DR. EMILIJAN CEVC REZBAR HANS IZ LOKE IN RELIEF KRIŽANJA NA NUNSKEM SAMOSTANU V 9. letniku Loških razgledov (1%2, str. 105 sq) sem se dotaknil zgovor- nega umetnostnega spomenika iz renesančnih in protestantskih dni na loških tleh - Feichtingerjev ega nagrobnika \ župni cerkvi v Stari Loki. Danes pa bi rad pokazal na neki drug. malo starejši kiparski spomenik iz rene sančnega časa. ki se je ohranil v sami Škofji Loki, ker sem prepričan, da ga mnogi meščani komaj poznajo. goto\o pa so zelo redki tisti, ki so si ga kdaj malo natančneje ogledali. Vzidan je namreč na tako nerodnem mestu, da bi bilo treba že poštene telovadbe, če bi se niti hoteli približati — visoko med okni na fasadi nunskega samostana. Gre za razmeroma precej velik relief Križanega z Marijo in Janezom Evangelistom, ki je izklesan, kakor vse kaže, iz temnordečega peščenjaka. Ne vemo, ali je relief še na prvotnem mestu in v kakšen spomin je bil izklesan, vsekakor pa je vsebinsko in likovno dovolj vabljiv, da mu smemo posvetiti nekaj strani. Zagrebški kolega Nenad Gatin. ki je tudi odličen fotograf, je ta relief pred kratkim s pomočjo teleobjektiv a prav dobro fotografiral in mi prijateljsko odstopil posnetek, za kar se mu prisrčno zahvaljujem. . Na prvi pogled gre za navadno kompozicijo Križanja z asistenčnima figurama Marije in Janeza Ev. Toda nadrobnejša analiza nam pokaže na reliefu več za duha srede 16. stoletja zelo ilustrativnih črt. Kompozicija se razvija v poglobljenem polju pravokotne plošče. Iznad tal iz gručastih skal se na vzpetinici z mrtvaško lobanjo dviga široko deblo križa in konca njegovega prečnega kraka se uvijata z zalomoin okvirnega motiva: prav tako se usloea tudi tabla z napisom INRI na vrhu križa. Taka rešitev je seveda nekoliko naivna in kipar si je z njo pomagal, ker mu je v poglob ljenem polju začelo zmanjkovati prostora. Kristusovo truplo je čokato iu mišičasto. roki sta za dolžino telesa predolgi. Glava se sklanja proti desni rami, venca pa jo močna trnova krona, izpod katere se spuščajo t rakasti kosmi las čez rame na hrbet. Brada je široka, gladko počesana in razdeljena. Kristusov prsni koš je krepak in poudarjen z anatomsko nepre pričljivimi rebri, ki jih oblikujejo sekajoče se zareze, razkrajajoče s svojo grafičnosijo telesno oblost. Nategnjeni nogi prehajata v ploščata, nerodna stopala, ki so pribita navzkriž. 1 rakasti prt okoli ledij je zavozlan pred trebuhom in potegnjen z enim koncem med stegni, nato pa oba dolga konca v sunkovitih lokih vihrata na strani ter se polžasto zavihujeta: na ta način se spremenita kar v nekak razpotegnjeni črki S podoben motiv. - Na Kristusovi desni strani stoji pod križem ostarela Marija, obrnjena h gle- ->•• 67 dalcu, v katerega srepo upira oči. Oblečena je v dopetno suknjo in ograjena v ohlapen plašč, katerega pridržuje z zavihom pod desnim komolcem, med tem ko pada njegov rob na levi strani naravnost navzdol. Okoli obraza ima ovito ruto in oglavnica se ji široko spušča na ramena kakor nunski pajčolan. Roki je sklenila pred pasom in zdi se nam. kakor bi sploh z mislijo ne sodelovala z dogodkom. - - Na levi strani križa stoji profilno Janez Evangelist in se z dvignjeno glavo ozira v Jezusa. Debelušno, mladostno glavo mu pokrivajo štrenasti lasje, ki se ob