UDK 830.09:92 Mann T.: 05+07 (497.12) Darko Dolinar SAZU, L j u b l j a n a THOMAS MANN IN SLOVENSKA JAVNOST Glasovi o Tliomasu Mannu v slovenskem periodičnem tisku med obema vojnama IV Mamnov odhod v emigracijo, ki je začasno pretrgal njegovo javno delovanje, je v letu 1933 le počasi pričel zbujati odmeve v naši javnosti. Omenjen je bil samo v intervjuju Egona Erwina Kischa. ki ga je po Les Nouvelles Littéraires povzela Modra ptica im o katerem je poročal tudi Božidar Borko v Jutru:52 v njem je Kiscli opisoval posledice, ki jih je imel začetek nacistične vladavine za nemško literarno in kulturno življenje, 1er govori I o nemških pisateljih v emigraciji, kri po njegovem mnenju predstavl ja jo najboljši del nemške literature. V istem letniku Modre ptice je tudi Mirko Javornik zabeležil Mannovo predavatel jsko dejavnost v emigraciji.53 Še napre j pa so se pojavljali glasovi, ki niso upoštevali njegovega odhoda v emigracijo. Z različnih vidikov in v različnih zvezah so ga omenjali: v LZ Jožko Prezeljj54 in Božidar Borko,55 v Sodobnosti Lojze Ude56 in v Književnosti Bralko Kreft57 ter anonimni notiičar.58 Največ- krat pa je bilo v tem letu zabeleženo njegovo ime v Modri ptici. Po po- delitvi Nobelove nagrade Galsworthy ju je tu izšel prevod Mannovega 52 Egon Kiscli govori o Nemčiji . Priobčil Mirko Javornik. Modra ptica 1952/33, št. 11, str. 350—351. o ( = Božidar Borko): Nemški pisatel j i v emi- gracij i . Jutro 1953, št. 184, str. 4—5. 5:1 Mirko Javornik: Razno. Ali v e s t e . . . Modra ptica 1932/33, št. 6. str. 191. Mirko Javornik: Slike z Riviere. Modra ptica 1932/33, št. 6, str. 181. H Jožko Preze l j : John Galsworthy. LZ 1935, str. 136. 55 В. Borko: Upor proti razumu. LZ 1955, str. 199. 50 Lojze Ude: Kul tura in politika. Sodobnost I, 1955, št. 2, str. 58. 67 B. K. (= Bralko Kref t ) : Književnost o vasi in kmetu. Književnost I, 1935, št. 7, str. 250. 5B Heinrich Mann: Podanik. Književnost I, 1933, št. 9 (str. 348/549 — plat- nice). članka, ki je bil napisan ob Gailsworthyjevi šestdesetletnici.59 Mann pniikazuje Galsworthyja kot meščana po izvoru in vzgoji, ki pa me- ščanstvu ne pr ipada več naivno. Spoznanje in umetnost ga oddal jujeta od sloja, iz katerega je izšel, itako da ga zda j objektivira v delih in kritično presoja njegov položaj. Taka meščanska književnost, ki je kot duhovno zadržanje že zlomljena in kritična, je v današnjem času re- prezentativna An popularna, ker uživa zaupanje vseh tistih, katerih položaj razkriva. Y istem letniku je Filip Kalan v neki kritiki navajal kot značilne predstavnike sodobne l i terature P roust a. Joycea, Döblina in Fhomasa Manna.00 Kalan je bežno omenil njegovo ime še na dveh mestih.01 '02 Končno je Modra ptiica med knjižnimi oznanili citirala Mannovo sodbo o neki knjigi, ki jio je imela na programu svoje knjižne zbiirke.03 Y letu 1934 se naš periodični tisk skoraj ni ustavljal ob Mannu. V Ljubljanskem Zvonu ga je omenil samo Anton Ocvirk v svojem poro- čilu o položaju nemške li terature po prevratu.04 V Domu in svetu pa najdemo njegovo ime v recenzijah Silvestra Škerla05 in dr. J. Šilca.00 Y Modri ptici je Peter Don at (Miran Deržaj) v poročilu o delu Qswalda Spenglerja Der Untergang des Abendlandes navedel Mannovo negativno sodbo o Spenglerju.07 Na drugem mestu je omenil neko nje- govo predavanje.0 8 Mirko Javornik je zabeležil izid Mannovega najno- 59 Thomas Mann o Johnu Galswor thy ju . Prevedel -z ( = Janez Žagar). Modra ptica 1932/33, št. 3, str. 114—115. — Naslov originala: T. M.: John Galswor thy zum 60. Geburts tag. O b j a v l j e n o v »Die Forderung des Tages«. 00 F. Kalan: Tone Seliškar: Nasedli brod. Modra ptica 1932/33, št. 3, str. 90. 01 Filip Kalan: O Sinclair jevi Mummonart . Modra ptica 1932/33, št. 6. str. 196. Njegov članek se opira na nemški prevod te kn j ige Uptona Sincla i r ja z naslovom Die goldene Kette (1927). 02 F. Kalan: Miroslav Krleža: Sabrana dje la . Glembajevi . Modra ptica 1932/33, št. 11, str. 344. 03 Modra ptica 1932/33, št. 1, str. 31. 04 (ao) ( = Anton Ocvirk) : Novi nemški l i terarni geniji.* LZ 1934, št. 7—8, str. 480. 05 Silvester Škerl : Peter Dör f l e r in sodobno nemško l judsko pripoved- ništvo. DS 1934, št. 5, str. 296. 00 Dr. J. Šile: Heinr ich Mann: Velika stvar. DS 1934, št. 6—7, str. 379. 07 Peter Donat ( = Miran Derža j ) : Oswald Spengler in njegovo zadn je delo. Modra ptica 1933/34, št. 1, str. 22. Omemba se po vse j ver je tnos t i nanaša na Mannovo oceno Über die Lehre Spenglers v zbirki Bemühungen (Berlin: S. Fischer 1925). 08 Peter Dona t : André Gide iz javl ja . Modra ptica 1933/34, št. 2, str. 56. vejšega dela Zgodbe Jakobove;69 njegova druga notica zadeva politično aktivnost njegovega sina Klausa.70 Popularnost Mannovih pripovednih del pri naši publiki i lustrira odlomek iz neke novele Bratka Krefta, objavljene v Književnosti.71 Y letu 1935 je bila šestdesetletnica Thomasa Manna povod, da se je naš periodični tisk večkrat ustavil ob njem. Tako mu je ob te j prilož- nosti Božidar Borko posvetil članek v Jutru.72 Navedel je njegova glavna pripovedna dela in j ih opremil s kra tkimi oznakami. Znan mu je tudi politični razvoj Thomasa Manna. Močno poudar ja pomen nje- govega delovanja iu angažiranja za republiko in demokracijo ter za nemško-francosko zbližanje. Njegova ocena Mannove osebnosti kulminira v trditvi, da Mann » . . . govori duhovni jezik uravnovešenega, razumnega, spravljivega č loveka . . .« Njegov članek je soliden informativni spis, ki mu ne gre za to, da bi razlagal svoj lastni odnos do Manna, zlasti nc do njegovih pripovednih del. Bolj ga zanima Mann kot javna osebnost ; iz članka je mogoče razbrati, da Borko zelo ceni njegovo delovanje in se str inja z njegovimi stališči. O b isti priložnosti je v Življenju in svetu objavil članek o Mannu Anton Debeljak.73 V njem poskuša razložiti značilne Manmove poteze iz njegovega porekla, okolja in mladostnih doživetij. Ti poziitivistični poskusi so doka j nebogljeni; nič boljše niso Debeljakove oznake njego- vega svetovnega nazora, njegovega sloga ali posameznih del.78® Debeljak oôividno ni bil zadosti poučen o Mannovih delih, s a j ni navajal niti pravilnih naslovov niti pravih letnic izida. Vendar je njegova ocena zanimiva iz dveh razlogov. Bil je eden redkih poročevalcev, ki se je 00 Mirko Javornik: Razno. Ali v e s t e . . . Modra ptica 1933/34, št. 5, str. 160. 70 Mirko Javornik : Razno. Ali v e s t e . . . Modra ptica 1933/34, št. 12, str. 408. 71 Bratko Kref t : Skok skozi okno. (Študija za Mesto ob kanalu.) Knji- ževnost 1954. št. 6, str. 205. — Kref t namreč karak te r iz i ra dobro vzgojeno dekle iz meščanske družine s tem, da ji da med drugim brat i tudi Mannova dela. 72 -o (Božidar Borko): Šestdesetletnica Thomasa Manna. Jut ro 1935, št. 130, str. 4. 73 nk (Anton Debe l j ak ) : Thomas Mann — 60-letnik. (S portretom). Živ- l j e n j e in svet 1935, št. 5, str. 90. 7Я» Pr imer Debe l jakovega p i san ja : »Buddenbrookovi« so prišli na svet leta 1901. Podoba je, da zob časa vse ogloje: rodovine kakor posameznike. »Smrt v Benetkah« in »Tonio Krueger« (1914) razodevata Mannovo stališče do nravstva in krasnoslovja. »Magična gora« p r ikazu je ozrač je po razkošnih okrevališčih v Švici. Danes pa n a d a l j u j e zbirko povesti »Jaakobsgeschichten«, navdahn jen ih po svetem pismu. (Glej Debel jak , n. m.) dotaknil Mannove pripovedne tehnike oziroma tehnike vodilnega motiva (čeprav mi uporabil tega izraza). Prav gotovo pa je bil edini, Ы je omenil njegovo novelo Wälsungenblut (ki jo navaja pod naslovom Po- sebna kri74). Vsekakor je njegov spis priložnostno delo brez večjih pretenzij in brez jasnega kriterija, napisano v poljudnem, kramljajočem tonu. Na njegovo kvaliteto pa je brez dvoma vplivala tudi raven publi- kacije, ki ji je bil namenjen. V Modri ptici je bil ob M anno vsi šestdesetletnici objavljen njegov esej o zakonu, ki ga je prevedel Vladimir Bartol;75 prevod je spremljala kra tka notica, ki izraža pozitivno sodbo o pisatelju. Ta spis obravnava svoj posebni predmet, obenem pa je tudi zelo ilustrativen za ves Mannov umetniški in svetovni nazor. Tako kot nasploh v svoji eseji®tiki, odkriva tudi v posameznih pojavih s tega področja usmerjenost ali težnjo k obema poloma svojega sveta: k življenju in smrti. Homoeratiko podreja težnji k smrti, zakonsko, gradečo ljubezen pa principu življenja. Kakor hitro je vzpostavljena zveza z osrednjima principoma, je potreben le še korak do področja umetnosti; kaj t i vprašanje o mestu umetnosti in umetnika je tisto, ki ga nenehno zanima in neposredno prizadeva.7" 74 Usoda te novele jc bila namreč d o k a j nenavadna. Thomas Mann jo je napisal leta 1906 in jo nameraval objavi t i v Die Neue Rundschau, ker pa so n j e n e f igure spominjale na nekatere Mannove sorodnike, jo je iz družinskih ozirov spet umaknil . O b j a v l j e n a je bila z nekater imi spremembami šele leta 1921 kot pr ivatna izdaja v zelo ma jhn i nakladi in ni bila spre je ta v zbrana dela, prvotna var ianta pa je izšla šele leta 1931 v francoskem prevodu z na- slovom Sang reserve. Glede na to je mogoče sklepati, da je črpal Debe l j ak svoje znan j e o n j e j , pa tudi o drugih Mannovih delih iz f rancoskih virov. Tekst v L j u b l j a n i ni dostopen, vendar se glede na razpoložljivo l i te ra turo zdi, da ga Debe l j ak ni ustrezno interpret i ral . P r i m e r j a j : Manfred Haiduk, Bemerkungen zu Thomas Manns Novelle Wälsungenblut . V: Vollendung und Grösse Thomas Manns. Beiträge zu Werk und Persönlichkeit des Dichters. 