GLASILO OBČINE DOMŽALE
6. oktobra 2000 - letnik XXXI*, št. 12
(Inlo Kobcrl Kalni)
stran 18
16. septembru 2000 so se z odkritjem doprsnega kipa in slavnostnim koncertom v Operi SNG zaključile letošnje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva Jože-, ta Gostiča, svetovno znanega opernega solista. Kulturno društvo JoZ.c Gostič Homec je skupaj z ostalimi sodelujočimi, med katerimi je bila tudi Krajevna skupnost Homec Nožice, prispevalo, da danes, bolj kol kdajkoli prej, Jože GosliC in njegov glas živita v naših srcih.
stran 16
Turistično društvo Ihan je letpS pripravilo prvo predstavitev Čebelarjev z območja, ki ga pokriva društvo. Pofcg ra/-novrslnih izdelkov svojih pridnih sodelavk - čebel, so številni obiskovalci lahko okušali izdelke iz medu, spoznavali njihovo zdravilno vrednost in občudovali nekdanja in sedanja čebelarska orodja.
Visok življenjski jubilej častnega občana
80 let
prof. Staneta
Habeta
Zdravja Vam želimo, gospod Stane!
Razgovor z jubilantom lahko preberete na
strani 18
stran 16
V okviru Domžalskega sejmarjenja so se predstavila turistična društva, predstavitev pa je pripravila tudi Komisija za turizem Občine Domžale. Na njeni stojnici je bilo mogoče dohiti raznovrstne prospekte, med katerimi so bile tudi zloženke in razglednice sosednjih občin Lukovice in Moravč. V okviru »občinske« stojnice se je predstavljalo s svojo ponudbo tudi Turistično društvo Ihan, ob njej pa je ves dan slamnike šivala nepogrešljiva gospa Jožica Koša k.
Začetek gradnje prizidka k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah
v torek, 3. oktobra 2000, se je s prisrčno slovesnosljo uradno začela gradnja prizidka k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, ki obsega tudi povečanje lelovadnicc ler adaptacijo obstoječe Solc. Slovesnosti so se udeležili številni učenci in njihovi starti ler gosljc. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so nastopali učenci OS Preserje pri Radomljah ter Dekliški Pevski /bor Sirene, je županja ("vela Zalo kar Oraiem v prisotnosti ravnateljice OS Ane Nušc Kern in predstavnikov izvajalcev položila temeljni zidak bodočega prizidka in poudarila pomen investicije, katere začetek sovpada s Tednom otroka in ki bo Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kot prvi v naši občini, zagotovila nemo-
teno izvajanje devellelke. Pogodba s javnem razpisu izbranim izvajalcem Graditeljem Kamnik je bila podpisana sredi septembra, izvajalec pa se je v njej obvezal, da bo z gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli pričel septembra oz. oktobra 2000 in jih dokončal najkasneje do 30. 10. 2(X)I ler v tem roku pridobil tudi uporabno dovoljenje. Skupna vrednost investicije jc skoraj 400.()0(),000,00 sit.
Po investicijskem programu bosta dograjena prizidek k šoli v skupni površini 1.365.40 m', prizidek k obstoječi telovadnici v skupni površini 991,10m-ler adaptirane obstoječe šolske površine v skupni površini 775,20 m'.
Novopridobljenc površine obsegajo tri učilnice za prvi razred devctlclncga
programa, tri učilnice za izvedbo ni-vojskega programa, dve manjši učilnici za izbirne vsebine, sedem kabinetov, tri specialne učilnice po normativih, knjižnico s čitalnico in kabinetom ter multimedijsko učilnico s kabinetom, telovadnico s tremi vadbenimi enotami, sanitarnimi in garderobnimi sklo-
pi ler napravami za gledalce. Hkrati bodo adaptirane sanitarije v obstoječi soli, urejene posebne garderobe in večnamenski prostor v prizidku, razdelilna kuhinja, delavnica za hišnike, prostor za arhiv, čistila, hrambo šolskega inventarja in za razgovore s starši. O.U.
Evrobus v Domžalah
Torek, 10. oktober 2000
Od 14. do 19. ure
Ploščad VELE
Vabita: Urad Vlade za informiranje Občina Domžale
STRAN
OBČINSKI SVET
Predstavljamo vsebino 19. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki so jo kljub skoraj 20 točkam dnevnega reda svetnice in svetniki končali v blizu štirih urah. Odločali so <i proriuioiu. n nekaterih prostorskih aktih, pravilniku m te n marsičem. Preberite.
PREDSTAVLJAMO GO. MARIJO JERINA
Gospa Marija Jerina je prev ela mesto ravnale Ijice Vrli a Domžale po odhodu dolgoletne ravnateljice ge. Milene Peterka. Preberite, kaj je povedala o sebi in svoji viziji dela. ki ga opravlja.
V nedeljo, 15. oktobra 2000, bomo volili poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Objavlja mo seznam kandidatk in kandidatov v 10. in 11. volilnem okraju, predlagatelji pa predstav Ijajo posamezne kandidate in kandidatke
STRAN
19
KULTURNI DOM V OKTOBRU
/udi v tej številki Slamnika se lahko seznanite s koledarjem prireditev v Kulturnem domu I run ca Bernika Domžale, kjer vam predstavljajo sobotne matineje .n otroke, drame in komedije n ljubitelje gledališča, spominjajo pa se tudi 100-letnice rojstva skladatelju Lik i pum M Škerjan ca.
SE OBETAJO BOLJŠI ČASI?
0 IHAN
24
Se obetajo boljši časi za nogomet v Domžalah, se sprašuje naš sodelavec Gregor Berlec in povzetim igranje domžalskih nogometašev v Ligi Simobil.
STRAN
27
NAGRADE
Za tokratne pravilne rešitve našega nagradnega vprašanja hudo najbolj srečni bralci in bral ke dobili promocijske izdelke Sen>isa Debevc iz Mengša.
STRANI
2, 28
POZOR, RAZPISI!
Tokrat objavljamo JAVNI HA'AI'IS za oddajo poslovnih prostorov v najem ter RAZPIS ZO pO delitev štipendij.
Povabilo
3. oklobra 2000 se je Občina l^ornžale z novo domačo stranjo vključila v svetovni splet.
Najdete nas na http://www.diHny.ale.si/.
Dobrodošli! Urad županje
Kotalkar Matej Drašček
Se eno odlično 5. mesto na svetovnem prvenstvu
Po pohištvo k VELE Domžale.
Občina Domžale in krajevni skupnosti Slavka Slandra in Jarše-Rodica
vabijo
na slovesnost ob zaključku gradnje plinovoda na območju Sever 1 Domžale ter Spodnje in Srednje Jarše,
ki bo v petek, 1.3, oktobra 2000, ob 17. uri pred Osnovno Solo Rodica. Vabljeni!
Tako kot lansko leto jc Matej Drašček, sicer član ŠD Piran, tudi letos postregel z odlično uvrstitvijo s svetovnega prvenstva v umetnostnem kotalkarju ... Matej se je na začetku septembra udeležil prvenstva, ki se jc odvijalo v Springficldu, blizu Bostona v /DA, in kjer jc nastopilo več kot 120 tekmovalcev i/ 27 držav. »Letos sem si za kratki program izbral argentinski tango, zu dolgi program pa Cartnen. Najtežji element v mojem programu je dvojni aksel,* pove Matej in doda: ■■Pričakoval sem ponovitev ali izboljšanje petega mesta iz lanskega svetovnega prvenstva
v Avstraliji,kar mi je ludi uspelo, za zmago ali uvrstitev med pr\'e tri na takem tekmovanju pa hi moral dvigniti tehnično z.ulitevnosl programa. <• Matej od leta 1998 trenira pod vodstvom Petra Brleča, s katerim sta se na prvenstvo pripravljala celo leto, priprave pa sta še pospešila v poletnih mesecih, ko jc Matej treniral tudi po pel ui dnevno. -Kljub tremi sem z. malo športne sreče uspešno izvedel program, uspešna izvedba ter uvrstile]' in pa \poziia\iinjc konkurentov pa so tudi stvari, ki sijih bom s tega svetovnega prvenstva najbolj zapomnil.« Iskrene čestitke! bojana
Zbiranje nevarnih odpadkov od 23. do 28. oktobra
stran 14
Ločujemo
da ohranjamo!
JAVNO KOMUN«NO PODIftll, PRODNIK
KAJ JE NOVEGA
Dober dan, bralci in bralke
V teh dneh največ govorimo o volitvah v Državni zbor RS, o kandidatih, ki nas opazujejo z velikih in majhnih plakatov, nam pišejo in nas nagovarjajo, naj jih volimo, saj imajo dobre programe, ki obetajo boljšo prihodnost. Odločil se bo vsak zase, mi pa vam v skladu s Pravili, ki smo jih objavili v prejšnji številki, skušamo pomagati s predstavitvijo posameznih kandidatov, ki so jih pripravili njihovi predlagatelji.
Še en dogodek, ki ne bo šel v pozabo, se je zgodil pred kratkim Se ko smo pripravljali zadnjo številko našega glasila, je umrl prof. Avguštin Pimat, naš dolgoletni lektor in prijatelj. V tej številki je še kar nekaj člankov, ki jih je popravila njegova roka. ki nam bo zelo zelo, manjkala Hvaležni smo mu za opravljeno delo in v spominu ga bomo ohranili kot velikega ljubitelja in poznavalca slovenskega jezika, ki je odlično skrbel za jezikovno plat našegi Slamnika
Kot ste najbrž opazili smo danes izšli na 32 straneh, pa nam je še zmanjkalo prostora za posamezne članke, ki bodo našli mesto v naslednji številki, ki bo izšla še pred koncem oktobra. Zato povabilo vsem našim dopisnikom, da imajo zelo malo časa, če želijo, da bodo njihovi prispevki objavljeni v naslednji številki
13. številka izide 27. oktobra 2000, prispevke zanjo pa je potrebno oddati do vključno 16. oktobra 2000. Ne pozabite, da članke lahko pošljete tudi na E-mail vera.vojska@domzale^L
Toliko za tokrat Ker navadno končujem Z mislimi, ki jih najdem ali poiščem. bo tudi tokrat tako. Ne poskušaj v življenju delati velikih stvari, delaj majhne stvari -z veliko ljubeznijo, je dejala mati Tereza Morda tudi vam kdaj pride prav. Spomnite se njenih besed in imejte se lepo - do naslednje
številke. _ . . .
Odgovorna urednica
V spomin prof.
Avguštin Pirnat
Prav ob izidu 11. številke SlAMNIKA smo izvedeli žalostno novico, da je umrl profesor Avguštin Pirnat, naš lektor in iskreni prijatelj. Še slab teden pred novico smo skupaj pripravljali septembrsko številko SLAMNIKA. Kot navadno je lektoriral prispevke, njegovi popravki, včasih tudi kakšno vprašanje, so pomembno prispevali k urejenosti besedila v našem časopisu, še posebej dobrodošli pa so bili tudi posamezni predlogi in pobude, saj je bil prof. Pirnat več kot le naš lektor. Ljubezen do lepega slovenskega jezika, katere del je bil obilno deležen tudi naš SlAMNIK, ga je spremljala vse življenje. Razdajal jo je in razsipal po različnih knjigah in časopisih, kijih je lektoriral, ali pa le prebiral in dodajal svoje dragocena razmišljanja. Svoje delo je opravljal dosledno, z veliko znanja, ki smo ga bili deležni vsi, ki smo z njim sodelovali. Včasih so nastale zadrege s časom, vendar jih je spre -jemal kot nekaj običajnega in prav vselej svoje delo opravil korektno.
Knjiga življenja profesor Avguština Pirnat, lektorja in našega iskrenega prijatelja, se je zaprla. Med platnicami so ostale številne črke, besede in misli, kijih ni mogoče izbrisati. Ostale b<xto del zgodovine našega SlAMNIKA in vselej, ko se bomo pogovarjali o tej Zgodovini, se bomo spominjali prijaznega profesorja in njegove velike ljubezni do slovenskega jezika, katere del za večno ostaja tudi na straneh SlAMNIKA.
Hvala vam, spoštovani profesor, za vse, kar ste nam dali. Pogrešali vas bomo.
VERA VOJSKA odgovorna urednica
Investicije na komunalnem področju v Občini Domžale
Vodovod Preserje -Homec po Vaški poti
Zaradi omejenih vodnih količin in visoke vsebnosti nitratov v vodi je predvidena ureditev vodoos-krbe na tem območju iz vrtin na območju Kolovca, v sklopu ureditve celotnega vodovodnega sistema med Kolovcem preko Preserij do Homca pa je predvidena tudi obnova vodovodnega cevovoda po Vaški poti med Preserjami in Homcem.
Projekt obnove vodovoda po Vaški poti obsega odsek od Pcle-chove v Preserjah do priključnega jaška za črpališče Homec. Prva faza zamenjava vodovodnih cevi v dolžini 360 m je bila že izvedena, za drugo fazo v dolžini 570 m pa je bila pridobljena odločba o dovolitvi priglašenih del, ki se začenjajo v teh dneh. Izbrani izvajalec del v vrednosti 13,233.191,57 SIT je GRASTO d.o.o. iz Domžal, ki se je obvezal dela izvesti strokovno in kvalitetno ter bo po vsakem posegu na zemljišču vzpostavil prvotno stanje pred posegom.
Opozorilo:
Pri gradnji bo promet moten zaradi polovične zapore na prvem delu odseka po Vaški poti, v času asfaltiranja in izvajanja hišnih priključkov pa s popolno zaporo in urejenimi obvozi.
Sanacija Savske ceste
Sanacija Savske ceste se je pričela in bo dokončana v mesecu oktobru. Izbrani izvajalec Cestno podjetje Ljubljana d.d.., Ljubljana bo v okviru investicije v vrednosti 39 mio SIT izvedel: obojestransko obnovo hodnika za pešce, zamc-
Zaključna dela po zamenjavi vodovoda v Preserjah na Pele-chovi ulici.
njavo robnikov ter obnovitev vodovoda, katerega kapacitete bodo zadoščale tudi za predvidene pozidave v Dragomlju, država pa bo istočasno v celoti zamenjala obrabljeni del sloja asfaltbetona.
Opozorilo:
Savska cesta bo v času gradnje v smeri proti Ljubljani enosmerna, obvoz pa bo speljan po Krakovski cesti, ki bo ravno tako enosmerna v smeri proti križišču TOKO in Karantanski ulici.
Obnova občinske ceste Selo - občinska meja z občino Dol
Obnova navedene ceste, ki jc v zelo slabem stanju, se je že pričela, izbrani izvajalec REKON, d.o.o., Ivančna Gorica pa bo dela predvidoma dokončal do začetka decembra.
V okviru 54 mio vredne inves-
ticije bodo opravljena naslednja dela: razširitev cestišča 5,5 m, izgradnjo enostranskega hodnika za pešce 1,2 m, ureditev odvodnjavanja in gradnja oziroma obnova drugih komunalnih vodov.
Opozorilo:
V času gradnje bo cesta deloma popolnoma zaprta deloma pa bo odprta za enosmerni promet. Obvozi bodo urejeni.
V Mačkovcih poteka delna obnova ces tišča, zgrajen pa bo tudi nov pločnik
Obnova Zoisove ulice na Viru
Dela na obnovi Zoisove ulice obsegajo zamenjavo vodovodnih cevi s hišnimi priključki gradnjo plinskega omrežja in rekonstrukcije ceste z. gradnjo enostranskega hodnika za pešce.
Dela že izvaja GRAD-KOM, d.o.o. Ljubljana, skupaj z. kooperanti za obnovo vodovoda in plinovoda, in bodo predvidoma končana do II. II. 2000. Vrednost del skupaj po ponudbi znaša 48,225.788,00 SIT. Dogovarjamo se tudi z. Telekomom Ljubljano za pokab-litcv dela telefonije na Zoisovi ulici. Investicija bo v celoti bremenila Telekom, položena pa bo kabelska kanalizacija v hodniku za pešce.
Opozorilo:
Pri izgradnji bo moten promet in sicer delno s po-
stran
lovično zaporo v večjem delu, v času asfaltiranja in izvajanja hišnih priključkov pa s popolno zaporo in urejenimi obvozi.
Rekonstrukcija ceste skozi vas Sentpavel
Rekonstrukcija ceste skozi vas Sentpavel obsega zamenjavo vodovodnih cevi s hišnimi priključki, gradnjo meteorne kanalizacije, prestavitev javne razsvetljave in rekonstrukcijo ceste z. asfaltiranjem ter gradnjo enostranskega hodnika za pešec. Vrednost del, ki jih izvaja GRAPIX, d.o.o. Domžale jc blizu 20 mio sit, zaključena pa bodo predvidoma do srede novembra 2000. Opozorilo:
Pri gradnjo bo moten promet in sicer s polovično zaporo, v času asfaltiranja in izvajanja hišnih priključkov pa s popolno zaporo in urejenimi obvozi.
Rekonstrukcija ceste in gradnja pločnika od Krakovske ceste do naselja Mačkovci
Rekonstrukcija ceste in gradnja pločnika od Krakovske ceste do naselja Mačkovci obsega rekonstrukcijo cestišča z. razširitvijo in gradnjo enostranskega hodnika za pešce. Dela se že izvajajo in bodo predvidoma končana do 10. 10. 2000.
Na javnem razpisu je bil izbran izvajalec del GRAPIX d.o.o. Domžale. Vrednost del po ponudbi skupaj znaša 10,57.3.544,00 SIT.
Opozorilo:
Pri gradnji ho moten promet in sicer z polovičano zaporo, v času asfaltiranja in rekonstrukcije ceste pa s popolno zaporo in urejenimi obvozi.
Oddelek za gospodarske javne službe Občine Domžale
Podoba Savske ulice se bo v oktobru spremenila.
Ob rekonstrukciji se ob Zoisovi ulici na Viru menja tudi vodovodno omrežje in vgrajuje plinsko omrežje.
Modra cona parkiranja v centru Domžal
Zaradi kroničnega pomanjkanja parkirnih prostorov v centru Domžal, kjer je frekventnost vozil zaradi sedežev najpomembnejših institucij
(Občina Domžale, Upravna enota Domžale, Davčni urad, Center za socialno delo, sodišče, banka, pošta) največja, se je Občina Domžala odločila, da v Kolodvorski ulici uvede nov način parkiranja - krajši čas do ene ure.
Ugotovljeno je namreč bilo, da večino javnih parkirnih površin v tej ulici ob prihodu na delovno mesto v jutranjih urah zasedejo zaposleni v ž.e omenjenih intitucijah, za uporabnike storitev omenjenih institucij, ki za svoje opravke rabijo krajši čas, pa tako ni na voljo nobenih parkirnih mest. Zato se je občina Domžale odločila za ureditev modre cone parkiranja, za kar ima osnovo v 51. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu ter v 51. členu Odloka o občinskih cestah.
Vsi vozniki, ki želijo parkirati v omenjeni modri coni, morajo kupiti parkirno uro (prodajajo jih v trafiki na Kolodvorski ulici, pri SIMAX na Mas-Ijevi ulici v Domžalah ter na bencinskih črpalkah). Ko se pripeljejo na parkirno mesto v modri coni, na uri označijo čas svojega prihoda. Najkasneje po eni uri parkiranja na omenjenem mestu, pa mora voznik z vozilom s parkirnega mesta odpeljati. Voznik, ki ob prihodu na parkirno mesto, ne namesti ure ali prekorači čas, ki si ga je sam označil (najdalj eno uro), stori prekršek, za katerega je lahko kaznovan s 5.000,00 sit kazni.
Občina je že v septembru začela s pisnim opozarjanjem voznikov, ki so kljub označbam parkirali dlje časa v Kolodvorski ulici, sedaj pa bo pristojna služba Občine Domžale pričela nepravilno parkiranje kaznovati.
Oh tem pa Občina Domžale nadaljuje z iskanjem novih rešitev za mirujoči promet, ki jih bomo predstavili na eni naslednjih tiskovnih konferenc.
URAD ŽUPANJE
S tiskovne konference
Problematika knjižnice, nove investicije, modra cona in še kaj
Najpomembnejše teme letošnje jeseni smo predstavili v pogovoru z županjo v prejšnji številki našega glasila, najaktualnejše teme pa so bile predstavljene tudi na septembrski tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo precejšnje število novinarjev, ob županji Cveti Zalokar Oražem pa so pri predstavitvi posameznih tem sodelovali še: Marjan Gujtman, ravnatelj Knjižnice Domžale, Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave in tajnik občine, Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja ter Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe Občine Domžale.
Ravnatelji domžalske knjižnice g. Marjan Gujtman je predstavil problematiko financiranja KNJIŽNICI' DOMŽAL!; in med drugim povedal:
Javni zavod Knjižnica Domžale ima pet občin ustanoviteljic: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Financiranje zavoda jc določeno z deleži, zapisanimi v Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Domžale (Domžale 56,16%, Lukovica
12%, Mengeš 14%, Moravče 12% in Trzin 5,84%). Z vstopom Odloka v veljavo (I. I. 2000) se je sistem financiranja tega javnega zavoda bistveno spremenil. Po prejšnjem sistemu primerne in zagotovljene porabe jc morala t. i. sedežna občina pokriti večino stroiškov, v celoti pa plače zaposlenih. Po novem se vsi stroški razdelijo po omenjenem ključu, finančni plan za leto 2000 jc bil izdelan v višini 100 MIO SIT (od tega 62% za
Prvo opeko novega prizidka k OS Preserje pri Radomljah se je "vzidala" županja, ki je izvajalcem zaželela uspešen in začetek in nadaljevanje gradnje.
Slamnik je glasilo ObčineDomzalc in |t nadaljevalce tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domzalcc jc izšel Se v lelu 1958 (1 številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991. ko se |e preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVLI. PIVI* , JANiy. SIIBRlC, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARSlC, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo I.RNA ŽABJEK-KOĆAR, 714-599. 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure lektor,prol'. AVGUŠTIN 1'IRNAl]. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o l)l>V (Ur. lisi RS. Stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana.
19. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Proračun, prostorski akti, porotniki, nova svetnica
19. seja Občinskega sveta občine Domžale je bila 27. septembra 2000. Ob 16. uri, ko so svetnice in svetniki začeli z delom, je bilo prisotnih 19, ob koncu seje, ki seje kljub točkam in dvema prekinitvama končala par minut pred 20. uro, pa smo našteli kar 26 prisotnih svetnic in svetnikov.
Dnevni red brez razprave
Predsedujoči mag. Milan Pirman je sejo kot navadno začel s pregledom prejšnjih zapisnikov, kjer razprave ni bilo, enako pa so skoraj brez pripomb svetniki sprejeli tudi dnevni red. Skoraj zato, ker je Toni Dragar, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, predlagal umik točke O obravnavi soglasja k imenovanju direktorja Knjižnice Domžale. Vzrok je bil nekompletna dokumentacija.
Volitve in imenovanja
Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svel brc/, razprave / 21 glasovi ZA pod točko Volitve in imenovanja sprejel naslednje sklepe:
1. Občinski svel Občine Domžale Okrožnemu sodišču v Ljubljani posreduje predlog kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani, naTutterem je 50 kandidatk in kandidatov, med njimi tri kandidatke za sodnike porotnike v posiopkili /oper mladoletnike.
2. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je Monika Rode-Kusterte, stan. Blejska Dobrava 53/ d, Blejska Dobrava odstopila z mesta namestnice predsednika Občinske volilne komisije Občine Domžale.
3. Komisija za mandatna vpraša nja, volitve in imenovanja naj prične s postopkom za imenovanje novega namestnika predsednika občinske volilne komisije Občine I )omznle.
4. Potrdi se mandat mag. Majdi
PUCNIK-RUDL, roj. 27.5. 1957, stan. Hudo 39, p. Radomlje za preostanek mandatne dobe.
Predsedujoči je čestital novi svetnici in seja se je nadaljevala.
Proračun in njegove spremembe
Načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo Metka Cerar jc podala uvodno informacijo o realizaciji proračuna Občine Domžale za obdobje l-VI/2000 in svetniki ter svetnice so z 21 glasovi ZA poročilo o izvrševanju proračuna Občine Domžale v obdobju od 1.1. do 30. 6. 2000, sprejeli brc/ razprave. V razpravo o sprejemu spremembe proračuna Občine Domžale za letošnje leto so se ob poročevalki Melki Ce-rar vključili: Marko Vresk, LDS, Jane/ Stihrič, SDS, Pavel Cerar, LDS, Roman Kurmanšck, SDS in nato z večino glasov sprejeli tako šest amandmajev (pet jih jc predlagala /upanja, enega pa Pavle Cerar, LDS) kol ludi spremembe proračuna Občine Domžale za leto 2(XX).
Podobno kol prejšnji točki je bila hitro zaključena tudi obravnava Pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin, o katerem je uvodno informacijo posredoval Edvard Ješelnik. direktor občinske uprave in tajnik občine Domžale, saj sia razpravljala le Toni Dragar, kol predsednik KVIAZ, ki je ugotovil, da imamo v Občinskem svel u novo svetniško skupino Nova Slovenija Krščansko ljudska stranka. Svetniki in svetnice so s 24 glasovi ZA sprejeli lako že omenjeni Pravilnik o sredstvih za tlelo svetniških sku-
pin kot tri amandmaje, ob tem pa še sklep, da se sredstva za financiranje dela svetniških skupin iz proračuna za leto 2000 zagotavljajo od I. julija 2000 dalje.
Na vrsti so prostorski dokumenti
V razpravi o Odloku o zazidalnem načrtu območja ZGORNJE JARŠE-SEVER/OBMOČJE INDU-PLATI/. h kateremu je uvodno informacijo posredoval Zoran Vitro-vič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja jc sodeloval le Franci Gcrbcc, ZLSD, za sprejem odloka, amandma in redakcijskih popravkov pa je glasovalo 20 svetnikov in svetnic.
Brez razprave je bil sprejet tudi sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za vodovodno zanko Domžale - južni kraj.
O plinifikaciji
V razpravi o stališčih do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o lokacijskem načrtu Za plinovodno omrežje v občini Domžale s<> razpravljali Pavel Cerar, LDS, /upanja. Simon Mavsar, LDS, Franci Gerbec, ZLSD. Po krajšem odmoru, v katerem so uskladili mnenja razpravljavcev, je Občinski svet sprejel se dodatno stališče, s katerim je zadolžil občinsko upravo, da v besedilu odloka za drugo obravnavo prouči možnost razširitve ugradnje telekomunikacijskih vodov za vse potrebe na istih 1 rasah kol za plinovodno omrežje.
Prav lako so dodatni sklep svetniki sprejeli tudi v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o povračilih za priklop na pli-
novodno omrežje v občini Domžale, ki se glasi:
Občinski svet Občine Domžale pooblašča Statutarno-pravno komisijo, da določi prečiščeno besedilo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o povračilih za priklop na plinovodno omrežje v občini Domžale.
Podoben sklep pa je bil sprejet tudi ob sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale.
S predlaganimi spremembami Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda »Kulturni dom Franca Bernika Domžale« je prisotne seznanil Milan Marinič, direktor kulturnega doma, svetniki pa so jih brez razprave sprejeli s 24 glasovi ZA. Po hitrem sprejemu Sklepa o dopolnitvi sklepa o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena - skupaj z amandmajem, katerega vsebino je obrazložila Urška llie Vi-dergar, načelnica Oddelka za splošne zadeve, so se svetniki lotili pomoči na domu.
Pomoč na domu
Uvodno informacijo h gradivu je potlala Irena (iričar. načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, v razpravi pa so sodelovali: Franc Poz-nie, DeSUS, mag. Majda Pučnik-Rudi, ki je predlagala dva nova sklepa, Franci Gerbec, ZLSD. županja, mag. Milan Pirman, Jane/ Cirmek, SDS.
Občinski svet je soglašal s predlogom prvega sklepa mag. Majde Pučnik-Rudl in zavezal občinsko upravo, naj pridobi podatke o financiranju kadrov iz dejavnosti pomoči na domu v občinah, kjer ta pomoč poteka (Kamnik, Celje. Maribor, Slovenj Gradec, Ptuj) in naredi primerjavo, nato pa sprejel se-
že v gradivu predlagana sklepa in sicer:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Poročilo o izvajanju pomoči na domu.
2. Občinska uprava, naj na podlagi veljavne zakonodaje in sklepa Občinskega sveta Občine Domžale, v mesecu oktobru objavi razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa pomoči na domu, s pričetkom I. I. 2001.
Svetniki in svetnice so nato brez razprave sprejeli Odlok o občinski inšpekciji, komunalnem nadzoru in občinskem redarstvu v občini Domžale v prvi obravnavi ter po krajši razpravi soglašal z odprodajo idealnega solastniškega deleža pritličja objekta Karanlan-ska 2 v Domžalah, ter s prodajo poslovnega deleža Občine Domžale v podjetju GEOPLIN d. o. o. Ljubljana in pooblastil županjo za podpis notarskega zapisa o prodaji deleža v višini 37,0 mio Sli, pri čemer se kupnina za prodani dele/ v skladu s pogodbama o razdružitvi premoženja z novonasta-limi občinami razdeli po splošnem ključu.
Nato je Občinski svet razpravljal še o sklepu Nadzornega odbora, ki ga je obrazložil Janez Cerar, namestnik predsednice, in hkrati podal v sprejem tudi svoj predlog sklepa. Sledila je daljša razprava, v kateri so sodelovali: Simon Mavsar. LDS, mag. Majda Pučnik-Rudl, SDS. ki je predlagala sprejem dveh dodatnih sklepov; Jurij Bcrlot. SLS, Janez Stibrič, SDS, /upanja (vela Zalokar Ora-/em, Bogdan Osolin, SKD, Joni Dragar. LDS: Pavle Pevec. ZLSD. ki jc predlagal odmor; mag. Milan Pirman, Breda fCokalj-Limbek, SKD. in odmoru je sledilo glasovanje, v katerem so svetniki zavrnili dodatno predlagana sklepa, sprejeli pa sklep, da se Občinski svet Občine Domžale seznanja s sklepom Nadzornega odbora Občine Domžale.
Seja se je zaključila s svetniškimi vprašanji, pobudami in predlogi, ki so jih podali: I rane Poznič, DeSUS, Martina Urhanija, SDS, Janez Grmek. SDS, in Janez Stibrič. SDS. _ ...
O. u.
Na vprašanja novinarjev sta odgovarjala tudi Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave in tajnik občine.
si roške dela, 32% za programske stroške - od lega polovico za nabavo knjižničnega gradiva, in 7% za ne-programske si roške).
Plan so potrdile šliri občine. Občina Moravče pa ga je zavrnila. Zavod je sklenil pogodbi o financiranju za leto 2000 / občinama Domžale in Trzin, Občini Mengeš in Lukovica sta v svojih proračunih zagotovili sredstva
PO sprejetem planu. Občina Moravče pa je za knjižnično dejavnost namenila celo manj sredstev kot v lelu 1999. Do lega trenutka so sredstva nakazale vse občine (redno po dvanaj-stinah samo Domžale in Trzin), razen Občine Moravče. Neredno financiranje posameznih subjektov (Lukovica, Moravče) ludi v drugi polovici leta bi povzročilo likovidnostne težave, zato
je /upanja Občine Domžale, ga.Cveta Zalokar Ora/cni. v juliju sklicala sestanek predstavnikov ustanoviteljic, zavoda in Ministrstva za kulturo. Občine, ki do septembra niso poravnale vseli obveznosti, je zavod ponovno pozval, da to storijo. Do podpisa pogodbe o financiranju do konca le-la 2000 z občinama Mengeš in Moravče ni prišlo. Občina Lukovica se je Odzvala pozitivno in do tega trenutka poravnala vse obveznosli, dogovorjen pa je tudi podpis pogodbe.
Zupan Občine Mengeš, g Tomaž Slebe. je na dnevni red septembrske seje občinskega sveta postavil tudi vprašanje osamosvojitve knjižnice v Mengšu v samostojni javni zavod. Na Seji ga občinski svel pri tej odločitvi ni podprl. Menili so, da je potrebno pred tako odločitvijo i/delali elaborat o upravičenosti ustanovitve samostojne knjižnice,
Podobne žel jc imajo ludi v Občini Moravče. Knjižnico v Moravčah želijo povezali s kalem od drugih sosedinih knjižnic, jO enostavno /družili s šolsko knjižnico ali pa jo pridružili Kulturnemu domu.
Občina Domžale temu ne ho nasprotovala, nasprotno, da bi v bodoče zavodu prihranila tovrstne težave, je dala pobudo občinam Mengeš. Moravče in I .ukovica, da svoje knjižnice i/ločijo iz skupnega zavoda. Njihova odločitev naj bo znana dO 31, 12.2000. da bo zavod lahko planiral svoje delo za leto 2001. Od Obline Moravče bo zavotl v skladu s planom in Odlokom izterjal sredstva v višini l),X0().0()0 SIT po pravi poli.
G. Edvard .lešenik je predstavil uvedbo modre cone parkiranja V centru Domžal, 0 čemer pišemo posebej, g /oran Vitorovič pa javni anonimni natečaj za idejno arhitekturno rešitev preoblikovanja in ureditve obstoječega parterja, fasad in okolice Sl'i{ I v Domžalah ter njegove pričakovane rezultate:
- oblikovne in funkcionalne rešitve ureditve javnih površin v pasažah;
- tehnične rešitve zaprtja in nad-kritja pasaž z obveznim upoštevanjem sanitarnih in požarnovarnostnih predpisov;
- tehnične rešitve odvodnjavanjem, prezračevanja, osvetlitve ulic in prostorov v objektu, ki so svetlobno orientirane in vezani na predmetne ulice - za pešce - pasaže:
- oblikovne rešitve fasad (tudi rešitve vključevanja v fasade obstoječe hladilne naprave na fasadah) lei ulične opreme (sedeži, luči, odpadki; oznake, oglasne table, anibienlalni
elementi - skulpture, stojnice, tlaki,...) razpoznavnosti vhodov;
- oblikovne rešitve vnosa naravnih elementov v prostor (tekoča voda. zelenje ...)
- izbira trajnih materialov, ki so enostavni za vzdrževanje;
- lahka dostopnost v prostor in enostavna orientacija, ki bo omogočala doslop ludi funkcionalno oviranim osebam.
Skupna orientacijska vrednost gradbeniško-obrtniških del z izdelavo projektne dokumentacije za celotno območje SPB I v Domžalah je 100
mio Sil; natečaj poteka do 15. oktobra 2000, po tem po ocenjevalna žirija, ki jo vodi Zoran Vitorovič, u. d. i. a izbrala najboljše rešitve in pode: lila tri nagrade.
G. Franc Golorej pa je predstavil najpomembnejše investicije na komunalnem področju v naši občini do konca letošnjega leta. Tudi le predstavljamo posebej.
ODGOVORNA UREDNICA
Vabilo na izobraževanje za izvajalce pomoči na domu
Center za socialno delo bo v sodelovanju z zdravstvenim domom Domžale in zunanjimi sodelavci v /aeetku oktobra organiziral 40-urni program usposabljanja za izvajanje pomoči na domu: bolnim, ostarelim, invalidom in družinam s kronično bolnimi osebami.
Program zajema vsebinske sklope:
naslednje      7. Delo z duševno prizadeti-
mi
1. Predstavitvena delavnica s poudarkom na komunikaciji
2. Osebe z motnjami in njihove družine
3. Staranje in starost
4. Stiske in težave ljudi v tretjem življenjskem obdobju
5. Star človek in družina
6. Prehrana starejših
ck>
Vas zanima karkoli v zvezi z Evropsko skupnostjo?
Evrobus
Žalah
SLOveraja
Doma t Evropi.
V sklopu vladnega komunikacijskega programa OBVEŠČANJE SLOVENSKE JAVNOSTI o EVROPSKI SKUPNOSTI in slovenskom vključevanju vanjo, bo tudi našo občino obiskal EVROBUS - potujoča knjižnica in informacijska pisarna o Evropski skupnosti in slovenskem vključevanju vanjo.
EVROBUS bo v naši občini v torek, 10. oktobra 2000 od 14. do 19. ure, našli ga boste na ploščadi VELE v Domžalah.
Vsi, ki boste želeli, boste prejeli informativno gradivo in promocijski material, lahko boste pobrskali po spletnih straneh z informacijami o Evropski uniji, strokovnjaki pa bodo odgovarjali na vaša vprašanja.
Dobrodošli!
X. Organizacija pomoči na mu in supervizija
9. Najpogostejše bolezni v starosti
10. Nega bolnika (teoretični in praktični del) ,
Program izobraževanja se izvaja od I998 leta in jc bil prvi verificiran kol strokovno kvaliteten program pri Socialni zbornici Slovenije.
Potrebe po pomoči na domu se neprestano povečujejo, ljudi, ki bi izvajali pomoč pa primanjkuje, zato vabimo da se udeležite izobraževanja vsi tisti, ki bi želeli opravljati to delo kot poklicno dejavnost. Nezaposlene osebe, pogovorite se na zavodu za zaposlovanje z vašo svetovalko, če izpolnjujete pogoje, da vas zavod vključi preko javnih del v izobraževanje. Še posebej pa sle vabljeni mlajši upokojenci oz. osebe, ki bi prostovoljno izvajali pomoč sočloveku.
Sredstva za plačilo izobraževanj,! bomo skušali pridobili iz drugih virov, kur pomeni, da jeza vas izobraževanje brezplač-.no.
Prijave pošljite na naslov vodji programa Majdi llrovat na CSI) Dom/ale. ljubljanska 70. Število slušateljev je omejeno na 15 oseb. zato pohitite s prijavami.
Vodja programa: MAJDA HROVAT, dipl. soc. del.
STzANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE
Upravni odbor objavlja
javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem
Predmet razpisa so poslovni prostori v pritličju objekta na Ljubljanski 36, Domžale:
- pisarna
27,75 m\
v površini
s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m'.
- pisarna v površini 18,80 m2,
s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m2.
Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 1.450,00 SIT/m2.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov.
3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih.
4. Višino najemnine za m', ki jo je ponudnik pii-pravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z označenimi dokazili od I do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom:
»ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NK ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobile po telefonu st. 724 20 22 in 721 36 86.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
SVETOVNI DAN HRANE
Trgovska družba VELE Domžale
v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja
v ponedeljek, 16. 10., od 10. do 18. ure
organizira merjenje holesterola in brezplačno merjenje krvnega tlaka.
I- ■
IZ NAŠIH VRTCEV
Težka torba? Ne, hvala!
Sole so že na stežaj odprle v rata in spet so šolske torbe od ponedeljka do petka stalne spremljevalke otrok. Velike, majhne, pisane, enobarvne ... predvsem pa pogosto pretežke. In prav slednje niso v prid zdravi hrbtenici. Da trditev o pretežkih torbah niso iz trte izvite, dokazujejo manjše raziskave na posameznih šolah. Tudi na OS Rodica smo se lani v okviru tirna Zdrave šole odločili, da preverimo, za začetek pri mlajših učencih, koliko tehtajo njihove šolske torbe.
V manjši skupini prvošol-CCV dveh oddelkov so torbe tehtale od 3 kg do 5,9 kg. Prav vse torbe so bile glede na težo posameznega otroka pretežke; otrok naj ne bi nosil torbe težje od desetine njegove teže. 'Rekorder' pa je nosil skoraj za dva kilograma pretežko torbo.
V oddelku drugega razreda pa smo se tehtanja torb lotili še drugače. Po prvem tehtanju smo ugotovili, da je veČina torb pretežkih glede na težo posameznega otroka. Pretežke torbe so tehtale od slabili treh kilogramov do skoraj pet. Rekordna odvečna teža pa je bila tudi tokrat skoraj 2 kg.
Potem so otroci zložili potrebščine iz torb: na en kup liste, ki so jih ta dan res potrebovali, na drugi kup vse. ki bi jih lahko prejšnji dan pustili v šolski omari, zraven pa se stvari, ki jih v šoli ne potrebujejo (razne igrače in drugo). Ponovno smo tehtali. Izkazalo se je. da so pretežke samo še štiri torbe, le ena od njih kritično.
Kaj smo po opravljeni 'mini' raziskavi ugotovili?
• Pogosto so že prazne torbe in debele puščice precej težke.
• Težki so tudi nekateri učbeniki in delovni zvezki.
• Otroci v torbah nosijo tudi stvari, ki jih v soli ne potrebujejo.
• V torbah so pogosto tudi potrebščine, ki bi jih otroci lahko pustili v šolskih omarah.
Kaj lahko storimo v šoli, da bodo torbe lažje?
• Starše opozorimo, naj kupujejo torbe in puščice, ki niso že prazne zelo težke.
• Predlagamo nakup tanjših zvezkov.
• Otrokom damo v šolski cimari na voljo prostor za shranjevanje potrebščin, ki jih tisti dan ne potrebujejo za domačo nalogo oz. učenje.
• Otroke večkrat spomnimo, kaj lahko pustijo v šoli.
• Opozorimo založbe, kadar so njihovi učbeniki in delovni zvezki tiskani na debelejšem in težjem papirju.
Kaj lahko storijo starši?
• So pri nakupu šolskih torb, puščic ... pozorni na težo stvari.
• Od Otrok ne zahtevajo, da vsak dan nosijo domov vse šolske knjige in zvezke - tudi, če jih ne potrebujejo za nalogo ali učenje.
• Z manjšini otrokom večkrat skupaj pregledajo torbo in pustijo doma stvari, ki jih Otrok s Soli ne potrebuje.
torej - z lažjo torbo v novo šolsko leto!
IRENA MUgBABIČ, OS Rodica
V vrtcu Domžale nadaljujemo s projektom »Pojdimo k potoku«
Septembra v šol. letu 1999/2000 smo enote: Ostržek, Kekec-in Mlinček pod vodstvom ga. Nade Razpet, ga Marije Jerina in s strokovno re-cenzentko ga. Nives Zore, pričele s projektom »Pojdimo k potoku«. Naš glavni cilj je bil: Kaj se dogaja ob potoku?
Minilo jc šolsko leto in junija smo vzgojiteljice, ki sodelujemo v tem projektu.našim vodjem podale celoletne analize in uresničene cilje našega dela z otroki. Ugotovile smo, da je naše delo potekalo sistematično, kontinuirano in da se je tesno povezovalo neposredno z našim okoljem. Predšolske otroke smo naučile načrtnega in spontanega, pozornega opazovanja in zapisovanja (risanaj) naših dogodkov oh potoku v vseh letnih časih. Z otroki smo spremljale temperaturo vode. višino vode v naših okoliških rekah in potokih -predvsem v potoku Mlinščica in reki Kamniška Bistrica, katere tečejo ob naših vrtcih. Mlajši olroci so z. metanjem listkov in odpadlih vejic ugotovili, kam teče voda. Pozorno so se naučili poslušati žuborc-nje vode ter petje ptic, katere živijo ob potoku ter ob tem uživati in se sprostiti.
Otroci, stari od 3-4 leta iz skupine Mišk iz vrtca Mlinček, so največ spoznanj dobili ob izletih in
sprehodih v zimskem in spomladanskem letnem času. Spremljali smo spremembe v naravi in življenje ob potoku, saj teče neposredno ob našem igrišču. Pogovorili smo se tudi o nevarnostih in varnosti ob potoku. Odhajali smo do potoka pri Vrbinčevem hribu, kjer smo ob že v naprej določenih »opazovalnih točkah« ugotavljali spremembe ob potoku. V zimskem času nas je vodila pot tik ob potoku, seznanili smo se z zamrznjeno gladino vode. rastline so bile pokrite s snegom, drevesa pa so bila gola in brez listov. Tudi luže ob potoku so bile zamrznjene, pod ledom pa smo našli blato. Zavali in žuželk nismo srečali.
Težko smo čakali na pomlad in naša opazovalna pot jc bila drugačna. Otroci so se spominjali zimskega izleta, ugotovili so. da je spomladi ob potoku veliko grmovja, cvetlic drugih rastlin in drevesa so bila zelena oblečena . Na določenih mestih potoka sploh nismo videli, saj je bilo zaraščeno Z zelenjem.Težko smo našli tudi brv, ki je postavljena čez potok. V zimskem času je bila namreč kar precej vidna. In koliko živalic smo srečali in jih opazovali. Modrega kačjega pastirja smo tudi fotografirali in sc v vrtcu z njegovim prehranjevanjem in razmnoževanjem tudi seznanili.
Vzgojiteljice smo pripravile tudi mape, v katere otroci shranjujejo svoje izdelke in risbice. Z risanjem namreč naši malčki zapisujejo, kaj vse so videli, opazili in doživeli ob potoku. Izdelali smo tudi koledar - moj dnevnik, katerega otroci skupaj s starši dosledno izpolnjujejo.
Naš projekt »Pojdimo k potoku« bomo v novem šolskem letu 2000/ 2001 nadaljevale Zc uresničene cilje borno utrjevale in dopolnjevale glede na razvojno starost otrok. Glavna prioritetna naloga pa bo spoznati in opazovati potočne rake in ribe. Ker pa je v potokih še veliko drugih živalic, katere težko opazimo s prostim očesom, sc bomo naučili uporabljati mikroskope in povečevalna stekla. Tako bomo laže spoznali življenje vodnih žuželk.
mmiimiKiimmiiiiiiiB- m^mmmmmmm
Otroci in vzgojiteljice se izletov in sprehodov ob naših rekah in potokih veselimo. Domov prihajamo z novimi izkušnjami in mislimi v naši zavesti, da tudi najmlajši lahko pomagamo naši naravi k preživetju. Vsa naša spoznanja in ideje ler odkritja življenja ob potoku, v njem in nad njim bomo poskušale s pomočjo vodij, ministrstva za šolstvo in šport predstavili v priročniku, katerega bosle lahko uporabljale vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v osnovnih šolah.
Iz vrtca Mlinček NELI HROVAT
Iz vrtca Kekec proročajo
-Tudi v vrtcu Kekec - v skupini 4-6-letnih otrok smo z veseljem pristopili k projektu.
Pred začetkom opazovanj smo se pogovorili o tem, kaj pričakujejo. Svoja razmišljanja so otroci narisali. Tudi ob vseh naslednjih opazovanjih in obiskih vode smo svoja spoznanja podali z risbicami. Izdelali smo načrt poti s preprostimi znaki.