desni strani obraza v loku zavihiijejo. na levi strani pa padajo na ramena. Apostol je oblečen v dolgo suknjo in ograjen v težek plašč z visokim ovratnikom: en konec plašča se nagubano vrtinci pred trebuhom. Roki sta molitveno sklenjeni kakor \ zamaknjenju. -- Ozadje je prazno in ravno, toda ob Mariji opazimo vkle sano veliko, renesančno stilizirano črko M in ob Janezu črko D. Na prvi pogled se nam zazdi, da gre za rimsko številko MD, kar bi pomenilo letnico 1500. Toda stilna govorica reliefa se s tako zgodnjo datacijo ne sklada. In res. če se potrudimo, bomo na zasenčenem zgornjem profilu reliefnega roba zagledali vklesano pravo letnico — 1550. S tem pa se nam relief takoj izkaže kot imeniten spomenik, saj se nam je iz tega časa ohranilo le malo kiparskih izdelkov, seveda če si odmislimo nekaj kamnitnih nagrobnikov. Oglejmo si najprej slogovno stran spomenika: Njegovo oblikovno izhodišče je še gotsko in tudi motivno se naslanja na grafično predlogo iz začetka 16. stoletja. Po gotskem vzorcu je posneto Kristusovo telo. čeprav mu obraz ni več boleče nakažen in čeprav je izgu bilo vitkosi predloge: gotsko je gubanje prta -- toda zapada že v strogo simetričnost, tako da niti ostanek motiva »poznogotskega ušesa na desnem traku ne prinese več pravega življenja. Gotske spomine opazimo v gubah Marije in Janezove obleke, zlasti v lokih pod Marijinim desnim komolcem in v jezikastem koncu Janezovega plašča, vendar zamenjuje gotsko sliko vitost že oblikovna ohlapnost: ostrine izgubljajo moč. Čokata telesa so se odrekla gotski eleganci: v njih ni več tiste duhovne vzplamenelosti, ki je celo realizem pozne gotike ni mogel izničiti, ampak jo je le prelil v dina mično ekspresiv nost -- tu pa je tudi ta ekspresivnost usahnila. Vihrajoče prte poznamo že od srede 15. stoletja dalje, rodilo jih je nizozemsko sli karstvo. Toda v izrazito dekorativnem zasuku, kakršnega vidimo na našem prtu. so gube preveč zgoščene, da bi moglo blago tako drzno plapolati. Ne moremo torej prezreti neke mamieristične zadrege, ki si ne zna pridobiti občutja za prostorne razsežnosti in se zato razživlja le v dveh dimenzijah. Če se spomnimo, kako vihrajo prti na slikah Križanja kakšnega Cranacha starejšega ali na slikah iz »donavske šole« v prvih dveh desetletjih 1 h. sto letja, bomo takoj občutili velik razloček med pravo ekspresijo in oblikovno maniero, med »morem« in »morami. In tega > moram« ne narekuje samo moda —spočel se je v .strastnem viharju časa. ki je rodil versko reformacijo in duhovni nemir, ki ne pozna več razumskih meja. Res je v tem poplesa vati ju trakov tudi nekaj veselja nad poigravali jem. vendar se je oblikovna igra prelila v starčevsko veselje nad kaligrafijo lepo izpeljanih črt. Toda kje so ostala lepotna pravila renesanse? Ne smemo pozabiti, da tukaj ni mamo opraviti z renesančno estetiko Italije, ampak z duhovno etiko Severa in severne renesanse. Marija ni več lepa, mladostna mati. potopljena v tiho žalost. Spremenila se je v resno starko s trpkimi črtami ob ustih. In Evan gelist ni mladostni, zaupni kodrolasec z T.eonardove Zadnje večerje in ne 68 Relief Križanja na nunskem samostanu v šknfji Loki Diirerjev zamaknjeni mladenič s Patina. Spremenil se je v zavzeto pričo Kristusove smrti -- pridigar je postal! Na