1 lalle/Saale 1962. 75 Thomas Mann: O zakonu. (Pismo grofu Hermannu Keyserlingu.) 1/. Zahteve dneva. Prevedel V. B. ( = Vladimir Bartol). Modra ptica 1934/35, št. 7, str. 217—226. — Naslov originula: Uber die Ehe. V: Die Forderung des Tages (1930). To pismo je bilo del j avne razprave o te j temi, ki j o je «prožil filozof Hermann Keyserling. 70 V tem pismu se n a h a j a ena na jznači lne jš ih Mannovih izjav o umet- nosti, kar Jîli je spoznala naša javnost v obravnavanem obdobju : »Jasno, kakor n ik j e r , se pokaže tu, kako stu čednost in nravstvenost zadevi ž ivl jenju , nič drugega kakor njegov kategorični imperativ, ž iv l jen jska zapoved medtem ko je s leherni esteticizem peeiinistično-orgiaistične prirode, to je. da pr ipada smrti. Da se s leherno umetništvo k temu nagiba, da stremi v prepad, je le pregotovo. Toda umetnost, ki je v k l j u b zvezi med smr t jo in le- S tega vidika se Mann vrača k svojim delom in poskuša pr ikazat i pre- ple tanje obeh teženj v nj ih. S tem njegovim esejem je tore j slovenska javncst spet dobila avtentičen pr ikaz glavnih pojmov njegovega živ- l jenjskega nazora. Kl jub temu je nekoliko presenetljivo, da uredništvo Modre ptice ni izbralo za objavo kakega eseja s specif ično l i terarno te- matiko. Verjetno je to t reba pr ip i sa t i pr izadevanju Vladimir]a Bartola, ki je v krogu sodelavcev revije zastopal zanimanje za psihološke teme. Modra ptica se je v tem letniku še neka jk ra t ustavila ob Thomasu Mamilu; omenila sta ga Peter Donat7 7 in Mirko Javornik, ki je med drugim poročal o ustanovitvi emigrantske revije Die Sammlung.7 8 Na Mannovo esejistiiko se n a n a š a j o pr ipombe Pe t ra Donata v t re t jem letniku Sodobnosti; nanjo se je skliceval, ko je razpravl ja l o Andre ju Gidu7 9 in o Lavrinovih esejih.80 V istem letu je bilo v Književnosti zabeleženo, da je bil roman Der Zaulberberg preveden v ruščino.81 Podobno ugotovitev o odmevu Thounasa Manna na Hrvaškem je v Ljubl janskem Zvonu zapisal Ivo Brneič, ko je poročal o novi zagrebški revi j i Književni horizonti.82 V istem letniku LZ je Miran Jarc v članku ob smrti Henri ja Barbussa zavrnil Mannovo sodbo o njegovem romanu Ogenj.8 3 Jarc zelo ceni to delo; I bom as Mann poto vendarle čudežno spojena z življenjem, črpa iz sebe le tudi zopet antitoksine; ž ivl jenjska prijaznost, ž ivl jenjska dobrohotnost tvorita vendar tudi temeljne instinkte umetnika; nekakšna primes ž ivl jenjske meščanskosti in etike, kakor malo se tudi skladata iu sovpadata iz sebe ven umetnost in čednost, ga vsekakor šele usposabljata za b ivanje in umetnik je, tako se mi zdi. prav za prav šele pravi (ironični!) posredooulec med svetovoma živl jenja in siniti.« (Modra ptica 1934/35, št. 7, str. 221.) 77 P. D. ( = Peter Donat): Novo delo o svetovni vojni. Modra ptica 1934/35, št. 12. str. 372. '8 Mirko Javornik: Razno. Ali v e s t e . . . Modra ptica 1934/35, št. 1, str. 47; str. 343. '/.a zbiralca li terarnih zanimivosti Mirka Javornika je značilno, da sploh ni poročal o programu revije Die Sammlung in da ga niso zanimale razmere v nemški emigraciji, ampak je omenil samo spor Sinclaira Lewisa /, njegovim nemškim založnikom zaradi napovedanega Lewisovegasodelovanja pri reviji. ,0 Peter Donat: André Gide in amoralizcm. Sodobnost 1935, št. 7—8, str. 367. Omemba se nanaša na Mannov esej August von Platen v knjigi Leiden und Grösse der Meister (Berlin: S. Fischer 1935). 80 Peter Donat: Marginalije k Lavrinovim »Aspects of Modernism«. So- dobnost 1935, št. 11—12, str. 574. 81 Zapiski. Književnost 1935, št. 10—11. str. 402. 82 Ivo Brnčič: »Književni horizonti«. LZ 1935, str. 368. 83 Miran Jarc: Henri Barbusse. LZ 1935, št. 7—9, str. 525. pa po njegovem mnenju kot tipičen Nemec vidi v te vrste umetnini samo produkt tako imenovane Ziviliisationsliteratur. Iz formulacije je raz- vidno, da izvira ta sodba iz Betrachtungen eines Unpolitischen; Jarc je potemtakem polemiziral s sodbo, ki je bila izrečena pred sedemnaj- stimi leti in je nastala pred Mannovim preobratom k demokraciji in pred njegovim delom za nemško-francosko zbližanje. Ker pa ni navedel teh okoliščin, je s tem v resnici napačno informiral našo javnost o nje- govem svetovnonazorskem in političnem prepričanju, ki je bilo leta 1935 že popolnoma drugačno. — Mannovo javno delovanje v tem letu, to se pravi, njegovo sodelovanje na kongresu PEN klubov v Barceloni in na kongresu za obrambo kulture v Parizu, sta omenila oba naša poroče- valca, ki sta pisala o teh kongresih: to sla Božidar Borko v LZ in Mirko Javornik v DS.84 Leta 1936 je Božidar Borko objavil v Jutru članek o idejah Thomasa Manna;85 ta pa ni bil samostojno delo, marveč poročilo o študiji Pera Slijepčeviica o Mannu, ki je izšla v Letopisu Matice Srpske. Borko po- uda r j a važnost te študije, ki je po njegovem mnenju prvo večje delo te vrste na slovanskem jugu. Nato povzema njene glavne teme. Opozar ja na pomen Mannovih esejističnih iin publicističnih spisov, s katerimi se je predvsem ukvarjal Slijepčevic. Opredelit i skuša njegov odnos do Goetheja in Schillerja. Razpravl ja o njegovem idejnem razvoju; omenja Mannove misli o književnosti, njegovo pojmovanje humanMete, nasprotja med civilizacijo in kulturo, njegove politične ideje. Podrobneje govori o razmerju med literaturo in glasbo in razlaga njegov ambivalentni odnos do glasbe. Bistveno p a se mu zdi to, da je Mann močno povezan z duhovno tradicijo, ki je pustila sledove v vsem njegovem delovanju. — Ta Borkov člainek je zanimiv p o tem, ker je slovenski javnosti odpirl vpogled v odmeve Thomasa Mamila na srbohrvaškem jezikovnem po- dročju; ii pa so bili vsekakor večji kot na Slovenskem, saj v tem času ni bilo v našem tisku nobenega članka, ki bi ga lalvko postavili ob stran S li jep če vice vi študiji. У tem letu slovenske revije niso ka j dosti pisale o Thomasu Mannu. Ljubljanski Zvon ter Dom in svet ga sploh nista omenjala. V Sodobnosti je Josip Vidmar navedel njegovo mnenje o Spominih na Tolstoja Maksinia Gorkega, ki ga je po vsej verjetnosti prevzel po eseju Goethe 84 B. ( = Božidar Borko): Pisatel jski kongresi in sodobna vprašan ja . LZ 1935, št. 7—9, str. 524—525. — Mirko Javornik: Beseda v stiski. DS 1955, št. 7—8, str. 454. B5 -o ( = Božidar Borko): Ideje Thomasa Manila. Jut ro 1956, št. 165. str. 7. und Tolstoi.80 Istega leta je bila v liberalnem akademskem glasilu Misel in delo objavljena daljša notica s càtatoan Thomasa Manna, ki poroča o njegovem sodelovanju pr i protestni akciji proti sežiganju knjig v Nemčiji.87 Neka j več odmeva je zbudil Mann v Modri ptici. Vladimir Premru, ki je v tem letniku prevzel rubriko Razno od Mirka Javornika, je po- ročal o knjigi esejev Willa Schaberja o Thomasu Mannu.88 Razen tega je Premru objavil daljši citat iz Mannove izjave, naslovljene na sve- tovno združenje za mir (Rassemblement Universel pour la Paix); z njo je Mann izrazil svoje soglasje z mirovnimi prizadevanji in se zavzel za enakopravnost narodov ter za demokratičnost v mednarodnem živ- ljenju, kar je po njegovem mnenju edina možna podlaga za t ra jen mir.89 Končno sta Manna v Modri ptici omenila še Josip Vidmar90 in Giiša Koritnik.91 Izobčenje Thomasa Manna iz nemškega državljanstva in odvzem častnega doktorata sta bila dogodka, ki sta v začetku leta 1937 razburila vso evropsko javnost in povzročila, da je v naših glasovih o njem popol- noma prevladal politični vidik. Pripomba Božidarja Borka, ki je v Ljub- ljanskem Zvonu primerjal Čapkove in Mannove poglede na bodočo po- litično ureditev Evrope,92 je bila sicer še brez zveze s tem dogodkom; prav tako tudi poznejša pripomba Bralka Kref ta o razširjenosti nje- govih del93 in poročilo Branka Šalamuna, ki je omenil njegovo udeležbo na pariškem kongresu.94 Pač pa je pod neposrednim vtisom izobčenja objavil Borut Žerjav v LZ prevod tiralice za Georgom Biichnerjem ob 80 Josip Vidmar: Maksim Gorki . Sodobnost 1936, št. 7—8, sir. 308. Spomini na Tolstoja so po Mannovem m n e n j u eno na jbol j š ih del Gorkega. Skora j vsa Mannova razmiš l j an ja o Tolstoju se op i ra jo nan j , zlasti ese j Goethe und Tolstoi, v katerem je Mann tudi citiral da l j še odlomke po Gorkem. 