K vodi smo pristopali vedno na istih mestih. Ker so otroci starejši, so bila naša spoznanja bolj natančna in obširna. Naučili smo sc uporabljati pripomočke, kol so:
stran
povečevalno sleklo, lončke, fotoaparat, digitalni termometer. Rastline, ki jih nismo poznali, smo pri našali v vrtec ter iz knjig poiskali odgovore.
Zelo zanimivo je bilo pozimi, ko je pokrajina zasnežena in je na nekaterih mestih zamrznila voda. Spoznali smo lastnosti ledu. Ugotavljali smo, da je vsakokrat manj vode in da sc na nekaterih delih kažejo cele površine peska.
To smo izkoristili za hojo po strugi in vodo opazovali z drugega zornega kota.
Po hudem nalivu v začetku marca smo poslušali hučanje in šumenje vode, saj teče prav ob našem vrtcu. Res je zelo narasla, bila je deroča in umazana. Spomladi smo opazovali posledice - smeti, mivko.
Breg je postajal vedno bolj zelen, poraščen. Nabirali smo bezeg in ga kasneje posušili za čaj. Pojavljale so sc najrazličnejše živali. Grmičevje jc dalo zatočišče raznovrstnim pticam. Največja zanimivost so bile divje race in čaplja, ki pa smo jih z glasnim govorjenjem in hojo večkrat preplašili.
Izdelali smo preprost mlinček. Tega smo preizkusili najprej v vrtcu, kasneje pa Sc v vodi. Da so otroci pri vseh teh dejavnostih res uživali, dokazujeta (udi sliki.
Iz vrtca Kekec -MIRANDA KRIŠTOF
Obisk v domžalskem Mc-Donalds-u
Bil je lep sončen dan, ko so sc »Metuljčki« iz vrtca »Urša« odpravili v domž.alski McDonalds, da bi se zabavali malo drugače.
Že ob prihodu so bili postreženi z dobrotami - »vesel obrok« jc bil zanje res vesel, sladoled pa so si lahko natočili kar sami in to jc bil zanje poseben užitek. Zabavala jih je prijetna hostesa Kalja, ki jim jc med drugim tudi pokazala vse prostore in razložila, čemu so namenjeni. Nato nas jc popeljala Sc v Solo tujih jezikov »Dude«, kjer so se otroci seznanili z novo pesmico in sc naučil nekaj angleških besed. Skoda, ker jc čas prehitro minil in smo se morali vrniti v vrtec.
V otroških glavicah se jc nabralo veliko novih vtisov, presenečenj in prijetnih doživetij, ki jih otroci nc bodo tako hitro pozabili.
Hvala vsem, ki ste bili prijazni z nami.
MARTA
Vrtec Domžale
V tem letu se je poslovila dolgoletna ravnateljica Vrtca Domžale gospa Milena Peterka.
Njeno mesto je tako ostalo prazno, na razpis se je prijavila gospa Marija Jerina. Naši bralci živijo z Domžalami, zato jih zanima, kdo sedaj vodi ta zavod. Odpravila sem se v vrtec Domžale, kjer sem o marsičem povprašala novo ravnateljico.
Ste ravnateljica zavoda od meseca septembra 2000. Kaj ste po poklicu in kako vas je pot zanesla v »svet otrok«?
Po poklicu sem profesorica socialne pedagogike, vrsto let sem delala kot vzgojiteljica na delovnem mestu vodje vrtca in brez obveznosti v oddelku, zadnja leta pa kot pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale.
Koliko enot ima vrtec, poleg centralnega, in kaj menite o delu vaše predhodnice? Boste nadaljevali njen koncept dela, morda kaj spremenili?
Vrtce jc razdrobljen in obsega sedem enot: Mlinček, Kekec, Cicidom, Palček, Ostržek. Krtek in vrtec na upravi. Prostora v vseh vrtcih ni dovolj, saj smo morali letos kar 200 otrok odkloniti. Dosedanja ravnateljica je veliko naredila za odpiranje novih vrtcev, saj smo v zadnjih letih sezidali nov vrtec na KoliCcvem, za katerega nam je v veliko Čast, da ga jc otvoril sam predsednik republike gospod Milan Kučan, in vrtce Mlinček v novem kompleksu Malin, kjer smo sprejeli 70 otrok. Tudi pri tej otvoritvi smo imeli visoko Častno gostjo Ministrstva Za šolstvo in šport, gospo Metko Malus. V prihodnje verjetno razen novega vrtca v Trzinu, ki pa zdaj ni vcC v naSi občini, nc bomo zidali novih objektov, saj pričakujemo skorajšnjo uvedbo devetletne osnovne šole.
Ali imate dovolj strokovno usposobljenih uslužbencev, sodelujete tudi z ostalimi vrtci?
Normativno so kadrovski pogoji in zasedba strokovnih delavk zadovoljivi, povezujemo se Z drugimi vrtci in prav v letošnjem letu načrtujemo šc tesnejše sodelovanje / vrtcem Rogaška Slatina, kjer smo žc dve leti zapored prejeli najvišje priznanje na reviji Pika - poka. Dobre odnose imamo z vrtcem V Brežicah in načrtujemo tudi povezovanje t drugimi slovenskimi in tujimi vrtci.
Ste javni zavod, torej je ustanoviteljica Občine Domžale. Kakšna je komunikacija med ustanoviteljico in zavodom?
Kix>rdinacija med ustanoviteljem - Občino Domžale in našim vrtcem jc zelo dobri ustanovitelj ima za nas velik posluh in upamo, da bo šc naprej namenjenih za predšolsko dejavnost dovolj sredstev.
Imate morda izdelano vizijo razvoja vrtca? Mi lahko kaj već poveste o vašem videnju le-tega?
Moje videnje vrtca v prihodnje jc močno oprto na vnašanje novega doku-
menta za vrtce, ki sc imenuje kuriku-lum. Naše strokovne delavke žc delajo po tem dokumentu, čeprav nismo uradno prijavljeni; ž.c drugo leto jc vse izobraževanje namenjeno prcdeiavi tega dokumenta in tako smo na nek način pred drugimi vrtci v Sloveniji, saj sem tudi sama usposobljena za izobraževanje pedagoških delavk v tej smeri. Bistveno nam jc, da spoštujemo otrokovo individualnost, da veliko pozornost namenjamo prostorskim spremembam, da razvijamo sposobnosti vsakega otroka v kar največji meri; da imamo prav zaradi kurikuluma žc drugačno načrtovanje, upoštevanje potreb in želja olrok in staršev ter drugačen dnevni red. Preživeta jc miselnost, da je vzgojni program v vrtcu le od 8. do 9. ure tako jc tudi delavnik vzgojiteljic v skladu s kurikulom in imajo starši ne samo priložnost videti, kako vzgojno delo poleka od trenutka, ko otrok stopi v vrtce, do trenutka, ko vrtec zapusli. ampak imajo možnost z vzgojiteljico govoriti tudi, ko odhajajo iz službe, saj imajo za to dostikrat vcC Časa. VeČina staršev je z veseljem sprejela, kar ponuja kurikulum. nekateri pa bodo potrebovali več časa. da sc na nove stvari navadijo. Vendar praksa kaže. da sc spremembe uvajajo počasi in tovrstne zakonitosti bom z veseljem upoštevala pri kakršnemkoli vnašanju novosti v vrtce.
Tudi za izobraževanje sem v prihajajočem šolskem letu izbrala dve priznani slovenski strokovnjakinji, ki bosta Sc izboljšali načrtovanje vzgojnega dela med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice v našem vrtcu. Tudi sama bom za strokovne delavke izvedla seminar /. naslovom Midve, pri katerem imajo delavke tudi možnost napredovanja v nazive, saj jc seminar objavljen v Katalogu stalnega strokovnega izpopolnjevanja Ministrstva za šolstvo in šport. Vsaka vizija se oblikuje dolgoročno z vsemi udeleženci vzgojnega procesa, zalo hi vam vizijo vrlea želela p<xlati po nekaj letih svojega dela. ko jo bomo skupaj s strokovnimi delavkami in starši dokončno oblikovali.
Mislile nadaljevati vizije posameznih vrtcev? Že gospa Milena Peterka jc delala na tem području in oblikovala sedem vi-zijsko različnih vrtcev. Mi lahko kaj več poveste o tem?
Da. vsekakor, naj pojasnim, da mislim nadaljevati vizije posameznih vrtcev. P.n vrtce jc bolj planinski, drugi bolj športni, v enem sc bolj ukvarjajo s cvetlicami, v drugem s folkloro, v enem s knji-
ga. Marija Jerina
go in lutko, v drugem s kulturno dediščino in kar v treh vrtcih potekajo vodeni projekti, ob katerih jc posebej izpostavljen republiški projekt računalniškega opismenjevanja Pojdimo k potoku, pri katerem uspešno sodelujemo z Ministrstvom za šolstvo in šport, z Univerzo v Ljubljani, oddelkom za biologijo, in z Zavodom za Solslvo, saj jc strokovni recenzent projekta republiška svetovalka gospa Nives Zore.
Novost v prihodnjem letu bo »učenje z logom« v Krtku, Cicidomu in Kckcu, saj so sc strokovne delavke posebej izobrazile in bodo naše otroke prav tu vodile tudi na računalniška tekmovanja. Posebej želim poudariti, da v vrtcu Domžale zagovarjamo in izvajamo vse dejavnosti, povezane ž naravo, in da jim tudi dajemo prednost. Imajo pa prav vsi olroci v naših vrtcih možnost pridobiti osnovna računalniška znanja strokovno didaktično, primerno predšolskemu olro-
imimimmismmimmmmimiMMmiiimifiiiiiiiiii.
ku, za kar upoštevamo vsa navodila strokovnjakov oddelka Računalniško opismenjevanje iz Zavoda za šolstvo. Tu nam zelo veliko pomaga vodja tega oddelku gospa Nada Razpet, ki šc posebej poudarja pomen življenja človeka z naravo. Smo eden redkih vrtcev v Sloveniji, ki izvaja program za potencialno nadarjene otroke, ki ga podpira tudi Občina Domžale. V Vrtcu Domžale upoštevamo potrebe otrok, ki se nanašajo na spanje in prehranjevanje v vrtcu in tako prisluhnemo tudi vsem otrokom, ki so iz kakršnegakoli razloga prikrajšani za normalno prehrano. Naša kuharica v centralni kuhinji na Rodici zna pripravili dobre dietne obroke.lako skrbimo poleg zdravega okolja tudi za zdravo prehrano, veliko pozornosti pa namenjamo tudi didaktičnim sredstvom, za katere gledamo, da so kupljena res kvalitetno, tudi če jih moramo na ta račun včasih kupiti manj. Ker pa imamo izredno ustvarjalne vzgojiteljice tc dostikrat same iz delajo didaktična sredstva, na katera bi marši kakšen strokovnjak iz tujine pogledal t ponosom.
Poleg 2fi rednih oddelkov z vključenim družinskim varstvom imamo tudi štiri oddelke popoldanske priprave na šolo in v vsakem od sedmih vrtcev možnost (ieibanovih uric za otroke, ki niso vključeni v vrtce in jih vsako leto odpremo, čc jc dovolj otrok /a oddelek.
Ste profesorica socialne pedagogike in vaša strokovna in naravna danost je, da znate pomagati otrokom, ki imajo kakršnekoli težave. Je to sedaj še vedno aktualno, vam ho čas dopuščal, da se posvečate tudi otrokom s težavami?
( e imaš svoje delo rad, si vedno naj-
deš čas. Tako jc tudi z menoj. lxtos so v Vrtec Domžale vključeni tudi otroci, ki potrebujejo strokovno pomoč, imamo pa tudi vedno veC otrok, ki imajo težave psihosocialne narave. Za njihove probleme bom sama šc vedno pripravljena prisluhnili, četudi sem prevzela vlogo ravnateljice. Prav zato so mi slarši, ki so bili na svetovalne slike že navajeni, zelo hvaležni.
In kaj je vaša največja želja, povezana z obdobjem štirih let, kolikor traja vaš mandat?
Moja največja želja jc, da bi Vrtce Domžale tudi v bodoče deloval tako, da bi bili zadovoljni otroci, slarši in zaposleni ter da bi nam uspelo ustvariti triadni trikotnik med temi udeleženci, kajti le dobra komunikacija lahko 'omogoča dobro delovanje kateregakoli vrtca. Šc naprej imam namen dobro poskrbeti za Zaposlene, obdržali želim tedenski termin rekreacije v Cicidomu za odrasle in vse starše vabim, da si ogledale naše inter-netne strani (http://www2.arnes.si/ -Ijvvzdls/, Vrtec.Domzalc@gucst.arncs.si), kjer redno ažuriramo dogodke, preberejo pa si lahko tudi vse dodatne dejavnosti in plane izletov, projektov in dogajanj v posameznem vrtcu. Posebej bi rada poudarila, da so vrtci v vseh sedmih hišah res razdrobljeni, da so morda zaradi tega tudi nekoliko dražji, imajo pa eno veliko prednost. To so majhni,
topli, DRUŽINSKI VRTCI, ki so v neposredni bližini otroških domov. In vesela sem. da nam starši zaupajo svoje malčke v vzgojo in varstvo v času, ko so sami na delovnem mestu. I Ivala za pogovor.
SAŠA KOS
Težko pričakovani dan
Pričelo se je novo šolsko leto. Za mnoge prvošoleke je bil letošnji 4. september še posebno slovesen dan. Trdno oklepajoči se maminih ali očkovih rok in z radovednimi očmi so koraj/no prvič prestopili šolski prag.
Tudi prvošolci na OS Domžale so se prvi šolski dan skupaj s starši v pričakovanju lepih trenutkov zbrali v šolski avli. Najprej jih jc vse skupaj prijazno pozdravila ravnateljica šole, maji. .lužica Polanc. Zaželela jim je, da bi sc v šoli dobro počutili, na prijeten način spoznali veliko novega in da bi radi prihajali k pouku. Poudarila je, da si morajo zaradi varnosti na poti domov in v šolo redno zavezovati vidne rumene rutice ter uporabljali varne in ne le najkrajše poti.
Skupina starejših sošolcev je zaigrala igrico 0 bobrčku, ki jc iskal prijatelje ter jih na koncu tudi našel. Ob Zgodbici so se šolski novinci sprostili m pozabili na začetno tremo,
Razredničarki sta nato odpeljali
učenec v matični učilnici. Predstavili so se novim sošolcem, zapeli nekaj pesmic in svoja imena, zapisana na kartončkih, postavili na mizice.
Medlem ko sla razredničarki staršem posredovali prve napotke in informacije o delu v prvem razredu, so se učenci v jedilnici posladkali s lor-tieo, za katero žc vrsto let poskrbi ZPM Domžale.
Nasmejani in polni novih vtisov so
prvošolci skupaj s starši odšli domov. Se prej pa so obljubili, da si bodo skupaj s starši ogledali varne poli, ki vodijo do šole, in da naslednji dan v šolo prinesejo urejene in podpisane šolske potrebščine.
MAGDA MIHELČIČ (OS Domžale)
Magdalena Sever iz. Stoba
Biološko pridelovanje hrane
»Bolezen je bila kriva, da sem se začela ukvarjati z bio pridelavo zelenjave in sadja,« pravi Magdalena Sever, Rodetova iz Stoba (ljubljanska 49), ki se že drugo leto ukvarja z biološkim pridelovanjem hrane in je vključena tako v Društvo podeželskih žena, kot tudi v društvo Zdravo življenje iz Lukovice, je pa tudi članica Zveze ekoloških kmetov Slovenije.
Mešana zelenjava - solata, zelje, korenje, peteršilj, sezonska zelenjava so pridelki, ki jih v manjših količinah prideluje, ima pa tudi sadovnjak in iz jabolk dela mošt in kis, pa tudi sadjevec. Sadovnjak je v STOBU, njivi pa v De pali vasi, in na začetku Mengeškega polja. Obdeluje ju večinoma sama, stroje pa najame. Ker je katastrski dohodek prenizek, se ne more prijaviti kot kmetica, pač pa je zavarovana kot občanka.
Pravega dohodka od te vrste pridelave ni, saj ne doseg;! visokih količin, temveč le kvalilelo. »Vse leto se boriš s škodljivci in z vremenom ter nabiraš znanje na različnih seminarjih,« pripoveduje Magdalena in poudarja, da nad na ravnim pridelovanjem spridi opravlja nadzor pristojni zavod iz Maribora. Strokovnjaki jemljejo Vzorce in jih pregledujejo, od pridelovalca pa pričakujejo, da vodi zapiske, izvaja pravilno kolobarje-njc ter sodeluje s kmetijsko zadrugo z Zavodom za kmetijstvo (Marta Kos, Irena Zlat nar). Pomembno je, da naravni način zaščiti rastline, še prej pa skuša predhodno odpravljati vzroke za različne bolez-
ni. Pri tem uporablja naravna zaščitna sredstva, kot so: pripravki iz kropil, preslice, pridelki apni, jih posipa s pepelom iz lesnih odpadkov in drugo. Čeprav so dovoljeni tudi minimalni kemijski pripravki, vendar jih Magdalena ne uporablja, pač pa pusti, da narava sama ure-
di in zaščiti svoje pridelke. Po okusu so le-ti zelo različni, pa tudi na pogled so drugačni, morda ne tako lepi - so pa bolj zdravi.
Ljudje, ki se ukvarjajo z bio kmetijstvom bi se motali po Mng-dalenincm mnenju še bolj povezati. »En sam ne more ničesar, saj sodelovanje v društvih prinaša strokovno in praktično pomoč,« pravi sogovornica, ki si Zeli, da bi v Domžalah končno dobili trZnico, saj je prodaja teh pridelkov največji problem. Vsi, ki si te pridelke želijo, se morajo Oglasiti »Pri Rodct« v Stobu, saj Magdalena drugje pridelkov ne prodaja. Pravi, da so zanje zainteresirani vsi, predvsem pa ti.sti. ki skrbijo za svoje zdravje, pa tudi tisti starejši, ki prihajajo s kmetij in vedo, kako pomembno je zdravo pridelovanje.
Blagovne znamke Dcmeter in Biodar, so znamke bio - zdravo pridelane hrane, katerih proizvajalcev je iz leta v leto več in Magdalena s svojo razvijajočo se kmetijo upa, da bo kmalu tudi sama vključena med pridelovalec, če ne prej pa, ko bomo v evropski uniji, saj v njej bio kmetijstvu namenjajo mnogo več skrbi.
Kljub temu da bio kmetijstvo ne prinaša dobička in da se z njim nc da »preživeti«, je Magdalena Sever odločena, da bo z njim nadaljevala, vse bralec Slamnika pa vabimo, da se oglasijo Pri Rodet v Stobu in se sami prepričajo, kako zdravi so njeni pridelki.
V. V.
Arboretum Volčji Potok vabi
Po posebnem pomladnem razpoloženju, ki so ga pričarali tulipani v Arboretumu v Volčjem Potoku, vas v poletnem času spremljajo številne enoletnice pa dalije in lilije. Dali je in lilije bodo letos zacvetele skupaj, saj smo slednje posadili s časovnim zamikom.
Obiskovalci bodo dalije lahko občudovali v kar 60 različnih barvnih odtenkih, lilij pa je 40 vrst.
Razstava dalij in lilij poteka od srede avgusta pa do septembra.
VeČina rastlin je posiljenih na pravilno oblikovanih gredah na levi Strani drevoreda, če vstopamo na glavnem vhodu. Lepo urejene so tudi grede z enoletnicami, številni lokvanji so zlasti na velikem jezeru skorajda prekrili površino.
Obisk arhoretuma v poletnih dneh je lahko doživet in prijeten počitniški dan tudi za bralce Slamnika. Veseli bomo, če jih boste povabili k nam. Pa Se nekaj uporabnih informacij: park je odprt vsak dan od 8. do 19. ure.
Cene vstopnic: odrasli 550,00 SIT, skupine odraslih nad 20 oseb 450.00 SIT, otroci med 7 in 15 let 350,00 SIT. Predšolski otroci in invalidi imajo prost vstop.
Lep pozdrav in nasvidenje v Arboretumu v Volčjem Potoku.
Vabimo
Z avtovlakom skozi Bohinjski predor
Od Slovenskih železnic smo pre/eli zelo privlačno m koristno povabilo. Že od Umskega decembra namreč vozi avtovlak skozi Bohinjski predor med Bohinjsko Bistrico, Podbrdom in Mostom na Soči. Na vlak je mogoče naložiti osebni avtomobil, kombi, pollovornjak ali uvtodom, pa tudi kolesa. Prihranek časa je zelo velik, saj vožnja skozi predor traja le deset minul, po cesti pa bi potrebovali več kot uro časa.
Če vas zanima, pokličite Slovenske železnice,
O.U.
........' *^ -
Uspešna poletna sezona
Pa je spet prišel. September namreč. Počitnic je konec, dopuste je večina ljudi že bolj ali manj prijetno preživela in življenje se vrača v ustaljeni tir. V domžalski območni organizaciji svobodnih sindikatov jeseni zaključujemo s poletnimi letovanji. Za nami je uspešna sezona. V naših objektih je letovalo 333 oseb, opravljenih pa je bilo 2618 nočitev. Območna organizacija razpolaga s počitniškimi prikolicami v Luciji, Fiesi, Stella Marisu, Premanturi ter v Njivicah in Ježevcu na Krku. Člani pa lahko koristijo tudi garsonjero v Bohinjski Bistrici in sobe v Porento-vem domu v Kranjski Gori.
Ker je poletje čas morja in sonca, je bila večina nočitev opravljena v obmorskih krajih, kjer je v terminih dolgih od pet do štirinajst dni letovalo 84 družin. Največ na Krku in v Luciji, od koder se večina vrne zelo zadovoljna, tako s počitniško prikolico kot urejenostjo kampa. Lelovalci nam svoje vtise o letovanju napišejo že na poslani razglednici ali pa ob vrnitvi ključa v naši pismi. Tudi po številu pritožb in kritik namreč merimo uspešnost sezone, le-teh pa letos ni bilo veliko. Več je bilo pohval OZ. prijaznih besed kot so: »imeli smo se lepo in upamo, da bomo drugo leto še lahko letovali pri vas.«
Zato si lahko ob zaključku sezone priznamo, da smo prijeten dopust omogočili kar nekaj družinam, ki so si tako nabrale svežih moči za nove delovne podvige.
R. J.
Pravna pomoč za člane sindikata
Po sodiščih ne hodimo radi. Vendar pa življenje pripelje človeka kdaj pa kdaj v situacijo, ko mora svojo pravico iskati prav tam. Spremembe zakonov, preoblikovanje in propadanje podjetij, ukinjanje raznih služb - postavljajo danes delavca v nezavidljiv položaj. Kot njegov zaščitnik nastopa sindikat, v končni fazi tudi kol organizator pravne pomoči. Le-to organizira tudi Območna organizacija ZSSS Domžale.
Kakšen je postopek delovanja sindikalne pravne pomoči?
Pravno pomoč dobi vsak, ki je član sindikata dejavnosti (ZSSS). Delavec mora najprej predstaviti svoj problem in ustrezno dokumentacijo na sedežu območne organizacije.
Strokovni delavec območne organizacije na podlagi tega ugotovi, v kateri fazi je postopek. Včasih zadostuje že nasvet ali razgovor Z odgovornimi v podjetju. Ce pa tO ni mogoče, strokovni delavec območne organizacije z napotnico napoti delavca v odvetniško pisarno, ker odvetnik vloži zahtevo za varstvo pravic na organ Upravljanja v podjetju ali zavodu, ali pa na delovno sodišče. Brezplačna pravna pomoč se delavcem nudi brezplačno le v zadevali, ki izvirajo iz delovnega razmerja in dela.
Po sindikalnem pravilniku o organizaciji pravne pomoči Ic-la vključuje naslednja opravila:
- dajanje pravnih nasvetov,
- sestavljanje vlog v postopkih pred organi upravljanja v podjetju ali zavodu in sodišču,
- Zastopanje in zagovor pred organi upravljanja v podjetju ali zavodu, sodišču ali drugimi institucijami v postopkih Zaradi varstva pravic delavcev.
Nekaj napotkov za pravilno ravnanje
•Vsak sklep ali odločbo pred podpisom obvezno dobro preberite.
• Seznanite se z zakonskimi pravicami, ki jih imate tako vi, kol vaš delodajalec.
• Ce vsebine dokumenta ne razumete, zahtevajte pojasnilo; če kljub pojasnilu dvomite, podpišite le pre-
vzem sklepa jn se takoj obrnile po nasvcl na sindikat.
• Na vsakemu dokumentu mora biti pravni pouk, v katerem je zapisan rok za pritožbo, zato ga obvezno preberite Če menite, da vam je bila narejena krivica, se jc treba pritožiti, predvsm to velja za sklepe, s katerimi ste opredeljeni za presežke, ste razporejeni na drugo delovno mesto, so 'vam znižali plačo, ipd.
• Pravno pomoč za pritožbo morate poiskali takoj po prejemu sklepa in nc zadnji dan roka za pritožbo.
• Zakonski rok za pritožbo je praviloma 15 dni oziroma 8 dni po podpisu ali prejemu odločbe ali sklepa.
J. Arnuš
Bi pomagali
Dvigalo
za dva invalida
V prometni nesreči leta 1989 se je ponesrečil Vilko Ocvirk. ki nujno potrebuje hišno dvigalo. Vezan je na invalidski voziček, prav tako njegov oče, saj po možganski kapi ni več sposoben samostojne hoje. Za gibanje bi potrebovala hišno dvigalo, ki predvidoma stane 1.200.000 SIT.
Skromni dohodki, Vilko kot 80% invalidski upokojence mesečno prejema 43.000 sit, nikakor ne zadoščajo za takšen poseg.
Tudi starši, s katerimi živi v skuptlem gospodinjstvu, mu ne morejo priskočiti na pomoč, zato se na vas, dragi bralci, obrača s prošnjo, da mu nakažete sredstva v ta namen na žiro račun: OZRK Domžale 50120-678-55307.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE
Dragi kolegi in kolegice! Praznujmo skupaj
10 LET
našega sindikata in
1. dan trgovcev
Dobimo se v soboto, 7. oktobra 200«, ob 10. uri,
v Kulturnem domu v Žalcu na slavnostni akademiji in od 12. ure dalje v Športno rekreacijskem centru. »Zupane« v Šcšcah pri Šempetru, kjer se bomo tudi trgovci skupaj poveselili.
Pridite, to je naš dan!
Čestitke g. Francu Mušiču
Priznanja za dolgoletno aktivnost
Osrednji dogodek vsakoletnega srečanja obrtnih delavcev je podelitev najvišjih priznanj Sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Daje položaj zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu relativno stabilen, se lahko zdi nekomu samo po sebi umevno, vendar ni tako. Stabilnost je potrebno ustvariti in mnogokrat tudi braniti.
Za uveljavljanje in obrambo pravnega in materialne!.';! položaja delavcev so potrebni ljudje, ki na organiziran način znotraj Sindikalne organizacije in drugih organiziranih oblik znajo in zmorejo zastavili svoj vpliv, da se odnosi med delom in kapitalom razvijajo v obojestransko dedno.
Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije je zato odločil, da tudi Iclos podeli najvišja sindikalna priznanja za večletno uspešno delo.
Priznanje Sindikata obrtnih delavcev je prejela
ELI MEDVESEK iz Domžal. Zaposlena je v obratovalnici Usnjeni izdelki PAVLI, Domžale. Vseh 30
Čestitke ge. Eli Medvešek
let dela je namenila enemu delodajalcu. V petčlanskem kolektivu je tista, ki poleg svojega poklicnega dela skrbi za obveščenost sodelavk in sodelavcev o vseh aktualnih sindikalnih zadevah, kol tudi delu Sklada za izobraževanje delavcev Domžale.
Njena zaposlitev je sestavina dveh vrednot; nje kot vestne in odgovorne delavke, ter razumevajočega m zaupanja vrednega delodajalca. Delo v urejeni delovni sredini pa je ni naredilo samozadostne in sebične, da ne bi zaznala problemov zaposlenih v manj prijaznih delovnih okoljih in jim po svojih močeh, kot članica sindikata in njegovih organov, poskušala pomagati. Dolgoletno delo v skladu za izobraževanje in sindikalni organizaciji je pustilo svoje sledi in pre-nekateremu, ki mu je na neposreden način ali posreden način pomagala v stiski, zapustila spomin, da je bil deležen pomoči od nekoga, ki ve, kaj so vrednote življenja.
Posebno priznanje za večdesetletno delo v skladih za izobraževanje pa je prejel FRANCI MliŠIČ, predsednik sklada za izobraževanje delavcev v Domžalah.
()bema prejemnikoma iskreno čestitamo z željo, da bi še naprej uspešno delovala!
JUSTI ARNUŠ
Bogastvo slovenskega jezika
POUDARJANJE BESED (4)
Na željo urednice Slamnika Vere Vojska se po krajšem presledku spet oglašam. Pri tem pa se moram najprej navezati na pismo neke gospe Majde Novak (neke zato, ker ni navedla naslova in tako lahko pride do zamenjave z možno soimenjakinjo). Pismo je glede na mojo rubriko pohvalno, za kar se ji zahvaljujem -na koncu pa je le pripomba: »V ertem članku je bila lieseda, .bolnica', ki pa ni naša pač pa hrvaška; naša beseda je bolnišnica.«
Spoštovana gospa Majda, žal je slovenska beseba »bolnica« za slovenske jezikoslovce res malo zagonetna. Vi omenjate, da smo jo povzeli po Hrvatih. .Ia, hm, kaj pa če so jo oni po Slovencih? Poskusiva pomagati s slovarji. Slovenski etimološki slovar (str. 40) pod geslom boleti navaja med drugimi izpeljankami tudi: bolnik, bolnica, bolnica in bolničar. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (str. 170) je pod geslom bolnica zapisano: zavod za zdravljenje bolnikov. Navaja pa primere: odpeljali so ga v bolnico, ležati v bolnici, otroška, vojaška bolnica, bolnica za duševne bolezni, partizanska bolnica. Glede na to. da v teh primerih beseda bolnica nima naglasa, je to dokaz da je za ljudi z. osnovnošolsko izobrazbo kot tudi za visoke izobražence pomen te besede jasen.
V Ljubljani na Masarvkovi cesti je pri odcepu v Njegoševo ulico velika tabla z na pisom KLINIČNI BOLNK I Ljudje, ki se želijo do tja pripeljati s trolejbusom, kupijo vozno kiirto do BOLNK I
Termin oziroma besedo bolnica navajala tudi Splošni tehniški slovar in Slovenski pravopis. V navodilih za uporabo Pravopisa pa je zapisano; »Izrazilo ljudske izposojenke imajo stilistično opozorilo (*), da sodi|o predvsem v pogovorni jezik in v realistično pripoved,« pri nelepih ali nepotrebnih besedah je v Pravopisu dodana puščica (■♦); ta pomeni, da rajši uporabijajmo boljši ali bolj domač izraz. Se večje besedne ali slogovne napitke p<i so zaznamovane z ničlo ali krogcem (°). Bolnica nima nobenega od teh znakov in je zato slovenska knjižna besedil. Še živa slovenska beseda je tudi umobolnica, ne pa umobolnišnica.
Med drugo svetovno vojno so pri nas partizani imeli svoje bolnice. V kolovškili goz dovih je bila Lukova bolnica, najbolj ztiiiiii pa sta bili Bolnica Franja in Bolnica Pavla
Civilna bolnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1786
V Obči državni bolnici se je šlevilo bolnikov od lela 1918 do 1938 povečalo za 200 odstotkov. Pred drugo svetovno vojno je bila v Sloveniji največja Ljubljanska bolnica (vse iz Enciklopedije Slovenj je).
Današnji jeziskoslovei so tako vneti, da besedo bolnica spreminjajo celo za nazaj. Ko je šla v tisk knjiga Bolnica Pranja je bilo treba vse besede BOLNICA spremeniti v BOLNIŠNICA. Slovenci pa lese rečemo: »Gremo na izlet v Bolnico 1 ni njo.
Zato je več kot dvesto let staro in še danes živo slovensko besedo BOLNICA treba le spoštovali
FRANCE CERAR
VOLITVE 2000
stran
SEZNAM KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR
dne 1 S. oktobra 2000
Uredništvo je seznam kandidatk in kandidatov pripravilo na osnovi javne objave Republiške volilne komisije v dnevnikih
(30. september 2000).
Številka volilne enote: 4 Številka volilnega okraja: 10
Številka volilne enote: 4 Številka volilnega okraja: 11
I
NAPREJ SLOVENIJA
NAPREJ SLOVENIJA NPS
VALERIJA MAJDIČ
roj. 21. 6. 1966, Domžale, Selo pri Ihanu 6 a, usnjarski tehnik, samostojno
ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
KRISTINA BRODNIK
roj. II. 2. 1969. Domžale. Miklošičeva le, višji upravni delavec, samostojna podjetnica
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
STJEPAN ŠAUBERT
roj. 28. 5. 1933, Ljubljana, ulica Zore Ragencin 10, univ. dipl. politolog, predsednik 'Zavarovalnice
DEMOKRATSKA STRANKA SLOVEIJE; DEMOKRATI SLOVENIJE - DS
ROBERT URBANC
roj. 17. 8. 1962, Radomlje. Potočna ulica 5, trg. poslovodja, obrtnik
NSj, NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA
roj. II. 2. 1931, Lukovica, Krošnja 39, strojni tehnik, župan
ZDRUŽENI ZELENI ZELENI SLOVENIJE IN ZELENA ALTERNATIVA
DANIEL KOVAČIČ
roj. 20. 11. 1940, Perovo, Prisojna pot 22, org. dela. Upokojenec
SMS STRANKA MLADIH SLOVENIJE
EDVARD STRAUS
roj. 31. 3. 1968, Brežice, Kozjanskih borcev 28, ekonomist, samostojni podjetnik
LDS
UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
STANISLAVA STOPAR
roj. II. //. 1943, Lukovica, Lukovica 33a, razredna učiteljica, poslanka Državnega zbora RS
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
STANISLAV KOK ALJ
roj. 30. 8. 1950, Domžale, Savska 3la, avtoličar, obrtnik
KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE
BRANKO PEČENIK
roj. 05. 6. 1964. Ljubljana, Plešičeva 47, strojnik.
O nova
.........-----.ku.k. .i
ujujuj.novo-stronho.si
NOVA STRANKA
RENATA MOČNIK
roj. 13. 6. 1971, Dol pri Ljubljani, Pšata 12, mag. kines, mladi raziskovalec
SLS *SKD
Slovenska ljudska stranka
SLS+SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
CIRIL SMRKOLJ
roj. 20. 9. 1949, Trojane, Šentoiboll I, strojni tehnik, minister
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
mag. MAJDA PUČNIK RUDL
roj. 27. 5. 1957, Radomlje, Hudo, Potočna ulica 2, mag. org. dela, univerzitetna profesorica
NAPREJ SLOVENIJA NPS
JOŽE MAJDIČ
NAPREJ SLOVENIJA
roj. 23. 9. 1961, Domžale, Selo pri Ihanu 6, ing. strojništva, samostojni podjetnik
ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
ANDREJA POGAČNIK JARC
roj. 24. 3. 1947, Domžale, Prešernova 43, predmetni učitelj, ravnateljica osnovne šole
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
MARJETA ZUPANEK
roj. 23. 8. 1942, Domžale, Cešminova 27, višja soc. delavka, upokojenka
DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE; DEMOKRATI SLOVENIJ - DS
JOŽE CUZAK
16. 3. 1947. Dcpala vas, Depala vas 24, strojni tehnik, podjetnik
Nova Slovenija
Krtttanttka Ifurlteka •itrantiti
NSj, NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA
MATEJA STARBEK
28. 9. /974, Dob. Aškerčeva 11, doktorica medicine, zdravnica
ZDRUŽENI ZELENI ZELENI SLOVENIJE IN ZELENA ALTERNATIVA
DANIEL KOVAČIČ
roj. 20. H. 1940, Perovo, Prisojno pot 22, org. dela. Upokojenec
SMS STRANKA MLADIH SLOVENIJE
ROBERT ŠUŠNJARA
roj. 18. 8. 1970, Domžale, Mačkovei 64, kuhar, kuhar
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
CVETA ZALOK AR ORAZEM
roj. 15. 4. 1960, Df mižale, Poljska cesta I Oh, profesorica, županja Občine DomŽ.ale
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
STANISLAV KOKALJ
roj. 30. 8. 1950, Domžale, Savska 3 la, avtoličar, obrtnik
KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE
BOJAN BROLIH
roj. 2. 8. 1939, Ljubljana Šiška, Ulica Martina Krpana 32, grafik, upokojenec
NOVA STRANKA
EDVARD REVEN
roj. 24. 3. 1967, Mengeš, Prešernova 23, strojni tehnik, vodja servisa
SLS i SKD
Slovenska ljudska stranka
SLS+SKD SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
JANEZ PER
roj. 9. 6. 1947, Mengeš, Slovenska 3, kovinostrugar, poslance Državnega bora RS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
mag. TOMAŽ ŠTEBE
roj. 15.2. /950, Mengeš, Hribarjeva 35, mag. elektrote/mikc, . upati
stran
VOLITVE 2000
Slovenijagrenaprej*
Drage občanke in občani Občine Domžale
Letošnje volitve v Državni zbor so pomembe za našo prihodnost.
Ne more nam biti vseeno kdo in kako nam vlada ter kroji našo prihodnost. Ob spremljanju dogodkov v zadnjih mesecih sem se odločila, da tudi sama kandidiram na listi Liberalne demokracije Slovenije. To je stranka, ki ima najboljši program in sposobne ljudi, ki so že pokazali, da znajo pametno voditi državo. Ponosna sem, da sem del ekipe, s katero bo šla Slovenija naprej.
S svojim šestletnim vodenjem občine Domžale sem dokazala, da je mogoče doseči veliko, da znam sodelovati in se dogovarjati ter prisluhniti vsakemu človeku. Naša občina ima ugled, je gospodarsko uspešna, naredili smo veliko in postavili dobre temelje za njen nadaljnji razvoj. Toda naš glas se mora slišati tudi v državnem zboru. Izboriti si moramo, da bodo naši projekti prišli do državnih sredstev evropskih strukturnih skladov. Z vsem srcem, voljo in znanjem se bom trudila za njene koristi tudi v prihodnje.
Če ocenjujete, da mi lahko zaupate, pridite na volitve in mi dajte svoj glas. Vsi, mladi in mani mladi, vsi, ki Vam ni vseeno za prihodnost Vas in Vaših naslednikov. Trudila se bom, da Vas ne bom razočarala.
Z menoj se bo v Parlamentu slišal tudi Vaš glas in glas naše občine. Vaša kandidatka Cveta Zalokar-Oražem
Obkrožite št.:
4. volilna enota, 11. okraj
GSM: 040 362 636
w Am\%
UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE j
H mm
Liberalna demokracija Slovenije (kandidatka za poslanko STANA STOPAR)
Spoštovani volilci, volilke
V LDS smo ustvarjali in želimo ustvarjati državo, v kateri je prijetno živeti. Ljudje iz naših krajev to dokazujemo s trdim delom. O doseženih uspehih pričajo urejeni zaselki, vasi, kraji.
Z LDS - izkušeno ekipo za novo razvojno kvaliteto zmoremo najboljše:
- da Slovenija postane dežela trdnih vrednot ustvarjalne družbe
- da je prihodnost Slovenije brez travm preteklosti, z izobraženimi državljani, ki se bodo znali spopasti v gospodarski tekmi in sami odločali o življenju v solidarni in strpni skupnosti.
V LDS vemo, kaj smo do sedaj dobro opravili, vemo pa tudi, kaj je ostalo še nedokončano. Sedaj je čas, da gremo naprej.
Kandidatka za poslanko
/iHit
10 jfoi
ivip
■ %J1 ■ n iyi   ^ 4^ iyi n
Domžale, Lukovica, Moravče
Rodila sem se 11. 11. 1943 v Rafolčah pri Lukovici. Po končanem študiju sem najprej na domači šoli poučevala prvi razred, nato pa 14 let kot ravnateljica vodila in usmerjala deb na OŠ Janka Kersnika Brdo. Že drugi mandat sem članica Občinskega sveta Lukovica, od 20. 1. 2000 pa poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije.
Verjamem, da so znanje, zaupanje, strpnost, spoštovanje drugačnosti in razvijanje pozitivnih duhovnih vrednot cilj m smisel našega jutrišnjega dne.
Naslov: Stana Stopar, Lukovica 33 a tel.: 01 7235037 med 17. in 19. uro E-mail: stana.stopar@europe.com
Naša vizija:
- uspešnost v tržnem konkurenčnem boju
- solidarnost do tistih, ki v tej borbi ne morejo sodelovati,
- država blagostanja, a pot do nje preko ekonomske uspešnosti, izobrazbe, informacijskega razvoja.
flHH zagotavlja novo razvojno pot v povezavi mirnega, strpnega in dostojnega življenja, v spoštovanju človekovih pravic, do enakopravne vključitve v EU.
Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije
Nova energija.
VOLITVE 2000
Kot del ekipe Boruta Pahorja se bom zavzemala za:
• dvig življenjske ravni oziroma kvalitete življenja vsakega državljana;
• državo, ki daje priložnost mladim;
• dejansko socialno pravičnost in enake možnosti za vse;
9 dinamično in konkurenčno gospodarstvo za hitrejšo gospodarsko rast;
• državo, v kateri se ne bo potvarjalo preteklosti, temveč oblikovalo prihodnost!
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Ena Najpomembnejših programskih tez Združ.ene liste socialnih demokratov pravi, da želimo povezovati modrost in izkušnje starejših z, znanjem, in energijo mlajših. Za občino Domžale to velja čisto dobesedno. Imamo namreč dve kandidatki za volitve v državni zbor, ki si najbrž, ne bi mogli biti bolj različni, pa vendar stopata po skupni poti. Ena kandidira na desnem bregu Kamniške Bistrice (občine Domžale, Trzin in Mengeš), druga na levem (občine Radomlje, Lukovica in Moravče). Glede na pestrost in različnost teh dveh volilnih okrajev, sta tudi naši kandidatki podobno raznovrstni, kar samo potrjuje, da se je Združena lista socialnih demokratov sposobna spopadati z. izzivi sodobnega časa in si zasluži tudi vaše zaupanje.
Predstavljamo vam Kristino Brodnik in Andrejo Pogačnik Jarc.
Nova energija.
Prihodnost ni črna, temveč modra!
www.zlsd.si
rfifjrjjjii ii/ij Ujfljf
+
Nova energija.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Po poklicu sem učiteljica kemije, precej let ravnateljica osnovne šole na Rodici in drugi mandat članica občinskega sveta. Rada in odgovorno opravljam svoje delo. Nudi mi veliko zadovoljstva, pa tudi problemov, kijih prinaša sodobna potrošniško usmerjena družba.
Kandidirati za poslanko je izziv.
Svoje znanje in izkušnje bom, če bom izvoljena, namenila naslednjim strateškim ciljem:
• zagotavljanju socialne pravičnosti in varnosti za vse generacije,
• doseči enako raven in enak dostop do zdravstvenega varstva vsem državljanom,
• omogočiti dostop do znanja za vse, zagotoviti kakovostno in ideološko nevtralno javno šolstvo.
Cilje bo moč doseči le z razvojem dinamičnega in konkurenčnega gospodarstva, ki temelji na znanju in ustvarjalnosti. Le odkriti in spodbujati ju je treba. Za to, da bomo razumeli in varovali svet, ki nas obdaja, da bomo znali delati in živeti v skupnosti in drug z drugim, da bomo znali oblikovati svoje odločitve in nosili svoje odgovornosti, Takšno gospodarstvo enako veljavo kot kapitalu namenja znanju in ob&človeškim vrednotam.
Združena lista socialnih demokratov politiko takšnih usmeritev uveljavljala že doslej, žal kot opozicijska stranka, pa vseeno strpno, brez žalitev in afer Kljub novi energiji mladih, ali pa prav zato, ne potvarja preteklosti, ampak oblikuje prihodnost.
Prav zato Vas vse volilke in volice iz naselij občine Domžale: Dob, KS Simona Jenka, Homec, Ihan, Krtina, Ndice, občine Lukovica in občine Moravče, vabim, da volite modro: če podpirate levo usmerjene stranke, bo Vaš glas kandidatki ZLSD pripomogel k oblikovanju levosredinske koalicije.
6L^
Naročnik: Združena lisin socialnih demokratov
stran
VOLITVE 2000
Drage volilke, spoštovani voliici!
Demokrati Slovenije
Demokratska stranka Slovenije je prva utemeljevala delovanje na strpnosti in iskanju soglasij med političnimi partnerji.
Demokrati Slovenije smo proti širitvi nestrpnosti do verske, nacionalne, nazorske, spolne in drugih drugačnosti.
Smo tudi proti širitvi nestrpnosti do neverujočih.
Naš slogan TRETJI BLOK pomeni iskanje konsenza in partnerstva v politiki. Program:
• Demokrati Slovenije smo za politično suverenost in vojaško nevtralnost, kar pomeni, da smo za dolgoročno postopno in premišljeno vključevanje
v mednarodne povezave. Odločitev o povezavah mora temeljiti- na referendumski odločitvi širokega narodnega soglasja (dve tretjini).
• Demokrati Slovenije smo za utemeljitev pravne države, kar pomeni,
za spoštovanje ustave in zakonov države Slovenije. Smo za racionalizacijo državne uprave, s ciljem boljšega delovanja in pocenitve. Zavzemamo se za uravnotežen gospodarski in socialni razvoj.
• Demokrati Slovenije se zavzemamo za varovanje nacionalnih interesov: družine in starševstva, kulture in kulturne dediščine, slovenskega jezika, naravnih danosti in posebnosti.
Demokratska stranka Slovenije je sinonim za napredek.
VOLITE ZASE, VOLITE ZA SLOVENIJO, VOLITE ZA SPREMEMBE! VOLITE DEMOKRATE SLOVENIJE!
Hvala za zaupanje! Pridite v čim večjem številu na volišča.
Nasvidenje 15. oktobra.
Vaš ROBERT URBANC
Kaj bom delal in kaj bom storil?
Kot kandidat za poslanca državnega zbora želim v celoti delovali tako kot nalagajo ustava, poslovnik in splošna moralna-ctična načela, ki sem jim zavezan kot človek in član Demokratov Slovenije.
