Brod, slavonski in bosenski. Moj namen ni, popisovati Broda, bodi-si staro avstrijsko mesto z visoko trdnjavo tega imena na levem bregu Save, bodi-si nekdaj turški ,,Bosut", eedaj bosenski Brod unkraj Save. To storilo je vse odličnejae pero v prezanimivem spisu: ,,Iz Gradca v Sarajevo", ki je izšel v tem listu že leta 1879. Jaz bi le rad povedal, kako se je nama godilo oni veeer, katerega sva prvokrat y svojem. življenji preživela med Turki. Ker se je jesensko solnce že približevalo vrhuncem bosenskih bribov, hitela sva s kolodvora Brodskega naravnost proti bregu Savskemu, da bi k maiu videla sloviti most, ki ne združuje samo oba Broda, ampak veže staro z mlado ali ,,Novo Avstrijo". Komaj sva našla časa vprašati delavce, kaj nameravajo z visokim drogom ob cesti, ki pelja s kolodvora v mestu. Pozneje sva še le zvedela, da ima ban Hedervary priti iz Zagreba ter da mu stavijo ,,služebni" slavolok. Ko prideva do obrežja lene Save, videla sva ob našem bregu mnogo ladij privezanih, prek široke reke pa so gledale najine zvedave oči neomejeao bosensko ravnino. Za vodo na levo peljala je široka nabrežna cesta do frančiškanskoga samostana, na desno, ali proti vodi videla sva pa že od daleč zaželen most, vezoč oba Savska bregova. Midva vkreneva jo takoj na desuo proti železničnerurj. mostu, po katerem je ravnokar drdral najin vlak iž ,,avstrijskega" v bosenski Brod in od tam dalje v pomlajeno Sarajevo. Za vlakom peljal se je boaenski kmetiS s Silim konjičkom po ravno tistem mostu na nekdaj turška tla. Prizor ta bil ti je prav zanimiv. Za tri krajcarje kupiva si pri ,,čuprijašu" (mostaarji) pravico, da sraeva ia sicer prek popolnoma železnega mosta korakati v srebrno Boano, v katero so naši brabri vojaki leta 1878 prodirali po plavajočem (iz pontonov sestavljenem) mostu. Morain obstati, da me je zelo očaral ta mo8t, tako zavolj svoje doi^O3ti in uenavadne širokosti, kakor ae posebuo zavolj svoje nepiičakovane visočine, s katere se namab pregledata oba Broda in vsa ujuna okolica ali pokrajina ob visokih Savskih bregovib. Prav posebno mikaven bil je prvi pogled na boaenski Brod, nad katerim 3e je lesketal v večernem solncu zlat avstrijski orel. Bila je to v resnici vzvišena misel, da so Bošnjaki in Hercegovinci v bvaležni apoinen na prvi pribod našega milega cesarja Franca Jožefa I. na boaenska tla, postavili veliko kam«nito sobo (obeliak), vrh katere stoji pozlačen dvoglavni avstrijaki orel. S svojimi široko razprostrtirai perotmi ou prav živo predstavlja oeetovsko skrb našega svetlega vladarja za obe ti osvobodeni deželi. Na podstavku tega spomenika vsekan je neinški napis za brvatskim, arbskim iu turškim, a kjer imajo naši varihi Bosne prvo besedo, tam se nemški jezib vae preveč sopiri ter nam prav po nepotrebnem odvračuje srca teh in drugib jugoalovanov. Od te apominske sobe, ki stoji na prvem tržiču blizu železničnega nio8ta, raabala ava jo urno po edini, prav široki cesti na naaprotni konec bosenskega Broda. Ker je bil ta dan. petek, imeli so Turki svoj praznik, pa na ceati se je to le malo poznalo. Ako bi me vprašal, kateremu slovenskemu aelu bi bil bosenaki Brod najbolj podoben, rekel bi, nekdanji Vranski vesi, predno je prišla do časti trga. Na zapadnem kraji ,,Bosna-Broda" stoji prostoren kolodvor prve postaje nove bosenake železnice. Poleg kolodvora je ,,c. in kr. vojaaka pošta", na katerej poalujejo poštni vojaki. Po avoji šegi izročil 8em tej avstrijaki pošti par boaenskib dopismc na svoje prijatelje v dragi domovini. Ka to atopiva z mojim goap. tovarišem v bližnjo gostilnico ali reštavi acijo ,,kod avstrijakog cara", da izprazniva pol litra slavonake čruine na zdravje najinib dalnjih prijateljev. Zanimiv bil je račun, katerega nama je sestavil vi5ji natakar v priatni boaenski (!) nemačini. ,,Eine Weiu" (bilo ga je pet decij ali pol litra) 25 Kr. ,,eine Kaa" 20 Kr. itd. a vse v napačnem spolu. Kakor sva prilično zvedela, bil je ta natakar Oger (Magyarember), ki boaenakega jezika ni razumel, a je vendar na bosenskib tleh iskal si svoj krub. Pa njegovi rojaki splob dobro razumejo naše kulturoborce pri izpodrivanji domačeganarodnega jezika zveato posnemati. (Konec prih.)