87 Svobodni in nosvobodni duh. Misel in delo II, 1935/36, št. 7—8, platnice. Citat je povzet po Prager Presse (26. 5. 1936). 88 -и ( = Vladimir P remru) : Nove knj ige . Modra ptica 1935/36, št. 4, str. 128 (o knj ig i : Will Schaber: Thomas Mann. Zürich: Opprecht 1935). 89 -u: Mir—demokrac i j a in zveza narodov. Modra ptica 1935/36, št. 6, str. 199. 90 Josip Vidmar: Ivana Turgen jeva Pomladne vode. Modra ptica 1935/36, št. 9, str. 287. 91 Griša Kori tnik: Tisk in k n j i g a na Japonskem. Modra ptica 1935/36, št. 5. str. 165. 02 B. Borko: Li terarni profi l Karla Capka. LZ 1937, str. 146. 93 Bralko Kref t : Problemi sodobnega gledališča. LZ 1937, str . 374. 91 Branko Šalamun: Z le tošnjega par iškega kongresa. LZ 1937, str. 563. stoletnici njegove smrti;95 ta doku men t je po njegovem mnenju postal aktualen spričo barbarizacije. ki jo je doživljal del Evrope in ki jo je obsodil Thomas Mann v svoji korespondenci s filozofsko fakulteto v Bonnu, potem ko mu je ta odvzela častni doktorat. V Sodobnosti je napisal Albert Kos poročilo o tem, da je bil Mann izobčen iz nemškega državljanstva in je dobil češko, ter hkrat i povzel glavne misli njegove korespondence s filozofsko fakulteto v Bonnu.9" Največ pa je o teh dogodkih poročala Modra ptica, ki jih je sproti zasle- dovala. Vladimir Premru je že v januarski številki objavil noiico o od- vzemu državljanstva, v kateri je citiral tudi uradno utemeljitev tega ukrepa. V isti številki revije je pisal o odmevu izgona nemških pisa- teljev na Švedskem in o nemškem pritisku na švedske založbe, ki so izdajale njihova dela. Temu se je pridružilo poročilo o ustanovitvi nemške emigrantske akademije znanosti in umetnosti, kjer je bil Thomas Mann izvoljen za predsednika.97 V naslednji številki je Premru poročal, da je Mann že kot češki državljan predaval v Pragi ter po- zneje v Budimpešti in na Dunaju, k jer je tudi bral odlomke .iz romana Joseph in Aegypten in še neobjavljene odlomke iz novega dela Lotte in Weimar.98 Obenem je povzel Mannove uvodne besede, ki so se na- našale na spremembo državljanstva: dejstvo, da je to spremembo pre- bolel, je Mannu znamenje pravega nemštva, ki jc vedno bolj cenilo kulturo kakor politiko. Končno je Premru v marčni številki Modre ptice poročal o odvzemu častnega doktorata in objavil daljši citat iz Mannove korespondence z Bonnom.99 Iz več strani dolgega spisa, v katerem je Mann prvič po odhodu v emigracijo načelno napadel nacistični režim, je izbral manj značilen odlomek, ki govori o podelitvi častnega doktorata harvardske univerze in navaja utemeljitev te promocije, s katero mu harvardska univerza priznava zasluge za ohranitev nemške kulture; končal pa je s citatom, v katerem se Mann zavzema za mir in svari nemški narod pred posledicami bodoče vojne. 95 B. Z. (= Borut Žer jav) : Pred sto leti. LZ 1937, št. 3—4, str. 187. »« Л. K. ( = Albert Kos): Thomas Mann — izobčen. Sodobnost 1937, št. 3. str. 143—144. 97 -u : Nemške metode. Tudi Thomas Mann je izgubil nemško držav- l janstvo. — Nemška akademi ja znanosti in umetnosti v New Yorku. Modra ptica 1936/37, št. 2, str. 63—64. 98 -u: Thomas Mann predaval prvič kot češki državl jan . Modra ptica 1936/37, št. 3, str. 96. Y jeseni istega leta je Milena Mohoričeva v Modri ptici poročala o ustanovitvi nove nemške emigrantske revije Mass und Wert, ki sta jo v Zürichu pričela izdajati Thomas Mann in Konrad Falke.100 Navedla je imena urednikov in sodelavcev ter vsebino prve številke, v kateri je med drugim Thomas Mann pričel objavljati novi roman Lotte in Wei- mar. Najd l je se je zadržala ob uvodniku, v katerem je bil razložen program revije, in poskušala izčrpno povzeti njegovo vsebino. Sodelavci revije se po njenem mnenju priznavajo k umetnosti; ta pa jim pomeni do viška razvito človečnost in je prav v tem času odločilnega pomena, ker se ukvarja s problematiko človekovega mesta med svetovoma duha in narave in ker hkrati z ustvarjanjem novega ohranja zvezo s starim. Poskušajo ohraniti idejo nadosebnega, nadstrankarskega in nadnarod- nega merila in vrednote, na katerih je doslej temeljilo človeško dosto- janstvo. Zavzemajo se za idejo resnice in pravice in jo poskušajo obraniti nasproti nacionalističnemu relativizmu. Zavzemajo se tudi za ohranitev krščanstva, ki jim pomeni osnovo zahodne kulture in nujen korektiv vesti v sodobnem svetu. Distancirajo se od marksizma, ker nočejo pri- znati razrednega izvora in pripadnosti duhovnih stvaritev in sploh kulture. Vendar pa se imenujejo socialiste, zato ker pr iznavajo nujnost delovanja v p olitičn o -diru ž boni sferi. S tem izrazom potemtakem ozna- čujejo svojo odločitev, da se ne bodo umaknili pred vprašanj i družbe- nega življenja, temveč da mu bodo s svojim delovanjem poskušali dat i pravi človeški smisel. Milena Mohoričeva je v svojem povzetku skušala slediti originalu tako zvesto, kolikor ji je to dopuščal omejeni prostor; seveda je p r i tem nujno marala nepopolno1 prikazali in poenostaviti stališča, razložena v članku. Preskočila je dve pomembnejši inesti: razmišljanje o posred- niški vlogi umetnosti med svetovoma duha in narave ter polemiko proti splošno razširjenim nemškim nazorom o razmerju, ali bolje rečeno, proti nasprotju med politiko in kulturo. Vendar program revije Mass und Wert ni obsegal samo splošnih ideoloških in umetniških načel, ampak je poskušal tudi opredeliti odnos revije do konkretnih družbenih razmer in do vladajoče ideologije v Nemčiji. Prav to zvezo s konkretno zgodo- vinsko situacijo pa je poročevalka v svojem povzetku nekoliko zane- " -u: Filozofska fakul te ta v Bonnu in Thomas Mann. Modra ptica 1936/37, št. 4, str. 128. 100 M. M. ( = Milena Mohoričeva): Nova nemška revi ja . (Mass und Wert. Zweimonatsschrif t f ü r freie deutsche Kultur . Herausgegeben von Thomas Mann und Konrad Falke. Verlag Opprecht Zürich.) Modra ptica 1936/37, sir. 366—368. marila in jo s tem potisnila v ozadje. Tudi specifično umetniška proble- matika programa je ni preveč zanimala. Poudarila je torej predvsem njegove splošne ideološke postavke: zavračanje nacionalizma, zavze- manje za krščanstvo, socialistično orientacijo in distanciranje od marksizma ter težnjo k vzpostavljanju nekakih metafizičnih principov, absolutnih človeških vrednot, ki na j bi bile osnova humanistične usmer- jenosti revije. S svojimi uvodnimi besedami je postavila ta program v okvir splošno evropskega ali celo svetovnega procesa, ki ga je označila kot »boj civilizacije proti barbarstvu«. Na ta način je bil program bolj splošno formuliran in zato tudi bolj sprejemlj iv za našo javnost. S tega vidika je namreč zanimal in prizadeval poročevalko, tako da se je tudi sama priznavala k njemu ali vsaj simpatizirala z njim. Y eni zadnjih številk tega letnika Modre ptice je objavil Vladimir Premru obširen članek o Carlu von Ossietzkem ;10t v njem je povzel vsebino knjige o tem nemškem javnem delavcu, demokratu in pacifistu, v kateri so bili zbran i razni dokumenti o njegovem življenju in delo- vanju. Med temi dokumenti je bilo objavljeno tudi pismo Thomasa Manna odboru za Nobelovo nagrado za mir, v katerem je Mann že leta 1935 predlagal, na j podelijo to nagrado Ossietzkeniu. Premru je v svo- jem poročilu navedel sklepni odlomek tega pisma: avtor v njem po- udar ja reprezentativni pomen usode Ossietzkega za ureditev sveta, v katerem totalitarni sistemi zatirajo svobodo posameznika. S tem Pre- mrujevini citatom je z zamudo prispel v našo javnost odmev ene prvih Mannovih javnih akci j proti 'totalitarnemu režimu v Nemčiji po nje- govem odhodu v emigracijo. Citat dokazuje, da je Premru priznaval pravilnost Mannovega stališča v t e j zadevi in se identificiral z njim. Odmevi Mannovega javnega delovanja po odvzemu državljanstva se niso polegli niti v naslednjem letu (1938). Tako je Janez Gradišnik v Dejan ju poročal o njegovi knjigi Ein Briefwechsel.102 Omenil je nje- gove izjave proti uradni Nemčiji, ki jim je sledil odvzem državljanstva; končno je povzel glavne misli njegovega odgovora, filozofski fakulteti v Bonnu, v katerem je Mann opisal svoj razvoj in svoje sedanje sdališče, analiziral štiriletno delo Hitlerjevega režima ter ugotovil njegove škod- 101 -и : Kurt Singer in Fel ix Burger: Carl von Ossietzky. Modra ptica 1936/37, št. 10—11, str. 371. P remru citira na tem mestu odlomek iz Mannovega pisma An das Nobel-Friedenspreis Comité, Oslo. Pismo je bilo napisano že 1. 