Delovali želim v korist in prid pravne države, njenih ljudi in vsega tistega, kar jih brani v vseh njihovih vitalnih interesih, znosnem življenju in v prijaznem
sobivanju vseh Slovencev in
drugih državljanov Slovenije.
Kot predstavnik samostojnih pojetnikov želim dejavno zastopati obrtne aktivnosti v parlamentu, hkrati pa spodbujali vse možne procese, ki lahko pripeljejo
tlo ustreznejšega položaja
obrti, do boljših možnosli Za opravljanje le dejavnosti, za njihov prodor, uspeh in zaposlovanje, kjer so pri nas največje možnosli za ustanavljanje novih delovnih mest. Prav v tem vidim velike možnosti za izboljšanje poslovne strukture na podroćju, ki ga bom zastopal.
V splošnih, za državo pomembnih usmeritvah, menim, da moramo zagotovili dosledno obremenitev kapitala, ne pa davčno
bremeniti slehernega človeka, ne gletle na njegovo premoženjsko stanje in pridohod kovno sposobnost. Prizadevati si želim za urejeno državno upravo in za njeno tako delovanje, da bomo v vseh treh vejah oblasti sodni, zakonodajni in izvršilni, ljudje imeli varstvo in pridobili na vseh treh ravneh občutek, da živimo v urejeni, prijazni in varni državi.
Skušal bom delati tako, da bodo v prihodnje ustrezneje naravnani instrumenti vodenja politike v izrabi dragocenega prostora, da bodo zagotovljeni ustreznejši pogoji za zdravo življenje in da bodo onesnaženje okolja in druge polucijc dosegle manj usodne koncentracije in vplive na Zdravje občanov.
Na področju zdravstva si bom prizadeval za polno pokritost domžalskega, kamniškega in vsega slovenskega ozemlja z. ustreznimi zdravstvenimi ustanovami, za takojšnjo možnost najboljšega zdravljenja vseh uporabnikov zdravstvenih Storitev in vseh zavarovancev, ter pogoje za odpravo dolgih čakalnih dob.
V uresničevanju teh
postavljenih ciljev si bom prizadeval za tako šolstvo, ki bo otrokom, dijakom in Studentom, omogočilo tisto raven znanja, ki bo tehnološko najustreznejše, ki bo prineslo različna v življenju potrebna in uporabna znanja, pa tudi da bo šola dala v vzgoji take rezultate, da bo konfliktnih in si resnih situacij z mladimi manj. Seveda bom sodeloval pri vseh listih akcijah, ki bodo prinašale v mlado generacijo varnost, mir in zaupanje v prihodnost v domačem okolju. Šola naj ponudi tudi take vsebine z domoljubno, patriolično noto, ki bodo mladim vnovič vnašale spoštovanje tlo vsega vrednega iz naše preteklosti, do vrednih osebnosti, dogodkov in dejanj.
Pri teh vrednih stvareh in dogodkih nc moremo mimo vrednote osamosvajanja Slovenije, ko smo pridobili največjo vrednoto-vsakršno našo samostojnost. Ob tem se pojavlja kot naloga urediti status in potrditev veljave vojnih veteranov. Že v prihodnjem mandatnem obdobju je potrebno urediti njihov status in vse okoliščine, ki so za to njihovo priznanje še moteče.
Želim, da ta naša država, ki ji bom pomagal s svojimi najboljšimi močmi, uveljavi vrednost tlela, pameti in nekaj prislovične slovenske kmečke pragmatičnosti,
Želim, tla si Slovenci vrnemo v zavesi nekaj atributov, ki nas bodo gotovo vrnili med ustvarjal-
ne, samozavestne in delovne narode, kjer velja beseda, kjer je delo vrednota in kjer je poštenje tisto, ki le uveljavlja.
Želim delati tako, da senc bo v parlamentu razmetavalo z. denarjem davkoplačevalcev, kjer se ne bo skrbelo samo za položaj, denar in status poslancev, kjer bo gospodarnost in delovnost osebna vrednota, ki bo dvigala veljavo, ugled in čast poslancev. Več ponosa dosežene slovenske samostojnosti, dela za t iste. ki ga hočejo, vse to bo med cilji, ki jih želim uveljaviti. Od vas, ki vas bom, upam, /aslopal kot poslanec, pa pričakujem mnenja in napotke, kje še lahko zastavim delo kot zastopnik vaših interesov.
Naročnik: IJemokrati Slovenije
Predstavljamo
Jože Cuzak
kandidat Demokratov Slovenije:
Ne obljubljam veliko, kar pa obljubim -izpolnim...
Jožeta Cuzaka pozna že veliko naših občanov. Bodisi jim je ta ugledni domžalski poslovne/ urejal gradbene ležave (njegova poslovna dejavnost obsega rezanje betonov), bodisi ga poznajo kot uglednega družbenega delavca v domačem okolju Depale vasi ali pa v občinski sredini, kjer je
v zadnjem mandatnem obdobju deloval kot predstavnik Demokratov Slovenije. V vseh pomembnih odločitvah je sodeloval kol občinski svetnik domžalske občine.
Jože Cuzak si je življenjske izkuSnje in delovne metode (delovati in uspevati samo na podlagi svojega dela), oblikoval v Švici. Tujina mu je dala močno okrepljen občutek odgovornosti, dala mu je pa tudi prepričanje, da je treba tudi doma storiti pomembne korake v smeri vsakršne večje odgovornosti vseh segmentov družbe. Meni, da lahko sam veliko pripomore v tej smeri.
S svojim delom je pripravljen prispevati pomemben delež, da to dosežemo.
VOLITVE 2000
SLS
SKD
Slovenska ljudska stranka
12.
Gospod Smrkolj, kaj ste kot minister v vašem mandatu storili za občino Domžale?
Moje ministrsko delo je zahtevalo, da sem se posvečal predvsem problematiki celotne države, vendar ob tem nisem pozabil na okolje, v katerem živijo ljudje, ki so me izvolili. Tako sem v svojem mandatu: pozorno spremljal in pomagal pri spremembi prostorskih planov v občini Domžale, sodeloval pri reševanju denacionalizacijskih postopkov, uveljavil aktivno vlogo v vladi ob poplavah v občini Domžale, podpiral razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale,
vedno bil pripravljen za reševanje problemov občanov, kadarkoli so se obrnili name.
Kako bi bogate izkušnje, ki jih imate, pomagale pri razvoju občine Domžale?
• Zahtevam, da je regionalni razvojni center za osrednjo regijo v našem prostoru, ne v Ljubljani.
• Občina mora pripraviti programe samozaposlovanja in programe razvoja podeželja.
• Nujno moramo z napeljavo vodovodov rešiti stisko oddaljenih vasi.
• Poseg avtoceste mora biti ljudem in okolju prijazen!
Izkušnje, stiki in osebna poznanstva doma in v Evropi lahko pomembno prispevajo k razvoju občine Domžale in Slovenije. Vse to lahko bistveno dvigne standard in blaginjo občanov, odpira možnosti mladih in zagotavlja urejeno in varno življenje starejših.
Da bi vse to izpolnil, potrebujem vašo podporo in podporo Občine Domžale.
•v
ZAUPAJTE
V IZKUŠNJE!
ZATOREJ, DRŽIMO
SKUPAJ!
smrkolj
Gospod Per, ali lahko v nekaj točkah opišete, za reševanje katerih problemov se boste trudili v naslednjem mandatu, če boste izvoljeni?
MLADI
varnost na cesti, urejene razmere v visokem šolstvu, možnost zaposlitve, reševanje stanovanjskega problema in prijazno pomoč odvisnikom
DELAVCI IN PODJETNIKI
zagotavljanje zaposlovanja za nedoločen čas in s tem socialno varnost, nove možnosti zaposlovanja, skrajševanje in poenostavljanje upravnih postopkov, brezplačno in organizirano svetovalno dejavnost z odpiranjem svetovalnih centrov
KMETJE
pomoč kmetijam, kjer živijo družinski člani izključno od kmetovanja STAREJŠI
prijazno in brezskrbno starost, varen dom, domove upokojencev, redno pokojnino in univerzo za tretje življenjsko obdobje
SOCIALNO OGROŽENI
pomoč vsem, ki ne morejo sami skrbeti zase, njihovo enakopravno vključevanje v našo družbo in z organiziranjem njihovega druženja
PREDVSEM PA UMIRJANJE
SKRAJNIH POLITIČNIH STRASTI IN KULTUREN DIALOG
■i
z
Volite zase! Volite Desus
Izkušnje poštenost strpnost modrost
Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS • I.IlIUIJANA • Kersnikova 6 Telefon: (01) 43-97-350 • telefax: (01) 43-14-113 e-mail: desus@siol.net www.dcsus.si
Kdo smo?
Demokratično stranko upokojencev (DeSUS) smo pred desetimi leti ustanovili zato, da bi z načrtnim in tvornim delovanjem takratnim in bodočim upokojencem zagotovili možnost aktivnega družbenega in političnega vplivanja ter karseda spodobne in pravične pogoje vsakodnevnega življenja. Danes nas program zapolnjujejo šc mnoge druge aktivnosti, katerih namen je reševanje življenjskih vprašanj oz. zagotavljanje kakovostnega življenja vseh državljanov.
Številke so zgovorne:
• članic in članov nas je prek 35000
• na zadnjih volitvah je za nas glasovalo 46.152 državljank in državljanov
• organizirani smo v 112 občinskih organizacijah, v vseh mestnih občinah in
v 10 pokrajinskih odborih
• v parlament je izvoljenih 5 naših poslancev, v občinske in mestne svete pa 141 svetnikov
Kaj smo dosegli v času sodelovanja v vladi?
V sodelovanju s koalicijskimi partnerji smo dosegli pomembne uspehe v korist vseh državljank in državljanov Slovenije, še posebej pa v korist upokojenk in upokojencev:
• dosegli smo visoko gospodarsko rast in na rod nogos poda rs k o stabilnost
• zaustavili smo rast brezposelnosti
• ustvarili smo kakovostne gospodarske, socialne in druge pogoje za vključevanje Slovenije
v Evropo
• uspeli smo zavrniti očitke o »dragih« upokojencih
• preprečili smo
zamrzevanje pokojnin v zadnjih letih
• tudi predvideno ukinitev dodatka za rekreacijo upokojencev smo preprečili
• uprli smo se širjenju izjemnega u po k o j evanja tudi za poslance
• v novi pokojninski zakonodaji smo preprečili zmanjšanje obsega solidarnosti
• dosegli smo, da je ustrezneje ovrednotena delovna doba
• ohranili smo temeljne pravice invalidov
• dosegli smo, da je sprejet program gradnje domov za starejše, ki se uspešno uresničuje
• v Državnem zboru smo uvedli predloge organizacij civilne družbe, še zlasti društev upokojencev
Kaj smo še dosegli?
Z doslednim in vztrajnim delovanjem v Državnem
zboru, vladi in drugih organih smo dosegli še druge, za nekatere tudi življenjsko pomembne uspehe:
• dodatek za rekreacijo se veča in leta 2000 že dosega 28.970 oz. 57.940 SIT
• dodatek za rekreacijo je v zakonu opredeljen kot pravica, ki se valorizira
• izjemne pokojnine, ki presegajo najvišjo pokojnino se ne valorizirajo
• prispevne stopnje za samozavarovanec so odmerjene bolj realno
• ukinili smo »februarsko« formulo, ki je pri usklajevanju zmanjševala pokojnine
• dosežena je realnejša cena za dokup delovne dobe
• merila za izjemno upokojevanje smo zaostrili; potrebna sredstva se zagotavljajo iz drugih virov, nc iz pokojninske blagajne
• uspeli smo zakonsko zagotoviti usklajevanje pokojnin z vsemi plačami
• zagotovljena je preglednost poslovanja pokojninske blagajne
• ni pokojnine brez plačanega prispevka
• varstveni dodatek, najnižja pokojnina in vdovska pokojnina ostajajo kot socialni korektiv in izraz solidarnosti
//. volilni okraj
Metka Zupanek
Datum rojstva: 23. avgust 1942 Rojstni kraj: Mirna peč pri Novem mestu Stanovanje: Domžale, Česminova 27 V Domžalah sem korenine pognala pred štirimi desetletji. Imam svoj dom in prijetno družino, ki se je z vnuki že močno razširila.
Generacija, ki ji pripadam je veliko prispevala k razvoju Slovenije na vseh področjih. V nas »ta starih« je šc veliko moči in ustvarjalnosti, ki je obogatena z izkušnjami. Prav je, da to uporabimo v dobrobit generacije, ki prihaja za nami in za ljudi, ki jih imamo radi. Moramo sc aktivno vključevali v družbena dogajanja in v življenje ter si prizadevati, da bo odnos med ljudmi in generacijami human, kulturen in prijateljski.
Kot poslanka se bom zavzemala za:
- kakovostno sožitje in human, kulturen ter prijateljski odnos med generacijami;
- aktivno vključevanje starejših v družbena dogajanja in življenje;
- pozitiven odnos do staranja ter za zagotavljanje specifičnih potreb starejših;
- kvalitetno skrb in pomoč starostnikom o/l pomoči na domu do gradnje domov.
10. volilni okraj
Stjepan Šaubert
Spoštovani volilec,
Čez nekaj dni bomo šli na volitve.
DeSUS, stranka naših upokojencev, se je že v dosedanjem delovanju v Državnem zboru pokazala kot resnični zagovornik realnih interesov upokojenih, invalidov in sploh starejše generacije. 2e doslej ni bilo malo poskusov.
da se »veliki državni računi« poravnavajo tudi preko hrbtov, ali - bolje rečeno - žepov naših upokojenih ljudi. V [>;SUS smo utemeljeno zaskrbljeni, da bo v prihodnje teh apetitov še več; življenje, ki ga živimo in časi, ki nas čakajo, niso naklonjeni starejšim, bolnim, invalidom.
Član sveta DeSUS in kandidat za poslanca v 10. volilnem okraju 4. volilne enote Stjepan Šaubert, roj. 28. 05.1933 je politolog, dolga leta deloval v sindikatih, bil član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, v Zavarovalnici Triglav, sedaj pa je direktor Zavarovalnice Merkur. Član DeSUS je od ustanovitve. V prostem času skrbi za družinsko hišo, redno se ukvarja s hojo, rad tudi rešuje križanke.
Glede nalog DeSUS-a pa pravi:
„Za ohranitev svojih pridobljenih pravic, ki izhajajo iz našega dolgoletnega dela in garanja, se bo treba še kako odločno in pametno zavzemati. Zaradi tega so nam potrebni naši lastni poslanci v Državnem zboru, zaradi tega moramo na volitve, zaradi tega ne smemo nasedati leporečju, ki ga je te dni in tedne na pretek. Podpreti moramo DeSUS, ki se je dokazal kot stranka, ki s svojo strpnostjo, izkušnjami in modrostjo odločilno lahko vpliva na odločitve našega parlamenta in na dogajanja v družbi nasploh."
Na zloženki, ki vam jo bomo delili, se predstavljajo vsi kandidati DeSUS v 4. volilni enoti, ker vam hočemo pokazati kdo smo -kot ekipa. Ne živimo v iluziji, da bodo vsi naši kandidati izvoljeni, toda vsak glal za kandidata DeSUS se šteje v rezultat DeSUS kot celote in iz tega seštevka se odloča koliko poslancev bo stranka imela. Zato je vsak glas pomemben!
Spoštovani, udeležimo se volitev in glasujmo /a DeSUS.
pokojninskega zavarovanja
• razpon med najnižjo in najvišjo možno pokojnino je zmanjšan na razmerje 1:4
• odprte so možnosti dodatnih zavarovanj DeSUS doslej ni razočaral. Nasprotno. Z doseženimi uspehi smo izpolnili obljube, ki smo jih dali pred zadnjimi volitvami. Smo ena redkih, če ne celo edina stranka, ki je dosledno in pokončno branila in uveljavljala interese upokojencev in tudi drugih državljanov!
Kaj in kako bomo delali v prihodnje?
Z vsem doseženim še nismo zadovoljni. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za dvig kakovosti življenja vseh generacij
- na osnovi medsebojne solidarnosti in ustvarjalnega sožitja.
Zato bomo uresničevali program stranke, ki je odprt do reševanja življenjskih vprašanj vseh državljanov tako, da bomo:
podpirali stabilen gospodarski in socialni razvoj države soodgovarjali za razvoj države na vseh področjih življenja
zahtevali dosledno spoštovanje pokojninskega zakona; kritično bomo spremljali njegovo izvajanje ter po potrebi predlagali spremembe
delovali za kakovostno življenje državljanov vseh starostnih skupin se zavzemali za gospodarsko politiko, ki bo omogočala povečanje zaposlenosti in skladen razvoj države gospodarno usmerjali denar davkoplačevalcev in budno nadzorovali njegovo porabo podprli zakonske rešitve, ki bodo v interesu lastnikov in delavcev omogočile zaposlenim udeležbo pri dobičku nasprotovali prevelikim razponom plač in se zavzemali za celovito rešitev plač v javnem sektorju
zahtevali enake pogoje
za šolanje in študij mladine
• zagovarjali stanovanjsko politiko, ki bo mladim omogočala ustvarjanje družin
• v primerih kršenja ali omejevanja pravic aktivnih zavarovancev ali upokojencev bomo na strani oškodovancev
• zahtevali enako dostopnost do zdravstvenih uslug in solidarnost v zdravstvenem zavarovanju
• se povezovali s tistimi, s katerimi bomo lahko uresničili največ naših programskih ciljev
• preprečevali spekulativne poskuse razvrednotenja NOB, ki je zgodovinsko utemeljila našo evropsko identiteto
• nepopustljivi bomo v onemogočanju korupcije in socialnih krivic
V naše vrste vabimo vse, ki ne pristajate na razvrščanje med leve in desne in ste pripravljeni ustvarjati gospodarsko učinkovito in socialno pravično družbo, (iremo naprej!
Volite zase! Volite Desus
Izkušnje poštenost strpnost modrost
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
DeSUS • LJUBLJANA • Kersnikova 6 Telefon: (01) 43-97-350 • lelefax: (01) 43-14-113 e-mail: desus@siol.net www.desus.si
VOLITVE 2000
stran "f 2
ti
\\m
p \
Zagotoviti je potrebne človeka vredno življenje, demokratično, pravno in socialno državo, v kateri se bodo lahko sprostile sposobnosti ljudi.
»Da bi se lahko uveljavile sposobnosti ljudi ter kriteriji jasne in osebne odgovornosti, potrebujemo demokratično in pravno državo.«
To je razmišljanje mejega strica in vzornika
dr. Jožeta Pučnika, hkrati pa tudi vodilo za moje
delo.
ma9. Majda PUČNIK-RUDL
maida.pucnik-rudl@gov.si
Prihodnost je
Časje za Slove njo.
ZA VAŠI BOLJŠI MOŽNOSTI! Vsem nam je lahko boljše, občanom, podjetnikom, obrtnikom, zasebnikom in zaposlenim, če se VSI držimo dogovorov, držimo dano besedo, če predpisi veljajo za VSI, če dobro in pošteno delamo!
Predlagam ZMANJŠANJI POSLANSKIH PLAČ in tudi zmanjšanje realnih plač in drugih nesorazmernih in nujnih izdatkov, za namen sprostitve obremenitev gospodarstva, podjetništva, obrti in zasebništva ter za njegovo uspešnost, ki nam edino lahko nudi boljše možnosti, razvoj in socialno in starostno varnost. Gre za našo prihodnost in za naše otroke!
w_
^N^|VNB^g0Mk|. Bj^l^Bk ^HUflj[ SHOHr ^jfl        ^^j^j^i^^ I I
stebe@email.si
Naročnik oglasa: Socialdemokratska stranka Slovenije • www.sds.si
Nova Slovenija;e nova stranka, ki hoče, da beseda velja - zato smo jo tudi ustvarili! Hočemo, da beseda velja, in to povsod: v po slanskih klopeh, v vladi, v obljubah strank.
Rojen sem 11. februarja 1931 v Krašnji in izhajam iz stare trgovske družine s krajevno pomembnimi rodoljubnimi predniki. Družini s tremi otroki je med 2. svetovno vojno revolucija vzela očeta in mati je odslej nosila vsa bremena vseskozi zapostavljene družine, kar sem močno občutil v svojih najbolj občutljivih letih. Zaradi ideološko spornega predznaka mi je bil onemogočen študij, tako da sem kasneje ob delu končal srednjo strojno šolo. Ze 25 let se ukvarjam s samostojno obrtniško dejavnostjo, ki se kot uspešno družinsko podjetje razvija in raste 5-10% letno.
Ze drugi mandat opravljam nepoklicno funkcijo župana novo ustanovljene Občine Lukovica, kjer sem si nabral dovolj izkušenj za reševanje dnevnopolitičnih in družbenih problemov naše mlade države. Zaupanje občanov me opogumlja v odločitvi za poslansko kandidaturo, saj v Državnem zboru vidim mesto, kjer bom konstruktivno in odgovorno pripomogel k razvoju Slovenije na vseh področjih demokratične rasti, evropeizacije in prepoznavnosti za skupno dobro vseh plasti prebivalstva, za splošne človečanske vrednote, upoštevajoč družbenogospodarske in kulturne različnosti in korenine slovenske narodne istovetnosti. Za to pa je pomemben evropski vrednostni sistem, ki temelji na poštenju, demokraciji, resnici, pravnih normah in državotvorni nacionalni zavesti. Te vrednote so naravni del moje biti in jih osebno uveljavljam s svojim celotnim življenjem.
Skladno s programom stranke bom na vsakem koraku dosledno in odgovorno deloval za mirno sožitje in za nacionalni program, ki bo zagotavljal Sloveniji prepoznavno in kakovostno razvojno pot, na demokratičnih temeljih države kot najvišje institucije, v službi ljudstva in civilne družbe. ZA NOVO SLOVENIJO!
Anastazij Živko Burja
5
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
dr. Mateja Starbek
Rodila sem se 28. septembra 1974 v Ljubljani materi Mariji - zdravnici in očetu Marku - univerzitetnemu profesorju. Moja življenska pot je kratka, a zato nič manj pestra. Osnovno šolo sem obiskovala v Dobu, študij nadaljevala na Gimnaziji Bežigrad ter se po končani srednji šoli vpisala na Medicinsko fakulteto - splošna medicina, kjer sem študij zaključila maja letošnjega leta. Sedaj opravljam sekundarij v UKC Ljubljana. V času študija na Medicinski fakulteti sem bila dvakrat na enomesečnem strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Norveška - 1999, ZDA - 2000).
V prostem času me navdušujeta šport, planinarjenje, še posebno veselje pa imam do glasbe. Ze v času srednjega šolanja sem obiskovala orglarsko šolo na Teološki fakulteti, kjer sem diplomirala kot organistka in zborovodkinja. Dan je kar prekratek za vse obveznosti, ki sem si jih z veseljem naložila na rame, saj me poleg orglanja v farni cerkvi v Dobu, čaka vodenje mešanega cerkvenega zbora župnije Vir ter neučakani pevci zbora študentov Medicinske fakultete COR.
ludi v politiki nisem novinka, saj sem bila že pred vstopom v novo stranko NSi aktivna članica Mladih krščanskih demokratov.
Dragi volilci, spoštovane volilke!
Pridružite se nam v skupnem naporu za izgradnjo nove, boljše in prijaznejše Slovenije! Pojdite na volitve in volite trezno - volite NSi, saj naša beseda velja!
Naročnik: NSi
OD TU IN TAM
stran
14
Nova cesta, ki bo naše mesto povezala z avtocesto, pelje mimo Zaboršta in bo vsak čas odprta za promet.
Sprehod po bodoči avtocesti
Med sprehajalci po trasi bodoče avtoceste vsak dan, zlasti pa ob sobotah in nedeljah, srečujemo številne občane in občanke
nase in sosednjih občin, ki se želijo na lastne oči prepričati, kako napredujejo dela.
In res je vsak dan kaj novega, tako da posnetki včerajšnjega dela na trasi bodoče avtoceste že danes zanesljivo pa jutri ze predstavljalo zgodovino in sodijo v arhiv. Ker pa bi radi tudi v našem Slamniku ohranili del kronike te največje investicije skozi našo občino, si oglejte nekaj posnetkov, ki so danes zanesljivo že zgodovina.
Prve metre asfalta na bodoči avtocesti lahko vidite na odcepu Gorjuša-Krtina. Danes je to zelo obiskan poligon za rolerje, kolesarje, na njej pa hitrost preizkušajo tudi motoristi in nekateri avtomobilisti.
Na trasi avtoceste odkrivamo zgodovino
Ob gradnji avtoceste skozi našo občino, kije pomembna za sedanjost, predvsem pa za prihodnost, preučujemo tudi preteki'"-' i^ntm mladi pod strokovnim vodstvom "<>ve izkopanine, ki bodo omo-
eneHo, <*- *. burno še podrobneje seznanili z načinom življenja naših prednikov na omočju Občine Domžale.
Tako smo v okolici Osnovne šole Draaomelj na trasi bodoče avtoceste srečali številne mlade, ki so pridno kopali in skušali najti kar največ drobcev preteklosti.
Preteklost pa odkrivajo tudi na trasi bodoče povezo-valke z M-10 mimo Podrečja.
07m%. v tAlf€M€<
Uradni servis in prodajalec Mala Loka 1 5, 1230 Domžale
Tel.: 01/56 27 100
NAJUGODNEJŠI KREDITI V TEM TRENUTKU KREDITI BREZ POLOGA KREDITI NA POLOŽNICE KREDITI SAMO Z OSEBNO IZKAZN SUPER KREDIT T+0
Regionalni razvoj - edini način?
Čemu regionalno razvojno načrtovanje
Ne glede na to, daje programiran pristop razvoju regij za pridobivanje sredstev, vstopanje v Evropsko unijo ni razlog zaradi katerega moramo pristopiti k usklajenemu regionalnemu načrtovanju.
Programiranje oziroma načrtovanje jc moderno poslovno orodje. Načrtovanje je aktivnost, ki jo za doseganje boljših poslovnih rezultatov, uporabljajo vsa uspeSna podjetja.
Programiranje omogoča:
1. Racionalno rabo sredstev, kjer za kar najmanj sredstev dobimo več, saj so vsebine premišljene, usklajene in jasno določene.
2. Preglednost dela in enostaven nadzor, saj so vse aktivnosti, ukrepi in projekti javno znani, zanje so določeni odgovorni nosilci, sredstva so vnaprej določena ravno tako rezultati oziroma cilji.
3. Analizo in spreminjanje programiranih aktivnosti, saj jc vnaprej določenemu programu in aktivnostim mogoče slediti ter ga redno ocenjevati. Le sledenje programom lahko zagotovi pravočasno popravljanje ukrepov, ki ne zagotavljajo dobrih rezultatov.
4. Oceno prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, saj le dobro poznavanje lastnosti lahko zagotovi kakovosten nastop na trgu razvojnih možnosti.
V novi slovenski zakonodaji in politiki je prišlo do zasuka v načinu financiranja državnih projektov, pomembnih za regije in občine. Le premišljeni programi, ki bodo postavljeni na realnih tleh in bodo določili realne cilje in projekte, bodo podlaga za sofinanciranje in razvojne vzpodbude iz državnih virov.
Da pa bi se državni organi izognili preveliki količini dela, bodo za vez med njimi in občinami ustanovljene regionalne razvojne agencije. Začenja se torej obdobje nove centralizacije sredstev v regionalnih središčih. Občine bodo, če bodo želele izpeljati svoje projekte, morale te naprej pripravili, jih predstaviti regionalni razvojni agenciji, ta bo projekt predstavila državni in Sele za tem bo prišlo do financiranja.
Projektno delovanje pa ne bo dovolj, saj bodo projekti občin morali najprej dobiti svoje mesto v regionalnem razvojnem načrtu in šele potem jih bo mogoče razvijati.
v povezavah je moč in manjši stroški
Živimo v času združevanj največjih gospodarskih družb, ki jih pred nekaj leti nismo mogli niti slutiti. Združujejo se zaradi zmanjševanja stroškov in bolj konkurenčnega nastopa na trgu in nikakor ne, ker bi se imeli radi. Združena podjetja pomenijo večjo konkurenco ostalim manjšim in zaradi več razlogov tudi Šibkejšim. Z občinami jc enako. Občina na primer sama težo (velika sredstva - povprečen rezultat) zagotoviti kakovostno izobraževanja podjetnikov. Veliko lažje je to urediti na ravni več občin in Se lažje za celo regijo.
Poleg tega se bo med regijami in deli regij kmalu začel boj za investitorje, ki bodo želeli investirati v nove zmogljivosti, ki pomenijo zaposlovanje, zemljiške prispevke in vse drugo. Lc sodelovanje občin in njihovih dogovorov o skupnem nastopu lahko v neko območje pripelje novega investitorja. Ze več let namreč investitorji posamezno prihajajo le zaradi ugodnih davkov ali komunikacij. Po novem jim jc potrebno zagotoviti prijazno okolje, možnosti za počitek, dobre dodatne storitve. Prav občina Domžale skupaj z sosednjimi občinami lahko ponudi vse to: industrijska zemljišča, dodatne storitve in okolje za počitek.
Kamniška Bistrica -regionalni projekt
Ne lc gospodarski razvoj, temveč tudi ohranjanje naravnih virov in ravnanje z njimi so projekti, ki jih bodo regije veliko lažje izpeljale kot občine same.
Urejanje in upravljanje s Kamniško Bistrico jc primer projekta, ki bi ga občina Domžale lažje izpeljala v povezavi s kamniško in dolsko občino.
Reka potrebuje tako ureditev vodnega telesa zaradi poplav kot tudi ureditev za preživljanje prostega časa.
V regionalnem razvojnem načrtu, ki bo pripravljen, bo Kamniška Bistrica morala dobiti svoje mesto. Razvojni načrtovalci bodo morali na eni strani gospodarski razvoj območja predvideti tako, da ta na Bistrico nc bo prekomerno vplival, po drugi strani pa bodo morali predvideti tudi vključitev Bistrice v življenje ljudi. Dolgoletni boj z državnimi organi o problemih poplav bo svoje mesto moral dobiti tudi v regionalnem razvojnem načrtu, ki ga bodo morale potrditi vse občine in Agencije RS za regionalni razvoj.
Kje smo?
V regiji, ki naj bi povezala <>►•*•">-okrog nas ni* « »"ize, da bi razumeli namen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Od takrat, ko se bomo odločili za pripravo regionalnega razvojnega načrta, pa do potrditve tega načrta na agenciji za regionalni razvoj, bo preteklo veliko časa. Najprej bomo morali ustanoviti agencijo, ki bo izpolnjevala s pravilnikom o regionalnih razvojnih agencijah predpisane pogoje. Vmes se bomo prav gotovo morali vsaj malo sporeči Se o sedežu agencije in čas bo tekel. Za tem bo agencija morala dobiti razna soglasja, ki bodo tako kot je to v navadi, terjala svoj čas.
Ko nam bo uspelo ustanoviti in pooblastiti agencijo, nas čaka Sc priprava regionalnega razvojnega načrta, ki je obsežen dokument, izdelan na podlagi natančnih analiz stanja gospodarstva, soci-
alnih razmerij in okolja, v katerem živimo. Za analizami pridejo na vrsto razvojne želje, ki jih bo težko določili in uskladiti. Potem pride na vrsto potrditev razvojnega načrta na vseh občinskih svetih občin, ki so vključene v regijo. Ko se bodo občinski svetniki uspeli dogovoriti o razvoju regije, pa bo svoje rekla Sc državna agencija za regionalni razvoj, ki bo dala končen pečat vsemu, kar si bomo zamislili.
Torej smo Se daleč, zelo daleč. Pestijo nas problemi z slabo železniško povezavo z Ljubljano in morda celo Brnikom in Kranjem, ravnanje z odpadki jc ravno tako daleč od idealnega, ncrcScnih jc Sc veliko problemov in neizkoriščenih jc Sc veliko prednosti, mi pa nič.
Več o regionalnem razvoju si lahko preberete na:
Listina za regije (http://www.cip-fa.org.uk/regions/charter.html), Predpis EU o regionalnem razvoju (http-.ll europa.eu.intlcommldgOMesflen/leg-lexlslregcsfl.htm), Primer regionalnega razvojnega načrta (http://www.gsi-link.com/-neda/l)EVPIAN/KI)P.HTM), Predpis o strukturnih pomočeh za regionalni navoj (http://www.inforegio.org/ wbdoc/docoffic/regustru/framewk en.him), Evropska komisija, IX) za regionalno politiko (http://europa.eu.int/ copmmldgslregional policy/index en.htm).
J. K.
IT »TID
«
TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE
SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE TELEFONSKIH INSTALACIJ
KABAJ ALEKSANDER
Mačkovci 67 1230 Domžale Tel.: (01) 721-55-22 GSM: 041-646-009
MONTAŽA VSEH VRST
ISDN central PANASONIC in BOSCH AKRMAN - ALKATEL
OBVESTILO
Obratovalni čas odlagališča v Dobu
Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o. obvešča vse uporabnike komunalnih storitev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, da bo s prvim novembrom
2000 začel veljati spremenjen - zimski obratovalni čas odlagališča.
Odlagališče komunalnih odpadkov bo v času od 1. novembra 2000 pa do 1. aprila
2001 odprto ob delavnikih od 14.-18. ure, ob sobotah pa od 8.-18. ure.
OBČINA DOMŽALE IN JKP PRODNIK
objavljata
razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
23. oktobra 2000 Krajevna skupnost Jarše - Rodica Krajevna skupnost Vir
24. oktobra 2000 Krajevna skupnost Venclja Perka Krajevna skupnost Simona Jenka
25. oktobra 2000 Krajevna skupnost Slavka Šlandra Krajevna skuipnost Dragomelj - Pšata
26. oktobra 2000 Krajevna skupnost Ihan Krajevna skupnost Dob
27. oktobra 2000 Krajevna skupnost Krtina Krajevna skupnost Homec - Nožice
28. oktobra 2000 Krajevna skupnost Preserje Krajevna skupnost Radomlje Krajevna skupnost Rova
Med nevarne odpadke sodijo:
- akumulatorji, baterije
- zdravila
- pesticidi
- barve, laki
- kozmetika
- svetila
- gume osebnih avtomobilov - brez obročev
- olja
pri gasilskem domu pri uvozu na Avtoodpad	od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00
parkirišče pred veleblagovnico Vele parkirišče JKP Prodnik, Savska 34	od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00
parkirišče nasproti gostilne Juvan, Ljubljanska c. dvorišče Osnovne šole	od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00
športni park parkirišče pred trgovino Napredek	od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00
pri zbirališču mleka v Brezjah pri Gasilskem domu	od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00
ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto pri parkirišču Kulturnega doma pri Gasilskem domu	od 9.00 do 10.30 od 11.00 do 12.30 od 13.00 do 14.30
OPOZORILO:
- nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja
- tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano
- tudi odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije
- odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal
stran
15
DOMŽALE
Poletje v Centru za mlade
Solc v poletnih mesecih mirujejo. Vrata Centra za mlade pa se julija in avgusta odprejo še bolj na ste-žaj. Kako so sc kratkočasili mladi iz Domžal in okolice smo zapisali v tem članku.
Vesele počitnice
Morje ima svojo moč: vpliva na lakoto in sklepa prijateljstva.
Taborjenje
v Ladinem gaju
V začetku julija jc sestnajsterica otrok skupaj s Šestimi spremljevalci odpotovala v Ladin gaj. Letos je bil to že drugi poleni tabor namenjen otrokom iz občin Domžale in Trzin. Skupina mladih prostovolj-
rirje pobčki ujeti v pogovoru o simpatijah.
cev pod razpoznavnim imenom »Utrinek« je poskrbela za mladež, ki bi bila sicer prikrajšana za morske užitke. Tabor je trajal sedem dni. Finančno sta ga podprli obe občini, na pomoč pa je priskočilo tudi nekaj sponzorjev, ki se jim za pomoč na tem mestu Sc enkrat zahvaljujemo. Tabor sta vodili Študentki Vesna Sivcc in Mojca Kočar, ki sta skupaj s prijatelji žrtvovali veliko svojega prostega časa, saj je izvedba takega tabora zelo zahtevna in odgovorna naloga. Za vse otroke jc bilo taborjenje brezplačno.
Strelski tečaj
AlcS Meglic je član Strelskega društva Domžale, poleg tega pa tudi animator v Centru za mlade. Ko smo v centru nizali predloge in ideje za čas poletnih počitnic, sc jc domislil, da bi lahko podaril svoje znanje s področja streljanja drugim, ki jih to področje zanima. Tako jc v juliju stekla poletna Sola streljanja z
zračnim orožjem za mlade med dvanajstim in petnajstim letom. Uvodni tečaj streljanja je bil namenjen seznanjanju in celostni predstavitvi panoge, njenim posebnostim, pravilom in izpostavljenosti tega Sporta. AJeS se zaveda odgovornega poslanstva, saj je streljanje lahko tudi zelo nevaren šport. Energijo mladih je treba znati pravilno usmerjati. Aleš je ob zaključku tečaja povedal: »Z izpeljanim tečajem sem zelo zadovoljen, saj smo se vsi veliko naučili, sc pozabavali in prijetno preživeli počitniški čas.«
Le poglejte nas!
Vesele počitnice so že tradicionalna oblika druženja namenjena mlajšim otrokom, ki v času počitnic potrebujejo varstvo in animacijo. Vreme jc bilo skupinici zelo naklonjeno. Polovico dni so lahko preživeli na bazenu na Jezici, zadnjih štirinajst dni pa že v prenovljenem bazenu v Domžalah. Poleg vodnih aktivnosti so jih Luka, Daša, Marjeta, Nina in Mojca popeljali v svet pravljic, izpolnjevali so »Moj dnevnik«, si pobarvali majice, reševali križanke in druge uganke. Časa je bilo dovolj za igro in pogovore. Kako tudi ne, saj so bile počitnice. Obiskali so tudi živalski vrt v Ljubljani in počeli še marsikaj, kar jc po meri otrokom. Program veselih počitnic je vodila Mateja Absec.
Strelci med tečajem
Mednarodni tabor - urejanje otroškega igrišča v vrtcu Kekec
Dijaki in Študentje Centra za mlade so v preteklem obdobju že odhajali na delovne tabore v tujino. Mladim ta oblika prinaša možnosti za poglabljanje znanja s področja jezika, spoznavanje tuje dežele, srečevanje s kulturo in za sklepanja novih prijateljstev. Prednost pri prijavah imajo mladi iz držav, ki medse vabijo mlade proslovoljcc iz drugih okolij. Da bi zagotavljali dijakom in študentom domžalske občine udeležbo na taborih v tujini tudi v naslednjih letih, smo konec avgusta in v prvi polovici septembra organizirali mednarodni tabor na domaČih tleh.
Ideja za mednarodni delovni tabor jc dozorevala dve leti. želeli smo obnovili enega izmed mlinov v Radomljah. Prva razmišljanja so Sla torej v smeri varovanja kulturne dediščine. Ker pa so lastniki mlina do projekta pokazali veliko mero zadržanosti, smo cilje preusmerili v obnovitev olroS-kega igrišča vrtca Kckcc v Radomljah. Ravnateljica vrlca jc bila nad idejo navdušena, prav tako zaposleni v vrtcu.
Cilji tabora so bili obnoviti dotrajano otroSko igriSčc, spoznati kraj in domačine, družiti sc z otroki iz vrtca m domačimi ter sc spoznali z različnimi kulturami, ki so jih prostovoljci prinašali iz svojega okolja.
Center za mlade sc jc že v fazi priprave povezal s predsednikom Turističnega druStva Radomlje gospodom Igorjem Kuzmičem, ki jc pomagal pri realizaciji programa. Ves Cas jc bil vezni člen med taborovodkinjo Petro Vclikonja Vončina in krajani, ki so s svojo odprtostjo pripomogli, da so udeleženci odhajali domov zadovoljni.
V dvanajstih dneh tabora so se mladi lahko spoznali s krajem, si ogledali marsikatero znamenitost, ki je bila doslej skrila tudi nam, domačini. Gospod Igor jc med nas povabil kar nekaj gostov. Obiskala nas jc predsednica krajevne skupnosti Radomlje gospa Lidija Marčun Ambrož, ki je z mladimi navezala zelo prijeten kontakt in odgovarjala na njihova vprašanja. Poizkusili smo prenckatero slovensko na-rodno jed. Med drugim nas jc gospa Brodarjcva razveselila z orehovo potico, ki smo jo okušali med obiskom gospe Veronike Pogačar, ki jc tabor obiskala kar v gorenjski narodni nosi. Skupai s sinom Primožem sta predstavila posebnosti nose.
Prijazno so nas medse povabili tudi gasilci, ki so nam opisali stoletno tradicijo gasilskih druStcv v Sloveniji in nas popeljali na kratko vožnjo.
Pere, Cha-cha, Eva, Pila, Suzan in Hae-Juin
Dopoldnevi so bili namenjeni delu na otroškem igrišču. In prav sredi dela nas jc ujela županja naSe občine, gospa Cveta Zalokar Oražcm. Mlade jc zlasti zanimala problematik s področja socialc in izobraževanja, Eva s Finske pa je želela odgovor na vprašanje o prisotnosti Žensk v vladi ter na drugih vodilnih mestih.
V dvanajstih dneh bivanja v Radomljah smo namenili največ poudarka obnovi igrišča in navezovanju stikov z otroki vrtca Čeprav bi kdo pomislil, da so obstojale jezikovne ovire med malčki in tujimi udeleženci, pa jc ta bojazen popolnoma odpadla ob uporabi pesmi in likovne komunikacije. Ko jc Hac Juin (Kipela korejsko pesem, so otroci na vprašanje vzgojiteljice Mirandc Krištof odgovorili, da so pesem popolnoma razumeli. Otrokom se jc zdelo zanimivo tudi to, da uporabljajo v drugih deželah drugačne črke, ki sc res bistveno razlikujejo od naSe pisave. Obremenjeni sta bili zlasti Korcjka in Japonka Ća-ća, ki so ju otroci prosili za izpisovanje njihovih imen.
Popoldanski čas in redke proste dni, ko nam je pona-gajal dež, smo izkoristili za raziskovanje Kamniške Bistrice od njenega izvira do izliva. Milan Jazbec nas je z diapozitivi popeljal po Sloveniji in nas sprehodil do izvira Kamniške Bistrice in Predaslja. Mladi so bili presenečeni nad posti vini, ki so jih lahko sami ujeli, spekli in pojedli. V nedeljo pa smo se povzpeli na Veliko planino. Pastirica Mirni Pollak nas jc prijazno pričakala s kislim mlekom in sirom. Suzan iz Belgije jc povedala, da jc bil to njen najlcpSi zajtrk doslej. Srečali smo sc tudi z. gorskim vodnikom, in rcScvalccm Bojanom Pollakom.
Zadrževali smo sc zlasti v okolici Radomelj, lc en daljši skok smo naredili do Strunjana, Pirana in Cerkniškega jezera, ki smo ga zaključili z ogledom makete presihajoče-ga jezera. Popeljali smo jih tudi na etno ročk koncert. V zvezi s tem bo morda zanimiva anekdota. Pere iz Španije se je čudil, kako da sc koncerti začno Ze popoldne in končajo malo po polnoči. Pojasnili smo. da sc pri nas stanovalci županji pritožujejo zaradi hrupa, do katerega prihaja v središču mesta, zato so koncerti časovno omejeni. Pere se je čudil Se naprej: »Pri nas se vsi ljudje zabavajo. Nikomur ne pride na misel, da sc ne bi udeležil fcStc« Prizorišče smo morali menda zapustiti ravno takrat, koje bilo najbolj prijetno.
Verjetno jc odveč pripovedovati, da so se med mladimi spletla mnoga prijateljstva in da so sc zelo težko poslovili od prijazne kuharice Marinke, otrok, vzgojiteljic, sosedov in novih prijateljev.
Glavni spoznor tabora sta bila občina Domžale in Hclios d. d, ki jc poleg priložnostnih daril za udeležence prispeval barve za les in kovino, predvsem pa pomagal z dragocenimi strokovnimi nasveti, ki šo bili pri prenovi otroškega igrišča neizbežni. Veliko jc posameznikov, ki bi sc jim radi zahvalili za pomoč. NajicpSa hvala! Zahvaljujemo sc mnogim posameznikom, ki so naredili mnogo več, kot smo jih prosili, ravnateljici vrtca Domžale Mariji Jcrina in vodji vrtca Kekec Mirandi KriSlof za sodelovanje, Igorju Kuzmiču za vso pomoč pri organizaciji, občini Domžale za finančno podporo in županji (veli Zalokar Oražcm za moralno podporo, organizaciji Marko Zoran s. p. za pleskarski pribor, gospe Olgi za »Ježo pri Ježu«, gospema Brodarjcvi in Abscčcvi za orehovi potici, prijaznim sosedom vrtca za drobne pozornosti, gospe Majdi MuSič za torto in pehtra-novko, Arboretumu za brezplačne vstopnice. Zavarovalnici Triglav za priložnostna darila gospe Justi ArnuS, ki je poskrbela za krepko pokuSino odličnih trojanskih krofov in dobrot iz slaščičarne Vele, OŠ Roje za izposojo avtobusa in prijaznega Sofcra in Milanu Jazbecu za mnogo prostovoljnih ur.
Največjo pohvalo pa zaslužijo mladi Centra za mlade Domžale, ki so bili pripravljeni darovati znanje in svoj prosti čas za realizacijo tega tabora. Pa jih naštejmo: Petja Veli konja Vončina, Mateja Absec, Andrej Jarc, Vesna, Darko in Marko Erhart, Simon Meglic, Blaž Jazbec, AleS Meglic, DaSa Stcvanovič, Boris Ravbar in Božcna Pcterlin. Fotografije: LILI in MILAN JAZBEC, MIMI POLLAK
Tekst: UU JAZBEC
Z muzejskim vlakom v Sevnico
12. avgusta se je skupina otrok z animatorjem Sašo in Tadejem odpeljala na avanturistično pot z muzejskim vlakom. S starim hlaponom so iz Ljubljane odso-pihali v Sevnico, kjer jih je v sevniskem gradu čakal bogat program, ki je navdušil otroke. Urili so se v prenašanju žogic na žlici, nošenju vode v kozarčku, nastopili so v karaokah itd. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za želodčke.