gotskih slikah in grafikah se Marija pod križem sklanja v žalosti in Janez si potrt briše solze ali opira Marijo, na našem primerku se je lirična elegija umaknila pozi. V pozni gotiki so upodabljali Križanje kot dramatičen, pripovedni dogodek, v ka terem je rada nastopala množica figur. Tukaj se je vsebina Janezovega popisa križanja spremenila v pričevalno simboliko, akcija je prešla v stanje, zgodba v dogmo. Kipar je bil -- pač po naročnikovi želji! -- do pike zvest evangelistovi besedi — tisti, ki jo je kot edino zveličavno dvignil vernikom v zavesi protestantizem s sklicevanjem na Biblijo. Iz tega zornega kota razumemo tudi globljo vsebino reliefa in v takem pojmovanju nam spregovore tudi črke na ozadju. Da pomeni M Marijo, bi lahko rekli. Še verjetneje se mi zdi. da ga moramo dopolnili kar v MATER! In ob Janezu bi pričakovali pač črko \ ali J kot začetnici apostolovega imena -- pred nami pa je črka D. In ta pomeni lahko samo DISC1PI LUS — učenec. Jane/. Evangelist namreč v poročilu o dogodkih pod križem sam sebe ne imenuje po imenu: omenja se le kot »učenec, katerega je (Jezus) ljubil«, podobno pa imenuje Marijo le »mater« (Jan 19. 26). Še več. Marija ne gleda več v Jezusa, ampak v vernike, katerim je postala mati. Jane/, pa se sunkovito ozira v Kristusa, kakor v ilustracijo lastnega teksta: In tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično (Jan 19. 15). Vsi srednjeveški legendarni dodatki so odpovedali, saj si še lobanje pod križem ni treba več razlagati z Adamovo glavo, na katero naj bi bila tekla Kristusova kri. kot je vedel srednji vek. ampak le kot ilustracijo topotiitna Golgota-Lo- banja . — Toda je bilo mar potrebno dodati ob Mariji in Janezu črki. ki naj gledalcu figuri določita? Za razumevanje vsebine črki pač nista po trebni, smo pa v času. ko se je pisana beseda začela širiti tudi med ljudstvo in so črke ljudi kar opijanjale. Zato razumemo, da se vsepovsod m nože napisi in tudi nagrobniki, ki so v srednjem veku naznanjali le rajnikovo ime in kratek pobožen vzdih po miru. začno prekipevati dolgih bibličnih in moralizujočih citatov. Črka je izgubila skrivnostni mik in se je humani- zirala. Ali bi lahko pripisali naš relief že kar protestaniizmu? Ta se je v Loki utrdil šele v drugi polovici 16. stoletja. Pač pa je naša upodobitev pognala iz enakega ozračja kot reformacija. Pa stilno — gre morda za renesančno umetnino? Z vso zadržanostjo lahko rečemo, da gre za odmeve severne renesanse, ki so cepljeni na gotsko izročilo. In kako je z umetnostno kvaliteto spomenika? Že po tem. kar smo povedali, je ne bomo preveč poveličevali. Figure so potlačene, z anatomijo je kipar sprt. nikjer ne diha sproščena oblika, gube oblačil so medli po snetki gotskih kiparskih in grafičnih predlog; teles pod obleko sploh ne čutimo več. Celotna kompozicija pa je dekorativno lepo uravnovešena, ponierjeua po pravilih simetrije in njene gmote so spretno porazdeljene. To pa bi bilo tudi vse. Relief je izklesal pač drugorazredni obrtnik, ki ni samostojno obvladal oblikovnih pravil in ki menda kiparjenju v kamnu ni bil posebno kos. Ali ni govorica reliefa bolj »lesena« kot »kamnitna«? Vse kaže, da je pripadal kipar starejši generaciji umetnikov in da je obli kovno dozorel že v prvi! desetletjih 16. stoletja, ko je bil gotski spomin še neposredno živ. 1 radicijo poznogotskih oblik je nesel s seboj tja v sredo stoletja in morda se niti zavedel ni. da mu je bila bolj v breme kot v korist. 