1935, v nemščini pa prvič ob jav l jeno v omenjen i knj igi . (Felix Burger, Ku i t Singer: Carl von Ossietzky. Zürich: Europa-Verlag 1937.) 102 Janez Gradišn ik : Thomas Mann, Ein Briefwechsel. Opprecht-Verlag, Zürich. D e j a n j e 1, 1958, št. 5, str. 111—112. Ijive posledice in njegovo težnjo k vojni. Ta odmev Mannove polemike proti nacizmu, ki je dospel k nam sikoraj leto dni po objavi, je precej bolj izčrpen kot Premru jeva notica v Modri ptici. Ni nastal iz nepo- sredne želje poročati o Mannovem stališču, ampak ga je spodbudila težnja po spoznavanju razmer v Nemčiji. Vsekakor je jasno razvidno, da se poročevalec strinja s kritiko nacističnega režima v obravnavanem delu. Dejanje je v jeseni istega leta zabeležilo prvo obletnico izhajanja revije Mass und Wert.103 Poročevalec je omenil, da jo vodi Thomas Mann, in ocenil publikacijo kot najboljšo nemško neodvisno revijo. Ta notica ni nič nenavadnega, ker je Dejanje sploh precej redno sprem- ljalo inozemske revije. V Modri ptici je bilo ime Thomasa Manna omenjeno v 'tem letu samo enkrat — v neki Premirujevi recenziji.104 Najpomembnejši odmev Thomasa Manna v tem letu pa ni imel ni- česar opraviti z njegovim političnim delovanjem. To jc namreč Vid- marjev esej O 'velikem tekstu', objavljen v Sodobnosti, v katerem je avtor primerjal M an no v roman Der Zauberberg in roman Sinclaira Lewisa Arrowsmiith.105 Sorodnost med tema dvema deloma je po avtor- jevem mnenju v zamisli: obe pr ikazuje ta razvoj junaka v osebnost. Pri obdelavi in popisu razvojnih poti junakov pa gresta pisatelja tako daleč narazen, da sta si deli po svojem duhu popolnoma različni. Arrow- smith je tipično ameriški roman, Der Zauberberg pa tipično evropski. Razlika pa je tudi v obsegu teh dveh pojmov: pojem Evropa je veliko aibstraktnejši kot pojem katerekoli narodnosti; vsaka narodnost, tudi ameriška, je konkretnejša realnost kot abstraktna evropska skupnost. Ta razlika je očitna v obravnavanih delili. Odločilni sili, ki delujeta na preoblikovanje Mannovcga junaka Castorpa, sta razen velikih prvo- bitnih pojavov življenja, kot so bolezen, smrt, ljubezen, zlasti dve ev- ropski politično-kulturni ideologiji: literarni humanizem in krščanski avtoritatizem, spremlja pa ju razmišl janje o problemih sodobne znanosti. Vse to so splošno evropski pojavi. V Arrowsm it liu pa pr ide do izraza konkretno in realno ameriško življenje, življenje nastajajoče ameriške narodnosti. Ta pr imer java je pri Vidmarju povezana s problemom slo- venskega velikega teksta, kakršnega je slutil Ivan Cankar in ki n a j bi 103 I/, revi j . D e j a n j e I, 1938, št. 10, str. 308—309 — platnice. 101 -n: Knjiga, ki označuje današn ja s t reml jen ja . Modra ptica 1937/38, št. I. str. 32 (o delu E. He l l e r j a : Flucht aus dem 20. Jahrhunder t ) . 10ä Josip Vidmar: O »velikem tekstu«. Sodobnost 1938, št. 1—2, str. 61—63. ga ustvarila naša književnost. K l jub spoštovanju do Manna ugotavlja Vidmar, da bi moral biti slovenski veliki tekst bližji Lewisovemu delu: prikazat i bi moral pot osebnosti skozi konkretne slovenske razmere, skozi zmedo slovenskega družbenega in duhovnega življenja. Vidmarjev odnos do Thomasa Manna, kot se kaže v pričujočem eseju, je drugačen kot pri drugih naših poročevalcih v tem času. Ne za- nima ga Mann kot politična osebnost, ampak kot ustvarjalec. Mannovo literarno delo je že davno postalo njegova duševna last; zdaj razglablja o njegovih značilnostih in ga primerja z drugimi deli, vendar to pri- merjanje ni samo sebi namen, ampak ga uporablja kot merilo in zgled za slovensko literaturo. V letu 1939 je Modra ptica že v januarski številki objavila poročilo o potovanju Thomasa Manna v Ameriko.1033 Mann je namreč v februarju 1938 odpotoval na večmesečno predavatel jsko turnejo po / D A , kjer je nastopal z govorom Vom kommenden Sieg der Demokratie. Ob tej pri- ložnosti je univerza Vale odprla posebno zbirko njegovih del in litera- ture o njem. Mann sc je pired pričet kom turneje udeležil otvoritve in pri tem govoril o karakterističnih lastnostih umetnosti in umetnika ter o njunem razmerju do družbe; ta govor, ki je pravzaprav njegova umetniška izpoved, je izšel jeseni istega leta v reviji Mass und Wert, k jer ga je nedvomno spoznal Premru. V januarski številki Modre ptice je torej poročal o ustanovitvi zbirke Thomasa Mauna na univerzi Vale in o njegovem govoru. Iz tega je citiral nekaj uvodnih stavkov in zaključne misli, s katerimi se je Mann zadržal ob odnosu med umet- niškim lin političnim delovanjem umetnika. Pri tem jc poudaril enotnost in totalnost luimanitete: vprašanje o človeku je enotno, ni ga mogoče razdeliti na posamezne sfere ali izločiti iz njega «duha in umetnost. Tudi umetnik se mora angažirati ob glavnem problemu današnjega časa problemu vojne in miru: kajti vojna je sovražna vsemu ustvarjalnemu in umetnik se ji mora upreti iz globine svojega produktivnega nagona. Za Prem r nje v odnos do I bom asa Manna je značilno, da je citiral samo sklepni odstavek njegovega govora. Iz tega je razvidno, da ga ni zanimala Mannova umetniška problematika, ampak samo njegova na- čelna svetovnonazorska in politična opredelitev. Ta pa jc bila izrečena .skoraj kot moralni imperativ in je v tuiki obliki mogla biti učinkovita "»a _u : Thomas Mann v Ameriki. Modra ptica 1938/39, št. 2, str. 67—68. — Man- nov govor, o ka terem poroča Premru, je ЪП objuvl jen pod naslovom Rede bei der E röf fnung der Thomas-Mann-Library an der Yale Universi ty. (Mass und Wert, 2. letnik, št. 2, november/december 1938.) V zbirki Altes und Neues ima naslov Zur Gründung einer Dokuincnteiisaiiiiiilung in Yale University. tudi v slovenski javnosti. Zato Premrujevo poročilo ni bilo samo nepri- zadeta Informacija o Mannovem prepričanju, ampak je hkrat i izražalo tudi njegovo pozitivno stališče do tega prepričanja. Podobno stališče je izraženo tudi v notici, s katero je Milena Moho- ričeva opozorila bralce Modre ptice na Mannovo knjigo Achtung, Europa.106 S skopimi, vendar prizadetimi besedami je označila pogla- vitne točke Mannove politične in svetovnonazorske orientacije: huma- nistično usmerjenost, vero v bodočo zmago demokracije in prepričanje, da je demokracija potrebna socialne obnove, ki je pogoj in poroštvo za njeno zmago in za nastanek bodočega občestva ljudstev. Po vseh formu- lacijah njenega poročila je jasno razvidno, da se poročevalka strinja s temi njegovimi stališči in da s tem, ko poroča o njih, skuša delovati za njihovo razširjenje. Y čisto drugačni zvezi pa je nastal članek Milene Mohoričeve, za ka- terega je dala povod sto petdeseta obletnica Schopenhauerjevega rojstva in ki se opira na Maninov esej o Schopenhauerju.107 Članek ni niti sa- mostojno delo niti pravo poročilo o Mannovem eseju, marveč izvleček iz njega: sestavljen je iz stavkov, ki jih je avtorica skoraj povsod do- besedno prevedla, iztrgala iz konteksta ter postavila drugega k drugemu. Pri takem postopku seveda ni mogla ohraniti jasnega zaporedja misli, ki so zato ostale fragmentarne in pogosto zmedene, kar prece j otežkoča razumevanje. Jedro tega članka je izvleček iz Mannovega prikaza Schopenhauerjevega glavnega dela Die Welt als Wille und Vorstellung. Drugih Mannovih razmišljanj, ki zadevajo Schopenhauerjeve nazore o smrti, о erotiki, о glasbi, о religiji, о politiki, se sploh ne dotika ali pa jih samo bežno omenja. Prav tako preskoči odlomke, ki govorijo o njegovi sorodnosti z idejnim svetom nemške klasike in romantike ter o inj ego vili etičnih točkah s sodobnostjo, o njegovem vplivu na Wagnerja in Nietzscheja ter o njegovi anticipaoiji moderne psihologije in psiho- analize. Zopet pa se zateka k obširnim citatom, ko podaja Mannovo razmišljanje o možni vlogi Schopenhauerjeve filozofije v boju proti iracionalizmu in antiintelektualizmu dvajsetega stoletja. 100 M. M. ( = Milena Mohoričeva) : Pozor, Evropa! (Thomas Mann: Achtung Europa! Aufsätze zur Zeit. Stockholm: Berniann-Fischer Verlag.) Modra ptica 1938/39, št. 9, str. 300. — V t e j knj igi , ki je izšla 1. 