I ' '9 \ jgj
Koncert skupin Stanje popolne bede, Maršali in Legeres
»Kam naj se danes dam«, je vprašanje ki si ga zastavljajo mladi v Domžalah. Po navadi se stanje konča v kakšnem od domžalskih »kaftčev«, kjer mladi posedajo iščoč družbo in zabavo in se nato odpravijo v Ljubljano. Društvo za promoviranje trgovanja z nedovoljenimi idejami je sklenilo, da bo naredilo konec »stanju popoldne bede« v Dožalah, kjer se nič ne dogaja. V soboto, 23. septembra ob 18. uri so v parku za občino Domžale organizirali koncert mladih domžalskih skupin: Stanje popoldne bede, Maršali in legeres. Do 10. ure zvečer se je zbralo kakšnih 250 mladih, ki so se dobro zabavali
ob ritmih domačih skupin in na vprašanja pevca skupine Legeres zakaj danes niso šli v Ljubljano, odgovoril, da zato, ker se v Domža lah nekaj dogaja. In dejstvo je, da domžalska mladina odhaja v Ljub Ijano, kljub temu da si želijo, da bi se v Domžalah nekaj spremenilo in bi postalo mesto bolj odprto zu mlade. Mladi si želijo več priredi tev in klubski prostor, kjer bi se lahko družili, pravijo v Društvu za promoviranje trgovanja z nedovoljenimi idejami in obljubljajo, da bodo v prihodnosti organizirali več takšnih dogodkov.
KRISTINA BRODNIK
Okoli jame je bilo ves čas čiščenja ze lo živahno.
■mm
INTRO da
Jana Husa 1a, 1000 Ljubljana
Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda
Lepša Spodnja Tominčeva jama
Poslovni sistem llclios d. d. in Društvo /a raziskovanje jam Simon Kobil Domžale sta nas v okviru Helio-sovega sklada za ohranjanje slovenskih voda povabila na ogled čiščenja Spodnje Iomi-čeve jame  v bližini Moravč. Ta jama je bila zadnja izmed treh letošnjih jam, ki so jo očistili jamarji v sodelovanju s lleliosovim skladom in Ministrstvom za okolje in prostor. Jama leži na osamelem domžalsko moravškein Krasu v 1. vodovarstvenem območju. Del vhodnega brezna je bil zasipan z raznimi gospodinjskimi odpadki. Kot nam je povedal Aleš Stražar, predsednik Društva, so imeli nekaj izkušenj s čiščenjem jam že iz leta 1998, ko so očistili Mrtnačevo brezno. Akcija se je pričela že v petek popoldne, ko so ob pomoči društva Natura Moravče očistili Sovenco. V soboto so najprej postavili sistem škripčev-ja za dvig smeti, nato pa so se jamarji lotili vlečenja odpadkov iz jame. Tako so potegnili na piano nekaj vrat, sod, salonitke, precej bele tehnike (štedilnik, hladilnik), ob koncu pa so iz jame potegnili tudi goveje parklje in glave. Vse najdeno so odpeljali na deponijo v Dob. Čiščenje jame je še zlasti pomembno, ker leži na prvem vodovarstvenem območju in obstajajo velike možnosti onesnaženja bližnjih voda.
Dvig odpadkov iz jame s pomočjo vrvne tehnike.
Ob koncu nam je g AleS Stražar se povedal: »Čiščenje samo je povezano z velikimi finančnimi stroški, ki jih je občina dolžna poravnati, če ni možno najti onesnaževalca. Denarja za taka dela tu nikoli dovolj, zato je Ministrstvo za okolje in prostor k sodelovanju pritegnilo podjetje Hehos in njegov sklad za ohranjanje slovenskih voda. S pomočjo tega sklada, ki je doslej prispeval Štiri milijo ne sil, je bilo doslej očiščenih že dvanajst jam.«
V.
DOMŽALSKO HTT-OVO SEJMARJENJE
16
Fotokronika
Tretje
tradicionalno sejmarjenje
16. in 17. septembra 2000je Radio HIT pod pokroviteljstvom Občine Domžale v centru Domžal pripravil že tretje tradicionalno Domžalsko sejmarjenje.
Poleg pestre trgovske ponudbe so številni obiskovalci in obiskovalke lahko prisluhnili najbolj znanim slovenskim pevcem in ansamblom, lahko so se pomerili v družabnih igrah, prispevali v dobrodelne namene, iskali prstan v velikanskem sendviču, ali pa se le po svoje zabavali.
Za Skupino za ohranjanje naravne in kulturne dediščine KUD Fran Maselj Podlim-barski Krošnja so že številni nastopi in predstavitve na različnih prireditvah po vsej Sloveniji. Stare mame in starejše žene so tradicionalne gostje Domžalskega sejmarjenja, kjer so tudi letos številnim obiskovalcem prikazovale, kako se plete-|o kite iz slame.
Društvo podeželskih žena Domžale je s svojo raznovrstno ponudbo sodelovalo oba dneva. Članice društva so bile z odzivom obiskovalcev zelo zadovoljne, le-ti pa so radi segali po njihovih dobrotah.
m   R A D \ u
Tudi brez Gamsov ni šlo. (Slika zgoraj)
Domžalsko sejmarjenje je bilo dobro obiskano. Številni obiskovalci so ob ogledu in nakupih na posameznih stojnicah, lahko sodelovali tudi v različnih nagradnih igrah, lahko so sodelovali v dobrodelni akciji zabijanja žebljev, katere zbrana sredstva so b" la namenjena za nakup dvigala za dva invalida, predvsem pa so se lahko zabavali ob najbolj znanih slovenskih ansamblih in glasbenikih.
Županja na Domžalskem sejmarjenju.
Ena izmed nastopajočih je bi la tudi vse boli popularne pevka Natalija Kolman.
Takole pa je bil videti velikanski sendvič, v katerem je bil skrit zlati prstan. (Slika levo)
Slikarka Mojca Vilar je tudi letos privabila številne mlade umetnike, ki so risali in slikali po asfaltu, ob tem pa se lahko pokrep-čali s sadjem. (Slika spodaj.)
Turistično društvo Ihan
Poleg Turističnega društva Ihan so se obiskovalcem predstavili tudi člani in članice Turističnega društva Radoml|e, kjer je svojo ponudbo predstavila tudi gospa Ani s kmetije odprtih vrat Pr'Sovd iz Zagorke ter prejemniki priznanj ptujske razstave Dobrote slovenskih kmetij: g. Tomo Nastran in ga. Ivanka Brodar.
Čebelarji se predstavijo
Med pestrimi dejavnostmi, ki jih v svoje programe vključujejo člani in članice Turističnega društva Ihan, je letos našla mesto tudi predstavitev čebelarjev z območja društva, ki so ga sredi septembra pripravili v veliki dvorani Gasilskega doma v Ihanu.
Turistično društvo Jarše-Rodica se je letos prvič predstavilo na Domžalskem sejmarjenju s svojimi izdelki in dejavnostjo. Na sejmarjenju so sodelovali oba dneva in bili deležni številnih pohval. Na stojnici ob njih pa smo lahko občudovali izdelke Turističnega krožka na Osnovni šoli Rodica, ki ga vodi ga. Ana Medved.
Obiskovalci, med katerimi smo srečali tudi predsednika Čebelarskega društva Domžale, ki združuje več kot sto čebelarjev, Franca Grajzarja, so imeli kaj videti, saj so čebelarji poleg raznovrstnih izdelkov svojih pridnih sodelavk - čebelic, razstavili Se marsikaj, kar jc povezano s čebelarjenjem in medom. Med, medica in medeno žganje, drugi medeni napitki, propolis, različno medeno pecivo, izdelki iz čebeljega voska so bili privlačni za oči in usta, zelo zanimiv pa je bil pogled na različno velike panje ter staro in najmodernejše čebelarsko orodje. Posebej smo občudovali panjske končnice, nekatere narejene v prejšnjem stoletju, druge s sodobnimi motivi, vse lično aranžirano in prijetno predstavljeno. Številni čebelarji so tudi svetovali, pojasnjevali zdravilne učinke posameznih vrst medu in izdelkov ter ponujali v pokuSino. Razstavo si je radovedno »ogledoval« tudi sv. Ambrož zavetnik čebelarjev, občudovali pa smo tudi panj živih čebel. Ustavili smo sc ob nekaterih ob čebelarjih in preberite, kaj so nam povedali:
VVilibard Kušnik, Ihan, Breznikova 59
Čebelar se lahko pohvali, da so ob pomoči njegovega kvalitetnega medu naši alpinisti že osvajali Mont Everest, njegovo hranilno in zdravilno vrednost pa so preizkusili tudi na Himalaji. Njegove čebele se pasejo v slovenski Istri (Padna), ki je ekološko zelo čista, bližina naravnih zdravilnih zelišč pa omogoča Sc večjo kvaliteto medu. Kot zanimivost jc povedal, da njegove čebele tudi zimo preživijo ob medu.
Matjaž (JregoriČ, Prelog, Preloška 3
Dijak bežigrajske gimnazije nadaljuje tradicijo svojega starega očeta in ima če-beljak z 10 panji v Ihanu. V glavnem čc-betari sam. sem pa tja mu na pomoč priskočijo domači, za svet povpraSa katerega od starejših čebelarjev. Velika zanimivost njegove predstavitve je bilo staro orodje in pa koledar iz leta 1945, v katerem
je bilo zapisano vse ravnanje čebelarjev, ter medeno pecivo, ki ga jc spckcl sam.
Franc Kralj, Bišče 4
Je za svoj med in njegove izdelke dobil že vrsto priznanj. Čebele pase po vsej Sloveniji od Primorske do Prckmurja delo s 25 panji pa mu pomeni predvsem hobi in veselje, žalosti ga ker kupcev za domači kvalitetni med, ki jc res malce dražji, ni, prodaja pa se bislveno manj kvalitetni uvoženi cenejši med. V družbi čebelarjev jc vedno prijetno, predstavil pa je tudi panjske končnice in izdelke iz čebeljega voska.
Janez Jerman, Dragomelj 64 Se je podobno kot ostali čebelarji lahko pohvalil z različnimi vrstami medu. Tako smo pri njem lahko naSli cvetlični, lipov, hojin. Škržatov, gozdni, akacijev, kostanjev, smrekov med, posebej pa nas je opozoril tudi na zelo zdravilni med s satjem. Na njegovi »stojnici« smo lahko občudovali tudi sveče in kipce iz čebeljega voska
Na razstavi je bil najboljši med čebelarja Toneta Jančarja, ki je sam naredil tudi prešo.
Roman Krištof, Domžale, Šumberška cesta 21
Nas je opozoril na kremni med, primeren zlasti za otroke, saj ne teče, in na vitaminsko medeno žganje, sicer pa smo lahko občudovali Številne izdelke, katerih osnova je med. Razslavljat je pravi mini čebeljnjak, ki ga na njegov dom hodijo občudovat otroci iz Sol in vrtca, ko spoznavajo čebelarstvo. Med slovenske dežele jc njegov najpomembnejši izdelek, ki ga nabirajo čebele navadno na območju pod Taborom.
Marjan kosak, Domžale, Brejčeva 27
Se ljubiteljsko s čebelarstvom ukvarja že 25 let, ima HO panjev, poleg vrste izdelkov iz medu, med katerimi je bil tudi propolis, pa nas jc posebej opozoril na Dl-MAK, ki jc neobhodno potreben pri čc-bclarjcvcm delu s čebelami. G. Kosak ga
Stojnica najmlajšega čebelarja - Matjaža Gregoriča.
jc prijavil kot inovacijo in pomeni pomembno novost na Icm področju. Občudovali smo lahko več kot dve stoletji stare panjske končnice. »Ni veliko denarja je pa veselje,« so besede, ki povedo vse.
Tone Jančar, Prelog, Breznikova 53
Ima 24 panjev je s čebelarstvom začel sam. Poleg Številnih izdelkov iz meda med katerimi jc bil tudi propolis, smo občudovali dva panja iz leta 1863 in še veliko starih čebelarskih potrebščin, med njimi posode za transport satja. Svoj med jc poimenoval kot domači ihanski med, saj sc njegove čebelice pasejo pod Taborom in v času paSc jih obiSčc najmanj dvakrat na dan in ima veliko veselje z njimi. Sam je naredil tudi prcSo.
Franc Peterka, Prelog, Breznikova 17
Se s čebelarstvom ukvarja od \H. leta dalje, s čebelarstvom pa se jc ukvarjala njegova mamina, nekaj nasvetov pa je dobil tudi od g. Obcrvvaldcrja. Razloži! nam jc razliko med gospodarskimi in rezervnimi panji, posebej pa omenil zdravilnost cvetnega prahu, ki ga priporoča kot kalorično hrano za moč - zlasti pred operacijami, menda pa posebej koristi ludi umskim. Poleg medu in njegovih izdelkov prodaja tudi čebelarsko opremo.
Ob koncu razstave so tudi razglasili najboljše vrste medu: najboljši med ima Roman Jančar, drugo mesto jc zasedel Krištof Roman in tretje Janez Mihelič Najlepše pa jc to, da so sc čebelarji odločili, da med, ki jc bil na ocenjevanju, podarijo Vrtcu Janko v Ihanu.
Turističnemu druSlvu Ihan za prijetno in koristno razstavo iskrene čestitke, našim bralcem in bralkam pa povabilo: obiščite katerega od čebelarjev in sc prepričajte, kako dober in zdrav jc pravi domači med!
V. VOJSKA
stran
17
PREDSTAVLJAMO
Pomenek z našim glasbenikom Stanetom Habetom
Kna najvidnejših domžalskih osebnosti v zadnjih desetletjih je prav go-lovo glasbenik Stane llabc. Njega lahko šlejemo med tiste redke ljudi, ki so v svojem delovnem in ustvarjanem času dali od sebe veliko veliko več kot povprečen zcmljan. Po svetopisemsko - naš Slane velikega talenta pridnosti in prizadevnosti ni zakopal, ampak je vse to podcseteril. Prav s svojo izredno delavnostjo na glasbenem področju v nekdanji veliki občini Domiak ji postal tudi njen častni član. To čast si je pošteno zaslužil, da ne rečem, kar prigaral. Eden od svetlečih se kamenčkov v mozaiku njegovega delovnega obraza je tudi ta, daje bil prvi in večletni zborovodja Moškega pevskega zbora Radomlje. Da pogovor z njim. kije bil Objavljen , naslovom MOŠKI PKVSKI ZBOR RADOMLJE - 30 LET in X0 I.K T ZBOROVSKEGA PETJA V RADOMLJAH, ne bi ostal samo v biltenu, jc prav, da ga predstavimo tudi bralcem Slamnika.
Pri proslavljanju kakršnekoli društvene ali zborovske obletnice sc je treba spomnili tudi samega začetka Radomeljski moški pevski zbor jc pred tridesetimi leti začel poučevati in voditi glasbenik Slane llabc iz Domžal. Zato smo ga pevci zaprosili za nekaj besed, dva pa sva sc Z njim ludi pogovorila. l'o srečanju in pomenku naju jc povabil sc v delovno sobo. Tudi V tej so slenc polne pohval, priznanj, diplom in številnih umetniških del. ki jih jc llabc v dolgih letih neutrudnega delovanja na glasbenem področju dobil v dar.
Spoštovani noš pni zborovodja gospod Stane Hitite. /. Moškim pevskim zbo mm Radomlje, ki Utospraznuje tridesetletnico, boste slavili tudi vi Zato vas prosiva za nekaj odgovorov, ki naj osvetlijo spomin na sam začetek in prva leta vatle njo.
V Šestdesetih letih je bilo v domžalskem upokojenskem-zboru devet ali ilcsct Radomljanov. Po nekem nastupu v letu 1969 smo se pogovarjali, da bi bilo lepo in prav, ko bi v Kadom I ja h spel imeli svoj moški /bor. Držal snu obljubo in zbor prevzel Polovica pevcev jc tako prišla t/ ome-
njenega domžalskega zbora, drugi p;i tudi niso bili začetniki, tako da smo /c v istem Iclu kar pridno nastopali,
Dolga leta sle hiti v domžalski občini med najbolj uspešnimi in prizadevnimi zborovodji. Kdaj sle prišli v Domžale '
Najprej to: leta 1952 sem bil se kot učitelj petja in glasne zaposlen na vrhniški gimnaziji. Po nekam telovadnem nastopu je prišel prof. Milan Hcrin in me prosil, če bi lahko prišel glasbo poučevat, na domžalsko nižjo gimnazijo. Pristal sem. lako sem prevzel delovno mesto učitelja glasbe na omenjeni gimnaziji, zraven pa vodil domžalski otroški in mladinski zbor. Dodatno sem na domžalski glasbeni šoli učil klavir in nauk o glasbi. •
Kalrrr ;/«>/ ste dbsedajž.e vodili?
O, veliko jih jc bilo in so še. Ze IcUi 1939 sem vodil cerkveni mešani pevski zbor v Haljah na Dolenjskem. Po drugi svetovni vojni pa so sc /bori kar vrstili. Vseh je bilo tam okrog 25. Naj jih nekaj sc naštejem Mešani pevski /boi Vrhnika. Mladinski mešani pevski zbor Parketarne Verd, Mešani pevski zbor Svobode Domžale, Mešani pevski /bor Radomlje, Mešani pevski /bor llfcin, Mladinski |icvski zbor Bla-
govica. Mešani pevski zbor Radomlje, Mešani pevski /bor Moravče, Mešani pevski /bor UP Radomlje; šolske pevske /bore po osemletkah v krajih - Brdo. Dob. Mengeš. Moravče. Radomlje; oktete pa v Lcka na Črnučah in na Viru. Mešani pevski /bor DU Jane/ ( erar Domžale in ženski pevski /bor DU Stane llabc Domžale pa še vodim.
t >l> redni zaposlitvi in ob vzporednem vodenju dveh ali treh zborov praktično niste imeli prostega rasa.
Dr/i. Tega do upokojitve skorajda
Po študijo glasbe na Glasbeni malici sem leta 1931 opravil strokovni izpit ter dokončal orgelsko šolo pri prof. Stanku Premrla kasneje pa sem sc še dodatno izpopolnjeval na srednji glasbeni šoli. Ker jc bila v času mojega ravanteljevanja zahtevana višja izobrazba, sem sc kljub starosti odločil še za študij in diplomiral na pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Dodatno pa so me ob službi obremenjevali bodisi moji konjički, to jc pevski zbori, salonski orkester, organizacije večjih pevskih nastopov in proslav, delovanje v zve/i kulturnih društev. Kulturni skupnosti in /ve/i glasbenih šol.
Bili so časi, ko pevci niša imeli avtomobilov, lilugovica in Moravče pa sla daleč.
Dolgi večeri so bili in 90 še namenjeni poučevanju in vodenju pevskih zborov. Se več pa jc bilo porabljenega časa, ker sem sc tja na vaje vozil kar s kolesom. Današnja mladina lega kar ne more razumeti. Nekoč me je na vožnji v Moravće ujela nevihta s ploho. Do ko/c sem bil premočen. Prijazni Moravčani so mi dali suho obleko in mc vabili, naj po vaji pre-spini kar tam. Raje sem sc odpeljal domov, ker bi sicer /eno skrbelo, telefonov pa takrat šc ni bilo. Se napor; nejša pa je bila v začetku službova-
Občina Vrhnika, kjer se je prof. Habe rodil, nikoli ne pozabi nanj. Tako so mu v lanskem letu posvetili spominski večer, kjer se je z njim pogovarjal njegov rojak g. Karel Leskovec.
ni bilo. Osem let sem bil redno zaposlen na domžalski gimnaziji, 24 let sem bil ravnatelj Glasbene šole Domžale, tri leta pa vzporedno še kamniške glasbene šole.
Kako je potekalo vaše šolanje.'
nja v Domžalah vožnja na Verd. ker je bil /bor prekvalitelen. da bi ga lahko zapustil Zato sem dvakrat tedensko prekolcsaril 72 kilometrov.
V vaši družini se nadaljuje glasbena tradiciju. Vuš sin, prof. Tomaž Habe, je
tudi kot pedagog in skladatelj vidna osebnost v glasbenem svetu. Kako je potekala njegovo šolanje'
Precej staršev pošilja otroke v glasbene šole in jih doma spodbujajo, da na instrumente redno vadijo. Pri nas pa jc bilo s Tomažem, ki se jc učil violino, malce drugače. Celo jezil sem se nad njim. kadar je predolgo vadiL Večkrat sem zaklkal v njegovo sobo: »Daj no že mir in nehaj s tem škripanjem« A Tomaž je vztrajal. Po končani srednji glasbeni šoli na oddelku za violino (prof. L Pfeifer) in teoretsko pedagoškem oddelku (Jurij Gregorc) je z odliko diplomiral na ljubljanski glasbeni akademiji iz kompozicije v razredu prof. L M. Škerjanca. Za vodenje orkestrov jc nadaljeval še z dirigiranjem pri prof. dr. Danilu Svari.
Kako zdaj ocenjujete radomeljske pevce oziroma MoPZ Radomlje?
Ko sem bil na zadnjem radomeljskem novoletnem koncerta sem opazil, da moški zbor oziroma pevci lepo napredujejo. Kar držijo naj se in naj medse povabijo Se več mladih.
Kako, prosim, ocenjujete skrb za glasbeno in pevsko kulturo v naših krajih?
Tako in tako. Ne rečem, da je v naši občini za kulturo namenjeno premalo denarja. Premalo pa ga je za delovanje amaterskih društev ter s tem tudi za pevske zbore in njihove letne koncerte. Tako morajo zborovodje in predsedniki društev ali zborov salno prosjačiti pri sponzorjih in dobrotnikih, da sploh lahko preživijo. Vsaj prostori za vaje naj bi bili brezplačni. Seveda pa so danes drugačni časi. Dela in opravila ki so bila včasih opravljena brezplačno, jc danes treba plačevali.
Kaj svetujete domžalskemu »kulturnemu ministru« in vsem. ki imajo veselje do glasbe in petja ?
Izredno pomembna je glasbena šola, ki vzgaja vsestranske glasbenike. Vse osnovne šole naj bi imele otroške in mladinske pevske zbore, da bi tako ustvarjale kadre ali za poznejše »odrasle« zbore, kot zdaj moderno rečemo.
Zahvaljujeva se vam za pomenek, obenem pa vam želiva še veliko zdravih in veselih let ob petju in glasbi.
FRANCE CERAR in ANDREJ 5RAJ
Ko veš, kam greš.
Audi
Predstavljamo
Vilar Hieronim
in glasbena skupina Legeres iz Domžal
Na zalogi vsi modeli, od novega A2
do A8, allroad. multitronic ...
Posebna ponudba promocijskih vozil.
Samo pri nas vam kupljeno novo vozilo dostavimo tudi na dom!
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska c. 1 - Domžale - Tel. 01 72 16 185
Kaj trenutno počneš?
I renu t no dclain na arheoloških izkopavanjih v Dragomlju. sicer pa obiskujem Srednjo glasbeno šolo in končujem Srednjo ekonomsko šolo. ki sem jo Zaradi glasbe malo zanemaril.
Kako se je začela tvoja glasbena pot?
ZaCclo se je v doma v družini v kateri smo sami umetniki. Moja mama je slikarka, stara mama pa vodi pevski zbor. Tako sem v osnovni šoli rad igral na kitaro, pel v Šolskem pevskem zboru in pozneje v Partizanskem pevskem zboru v Ljubljani. Igraj sem tudi trobento in konlrabas. Pozneje sem spoznal kitarista Mal-jaza Streha rja i/ lukovice, s katerim sv;l skupaj igrala in iskala bas in boben. Pridružila sla sc nama šc bas kitarist Žare Drovcnik in bobnar Anžc Žurbi. Jaz sem pevce, lako je nastala današnja skupina Lesje-res. skupaj igramo eno leto in sc počasi uveljavljamo.
Kako bi opisal glasbo, ki jo izvajate, za tiste, ki vas še niso slišali?
Imamo se za lokcijc. ne težke, ampak dobre roke rje. Igramo ročk s primesmi bluesa in sodobne glasbe.
ImaŠ zelo dober glas. si ga posebej treniral?
Igral sem trobento in ta inštrument ima podobno
dihalno tehniko kot petje in tudi vadim doma. Priznam pa. da sem nekaj ur vzel ludi pri Kseniji Viđali.
Kje ste že nastopali in kje vas lahko slišimo v prihodnje?
Do zdaj smo imeli petnajst koncertov, od tega tri v Domžalah. Predzadnje smo igrali na Kino ročk festivalu, kamor nas je povabil Bela, vodja skupine Kontrabasi m za to priložnost, ki Dam jo je dal, se mu iskreno zahvaljujemo 23. septembra smo nastopali v parku za občino zmrzale skupaj z domačimi bendi, kot so lligh Strike. Marsha-li in Stanje popolne bede.
Kaj je to Stanje popolne bede?
To je ime benda. ki opi-suje razmere v SPB v Domžalah (smeh).
In kaj opisuje vaše ime Legeres? "0
Legeres pomeni francosko lahko, ležemo
Ali to pomeni, da sle ležerni?
I ahko In odgovorim takole: poznamo materijo in anlimalcrijo, delec in anli-dclec. Ime jc delec, mi pa snio antidelec. nasprotje lega.
Kje boste še nastopali?
29. septembra smo nastopili na ročk festivalu v Stični skupaj z Sidharto. oktobra bomo igrali na Bledu, drugo leto pa gremo na turnejo kot predskupina v Nemčijo. Drugo leto bomo
tudi /c zreli za prvo ploščo.
Se mladi bendi danes težko uveljavijo?
V bistvu ne. če si dober, se lahko uveljaviš, vendar moraš bili vztrajen. Vendar menim, da je danes na slovenski glasbeni sceni preveč starih, ki so sc izpeli in ponavljajo eno in isto, kot na primer slavni - INI. Trg v Sloveniji je majhen, nihče m ne upa nič novega ustvarili, zalo je vse bolj mehko, soli pop. Mladi bendi se lahko uveljavijo, če so tržno zanimivi, če so lepi na primer. Potem so zanimivi za založbo, ki jih promovira z reklamo, video spoli. ipd. velikega zaslužka pa ni. Služi se največ s koncerti.
Želimo se uveljaviti, radi bi šli na Novi ročk in na vse večje koncerte. Vendar bomo šli počasi naprej. Ko bo prišel čas za to.
Je tvoj življenjski cilj glasba?
Je. za glasbo sem pripravljen naredili veliko. Vendar moraš imeli poleg lega še nekaj drugega, službo, denar. Brez talenta tudi ne gre. Za glasbo... bi naredil vse.
Hvala za pogovor in veliko uspeha vam želim!
KRISTINA BRODNIK
Predstavljamo štipendiste
Bojana Vojska, študentka ekonomije
Bojana Vojska je študentka ekonomije, ki se je po končani (.iiriiiaziji Ljubljana Šiška - športni oddelek odločila za študij ekonomije. Kljub temu, da sc ni odločila za študij na fakulteti za šport, se je odločila vztrajati pri treniranju atletike...
Študiraš ekonomijo. Zakaj si se odločila za ta študij?
Vedno sem govorila, da ne bom študirala prava, medicine, športa in pa ekonomije. Ko se je bilo treba odločiti, sem sama razmišljala o študiju geografije in angleščine na filozofski fakulteti, ki pa na žalost nista šla skupaj. Veliko ljudi mi je svetovalo, naj Sta diram šport, saj sem že v tej »stroki«, a sem se na koncu odločila za ekonomijo, kjer je vsega po malem.
Si mogoče razmišljala o leni, kaj nameravaš po študiju?
Trenutno sem študentka četrtega letnika ekonomije, smer trženje. Ker je to čedalje bolj moderno, hkrati pa se mi zdi tudi pametno, razmišljam o podiplomskem študiju, to le magisteriju. Verjetno bom nekako poskušala združiti ekonomijo in šport, seveda pa je treba najprej naredili
Si imela težak »prehod« iz srednje šole na fakulteto? Kaj pa misliš o »prehodu« iz faksa v službo?
Pred srednjo šolo sem bila bolj kol ne, prestrašena, saj so mi vsi govorili, da je to nekaj povsem drugega, drugačen sistem in način dela bolj samostojno delo. Poleg tega sem sc v srednjo šolo morala voziti v Ljubljano (prej sem imela šolo čez cesto) in ob tem Se trenirala. Po mojem mnenju prehod iz osnovne v srednjo šolo »ta pridnim« ne pomeni velike spremembe. Res pa je. da moraš šolo vzeti resno. O redni službi kljub tema da se ji hitro približujem, ne premišljujem preveč -vsekakor bo tukaj še prehitro. Mislim pa. da bo nekaj novega, a ne prevelika sprememba, saj sem skoraj polno obremenjena že sedaj.
Ti ob študiju in treningih ostane še kaj prostega časa?
V prostem času, kolikor ga sploh imam. saj so treningi prav vsak dan. poskušam pomagali mladim pri njihovem postavljanju na atletska pota. kar zame predstavlja velik izziv. Skušam si vzeti kakšen čas za gledališče ali opero, letos razmišljam tudi o abonmaju, saj se mi zdi kulturna osveščenost zelo pomembna.
Zakaj se ti zdi občinska štipendija »dobra ideja«?
Štipendijo sem začeta prejemati v srednji šoli in mi že od samega začetka predstavlja »moj denar«, s katerim lahko počnem, kar se mi zahoče. Mislim, da si z lastnim denarjem bolj samostojen in samozavesten, hkrati pa bolj »ceniš« tako denar kot tudi študij, saj štipendije ne dobiš brez dobrega uspeha za dober učni uspeh pa se moraš tudi potrudili,-
Kaj bi svetovala mladim, ki si želijo uspeli?
Pomembno je iskali in najti listo, kar te veseli, in to delali, saj lc malo stvari naredimo »s srcem« in zato res dobro. Mladi, ki si želijo uspeti, naj imajo neko vizijo, naj se vidijo v nečem, in naj tej svoji viziji čim bolj samozavestno sledijo. Seveda je pametno poslušati vse. ki skušajo pomagati s predkigi in kiejami, pomembno pa je sprejemati le liste, za katere mislijo, da so dobri tudi za njih.
M. V.
KULTURA
Še enkrat iskrene čestitke vsem!
Planinska roža še kar odmeva
Spoštovani 1 oj/e g. ('uderman in vsi izvajalci Planinske rože!
Vašo postavitev Planinske rože sem si ogledal dvakrat (29. 7. in 1.9.). Ohe predstavi sta bili zelo dobri, prva bolj prepričljiva.
Vmbient in akustika letnega gledališča sta se pokazala kul zelo primerna lokacija, posebno za glasbeno scenska dela.
O sami postavitvi predstave pa naslednje:
Izbira glasbenega vodstva in solistov je bila odlična. Dr. Cudcrman jc zanesljivo vodil potek ad hoc sestavljenega orkestra in redko jc bilo slišati razhajanja orkestra po vertikali. Po pevski plati so i/stopali ga. Pija Brodnik. Marko Kobal in Marjan Trcck. Po igralski in pevski pa Jože Vidic. To seveda ne pomeni, da Zoran Potočan kot ravnatelj ne bi svoje vloge odpel vzorno, le da mu ta vloga tega ni v toliki meri omogočila. Po igralski plati jc najboljši stik z občinstvom našel Primož Krt - kar jc za to vlogo bilo običajno tudi pri prejšnjih postavitvah. Cia. Tadeja Capuder je s svojo igro prav tako prepričala, z glasom pa nekoliko manj. Lahko bi govorila v višjem registru in bolj »vreščala«. Zbori so bili vzorno na-štuehrani (Karel Lcskovcc) in so ob sprosCcni igri na odru pripomogli k poliiokrvuosii predstave.
Sam režijski pristop operete mi jc bil všeč, saj jc upošteval čas nastanka operete tn jo s kostumi, sceno, plesom in drugimi drobnimi domislicami postavil v cas pred drugo vojno.
Kar zadeva druge sodelujoče (maska, scena, luč in drugi), jc bilo Čutiti, da so dobro pripravljeni in da so uigrana ekipa, zato jc predstava tekla dobro.
Čeprav imata največje zasluge za postavitev Alojz Stražar in dr. Mirko Cuderman. čestitam in se zahvaljujem tudi vsem drugim sodelujočim pri predstavah Doscdaj sem videl kakšnih pet različnih postavitev očetove Planinsko tate. Vasa je bila gOtOVO najštevilčnejša in najboljša. Posebna zahvala pa velja gospe Cveti Šeruga-Prck. ki jc v programskem lisiu izjemno zaokroženo in tehtno odmerila prostor slovenskim operetam, torej tudi PtminSki roži, in jih postavita na pravo mesto - tudi v današnjem času.
Se enkrat iskrene čestitke vsem. Zelini vam še veliko uspešnih gledaliških in drugih predstav v vašem prijetnem .milnemu.
MITJA GOBEC
Sklepna slovesnost ob 100. obletnici rojstva tenorista Jožeta Gostiča
Takšnega pevca danes ni več
16. septembra 2000 so se z odkritjem doprsnega kipa in slavnostnim koncertom zaključile letošnje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva Jožeta Gostiča, svetovno znanega opernega solista. Idejna zamisel jc bila porojena ob njegovi 15-lctnici, ko so se na Homcu decembra 1998 člani zagrebške Opere, ki so za Gostiča darovali spominsko sveto mašo. srcCali z domačini. Kulturno društvo Jože GostiC Homec. Opera Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Opera in balet SNG, Kulturno prosvetno društvo Slovenski doni iz Zagreba. HRT so skupaj z nekaterimi posamezniki pripravili niz kulturnih dogodkov in prireditev, ki so oživili življenje in delo Jožeta Gostiča ter mu tako postavili »spomenik«, s kakršnim se le težko pohvali kateri od slovenskih umetnikov.
Gostičevo leto
Bogat program Gostičcvcga leta se je zaCel prav dan pred 100. obletnico njegovega rojstva v Zagrebu, ko so na hiši v Vitczovičcvi 6. kjer jc živel Jože Gostič. odkrili spominsko ploščo. Kakšen pomen in težo dajejo temu velikemu in še danes priljubljenemu opernemu pevcu v sosednji republiki, zlasti pa v Zagrebu, kaže tudi to. da je o njem govoril in ploščo odkril dr. Zdravko Tomac, podpredsednik hrvaškega sabora. Po tiskovni konferenci, na kateri so predstavili dvojno zgoščenko, ki bodočim rodovom ohranja tako hrvaške kot slovenske posnetke petja Jožeta Gostiča, so se praznovanja v Zagrebu zaključila s slavnostno predstavo Trubadurja v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu.
Že naslednji dan jc spomin na Gostiča oživel v njegovem Homcu. Dr. Franc Rode. slovenski metropolit in nadškof, jc v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu, kjer se starejši Se spominjajo petja Jožeta Gostiča, daroval v njegov spomin sveto mašo. Popoldne
* V/
Doprsni kip je odkril dr. France Bernik, direktor Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V kulturnem programu je sodeloval Domžalski komorni zbor pod dirigentskim vodstvom Tomaža Pirnata.
pa je bil v isti cerkvi, ki je bila premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti hrvaškim in slovenskim opernim solistom, slavnostni koncert. Lik Jožeta Gostiča jc našel mesto tudi na spominski kuverti in priložnostnem žigu naslednji dan na Pošti Radomlje.
»Pepe je spet doma«
V aprilu pa jc bil dokončan najzahtevnejši projekt monografija »Josip Gostič«, ki sta jo pripravili Marija Barbi-
Oblikovalka doprsnega kipa Jožeta Gostiča
Vesna Bukovec
Oblikovalka doprsnega kipa Jožeta (.oslisa je mlada kiparka domačinka Vesna Bukovec, ki smo ji postavili nekaj vprašanj.
Kako da ste se odločili, da sodelujte v natečaju?
Na natečaju sem sodelovala, ker so me organizatorji Kulturno društvo Jože Gostič povabili k sodelovanju.
Po čem ste se zgledovali?
Glavni cilj mi je bila čim večja podobnost. Za zgled sem vzela fotografijo z naslovnice njegove monografije, seveda sem si pomagala tudi z drugimi fotografijami. Naj omenim, da je modeliranje portreta po fotografiji izredno zahtevno, saj fotografije niso bile narejene z namenom, da bi pomagale pri modeliranju (npr. profil, pol profil, od spredaj, od zadaj), poleg tega je bil Gostič na različnih fotografijah različnih starosti in v različnih kostumih. Predvsem pa jc otežujoče dejstvo, da portretiranca nisem nikdar videla ali osebno poznala, seveda to v tem primeru ni bilo mogoče.
To jc moj prvi portret, ki jc narejen po fotografiji, drugače sem vedno delala po živem modelu. To jc neprimerno lažje, saj imaš portretiranca pred sabo. lahko greš okoli njega in si natančno ogledaš poteze, predvsem pa ga začutiš kot osebo, karakter.
Koliko časa ste delali in iz kakšnih materialov ter kako?
Portret sem /modelirala približno v enem tednu, celoten projekt pa mi jc seveda vzel več časa. Kip sem /modelirala v glini, potem ko je bil -izbran
eri in Marjana Mrak. Cia. Barbicri jc v povzetku njegovega življenja in dela med drugim zapisala: »Gostič je poslal umetnik evropskega ugleda in začel gostovati v drugih državah, najpogosteje v Španiji in v Italiji, predvsem kot I ohen-grin. Njegov Lohcngrin jc s harmoničnim stapljanjcm božanskega in človeškega posebej navdušil publiko Teatra Ltceo v Barceloni, kjer so mu podelili posebno nagrado. Nastopil jc tudi v Co-vcnl Gard mi na premieri Borisa Godu-nova leta 1958, gostoval pa tudi v Pragi, Drcsdnu, Berlinu. Hamburgu. Atenah in v drugih evropskih mestih. Bil jc znameniti interpret Verdijevega in Mozartovega Rcquicma in Beethovnove Devete simfonije. Sto trinajst glavni vlog. samo v Zagrebu okoli tisoč nastopov.
v dunajski državni operi 260, velik glasbeni talent, pregovorna glasbena in človeška zanesljivost ter stalni visoki umetniški nivo v teku celotne kariere so Gostiča naredili za steber zagreške opere y njeni zlati dobi in s povsem prepričljivimi besedami velikega dirigenta Karla Bohma: takšnega pevca danes ni več.
Gostič jc tudi domačemu kraju Homcu, kamor se jc rad vračal s svojih številnih gostovanj, pa tudi širnemu okolišu, zlasti za praznike, prinaSal in posredoval žlahtno pesem duha. Božič, novo leto, velika noč in sv. Ana so bili prazniki, ob katerih jc Gostič pel v homški župnijski cerkvi, za sv. Ano pa skoraj brez izjeme v čudoviti baročni cerkvi z. nastopom v kulturnem domu v Radomljah, kot tudi po številnih radijskih oddajah. Na pol odrasli otroci tistega časa se ga spominjajo tudi po tem, da jc priskrbel karte v ljubljanski operi takrat, ko je pel na ljubljanskih opernih deskah I ra / onega sveta, v operah Lohengrin, Tosca, Carmcn, Othclo.
Primerna oddolžitcv velikemu umetniku in rojaku Jožetu GostiČU je bilo poimenovanje ulice z. njegovim imenom na Homcu in Nožieah. Po tej poti se jc namreč večkrat sprehodil, se rad ustavil za besedo, dve, ob sovaščanih in ljudje so rekli: Pcpc jc spet doma.
Sklepna slovesnost na Homcu
Spominu na velikega opernega tenorista je bil namejen tudi večer iz ciklusa »Pogovori z opernimi solisti«. Opera SNG Ljubljana pa se je svetovno znanega opernega pevcu 21. junija 2000 spomnila še z. Oratorijem. Vmes sla bili šc dve tiskovni I onlercnci, domače kulturno društvo pa je monografijo predstavilo na prisrčni slovesnosti v OŠ Prcscrjc pri Radomljah.
Sklepna siovesnosi ob praznovanju 100. obletnice rojstva opernega pevca Jožeta Gostiča je bila v soboto, 16. septembra, ob 17. uri na Homcu, kjer se je /bralo veliko ljudi, med njimi tudi njegovi prijatelji iz. Zagreba. Dramski igralec Aleš Valič je prebral njegov življenjepis, nato pa jc županja Cveta Zak)kar Oražcnl v pozdravnem govoru poudarila, da je le mali »kateremu umetniku dano, da bi se ga elani društ-
stran
va, ki nosi njegovo ime, tako iskreno spominjali, oživljali njegovo delo in se trudili, da ne bi šel v pozabo. To so storili člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec, ki so bili pobudnik in glavni organizator vseh slovesnosti. Zahvalila se jc vsem, ki so kakorkoli prispevali, da jc bil spomin na Jožeta Gostiča oživljen, da danes njegovo pelje, predvsem pa njegov pomen za ra/ voj tovrstne glasbe, pozna marsikdo, ki šc pred meseci zanj ni slišal, in da nam te tudi na ta način operna glasba bližje. Zahvalila se jc Kulturnemu društvu Jože Gostič ter gospodu Borutu Jenku, Operi Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba ter direktorju Vladimiru Kranjčeviču, iskrena hvala Operi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane ter direktorju dr. Borutu Smrckarjii, Kulturno prosvetnemu društvu Slovenski doni iz Zagreba, hrvaški radioteleviziji, vsem sponzorjem ter vsem, ki so prispevali, da danes bolj kol kdajkoli prej Jože CJos-tič in njegov glas živita v naših srcih.
Nato jc spregovoril dr. Irance Bernik. predsednik SAZU, ki jc poleg Gos-tičevih ncprekosljivih pevskih stvaritev, zaradi katerih je bil »umetnik po milosti božji«, kot pevčevo izrazito vrlino poudaril tudi, da jc kljub vsem oviram vztrajal na i/brani poli. Poudaril jc, da jc bil njegov glas tisti, ki ga jc delili velikega in da bodo tudi v prihodnosti njegove interpretacije plcmcnili-Ic naš glasbeni spomin in kljubovale ca-su. G. Bernik je nato odkril doprsni kip velikega umetnika, ki ga je izdelala mlada kiparka Vesna Bukovec, nato pa ga jc homški /upnik g. Anton Dobrovoljc tudi blagoslovil, g. Borut Jenko, predsednik domačega kulturnega društva, pa se
jc ob koncu zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešno izvedenim prireditvam. Program jc povezoval g. Janez Dolinar, peli pa so pevci in pevke Domžalskega komornega zbora pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata.
Spominski koncert v operi
Zvečer jc bil v Operi SNG spominski slavnostni koncert, na katerem so nastopali operni solisti: Olga Gracclj, Ana Pusar Jerič, Mirjani Kalin, Simona Krajne, Milena Moraca. Saša < "smo, Nevcn Bclamarič, Jure Kušar, Branko Robinšak, Slavko Savinšck, Jože Vidic ter Janez Dilrič ter orkester Opere in baleta SN( i Ljubljana pod vodstvom dirigenta Lorisa Vollolinija.
Z obema slovesnostma jc bilo zaključeno le letošnje leto. saj člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec, skupiij z operama - zagrebško in ljubljansko, v prihodnje obljubljajo Gos-tieeve dneve, ki se jih vsi ljubitelji tovrstne glasbe veselimo že danes.
V. VOJSKA
na natečaju, pa ga jc livar Roman Kiim-šck odlil v bron.
Kaj vam pomeni, da imate še rosno mlada že na ogledu javnosti kip in to v domačem kraju?
Predvsem sem imela veliko srečo, saj jc takšnih možnosti, kot jc natečaj za javno plastiko, izredno malo. Prvič, ker ni pobud, drugič pa zato. ker čc pobuda že je. se k sodelovanju povabi priznane kiparje. V mojem primeru jc verjetno veliko pripomoglo ravno dejstvo, da jc nekaj priznanih kiparjev odpovedalo sodelovanje na natečaju. Seveda pa je dejstvo, da v domačem kraju na javnem mestu stoji kip, ki sem ga naredila šc pred diplomo na Akademiji, zame velika čast. Morda še kakšna misel. Na tem mestu bi se rada zahvalila Kulturnemu društvu Jože Gostič i/ Homca za povabilo na natečaj, predvsem pa gre zahvala arhitektu Aleksandru Rogini iz Homca, avtorju postavitve kipa, za njegovo pom<ič in požrtvovalnost. Zahvaljujem se tudi domačim in svojemu fantu, za podporo in potrpežljivost.
Hvala in iskrene čestitke!
V. v.
Kulturno društvo Domžale »A je to teater« ponovno nastopa
V okviru Kulturnega društva Domžale sc je ponovno zbrala skupina mladih gledališčnikov, ki delujejo pod imenom »A jc to teater« pod vodstvom režiserja Danijela Potočana. Prvič so sc javnosti predstavili maja letos v Kulturnem domu France Bernik v Domžalah s komedijo »Strogo zaupno«. Pred polno dvorano so navdušili domžalsko občinstvo. Načrtujejo ponovitve predstave, ki bodo 6. v Moravčah in 9. oktobra v Kulturnem domu Franceta Bcrnika.
KRISTINA BRODNIK
Gledališka skupina »A je to teater« med vajo.
V V
Otroški gledališko-lutkovni ZIV-ZA V v polnem zagonu
v
Predstava Šivilja in škarjice prijetno presenetila
Novi CD citrarke Tanje Zaje Zupan
S teboj plesala bi
Na vprašanje naše sodelavke Aleksandre, kakšni so njeni cilji za leto 2000 in ali ima kakšne posebne želje in namene v novem tisočletju, je najbolj znana slovenska citrarka Tanja Zaje Zupan (Nožice, (.ostičeva 48, 1235 Radomlje) konec lanskega leta odgovorila: »Predvsem si želim, da bi imela tako ustvarjalno energijo, da hi bila polna idej, da bi lahko od sebe čim več dala, da hi še naprej razveseljevala ljudi, ki radi poslušajo mojo glasbo, pa da bi imela zdravje in srečo v družini.«
Rezultat te njene ustvarjalne energije jc novi CD S teboj plesala bi, na kateri Tanja igra na svoj priljubljeni instrument in tudi poje:
S teboj plesala bi. izpolni sanje mi, srce gori
Dragi verjemi mi. da si v mislih mojih le ti.
