrečna igna, pokrita s ponošeno odejo, kakršne so uporabljali tedaj za nokrivanje konj. Kljub hudemu l^azu se je kadilo z njenega čela. Bila je vročična in je le s težavo z oslabljenim, zlomljenim in hripavim elasom povedala posamezne besede. Mož je privil leščerbo, ki je zagorela in zasmrdela, pa je vendar bilo malce svetleje. Pregledal sem ,orodnico. Na okrvavljeno posteljo jrez rjuhe na žakljevinasto slam- njačo je visela nabrekla in modrikasta ročica še nerojenega otroka. Diagnoza je bila jasna. Tudi ni bilo treba razmišljati,, kako bo treba pomagati. . . Vežna vrata v kuhinji so bila le priprta, da je lahko uhajal dim in da se je zračilo. Tla so bila prav tako, kot v sobi ilovnata in blizu vhoda blatna in spolzka. Svečavo sta dajala luna in ogenj, ki je plapolal na črnem kamnu. Nad komnom na zidu so visele umazane komenjače, s katerimi so prijemali velike težke lesene pokrovke in lonce. V mrtvem kotu je stal čeber z vodo, za njim pa so bile ob steno prislonjene burkle. Več opreme ta kuhinja ni premogla. Tu bo treba prekuhati instrumente, toda kako? Edina možnost je bilo odprto ognjišče. Večje posodje sta bili dve lončeni kropnjači, ena je bila že invalidna in vsa ^revezana z žičnato mrežo. Velika pločevinasta posoda, ki je bila že vsa okrušena in že skoraj brez oblitka, za mojo uporabo ni bila primerna. V njej so verjetno pomivali kuhinjski pribor in prali vse ostalo, kar je pač bito potrebno oprati. Odločil sem se za veliko prevezano kropnjačo, tam bo segala voda dovolj visoko do ročajev najdaljših instrumentov. Viničar je natlačil posodo s aiegom, ker čiste vode niso premogli. Kot čisti kristali se je svetlikal sneg in iz njega se je natopila najčistejša deževnica. Se m še je mož prisipal sn(^a. Ko je bilo vode dovolj, sem daljfe instrumente potaknil pokonci, manjše pa nametal navmes. S krajšimi burkla- mi je pomočnik postavil napolnjeno kropnjačo na sredo ognja, ki ga je poprej malo razbrcal, da je posoda varno stala na zidanem kamnu. Obrnil jo je z žeraivico in obložil s polen d. Stara že skrušena sosednja viničarka, ki je bila nocoj za babico, je prinesla košaro polen. Govorili nismo mnogo, prej nič. Porodnica je bila na smrt izčrjpana, midva pa izmučena do onemo^osti. Zublji plamena so visoko do roba obhzovali kropnjačo in kmalu je zavrelo. Prvič sem videl tedaj, kako v visoko obloženi kropnjači hitro zavre. Spravil sem se na posel. Nekaj instrumentov sem si razložil po stolu na sterilne komprese. Dolge pa sem pustil kar v izliri kropnjači. Moral sem mrtvega otroka po kosih izrezari iz matere. Žalostno opravilo pa je težko v takih prilikah. Otrok je bil že zanesljivo mrtev in je zato odločitev bila lažja. Mnogo težje bi se bilo odločiti za tako pomoč, če bi otročiček še živel. Pa nekoč in v določenih okolnostih je bilo tudi to potrebno. Osnovno moralno načelo. ki velja tudi še dandanes je bilo - najprej zaščititi mater. V moderni medicini in v sedanjih časih helikopterjev imamo boljše rešitve za tako zapletene situacije. Lažje je opraviti tako natogo, če je v oporo enakovreden pomočnik, ki zna pomagati in s katerim se lahko posvetuješ. Sledi 4. poglavje in konec. kino UUTOMER 30. 3.: ob 19.30 uri in 31. 3. ob 15, 17.15 in 19.30 uri ameriški barvni film polnočni kavboj; 3. 4. ob 20. uri ameriški barvni film ROMEO in julija. SLOVENSKA BISTRICA 28. 3.: itaUj. barvni film ,J>OTNI LIST ZA PEICEL" ob 19. uri 30. in 31. 3.: ameriški barvni film „SER1F, to je dežela nasi- lja" - predstave dnevno ob 16.30 in 20. uri. 3. 4.: italij. barvni vistav. film-komedija , homoero- ticus', predstava s pričetkom letne sezone dnevno ob 20. uri. ptuj 28. 3.: „bitka za okinawo", jap. barv. film, ob 17.30 in ob 19.30 fr. it. barv. cs film ,jsieznanec jepriSelzdežjem. 29. 3.: »neznanec je prisel z dežjem", fr. it. barv. film, ob 17.30 in ob 19.30. OBVESTILO DIABETIKOM Društvo diabetikov Ptuj bo imelo v soboto, 30. marca t. 1. 3. sestanek in sicer ob 9.30 in ob 14. uri. Udeležite se enega izmed obeh, tistega, ki vam najbolj ustreza. Oba bosta v salonu gostilne ,,pri Groz- du" (prej Zupančič). Spored: 1. Predavanje o prehrani diabeti- kov (nadaljevanje). 2. Razprava o predavanju in dodatna razlaga. 