1938, so bili zbrani na j - važnejši Mannovi politični spisi iz tridesetih let. 107 Milena Mohoričeva: Thomas Mann: Schopenhauer. Modra ptica 1938/39, št. 10, str. 321—327. — Članek je povzet po kn j ig i : T. M.: Schopenhauer. Stockholm: Berniann-Fischer 1938 (Schriftenreihe »Ausblicke«), 27 — Slavističnu r ev i j a Članek je priložnostno delo, napisano ob Schopenhauerjevi obletnici. Zato velja zanimanje avtorice temu filozofu in je Thomas Mann zanjo samo primeren medij , s pomočjo katerega skuša prikazat i predmet svojega izanimanja. Spričo tega je razumljivo, da je niso zanimali od- lomki, ki govorijo o Mannovem odnosu do Schopenhauer ja, o Schopen- hauer jevi estetiki in umetnostnih nazorih, ki so bili zelo pomembni za Mannov razvoj. Seveda pa že samo dejstvo, da isi je avtorica izbrala za pomoč prav Manna, priča o tem, da je bil zanjo veljavna avtoriteta. Y istem letniku Modre ptice je bil Thomas Mann še nekajkra t mimo- grede omenjen. Bogomir Magajna je ugotovil, da je v njegovih novelah večkrat pr ikazan eden psihopatskih tipov.108 Pomembnejša je pripomba VI. Bartola, ski je v članku o Sigmundu Freudu omenil dejstvo, da je Mann govoril priznavajoče o njem.109 Ta pripomba je verjetno edini slovenski odmev njegovega zanimanja za psihoanalizo, k i je igralo pomembno vlogo zlasti v njegovih poznejših delili. V zadnjem predvojnem letu so postali odmevi Thoimasa Manna pr i nas spet bolj redki. Josip Vidmar je v Sodobnosti citiral neko njegovo trditev o Tolstoju.110 V Dejan ju je poročal L. U. (Lojze Ude?) o knjigi Bogdana Radice Agonija Evrope, ki je izšla na Hrvaškem in je avtor v n j e j zbral svoje pogovore z vidnimi evropskimi intelektualci, med katerimi je bil tudi Thomas Mann kot edini Nemec.111 Izid te knjige je zabeležil tudi Tone Polokar, ki j e v Modri ptici redno poročal o hr- vaški in srbski literaturi.112 Končno se je v zadnji številki istega letnika Modre ptice ob Mannu spet ustavila Milena Mohoričeva, ki je omenila njegov odnos do Goetheja kot primer kontinuitete v kulturnem ustvar- janju , njegov politični razvoj in odhod v emigracijo pa je navedla kot tipičen primer usode intelektualca v sodobnem svetu.113 S temi drobnimi omembami se je končalo naše poročanje o Thomasu Mannu pred drugo svetovno vojno. 108 Bogomir Maga jna : Psihopat i ja . Modra ptica 1938"/39, št. 11, str. 350. 109 Vladimir Bartol : Ob smrti Sigmunde Freuda. Modra ptica 1938/39, št. 12, str. 374. 110 Josip Vidmar: Lev Tolstoj. (Predavan je ob 30-letnici smrti.) Sodobnost 1940, št. 12, str . 535. 111 L. U. (— Lojze Ude?): Bogdan Radica: Agoni ja Evrope. D e j a n j e 1940, št. 10, str. 404. 112 T. P. ( = Tone Potokur): Bogdan Radica: »Agonija Evrope«. Modra ptica 1939/40, št. 7, str. 219. 1,3 Milena Mohoričeva: Blodnje intelekta. Modra ptica 1939/40, št. 12, sir. 375, 376. Y Če poskušamo strniti in povzeti rezultate pregleda posameznih glasov o Thomasu Mannu, lahko ugotovimo, da so v obravnavanem obdobju prihajal i k nam po različnih poteh. Njegova dela, ki so izšla v knjižni obliki, so bila dostopna našim poročevalcem tudi pr i nas. Njegovo tekoče delovanje pa so spremljali po inozemskem tisku, bodisi da je šlo pri tem za pomembne dogodke iz njegovega življenja, za njegovo publi- cistiko, eseje in pripovedna dela ali pa za odmeve, ki jih je vse to zbujalo v nemški in evropski javnosti. Najpomembnejši vir poročil o Thomasu Mannu je bil nemški periodični tisk; posebej je treba omeniti revijo Die Neue Rundschau, v kateri je Mann redno objavljal odlomke svojih novih pripovednih del. pa tudi esejistične prispevke. Naši javnosti je bil morda še bližji dunajski tisk, zlasti Neue Freie Presse, ki je redno poročala o Mannu in objavljala tudi njegove pri- spevke. Razen tega je treba omeniti list nemškega kulturnega kroga na Češkem, Prager Presse, v katerem je Mann redno sodeloval. Po letu 1933 pa je postal glavni vir informaci j o njem nemški emigrantski tisk v raznih evropskih deželah. K nam je segel tudi njegov odmev v evrop- ski javnosti. Nekateri naši glasovi o njem so bili povzeti po francoskem tisku (zlasti po Les Nouvelles Littéraires) in so dajal i vpogled v njegov sprejem v Franciji . Odmevi Thomasa Manna v drugih evropskih deželah so zbudili pr i nas večinama le bežne omembe. Prav tako je — razen omemb — le en članek v slovenskem tisku pričal o njegovem odmevu na srbskem in hrvaškem kulturnem področju, ki je bil brez dvoma močnejši kot pri nas. Y obdobju, o katerem razpravljamo, je bil Thomas Mann še sredi življenja, razvijal je vsestransko pisateljsko in publicistično dejavnost in njegov opus je rasel in se spreminjal tako rekoč iz dneva v dan. Razumljivo je, da je to vplivalo tudi na potek našega poročanja o njem in da so naši publicisti v zvezi s tem posvečali pozornost različnim vidikom njegove dejavnosti, zlasti tistim, ki so bili najbol j aktualni v času poročanja. Mannova epska delu so v naši javnosti zbudila presenetljivo majhno pozornost. V obravnavanem obdobju sta bila v slovenskem tisku objav- ljena samo dva prevoda iz njegovega pripovedniškega opusa: prevod novele Čudežni otrok v Večernem listu I. 1919 je nastal slučajno in ni bil plod sistematičnega zanimanja za Manna, študija Gladujoči v Modri ptici 1929/30 p a je bila prevedena pod neposrednim vtisom podelitve Nobelove nagrade. Razen tega ni v tem času izšel noben prevod v knjižni obliki. Tudi poročanje o njegovih pripovednih delih se je začelo raz- meroma pozno — šele 1. 1927 s Šolarjevim člankom v Domu in svetu. V posameznih pripombah, k i so v tem času zadevale Manna kot pri- povednika, je bil označen kot pomemben nemški ali celo kot velik evropski pisatelj, vsekakor pa kot znan avtor, ki ga ni treba posebej predstavljati . Bolj konkretno sta ga skušala prikazati Škerl, ki ga je označil kot tip bodočega pisatelja, v katerega delih se spaja jo umetniški in esejistični elementi, ter Albreht, k i ga je navedel kot predstavnika sodobnega evropskega psihološkega realizma. Obširneje pa je spregovoril o njem samo Šolar. Poročanje o Mannovih epskih delih je pospešila šele podelitev Nobelove nagrade. V teh poročilih so bila razen pre j omenjenih romanov Buddenbrooks in Der Zauberberg navedena vsa važnejša dela. Med novelami so bile najpogosteje ome- njene Tonio Kröger, Schwere Stunde in Der Tod in Venedig; analize je bil deležen le njegov prvi romain in nekoliko m a n j Der Zauberberg, vendar je bila t a analiza prece j površna. Sodbe o umetniški kvaliteti njegovih del so se precej razlikovale, vendar se je večji del poročevalcev strinjal s splošno razširjenim mnenjem (ki je bilo izraženo tudi ob po- delitvi Nobelove nagrade), da je roman Buddenbrooks njegovo naj- boljše delo. V tem času so se pojavili tudi glasovi, ki so ga odklanjali . Tem je kl jub individualnim razlikam skupno osnovno prepričanje, da v Mannovih pripovednih spisih prevladuje intelektualni element, kar jim jemlje umetniško vrednost. Ta ugotovitev o njegovem intelektua- lizmu se posredno ali naravnost pojavl ja tudi v nekaterih glasovih, ki izražajo pozitivno sodbo o njem. Vsekakor pa dejstvo, da so se v teh letih pojavila obširnejša poročila in različne, tudi nasprotujoče si sodbe o Mannovem epskem delu, priča o tem, da se je s* podelitvijo Nobelove nagrade povečalo zanimanje našega občinstva zanj in d a se je poglobil njegov stik s tem delom. Pozneje so se odimevi Mannovega pripovedništva nekoliko polegli in v poročilih o njem je prevladal drug element. Kl jub temu so naši poročevalci tudi poslej naznanjali vsako njegovo novo knjigo in pisali o njegovem odmevu v inozemstvu. Sicer pa se je v glasovih o njem ponavljalo nekaj tém, ki so se prvič pojavile že pred podelitvijo No- belove nagrade: Manna so večkrat pr imerjal i z Galsworthyjem, z Zo- lajem, s Heinrichom Mannom, medtem ko je bil le redko omenjen s k u p a j s predstavniki modernega evropskega romana Jovceom, Proustom, Döb- linom i td. Naši poročevalci so tudi radi navajali tuje sodbe o njem. Poročila v drugi polovici tridesetih let razen nekaterih podrobnosti niso več prispevala bistvenih novosti k poznavanju Mannove epike. Le Josip Vidmar je prikazal njegov roman Der Zauberberg z zanimivega in doslej še neobdelanega vidika. Pač pa so v teh letih poročevalci zabeležili še izid romanov iz cikla o Jožefu in romana Lotte in Weimar. Dosti bolj je bila pri nas poznana Mannova esejistika. Sploh se je redno poročanje o Mannu začelo s tem, ko je v sredi dvajset ih let Josip Vidmar citiral posamezne njegove estetske misli, zlasti iz dela Be- trachtungen eines Unpolitischen. Seveda ran je pri tem šlo za vsebino teh misli in za lastni odnos do nj ih. ne pa za poročanje; obširneje je poročal o Mannu šele 1. 1929 v Modri ptici. O enem najpomembnejših esejev iz povojnega obdobja Goethe und Tolstoi je pisal 1. 