Nežno objemi me, poljubi me v zavetju noči v temi
Nekaj mi govori, da si ljubezen moja ti.
Na njem boste ljubitelji njenega igranja in petja našli vrsto romantičnih melodij z vsega sveta, kot so: Hey, No mater what, Aprcs tui. Mama Juanita, Love storv. Ein bisehen frei-den, CD pa se zaključi prav z že omenjeno pesmijo S teboj plesala bi.
Producent, aranžer in tonski mojster pri nastanku šesle Tanjine CD je bil Dušan Zore, aranžmaji za citre pa so delo Dušana Zoreta in Jožeta Burnika. Na harmoniko igra Boštjan Dorič. tamburico Borut Klobučar, aktuslično kitaro in flavto Marko Morgan, električno kitaro pa Miran Fa-kin. Pri vokalni spremljavi pa so sodelovali: Viktorija, Makro
Morgan. Denis Vuk in Miran Fakin. CD jc bila posnela v Studiu NAPOLEON v Kamniku.
S teboj plesala bi lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah, Tanja pa jo bo skupaj s prijatelji predstavila tudi na /c tradicionalnem koncertu, o Katerem pa lahko več
preberete v eni naslednjih številk našega glasila.
»Škarjice hrustalke, po rumeni mizi bežite, jopico mi ure-žite!« so čarobne besede, ki so jih otroci kar na glas priše-petavali nekoliko raztreseni, a zato nič manj simpatični glavni junakinji, deklici Bogdanki - šivilji, sicer togi marioneti, ki je pod budnim očesom Bernarde Gašperčič, s pomočjo njene izvrstne, zverzirane prepričljive tehnike, »oživela« v, za vse navdušence skoraj premajhni, dvorani sredi gozda na Močilniko v Dobu.
Zgodba Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja sc jc ponovno izkazala kot odličen material za dramatizacijo
Pravljica, ki jc postavljena v čas grajskih gospa na eni ter zatiranih služkinj na drugi strani, jc preprosta, vendar dovolj razgibana, da jc tako najmlajše, nekoliko starejše, kot tudi mlade po srcu zazibala v čisto poseben svet.
svet neskončne otroške fantazije, kjer jc vse mogoče Drobna ptička deklici Bogdanki pričara čarobne škarjice, ki na ukaz same režejo in sc tudi same ustavijo. Nemogoče je,
v svetu pravljic vselej mogoče.
To idilo vsemogočnosti jc za trenutek zmotila le hudobna, nečimrna. prevzetna, zavistna, lakomim bogata grajska gospa, kateri je glas posodila odlična Metka Dulmin. Judi njej je uspelo iz publike izvabiti listo, kar jc v vsakdanjem življenju najteže - čustva - seveda negativna, saj je zlobna gospa ubogo Bogdan k o spodila i/ gradu, ji ukradla škarjice in jih sama preizkusila. Seveda pa škarjice ubogajo samo Bogdanko. Nič ni moglo ustavili mladih, šc nepokvar-, jonih src, da se ne bi, vsak na svoj način, zabavali in pri-voščlji vo zbadali »ubogu« grajsko gospo, ki se m in ni mogla spomniti čarobnih besed, da bi sc nepokorne škarjice ustavile.
Bogdanka (kol se /a pravljico spodobil nazadnje reši la komno gospo pred razjarjenimi škarjicami, zapusti grad in živi srečno do konca svojih dni.
V vsaki pravljici dobro premaga zlo. Dovolite mi, da tokratni nauk povzamem kar z. verzi drobne ptičke:
»Na gradu zdaj gospa /ivi. prijazna do ljudi... Dobrota spet jc zmagala! Pohlep, zavist grda sta, nam pove zgodba ta!«
Zabavna, a zato nič manj nežna pravljica, opremljena z melodičnimi pevskimi vložki, jc navdušila staro in mlado ter ponovno dokazala, da klasične pravljice nikoli ne izgubijo svojega čara, nas ne pustijo hladne, marveč nas vselej očarajo.
/elite bili tudi vi del otroškega glcdališko-lulkovncga ZlV-ZAV-a?
Pridružite sc nam! Dvorana na Moćilniku v Dobu vas že nestrpno pričakuje!
Kdaj in s katerimi junaki se boste lahko družili, pa vas bomo pravočasno obvestili!
Se vidimo?
Otroški pozdrav ZlV-ZAV!!!
M. S.
stran
19
KULTURA
SOBOTNE MATINEJE ZA OTROKE DRAMA IN KOMEDIJA ZA LJUBITELJE GLEDALIŠČA 1OO LET ROJSTVA SKLADATELJA LUCIJE M.SKERJANCA
■Z
*e
4)
ca
v S 8
£ o
z.a otroke sobota, 7. oktober 2000
ob 10.00 mi za IZVEN
Talal Hadi: MAČKON SE 1(1 REČI HVALA Josip Vandof: KI ki (
lutkovni predstavi. Otroška lutkovna delavnica, ljubi Jana Z« začetek tretje sezone sobotnih matinej, ki lunin na sporedu vsako drugo
soboto smo pripravili kar dve igrici, obe v izvedbi ljubljanskih lutkarjev, ki
jih vodi talni Hadi. Prva pripoveduje kako se p pred davnimi časi na Blat-iw mlaka priselila veliko živali. Sčasoma SO se spoprijateljile in ustanovi le krajevno skupnost Pri Himni mlaki.Nam pride vehk mačkon. Pa tudi niz. bojnik, ki nepirz.ua besede hvala. Besedo hvala povemo tistemu, ki nesebična pove ali stori kaj dobrega,
tistemu, ki pomaga dru gim, ti ne dela hudobije in ima rad druge. Druga
Zgodba o Keki u pa je loko zelo priljubljena, da bo zadovoljila tudi najmlajše, cena vstopnice: 600,00 SIT
sobota, 21. oktober 200(1 ob 10.00 uri /a IZVIN
llans C. Andersen: SVINJSKI PASTIR
lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Fru Fru. LJubljana
Ingmar Bergman: PRIZORI (Z ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA
drama Mestno gledališče Ljubljansko
t e bi bili vi princeska ali bi raje vrtnica z graha, ki vam jo pošilja nez.nani princ ali punčko, ki reče mama.' Nnšn princeska si je želela punčko in tudi slavCcvo pelje je ni moglo potolažili. Užaljen zaiadi zavrnitve, ker princeska ne razume njegovih daril, jo odrasli princ sklene kaznovati. Preoblečen v umazanega svinjskega pastirju izdela lonček s kraguljčki m pojočo skn-jtca. Igrački staji na mor všeč in pastir dobi v zamena zanju pidjuhčke ... cena vstopnic: 600,00 SIT
gledališče sreda, 11. oktober 2000
ob 20.00 uri za abonma RT imi-NI iti
IZVEN četrtek, 12. maj 2000
ah 20.00 uri za abonma ZELENI in IZVEN
/nuni ni eminentni režiser
tngmar Bergman je za gledališče napisal besedilo, oziroma orisal infemo zakonskega U\ Ij: upi- Moški in ženska, zakonski par v ločitvenem procesu, nbru-eiiiuivulu s svojo dvajsetletno skupna preteklostjo, drug zit drugim in sama s suho. Skratka, konflikt dveh svetov, dveh planetov, dveh principov, ki se nenehno privlačila, da bi se lahko neznosno odbijala. Besedilo nudi šepetanje in krik dveh bitij, ki prihajata k nam iz dobro znane atmosfere liergmnnovih filmov. Večna temu o večnem Spopadu, ki gu imenujemo zakonski slan. (iz gled. lis-tu Min.. 2000/2001 0)Za začetek gledališke sezone v
našem domu smo se odločili z.a tehtno dramsko besedilo, ki bo zaradi odličnih sodelavcev, zagotovo na poseben način zaznamovalo podobo nove sezone. To je hkrati tudi prvo gostova nje Mestnega gledališča ljubljanskega v našem domu Ponovitvi za druga dva gledališka abonmaja bosta v novembru 20110. režija: Mile Komn
igrata: Bernarda Oman
in BorlS Ostali
cena vstopnic: I..100,01) in I.S0O.OOSTT
petek. 20. oktober 2000
ob 20.00 uri za
IZVEN Marjan Tomšič: BOŽEC ON, BUŠCA JA/, monokomedija V monokomediji »Božcc on, busea jaz« prisluhnemo Lučki. Luči ali Luča-ni, /enski, ki ji vsakdan duši sanje in najlepše besede. V svojih čustvih je
poštena do drugih in do sebe, vpeta v tradicionalno vloga ženske v družbi. Ko izve, da jo mož vara. se preblisnilo iti bojevita odloči pokorili JI :.jo sililo, t mi Ij sko moč. -Radoživa, pol-nokrvna in prepričljiva stvaritev Saše Pavček.« (Slavko Pezdir. Delaj. Igralka Saša 1'avčck je članica I trume SNU v Ljubljani, kjer je doslej
oblikovala le šestdeset različnih gledaliških
vlog. 1 A-tos je prejela (tudi za vlogo v tej mOnoko medijil Nagrado Preser novega sklada, igra: Saša Pavček režija: Boris Cavazia cena vstopnic: 1.500,00 in l.tiOO.OO SIT
glasba torek, 24. oktober 2000 ob 20.00 uri za abonma MODRI in
IZVEN Koncert ob stoletnici rojstva skladatelja Loeijana Marije Skerjanea
galerija do m zale
razstavlja akad. slikar Rudi Skočir
Rudi Skočit, rojen 195 l mi Kamnem pri Kobaridu. Diplomiral je na Akade miji za likovno umetnost v Ljubljani in dve leti obiskovat na njej tudi slikarsko specialko. Leta 1996 Seje strokovno izpopolnjeval na študijskem biva nju v Čile Inleruatiomdes des A ris v Parizu. Dela kol svobodni likovni ustvarjalec na grafičnem, slikarskem in ilustrator skem področju. Ilustriral je hI knjig za mladino. Je član društva likovnih umetnikov severne Pri morske, član zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter elan ilus-tratorske sekcije /DS1.U. /xt svoje delo je prejel Id domaČih in mednarodnih nagrad in priznanj. Odprtje razstave: 19, ok-
tober 3000ob i'V..00 uri Razstava ha odprta do 2. novembra 2fXX)
Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 15.00 da 19.00 ure. oh sobotah od 10.00 da 12.00 ure. Vstopnine ni
Vstopnice so \-prodaji štirinajst dni pred prireditvami ah delavnikih od 111.01) do
12.00 ure v upravi
Kulturnega doma 1 rancu
Rernika, ah delavnikih Od 16.00 da 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Hernika (Ljubljansku 61, Domžale, vhod z dvorišču, kletni prostori j ter eno uro pred priččlkom
prireditev v blagajni dama.
Informacije in rez.ervacije pa telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopim e je potrebo prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redna prodaja!
Spoštovani obiskovalci kulturnega domu'
Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali dnigih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas. da obiščete Klub Kulturnega domu Franca /*.- mtka, ki je odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 urev odmoru prireditev in pa njih.
V prijetnem in mirnem okolju boste ab osvežilnih pijačah, kini ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih.
Skladatelj, dirigent in
pedagog Lueijilti Marija Skerjanc(l9(i0- 197.1) Je nsrhnošlno nt ustvarjalno Hlačno zaznamoval slovensko glasbo v času, ki
je napovedoval razkroj enovitosti glasbene estetike. Ne oziraje se na glusbe-na-ideološke dvome in spopade je z. akademska naravnanostjo, široko glasbeno in splošno humanistično razgledanostjo svetovljan sko obvladoval slovensko glasbeno dogajanje in bil njegova osrednja osebnost. Njegov glasbeni izraz, lahko označimo kot spodbud no sinte.opreteklega, odprto v prihodnost. Njegove skladbe so intimno izpovedne, lirične, močno doživljajsko in razpoloženjsko obarvane, hkrati pa koncertno učinkovite in premišljene.
Izvajalci: Irena Haar -sopran. Nataša Valant -klavir, kvartet violončelov
I Ciril  Škerjanec, Igor Škci junce. Ivan Snšlurič, Milan Hudnik) cenil vstopnic: 1.300,00 m 1.500.00 SIT
		o k t o b e r 2 0 0 0	
pet$k	6	koncert Jozsef Balogh - klarinet, IHana Cižtnok - klavir organizacija: Glasbena šola Domiale	20.00 IZVEN
sobota	~7~.	lutkovni predstavi T. Hadi: MAČKON SE UČI REČI HVAIA, J. Vandof: KEKEC 10.00 Otroška lutkovna delavnico 7. Hadi. Ljubljano IZVEN	
subota	3	koncert KVARTET ROŽMARIN	I9JO0 ZAKLJUČENO
sreda	11	gledališko predstava Ingmar Bergman: PRIZORI 17. /A KONSKEGA ŽIVLJENJA gostuje Mestno gledališče ljubljansko	20.00 abonma RUMENI in IZVEN
četrtek	12	gledaHSka prelistava Ingmar Bergman: PRIZORI 17 ZAKONSKEGA ttVlJENjAabonmd /II t Si gostuje Mestno gledališče ljubljansko 20JH)                     in IZVEN	
\reda	18	plesno predstava SMEŠKO MED ČRKAMI gostuje Studio ro ples. ('clje	10.00 iihonnta 10XŠ \ 1
sir,In	18	plesna predstava SMEŠKO MED ČRKAMI gostuje Studio za ples. Celje	11.15 oiummo 1 'RŠA 2
četrtek	19	plesna predstava SMEŠKO MED ČRKAMI gostuje Studio za ples. ('elje	9J6 abonma JANKO
četrtek	19	plesna predstava SMEŠKO Mil) ČRKAMI gostuje Studii? za ples. Celje	10.45 abonma Ml TKA
četrtek	19	razstavo v (iuleriji Domžale odprtje razstave - akad. slikar Rudi SKOCIR razstava odprta do 2. novembra 2000	19.00 IZVEN
petek	20	monokomedija Marjan Tomšič: BVŽBC ON, BVŠCA JAZ 2a.nn igro: Saša Pavček , produkcijo: Primorski polenu festival IZVEN	
21
24
petek
lutkovna predstava llans C Andersen: SVINJSKI PASTIR
gostuje lutkovno gledališče ERU ERU Ljubljana
koncert
100let rojstva skladatelja Tuetjana Manp- Skvrpimu
i. Haar sopran, N, Volani ■ klavir, kvartet violončelov fC, in l. Škerjanec, l. šojtarič, M. Hodniki
lo.(K) IZVEN
20.00 IZVEN
27
slovesnost
10 LET MANEVERSKE STRUKTURI NARODNE ZAŠČITE
organizacija: Območno združenje veteranov vojne za Sloveniju, t lom nle
19.00
IZVEN
pokrovitelj sezam- 21)110/2001
I
/O ) banka domžale
—'      Banka   x a   v a i
Julij, Avgust 2000 Novosti v knjižnici Domžale
V poletnih mesecih smo V domžalski Knjižnici vpisali 599 novih knjig, video-akset, avdiokaset, glasbenih zgoščenk, zemljevidov, CD romov in igrač. Redno smo dopolnjevali tudi izvode časnikov in revij, kijih lahko prebirate v čitalnici Knjižnice.
S splošnega področja izpostavljamo
delo Loma Courdia (allgraphv f«r the
bcniniHT, ki seznanja s kaltgrafijo, le-Popisjem, pisavo, različnimi slogi pisave in uporabno grafiko. Knjiga je zanimivo branje z.a vse, ki cenijo ročno
PJSI.....      besedo bolj kot računalniško
Pisavo. Filozofijo smo dopolnili s knjigo Martina llcidcggerja. Reč: filozofski •-'sej, ki je izšla pri založbi llvperion. Področje astrologije |e bogatejše za
uelp Rudolfa Slcincrju  Kako doseči
■Poznanja višjih svetov?, ki ponuja
dobro branje vsem tistim, ki ji Zanimajo drugačne dimenzije življenja. Psihologiji, smo opremili s številnimi novimi deli, med njimi omenjamo dela Koren Cascv Obljuba novega dne: meditacije za vsak dan, Williama Glasser I" Rcalitclna terapija v praksi, ( itris {"ino Gostečnika Psihoanaliza in religija iei Florence Littauer Osebnostna se-
"hivljanka: sestavljanje slike oschnns-'Judi na vašem delovnem mestu,
Verstvo je pridobilo kar nekaj novih del. Kongregacija z.a nauk vere je 1,1'1'iavila knjigo laliniskn sporočilo. 7'.' tPucelj |e izdal delo Ko bi Ljubezni ne imel -: pereča vprašanja iz kri-canskeetike, ki razpravlja o krščint-Mvu, spolni etiki in krščanskem vidi" »U spo|nosti Izšel je tudi zbornik predavanj Znamenja upanja, ki ga je izdala Skupnost katoliške mladine.
Področje sociologije smo dopolnili
'; knjigo Dom med resničnostjo in pri-
"Podobo: mladi, ulica, prihodnost: zbornik predavanj: mednarodni seminar.
Polica s temami 0 politiki je bogatejša za delo priznanega avtorja Aut-houvjii liiihlcnsa Tretja pol: prenova socialne demokracije.
Gospodarstvo smo opremili z delom Marije Topovič in Mirni Vaje Vstop v poslovni svet, ki ponuja osnovne informacije o delovanju poslovnega sveta in njegovih pravilih. Marka Sinus je izdal priročnik na področju socialnega dela, in sicer Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nudi obilico podatkov vsem lisitin. ki razmišljajo o upokojitvi. Medicina je bogatejša z.a kar nekaj novih del. omenjamo pa delo l-.arl Mindelli Otroška vitaminska biblija z. napotki za pravilno prehrano, vitaminske dodatke in minerale. 'liuiiaž. 1'elauer je napisal delo Prehrana: obzirna, poceni, preprosta, samozadostna, svobodna, zdrava, Slmiev Koden pa knjigo Zdravijenje z glasom: zdravilna moč človeškega glasu.
Področje inženirskih ved smo dopolnili / delom Alojzija Pavla Florjan-cicu m sodelavcev Rudnik urana Zirov-skih vrh: doneski.
Ljubomir Kostrcvc je izdal priročnik za poznavalce računalništva Uvod v programiranje v programskem okolju Delphi.
Poznavalci akvaristike bodo posegli po delu iliierivja Mailrc-Alliiina Akvarij: popoln priročnik za izdelavo, opremo in vzdrževanje.
i jubitelji dobre kuhinje bodo lahko uživali v pripravljanju jedi s pomočjo novih kuharic 50 idej. Kako pripraviti piščanca. 50 Idej. Kako pripraviti bele ribe, 5(1 idej. Kako pripraviti sadne sladice. 50 idej. Vegetarijanska kuhinja.
Kljub počitnicam smo dopolnili tudi polico s knjigami o vodenju in poslovanju podjetij. Tokral izpostavljamo delo Stephena R. t 'oveyja Načela uspešnega vodenja, ki seznanja s psihologijo vodenja in uspešnostjo.
Arhitekturo je obogatilo delo .hi mesa VV/ik'«/Crecnarchilecliire. ki se znanja z. ekološkim vidikom arhitekture.
Področje glasbe smo dopolnili z delom Alana P, Mcrri-ama Antropologija glasbe, ki prinaša branje o elnomuziko-logiji.
Jože Drab je izdal (.omiški priročnik: z veseljem in znanjem varno v gore, Ingrid 1'ilz. pa Čudoviti svel Karavank in Kamniško-Savinjskili Alp: 121 izletov, gorskih lor in plezalnih poti. Knjigi smo vpisali na
področju planinstva;
Vpisali smo tudi nove knji-
ge v angleškem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku s priloženimi avdiokaseta-ini, ki bistveno pripomorejo k slušnemu poznavanju tujega jezika. Področje geografije smo dopolnili z novimi vodniki o evropskih državah in mestih. Biografije so bogatejše za delo Milesa Davisa in Ijuiiicv Troupc Miles Daviš: av-lohiografija.
Zgodovina je pridobila več novih del. Omenjamo pa delo
E. .1. Hobsbavvna Cas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914-1991.
Med počitniškimi meseci smo vpisali največ leposlovnih del, ki si jih lahko sposodite v domžalski Knjižnici v času uradnih ur, vsak dan od 7.00 do I9.(XI in v soboto od K(t0 do 12.00. Vabimo vas. da čedalje daljše jesenske večere preživite v družbi dobre knjige in ostalega gradiva, ki ga ponujamo domžalski knjižničarji ZOB
Modra galerija Pevec Domžale
Razstavlja Nikola Pavasovič Bigec
Modra galerija Pevec v Domžalah, na Ljubljanski 90, nadaljuje s predstavitvami likovnih del znanih umetnikov, lako je pred kratkim v njej razstavljal diplomirani scenski umetnik Nikola Pavasovič Bigec. o katerega umetniških slikah smo lahko prebrali, da »zgodnje vedute domačijskega podnebja kmalu zamenjajo podobe
/cnsk z nedoločenimi izrazi obrazov kot edine zemljepisne karte življenja, inventivna vi/.unlizaci-ja neopredmetenega prostora slike pa nam govori 0 nepokvarjeni domišljiji kot tudi o ranljivosti avtorja, vklenjenega v realne okvire prostora, ki ga obkroža in i/, katerega izhaja.« Razstavljene slike so obiskovalce osvojile s svo-
Pred Modro galerijo Pevec ob odprtju razstave Nikole Pavasoviča Bigca.
jo toplino in neposrednostjo.
V mesecu oktobru v Modri galeriji Pevec, ki je Odprta vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 17.30. ure razstavlja Neven ka Se meja, nato pa se bodo v njej zvrstili še naslednji avtorji:
01. 11.2000-m 11.2(111(1 Smrdel j Danica
01. 12. 2000- 13. 12. 2000 Ivartnlk hge - tntarzije
14. 12.2000-14. 01.2001 Verica I rslcnjak-Jovičič
15.01.2001 -31.01.2001 (■rilj Jože - samouk
01.02. 2000- IS. 02. 2001 Skender Gorazd - samouk Šnajder Drago - samouk 040 951 773
.16.02. 2001 -28.02. 2001 Ana Kores
DOBRODOŠLI!
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
»Naglica je dobra samo pri lovljenju bolh«
Na obcestnih plakatih zadnje ca.se gledamo veliko avtomobilsko kolo, katerega plašč ima podobo ostre krožne žage. Spodaj je svarilen napis »Hitrost ubija«. Mišljena je hitrost v prometu. Svarilo pa lahko razširimo tudi na druga področja življenja, kjer je naglica daljnoroćno prav lako usodna. Uničuje nam zdravje in notranje ravnovesje. Cim bolj hlastamo za srečo in jo išćemo le v izmerljivih stvareh in količinah (kvantiteti), ne pa v kakovosti (kvaliteti), tem bolj se nam izmika. V našem hitenju izgubljamo smisel za zares pomembne in bistvene reči. kdor hiti, spregleda svoje fugodne) priložnosti, pravijo Angleži (The hasly leaps over his opportunities), Hrvatje pa Se bolj jedrnato: Preveč hitri svojo srećo preskoci.
V prejšnjih časih so ljudje živeli dosti mirneje, vendar so zgodaj spoznali slabe strani naglice. Že rimski cesar Avgust si je pristavil modro načelo: Hiti počasi! (Festina lente!). Počasi nost dandanes ne velja za vrlino, a je lahko znamenje modrosti in preudarnosti:
Komur se mudi, naj gre počasi.
( e se (i mudi, sedi.
Kdor hodi počasi, hodi varno in daleč pride, kdor hiti. leče smrti naproti.
O naglici ne modrost narodov veliko povedati. Posebej je na slabem glasu na Vzhodu: Arabci pravijo da je hudičevo delo, Perzijci pa isto misel Se dopolnijo: Naglica prihaja od hudiča; Hoj; dela počasi.
Kaj vse se očita naglici? Pravijo, da nasploh škoduje, da prinaša kesanje in razočaranje, da se pogosto moti, da je slab svetovalec in vodnik, da povzroča škodo, da si polomi noge ali vrat ali pa razbije lonec:
Naglica teče nesreči naproti.
Jeza in naglica ne prineseta dobrega nasveta.
Naglica se spotakne ob lastne pele.
Kar se v naglici naredi, ne uspe.
Naglica navadno nič ne prinese.
Naglica je mati nepopolnosti (ali: neuspeha).
Naglica ne pride sama (tj. vedno povzroča še kakšno drugo ležavo).
Sc posebej ni priporočljiva pri hoji. kupovanju, sodbi in iskanju izgubljene stvari:
Počasi se daleč pride.
Kdor hodi počasi, lahko dolgo hodi.
Varneje je korakoma kol skokoma.
Mitra voda ne pride do morja.
Kdo je zaostal'.' Hitri. - Kdo je prispel? Počasni.
Kar v naglici storiš (ali: kupiš«, dolgo časa obžaluješ.
Kdor se v naglici /.moli, dolgo časa objokuje.
Kdor hitro sodi, hilro obžaluje.
Naglica je seslra (ali: mali) kesanja.
Kdor v naglici išče, malokdaj najde.
Najbolj pa pregovori odsvetujejo naglico pri deti, kajti kdor preveč hiti, vse pokvari:
Hilro delo, dvojno delo.
»Dobro« in »hitro« se redko srečata.
Hilro opravljeno delo joče nad delavcem.
Kar dobro storiš, storiš dovolj hitro.
Čas ne ceni na hilro opravljenih reči.
Miši ne ujame urnost, ampak spretnost.
Večkrat /. naglico dosežemo prav nasprotno, kar smo hoteli - namesto da bi pridobili čas, g,;i Se zapravimo:
Kolikor večja naglica, toliko rnanša hitrost ((. j. učinkovitost).
Najkrajša pot je navadno najslabša.
Komur se preveč mudi, bo pozno začel praznovati.
Kdor preveč hiti, rad zamudi.
Prevelika naglica zapravi veliko časa.
Prehitra roka ujame žabo namesto ribe.
Kolikor bolj se nam mudi razinolali klobčič, toliko bolj ga /.umotavamo.
Kdor bolj hiti, kasneje konča.
Pregovor v naslovu šaljivo pove, da je nagli-ca včasih vendarle dobrodošlu. Dodajmo sc dva
Naglica je dovoljena v treh primerih: kadar pokopavamo mrtve, kadar tujcu odpiramo vrata in kadar možimo hčer.
Na hitro se samo palačinke pečejo.
Kaj hočemo, človeku se enkrat maščuje naglica, drugič pa počasnost, kot razodeva tule pogovor dveh zapornikov:
- Zakaj si pa ti v luknji?
- Zaradi prehitre vožnje. In ti?
- Zaradi prepočasne vožnje.
- Kako pa to?
- Dohiteli so me. ko sem ukradel kolo.
BOGDAN DOLENC
Tudi pogovori o resnih temah so lahko zelo prijetni
Preventivni program za zmanjševanje nasilja na OŠ Venclja Perka
Kot velika šola /. zahtevnim šolskim okolišem se dnevno srečujemo s pojavi različnih oblik nasilja. Zavedamo se, da se nekatere oblike nasilja s pravimi pristopi, predvsem z o/aveščanjem in izobraževanjem vseh udeležencev da precej omejiti, če že ne odpraviti. Prav zalo smo se v šolskem letu 1999/2001) odločili sodelovati v razvojnem projektu: »Oblikovanje preventivnega programa za zmanjševanje nasilja«, ki bo potekal na šoli dve šolski leti pod mentorstvom strokovnih delavcev Zavoda za šolstvo. Praktične izkušnje so pokazale, da so prav preventivni programi na šoli ena od najuspešnejših oblik dela za zmanjševanje nasilja.
Projekt poteka v dveh fazah: priprava in izvedba z e val vati-jO. PrVO IttO smo izvedli analizo razredne in šolske klime ter Ugotovili, kaj na naši soli občutimo kot problem. Projektna skupina, v katero sc jc vključilo 2d učiteljev nase sole je izdelala načrt dejavnosti za zmanjševanje nasilja na šoli. ki smo ga vključili v letni delovni načrt (LDN) šole. V tem šolskem letu nameravamo izpeljati preventivni program po zastavljenih ciljih. Ob koncu leta bomo program tudi cvalvirali.
Projektna naloga bo potekala kot »projektno leto« na temo (ne)nasilja. Tematika pa ne bo
ozkii usmerjena le v nasilna ve-
denja m pojavne oblike nasilja, ampak bo usmerjena predvsem v področja medosebnih odnosov izorima splošnega počutja v šoli. Pri tem razumemo medosebne odnose širše, ne le kot odnose med učenci in učitelji, med učenci samimi, med učitelji samimi, med učitelji in starši ampak tudi izven šole in doma, na ulici, med prijatelji, v prostem času. Temu bi lahko rekli splošno »bonton« odnosov. Projektna naloga bo potekala v obliki kot:
• delo z učenci na nivoju razreda
• delo z učenci na nivoju šole
• delo s starši
• delo s kolektivom
Rezultate bomo merili posredno. Pričakujemo, da bo posledica dejavnosti v okviru preventivnega programa večja ob-čutljivbost vseh nas z.a različne pojavne oblike nasilja, ob morebitnih konfliktih pa vedenje, kako sc lahko odzovemo tudi drugače, ne le z nasiljem. Pričakujemo zmanjšanje disciplinskih prekrškov, neopravičenih ur, boljši odnos do šolske imovine .... skratka povečanje občutka varnega in prijetnega sobivanja na šoti, predvsem pa pričakujemo aktivnejšo udeležbo učencev in staršev pri načrtovanju ter izvajanju življenja in dela na soli.
Dejavnosti preventivnega programa bodo potekale vse šolsko leto v obliki:
• posebej na to temo oblikovanih razrednih ur, ki jih bomo izvedli v vseh razredih,
• delavnic za učence in učitelje,
• otroškega parlamenta v tednu otroka s poudarkom na vsebinah iz preventivnega programa
• predavanj za starše, učence in učitelje v smislu večje senzi-bilizacije   z.a vse pojavne obli-
ke nasilja (tematska predavanja večkrat letno),
• okrogle mize za predstavnike staršev o ocenjevanju v soli kot viru stresa z.a učence (v novembru smo povabili dr. Cveto Razdcvšck Pučko),
• mini projektov v razredih na teme) nenasilja (npr. »Prijatelj prespi pri meni« ...),
• kulturnih dni (gledališka predstava o vrstni.škem nasilju za učence 1,-8, razreda v decembru, po predstavi pa še pogovor z učenci in njihovimi starši).
• naravoslovnih dni (vsebine preventivnega programa bomo izvajali v okviru naravoslovnih taborov),
• namensko razširjene ponudbe interesnih dejavnosti,
• ponudbe počitniških dejavnosti na šoli,
• izvedba športnega vikenda za vse učence in njihove starše (»S športom proti nasilju«), je bila samo uvod v redno tedensko vadbo, ki bo potekala vse leto ob sredah pod geslom: »Pripelji mamo na aerobiko in pokaži očku, kako sc igra.« Športni vikend »S športom proti nasilju« smo izvedli v okviru Tedna otroka od petka 29. 9. 2000 do nedelje I. 10. 2000, s pestro ponudbo zanimivih dejavnosti. K sodelovanju ste vabljeni prav vsi starši in vaši šolarji (tudi bodoči). ..... ...
Izvajalci dejavnosti bomo učitelji, zunanji sodelavci, med katerimi smo še posebej veseli staršev prostovoljcev ...
Za projejetno skupirjoj NATAŠA FABJANCIC
IZ NAŠIH ŠOL
Srednja šola Domžale ob začetku letošnjega šolskega leta
Blizu tisoč dijakov
V prejšnji številki smo vam obljubili, da bomo tokrat predstavili našo Srednjo šolo Domžale ob začetku šolskega leta 2000/2001. Mag. Viktorja Jemca, ravnatelja šole, smo najprej povprašali po osnovnih številkah, ki oblikujejo delo in življenje srednje šole ob začetku letošnjega šolskega leta.
Smo enovit zavod z usnjarsko, strojniško, trgovsko in ekonomsko usmeritvijo. Zaposlenih imamo 96 delavcev, od teh je 87 učiteljev. Dijakov jc 950. Izobražujemo za llf, IV. in V. stopnjo (nižje poklicno izobraževanje; poklicno izobraževanje; poklicno tehniško izobraževanje model 3+2, poklici: usnjarski predelovalni tehnik, strojni tehnik, ekonomsko-komercialni tehnik).
Letos imamo prvič izobraževanje v dualnem sistemu z.a prodajalce, že od prej pa izobražujemo avtomehanike, avtoklcparjc. instalaterje strojnih instalacij, strojne mehanike in klaparje krovec.
Izobražujemo tudi odrasle za ekonomsko-komercialne tehnike, strojne tehnike, usnjarske poklice, strojne poklice, trgovec, in prekvalifikacije v poklice, ki jih poučujemo v redni Soli.
Točnih podatkov za vpis na višje, visoke in univerzitetne študije nimamo, vendar sc kar precej naSih dijakov vpiše v nadaljnji študij in ga tudi konča.
Vaši učenci in učenke so uspešni tudi na področjih interesnih dejavnosti
V predlanskem in lanskem šolskem letu smo na državnih tekmovanjih dosegli kar nekaj lepih uvrstitev: prvo mesto v Regulacijah in krmiljenju, najboljši smo bili v CNC (računalniško programiranje obdelovalnih strojev) ter v plamcnskcm varjenju; zasedli pa smo tudi prvo mesto ekipno v ša-
hu, drugo mesto v tehniki prodaje (v preteklem letu smo bili organizator državnega tekmovanja v tehniki prodaje v Domžalah) ter tretje mesto v Energetiki.
ljetos je šola zaradi premajhnega interesa učencev kljub velikim prizadevanjem kolektiva za vpis ostala brez prvega letnika na področju programov izobraževanja. Pomeni to konec usnjarstva v naši občini?
Pri ugovoru na Ministrstvo za šolstvo in šport jc sodelovala tudi občina Domžale, vendar minister ni pustil še nadaljnjega vpisovanja v
poklic za usnjarskega konfekci-onarja in galainterista, saj sta bila v program vpisana samo dva dijaka.
Za šolsko leto 2001/2002 so nam na omenjenem ministrstvu obljubili pomoč pri vpisovanju v omenjene oddelke, pomoč pa nam jc obljubil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije g. Grah. Sekcija z.a usnjarstvo naj bi namreč razpisala učna mesta za ta po-T"
Pogled v delavnico
Utrinek z modne revije
stran
klic. Bodoče dijake bomo skušali pritegniti tudi s predstavitvami programov in dejavnosti naše šole. Tako smo v septembru že sodelovali na obrtnem sejmu MOS 2000 v Celju s predstavitvijo usnjarskih poklicev, predstavili pa smo tudi poklic instalaterja strojnih instalacij.
Poizkušamo uvesti program nižjega izobraževanja za usnjarje, vendar mora strokovni svet sprejeti popravke v programu Pomočnik konfekcionarja. Svetovalni delavci po osnovnih šolah lahko svetujejo učencem in staršem in povedo, da se stanje v tej panogi izboljšuje in da sc večajo tudi možnosti zaposlitev.
Če kljub naporom naše šole z različnimi predstavitvami, predvsem učiteljev, ki delajo v usnjarski usmeritvi, s povečanim delovanjem Obilne zbornice (OZ.) Slovenije in območne oz. Domžale, občine Domžale, MŠŠ in ostalih, učencev za vpis v ta program nc bo, bomo čez dve leti edino solo za usnjarstvo lahko zaprli. Obstajajo šc možnosti izobraževanja odraslih, vendar je odvisnost od trga na tem področju še večja.
Upam, da nam bodo razmere pomagale obrniti trend vpisa v drugo smer in rcSiti to zahtevno, vendar lepo stroko.
Katere posebne akcije načrtujete v šolskem letu 2000/2001?
Načrtujemo sodelovanje na Celjskem obrtnem sejmu, na modnih revijah usnjarske in tekstilnih šol, na sejmih Ekobazar, Narava in zdravje in Moda kot mavrica ter na državnih tekmovanjih. Skupaj s Slovenskim ekološkim gibanjem bomo pripravili posvel o av-toremontni dejavnosti in ekologiji. Glavna dejavnost pa bo postoriti vse, kar je v naši moči z.a ohranitev izobraževanja usnjarstva na naši Soli.
Hvala lepa.
V. VOJSKA
Plesna šola Miki
Mirt in Aljaž Lav reneie sta brata. Mirt hodi v osmi razred, Aljaž pa v šestega na osnovno šolo Dob. Oba sta dobra plesalca, kar sta pokazala že na mnogih šolskih prireditvah. Prav zato smo ju povabili na klepet, da nam zaupata nekaj o treningih, tekmovanjih in še o čem.
Mirt in Aljaž plešeta že štiri leta. Mirtova soplcsalka jc Maja Jančar, prav tako osmošolka iz Doba, Aljaževa pa Julija Smrkolj, šeslošol-ka iz Lukovice. Oba para plešeta v plesni soli Miki, ki imas voje prostore v Jaršah na Viru. V njuni skupini sodeluje sedem plesnih parov, v klubu pa jc poleg njihove skupine šc veliko mladih, ki trenirajo jaz-zbalet in seveda najmlajših plesalcev, ki vadijo prve korake v začetnih skupinah.
Na teden imajo tri redne treninge po dve uri, ob tem pa Mirt in Maja plešeta šc individualno uro, kjer do potankosti utrjujeta plesne korake.
Plesalci plešejo latinskoameriškc in standardne plese. Treningi so dokaj naporni, potrebno je veliko discipline in vztrajnosti, a prijetna in seveda zelo zahtevna trenerka Tina Banli žanje s svojimi pari lepe uspehe. Letos so plesalci dobili Se so-trenerja Matevža Ogorelca. Oba trenerja sta nekoč tudi sama plesala.
Vse leto, razen med poletnimi počitnicami, plesni pari primerjajo svoje znanje na tekmovanjih. Ti so po
vsej Sloveniji, skoraj vsak konec tedna.
Na tekmovanja prihaja zelo veliko parov. Med seboj se pomerijo plesalci iz plesnih klubov iz. vse Slovenije, včasih pa pridejo plesalci tudi iz Hrvaške. Na mednarodnih turnirjih sc srečajo plesalci iz. mnogih evropskih držav. Mirt in Aljaž s plesalkama šc nista tekmovala zunaj slovenskih meja.
Na tekmovanju pleše v posamezni skupini tudi do 40 parov. Plesalci so razdeljeni v skupine po starosti, tO so mlijSi pionirji, pionirji, mlajši mladinci in mladinci, znotraj teh skupin se delijo še po doseženem številu točk. Prav zaradi velikega števila sodelujočih se tekmovanja rada zavlečejo pozno v popoldan.
Mirt in Maja se lahko pohvalita z najboljšo uvrstitvijo, to jc 2. mestom v standardnih plesih. Seveda jc njuna največja želja, da bi bila ne-
go predpisana, zato jo šivajo posebni krcatorji. Mlajši fantje nosijo bele srajce. Mladinci pa nosijo za latinskoameriškc plese črne bodi je ali oprijete črne srajce. Pri standardnih plesih imajo fantje belo srajco in kravato, pri mladincih šc telovnik, kasneje pa frak.
Včasih plesalci izberejo barvna oblačila, ki sc morajo ujemali s ple-salkino obleko. Mlajša dekleta nosijo kratke obleke brez dodatkov. Ko pridejo v kategorijo mladincev, pa so obleke lahko posule z, bleščicami, so različnih krojev, lahko pa se odločijo tudi za oprijete hlače. Predpi-sana je ludi visina pete pri čevljih.
Svobodnejc se dekleta oblečejo le z.a državna prvenstva. Dekleta imajo daljše obleke, lahko z rokavi ali brez. Pri mladinkah so obleke zelo lepo okrašene z. bleščicami ali perjem, ki jc navadno nojevo. V zadnjem času so pri standardnih plc-
Mirt in Aljaž Lavrenčič s svojima plesalkama Majo Jančar in Julijo Smrkolj.
V sredo, 27. septembra 2000 so na Osnovni šoli Venclja Perka nastopili člani Otroškega pevskega zbora Tom Mutters Schulle iz Nemčije. Otroški zborček je v okviru MEDNARODNEGA LETA MIRU pripravil koncertno turnejo za slovenske otroke, mladino in tudi za mlade bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani.
koč prva, saj ju večno drugo mesto včasih spravi kar v žalosl. V latin-skoamei iskih plesih pa se na kvalifikacijskih turnirjih uvrščala na peto mesto.
Na tekmovanja mlade pare spremljajo starši, seveda pa jc vedno poleg tudi trenerka Tina, ki jim tik pred zdajci svetuje in pomaga k čim boljši uvrstitvi. Premagati je treba tudi tremo, ki je reden spremljevalce velikih tekmovanj, in pozabiti na vse v dvorani. Zelja vsakega plesalca jc čim boljša uvrstitev.
Zelo veliko pozornost plesalci posvečajo ludi obleki. Obleka jc stro-
sih moderne obleke, ki lepo padajo ob telesu in niso spodaj več široke, kot so hile v preteklosti. Po meti narejeni morajo biti tudi čevlji. Nekateri jih naročijo v Anj'liji, a ti so se dražji. Zlasti z.a dekleta so obleke zelo drage, Starti kai globoko sežejo v žep, da poravnajo vse stroške, a j 1111 ni žal, saj jih uspehi mladih pleslaccv navdušujejo in spodbujajo.
Datumi letošnjih tekmovanj so Zc določeni, zato želimo Maji, Juliji, Mirtu in Aljažu veliko dobrih uspehov.
TATJANA KOKAU
Tukaj smo - za vas
Lekarna Radomlje
lekarniška mreža v naši občini seje pred kratkim razširila še za eno enoto, saj je Mestna lekarna Kamnik v Radomljah v stanovanjsko poslovnem eentru Malin odprla svojo sedmo enoto LEKARNO RADOMLJE. S priložnostnim kulturnim programom, v katerem smo prisluhnili kratki poeziji ge. Zlatke Levstek, je zbrane na odprtju nove lekarne pozdravila gospa Tanja Lajovic, mag. farmacije, v. d. direktorica Mestne lekarne Kamnik, ki je poudarila pomen nove pridobitve za krajane in zaposlene in obljubila, da bosta dve zaposleni v lekarni Radomlje zagotavljali popolno in prijazno oskrbo. Ob tem pa ne le prodajali tablete in zdravila, temveč vsem, ki bodo to želeli tudi svetovali in jim ponujali prijazno besedo. Ob celoviti ponudbi zdravil pa v Lekarni Radomlje lahko kupite tudi različne zdravilne in energijske napitke.
Dr. Rudolf pl. Andrejka začetnik našega turizma
Letos je poteklo 120 let, odkar se je v Ljubljani rodil Rudolf Andrejka, sin kasnejšega polkovnika avstro-ogrske vojske Jerneja Andrcjke plemenitega Livnogradskcga. Rodbina izhaja iz vasi Dolenje pri Rovah, koder je še vedno njihova 450 let stara, spominsko zaščitena hiša. Šolal se je v Ljubljani, Celovcu in na Dunaju, kjer je postal doktor prava.
Bil je izjemen pravnik, zanimalo pa ga je vse, kar se je dogajalo okrog njega. Pri delu na muzejsko-turistič-nem in planinskem delu se je izkazal tudi kot izreden organizator. Veliko je prevajal v nemščino, francoščino ler srbohrvaščino. Oblikoval je 22 izredno poučnih knjig in 152 strokovnih razprav in člankov. V Ljubljani in tudi današnji Sloveniji ga lahko štejemo za enega od uteme-Ijilcljcv turizma. Jezersko, Kropa in Kamna Gorica, Tujski promet v Sloveniji, Po lepi Sloveniji, 17 otroških pesmi. Nekaj narodnih pripovedk iz kamniške okolice, Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Tujski promet v Škofjeloškem okraju, številni statistični pregledi Dravske banovine. Kraljevine Jugoslavije, Gasilstvo in pozama obramba ler Društveno pravo Slovenije. Ta in številna druga dc-
Pomembno vlogo pri razvoju turizma v naši občini imajo turistična društva. Nekatera izmed njih so se uspešno predstavila tudi na letošnjem Domžalskem sejmarjenju, kjer smo se srečali tudi z dekleti iz Turističnega društva Ihan, ki so tradicionalne
gostje prireditve. Želeli i, da se na prihodnjem sejmarjenju predstavi vseh osem turističnih društev.
la so zanimiv in dragocen vir informacij in spoznanj, ki so in bodo koristne za naš sedanji turistični in gospodarski razvoj.
Vsa njegova dela so pisana v izredno lepi slovenščini. Iz njih pa nadvse preveva prepričanje, da so Slovenci izredno sposoben in ustvarjalen narod. Tega se moramo zavedati. To prepričanje pa širiti in krepiti.
I. K.
Etični kodeks v turizmu
Leta 1999, v septembru, je generalna skupščina Svetovne turistične organizacije (WTO) sprejela Etični kodeks v turizmu z namenom zmanjšati družbeno škodo in uničevanje okolja.
Prisotne je pozdravila tudi županja Občine Domžale Cveta Za-lokar Oražem in jim zaželela uspešno delo ter poudarila pomen nove pridobitve, katere pobudnik je bila prav Občina Domžale. Zaželela je, da bi krajani radi prihajali v lekarno - pa ne le po zdravila, temveč tudi po strokovni nasvet in napitke, ki bi jim zagotavljali čimveč energije. Spregovoril je tudi g. Remškar, predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, ki je poudaril pomeni širitve lekarniške mreže in približevanje uporabnikom lekarniških storitev. Pohvalil je tudi Mestno lekarno Kamnik, saj jc v Sloveniji le malo javnih zavodov, ki bi
z lastnimi sredstvi širili svojo dejavnost, ter občino Domžale, kateri je zaželel, da tudi prihodnje kot ustanovitelj javnemu zavodu stoji ob strani.
Lekarna Radomlje, katero bo vodila ga. Irena Pirnat in bo zagotavljala kompletno oskrbo z zdravili in drugimi artikli, ki jih obsega ponudba lekarn, bo odprta od srede oktobra vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 19. ure.
lekarna Radomlje je pomembna pridobitev za ta del občine Domžale. Vsem uporabnikom njenih storitev želimo prijeten obisk, Mestni lekarni Kamnik pa ob novi pridobitvi iskrene čes-^iat»aw .. .„..„,. ----------......... .