70 Bil je prešibek talent, da bi se oklenil novih umetnostnih oblik, pa vendar [oliko občutljiv, da je znal zaslutiti katarzo časa. Z duhom je tipal naprej, z očesom se je obračal nazaj. In vendar pomeni notranja razklanost, ki diha z reliefa, za nas poseben mik. še posebej pa smo spomenika veseli, ker je nastal v dneh. ko je pri nas nastopila umetnostna oseka in je zato eden redkih glasnikov svojega časa. Pri tem se je vredno spomniti, da je sredi 16. stoletja živel v I.oki neki rezbar Hans. V urbarju župne cerkve sv. Janeza v Zasipu pri Bledu beremo namreč pod letom I55J zapis, da je »meister Hans schnitzer zw Laakhc napravil rezljano -tablo -- pač oltarni nastavek — za oltar sv. Janeza in da je leto pozneje pozlatil in postavil v cerkev razpelo. Prav zapeljiva — toda še nedokazljiva - bi bila misel, da je loški relief izklesal ta domači rezbar. Kajti da je bil umetnik domačin, prav nič ne dvomim. Seveda je lahko izklesal relief tudi kakšen drug gorenjski kamnosek, čeprav smo videli, da je bil podobar bolj vajen dela v lesu kot v kamnu. Če bi hipo tetična povezava reliefa s Hansoni obveljala, bi zadobil naš spomenik se veda še večji pomen, ker bi nam osvetlil stilni značaj tega loškega mojstra iz srede 16. stoletja, od katerega dosedaj ne poznamo drugega kot ime. Dodajmo še, da je temnordeči kamen, iz katerega je relief izklesan, v našem gradivu nekoliko nenavaden. Gotika je porabljala rumenosivi pe- ščenec. renesansa je pridružila še apnenec in marmor. Ni izključeno, da sta se naročnik in kipar hotela s tem kamnom približati zamolklemu tonu brona, ki je bil prav v plastiki severne renesanse zelo priljubljen. Relief je dokaj ohranjen, le v spodnjem delu. tik nad skalnatim pasom tal. poteka čezenj v poševni črti raz|x>ka, kakor bi bila plošča na tem delu prelomljena. To bi morda dokazovalo, da je prišel relief na sedanje mesto šele pozneje. Zusammenfassung DER SCHNITZER HANS VON LACK UND DAS KREUZIGUNGSREL1EF AM NONNENKLOSTER IN ŠKOF J A LOKA Das steinerne Relief der Kreuzigungsgruppe. das zieralieh hoch an der Fassade des Nonnenklosters in Škofja Loka eingemauert ist, gehort in die Reihe der in Slo- vvenien redit sparlichen nicht sepulkralen Skulptiirdenkmaler aus der Mitte des 16. Jahrluinderts. Ani oberen Rancle ist es mit der Jahreszahl 1550 datiert. Stilistiscb verbindet die Darstellung des Gekreuzigten zwischen Maria und Johannes dem Evan- gelisten noch die spatgotische ikonographische Tradition (nach den graphischen Vor- lagen aus dem Anfang des 16. Jahrhimderts) mit dem manieristisclien (nordrenaissan- cisehen) formalen Ausdrnck. Die grofien Buchstaben M und D sind woh! als M(ATER) und D(ISCIPULUS) nach dem Evangelium Johannis (Joh. 19,26) zu erklaren. Es ist einc verfiihrerische, doch kaum bevveisbare Hypothese, daO das Relief dem Meister Johannes von Lack zuzuschreiben ware. Leider vvissen wir iiber den Meister nicht mehr. als dafi er im Jahre 1552 eine »geschnitzte Taffel« (Altar) fiir die Kirche zu Zasip bei Bled ausgefiihrt und ein Jahr spater einen Gekreuzigten vergoldet hat. 71