1928 France Koblar; vendar je to izviralo iz zanimanja za Tolstoja, ne za Manna. Vsa poročila ob Nobelovi nagradi so ugotavljala pomembnost Mannove esejistikc in navajala njegove povojne esejistične knjige. Spričo tega je razumljivo, da je v naslednjem letu zbudila pozornost njegova avto- biografija. Še večji odmev, ki se je izražal v številnih omembah in tudi v p reva jan ju nekaterih odlomkov, je sprožila zbirka esejev Die For- derung des Tages (1930). Tudi v naslednjih letih se je naša javnost dosti ustavljala ob Mannovi esej is tiki. Thomas Mann je postal za poročevalce avtoriteta (zlasti v umetnostnih vprašanjih), ki je ni treba še posebej predstavljati , ampak se je mogoče nanjo opreti in prevzemati njene sodbe. Zato j e bilo mnogo omemb in citatov »posrednih«, tako da zani- manje poročevalca ni bilo usmerjeno v samega I homasa Manna, marveč v osebnost ali pojav, o katerem je razpravl jal ; večinoma izražajo tak odnos tudi prevodi njegovih esejev, ki so bili objavljeni v prvi polovici tridesetih let (na pr imer njegova spisa o ITamsunu in o Galsworthy ju ter esej o zakonu v Modri ptici). Tudi nova esejistična knjiga Leiden und Grösse der Meister (1935) je zbudila vrsto podobnih drobnih od- mevov. Od časa do časa pa je naša javnost prišla tudi v tesnejši stik z Mannovo esejistiko, zlasti kadar je ta obravnavala svetovnonazorska vprašanja , ki so bila aktualna tudi na Slovenskem; vendar je spise te vrste lc težko ločiti od politične publicistike. Med esejističnimi deli Thomasa Manna brez političnega prizvoka velja omeniti še esej o Sclio- penhauer ju; ta jc bil zadnje delo te vrste, ki ga je spoznala slovenska javnost pred vojno. Pozornost naše javnosti je zbujal tudi politični vidik Manuovega delovanja. Ze pripomba Ivana Preglja v Času, k jer je bilo prvič ome- njeno njegovo ime v slovenskih povojnih revijah, se je nanašala na nje- govo politično stališče; vendar ji niso sledile druge podobne omembe. Pravzaprav je presenetljivo, da so Mannovi vojni spisi zbudili tako majhen odmev, medtem ko so se v Nemčiji in Avstriji, po vojni pa tudi drugod po Evropi razvnele okoli nj ih obširne razprave. Toda problem, ki ga je Mann obravnaval v Betrachtungen eines Unpolitischen, je bi I za Nemčijo, pa tudi za zahodno Evropo bistvenega pomena, s a j je šlo za demokratizacijo Nemčije in za njeno vključitev v zahodni svet. Za nas pa je bilo to vprašanje ob tem času oddaljeno in čisto akademsko in ni prizadevalo naših življenjskih interesov; ka j t i takrat je vse duhovne sile slovenske javnosti zahteval zase proces osamosvajanja in nastanka nove države, ki je bil za nas usodnega pomena. Spričo takratnih razmer na Slovenskem je razumljivo, da Betrachtungen eines Unpolitischen v prvih povojnih letih niso mogla zbuditi večjega odmeva. Zbudila so ga lahko šele pozneje, ko so se razmere spet ustalile, in sicer ne več po svoji politični, marveč po umetnostno-teoretični plati. Tako je vprašanje o Mannovi politični usmeritvi ostalo v dvajsetih letih skora j nedotak- njeno. razen ob Mannovem pariškem potovanju, ki ga je naš tisk bežno omenil. Šele po podelitvi Nobelove nagrade so se poročevalci pričeli zanimati tudi za Mannovo politično prepr ičanje in javno delovanje. Njegova politična dejavnost je postala pri nas aktualna šele leta 1930, ko je prispel prvi odmev njegove dotlej največje publicistične akcije proti nacizmu. O čedalje bolj intenzivnem stiku naše javnosti z Mannovo mislijo priča tudi dejstvo, da so bila objavljena njegova razmišljanja o vlogi sodobnega evropskega pisatelja in da se je sprožila polemika ob problemu njegovega svetovnega nazora. Y naslednjih letih je to intenzivno zanimanje nekoliko popustilo. Mannov odhod v emigracijo je spet zbudil nekaj omemb; vendar so se poročila, ki so obravnavala politične spremembe v Nemčiji, le bežno ustavljala ob njem. Tudi v na- slednjih letih je naš tisk spremljal njegovo javno delovanje v emigraciji, ne da bi mu posvečal posebno pozornost. Zanimanje za Mannovo publi- cistiko, v kateri se je izražal njegov svetovni nazor in politično prepri- čanje, je prišlo do viška v letih 1937 in 1938; v tem času je naša javnost prizadelo zasledovala njegovo usodo po izobčenju iz nemškega držav- ljanstva in njegovo polemiko proti nacističnemu rfežimu. Med spisi iz tega obdobja je zbudila največji odmev korespondenca s filozofsko fakulteto v Bonnu; o drugih je najbolj podrobno in z največjo simpati jo pisala Modra ptica, ki je redno spremljala Mannovo dejavnost. Ta pa v leni času za slovensko javnost ni bila več samo individualno zanimiva, ampak je spričo svojega osrednjega problema, problema odnosa do fa- šizma, dobila nad oseb ni pomen in postala aktualna tudi na Slovenskem. Usoda Thomasa Manna je torej tudi v slovenski javnosti postala repre- zentativna za položaj evropske inteligence, ki se je v tem času povsod nujno morala opredeliti. Razvrščanje glasov o T homasu Mannu po posameznih, vidikih njego- vega delovanja lahko sicer mars ikaj pove o njegovem odmevu v slovenski javnosti, a mu vendar popolnoma ne ustreza. Ta odmev je namreč enoten proces, ki ga ni mogoče shematično razdeliti, ampak lahko le ugotovimo, v katerih njegovih fazah prevladuje ta ali oni vidik. Če si torej poskušamo orisati celoten potek tega procesa v obravnavanem razdobju, se izkaže, da je bil vsaj v nekaterih glavnih potezah tak kot drugje v Evropi. Bil pa je po obsegu manjš i in začel se je precej pozneje. Tako so se glasovi o Thomasu Mannu pričeli pri nas redno pojavl ja t i šele sredi dvajsetih let, ko je bil že splošno znan evropski avtor. Sprva je bila za nas nje- gova esejistika zanimiva bol j kot njegova pripovedna dela, ki so zbudila m a n j omemb. Šele podelitev Nobelove nagrade je bila tisti sunek, ki je odločilno pospešil poročanje o njem in ga za neka j časa spravil v ospredje. Ob tej priložnosti so se pojavili v našem tisku prvi pregledi njegovega življenja in dela, k i so jili spremljali prvi poskusi vrednotenja. V nj ih je bilo (pod vtisom Nobelove nagrade) v ospredju pozornosti Mannovo pripovedništvo, vendar so vsi ti glasovi upoštevali tudi njegovo esejisitiko in publicistiko. Tako se je Thomas Mann pojavil v naši za- vesti ne le kot pomemben pisatelj , marveč kot vsestranska ustvarjalna osebnost, ki razpravl ja o vseh problemih časa, in kot avtoriteta, na katero se je mogoče zanesti in povzemati njene sodbe. Ta podoba je nekako prisotna tudi v sodbah o umetniški vrednosti njegovega dela. Po prepričanju večjega dela naših kritikov ni bil Thomas Mann čisti umetnik, temveč literat (čc lahko uporabimo t a izraz iz tedanje slo- venske publicistike). To dejstvo so seveda različno vrednotili. Nekateri so si izbrali za kr i te r i j »čisto« umetnost in odrekali njegovemu delu estetsko vrednost; drugi so v te j njegovi lastnosti videli posebno odliko in zatrjevali, da se v n je j kaže smer bodočega razvoja literature. Spet druga skupina kritikov je vrednotila vos njegov opus po njegovem na- zoru, kakor se je izražal v esejistiki in v »literarni« komponenti umet- niških del. Vrsta znamenj priča o tem, da je stiik naše javnosti z Mannovim delom postajal v teh letih globlji in bolj intenziven, zlasti kadar jc obravnavalo vprašanja , ki so bila tako ali drugače prisotna tudi pri nas. Tako je bilo ob njegovi analizi duhovnega položaja sodobnega evrop- skega pisatelja, ki je očitno zadevala tudi položaj slovenske inteligence, tako je bilo tudi ob vprašanju njegovega svetovnega nazora oziroma njegovega odnosa do meščanstva, ob katerem so naši poročevalci, ki so pr ipadal i različnim ideološkim skupinam, zavzeli nasprotna stališča. Ta intenzivni stik je v naslednjih letih nekoliko popustil. Thomas Mann je bil sicer prisoten v zavesti naše javnosti, vendar ni bil toliiko v ospredju, da bi bilo treba posebej razpravl jat i o njem. Z naraščanjem njegove politične dejavnosti pa je tudi naše poročanje o njem vedno bolj dobivalo politično noto, ki je v letih 1937 in 1938 popolnoma pre- vladala v glasovih o njem. Njegova usoda je v tem času dobila širši, eksemplaričen pomen: postal je eden najbolj vidnih primerov evrop- skega intelektualca v boju s fašizmom. Zato je bila prizadeta ob njem tudi naša javnost, v kateri se jc politično ozračje čedalje bolj zaostrovalo in v kater i je — kot drugje po Evropi — postalo vprašanje odnosa do fašizma osrednje moralno in politično vprašanje. To razmišl janje seveda sauno v grobih obrisih kaže odmev I liomasa Manna v naši javnosti. Ob njem se poraja cela vrsta vprašanj , ki bi jih bilo treba rešiti, če bi hoteli bolj podrobno opredeliti odnos slovenske javnosti do tega avtorja. Teh vprašan j v okviru pričujoče razprave ni mogoče rešiti, pač pa jih je mogoče zastaviti in nakazati nekatere hipoteze, ki na j bi pomagale usmerjati nadal jnje raziskovanje tega problema. Prva skupina vprašan j zadeva nekatere nejasne točke v odmevu njegovega epskega dela. Z raziskavo glasov o Thomasu Mannu bi bilo pravzaprav treba začeti že v času, ko je objavil svoja prva dela. to se pravi, nekako ob začetku stoletja; kaj t i spričo velikega uspeha teh del v Nemčiji in Avstriji ter spričo tega, da je redno sodeloval v nemškem in avstrijskem tisku, bi ga Slovenci lahko spoznali že takrat . Možnosti za to so bile vsekakor dane. Toda vse kaže, da je bilo v naši javnosti pred prvo svetovno