M ¥....      V*    ttđ^mmm\\\\\W I
Po naših osnovnih šolah so ponekod že oblikovali turistične krožke. Eden izmed najuspešnejših krožkov je na Osnovni šoli Rodica, ki se je s svojim delom uveljavil tudi v slovenskem prostoru. Komisija za turizem Občine Domžale si želi, da bi podobno uspešno delali podmladki na vseh naših šolah in vsi sodelovali v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava, ki ga vsako leto razpisujeta Turistična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo RS.
Obnovljena^ kapelica v Studi
Sredi julija so v Studi blagoslovili obnovljeno kapelico in s tem sklenili njeno celovito obnovo, ki so se je lotili kar krajani sami. Dela je vodila organizacijska skupina pod vodstvom g. Staneta Volčinija, kapelico pa je blagoslovil g. župnik Perčič.
Pogled v zgodovino
predmetov, ki so se ohranili v kapelici (leseni kipi, medeninasti svečniki).
Slovesnost
Na že omenjeni slovesnosti sta spregovorila g. Metod Loboda in ga. Veronika Volčini, ki sta poudarila, da je kapelica obnovljena in re-stavrirana po najboljših močeh ter
Kdaj je bila postavljena kapelica Krislusa križanega v Studi se točno ne ve, prvi zapisi pa govore, da je v letih 1895-96 na tem mestu stala manjša kapelica. Spominska plošča, vgrajena nad vhodom sedanje kapelice, govori, da je bial postavljena v priprošnjo obvarovanja vasi pred naravnimi nesrečami, potresom, katerega rušilne posledice so vaščani doživeli v letu 1895, iz. cerkvenih zapisov pa je razvidno, da je sedanjo kapelico blagoslovil 31. maja 1896 tedanji beneficiat v Domžalah, gospod Jakob Strupi. V letu 1983 je bila deležna temeljite obnove, ki sta jo sku-Paj z zbiranjem denarja vodila že pokojna Ivan Loboda in Matija Rcmc, celovito obnovo pa doživela po skrunitvi na miklavžev večer 1999. leta, ko Si je nekdo, ki mu vrednote, kot so: poštenje, verovanje v boga, kulturna dediščina in glas vesli, niso mar, iz "je prilastil kip matere božje. Po naključju je g. Stane Volčini na stojnici na bolšjem sejmu prepoznal ukradeni kipec, zagotovil njegovo vrnitev v kapelico in danes jc reslavrirana skulptura Matere božje vrnjena na njeno pravo mesto.
Celovita obnova
Dogodek je pomenil začetek obnove kapelice. Krajani so sklenili, da sc edina kulturna dediščina v vasi zaščiti pred tatovi z visokimi kovanimi vrati, na katerih bo ključavnica, hkrati pa so se odločili tudi za učinkovito strokovno sanacijo objekta z upoštevanjem vseh modernih izsledkov in materialov na tak način, wj se kapelici vrne originalna podoba, ki jp bo možno ohraniti tudi na-™m potomcem za njihove naslednike. Potreben jc bil odkop temelja okoli kapelice, izkop tlaka, odstrani' lrv ometov do višine, koder je zob Časa že dodobra načel zid, s poseb-'nni postopkom je bil preprečen na
* j: * I j 111 i prehod vlaga na stene, okrep ueni SO bili temelji, osnovni t lak v ka-Pclici pa je bil po hidroizolaciji na-
rejen iz prvotnih ohranjenih keramičnih ploščic v kombinaciji s slič-nimi novimi. Nekoliko sc jc spremenila višina finalnega tlaka, zato jc bila zamenjana tudi kamnita stopnica na vhoda Vse stene ki jim jc bil odstranjen poškodovan in odstopljeni omet, so bile ponovno ometane s specialnim hidro-sušilnim ometom. Na novo jc bilo treba opraviti vsa slikoplcskar-ska dela znotraj in zunaj kapelice, na novo pa izveden električni zemeljski priključek. Urejeno jc odvodnjavanje s strehe in obnovljene vse poslikavc. Te je ponovno kot leta 1983 obnovil g. Janez Marinšek. Vzporedno z obnovo kapelice so potekala tudi dela na restavraciji vseh ohranjenih
vrnjena na prvotno mesto, bogu v čast in njim v ponos. Ob tem pa je treba povedati, da jc pri obnovi z delom, materialom, storitvami in finančnimi sredstvi sodelovalo več kot 50 posameznikov, obrtnikov in podjetij, katerim se iskreno zahvaljujejo. Še posebej pa je treba omeniti g Staneta Volčini, pobudnik obnove, glavnega koordinatorja in organizatorja obnove in tudi zaključne slovesnosti, gospoda Franca Kepca in Draga Velka-vrha, ki sta nesebično opravila veliko ur svojega dela zahvalili pa so se tudi gospe Mici Rapc.
Slovesnost sta polepšala s svojim petjem cerkveni pevski zbor ter Kamniški koledniki. Obnovljena kapelica jc rezultat dela številnih, ki so darovali delo, material in denar. Študljanski kulturni spomenik jc prav zaradi vseh, ki so nesebično sodelovali pri njegovi obnovi, ohranjen tudi naslednjim rodovom skoraj takšen kot so ga dobili v hrambo, zato prav vsem iskrena hvala.
Ob pomoči kronike g. Metoda Lobode zapisala
V. VOJSKA
Kodeks z desetimi členi obsega smernice za obnašanje v turizmu. Dopustniki in turistični delavci so dolžni varovati družbene in kulturne tradicije dežele, kjer dopustujejo, skrbeti za medsebojno spoštovanje in zaščititi prebivalstvo pred sleherno škodo. Okolje in potrebe ljudi sedanjih in bodočih generacij je treba varovati. V določilih kodeksa je zajeta tudi zahteva, da mora biti po gospodarskih, družbenih in kulturnih dosežkih udeleženo tudi domače prebivalstvo.
Za turistične organizacije in agencije pa velja določilo, da so dolžni svoje goste - turiste oskrbeti s pravimi in točnimi informacijami o potovanju in dopustniškem bivanju.
Osebe, ki so zaposlene v turizmu pa se morajo nenehno izobraževati, zaščitene pa morajo biti pred družbenim in gospodarskim izkoriščanjem.
I. K.
27. september -Svetovni dan turizma
Tehnologija in narava - izziv za turizem ob zori 21. stoletja
Svetovni dan turizma je 27. september. Časovno ta datum sovpada z zaključkom glavne turistične sezone na severni polobli in začetkom glavne sezone na južni polobli.
Glavni namen svetovnega dneva turizma je povečati osveščenost prebivalstva in države o njegovih socialnih, kulturnih, političnih, ekonomskih in drugih vplivih, kakor tudi na prvine, na katerih temeljih so sodobni turizem: okolje, prostor, kulturno zgodovinski spomeniki.
Letošnja tema, ki jo vsako leto izbere generalna skupščina World To-urtsm Organization (WTO) nosi naslov - Tehnologija in narava - izziv za turizem ob zori 21. stoletja. Tudi turizem bo postal uporabnik novih tehnoloških dosežkov, kajti razvoj novih tehnologij ni v nasprotju z varovanjem narave. Prav uporaba sodobne tehnologije je ena prednostnih nalog, sprejetih v Agendi za 21. stoletje leta 1992 v Riu de Jane-iru. Tehnologija; narava in ljudje ne morejo biti brez turizma, saj se vse bolj zavedamo, da turizem kot svetovni pojav lahko pozitivno vpliva na varovanje narave, ekonomski razvoj in na boj proti revščini predvsem z ustvarjanjem novih delovnih mest, spodbujanjem mednarodno trgovsko tehnoloških inovacij in zaščito družbene in kulturne prepoznavnosti.
IGOR KUZMIĆ
S pesmijo je vse lahko ali Oratorij 2000 v Jaršah
Med 2. 7. in 8. 7.2000je v župniji Jarše potekal 2. oratorij - počitniški program za otroke. Vsako jutro se je na župnijskem dvorišču zbralo 52 otrok in 22 animatorjev ter z dviganjem zastave in veselo pesmijo pričelo dan. Po krajši molitvi in nekaj prizorih iz življenja Sv. Laure Viku-nje smo sc razdelili po različnih delavnicah. Letos so bile te še posebej zanimive. V »PRITRKOVALSKI« so se otroci na majhnih zvonovih učili pritrkovalnih melodij, v delavnici »KOT ULITI« pa so iz posebne mase iilivuli drobne izdelke različnih motivov. »PIROMANČKI« so v les vži-gali prave umetnine, delavnica »KURJK BREMZE« seje trudila, da bi koristno uporabili različen odpadni material in tako prispevali svoj delež k varovanju okolja. »KUHARSKE NOVIČKE« je bila delavnica, kjer sc je poleg kuhanja (udi pisalo in seveda jedlo.
Delu v delavnicah jc sledili) kosilo, za katerega je poskrbela gospa Mati. gospod župnik pa jc lačne želodčke nekega dne razveselil tudi z. naročilom pizz. Da so sc kalorije porazgubile, so kosilu sledile igre. Teh ni bilo, kljub vročini, nikoli dovolj.
Dneve smo zaključevali s spuščanjem zastave in peljem, ki je tudi sicer nepogrešljiv del oratorija Iako smo tudi deževne ure izkoristili za karaoke. pri katerih jc le-
tos sodelovala tudi posebna gostja, teta Lojzka. Poskrbela je za salve smeha. Izkazalo pa se jc, da imamo v Jaršah za cel zbor glasbeno nadarjenih otrok.
Četrtek je bil dan. ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. Z dvonadstropnim avtobusom smo sc odpeljali na kopanje v Čatcške toplice. Ob povratku smo sc ustavili v Višnji gori in v tamkajšnji cerkvi sodelovali pri sv. maši.
Oratorij smo zaključili v sobo-
Orarorij 2000 v Jaršah. Foto: Kvaternik
to popodlne z mašo v grobeljski cerkvi in prireditvijo v Kulturnem domu Groblje. Povabili smo starše in vse ostale ter jim domiselno predstavili delo olrok in animatorjev.
Za konec pa Se zahvala in vabilo. Zahvala tistim, ki so s svojimi prispevki in delom omogočili izpeljavo oratorija, vabilo pa vsem na  ORATORIJ 200lv
ANA ANŽUR
Poročilo CPV za juuj in avgust
Studa 10. 7. 2000 ob 20 un se je v omenjenem kraju zagozdilo drevesno steblo v strugi Mlinščice, na katerega se je nabralo veliko odpadnega materiala. Tega v vodo Mlinščice mečejo nemarni brezvestni občani, ki živijo ob vsej strugi Mlinščice. Deblo in odpadki so zajezili vodo teko, da je grozilo poplavljanje precej stanovanjskih hiš. To so preprečili poklicni gasita iz CPV tako, da so odstranili deblo in na njem ujete odpadke.
Trnjava 15. 7. 2000 ob 16.57 so trčila tri osebna vozila, zato so na pomoč prihiteli poklicni gasilci, da so iz razbitin rešili vkleščene potnike. le so reševalna vozila prepeljala v bolniško oskrbo. Potem so počistili še vozišče, po katerem so bili razliti naftni derivati.
Trojane 16. 7. ob 3.15 so gasilce napotili proti Trojanam, kjer se je vžgal motor tovornega vozila. Ogenj so gasilci pogasili, podstavili lovilne posode pod motor zaradi iztekanja goriva in olja, kraj pa zaščitili zaradi morebitnega naleta.
Domžale 22. 7, ob 11.30 je lastnik cisterne 50 m' s prijatelji nagibal cisterno, da bi iz nje nalil vodo. Zaradi nepazljivosti je iz cisterne izteklo se približno 3001 temnejše goste mastne tekočine, zalo je lastnik zaprosil enoto CPV za pomoč. Gasita so površino posuli s kemsorbom in očistili betonsko dvorišče.
Rodica 25. 7. ob 5.50 so doni žalski policisti zaprosili enoto CPV za vlamljanje vrat stanovanja, v katerem se jc domnevalo, da je truplo. Po vlomu so v stanovanju našli za mizo mrtvega moškega; ta si je odmeril preveliko količino mamila, ki si ga je vbrizgal v žilo roke. Na kraj je prispela tudi zdravnica in potrdila vzrok smrli.
Trzin 2. 8. ob 14.35 se je pri dovozu iz Mengša v križišču na obvoznico prevrnila prikolica, na kateri je bil naložen elektro agregat. Iz prevrnjenega agregata je iztekalo olje po vozišču proti kanalizaciji. Zato je bilo po trebno mastno površino posuti . s kemsorbom in vozišče očistiti
Radomlje 27. 8. ob 8.25 je bila enota obveščena s sirani 112 o požaru na gospodarskem poslopju, nato je intervencijska skupina odpeljala na kraj dogodka. Po prihodu so gasilci ugotovili, da gori pod napuščem kup drv, lesena strna in del ostrešja. Zato so ukrenili vse potrebno in ogenj je bij po desetih minutah lokaliziran. Kako je prišlo do ognja na objektu v izmeri 8x8 m, še ni jasno, nastalo je za približno tristo tisoč tolarjev škode. Na pomoč so priskočila Se prostovoljna gasilska društva iz Domžal. Homca in Radomelj, ostala so tudi kot požarna straža.
Domžale 28. 8. ob 22.22 je varnostnik iz SPBja zaprosil za pomoč poklicne gasilce CPV in povedal, da na. vhodu v stanovanjski blok gori oglasna deska. Po prihodu so gasilci videli, da je varnostnik že pogasil ogenj z ročnim gasilnim aparatom.
Domžale 29. 8. ob 19.25 so domžalski policisti zaprosili gasilce za vlamljanje vhodnih vrat v stanovanje, ker stanovalca že nekaj dni ni nihče videl. Zato so gasita odprli vrala in v kopalnici naSli truplo.
Zalog pod Sv. Trojico 30. 8. ob 20.55 jc občan obvestil enoto, da v Zalogu nad gostilno Soklič gori gozd. Na kraju so gasilci iz rpV in Studenca res našli ogenj, ki ga je podtaknil neznan nepridiprav v velik kup suhega dračja na risi gozda. Ker ogenj ni bil pod nadzorom in sušno obdobje, je bila velika možnost, da se bo razširil na gozd. Ogenj so pogasili z. vodnimi curki.
Bilo je Se nekaj manjših posegov, komaj omembe vrednih, pa poglejmo še te: štirikrat je bilo treba odpreti vhodna vrata v stanovanje zaradi puščanja vode na vodovodni ali instalaciji centralnega ogrevanja, dvakrat vlomiti vrata zaradi pozabljene hrane na prižganem štedilniku, enkrat reševati ljudi iz pokvarjenega dvigala in očistiti parkirni prostor, ker je tekel motorni bencin iz zapuščenega vozila
VIKTOR SVETLIN (CPV)
m i; mraz* ; i
IZ DRUŠTEV EN ORGANIZACIJ
Konfinčani na izletu v Trenti
Po vročih poletnih dneh in dopustih so posebno v jesenskem času vabljivi izleti v naravo. To smo izkoristili tudi člani SKD Konlln - Sv. Trojica in se po nekajletnih željah odpravili na društveni izlet z avtobusom.
stran
Ena od ekip Centra požarne varnosti
Program aktivnosti CPV in PIGD HELIOS v mesecu požarne varnosti
Dan PIGD Helios - petek, 6. It). 2000 ob 16. uri.
Družabno tekmovanje v /nanju in spretnostih gašenju in reševanju. Vabljeni: zaposleni Heliosa in njihovi družinski elani, veterani i ti okoliški prebivalci. Tekmovanje bo prirejeno starosti in sposobnostim vsakogar. Tekmuje sc posamično in ekipno. Otroci sc b<xlo pomerili v zabavnem kvi/u. Najboljši bodo prejeli praktične nagrade. Za tekmovanje sc lahko prijavite na in!, tel. št. 100 ali št. 72-13-848 ali pred prieetkom tekmovanja, ki se bo začelo ob I6.(X) uri in bo trajalo do večera.
Okrogla miza o organiziranosti in delovanju CPV v prihodnje - četrtek, 19. 10. 2000 ob 15. uri.
10 let obstoja CPV je priložnost za temeljnito analizo dosedanjega delovanja in organiziranosti, ki v slovenskem prostoru predstavlja zanimivo specifičnost. Da bi CVP v prihodnje sc bolj učinkovito opravljal svolje poslanstvo, bodo nijboll pristojni predstavniki na okrogli i/i odgovorili, kako naprej pri opravljanju te vse bolj občutljive in pomembne dejavnosti. Na okrogli mizi, ki se bo pričela ob 15.00 uri v dvorani CPV. bodo poleg predstavnikov Heliosa in sosednjih podjetij, sodelovali še predstavniki: Uprave za zaščito in reševanje RS. Uprave za notranje zadeve, inšpekcijskih služb. Zavarovalnice Triglav, poklicne gasilske enote z Jesenic, župani občin Domžale, Mengeš. Lukovica. Moravče. Trzin, poverjeniki za CZ in predstavniki gasilskih zvez.
Velika gasilska vaja enote CPV -petek, 20. 10. 2000, od 17. do IS. ure.
Na onega najbolj požarno ogro-
ženi proizvodnih obratov v Tovarni barv, lakov in umetnih smol na Količevcm se bo med 17.00 in 18.00 uro izvajala velika vaja enote CPV / namenom, da se preveri usposobljenosti učinkovitost in opremljenost pri gašenju požarov in reševanju zaposlenih v obratu.
Dnevi odprtih vrat za šole in vrtce - cel oktober
lako kot pretekla leta bo CPV tudi letos v oktobru - mesecu požarne varnosti odprl vrata šolam in vrtcem v občinah Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. Mladi si bodo ogledali tehniko in opremo za gašenje in reševanje ter se podučili o pravilnem rokovanju in gašenju z ročnimi glasilnimi aparati ter uporabi hidrantnih omaric in hidran-tov. Strokovno vodenje skupin in ogled CPV je zagotovljen po predhodni najavi na tel. številko: 72-13-848.
Prodaja ročnih gasilnih aparatov
CPV ho v mesecu oktobru pripravil akcijsko prodajo ročnih gasilnih aparatov po najnižjih cenah. Ročni gasilni aparat za hišo, stanovanje ali avlo bo na voljo že od 4.815.00 SIT naprej.
Predavanja o požarni varnosti CPV bo v mesecu oktobru nadaljeval ciklus zanimivih predavanj, na katerih se bodo udeleženci seznanili /. najbolj pogostimi primeri začetnih požarov in praktičnimi ukrepi, s katerimi se lahko v gospodinjstvih ali službi prepreci večja oškodovanja.
Vabljeni, da sodelujete v vseh aktivnostih!
Upokojenci na srečanju v Kranju, med njimi tudi avtor prispevka Jože Novak.
Gorenjski upokojenci
10. tradicionalno srečanje
Območna zveza društev upokojencev Kranj je letos na prostoru Gorenjskega sejma organizirala deveto tradicionalno srečanje upokojencev iz vseh društev Gorenjske. Kljub slabemu vremenu je bilo v družbi prijateljev zelo prijetno. Program svečane prireditve se je pričel z godbo na pihala Mestne občine Kranj ter pozdravnim govorom gostiteljev, Marjana Prinčiča, predsednika Društva upokojencev Kranj, udeležence pa je pozdravil tudi župan Mohor Bogataj. Sledil je slavnostni govor predsednika ZDU Slovenije Vinka Gobca, kateremu smo prisluhnili vsi navzoči upokojenci in njegov govor nagradili z burnim aplavzom. V kulturnem programu so nastopili pevski zbori in plesne skupine, mlada harmonikarica in drugi, program pa jc povezovala ga. Slaviea Bučan. Po programu je sledila sprostitev vseh udeležencev ob dobro pripravljeni malici, brezalkoholnih pijačah, pivu, vinu in kavici, za razvedrilo pa so poskrbeli »Fantje z vasi«.
Kot dodano ponudbo so gostitelji ponudili tudi planinski pohod na Sv. Još t, na Smarjetno goro, skratka vsega dovolj.
Med številnimi upokojenci jih je bilo kar nekaj tudi z našega območja, ki sc redno udeležujemo takih srečanj.
Pot nas je tisto zgodnje nedeljsko dopoldne peljala proti Gorenjski. Bližali smo sc Julijskim Alpam in se vzpenjali vse višje. Prvi postanek smo napravili ob umetnem jezeru ».lasna« nad Kranjsko goro, se malo okrepili in odpravili naprej proti Vršiču. Med vzponom smo se ustavili še ob Ruski kapelici. Na vrhu Vršiča je bilo že prijetno toplo in pogled naokrog je bil nadvse vabljiv, a nam jc gneča dopustila le krajši postanek in že smo se odpravili proti izviru reke Soče. Tam smo sc lahko na lastne oči pre-
pričali, d.i je to najlepša in najčistejša reka v Evropi Po ogledu Tolmina in okolice sc nas je večina peš-podala k cerkvi Sv. Lovrenca, kjer smo na grobu pesnika Simona Gregorčiča izvedli krajši kulturni program. Pol nas je naprej vodila v korita Tolminke, kjer smo lahko s Hudičevega mosta zrli v globino 60 metrov...
2e pozno popoldne pa smo prispeli na Most na Soči, kjer smo sc popeljali z ladjo Lucija po reki Soči in na njej s pomočjo kapitana uprizorili pravcati »poročni spckla-
ŠRD Konfin - Sv. Trojica na grobu Simona Gregorčiča.
kel«, ki je do solz nasmejal prav vse.
Mračilo se je že, ko smo se mirno Nove Gorice in skozi Vipavsko dolino odpravili proti domu.
Vsi smo na koncu lahko ugotovili, da je bil to eden najlepših in naj-
zabavnejših izletov do sedaj, za kar pa se v veliki meri lahko zahvalimo nenehni spremljavi »vodiča« Daneta in godcev Klemena iz Lojzeta s harmoniko in lončenim basom.
ROK RAVNIKAR
Prijazna jesen za vse invalide
Medobčinsko društvo invalidov Domžale nadaljuje s svojimi aktivnostmi iz letošnjega koledarja, hkrati pa se je vodstvo društva že lotilo priprav programa dela za leto 2001.
Zlasti težki invalidi leta 2000 ne bodo pozabili zaradi petdnevnega okrevanja, ki jim ga je društvo pripravilo v Termah Topolšica. Tudi sicer programu ohranjanju zdravja vodstvo in vsi člani ter članice namenjajo posebno skrb, saj se zavedajo, da je zdravje invalidov šc posebej dragoceno. Ob tej priložnosti se Medobčinsko di risi -vo invalidov Domžale iskreno zahvaljuje županom občin Mengeš, Trzin in Lukovica ter župa-
Srečanje dobrih prijateljev: (od desne): g. Edvard Završnik, predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale, g. Zmago Višnjevec, predsednik Društva invalidov Izola, in g. Branko Simonovič, direktor hotela Delfin Izola.
nji občine Domžale za finančne prispevke, ki so omogočili letovanje.
Največ njihovih članov in članic letuje v hotelu Delfin v Izoli, ki v okrilju Zveze invalidov Slovenije, skrbi za prijetno letovanje številnih invalidov iz vse Slovenije. Vodi ga direktor g. Branko Simonovič, ki ga z. domžalskim društvom veže dolgoletno prijateljstvo in vzorno sodelovanje, saj je domžalsko društvo eno izmed listih, ki v Delfin pripelje največ invalidov. Ti so zelo zadovoljni z vsemi storitvami, predvsem pa se prijetno počutijo ob prijaznih družabnih večerih in skrbi, ki jo vse osebje namenja prav njim.
Tudi jesen bo v društvu delovna in pestra. Ob uresničevanju letošnjega programa, v katerega bo vključenih precej več kot 1000 članov in članic, nadaljujejo z obiskovanjem težkih in starejših invalidov, pri čemer ne pozabijo niti njihovih okroglih življenjskih obletnic, nadaljujejo pa tudi s športnimi aktivnostmi, v katerih društvo dosega lepe uspehe. Že v kratkem pa se bodo lotili ene izmed največjih akcij v letu, to je priprava na obiske svojih starejših in težkih invalidov ter pripravo koledarja za leto 2001. D. I.
V Benetkah
V času dopustov in izletov, ko so večina ljudi privošči dopust, se tudi sami odpravimo na morje ali v planine na daljše počitnice ali pa samo na enodnevni izlet, da se malce odpočijemo, spoznamo nove kraje, običaje in ljudi. Prav priprave pa nam vzamejo največ časa. koliko pa ga Vzamejo šele ljudinu, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja odvisni od drugih ler od svojega invalidskega vozička. Vendar SO gojenci zavoda za invalidno mladino vseeno odpravili na izlet v Benetke, ia tO z. katamaranom. Poleg kombiniranega vozila za prevoz, invalidov so s pomočjo nekaterih prijaznih pokroviteljev organizatorji pridobili dovolj vozil z.a prevoz, tudi spremljevalcev ter tako uspešno izpeljali vse, z.a kar so se trudili kar ne kaj časa. Lepo vreme, prijazno osebje kalamaraiia ler odlična družba pa je dala samemu izletu tudi širši pomen, V poznih večernih urah smo ga zaključili še z obiskom McDonaldsa v Domžalah ler se polni lepili vtisov vrnili domov. DJD
Tomaž Humar med nami
Podmladek Planinskega društva Domžale na O.Š. Brdo ž.c nekaj let uspešno vodi Tadeja Češka. Za marljivost in res številno udeležbo na izletih in taborih jih jc presenetila z obiskom znanega alpinista Tomaža flumerja. Gozdni Joža, kakor mu tudi pravijo, jim je najprej prikazal film o svojih vzponih, potem pa odgovarjal na tako zanimiva in tudi tehtna vprašanja, da tudi avtor te-
ga zapisa ni pomislil, da jc naprimer problem opraviti malo potrebo. No, pa je, saj je to potrdil tudi Tomaž. Seveda pa so sc mladi zahvalili Tomažu z medico iz Črnega grabna ter zgoščenko Šentviškega zbora, saj jc bilo večkrat omejeno, da med plezanjem rad posluša lepo pesem. Tudi šola jc primaknila darilce v obliki čebeljih izdelkov. Tomaž, pa im je obljubil, da pride ponovno, ko bo izšla njegova knjiga. Člani PD Domžale iz Brda pa so se skupaj z Ta-dejo zahvalili tudi predstavniku pokrovitelja Avto Debevc iz Mengša, ki jim jc srečanje tudi organiziral.
DID
Letovali smo v Libeličah
Od 20. 8. do 26. 8. je Gasilska zveza Domžale že drugič organizirala tabor mladih gasilcev v Libeličah. Zbrali smo se iz šestih PGD GZ Domžale insieer: Stob, Ihan, Domžale, Jarše-Rodica, Trzin in Homec. S taborom smo začeli v nedeljo popoldan s kosilom. Po kosilu smo se namestili po sobah. Po kratkem počitku smo z dvigom zastave otvorili tabor. Po večerji pa smo se seznanili z okolico, ki leži tik ob avstrijski meji. V ponedeljek dopoldne smo spoznali veščine lokostrelstva, popoldne pa so bile na vrsti gasilske veščine in športne igre. Večerji je sledil sprehod do vasi. Po večernem pozdravu zastavi smo že imeli v mislih torkovo športno plezanje na umetni steni. To je potekalo celo dopoldne. Po kosilu smo nadaljevali s športnimi igrami in z ogledom znamenitosti v okolici Li-
bclič. Ogledali smo si tudi gasilski dom v Libeličah, videli smo letališče za ultraiahke avione. V sredo nas je čakal daljši pohod na vrh Strojne na Ravnami. Kondicijo za ta pohod smo nabirali pri vsakdanji jutranji telovadbi in kratkih vsakodnevnih pohodih. Popoldne je minilo v znamenju tekmovanja v vezenju vozlov in športnih igrah. Ta dan jc uspelo pripraviti tudi taborni ogenj, kjer jc bil veter šibkejši kot prejšnje dni. Ob ognju smo imeli generalko za četrtkov odprti dan tabora. Vsako društvo je pripravilo po eno ali dve točki.
Višek tabora smo pričakali z. veslanjem s kanuji po reki Dravi. Bivanje ob Dravi smo popestri s pečenjem hrenovk. Obiskali so nas pionirji PGD l.ibcličc. Skupaj smo izvedli tekmovanje z ved rovko. Starejši člani pa so pri-
kazali vajo z motorno brizgalno z odvzemom vode iz Drave. Tudi kosilo smo imeli v naravi. Nato pa smo sc opravili proti našem taboru, kamor so žc začeli prihajati starši udeležencev. Ob 16. uri smo začeli s pozdravom delegacij GZ Domžale, ki jo jc vodil predsednik Marjan in vsem staršem, ki so se odločili za obisk svojih otrok. Vsako društvo jc pripravilo eno ali dve točki i/ različnih področij. Tako ni manjkalo tudi komičnih prizorov, ki so vse prisotne Spravili v smeh. Ob spremljavi harmonike smo zapeli tudi nekaj pesmi. Po programu jc slcelilo prosto popoldne, s starši. Pred odhodom StarSev in delegacije smo opravili pozdrav zastavi in razglasili najboljše v vezanju vozlov. Dan smo zaključili z. druženjem ob tabornem ognju.
V petek dopoldne smo imeli na programu gorsko kolesarjenje v okolici Libelič. Kolesa rili smo v dveh skupinah. Najbolj atraktivne je bil spust skozi gozd v dolino. Popoldne smo nadaljevali športne igre, najbolj pogumni pa so šli na letenje / ullralahkimi avioni. Po večerji smo ob ognju razglasili najboljše v športnih igrah in opravili krst mladih, ki so bili na taboru prvič. V soboto zjutraj smo po telovadbi pozajtrkovali, nato pa spraznili sobe in očistili okolico tabora. Sledilo je slovo. Na poti domov smo si ogledali muzej premogovništva v Velenju.
•Po ogledu smo sc razšli z željo, da se vidimo na tretjem taboru v letu 2001. Da je bilo vse v redu so poskrbeli mentorji: Nande Starin, Marjan Ručigaj, Florjan Zabret, TomaŽ Dane, Vilma Zabret in Janez Ravnikar.
FLORJAN ZABRET
stran
IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Gorenja Trebuša 2000
Taborjenje rodu Skalnih taborov Domžale
(nadaljevanje)
4. dan
Končno je posijalo malo sončka in GG-ji so sc odločno /ačcli pripravljati na odhod na bivak. Vsak vod je dobil svoj lounch paket (hrano za dva do tri dni), spakirali so sotorke, pelerine, hlače za preobleči, skratka, vse, kar potrebuješ, da dostojno preživiš noč v gozdu. In odpravili so se. Mč-ji smo se medtem že začeli pripravljati na cirkuski dan. Nase smo si nadeli klovnovskc obleke, si narisali srčke in rožice na obraz ter poklicali godbo, župana pa Sc druge slavnostne goste, da so slavnostno otvorili cirkus s prerezom traku. Vsak je potem odSel na stojnice, kjer si za nekaj fižolčkov lahko dobil obilo zabave - lovili smo ribe, z zavezanimi očmi tolkli vodne balone, ugotavljali Število kovancev v posodi, zbijali pločevinke... Na koncu pa je bila le najrazburljivcjSa igra dneva -ciljanje z vodnimi balončki - medvedki in čebelice proti vodnikom. Zvečer smo imeli karaoke v dvorani, ker
spet začelo deževati. Kljub zmagi priredbe pesmi Smisel življenja, je postala najbolj popularna pesem Siva pol, z vodilnim vokalom - Mihom.
5. dan
Dopoldne so v močnem nalivu v tabor vkorakali naSi GG- ji, premočeni do kože a vendar veseli, saj so imeli za seboj eno izkuSnjo več. V kuhinjo so dali suSil premočene obleke in čevlje, nato pa hiteli razlagat, kaj vse se jim je pripetilo, vsakomur, ki jih je hotel poslušati. Po kosilu so bili že toliko spočiti, da so se Sli z MČ-ji igrico grajenje hiše. Ta igra se igra tako, da vsaka ekipa opravlja določena dela, ki jih potrebujemo pri izgradnji hiše. Med seboj se morajo ekipe dogovarjati, kdaj bodo prišle opraviti določeno delo in koliko fižolčkov jim bo to prineslo. Zmaga ekipa, ki ima najhitreje zgrajeno hišo. Večer je zopet potekal v dvora-
ni in tokrat smo sc preizkušali v pan-lonimi. Toda za nami so bili naporni dnevi in kmalu smo se odpravili v tople spalne vreče, ki so nam to noč prišle še kako prav, saj jc bila to ena najhladnejših noči v mesecu juliju. Termometer je namreč kazal le dve stopinji nad ničlo.
Ko bom velik, bom lokostre-lec
Tabor
Dokazovati, da si pravi tabornik, je težko.
6. dan
Kot pravi taborniki ne le da živimo v naravi, ampak jo skuSamo tudi ščititi. In ta dan smo spoznavali, kako lahko iz starega papirja pridobivamo novega, kaj nam vse lahko služi namesto hladilnika (hladna zemlja in voda na primer), kako še pri-
dobivamo energijo in da sc da iz odpadkov napraviti prave umetnine. Uživali pa smo tudi v hoji med krošnjami dreves. To je igra pri kateri si med sprehodom po gozdu pod nos postaviš ogledalo in zdi se ti, kot da hodiš med krošnjami dreves. Zvečer smo pa preizkušali svoje znanje v ekokvizu, ki sta ga vodila Tanja in Bobi. 7. dan
Spet je deževalo. Toda nismo sc dali in odpravili smo se na bližnje I. i. gobogojišče, da smo imeli streho nad glavo. Bila je nedelja in žc drugi dan nismo prebirali našega časopisa - Vampka, zato smo se odločili, da bo vsak vod naredil svoj časopis, z intervjujem, nagradno križanko, zabavnimi šolami in vremensko
napovedjo. Kasneje smo te časopise razstavili v jedilnici in vsakdo si jih je lahko prebral. Ko smo končali z izdelovanjem časopisa, smo imeli delavnice, ki so nam- krajšale čas - nekateri so pisali in peli nove pesmi, ugibali smo slavne osebnosti, nekateri so kartali, nekateri pa so celo prerokovali iz kart. Zvečer smo se prav tako v gobogojišču šli Rim šim šim pozno v noč, romantiko namesto ognja pa so nam delale plinske svetilke...
8. dan
Tudi na taborjenju se moramo uriti v orientaciji, da bomo Se boljši na taborniških tekmovanjih, ki sledijo. Prav zato smo organizirali za MČ-je lov na lisico, kjer jc treba slediti potnim znakom in iskati kontrolne točke, na katerih moraš opraviti različne naloge (zavezovanje vozlov, reševanje ugank...), na koncu pa sledi še Šaljivo tekmovanje. Letos smo si morali hitrostno oblačiti in slačili taborniške kroje. GG-ji pa so odšli na orientacijski pohod, kjer so kontrolne točke vrisane na zemljevidu, najti pa jih je treba v čim krajSem času. Ta večer si bodo zapomnili predvsem tisti, ki so bili prvič na taborjenju, saj je to pomenilo, da bodo taborniško krščeni. Pred dejanskim krstom z veslom so morali opraviti Se različne naloge, kol npr.: dvoboj z armaf-leksi, plesanje s krampom in lopato, ugotoviti, kdo ima piščalko, skratka zelo zabavne reči za občinstvo, za »igralce« pa sploh ne. Toda vsi so prestali preizkušnjo in dokazali, da so taborniki in pol, zato smo jih dobro krstili z veslom  po riti.
9. dan
Ta dan je bolj zgodovinsko obarvan, saj so bili na vrsti Vikingi. Najprej smo nekaj časa porabili za oblačenje v tradicionalna vikinška oblačila, izdelovanje ščitov in mečev, nato pa smo prek raznih delavnic spoznavali njihovo življenje - izdelovali smo čolne oz. drakarje.
Hvala vsem, ki ste pripomogi, da smo tabor izpeljali tako dobro. Brez vas nam ne bi uspelo!!!!
Na koncu pa vabim vse tiste, ki vam narava, nove dogodivščine in prijatelji prižgejo iskrico zanimanja, da nas, tabornike, pridete pogledat na koncu septembra oziroma na začetku oktobra, v dobsko, trzinsko in domžalske šole, kjer se bomo zbirali vsak petek popoldan.
NINA ARNUŠ Rod Skalnih taborov Domžale
»Ulična« košarka v Zejah
Mladi s področja Žej in Sv. Trojice smo pripravili že četrti turnir v »ulični« košarki, ki je potekal v nedeljo, 3. septembra, na igrišču pri gasilskem domu v Zejah.
Kljub temu, da so zlovešči oblaki vse popodlne grozili z nevihto, se je pomerilo devet ekip v dveh kategorijah. Najprej smo si ogledali predstavo štirih ekip z igralci do 16 let; pokal je osvojila ekipa Hlodi iz Domžal. Sledil je še obračun petih ekip v najtežji kategoriji: zmagala je ekipa Štorovje v poznani sestavi: Tomaž Trt-nik, Matjaž Erčulj in Tomaž Vovk.
Vidimo sc spet spomladi 2001!
ROK RAVNIKAR   Najboljši v najtežji kategoriji.
Jamarska nesreča v jami Požiralnik pri Zgornjem jezeru na Kriških podih
V soboto 16. 9. 2000 seje okoli poldneva v jami Požiralnik hudo poškodoval jamar iz Domžal, član Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane. Že ob Prvih vesteh o nesreči smo izvedeli, da gre za sum hude poškodbe hrbtenice. Ker je bila ocenjena globina mesta nesreče okoli 220 m smo pričakovali, da bo poškodovanec po pregledu zdravnika pripravljen za transport iz jame. Zelo slabo vreme je Preprečilo dostop s helikopterjem, tako da so prvo ekipo vodili dojame gorski reševalci iz Mojstrane.
ožTne Mere,a pri iirieniu 15 m dolge
Poziv na pomoč jc prišel tudi v Domžale, ker sva Maks Mcrcla in Aleš Stražar člana Jamarske reševalne službe. Pomoč so ponudili tudi vsi člani Občinske cnole za reševanje iz jam, ki deluje v sklopu CZ Domžale.
Vodja reševanja Jaka Jakofčič naju je razporedil v ekipo, ki jo jc helikopter Slovenske vojske prepeljal iz. Kranjske Gore direktno do jame. Tako sva pod vodstvom Janeza Marinška iz Postojne pomagala pri širjenju 15 m dolge ožine. Že ob prvem stiku z jamo mi je bilo jasno, zakaj sem ponoči prejel obvestilo, da reševanje iz jame ni možno brez ncoprena. Ledena voda jc bila svojevrstno presenečenje za reševalce. Počasi je voda solzila iz tektonskih razpok in jamski tuS se jc z globino vztrajno stopnjeval. Temperatura zraka jc bila okoli 5 °C in voda v jami prava ledenica.
Okoli 17. ure. ko je šlo Širjenje ožine proti koncu, me je Maks poklical v drugo ekipo za dvig poškodovanega. Jure, Maks in Rok, ki je tudi zdravnik JRS, smo poškodovanca dvignili skozi zadnje tridesetmetrsko brezno, do ožine. Najtežji odsek iznosa sta morala opraviti le dva reševalca, ker ni bilo prostora.
S Francijem iz Bleda, sva nosila počasi premikala proli izhodu. Zunanja ekipa jc dajala silo za izvlek nosil, midva pa sva jih privzdigovala in usmerjala. Hrup helikopterja je predstavljal dodaten problem, preprosto smo morali manever izvesti, ne da bi med seboj komunicirali.
Praktično v poltemi je zunanja ekipa poškodovanega jamarja prenesla v helikopter. Do se-
Janez Marinšek, vodja del v jami, v najožjem delu jame.
daj mi ni znano, da bi pilot čakal dobesedno do zadnje možne vidljivosti za prevoz v dolino.
Okoli desetih zvečer smo se reševalci zbrali v Pogačarjevem domu, ki je pol ure od vhoda v jamo. Za to pot smo reševalci porabili slabo uro. Noč, dvajset in več kilogramski nahrbtniki, celodnevno delo v jami so botrovali nesigurnim korakom.
Zjutraj nas je helikopter prepeljal v dolino. Okoli poldneva sem bil doma, kjer sta me pričakala Petra in Gregor, mama je ravno skuhala kosilo, žena jc bila v službi. Zame sc je začel nov popoldan.
Če se na koncu vprašam, kaj jamarja vodi k raziskovanju jam, ostane le občutek, vznemirjenje, mrzla voda, blato in skale. Preprosto nič raz-ložljivega.
ALEŠ STRAŽAR
5* ^fm$^^'^
Skupinska slika udeležencev pred Štanjelom.
Društvo izgnancev Domžale
Nič novega
V teh dneh so mediji veliko govorili o prvih denarnih odškodninah, ki naj bi jih v kratkem dobili prisilni delavci. Postopek naj bi tekel preko Rdečega križa Slovenije in žal v tem trenutku Društvo izgnancev Domžale nima nobenih informacij o tem, kdo bo oz. je upravičen do omenjenih odškodnin. Takoj, ko bomo dobili kakšne informacije, vas bomo z njimi tudi seznanili.
dovitih Fabjanijevih vrtovih, ki jih obnavljajo in so iz leta v leto lepši.
V teh dneh pričakujemo tudi novo številko glasila Društva izgnancev Slovenije VESTNIK, vse člane pa obveščamo, da je še vedno na voljo knjiga Ivice Žnidaršič, podpredsednice slovenskega društva izgnancev Z JAVNO BESEDO IX) PRAV K v kateri je zbrana vsebina informativnih konferenc za potrebe izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja, ki so potekale v letih 1997, 1998 in 1999. Prijeten oktober!
D. I.
Sicer pa smo lepe in tople jesenske dneve izkoristili, da smo obiskali Primorsko. Po krajšem postanku onstran meje nas je pot vodila na Sveto Goro, kjer smo se seznanili z bogato zgodovino tega območja in nato še več zgodovine spoznali na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer nas jc sprejel prijazni frančiškan in nas podrobneje seznanil z zgodovino cerkve in samostana ter grobnic Burbonov. Te smo si kasneje tudi ogledali. Zadnja postaja našega potepanja je bil Štanjel, kjer smo največ pozornosti namenili ogledu nekdanjega naselja, ki ga zelo lepo obnavljajo, ustavili pa smo se tudi na ču-
Ponovni uspeh mladih gasilcev iz PGD
Domžale
Iskrene čestitke mladim gasilcem I
24. 9. 2000 je potekalo 3. državno tekmovanje mladih gasilcev v orientaciji. Mladi iz PGD Domžale so imeli težko nalogo, saj so branili 1. mesto iz leta 1999. Start orientacije je bil izpred PGD Šalek s ciljem v Vinski gori. Med pohodom je bilo 10 kontrolnih točk. Na vsaki izmed njih je bilo potrebno opraviti določeno nalogo. Naloge so bile sestavljene iz gasilske tematike in iz .poz navanja naravnega okolja. Mladi iz Domžal so začeli zelo hitro, pa tudi na kontrolnih točkah so bili zelo spretni. Seštevek nagradnih in kazenskih točk je pokazal, da je ekipa PGD Domžale, ki so jo sestavljali Rok Zabret, Bojana Šuštar, Majda Kovic, Teja Kržišnik, Primož Zabret, Ivo Kovic, AJeš Stražar in Tadej Trinko zasedla 1. mesto in s tem obranila naslov državnih prvakov iz leta 1999. Za dosežen uspeh so prejeli prehodni pokal, pokal 3. tekmovanja, priznanje in praktične nagrade. Ekipo je za tekmovanje pripravil mentor Florjan Zabret, na tekmovanju pa sta ekipo spremljala Stane Rihtar in mentorica Vilma Zabret.
F. Z.
Moravski upokojenci vrtijo pedale koles skozi celo leto
Zdravje soustvarjamo tudi upokojenci-kolesarji. Naša poglavitna skrb je rekreacija, ki nam daje zdravje za »zdravo življenje«. Kdor veliko počiva, slabi in je manj odporen. Dnevno gibanje ohranja ravnotežje, spretnost in gibčnost. Vse to delajo upokojenci na kolesarskih izletih, pohodih in po planinah.
V letošnjem letu so uspešno
končali osem kolesarskih izletov po domači občini.
Povsod, kjer kolesarijo moravski upokojenci, nastajajo skupinski posnetki. Eden takih je nastal pred gostilno »MGAN« v Ihanu, 25. julija 1.1. V tej gostilni se vsako leto ustavijo kolesarji za kratek počitek, potrebujejo toplo malico in vrček hladnega piva.
JOŽE NOVAK
■■■■■
ŠPORT
stran
V Domžalah spet vrhunske evropske košarkarske ekipe
Domžalski nogometaši v akciji na tekmah v Športnem parku Domžale - končno smo dočakali prvo zmago na domačem igrišču.
Nogomet v Domžalah
Se obetajo ji časi?
boljši
Že po šestih krogih lige Simobil jc kadrovska struktura v NK Domžale spremenjena. Novi člani domžalskega prvoligaša so Luka Grešak, Anton Us-nik in tujec Slavko Komar. Prva dva sta hila že v preteklosti člana Domžal, Komar pa se po nekaj letih vrača na slovensko nogometno sceno. Kadomeljčan G rešek je na »posodo« prišel iz Maribora PL, ostala dva pa sta podpisala za sezono oziroma dve. Po prvih tekmah so okrepitve upravičene, upajmo, da ho tako tudi v prihajajočih tekmah. Našemu klubu hi lahko rekli tudi »bolnišnica na koncu mesta«, saj so se že prej poškodovanim Protegi, Brkiču in Deisinger-ju pridružili še Kalinič, Sulejmani, Kostič, Šal ja in Grešak.
Pokalna tekma v Novi Gorici je potekala po običajnem scenariju goriško - domžalskih dvobojev. Tekmo so domaČi dobili s 3:0 v zadnjih tretjini, ko so zadeli Srcbrnič, Žlogar in Ipavcc. Zaradi poškodb sta igrišče žc v prvem polčasu zapustila Protega in Kušar, a so kljub vsemu Domžalčani ogrožali goriška vrata. Poraz ni tako usoden, saj je prvenstvo prioriteta pred pokalom.