3. Razprava o društvenih zadevah ter objave, Društvo ima nalogo pomagati diabetikom pri prehrani, negi in drugih oblikah zdravljenja ter jih zastopati pri organih oblasti, sindi- katih, pri socialnem zavarovanju ter pri delodajalcih, da dobe zaposlitev in delo s primernimi delovnimi pogoji. Pridite^ in včlanite se, letna člana- rina znaša 10,- ND, vendar vpis ni obvezen. Na sestanek lahko pridejo tudi svojci sladkornih bolnikov, da bodo zvedeli, kako se hranijo diabetiki. DRUŠTVO DIABETIKOV, PTUJ 22 stran ♦ tednik — Četrtek, 28. marca 1974 tednik — Četrtek, 28. marca 1974 stran 23 rezervirano za lufzeka dober den no lep POZDROF FSEN FKUP! To v četrtek, 21. marca ali boi po domočen povedano .Jcozoprca , je pomlod cista zimo v hladilnike nagnala. Jas van rečen, da bto je tisti den v naši Prlekiji tak topk), ke smo v gorici robace doj slekli nd Adamovo kožo sunci kozali. Jas, ki man že^ več križof na puklastih plečah še ne punin, da bi mi gdo merca tak vroče bilo. Zodjih por dni so se začeli na naših bregačah skoro vsi popki odpirati, marule cvetejo, travniki se zelenjo, ftiči pojejo, stori ]idje pa drgoc mk>di gračuvle- mo. Če smo glin že pri popkih no cvetji, vas naj še pitan, če veste,gdo ženska cvete. Saj ven, ke te fsi rekli, da je ženska v najlepšen cveti tan med šestnajstin no_ petnodvajstiri leton. Pa se motite. Ženska nikol ne cvete, saj ma skos popek. Ha, ha pa sen vas doba v zenko. Mon pa jas tokšno hišo, ki mi je zaj na pomlod cvesti začela. Vete, to gdo je tisti veter piha, mi je slomnato streho tak razcotalo, Jd mi ponoči mesec na dila sveti. Že štirinajst dni išen pokrivoča pa ga še nesen doba. Vete tota obrt pri nas čista gre cugrunt, saj si ,lidje zodja leta svoje kočice samo še s ciglon pokrivlejo, slama pa je samo še pokrivato za store bajte. PISMO IZ ŠTERNTOLA Iz ^ Kidričevega ali boj po domočen povedano Štei^tola, mi je pisa Stefek no mo razodeja no potoža vejke skrbi, ki jih mojo z nekšnin trotlnon, ki si je vena s hujdičon v žk>hti no vse zgleda, da ponoči okoli hodi po požigovle. Stefek mi tak piše: * ,,Lujs, pridi enkrat na-Kidričevo, da nan boš vtova tistega, ki je to pred krotkin našo kopališče vujžga, potli pa še mercatorof štacun Msmoaa. Ker je v zodjih letih na SterntoH že veckrot gorelo v ronih jutranjih vurah je to vse vkup joko sumljivo. Rečen, ti, da večer s strohon spot gremo, saj ne vemo, keremi de ponoči na strehi rdeči kokot zapeja. Preiskova je v punen teki no sen jas prepričani, da mo ga dobili. Jas predtogan, da ga na grmadi vujžgemo, giih tak kak so negda s čarovnicami delali. Druga si satan ne zasluži, saj zgleda, da je o< samega hujdiča posloni no je vena že rezervirani, aa de v pekli za gkJvnega kurjoča. Ker se ti prvič iz Kidričevega jovlan, ti naj poven še to, da se nasa aluminijska tovarna ženi z Impokim iz Slovenske Bi^rice. Kak de izpak) toto gostuvaje še ne ven, je pa, veš, zodji cajt, da fkup stopimo no se več ne obnošamo kak, da bi bili sami na cesti, saj de nas drgačik cajt povoza, če nas že neje." Te pa srečno. Pozdrovla te Štefek ZDRAVO ŠTEF! Da mate v Kidričeven nekšnega Piromana, sen že v cajtngah šteja. redlogan, da mu nastovite vse zenke no ga potli resen kak čarovnico na grmodi vujžgete. Fse ke je praf, tak se ne dela. Jas cek) mislin, da vaš rdeči kokot niti neje pri zdravi pameti, saj drgačik kaj tokšnega ne bi ^očija. Steja sen tudi,,da mate v Kidričevem težove s požarno vodo. Pje malo več hidrantof pa te si vena mOgli po vašen naselji postavti. Mote fsaj toto srečo, da mate vaserlajtngo, da lehko zdravo vodo pijete no gasite, če ge gori. Pridi ti enkrat na moj breg pa boš vida kejko je voda vredna. Se za piti je nemamo zadosti. Ce gori pa se lehko samo na ogenj polulamo. Še seča, da nan pridejo na pomoč gasilci s cisternami. Čuja sen tudi to, da se ženite z Impokim. Povobte me na gostuvaje, če te to kaj slavili. Veš jas mislin, da tota vaša integracija neje nič slabega, samo pametno te mogli dale naprej virtiti. Tudi jas te lepo pozdrovlan no mi še kaj piši. Ker se mi že v gorico dale naprej kopat mi^i, moren toti kot pomalen doj zapecotiti. Še to vas opozarjan no vabin, da te šli v nedek) fsi na volišča volit, občoni s krajevnih skupnosti Juršinci no Podlehnik, ki te meli v nedelo reflerendum za krajevni samoprispevek pa vena tudi vete, da morete tan zaokrožti na glasovalen listički kak priše .glasu- jem ZA' . Te pa se dobro mejte. Srečno, vaš Lujs. 24 stran ♦ tednik — Četrtek, 28. marca 1974 TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. p. 99. Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva tu uprave (062) 77-0/9. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun -SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevska ul. 14.