vojno zelo malo glasov o njem. Pravzaprav se je naše poročanje o njegovi epiki začelo šele z letom 1927. Tudi v naslednjih letih je ta vidik njego- vega opusa zbujal pri nas presenetljivo majhen odmev: resnično samo- stojnih poročil je bilo malo, informativni sestavki so bili često povzet' po tujem tisku in so nastajali ob zunanjih povodih, prevodov tako rekoč ni bilo in poskusi kritične ali literarnozgodovinske oznake so ostali v zametku. Vsega tega očitno ni mogoče razlagati z nepoučenostjo, ampak je verjetno le del nekega širšega pojava. Vsekakor jc mogoče sklepati, da je naša knj ižna publika imela stik z Mannovimi deli. Vendar spričo stalnega, tako rekoč apriornega prevladovanja nemškega kultur- nega vpliva v naši javnosti ni bilo t reba še posebnega posrednika zanje. Ravno nasprotno: slovenske revije, ki so vsaj še do konca prve svetovne vojne opravl jale tudi narodnoobrambno funkcijo, so se izogibale poro- čanju o nemški literaturi, ampak so rajši usmerjale pozornost svojega občinstva na druga kulturna območja, s katerimi nismo bili tako usodno povezani: zato so objavljale več člankov in prevodov iz drugih, zlasti slovanskih in romanskih Literatur. Na majhno število glasov o Thomasu Mannu pa je verjetno vplivalo še neko drugo dejstvo. Odkar se je uveljavila slovenska moderna, je pri naših pisateljih in literarni publiki prevladalo zanimanje za ev. dekadenco in simbolizem, v 2. desetletju tega stoletja pa se je interes naših revij usmeril tudi k novejšim strujam. Z vsemi temi literarnimi smermi pa je imel Thomas Mann le malo ali nič skupnega, zato njegova pripovedna dela niso mogla biti k a j bolj zanimiva za našo literarno avantgardo. Očitno za našo javnost niso bila toliko umetniško razburljiva, da bi povzročila večje razprave. Spričo tega bi morda lahko govorili o »tihi prisotnosti« njegovega pripoved- ništva v širših krogih naše literarne publike. Zato na podlagi zbranega gradiva tudi ni mogoče reči ničesar o morebitnem vplivu njegovih epskih del na naše pisatelje, kaj t i bežne primerjave, ki so bile sem in t j a izrečene v našem tisku, ne nudijo zadostnega oporišča za tak poskus. Druga skupina vprašanj zadeva stik naše javnosti z Man.novimi eseji o umetnosti in njihov morebitni vpliv na našo esejistiko in kritiko. Mannovi esejistični spisi so precej močno odmevali v naši javnosti, ki ga je priznavala kot avtoriteto na področju umetnosti. Zato bi bilo mogoče domnevati, da so vsaj tisti naši publicisti, ki so se pogosteje ustavljali ob njegovem delu, prišli v tesnejši stik z njim. Vendar se je izkazalo, da v večini primerov niso presegli ravni posameznih pripomb in cit iranja ter prevzemanja posameznih njegovih sodb. Le pri redkih je tesnejša komunikacija z Mannovim delom tudi našla izraz v tisku. Če posežemo čez mejo obravnavanega razdobja, lahko kot primer takega publicista navedemo Fil ipa Kalana. Zanj sta Mannova osebnost in nje- govo delo dolgo časa pomenila enega osrednjih problemov, s katerim so bila povezana glavna vprašanja o umetnosti. Kalan je prvič pisal o Mannu leta 1932; podrobno pa je prikazal razvoj svojega odnosa do te osebnosti šele ob Mannovi smrti 1. 1955.114 Ta dva spisa nam torej od- pirata vpogled v notranj i razvoj Kalanove podobe Thomasa Manna; ta proces, ki je ves v znamenju razlikovanja med umetnikom in liitera- tom in ki je pri vedel Kalana od brezpogojnega zavračanja Mannovega literatstva do sprejema (sicer nekoliko rezerviranega) in upoštevanja njegovega dela, je po vsej verjetnosti bistveno sodeloval pri oblikovanju umetnostnega in kritičnega nazora Fil ipa Kalana. Vendar ta proces ni dobil neposrednega in nedvoumnega izraza v predvojnem slovenskem 114 Filip Kalan: Vztra ja t i ! Naša sodobnost 1955, št. 7—8, str. 577—584. tisku (po obravnavanem Kalanovem eseju v Modri ptici 1931/32), zato ga na 'tem mestu lahko samo omenimo. Veliko očitnejši in vsekakor pomembnejši pa je Vidmarjev odnos do Thomasa Manna. Josip Vidmar je bil sploh eden prvih naših publi- cistov, k i so pisali o njem. V svojih kri t ikah in esejih v drugi polovici dvajsetih let je večinoma navaja l posamezne Mannove estetske misli, zlasti iz Betrachtungen eines Unpolitischen, Goethe und Tolstoi, pa tudi iz drugih spisov. Razen tega je 1. 1926 v Jutru prevedel odlomek iz Betrachtungen eines Unpolitischen. Višek njegovega informativnega pri- zadevanja pomeni esej o Thomasu Mannu v prvem letniku Modre ptice; v njem je navedel skora j vsa njegova dela, prikazal njegovo osrednjo umetniško problematiko, pri čemer se je oprl na njegove avtobiografske eseje in komentarje lastnih del, hkrat i pa je izrazil tudi svojo' pozitivno sodbo o njem. V poznejših letih ga je omenjal bolj poredko. Podrobneje se je ukvar ja l z n j im le še v meditaciji o velikem tekstu v Sodobnosti 1. 1938. k je r je razpravl ja l o značilnostih romana Der Zauberberg. Po vojni je Vidmar še enkrat obširneje pisal o Mannu, ko je poročal o svojem obisku pri njem v Miinchcnu 1. 1928.1,5 Razne omembe im citati v njegovih spisih pa pričajo o tem, d a je Thomas Mann ostal predmet njegovega zanimanja vse do danes. Vidmar jc Mannovim literarnim delom pripisoval veliko umetniško vrednost, vendar ga niso zanimala toliko kot njegova esejistika. Ne- dvomno jc prvi pri nas poudaril pomen te esejistikc in posredoval naši javnosti posamezne Mannove estetske misli. Nasploh je verjct.no na najbolj adekvaten način predstavil Slovencem T homasa Mauna, če nam- reč upoštevamo samo posredniško, informativno« vrednost njegovega pisanja. Vendar mu ni šlo le za poročanje — to je bilo pri njem bolj postranskega pomena — pač pa predvsem za njegov lastni odnos do Mannove estetske miselnosti. Vidmar je večkrat izrecno poudaril, da visoko ceni Mannove estetske nazore in da se je učil pri njih. Tudi dejstvo, da se je na jbol j intenzivno ukvar ja l z Mannom prav v letih, ko je izdajal Kritiko, to se pravi v času, ki ga jc nekoč pozneje imenoval svojo kritično visoko šolo, pr iča o tem, da so M anno v a dela odločilno vplivala na razvoj njegovih estetskih in kritičnih nazorov. Problem tega vpliva pa jc izredno zapletem. Da bi ga podrobneje osvetlili, bi bilo treba zasledovati ves Vidmarjev intelektualni razvoj in nasta janje njego- vega kritičnega sistema. Pri tem bi bilo treba upoštevati, da bi Vidmar 115 Josip Vidmar: Obisk pr i Thomasu Mannu. V: J. V., Drobni eseji . Ma- ribor, Obzo r j a 1962, str. 124—128. nekatere teze, ki jih srečamo pr i Mannu in pr i njem, lahko spoznal po drugih virih, bodisi po takih, na katere se je opiral tudi Mann (kot na primer pri Goetheju in morda tudi pri Nietzscheju), bodisi po dru- gačnih, lahko pa bi se tudi samostojno razvile iz sorodne situacije in sorodnih potreb. Zato ni mogoče predpostavljat i vpliva povsod, k jer srečamo iste ali podobne misli. Vsekakor pa je očiten na nekaterih mestih, k je r Vidmar izrecno citira Mannova razpravl jan ja in se opira nanje. Ne da bi poskušali biiti izčrpni, lahko omenimo nekatera pomemb- na tovrstna mesta. Mednje sodi že prva omemba Thomasa Manna pri Vidmarju. Ko jc v Kritiki 1. 1925 polemiziral s Pri jatel jevo literarno- zgodovinsko opredelitvijo pojma realizem, se je oprl na citat iz Be- trachtungen eines Unpolitischen,116 v katerem je Mann opredelil impre- sijo in ekspresijo kot stalna elementa umetnosti in ugotovil, da je raz- merje med impresionistično in ekspresionistično umetnostjo isto kot med realizmom in grotesko. V zvezi s to trditvijo je Vidmar postavil svojo nezgodovinsko, estetsko definicijo realizma: realizem mu je umetnostna vrsta, umetnostni značaj, ki se razlikuje od drugih umetnostnih značajev po svojih notranjih, oblikovnih kvalitetah, to se pravi po razmerju čustva, intelekta in fantazi je ali (kot pravi na drugem mestu) po raz- merju med umetnikovim zavednim in nezavednim nazorom; kaj t i snov umetnosti je v bistvu vedno ena in ista — vse nespremenljivo in večno človeško. Tako definirani pojem realizma kot umetnostne vrste, umet- nostnega značaja je eden osrednjih Vidmarjevih pojmov, ki obvladuje njegovo kritično dejavnost. Nasprot je med realizmom in grotesko pa srečamo v nekoliko drugačni obliki kot nasprotje med realizmom in fantastiko tudi v njegovih povojnih spisih. V neposredni zvezi z osrednjim problemom vse Vidmanjeve kritične dejavnosti je tudi citat v članku o umetnosti in svetovnem nazoru, ob- javljenem v Ljubljanskem Zvonu 1928.117 Po Vidmarjevem mnenju sta v umetnosti pomembni dve umetnikovi lastnosti: zavedni in nezavedni svetovni nazor. Od teh dveh je bolj važen oziroma sploh odločilen nezavedni svetovni nazor, ki je piiirodna urejenost umetnikove notra- njosti, medtem ko zavedni svetovni nazor ni verodostojen izraz človeške osebnosti, njene prave na/rave in njenega odnosa do sveta. Umetnost pa je izpovedovanje človeške narave; zato zavedni svetovni nazor ni njen nujni sestavni del, marveč je umetnina tem bolj čista in tem bolj popoln izraz človeške narave, čim bolj je zavedni nazor Izbrisan iz nje. Umet- 110 Glej op. 7. 