Naslednja tekma v ligi Simobil je bila na Skalni kleti v Celju, kjer so Domžalčani prikazali slabo igro, vendar so iz mesta ob Savinji odšli s točko v žepu. Sodnik Kos je očitno v Celje prišel z namero, da bo v središču pozornosti, saj je dosodil tri rdeče kartone in še kopico rumenih ter najstrožjo kazen za Celjane. Pri naših fantih sta pordečila Marelic in Kušar, pri gostiteljih pa Šumolikoski. Strel z bele točke jc za CMC Publikum zapravil Rado-savljevič. kritično situacijo pred domžalskim golom pa sta rešila Stefanovič in Kržišnik. ki sta odbila žogo z golove črte. Na drugi strani je imel veliko priložnost Kostič. a je na žalost zadel le zunanji del mreže. V drugem polčasu so sc Domžalčani bolj branili, saj so bili številčno slabši od nasprotnika. Vratar Grcšak je uspešno obranil vse celjske strele in tako veliko doprinesel k ločki, ki daje upanje.
Že na naslednji tekmi (zopet v Gorici) smo po dvajsetih minutah z zadetkom Kostiča in Usnika vodili z 2:0, toda očitno je tudi pri Domžalčanih prisoten kanček »slovenskega nogometnega sindroma«, saj so Novogoričani uspeli preobrniti potek tekme. V prvem polčasu je za domače zadel M. Kovače-vič, v drugem pa Gutalj dvakrat in Tonči Žlogar enkrat. Skoda da je pri rezultatu 2:2 Žinič zapravil velikansko priložnost. Potrdilo sc je staro nogometno pravilo, ki pravi »kdor ne da, ga dobi«. Žal na škodo naših fantov. Vendar pa je naslednja tekma proti Korolanu vlila upanje, da bodo Domžalčani začeli z nabiranjem točk in ohranitvijo statusa prvoligaša. Prvi polčas v domžalskem Športnem parku pred 400 gledalci jc bil razmeroma slab. Igralci Korolana so prek Romuna Popescuja zasluženo vodili in obetal se je nov poraz. Toda očitno se je med odmorom nekaj zgodilo in fantje so zaigrali tako, kot znajo oziroma tako, kot se od njih pričakuje.
Dva gola je zabil novinec Komar, prvega po podaji Škofa, drugega po samostojnem prodoru. Gol ' za vodstvo 2:1 pa je dosegel Dejan Stefanovič, ki se je dobro znašel pred vratarjem Srago. Končnih 3:1 je prineslo malce več upanja in miru v domžalskega prvoligaša. Vabim ljubitelje nogometa, da s svojim obiskom in navijanjem pomagajo Domžalca-nom, kajti letošnja sezona bo> še izredno naporna in nepredvidljiva.
GREGOR BERLEC
V Domžalah sta bila pred kratkim kar dva košarkarska turnirja z mednarodno udeležbo, oba posvečena 50-letnici domžalskega košarkarskega kluba. Na prvem so svoje znanje prikazali mlajši pionirji, starejši pionirji, kadeti ter mladinci. Tekme so potekale cel teden. Najboljši v skoraj vseh kategorijah so bili Domžalčani in sicer pri pionirjih, pri kadetih so osvojili končno tretje, pri mladincih pa drugo mesto.
Na tem turnirju žal niso sodelovale ekipe iz HrvaŠke kot tudi Jugoslavije, luknjo pa so prizadevni organizatorji zapolnili z ekipami iz slovenskega košarkarskega prostora. Prikazane so bile res nekatere vrhunske predstave, tako da se za prihodnost košarke ni potrebno bati.
Na članskem turnirju, ki je potekal v sklopu citroenovih turnirjev po Sloveniji, pa so bile na turnirju prisotne ekipe, ki nastopajo v Uleb iigi kot tudi v suproligi.
Sama kvaliteta turnirja jc bial na visoki ravni, tako po igri kot tudi organizaciji, žal pa so je na tekmah zbralo malo občinstva.
Domžalčani so bili na koncu četrti, a z igro ne smemo biti preveč zadovoljni. Žal za izboljšanje časa ni na pretek, tako da bodo morali še veliko postoriti pred začetkom prvenstva.
Izgubili so proti Budučnosti iz Podgorice, ki je nastopila oslabljena brez dveh ključnih igralcev, ki sta na olimpijskih igrah, in tudi končnim zmagovalcem turnirja ekipi Splita. Moramo reči, da zasluženo, saj so od vseh štirih udeležencev pokazali najboljšo košarko. Očitno je, da boso Splitčani tudi letos krojili vrh hrvaške koSarke in bili na mednarodnih tekmah trd nasprotnik za vsakega udeleženca v suproligi.
Na ostalih prijateljskih tekmah so »barvarji« prikazali spremenljivo igro, kar jc značilnost ekip, ki imajo v svojih vrstah večinoma mlade, doma vzgojene igralec. Katero od mest
pa bodo zasedli v prvenstvu, pa bomo še videli. Upajmo na najboljše!
Odlično pa so s prvenstvom Startali košarkarji v mlajših kategorijah, saj so zabeležili same zmage, kar obeta Se boljše rezultate od lanskoletnih, ko so bili pionirji prvaki, mladi do 20 let drugi, kadeti četrti, mladinci pa osmi do deveti.
Začela pa se je tudi vsakoletna Šola koSarke, v katero sc lahko vpišejo mladi - bodoči košarkarji in sicer vsak dan v pisarnah košarkarskega kluba.
Košarkarji, veliko zmag tudi v prihodnje in čim manj porazov!
URBAN ŽNIDARŠIČ
Brez treninga tudi v košarki ne gre.
Pirueta se pripravlja
Umetnostni kotalkarji KK PIRUETE so uspešno zaključili svojo sezono prav z organizacijo največjega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2000. Evropskega prvenstva za ml. mladince seje udeležila nadobudna tekmovalka TEJA RUS, ki je zasedla odlično 10. mesto v kombinaciji, kar je lep uspeh mlade tekmovalke, čeprav so jo skozi vso sezono spremljale številne poškodbe. Rezultat je pomemben tako za tekmovalko kot tudi za klub, kar daje veliko motivacijo in spodbudo za nadaljnje delo.
Hitrostne tekmovalec pa glavna sezona šele čaka, kajti pred vrati jc državno prvenstvo in tradicionalno tekmovanje v hitrostnem rolanju ROLLER 2000, katerega organizator je prav naš klub.
Čeprav sta do sedaj najuspešnejša tekmovala) JERNEJ in ROK polno angažirana s treningi v hokeju na ledu, bosta vseeno poizkušala na DP storiti največ, kar je v njihovi moči. Poleg obeh tekmovalcev jc kar nekaj novincev v ekipi, ki je letos zelo Številčna, vendar si kot začetniki ne morejo obetati vrhunskih rezultatov, temveč si obetajo boljše rezultate prihodnje leto.
Kot smo že poročali, so bili kar trije člani Atletskega kluba Domžale izbrani v mlado slovensko atletsko reprezentanco do 23 let, ki se naj bi udeležila četveroboja reprezentanc do 23 let (Češka, Grčija, Poljska in Slovenija) in je bil v Pragi 9. septembra. Ker je Jernej Kastelee poškodovan, sta v Pragi uspešno nastopili • Erika Pirnat v mestu diska, Bojana Vojska pa se je pomerila v teku na 400 m z ovirami. Obema za uspešen nastop čestitamo!
A. K.
Državno prvenstvo za pionirke in pionirje
Celje je 9. in 10. septembra gostilo številne pionirje in pionirke iz cele Slovenije, ki so se pomerili za več kot 25 kompletov medalj. Eno bronasto so v Domžale prinesli tudi Domžalčani, in sicer po zaslugi Andraža Gregoriča, ki je bil z rezultatom 2:44,67 min. tretji v teku na 1000 m.
Prvi dan sta med dekleti nastopili Klara Nahtigal in Branka .lovanovič. Klara jc bila v konkurenci 38 pionirk v teku na 300 m s časom 43,77 s. pela, Branku) skok v daljino 432 cm pa je zadostoval za 17. mesto. Med pionirji jc že omenjeni Andraž Grcgorič dosegel največji domžalski uspeh na tem prvenstvu, tretje mesto v teku na 1000 m, v isti disciplini pa je nastopil tudi Bernard Jarc, ki jc z rezultatom 3:01,88 min. zasedel 19. mesto.
Drugi dan tekmovanja so Atletski klub Vele Domžale zastopala tri dekleta. V sprinterski panogi, 60 m, jc nastopila Klara Nahtigal, katere rezultat 8,67 s. jc zadostoval za 18. mesto, v teku na 600 m pa sta nastopili Suzana Mlade-novič ter Petra Babnik. Suzana je dosegla rezultat 1:50,25 min. in 15. mesto, Petra pa jc bila z 1:52,14 min. 19.
Sahist Luka Lenič
»Fanatično« zaljubljen v šah
Dvanajstletni Luka Lenič je kljub prvemu porazu, ki mu gaje pri petih letih zadala babica, vzljubil šah, kije od tedaj postal del njegovega življenja. Poleg naslovov občinskega in regijskega prvaka ima Luka »v žepu« tudi dva naslova državnega prvaka (leta 1998 v normalnem šahu in 1999 v pospešenem šahu), bil pa je tudi že udeleženec svetovnega in evropskega prvenstva. Če sklepam iz njegovega cilja - postati šahist z velemojstrskim naslovom - bomo o njem slišali še veliko.
Večina si pod besedo šah predstavlja šahovnico in »figurice«. Kako gledaš na šah ti?
»Šah postaja v Sloveniji vse bolj popularen, vendar je po mojem mnenju ukvarjanje z njim časovno in finančno izredno zahtevno. Prav zato mislim, da lahko igralec uspe le z marljivim delom in »fanatično« zaljubljenostjo v šah.«
Bil si prvak v normalnem in pospešenem šahu. V čem je razlika?
»Šahovska igra je bodisi normalni, pospešeni ali pa hit-ropotezni šah. Prvi traja več kot eno uro na igralca, a največ sedem ur, drugi traja manj kot eno uro, slednji pa traja pet do deset minut na igralca.«
Kaj je zate najpomembneje pri šahu?
»Pomembno jc, da poteze razumeš. Čeprav sc je otvoritve treba naučiti, je vse ostalo v šahu stvar kreativnosti, improvizacije, poznavanja tipov pozicij in študij ter analiza žc odigranih partij. Nekatere poteze se da predvideti kot del nasprotnikovega načrta ali pa so najbolj logične v dani  poziciji, čeprav tudi intuicija igra veliko vlogo.«
Se pravi, da se je treba šaha učiti... Kako torej treniraš?
»Šahovski trening je sestavljen iz več sestavin. Najprej je tu individualni trening z osebnimi trenerji (jaz treniram
Odlični mladi šahisti Luka Lenič se skupaj s Šahovskim društvom Vele Domžale zahvaljuje sponzorjem VELE Domžale ter Količevo Karton.
z mednarodnima mojstroma: IM Matjaž Mikac in IM Zlat-ko Uašagič), potem sta tu srednja in višja šahovska šola v okviru Šahovske zveze Slovenije, končno pa je tu še sa-,
mostojno delo z računalnikom in šahovsko literaturo. V povprečju bi rekel, da traja moj trening do 15 ur tedensko, potem pa jc tu seveda še igranje na turnirjih.«
V zvezi s šahom mi je najbolj znano ime Kasparov. Kdo jc trenutno najboljši igralec šaha na svetu in kakšna je situacija v Sloveniji?
»Najboljši igralec jc nedvomno Gari Kasparov, kar pa sc tiče slovenskih velemojstrov, smo jih imeli v slovenski zgodovini le nekaj npr. Vidmar, Pire, Planine in drugi. Všeč mi je, ker sc v novejšem času starostna meja spušča in dobivamo vrhunske velemojstre žc med najstniki.«
Na katerih turnirjih nastopaš in kateri je najboljši igralec, s katerim si odigral šahovski dvoboj?
»Udeležujem se mednarodnih Open - turnirjev (Bled, Ljublja-na, Finkenstein...) ter evropskih in svetovnih prvenstev, v prihodnosti pa upam tudi na Šahovsko olimpiado, ki ho leta 201)2 na Bledu. Alesander Volzhinje ruski velemojser, s katerim sem se pomeril na Ljubljana - open, in ki ima reiting prek 2500 (moj trenutni reiting je 2061 točk), Dvoboj sem sicer izgubil, a sem se dobro upiral, saj je partija trajala kar 4,5 ure.«
Očitno je šah kar zamuden »šport«. Kaj pa šola, prosti čas?
»Sem učenec Osnovne Hale Vencelj Perko Domžale in si želim nadaljevati šolanje na Športni gimnaziji ter nato Se na fakulteti. Kot šahist sem član Šahovskega društva Vele Domžale, v prostem času pa rad smučam ali pa igram košarko, nogomet in tenis.«
Uspešne partije šaha v naprej ter naj se razmerje zmag in porazov 70:30 (seveda tebi v prid) še poveča)
B. V.
na črno belih poljih • na črno belih poljih
»Krokarjev kros 2000« na Sv. Trojici
Športno rekreativno društvo Konfin - Sv. Trojica že tretje leto zapored sodeluje v vseslovenski akciji »Mesec rekreacije«. Tako je v soboto, 23. septembra, ponovno organiziralo Krokarjev kros, imenovan po ptici iz grba društva, na katerem so se rekreacije in zabave že|jni ljubitelji športa lahko pomerili v gorskem kolesarjenju in teku.
Najprej so sc s 4.5 km dolgo progo spopadli kolesarji. Novi absolutni prvak je postal Boštjan La-jevec, v mlajši kategoriji pa je bil najhitrejši Tadej Koderman.
Nato je sledil še tek čez drn in strn okoli Sv. Trojice. Skoraj dvajset tekmovalcev vseh starosti in obeh spolov (pet kategorij) je pričelo teči skupaj, v cilj pa so prihajali bolj posamično - najhitreje
Pred startom
je progo pretekel Bernard Jarc.
Zaključek in podelitev sla tako kot sam kros potekala v domačem in sproščenem vzdušju. Radi bi se zahvalili tudi Mladinski knjigi in
Oljarni Gca, ki sta nam tokrat dobrodušno priskočili na pomoč. Vidimo se zopet naslednje leto!
ROK RAVNIKAR
V vodstvu Vombek pred Ivačičem
Prizadevni organizatorji Šahovskega kluba Griže, v katerem je že vrsto let organizatorska duša Danijel Vombek, je tokrat pripravil Sc en turnir in sicer odprto prvenstvo ŠK Griže, ki sicer poteka v treh vikendih, doslej pa so odigrali tri kola.
Na turnirju sodeluje 32 šahistk in šahistov, po treh partijah pa je v vodstvu domači mojster Vombek s tremi točkami, pred Ivačičem Vele Domžale, Štruc-lom, Jernejem Novakom, Mitjo Uriškom in Borutom Kukovcem z dvema točkama in pol. Domžalski mojster Ivačič je po dveh zmagah v tretjem kolu re-miziral z  mojstrskim kandidatom Uriškom.
V Moravčah Kožulov zadetek v polno
Prizadevni moravski organizatorji, na čelu s velikim ljubiteljem šaha Alojzom Ccrarjcm, so na začetku septembra pripravili drugi mednarodni turnir v pospešenem Sahu, ki se ga jc tokrat udeležilo 138 šahistov, manj kot lani, vendar pa je to Se vedno zelo lep obisk nekega turnirja. Močno zasedbo so popestrili tudi trije velemojstri. Med temi je bil izjemno razpoložen hrvaški velemojster Zdenko Kožul, sicer član mariborske Piramide, ki je premagal prav vse svoje nasprotnike in osvojil vseh devet možnih točk. Zelo dobro se je uvrstil tudi mednarodni mojster Primož Šoln, ki bo novembra dopolnil dvaindvajset
let, osvojil pa je sedem točk in pol. Na tretjem mestu je bil velemojster Dtiško Pavasovič s sedmimi točkami, ki mu sledijo Šcbenik, Mazi, Frank, Zupe, Krum-pačnik, velemojster Sermek, Čepon, Podkrižnik, D. Brinovec, Barle, Veličkovič, Petra Grošelj s šestimi točkami in pol. Ob tem velja pohvaliti odlično uvrstitev GroSljeve, sicer članice Ljubljanskega Šahovskega kluba, ki se zelo rada udeležuje tudi turnirjev v Domžalah, saj je bila članica domžalskega društva. Med člani Vele Domžale se je najbolj odrezal Marjan Semrl, s petimi točkami in pol je zasedel 32. mesto. Boris Skok je bil s petimi točkami na 43. mestu, Bogdan Osolin in Vavpetič pa sta z enakim številom točk pristala na 47. in 51. mestu.
Tretji turnir Nove Ljubljanske banke Pavasoviču
V Ljubljani so septembra odigrali Sc tretji turnir Nove Ljubljanske banke v pospešenem šahu. Zanesljivo ga jc dobil Duško Pavasovič z osmimi točkami, pred mednarodnim mojstrom Zlatkom Bašagičem in mojstrom Darkom Supančičem prav tako s sedmimi točkami. Presenetil jc mojstrski kandidat Janko Sa-radjen, sicer glavno organizatorsko kolo turnirjev »Ljubljana OPEN«, ki jc premagal kar tri mednarodne mojstre, izgubil pa jc le s prvima dvema uvrščenima. Na turnirju je sodeloval tudi MK Boris Skok in s petimi točkami med 41. udeleženci zasedel solidno 19. mesto, tik za njim pa sta hila na tabeli mojster Krumpačnik in mednarodni mojster Igor Jelen.
JOŽE SKOK
"V       s ...... stran dSSj		SPORT	I J^k. Wm MmW 1 1   Tff 1
1       H J			
Atletski klub Vele Domžale
V tretje gre rado
Kljub (še vedno) stezi iz lesa, je tudi AK Domžale, po novem Atletski kluh Vele Domžale, organiziral medkluhski miting VELE DOMŽALE 2000, tretji po vrsli. Tekmovanju seje udeležilo veliko pionirjev in pionirk, nastopili pa so tudi elani in članice iz sedmih slovenskih atletskih klubov in društev.
Zmagovalke v teku na 400 metrov skupaj s podpredsednikom AK Vele Domžale Tomažem Hrovatom.
Najboljši tekači na 100 metrov. Čestitamol
[4. septembra 2000, na Četrtkovo popoldne, se je v Športnem parku
DOmzale zbralo preko 40 atletov in atletinj, ki so se pomerili v naslednjih disciplinah: pionirji in pionirke v tekih na 100 m in 800 m, člani v tekih na 100 m, 800 m in metu kopja ter članice v teku na 400 m in tako kot člani v metu kopja.
Že na samem začetku smo v Domžalah dobili najhitrejšega Sprin-terja, in sicer jc bil to letos Matej Juhart, ki je s časom 10,7 s za šest desetink ugnal Saša Petelina iz, ljubljanskega Kronosa (11,3 s) ter še za desetinko več prav tako domačina Aleša Pranjiča (11,4 s). Nekaj minut za tem so se za medalje, majico in simbolično denarno nagrado za zmagovalca v teku na 400 m pomerila dekleta. Najhitrejša je bila žc tretjič Maja Gorjup iz AD Kronos (61,4 s), za njo pa sla v cilj pritekli še obe domačinki, najprej bojana Vojska (63,8 s) ter nato še Meta Pungcrčar (67.1 s). Po šestih serijah meta kopja, ki sc ga jc udeležijo kar osem članov in šest članic, je miting dobil Sc dva zmagovalca. Med moškimi je najdaljši met (56,43 m) uspel domačinu Jožetu Pirnatu, drugi jc bil Tone Hafner in ŽAK MASS Ljubljana (44.77 m), tretji pa še en domačin, Peter Hamcršak (44,28 m). Pri ženskah je met 600-gramskega kopja 35,78 m domačinke Mojce Grojzdck zadostoval z.a Zmago, sledili pa sta ji lirika Pirnal z metom 28,18 m ler Nastija Capuder s 25,55 m. Člani so se pomerili šc v teku na 800 m. kjer jc v kar
močni konkurenci šestih tekmovalcev iz treh klubov zmagal Gora/.d Divjak iz Brežic z rezultatom 1:57,9 min pred Petrom Kastcliccm iz. Domžal (1:58,9 min) ter Celjanom Borisom Podpcčanom (1:59,8 min).
Enako, če ne še bolj, napeto jc bilo tekmovanje pionirjev in pionirk. Med pionirkami je na 100 m zmagala članica AD Kronos Živa Svcgelj (14.0 s) pred Domžalčanko Vesno Gabor (14.3 s) ter Uršo Der-novšek (AD Kronos, 14,3 s); pri fantih pa je bil nahitrejši David Uran-kar iz Olimpije, ki je s časom 11,7 s prehitel tako Tilna Ferenčaka iz Kronosa (12,1 s) kot tudi treljcuvrš-čenega Blaža Svetica iz Domžal (14,3 s). Na daljši preizkušnji - teku na 800 m je pri deklertih med Domžal-čankami slavila Suzana Mladenovič (2:32,1 min) pred Petro Babnik (2:36,2 min) in Matico Vclkavrh (2:36,3 min), pri fantih pa jc bil Andraž Gregorič (2:13,3 min) hitrejši od Bernarda Jarca (2:25,3 min):
Vsi tekmovalci so se na koncu lahko okrepčali s sendvičem in pijačo, ki jc tako kot vsako leto pripomogla k vzdušju mitinga, katerega se bodo tekmovalci in tekmovalke, morda v večjem številu in morda žena tartanskem stadionu, udeležili tudi naslednje leto.
Vsem nastopajočim čestitke za nastop, vsem nam pa želja, da bi drugo leto na četrtem mitingu v Domžalah Se izboljšali letošnje dosežke!
BOJANA
5 minut s športnikom: Dušan Zaje
»V vsem najboljši!«
V petih letih treniranja in tekmovanja v atletiki je Dušan Zaje, član Atletskega kluba Domžale, tekel že praktično vse, od 60 m pa do 10.000 m, vključno z ovirami, in si končno izbral »svojo disciplino«, 800 m.
»Svoja atletsko pot sem začel v Domžalah />o<l vodstvom trenerja Damjana Berdika, kateremu se moram zahvaliti za prve uspešne atletske korake, rezultate prvih štirih let ter prijateljsvo, atletsko kariero pa "em nadaljeval v Ljubljani, in sicer Pri trenerju Darku Zorjanu.«
»Najprej sem tekel krajše teke, kot sta 300 ni in 400 m, potem pa sem se osredotočil na H00 m, ker mi je ta d i se i plimi najbolj všeč, poleg lega sem tu videl tudi največjo perspektivo,« mi izbiro discipline pojasni Dušan, ki bo na olimpijskih igrah zagotovo spremljal finale moških na 400 m, kjer bo (najverjetneje) nastopil njegov idol, »en in edini Michael Johnson«.
Tako kot večina domžalskih atletov, ki trenirajo v Ljubljani, ima tudi »Zaje« - Za prijatelje, podoben problem, namreč dvakratno vožnjo v Ljubljano, s čimer izgubi veliko časa, kar ga ni oviralo za uspešen zaključek študija elektrotehnike in opravljanje mature. »Na to sem ponosen tako jaz. kol tudi vsi moji bližnji, in upam, da bo šlo tako tudi <d> študiju na fakulteti z.aji-ziko. Edini pravi problem znajo biti poškodbe in pa težki treningi, s katerimi pa se normalno srečuje vsak športnik.«
V letošnji sezoni, ki je bila za Dušana doslej najuspešnejša, jc nastopil na obeh zanj največjih tekmovanjih - državnem prvenstvu
z.a člane in državnem prvenstvu za mladince:
»Državno prvenstvo z.a mladinec mi bo ostalo v spominu za vedno, saj sem lam dosegel največji uspeh in hkrati tudi največji neuspeh. Za uspeh si namreč štejem osvojeno četrto n?esto, kol neuspeh pa le nekaj centimetrov: zaradi katerih sem ostal brez svoje prve medalje z. državnih prvenstev. Medalja na državnem prvenstvu je bila poleg rezultata na 800 m - v moji »paradni disciplini«, pod dvema minutama, moj cilj z.a letošnjo sezono.«
»Za uspešen nastop si štejem tudi tek na 800 m na državnem prvenstvu :a člane, kjer sem osvojil solidno deveto mesto, zadovoljen pa sem tudi s lem, da sem letos uspel prebiti dve »magični meji«, in sicer že omenjeni dve minuti na 800 m (1:58,06 min - osebni rekord sem popravil za 3,8 sekunde) in pa tek pod 2:40,00 min na 1000 m,« pove atlet, ki ima v letošnji sezoni v tej disciplini med mladinci šesti, v absolutni kategoriji pa deseti rezultat.
In kaj za naprej? »V naslednji sezoni bom seveda skušal najprej poravnati dolg letošnje sezime in si priteci medaljo na državnem prvenstvu, hkrati pa bom dva kroga (800 m) skušal pretetj hitreje kot v minuti in pelinpetdesetih sekundah. Moj končni cilj je verjetno podoben cilju večine športnikov, namreč nastop na olimpijskih igrah, čeprav mislim, da je to 'skoraj' nemogoče.«
Nemogoče je mogoče...
B. V.
DP za osnovne in srednje šole
Domžalčani odlični v gorskem teku
. V okolici srednjeveškega gradu nad Smlednikom seje več kot 100 najvzdržlji-vejših osnovnošolcev in srednješolcev iz, vse Slovenije pomerilo v sedmih starostnih kalorijah. Na kar precej težkih progah, mlajši so morali preteči dva km, starejši pa štiri, so bili zelo uspešni tudi osnovnošolci in srednješolci iz OŠ iz občine Domžale, med katerimi vsi trenirajo v okviru Atletskega kluba Domžale.
Suzana Mladenovič, državna prvakinja v gorskem teku
Tako je Suzana Mladenovič, OŠ Domžale, postala državna prvakinja med st. deklicami, z iste šole pa prihaja tudi Bernard Jarc, ki je zmagal med st. dečki, med st. mladinci pa je zmagal Peter Kastclic, Gimnazija Bežigrad. V posameznih kategorijah so sodelovali tudi: Bogdan Mladenovič (četrti), Anže Povirk (osmi), Anže (iregorič (sedmi) ter Domen Jarc (Četrti).
M'ada atleta - tekača Bernard Jarc ,n Andraž Gregorič
Vsem iskrene Čestit-
ke!
DRUŠTVO SMO
Starši - Mladi - Otroci
vabi otroke od 6. do 15. leta starosti v:
- likovno delavnico, ki jo vodi ga. Breda Podbevšek - predšolsko glasbeno delavnico in delavnico modernega petja s Katjo Habe
- sintesajzer, kitara
- modelarstvo
- klekljanje.
Informacije in prijave po tel. 7227-947 PREVENTIVNA GIMNASTIKA
za odrasle z zdravo hrbtenico s pretežno »sedečimi« poklici in za tiste, ki imajo težave z njo, poteka VSAKO SREDO od 20. do 21. ure v mali telovadnici - 1. nadstropje OŠ Venclja Pcrka pod vodstvom FIZIOTERAPEVTKE
IZ PROGRAMA: - vaje za krepitev mišic - vaje za preprečevanje bolečin v križu, za preobremenjene mišične skupine
- sproslilvene vaje
DA NE BO PREPOZNO - PRIDRUŽITI SE NAM ZA DOBRO POČUTJE BREZ BOLEČIN!
Prijave: tel. 7227-947,041/871-639
Društvo SMO Domžale Starši - Mladi - Otroci
Na sliki Teja Rus (desno) v družbi z Nino Grilj v pričakovanju ocene po končanem programu.
Kotalkarica Teja Rus
Uspešen nastop na evropskem prvenstvu
Teja Rus, članica domžalskga kotalkarskega kluba Pirueta, je v kategoriji mlajših mladink (jeunessc) uspešno nastopila na evropskem prvenstvu za kadete in mlajše mladince, ki je potekalo od 24. do 29. septembra v italijanskem mestu l."Aquila.
Ali je bilo to tvoje prvo večje evropsko prvenstvo? Kaj pa nastopi na še večjih tekmovanjih?
To evropsko prvenstvo ni bilo prvo. Že v prvem letu pri kadetih sem bila na evropskem prvenstvu in na Pokalu Evrope. To je bilo leta 1997. V letih 1998 sem se uvrstila v reprezentanco, vendar zaradi poškodb potem nisem mogla nastopati. To te res malo potre. Sem pa vsako leto zbrala toliko moči, da sem kot članica show skupine pri KK Pirueta poleg Grilj, Grmek, Mušič zastopala barve Slovenije v skupini kvartet.
Svetovnih prvenstev v kotal-kanju z.a mlajše kategorije ni, ampak je možno nastopati Sele v kategoriji juniorjev (mladink). Cilj vsakega tekmovalca kje tako dolgo v nekem športu, je da se udeleži vsaj enega od svetovnah prvenstev. Osebno imam te cilje in priložnost za to žc naslednje leto, ko bom tekmovala v skupini mladink.
Osvojila si 15., 16. in 10. mesto...
Nastopila sem tako v prostem programu kol v obveznih likih. V obveznih likih sem zasedla 15. mesto, v dolgem programu 16. V kombinaciji pa sem pristala na 10. mestu, s katerim sem glede na okoliščine zelo zadovoljna Vrhunske tekmovalke, ki posegajo po medaljah, so običajno specialistke za posamezne elemente. Osebno mislim, da je bolje vaditi vse elemente umetnostnega kotalkanja. ker imaS bolj celovito znanje, ki ga lahko posreduješ tudi drugim.
Verjetno si se za evropsko prvenstvo še posebej pripravila. Kdo ti je pomagal? Kako so potekale priprave?
V prejšnji sezoni sem delala pod vodstvom trenerja g. Silva Svajgerja, poleti pa sem priprave za državno in evropsko prvenstvo okrepila Sc z Nino Grilj. Programe in posebne priprave, zlasti po poškodbi in sestavo programov, sem opravila pri trenerju Mariu Vitta v Ha-liji
Ze mesec ali dva pred pomembnimi tekmovanji sc treningi okrepijo. Tako je v poletnih mesecih od 3 do 5 ur kotalkanja na dan, poleg lega pa Se kondinacijske priprave v fit-nesih in posebnih programih, ki jih pripravim skupaj s trenerjem. Poleg tega je zelo pomembno, da se s trenerjem ujame va. da mu zaupam. Če tega ni, treningi običajno ne uspejo. Letos sem imela veliko srečo, da sem imela dobre pogoje vadbe doma v Domžalah in da je poleg Svajgerja ogromno ur vadbe prevzela klubska trenerka Nina Grilj.
Večina športnikov ima še posebej pred velikimi tekmovanji tremo. Kako si se na evropskem prvenstvu počutila ti?
Čeprav to zame ni bilo prvo tekmovanje v tako močni konkurenci, bi bila neiskrena, če bi rekla, da pred tekmovanjem nisem imela treme.
Ta je prisotna že kar nekaj dni prej. Včasih sc zalotiš, da ne boš zmogel. Pride dan, ko noče nič od nog in bi sc kar zjokal. Poleg lega so evropska
prvenstva sredi poletja, ponavadi v dvoranah, ki nimajo klimatskega ohlajanja, kar povzroča še dodaten napor.
Kako si izvedla svoj program? Na katero glasbo kotalkaš? Kateri je po tvojem mnenju najtežji element v tvojem programu?
Dolgi program, ki i raja 4 minute, sem txJvozila na več melodij skupine Abba. Sicer glasbo zelo rada menjavam glede na moje razpoloženje v tekmovalni sezoni. Važno jc, da ima neko vsebino, ki jo razumem in lahko posredno izražam tudi svoja čustva in komuniciram s publiko.
Na vprašanje, kateri je najtežji element v mojem programu in kako je bil izveden, moram povedati, da se mi jc zgodita, da sem najtežje elemente (dvojni ritberger v kombinaciji, lutz v kombinaciji) izvedla bolje, kot nekatere Jažjc elemente.
Kaj si boš še posebej zapomnila s tega prvenstva?
S tega EP da sem premagala psihični pritisk in solidno opravila svoj nastop.
Kot drugo pa ne bom tako hitro pozabila L'Aquile, mesta prireditve EP. Še nikoli doslej nisem imela take sreče, da bi stanovala komaj 100 m stran od dvorane, tako da avtomobila sploh nisem potrebovala. Dvorana je v mestnem središču, kar je omogočilo, da smo lahko večkrat obiskali mesto ali skočili na sladoled. Nepozaben jc bil tudi zaključni večer, v prečudovitem gradu.
Katera so še tekmovanja, na katerih si nastopila v letošnji sezoni?
Letošnja sezona je bila zame izredno uspešna. Nastopila sem na Evropskem prvenstvu v shovv kotalkanju (četvorka), ki je bilo v začetku junija na Nizozemskem in bila izbrana za nastop na Evropskem prvenstvu v obveznih likih in prostem programu, oziroma v kombinaciji. Poleg tega sem bila izbrana za nastop na reprezentančni tekmi Interland in Pokal Evrope, na katere pa zal nisem mogla odpotovati.
Načrti za prihodnost... Še eno evropsko, svetovno prvenstvo? Medalja na katerem izmed večjih tekmovanj?
Nova sezona se jc začela in zadala sem si kar ambiciozne načrte, za kalere upam, da se mi bodo poleg šole uresničili: da se udeležim evropskega prvenstva v kombinaciji, EP v shovv kotalkanju, pokala Evrope, In-terlanda. Poleg tega pa bi rada tekmovala na nekaterih pomembnejših mednarodnih tekmah na Danskem, Belgiji, Nizozemski in Italiji, od koder upata da bom prinesla tudi kako medaljo. Poseben uspeh pa bo nedvomno izbor za udeležbo na svetovnem prvenstvu.
Seveda pa bodo poleg moje dobre volje potrebna tudi ogromna finančna sredstva, ki mi jih v glavnem pokriva mama. pomoči od drugod, raz.cn občine in športne zveze, pa praktično ni.
Hvala in veliko uspeha!
BOJANA VOJSKA
ŠPORT
stran
I
Maxi Cerar in Matej Drašček državna prvaka v umetnostnem kotalkanju
V juliju se je v Kiticah končalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo za člane Sokola iz Domžal zelo uspešno. Sicer so se na tekmovanju predstavili še kot ŠD Piran, »da je volk sit in koza cela«, pa vendar so ti otroci v večini iz Ihana in Domžal, tako da je prav, da se omenijo tudi njihovi rezultati.
Balinarji s Količevega poročajo
Na državnem prvenstvu dečkov, ki je bilo v Ljubljani na Balinišču Sloga, so uspcSno nastopili tudi trije mladi balinarji, člani BŠK Budničar Ko-ličevo. Tako je bil v četrtfinalu Andrej Mohar tretji, četrto mesto je dosegel AleS Zavbi, peti pa je bil Uroš Markič.3. septembra 2000 pa jc klub pripravil finale državnega prvenstva dečkov, ki se ga je udeležilo osem najboljših mladih balinarjev iz cele Slovenije. Po lepih igrah jc zmagal Marko Švara Hrast Kobjcglava iz Postojne, drugi pa je bil Aleš Borč-nik iz kluba Strahovica iz Šinkovc-ga Turna. Vsi mladi so pokazali veliko borbenosti in zavzetosti, tako da upravičeno lahko pričakujemo, da bomo čez leta morda prav med njimi dobili balinarja svetovnega slovesa.
V teh dneh pa so mladi balinarji-pionirji   uspcSno nastopili tudi na
Balinarski športni klub Buidničar s Količevega posebno skrb namenja mladim balinarjem, saj se zavedajo, da le na lak način lahko pričakujejo uspehe tudi v prihodnje, lako so pripravili tudi klubsko prvenstvo posameznikov, na katerem jc tekmovalo devet mladih balinarjev, najboljši je bil Brane Magcrlc, drugo mesto jc pripadlo Andreju Moharju, tretji pa je bil Aleš Zavbi, četrti pa Uroš Markič. Na fotografiji so skupaj s predsednikom g. Stanetom Zavbijcm. Ob tem povejmo še, da so se tekmovalci slikali v gostišču Zlata kaplja v Radomljah, ki jim jc kol sponzor pripravil pogostitev. (Slika spodaj)
ljubljanskem prvenstvu dvojic. Dvojica Aleš Žavbi in Uroš Markič sta zasedla drugo mesto, na tretje mesto pa se je uvrstila dvojica Domen GraSič in Andrej Mohar. Čestitamo.
V kategoriji najmlajših, torej med cicibani, je sicer slavila Novogori-čanka. vendar smo bili zelo zadovoljni z nastopi in uvrstitvami naših cicibank, saj je NIKA BABIC zasedla 5. mesto, MASA TAD1Č 6. mesto, TJASA KVAS 9. in PATRICIJA MATKOVIČ 10. mesto. To je bil tudi njihov prvi nastop na državnem prvenstvu, zato jim Se enkrat iskreno čestitamo in želimo še veliko uspeha na njihovi športni poti.
Med pionirji C je naše barve zastopala le MOJCA SVETEK in osvojila 10. mesto.
V kategoriji pionirjev B je že tretjič v karieri naslov državne prvakinje osvojila MAXI CERAR. Vodstvo je prevzela že v obveznih likih in osvojila 1. mesto tudi v kombinaciji pred svojo tekmico iz Nove Gorice. Hkrati je bilo to dvanajsto prvo mesto, ki ga je osvojila Maxi v tej sezoni in se tako uvrstila v reprezentanco Slovenije. Med pionirkami A se je odlično izkazala tudi PETRA POKOVEC s 4. mestom ter si prav tako zagotovila mesto v izbrani ekipi reprezentance za nastop na Interland pokalu v Nemčiji.
Prav tako nas jc s svojim dobrim
nastopom in 4. mestom razveselila mladinka ANDREJA RUČMAN, tudi ona se je s prikazanim znanjem uvrstila v reprezentanco za pokal Interland.
Kot vedno najboljši med mladinci je bil tudi tokrat MATEJ DRAŠČEK, ki je z odlično izpeljanim, ko-reografsko in tehnično zahtevnim kratkim programom navdušil publiko in sodnike, v dolgem programu pa svoje znanje le potrdil ter zasluženo osvojil 1. mesto in s tem tudi karto za svetovno prvenstvo v Springfieldu - ZDA.
Našim tekmovalcem gredo vse čestitke, tako za osvojena mesta v reprezentanci - s tem smo dosegli zastavljen cilj, tekmovalcem pa je povrnjen trud iz treningov preko celega leta
Zahvaljujemo se tudi trenerjema MAJI ŠKRLEP in PETRU BRLECU, brez katerih uspehi ne bi bili dosegljivi, ter staršem, ki tako mladim športnikom stojijo ob strani. Želimo si uspešno sodelovati tudi v naslednjih sezonah. Ob tej priliki bi se radi zahvalili tudi nekaj našim večjim sponzorjem, to pa so: Masterlinc d. o. o., Debitcl d. d. in Radio Hit iz Domžal.
D. F.
23. Sankukai karate poletna šola - Umag 2000
V mesecu juliju je potekalo že 23. letna karate šola, ki je tudi letos gostovala v Katoru - Umagu. Udeležba je bila izredno številčna, saj se je v obeh terminih, ki sta bila na voljo, zvrstilo več kot 300 udeležencev.
Vse skupaj se je začelo v soboto, 15. julija, za udeleženec prve skupine, s predstavitvenim sestankom in pravili, ki vladajo v letni karate Soli: od
treningov, počitka, prahranc pa do zabave. Letos pa je letna karate Sola doživela nekaj sprememb pri treningih, ki so poživile in navdušile vse.
Tokrat smo ob vsakdanjem treningu namenili nekaj minul učenju in izvajanju samoobramb. Začeli smo z osvobajanjem od prijemov za roke, in obleko ler prijemov za ostale dele telesa, kot so npr. lasje. Nekatere od teh tehnik smo že poznali z red-
nih' treningov v klubih, mnogo pa jc bilo novega in zelo zanimivega za učenje. Sledile so samoobrambe, ki so že zahtevale večjo pozornost, nc samo tistega, ki se jc »branil«, ampak tudi »napadalca«. Lake tehnike zahtevajo predvsem poznavanje napadov oziroma kakšne napade lahko od nasprotnika pričakujemo glede na njegovo gibanje in položaj telesa. TO zajema tehnike, kot so: osvobajanje od različnih vrst davljenj, učenje vzvodov in osvobajanje od lc-tch in obrambe pred napadom z orožjem, kot so: nož, palica, pištola itd.
Nikogar ni bilo, ki nc bi z navdušenjem in vso pozornostjo spremljal demonstracije in kasneje tudi sam praktično izvedel določeno samoobrambo. Seveda pa take stvari potrebujejo svoj čas, da se jih naučimo, predvsem pa veliko dela in treninga, da osvojimo potrebno tehniko. Torej, novim zmagam naproti!
Kot vedno pa se je letna karate Sola zaključila z izpiti za višji nas in kasnejšo podelitvijo diplom vsem. ki  so jih uspešno prestali.
Ob zaključku sezone smo tako dobili nov navdih in motivacijo, s katero smo komaj čakali novo sezono treningov. In smo jo dočakali!
Vsem želimo veliko uspešnih ur treniranja. Vsem novim članom, ki so se nam pridružili, pa želimo veliko prijetnih trenutkov ter mnogo uspeha na njihovi »karalejski« poti.
G..!.
Tretji Adidas Bike
Transalp Challenge 2000
Od 22. do 29. julija 2000 je bil na sporedu že 3. gorskokolesarski maraton Adidas Bike Transalp Challenge. Šlo je za osemdnevno etapno dirko dvojic v skupni dolžini približno 650 km z 19.000 višinskih m.
Dirke se je udeležilo 379 ekip v štirih različnih kategorijah: ženski pari (19), mešani pari (39), veterani (seštevek let obeh tekmovalcev mora biti minimalno 80 73 ekip), moški pari (to je bila tudi najina kategorija - 248 dvojic). Start etap je bil skupinski ob 8.00, čas za dosego cilja pa 10 ur (pri daljših etapah še dodatni dve uri).
Dirke sva se udeležila tudi midva kot ekipa Cult. Bila sva edina iz Slovenije, sicer pa smo tekmovalci prišli iz 16 držav, največ iz Nemčije, Avstrije in Italije. Med njimi je bilo precej znanih športnikov, npr: najstarejši udeleženec, 62-letni Georg Thoma, legenda nemške nordijske kombinacije (pred 40 leti je zmagal na olimpijskih igrah), eden trenutno najboljših biatloncev na svetu in olimpijski zmagovalec iz Nagana, Norvežan Ole Einar Bjoerndalen. Hubert Pallhuher (I), svetovni prvak v krosu z gorskimi kolesi iz leta 97, Šve-dinja Magdalena Korsherg, štirikratna svetovna prvakinja v biatlonu, VVolfgang Rot-tman in Ludvvig Oredler (oba Avstrijal, aktualna svetovni prvak in podprvak v biatlonu, Hannes Fischbacher (A), lanskoletni svetovni amaterski prvak v gorskokolesarskem maratonu...
Začetek prve etape je bil v nemškem kraju Mittenvvald blizu avstrijske meje izjemoma ob 12. uri, saj je precej tekmovalcev prispelo šele to jutro. 85 km in 1700 višin, m v sončnem in toplem vremenu (na 1.600 m višine je bil sicer še marsikje sneg) je bilo ravno prav za ogrevanje. Vzpeli smo se na 1.800 in 1.600 m visoka hriba. Oba spusta pa sta bila zaradi globokega peska in skal ter ozkih, strmih poti zelo zahtevna Zato jc bik) že prvi dan veliko padcev.
Zadnjih 20 km je bil dolg spust z večjimi in manjšimi nakloni po asfaltni cesti skozi nekaj naselij in na enem delu so hitrosti znašale tudi do 80 km/h.
Zmagala je švicarsko-italijanska ekipa Cor-ti / Bettin z odličnim časom 3h 17 min., midva pa sva zaostala nekaj minut manj kot 1 uro.
Zvečer po večerji (v glavnem so bile testenine, ki so bogate z ogljikovimi hidrati) so bile razglasitve najboljših po posameznih kategorijah in z manjšim izjemami so bile to vedno ene in iste ekipe.
Za naslednjo etapo (Reith / A - Steinach
/ A) je bilo značilno troje: kar 3.260 višinskih m. najvišja točka celotne dirke, 2.338 m visok prelaz Tuxer Joch, v seštevku je bilo treba nositi, vleči oz. porivati kolo kar 3.5 km, kar je bilo Se najhujše. Za to etapo sva potrebovala 7 ur in pol. Zmagovalca Italijana Pallhubcr in Kirchlcr pa 5 ur in 12 min.
Tretja etapa (Steinach - Sterzing / I) bi morala biti najlažja, saj jc bilo treba prevoziti samo 53 km in 1.500 m višine. Toda zato je bil tempo hitrejši, poleg tega so bile vremenske razmere slabe. Dežja ni bilo, sta nas pa megla in mraz pričakala že precej pod vrhom 2.200 m visokega prelaza. V Stcr-zingu je nato deževalo ponoči, tako da smo bili že po nekaj kilometrih naslednje etape (Sterzing - St. Vigilio / I) popolnoma blatni. Najdaljši vzpon dneva je bil zelo težak, pa tudi spusti zopet strmi in dolgi. Gorske pašnike smo dodobra zrili in verjetno prestrašili kakšne krave. Ko smo prispeli na cilj, so naju in verjetno večino drugih noge že precej bolele. Na srečo jc imel eden izmed glavnih sponzorjev na cilju vsake etape nekaj masažnih aparatov, ki so pomagali pri regeneraciji. Na voljo (seveda za plačilo) pa jc bila tudi profesionalna masaža, za katero je bilo z vsakim novim dnem več zanimanja.
Sledila je etapa z najmanj asfaltiranih poti (30%). Med krajema St. Vigilio in Alleghe / I so organizatorji izbrali takšne poti, kjer je bilo veliko makadama, peska in ozkih gozdnih poti. Za takšne neasfaltirane poti jc v Nemčiji, Avstriji in Italiji vedno leže dobiti dovoljenja za priredbo raznih tekmovanj. To je tudi glavni razlog, zakaj je bilo na celotni dirki v povprečju 53% asfalta.