117 Gle j op. 17. nost je preds tavl janje življenja v urejeni in vzorni zbranosti vseli no- t ranj ih sil, v človeško idealnem s tanju ustvarjalčeve notranjosti. Doživetje, ki je vir umetnosti, se razlikuje od vsakdanjega, splošnega doživljanja. Umetnik ob njem ni le zaposlen in prevzet od lastne usode, ampak mu ta postane prizor, ki ga opazuje in hkrat i doživlja. To do- živetje opisuje Vidmar s citatom, v katerem trdi Thomas Mann, da mora biti umetnik neka j izvenčloveškega in nečloveškega, da mora imeti do vsega človeškega neko posebno tuje in neprizadeto razmerje, da bi se lahko s človeškim igral in ga predstavl jal : stilna, izrazna in oblikovna nadarjenost že predpostavl ja to hladno in izbirčno razmerje do vsega človeškega in celo neko človeško osiromašenje in opustošcnost. Ta način doživljanja je (tudi po Vidmarju bistvena značilnost umetnika; je ne- kakšna jasnovidnost in ima povod v notranji svobodi duha, ki lahko mirno in jasno zre na človečnost kakor na vsak d rug pojav. Na ta način se v umetnosti izrazi dejanska človečnost, resnična človeška narava; nazor pa se v n je j izraža kot nekaj tujega in nebistvenega, kolikor ji celo ne dela sile in ne omejuje njene notranje svobode. Ze po navedenih mestih je jasno razvidno, da so bile citirane Mannove misli p r i Vidmarju izredno velikega pomena, ker so bile v neposredni zvezi z osrednjimi točkami njegovega nazora o umetnosti — s teorijo umetnostnih vrst in s teorijo umetniškega doživl janja ter us tvar janja . Po vsej verjetnosti pa je Vidmarjev stik z Mannovim delom segal še dlje. N a n j je očitno vplival osnovni ton Mannove vojne esejistike, ki je naj- močneje izražen v Betrachtungen eines Unpolitischen, pa tudi še v poznejših spisih. Njegovo načelno opredelitev do umetnosti, ki se izraža v polemiki zoper aktivizem lin tendenco kakontud i zoper larpur- lartizem. namesto teh .nasprotujočih si skrajnosti pa postavlja zahtevo, naj bo umetnost izraz notranje življenjske problematike, srečamo tudi v vsem Vidmarjevem pisanju. Morda pa je v zvezi z Mannoviim delom tudi razlikovanje med umetnikom in literatom. ki se je pojavilo v Vid- marjevi kritiki proti koncu dvajsetih let. Vseli teh sorodnih potez seveda ni mogoče brez pridržka pripisati neposrednemu Munnovemu vplivu. Tudi kadar je mogoče sklepati, da je nekatere od navedenih tez resnično prevzel od Thomasa Mauna, je treba upoštevati, da so pni njem oprav- ljale nekoliko drugačno funkcijo. Talko je bila Mannova polemika proti tendenčni li teraturi v zvezi z njegovim odporom proti tistim nemškimi pisateljem, ki so se med prvo svetovno vojno angažirali za demokracijo in republiko (in še zlasti proti bratu Heinricliu Mannu); Vidmar pa se je oprl nanjo, ko se je upiral ideološkim kriterijem kritikov iz kato- liškega talwra. Kljub vsem tem pomislekom je mogoče trditi, da je bil stik med Vidmarjem in Mannovim opusom globok in ploden. Posamezni deli tega opusa, pa n a j je šlo pri tem za Mannove estetske misli ali pa za njegova literarna dela, so postali Vidmarjeva duhovna last. Prilagodil jih je tedanji svoji in slovenski situaciji in potrebam, ki so izvirale iz nje, ter j ih vključil v svoj lastni, koherentni kritični sistem, tako da so prek njegove kritične dejavnosti vplivale na slovensko literarno in kulturno življenje. Seveda je s tem problem razmerja med T homasom Mannom in Josipom Vidmarjem nakazan samo v glavnih obrisih; če bi se hoteli bolj poglobiti vanj , bi ga morali reševati vsaj v okviru evrop- skih pobud Vidmarjeve kritike. Zadnji sklop vprašanj , ki se zastavljajo ob pregledu glasov o Tho- masu Mannu v predvojnem slovenskem tisku, zadeva odnos naše jarv- nosti do njegovega svetovnega nazora ter političnega prepričanja in delovanja. Kot se je izkazalo, je bil ta odnos precej dolgo samo na informativ- nem nivoju. Kakor hitro so v tridesetih letih nekateri splošno evropski problemi, ob katerih se je ustavljala ali s katerimi je bila v zvezi Man- nova svetovnonazorska in politična publicistika, postali bližji tudi naši javnosti in jo začeli prizadevati , se je poglobil tudi njen stik s tem vidikom Mannovega dela. Ob tem so se posamezne skupine v naši javnosti pričele diferencirati in so v skladu s svojimi različnimi vred- nostnimi sistemi zavzele različno stališče do Mannovega prepr ičanja in delovanja. Vendar ta proces ni bil tako obsežen in intenziven, da bi se močneje izrazil v našem tisku, marveč je mogoče sklepati o njem le na podlagi redkih znakov. Vsekakor je razumljivo, da je Thomas Mann naletel na večje simpatije v levičarskem in liberalnem tisku kakor v katoliškem. O tem priča polemika o njegovem svetovnem nazoru, ki je bila objavljena 1. 1930 v Slovencu in v Naši dobi; o tem je mogoče sklepati tudi po veliko manjšem številu glasov na katoliški strani. Omembe v posameznih publikacijah vsekakor izražajo različen odnos do Thomasa Manna, vendar jih je bilo premalo, da bi lahko po njih sklepali o rednem spoznavanju ali celo o sistematičnem razvoju tega odnosa. Thomas Mann je bil od lota 1930 prisoten v naši zavesti tudi kot politična osebnost, vendar dolgo časa ni prišel v ospredje. Večjo pozor- nost zanj je kazalo Juitro, k jer je Božidar Borko objavil več člankov o Mannu; iz njih je mogoče razbrati , da se Borko vseskozi s t r inja z Mannovimi nazorskimi stališči, vendar so ti članki pretežno povzeti po tuj ih virih, niso izraz lastnega poglobljenega ukvar jan ja z Mannom, zato v nj ih izraženemu deklarativnemu str injanju ni mogoče pripisati prevelikega pomena. Med vsemi slovenskimi publikacijami p a se je največ ustavljala ob Thomasu Mannu Modra ptica, ki je najbol j siste- matično poročala o njem; zato jo je treba obravnavati nekoliko po- drobneje. Modra ptica se je bistveno razlikovala od drugih slovenskih literarnih revij. Medtem ko so bile druge vsaj do neke mere svetovnonazorsko opredeljene in so imele tudi določen literarni program, se jc Modra ptica načelno odpovedala vsakršni ideološki, politični ali celo s t rankarski ve- zanosti. Kot glavno nalogo si je zastavila objavl janje literarnih del ne glede na smer (izbirala jih je le po kr i ter i ju umetniške kvalitete), poro- čanje o pomembnih kulturnih dogodkih ter odpiranje razgleda po tuj ih l i teraturah (pri čemer je predvsem spremljala program knj ižnih zbirk svoje založbe). \ razprave o aktualnih kulturnih problemih se ni spu- ščala. Poskušala je biti nepolitični, čisto literarni magazin. ki n a j bi se oprl na knjižno publiko oziroma na »široko beroče občinstvo« ne glede na socialno in politično opredelitev. Pričela je izhajati ob koncu leta 1929, zato je razumljivo, da je že takoj spočettka obširno poročala o Thomasu Mannu, ki je p rav teda j dobil Nobelovo nagrado. Odslej je z rednimi pripombami spremljala njegovo literarno kariero, beležila nje- gove nastope in predavanja ter prevode njegovih knjig v tuje jezike. Razen tega so prevedeni Mannovi eseji v prvih letnikih Modre ptice pomagali informirati njeno publiko' o problemih in osebnostih, h ka- terim je bilo usmerjeno njeno zanimanje. Takšno poročanje o Mannu kot o priznanem pisatelju in esejistu je t rajalo vse do srede tridesetih let. Takrat pa se je odnos revije do njega spremenil in poglobil. Modra ptica je pričela poročati o njegovi politični aktivnosti, ki jo je v na- slednjih letih redno spremljala in o kateri je pisala«največ med' vsemi slovenskimi revijami. Značilno je, da so bila vsa ta poročila objavljena na koncu posameznih številk, med noticami v rubriki Razno. Po tem je mogoče sklepati, d a revija ni hotela spremeniti svoje fiziognomije in se svetovnonazorsko in politično opredeliti, vendar, so vsaj nekateri med njenimi sodelavci v čedalje bolj zaostrenem predvojnem ozračju začutili svojo sorodnost z Mu imovini stališčem. Mannova usoda jc zanje postala eksemplarična usoda evropskega intelektualca, ki brani svojo duhovno svobodo proti totalitarnemu režimu. V nje j niso iskali strogo opredeljenega političnega stališča, ampak neko širšo, vsej inteligenci in vsemu kulturnemu občestvu skupno podlago. Njegov boj proti fa- šizmu je dobil zanje obliko splošnega boja kulture in civilizacije proti barbarstvu. V njegovih političnih spisih so videli poskus razvoja neke nove ideologije in programa, v katerem bi bile združene humanistične in kulturne meščanske tradicije s prizadevanjem za socialno obnovo demokracije in ki bi jim nudil idejno oporo nasproti fašizmu, ne