Organizatorji so sicer vsako etapo ocenili z ocenami od 1 (najlažje) do 5 (najtežje) glede na zahtevnost, potrebno kondicijo, potrebno tehniko vožnje in naravne lepote. Ta etapa z 2.420 višinskih m in 70 km dolžine jc bila edina, ki je dobila same petice. Še najbolj se je to videlo pri ciljnem spustu, ki jc bil res nor: strma, ozka gozdna pot, polna skal. Zopet jc prišlo na cilj v Alleghe veliko potolčenih tekmovalcev. Masaža, ki sva si jo privoščila prejšnji dan, je sicer malo pomagala, vendar so naju mišice Se vedno bolele, vseeno pa sva se kar dobro držala in se uvrstila na podobno mesto kot prejšnje etape.
Šesta etapa (Alleghe - Imcr / I) ni bila nič posebnega. Nekaj srednjega po zahtevnosti, vseeno pa kar precej višine in km. Zato pa jc bila narava res izjemna. Šli smo skozi nacionalni park z eno najlepših alpskih dolin Val
Vencgia. Zal ni bilo časa, da bi to uživali. Imer je prvič gostil Transalp Challenge in upamo, da tudi zadnjič, saj se niso izkazali z. večerjo niti zajtrkom. Dajali so zelo majhne porcije pa še to ni bilo najbolj okusno.
Utrujenost naju je že precej načela, kar se je pokazalo v sedmi etapi (Imcr - Eolga-ria / I), ki je bila zaradi dolžine in višine (116 km in skoraj 3.000 višin, m) ter nemogočih vremenskih razmer vendarle daleč najtežja. Vseh 10 km strmega vzpona po ozki asfaltni cesti nas je spremljal močan dež. Na vrhu prelaza pa smo zavili na gozdno pot.
kjer smo se prebijali skozi blato, skale in korenine. Rok in nog zaradi mraza skoraj nismo čutili, tako da smo imeli velike težave s prestavljanjem in zaviranjem. Janu jc šlo bolje, tako da je moral zmanjšati tempo in me čakati. Če bi bila razlika med sotekmo-valcema na cilju ali na kontrolnih točkah več kot 2 minuti, bi si ekipa prislužila 60 kazenskih minut. Na vsaki etapi sla bili dve ali tri kontrolne točke, kjer jc bila na voljo tudi energetska pijača in hrana.
Do cilja sva seveda prišla, nato pa sc jc Pavel zaradi preutrujenosti, premraženosti, predvsem pa dehidracije sesedel. Moj želodec je med to etapo zavračal vsako hrano in pijačo, tako da sem namesto običajnega litra tekočine na 1 uro v sedmih urah popil le 2 litra, pojedel pa samo banano in jabolko. Tri infuzije (dve z glukozo) so me poživile, vseeno pa mi je uradni zdravnik prepovedal nadaljevati dirko.
Naslednje jutro, pred zadnjo etapo Fol-garia - Riva del Garda / I (75 km, 2.100 višin, m), sem komaj prepričal zdravnika, da mi jc dovolil startati. Počutil sem se sicer Se
vedno precej šibek, vendar sva vseeno prikolesarila v Rivo v kolikor toliko normalnem času, tako da sva izgubila le nekaj mest.
Na cilj je prišla 301 ekipa. Vsi si zaslužijo čestitke, še posebej pa Nemec Thomas Ncuncr, tekmovalce brez ene roke, ki sicer elirke ni končal, saj si je zaradi padca poškodoval koleno in po 6. etapi moral odnehati. O končnih časih in sami dirki si lahko še več preberete na naslovu http://www.tran.s-alp-challcnge.de/transalp.ht Zato le o skupnih zmagovalcih posameznih kategorij: ženski pari: Michcls-Smith - Klosc (D) mešani pari: Dahlmeier - Dahlmeier (D) veterani: Platz.gummcr - Koetterl (I) moški pari: Corti (Ch) - Bettin (I) Ekipa Culi pa sva v najini kategoriji izmed 197 preživelih ekip dosegla 59. rezultat.
Še nekaj besed o kolesih Cult. Nobenih težav nisva imela (dvakrat je bilo treba nacen-trirati gumo in enkrat zamenjati počeno zračnico), medtem ko so bile servisne službe svetovno znanih proizvajalcev koles vsako popoldne prezasedene z. delom, tako da bolje nc bi moglo biti. tehnične značilnosti:
Za konec še zahvala najinima sponzorjema: podjetje Čuk nama je pomagalo s kolesi in rezervnimi deli ter drugo opremo, in občini Domžale, ki naju je podprla denarno.
Team CULT
Pavel Mardonovič & Jan Starman
Vabilo na
Lukov sejem
Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica
organizira 21. 10. 2000 od 8. do 18. ure LUKOV SEJEM v centru Lukovice.
Sejem bodo popestrili ROKOVNJAČI, postregli vam bodo z rokovnjaškim golažem, popeljali se boste tudi s kočijo in si ogledali okolico. Kmečke žene vam bodo ponudile svoje dobrote.
Pridite in preživite sobotni dan nekoliko drugače.
Ne bo vam žal.
Vabijo organizatorji
stran
UREDNIŠTVO
pisma bralcev
Pohvalimo
Res naj bo obseg dela Se tako vc-'ik, ga ljudje komaj opazijo. Ce ni vse narejeno do konca. Pri podružnični cerkvi sv. Katarine v Rafolcah so v avgustu prav na žegnanjsko nedeljo poleg obnovitvenih del ter ureditve okolice v zvonik postavili nov zvon. S tem prispevkom pa bi se radi zahvalili g. Martinu Vilarju iz Doba, ki je poskrbel, da je okolica cerkve dobila ozelenitev kar čez noč. Težko bi drugače izpeljali ozelenitev, saj nas jc priganjal čas pa tudi sončno vreme ni bilo ravno najbolj primerno za setev. V imenu vseh, ki skrbijo za cerkev in njeno okolico, se mil še enkrat zahvaljujem, kajti prijetno jc delati z. ljudmi, takšnimi, kot jc on.
_ DJD
Iskrena topla zahvala
V Uredništvu smo dobili pismo, namenjeno g. Alojzu Stražarju. /. njegovim dovoljenjem ga objavljamo.
Iskrena, topla zahvala za prisrčno izvajano »Planinsko rožo« in /.» koncert »Glasba treh dežel«, ki sem si ju Ogledala v letošnjem poletju pri vas na Studencu. Oboje je bilo odlično, nepozabno!
Vaš srčni žar za ljubiteljsko gledališče s svojo svetlobo ohžarja vse sodelujoče in greje tudi oas obiskovalce.
Hvala, hvala za lepe nepozabne trenutke na Studencu, Vam gospod Alojz in vašim sodelavcem pa še obilo ustvarjalnih hotenj in toplo pozdravljam
Vaša Ljudmila z družino
Spoštovani g. direktor Duhovnik!
Dne 21.08,00 smo prejeli od našega principala iz. tujine skladiščni nateg Zaradi nepazljivosti pri prevzemu s strani natega sodelavca je v izločeni embalaži ostalo del blaga v nabavni vrednosti 62.060,00 SIT.
Vaš sodelavce je pri sortiranju •meti našo napako odkril, orodje zavaroval in nas o tem korektno in Pošteno obvestil. Po dogovoru z dne
24. x. (X) je najdeno blago vrnil v nase skladišče dne 's 8. 00.
Najiskrcncje se Vašemu sodelavcu
Kociper Franciju zahvaljujem za izkazano poštenost in korektnost. Za nesebično dejanje sem se mu osebno zahvalil in mu izročil denarno nagrado /a poštenost v višini 'SOOO.OO SIT, Vesel bi bil, če ga pohvalile tudi Vi.
1 Ikiali pa Vam čestitam, da imale v svojih vrstah sodelavce, ki jim kljub težkim razmeram v katerih Živijo*, poštenost še nekaj pomeni.
Iskrena hvala!
ANTON OVEN, direktor
POVABILO
Slamnik vabi k sodelovanju LEKTORJA oz. LEKTORICO. Delo je pogodbeno. Vaše prijave z navedbo dosedanjih izkušenj na tem področju pričakujemo do 15. oktobra 2000 na naslov SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69,1230 Domžale, z oznako »LEKTOR«.
»Harmonija zahval in sožitje narodovih upanj«
Na vztrajno »snubljenje« svojih gorenjskih znancev,« naj za božjo voljo, vsaj nekaj uric preživim med njimi«, sem nekega avgustovskega osvežujočega jutra, krenil na pot, ne da bi pri tem sploh karkoli podrobneje načrtoval. Iz izkušenj vem, dn jc lakle ad hoc potep
♦A/NA*0
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13.-18. ure
Torek od 9.-1 2. ure
Sreda od 13.-18. ure
Četrtek od 13.-18. ure
Petek od 9.-12. ure
pogostokrat mnogo bolj poln zanimivih presenečenj in tako so se te urice sprelevilc v kar nekaj dni. Ostajajo v prijetnem spominu, posebej zadnji dan. Namenili smo ga ogledu okoliških spominskih obeležij. »Prepolna si jih, zemlja slovenska in ludi mnogo bolj zanimivih, čeprav miniaturnih veličin, a zato topla, pomirjujoča in predvsem enakovredna.« sem tik pred odhodom zreeitiral zbrani družbi znancev. Tako, za popotnico.
Pot nas je pripeljala tudi v romarsko turistično vasico na Brezje, na katero, kot je Zapisal Ivan Cankar, jc od polnega prgišča lepote, ki jo jc Stvarnik razsul po naši Sloveniji, veliko padlo tudi na Brezje«, cilj premnogih romarjev, izletnikov in posameznikov, polnih upanj in prošenj, ko stojijo pred sliko device Marije Pomagaj. V vladajoči tihoti se zlijeta tako misel kol beseda, skrita bolest in radost v popolno enost. Nenadoma sc zavem, da nas ta kraj pomirja in ko poslušam pisano govorico obiskovalcev, tujih in domačih, vem, da mnogi zagotovo iščejo tod svoj notranji mir.
Znanci se razkropc. sam pa si skrbno ogledujem okolico bazilike in obstojeCe obzidje. Pogled mi drsi po teh starih zidavah. Ustavlja se tudi na spominskih ploščah. Nevsiljiva so in estetsko oblikovana. Vsaj tri mi bodo ostala v spominu. Iz različnih obdobij in Z različnimi nameni so vzidane, z. njihovih zapisov odsevata zakoreninjenost in trdnost slovenskega človeka, naroda. Postavljene so njima in nam v spomin in opomin na minula dejanja, ki so previharila čez to deželo in ljudi.
Prvo obeležje na obzidju je ob K)-lclnici osvoboditve vzidalo davnega 1955 leta Ciril-Metodij-sko društvo katoliških duhovnikov LRS. Navedena so imena slov. duhovnikov, ki so »za svobodo nove Jugoslavije darovali življenja«.
Nekoliko dalje na stavbi cerkve nas pozdavlja spominska plošča z napisi v spomin na 150-letnicc programa Zcdinjcnje Slovenije, na I.W-lctnico slov. narodnih taborov in postavljeno 5. aprila 1998.
V sredi obeh pa na vaškem trgu stoji kip Janeza Pavla II. V daljavo zre in opazuje vsakdanje vrvenje. Kip je bil blagoslovljen in oelkril v spomin na njegov obisk 24. nov. 1996.
Le počasi dojamem tu vladajočo resničnost. En kraj in stotero pričevanj, iz njih pa diha harmonija zahval in sožitje upanj naroda, iz roda v rod, pričakovanja verujočih ali ne, premnogih, ki so stopali po poti zmot, omahovanja in premočrtnosti. Pričevanja
SPORT SERVIS IN TRGOVINA
(QV   Rojska c. 18d O Hl A A/|      1230 Domžale
Tel.: 01/724-36-48
SERVIS IN PRODAJA KOLES, REZERVNIH DELOV, ROLLERJEV, ROLK, SMUČI IN FITNESS OPREME
Iščemo
PRODAJALCA
za določen čas (6 mesecev), z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Če imate veselje do dela s strankami, vozniški izpit B kategorije in ste mlajši od 25 let, se javite osebno na zgornji naslov.
Naši bralci irjajo
lllIM
Na Kolodvorski ulici »je obvezna« uporaba kolesa ali pa potešitev žeie v bližnjem lokalu.
(foto: J. R.)
SLAŠČIČARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice.
Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215 699
NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE
PANČUR S
rVLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 i«6"
PEDIKURA .
Mestni trg 2, DOMŽALE Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pet
VSAKA MEDALJA IMA DVE PLATI.
TUDI NAŠA. Dobra plat medalje je poseben paket dodatne opreme, ki zajema klimatsko napravo, ogrevanje sprednjih sedežev in radio.
Prihranek pri opremi je do 177.900.00 SITI
Vsak kupec prejme športno darilo. Sodelujte v nagradni igri ? mamljivimi nagradami med katerimi so počitnice v Val Thorensu. smuči, in športna oblačila iz olimpijske kolekcije Sydney. Slaba plat medalje pa je omejena količina avtomobilov.
306 ELAN. Z NJIM ZMAGUJEM!
PEUGEOT
Rodex d.0.0.
Rodexd.o.o.,Rovskacesto 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 7798,7228131,722 8868
Na Ljubljanski cesti sedanja prometna ureditev navaja otroke na prečkanje ceste izven prehoda za pešce in plezanje preko cvetličnih korit. Bo kdo ukrepal?!
nam ohranjajo izseke iz življenja rodov pred nami, so svojevrstna znamenja sprave medgeneracij-skih različnosti in z nami se zlivajo v skupno zavest. Z vsakim novim dnevom prihajajo sem novi potovalci. Ta obeležja so kakor knjiga resnic, ki jih ni mogoče podredili in zlorabiti še v lako pridigarsko enostransko vzvišenost po volji posameznih samozadostnih vase prepričanih kot tudi ne vpenjati v dnevne politične manipulacije pričevalcev njihove »resnice«.
»Likih knjig resnic |c moč najti tudi v krajih nase občine.
Le strniti jih jc treba v sožitje in strpnost občanov.«
Naš slovenski Človek s svojo klenostjo ohranja sožitje, harmonijo, pomen in vrednoto rodov, prebivajočih tod skozi stoletja.
LEON SENGER
Domu upokojencev Domžale hvala
Ali ni lepa moja nova »velika hiša«. To so bile besede naše drage mame WEINEK IVANE, ki je 23. avgusta 21)00 umrla.
V to »velik hišo« je bila zelo pri-ja:nti sprejeta, v njej se je dobro počutila.
Ob tej priliki bi se radi iskreno zahvalili vsem zaposlenim in stanovalcem Doma upokojencev Domžale za prijaznost, požrtvovalnost, razumevanje in topel odnos po oskrbi moje murne.
Iskrana hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Hvaležen sin
JOŽE VVEINER z družino
Dragica Rutar
Nožice GrašiCeva 3 1235 RADOMLJE
gsm: 041 349-354 tel.: (01)8311-018 e-pošta: dragica.rutar@sioi.net http://angelfire.com/ma3/ dragica
714 - 599 Vprašali smo namesto vas
V času od zadnje Številke našega glasila smo prejeli vrsto vprašanj. Na nekatere bomo odgovorili v današnji številki, na druge boste odgovore dobili v naslednji številki Slamnika.
Prizadeta krajanka i/ Radomelj, la-
ne moreta srečali. Ali ,e bilo to Ze predvideno v načrtu za gradnjo, ali je sprememba nastala med gradnjo.
Razširitev mostu čez Kamniška His-trico v Radomljah je bila izvedena i skladu s projektom, ki je upošteval dane tehnične možnosti in se v teku del ni spreminjal. Širina mostu na jutni struni je pogojena z dovoljenimi statičnimi izračuni, ki niso dovoljevali večje širitve.
Krajanka se ludi ne strinja z po njenem mnenju mnogo predragim obzidjem okoli pokopališča v Domžalah, medtem ko za Osnovno solo Preser-je pri Radomljah do zdaj ni bilo denarja in imajo otroci dvoiz.menski pouk.
fflede obzidju okoli pokopališču in predragega obzidju bi lahko povedali, da je bila odločitev po strokovnih presojah sprejeta na posebnem gradbenem odboru; finančnu sredstvu pu so zagotovljena P občinskem proračunu. Kot je lahko naša bralka prebrala, se gradnja prizidku k Osnovni šoli Vreserje pri Radomljah začenja prav te dni in po dokončani gradnji bo to prva šola v Občini Domžale, ki bo imela /.ugotovljene vse pogoje za devetletko.
Poklicala nas je (udi gospa Marija, ki jo zanima, zakaj mora kljub ce-lomesečni odsotnosti otroka iz vrtca plačati skoraj toliko, kot će bi bil v vrtcu cel mesec.
Odgovor smo poiskati v enem izmed domžalskih vrtcev, kjer so nam povedali, da v primeru daljše odsotnosti otroku v vrtcu od oskrbnine odštejejo le materialne stroške - stroške prehrane, saj tuko imenovani »rvltjski« stroški (vzgojiteljice, strokovne delavke, delo kuhinji; ipd) ostanejo enaki, ( r otroka iz vrtca odjavite teden dni pred nastankom odsotnosti, se znesek materialnih stroškov za hrano v višini od $44 do 3X2 sil, glede na starostno skupino, i kateri je otrok, odšteje od dnevu nastanku odsotnosti, sicer pa dva dni po sporočilu o odsotnosti, saj je bruna že kupi/ena.
»parkirišču* v Kolodvorski ulici, ah gre zaradi zapore za privatno zenri-Ijisče.
Pristojni organi so nuni povedali, ga gre za javno površino, katere lastnik je Občimi Domfule I a bo uredila tudi primernejši dostop do omenjenega zemljiš ča, kjer pa bo le začasno parkirišče, suj je zemljišče sicer namenjeno za druge zadeve, kar bo dorečeno z posebnim urbanističnim dokumentom.
(oliko za danes, naši bralki gospa Lla i/ Domžal, ki sprašuje o gradnji pločnikov v Domžalah, in gospa Ja nja, ki nam jc napisala kar celo pismo v zvezi / ureditvijo križišča Bu-kovčeve ceste na Viru z magistralno cesto, pa bosta odgovore lahko prebrali v naslednji številki.
I,ep pozdrav
UREDNIŠTVO
Tokrat nagrajuje Servis Debevc
Kot je videti, vas knjižne nagrade ne mikajo preveč, saj smo na zadnjo nagradno vprašanje, ko smo želeli vedeti, da ima Občinski svet občine Domžale 31 svetnikov, dobili le malo odgovorov. Kljub temu smo žrebali in knjižne nagrade na Uredništvu Slamnika, Domžale, Ljubljanska 69 lahko prevzamejo: Marinka Toplišek, Domžale, Ljubljanska 80; Brigita Orehek, Dragomelj 90 in Marija Pirš, C. 24. junija 46, Ljubljana-Čmuče. Iskrene čestitke!
Danes vas bo nagradil SERVIS DEBEVC, Mengeš, Gorenjska. Za nagrado bo pet izžrebanih reševalcev, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, prejelo njihov promocijski material. Vaše odgovore pričakujemo do 15. oktobra 2000 na naslov: SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Veliko sreče pri žrebanju!
r-----------------i-g-n
Tokratno vprašanje se glasi:
Septembra je Kulturno društvo Jože Gostič Homec zaključilo slovesnosti namenjene eni izmed življenjskih obletnic svetovno znanega opernega pevca. Katere?
A/ stoletnica rojstva B/ stoletnica smrti C/ petintridesetletnica zadnjega nastopa na Homcu
ime, priimek:
točen naslov:
m CBDD
1P
SPOROČILA
stran
Dopolnilna dejavnost v zakonu o kmetijstvu
Dopolnilna dejavnost na kmetiji lahko prinaša dodatni dohodek kolikor za to spolnjuje pogoje. Ker v zadnjih letih vedno več govorijo o dopolnilnih dejavnostih v raznih medijih, zlasti na področju kmečkega turizma, predelave živil na kmetijah, sem se odločila, da vas seznanim s prvimi začetki pri urejanju zakonodaje na področju dopolnilnih dejavnosti.
V uradnem listu RS št. 54 je z dne 16. 6. 2000 v Zakonu o kmetijstvu pod alinejo VI. zakonsko opredeljena dopolnilna dejavnost, medtem ko je ostala zakonodaja predvsem kar se tiče vrst dopolnilnih dejavnosti in drugih pogojev za posamezne dopolnilne dejavnosti še v pripravi Ravno v tem pa je glavni problem, saj so sedanji pogoji za kmetije prezahtevni in jih kmetije pogosto ne morejo izpolniti, ker so za kmetijo kot finančni vložek previsoki glede na obseg proizvodnje iz dopolnilne dejavnosti. Ker je zakon zelo obsežen, sem povzela iz uradnega lista le glavne zadeve:
3. člen (pomen izrazov)
1. kmetijska dejavnost jc gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev in obsega dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod »01.1 Pridelovanje kmetijskih rastlin«, 01.2 Živinoreja, »01.3. Mešano kmetijstvo« in »01.4 Storitve /a rastlinsko pridelavo in Živinorejo, razen veterinarskih storitev«, 2. kmetijsko gospodarstvo jc organizacijsko in poslovno zaokrožena celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo,
3. kmetija je kmetijsko gospodarstvo, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
4. kmetijski pridelki so živinorejski in rastlinski pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave teh pridelkov,
5. živilo je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene, v nepredelani, polpre-dclani obliki, vključno s pitno vodo. Za živila se ne štejejo tobak, zdravila in psihot-ropne substance.
68. {len (definicija dopolnilne dejavnosti) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana de-
javnost, ki jo opravljajo na kmetiji in ji omogoča boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov.
Za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila.
Dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega člana ne sme presegati povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
(Povprečni mesečni brutto dohodek na /.aposlcnega v 1.1999 v RS je bil 173.245 SIT, podatek Upravne enote)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlada za posamezne dejavnosti določi največji fizični obseg dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihov obseg in pogoje predpise vlada. Pri določitvi obsega lahko upoštevajo tudi specifične pogoje in specifične pogoje posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti.
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo obrtno dejavnost, lahko pristojni ministri za osebe iz drugega odstavka tega člena, ki opravljajo obrtno dejavnost na območjih z omejenimi dejavniki kmetijske pridelave, predpišejo milejše:
- minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opreme, naprave
- minimalne sanitarno zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici, minimalne pogoje glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine).
K.D JOŽE GOSTIČ HOMEC
Dekliška pevska skupina
SIRENE
vas vabi na
LETNI KONCERT,
ki bo:
- v soboto, 14.10.2000, v OŠ Domžale ob 2V;
- v soboto, 21.10.2000, v OŠ Preserje pri Radomljah ob 2Cf. Zborovodkinja: Petra Grkman
Klaviature: Tomaž Pirnat Bas kitara: Žiga Golob Bobni: Anže Zurbi
Na koncertu bo na voljo tudi nova zgoščenka dekliške pevske skupine Sirene - Malo sonca, malo smeha. Predprodaja kart: Študentski servis Domžale in Kamnik Informacije na telefon: Petra: 01/7227-814; 041/895-010 . Lara: 01/7227-287; 041/788-820 y
Tomo Križnar, Stane Kirin
Nube - čisti ljudje
Ludvik Zabret
- 50 let delovanja v Indiji
Na obisku doma je nas rojak iz Topol g. Ludvik Zabret, salezi-janec laik. Predstavil bo Indijo in svoje delo. Svetovni popotnik Tomo Križnar bo v glavnem delu većera predstavil ljudstvo s »popolno« demokracijo in skupaj z direktorjem Karitasa Slovenije ne-davni humanitarni podvig v Nubskih gorah.
Prisrčno vabljeni! Petek, 13. oktobra 2000 ob 20. uri v KD Mengeš
69. člen (nosilec dopolnilne dejavnosti) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
je fizična oseba, ki jc lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen.
Za ustrezno usposobljenost iz prejšnjega odstavka se šteje:
I. najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali
- opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poidic-nih in srednjih Sol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo fizična oseba opravlja ozkoma jo namerava opravljati ali
- najmanj petletne delovne izkuSnjc na kmetiji alt v posamezni kmetijski dejavnosti in 2. usposobljenost za opravljanje dopolnilne dejavnosti.
Minister predpise, kaj se Šteje za usposobljenost za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti iz druge točke prejšnjega odstavka.
70. člen (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti)
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec iz prejšnjega člena pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota
Će gre za dejavnosti domače in umetne obrti, se dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda na podlagi strokovnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije
Upravna enota odvzame dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 68., 69., in 72. člena tega zakona.
Vloga za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora vsebovati zlasti:
- ime in priimek ter naslov
PLAČILNI PROMET IN OSTALE STORITVE BANKE DOMŽALE
V Banki Domžale d.d., skupina NLB smo na prenos plačilnega prometa iz Agencije RS za plačilni promet v poslovne banke pripravljeni. Banka Slovenije in Ministrstvo za finance sta nam že izdala dovoljenje za opravljanje domačega plačilnega prometa za pravne osebe. Plačilne transakcije boste lahko opravljali s sodobnimi in klasičnimi plačilnimi instrumenti; s plačilnimi nalogi v papirni obliki ali prek elektronske banke Proklik NLB.
Banka Domžale d.d., skupina NLB Vam kot Vaša banka omogoča tudi sodelovanje na drugih področjih bančnega poslovanja:
Depoziti Krediti
Izdajanje in upravljanje s plačilnimi instrumenti Garancije Odkup terjatev
Plačilni promet v domovini Plačilni promet s tujino
Izplačevanje plač Čekovno poslovanje Prodajna mesta za plačilne kartice Povezani posli
Oglasite se v enotah naše banke, kjer Vam bomo našo ponudbo podrobneje predstavili.
Veselimo se še tesnejšega sodelovanja z Vami
banka domžale
- podatke o dohodku iz kmetijske dejavnosti
- podatke o vrsti in obsegu dopolnilne dejavnosti
- dokazila o usposobljenosti Minister podrobneje predpise vsebino
vloge.
71. člen (evidenca dopolnilnih dejavnosti na kmetiji)
Ministrstvo vodi evidenco dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
V evidenco dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se vpišejo:
- identifikacijski podatki o nosilcu dopolnilne dejavnosti in kmetiji
- vrsta dopolnilne dejavnosti
- drugi podatki o dejavnosti
72. člen (drugi pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji)
Veterinarsko sanitarne pogoje za predelavo živil Živalskega izvora kot dopolnilne dejavnosti, predpise minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Sanitarno-zdravstvene pogoje za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilne dejavnosti predpise minister v soglasju z nflnistrom, pristojnim za zdravstvo. Pripis: Prvi koraki na področju zakonodaje so narejeni, mnogo predpisov je potrebno Se pripraviti, vendar to ne pomeni, da tisti, ki resno razmišljate o dopolnilni dejavnosti, ne pričnete s pripravo dokumentacije in pred odločitvi jo poiščete Čim več dodatnih informacij na svojih Upravnih enotah, kmetijah, kmetijsko svctov.ilni službi. Pridobljena dokumentacija, investicija v primeru gradnje sta pogosto pogoj za kandidiranje na sredstva državne pomoči, katerih razpisni roki so omejeni na enega do dveh mesecev.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah:
dipl. ing. MARTA KOS
ZLSD
VABI OB ZAKLJUČKU PREDVOLILNE KAMPANJE
V petek, 13. oktobra
2000, ob 14.00 na ploščad pred Vele.
Pozdrav kandidatk za poslanki v državni zbor Andreje Pogačnik Jarc in Kristine Brodnik ter predsednika ZLSD Boruta Pahorja.
Nastopajo: Legeres, Red District in Dejmo Stisnt Teater
Na podlagi 11. člena Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/ 2000) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE
ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001
PREDMET RAZPISA
Občina Domžale za šolsko leto 2000/2001 razpisuje štipendije za:
t. nadarjene učence srednjega izobraževanja in študente dodiplomskega izobraževanja,
2. socialno šibke dijake in študente,
3. dijake deficitarnih poklicev s področja obrti za poklice kovač, zidar, tapetnik, sedlar, krojač in klepar-krovec,
4. dijake in študente kmetov.
ki so državljani RS in imajo stalno bivališče v občini Domžale.
Kandidati morajo predložiti:
- potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
- dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu družinskih članov,
- življenjepis,
- dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto,
- dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
- dokumentacijo, s katero dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanji pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno) - velja za nadarjene dijake in študente ter za dijake deficitarnih poklicev,
- dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini,
- dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana v peteklem koledarskem letu ter o premoženjskem stanju.
Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij:
- Nadarjenim dijakom in študentom ter dijakom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje, praviloma z najmanj prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) oceno vseh opravljenih izpitov.
Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno.
- Socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 100% zajamčene plače in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti.
Prednost pri dodelitvi imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji ter katerih premoženjsko stanje je slabše.
Prednost pri pridobitvi štipendij dijakov in študentov kmetov imajo tisti z najnižjim dohodkom na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis.
Prošnje, v katerih se izrecno navede, za katero štipendijo se kandidira, s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 27. OKTOBRA 2000 do 12. ure na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefon št. 7241-305, ga. Irena GRIČAR.
OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti
Športno društvo Sokol Domžale POVABILO
Vse športnike in ljubitelje rekreacije vabimo na DNEVE ODPRTIH VRAT, ki bodo od 2. do 8. oktobra 2000, v nedeljo, 10. oktobra 2000 pa se bomo pomerili v tekmovalnem duhu. Športne aktivnosti potekajo od ponedeljka do petka na ploščadi športnega parka v Ihanu, sprostite pa se lahko s kotalkanjem, rolanjem ter gorskim ali cestnim kolesarjenjem, posebej pa ste vabljeni na ODPRTO PRVENSTVO OBČINE DOMŽALE
VZPON NA SV. TROJICO Z GORSKIMI KOLESI
Tekmovanje ob v nedeljo, 8. oktobra 2000 od 15.30 do 17. ure s startom v Športnem parku Ihan
in ciljem na Sv. Trojici.
Prijave sprejemajo do 13. ure na štartnem prostoru, startnina je 2.000,00 sit.
Proga je dolga 7 km, višinska razlika je 645 metrov. Ob plačilu startnine vsak tekmovalec prejme majico, bon za topel obrok, najboljši tudi medalje, absolutna zmagovalca v moški in ženski konkurenci pa pokal.
Ne pozabite na čelade!
Informacije: tel. 041/728-052 Mitja ali 01/7248-505 LEKOSPORT ŽIVITE ZDRAVO ZA ZABAVO IN SE NAM PRIDRUŽITE!
stran
OPTIKA BRICrlTA
Bukovčeva 30. VIR pri Domžalah:061/711-890
Nudimo kompletno oskrbo vida:
* okulistični pregled
* veliko izbiro okvirjev
kakovostnih stekel
sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure.
SIMAX
TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO
Masljeva 11, Domžale
®w 0 <fL&A£%š Te,-: 7242-691 in 7241-656
^ RENAUI.T
- prodaja nadomestnih delov /a vse tipe vozil
■ menjava in centriranje pnevmatik
■ zavorne ploščice LUČ AS
■ akumulatorji za vse tipe vozil -BOSCH, TOPLA, V A RTA
■svečke CHAMPION, BOSCH,
P A L, NGK, ENKKR ■motorna olja VALVOLINE,
(ASI KOL, ELF, A RAL,
I L( IIS, TOTAL
- dodatna oprema ■ prevleke - pokrovi koles - mcglenkc - dodal ne luči in vsa ostala oprema
V OKTOBRU AKCIJA-10%
NA ZALOGI PNEVMATIKE
MICHELIN, KLEBER, KORMORAN, KUMHO, SAVA
145/80/13 . KUMHO, KW 7400
155/70/13 KLEBER KRISALP 3
175/70/13 KORMORAN SW 100
185/60/14 KORMORAN SW 100
195/65/15 KORMORAN SW 100
7.139 SIT
8.349 SIT
8.517 SIT
10.900 SIT
13.740 SIT
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV, stopnja)
- diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola
- usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje
- gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija)
- strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2)
- elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2)
- TRGOVINSKI POSLOVODJA
- GOSTINSKI POSLOVODJA
Predavanja - priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97...
- Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
• OTROŠKI PROGRAMI:
- jezikovni
- računalniški
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.0.0., Domžale, na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7 do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/ 72-11-082, tel./fax 01/72-12-278.
KTTRO VLEČNE Jf^TKE
TEL./FAKS: 061/724-35-64
BOJAN KOS, s.p.
Študljanska c. 1, 1230 Domžale
IZPUŠNI SISTEMI
SPOROČILA
slikapleskarstvo -fasaderstvo
Sandl KatnenŠek S.P.    Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale r     GSM: 041/637 210
- pleskanje napuščev
- barvanje fasad
- izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela
0		RENAULT
		
Stisnimo jih!
Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 14. oktobra pripeljite v naš salon, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev*.
* Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe.
www.renault.si
R™ eiF /
AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE
TEL.: 16-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13.
KLEPARSTVO J KROVSTVO TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTACIC
Fortunata Berganta 3, 1 240 Kamnik Telefon/foks: 01 83 12 355, GSM 041 689 Z50
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
Nudimo vam kompletno izvedbo krovsko kleparskih del stanovanjskih ter industrijskih objektov.
MUDIMO VAM STORITVI PO KONKURENČNIH CENAH!
Garancija:
- 10 let za delo
- do 50 let za material
KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA!
OPTIK
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980
KLEK d.o.o. Domžale, tel./faks 72-15-001
VARNOST PRI DELU
DOMŽALE
JUS-SECURITY d.o.o., DOMŽALE Tel.: 7219-890. 041/638-007
AVTOSOLA; kat. A, B, (' in H VAROVANJE; prodaja, montaža in servis REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali RAČUNOVODSKI SERVIS s p. d.o.o.
Elekt. posta: jus-securily(*siol.net http://www.jus-seturitv.Xm.com
TONE KOMATAR, Vir, Koliška cesta 1, telefon 711 -623
i čas: od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 19:00, sobota od 8:00 do 12:00 ure, ponedeljek zaprto
STEKLARSTVO IRMI HOMEC -DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* uokvirjanje slik
ISCG
DOMŽALE
A V T O Š O L A
LONČAR doo
Cesta talcev 10, 1230 Domžal«
*3 01/721-10-82 GSM: 041/785-735
PRICETEK TEČAJA:
ud o o®« %m%
<§& Wo mi
HORJAKljPRECISE
Podjetje za precizno strojno obdelavo kovinskih izdelkov in sklopov d.o.o. Domžale
vabi k sodelovanju
več novih sodelavcev za delovno mesto »posluževalec na polavtomatskem obdelovalnem stroju - stružnica, rezkalni stroj«
Pogoji: - OŠ ali III. stopnja kovinarske smeri
- zaželene delovne izkušnje, lahko tudi začetnik. Delo se opravlja v proizvodnih prostorih podjetja in poteka v dveh izmenah.
Zaželena starost kandidatov do 35 let.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za dobo 6 mesecev z 2 mesečnim poskusnim delom.
Pozneje obstaja možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: HORJAK PRECISE, Podjetje za precizno strojno obdelavo kovinskih izdelkov in sklopov d.o.o. Domžale, Fajfarjeva 3 s pripisom »Objava«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
		IZDELUJEMO:
	UJ	• cvetlična korita, fontane
		• elemente za ograje
	| M	• elemente za brežine
	i    m^ C	i • tlakovce, plošče
		s  • robnike
	i z	• tople grede, kompostnike
	' Ui	• kamine, umivalnike
		• mulde, galanterijo
	1 u	NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE,
		ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408		
mmsomssmm
OČBLA
Lučko prižgem sredi belega dne. Iz mojega srca za tvoje srce. A moja lučka komaj brli zame, ta dan, prižigaš ti. (Tone Kuntner)
dragi
SAŠO
22. septembra mineva tretje leto, odkar si nas poln načrtov in upanja zapustil.
Za vedno bos med nami in del nas. Tvoji: mami Dani, ati Lojze, brat Matej in mama.
V SPOMIN
Mineva deseto leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi brat in stric
LOJZE ANDREJKA
iz Dolenj
Iskrena hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate. Posebna zahvala nekdanjim sodelavcem šoferjem iz Leka, ki mu še vedno prinašajo cvetje in sveče na njegov zadnji dom.
Brat Marjan in nečakinja Marjana z družinama
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, nt več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja. kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN
16. oktobra mineva 5. leto, odkar je prenehalo biti tvoje plemenito srce
MARIJA VOZEL
Kernova Mici z Vira
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in se spominjate lepih trenutkov z njo.
Tvoji domači
Spi, Danica, spi!
Zapri se v tihe globoke sanje,
ki sijih sanjala vse svoje dni!
V SPOMIN
3. oktobra mineva žalostno leto, odkar smo položili k počitku drago žerio, mamico, hčerko, sestro in teto
DANICO ORAZEM
roj. Tavčar
Ob boleči obletnici sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sc pomudijo ob njenem preranem grobu, ji prižgejo svečko ali ji namenijo misel. Naj vam ostane svetla podoba v srcih.
Oražmovi
Domžale, oktober 2000
Oh, kako boli, odkar te več med nami ni. Hiša prazna je in pusta, ker tebe v njej več ni. Ker zelo smo te ljubili, nikoli te ne bomo pozabili.
ZAHVALA
ob izgubi nase drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE MAHKOTA
rojene Drčar z Vira, Šaranovičeva cesta 33
sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem
in prijateljem, se posebej ge. Ivanki Marušič za pomoć, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Lepa hvala KS, DU in RK Vir, Karitas Vir in Dob za izkazano pozornost, praporščakom, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino. Zahvaljujemo sc tudi dr. Mojci Zaje Kraševec za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste našo ljubo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tvoj grob je tihi hram
nad mladim grobom senca kriia joče
in tja čez sivi zid na goro hoče
ob grobu v soju sveč klečim tak sam.
(Balantič)
Za vedno je zaspal
NAŠ FRANCI
Pogrešamo te in se zahvaljujemo vsem, ki ste nas razumeli. Pokopali smo ga v družinskem krogu. Posebna zahvala sosedom in g. župniku Jožetu Vrtovšku.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Tretjega septembra nas je zapustila draga sestra in> teta
FRANČIŠKA KAVKA
iz Šentpavla pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Hacctu za vso pomoč in lajšanje bolečin, g. župniku Toniju Burji za pogrebni obred ter pevcem Okteta Tosama. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
a /ja
Prazna je. hiša in dvorišče, oko povsod zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V naših srcih pa naprej Živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš,
V SPOMIN
Sedemindvajsetega oktobra bo minilo dvajset let, odkar nas je za vedno zapustil
IVAN HAFNER
zidar s Pšate
Hvala vsem, ki se za hipec ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi
ZAHVALA
V petinosemdesetem letu starosti sc je iztekla življenjska pot dragemu in skrbnemu možu, očetu, bratu in staremu atu
MIHU ARNEZU st.
iz Spodnjih Jarš - mizarskemu mojstru v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Frankežu iz ZD Domžale, osebju
bolnice Trnovo za vso pomoč med njegovo boleznijo. Hvala g. župniku Kvaterniku za lep poslovilni obred in pevcem za prelepo petje.
Zahvaljujemo se GD JARŠE-RODICA za poslovilne besede in vsem ostalim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, sinovi: Miha, Branko, Marko, sestra Matilda z družinami
Ti
■**f j/mL mm ~jmm
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja. Tam lučka ljubezni vedno gori, in tvoj nasmeh med nami Živi.
v SPOMIN
Sedmega oktobra mineva dve leti, odkar živiš samo se v naših srcih, dragih
ANTON KOVIC, st.
Zahvaljujemo sc vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke ter ga obisujete na njegovem poslednjem domu.
Vsi njegovi
Kako p' prazen dom, dvorišče naše oko Zamafl le piče, ni le več na njivi, ne v hiši, ni več tvojega smehljaja, te trud in delo tvojih pridnih rek ostaja.
V SPOMIN
Dvaindvajsetega septembra je minilo žalostno leto, odkar si še po|n načrtov in vedrine odšel od nas naš dragi mož, alt, stari ata, brat, stric in tast
Stane Lenček
s Krtine
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu ali mu prižgete svečko, sc iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
Nox praecessit,
dies autem appropinquavit.
(Noč je minila in dan se je približal.)
Iz, Knjige psalmov
IN MEMORIAM
Avguštin Pirnat
(1914-2000)
Pred nedavnim smo se na pšaškem pokopališču v velikem številu in z bogatim cerkvenim opravilom poslovilj od pokojnega profesorja Avguština Pirnata. Poslovilno sveto mašo in sploh vso pogrebno slovesnost je ob udeležbi številnih duhovnikov vodil nadškof dr. France Perko, posebej velja omeniti šentjakobskega župnika Tonija Burjo in pokojnikovega sošolca kanonika Mclhiorja Goloba. Pokojnikov spomin je počastila tudi udeležba sester sv. Križa Z Male Loke, kamor je profesor rad zahajal k sveti maši. Na pokopališču sta se od dragega pokojnika blagega spomina poslovila Vera Vojska in Ciril Zlobec, imen ni treba posebej predstavljati.
Pokojni Avguštin Pirnat je bil ne samo slavist, ampak človek širokega spektra: živo se spominjam, kako sva pred leti tako mimogrede reševala neke matematične probleme. In tako dalje. Neki nemški pregovor pravi: Zwei Lebensstutzen brechen nic: Gebet und Arbeit heissen sie, kar pomeni: »Dve življenjski opori se nikoli ne prelomita: molitev in delo se imenujeta.« In res sta prav ti dve silnici močno zaznamovali vse njegovo življenje. Kljub težkim preizkušnjam pa ni nikoli zatajil vere v Boga, zato skupaj s somišljeniki rad upam, da ga je Bog sprejel z besedami: Pridi, dobri in zvesti služabnik, v malem si mi bil
zvest, čez veliko te bom postavil. Vsekakor trpljenje je minilo in nastopila jc zarja vstajenja, kar po smislu pomeni gornji latinski izrek. Spoštovani gospod profesor, dragi prijatelj, hvala za Vaš zgled dela in vere, priznanje Vaši vernosti je demonstriral vaš pogreb, ki so se ga udeležili številni duhovniki. Bog z vami.
IVAN KEPIC
ZAHVALA
V oscmindcvctdcsctcm letu je dolrpcla naša mamica
MARIJA GRČAR
s Homca, Gostičeva 14
Zahvaljujemo sc vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Ivala tudi gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen obred in gospodu Lx)jzctu Golobu za somaševanje. Prisrčna hvala zdravniškemu in strežnemu osebju Doma upokojencev v Domžalah za skrbno nego v zadnjih mesecih življenja. Hvala gospe dr. Olgi lx)žar za zdravljenje in patronažni službi Zdravstvenega doma Domžale za nego da domu.
Vsi njeni
Tuje pristan, zavetje brez virharja, ni več teme, je sama zarja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi plemenitega moža, očeta in dedka
AVGUŠTINA PIRNATA
s Pšate, profesorja v pokoju,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala beograjskemu nadškofu dr. Perku, ki je vodil pogreb, in številnim duhovnikom, dr. Mojci Zaje Kraševec za večletno zdravniško oskrbo, pevcem Komornega zbora iz Domžal, organistki Branki Jerctina, govornikoma g. Veri Vojski ter g. Cirilu Zlobcu in vsem, ki ste nam poklonili toliko sveč in cvetja ali
izrekli pisna ali osebna sožalja Vsem skupaj iskrena hvala.
Vsi njegovi
stran
ZNANJE JE POT DO USP1 HA... w v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 713-660
Ugodnosti: E-pošta: clip@clip-domzale.si
-10% popust nudimo za skupine ^m
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom ST*
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja I|| D povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. ^»1
SPOROČILA
HYunnni
OBRTNIŠKA 8 1230 DOMŽALE
PRODAJA
TEL: 01/7216-221
SERVIS
TEL./FAX: 01/7215-666
KREDIT NA POLOŽNICE
KREDIT
STARO ZA NOVO
SONČEK ZORE
Telefon: 01/7216-479 041/421-743
- tople grede
- hoby rastlinjaki
- kovinski nadstreški
- pokritje teras z LEXAN ploščami
mali oglasi
POMAGAM - pri težavah / osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 7214-978, Romana.
PUŠPAN visok do 40 cm, slu/en in ciprese do 100 cm prodani pO ugodni ceni. Tel.: 061/7241-0X8.
POPOLDANSKO varslvo dveh šolskih otrok in pomoč v gospodinjstvu; iščemo študentko ali mlajšo upokojenko; Nujno' Tel: 7241-529 (v večernih mah) - GSM 041/948-906.
mbrož aaan
	FIAT PlINTO 1.2 SX 60 KM/3 V
	Oprema: zračna blazina, servo volan, el. stekla, centr. zaklepanje, barvni odbijači, potovalni računalnik...
	Cena od 1,647.800 SIT + DARILO ob nakupu
bJKAvU/A - rUrUai - JVU.UUU O i i
za nova vozila l. 2000 iz zaloge
PALIO 15 KARAVAN - POPUST - 350.000 SIT za salonska vozila l. 2000 iz zaloge
VELIKA IZBIRA TESTNIH VOZIL - IZREDNO UGODNO!
PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050
ŠKODA Šl
POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL SKODA
Domžale Krumperška 21
S 01/724 40 85 01/721 03 40
h\ ODŽLs J rJ LŽi rJ 11 'J 'J J
ter ostalega programa vozil SKODA
PRODAM hišo. Vir pri Domžalah. Tel.: 7214-327, GSM: 031/208-306.
SERVIS šivalnih si rojev, Kajuho-va 15, Preserjc (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17, ure. V soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061 727-897.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/322-571.
PROFESOR uspešno poučuje angleščino, nemiščino in italijanščino za vse šole. Tel.: 724-22-81. O40/353-223
PATR0LCR DAN ODPRTIH VRAT
0FF R0AD
SOBOTA, 7. 10. OD 9. do 18. URE NEDELJA, 8. 10. OD 9. do 14. URE
NISSAN
Mala Loka 15, 1230 Domžale, telefon (01) 56 27 100
www.pizem.si, e-mail: info@pizem.si
Izberite kvalitetno kuhinjo,
izdelano po meri
Liiz Karantania
Kuhinje svetovnega
f>roizvajalca New form, optimalna izraba prostora)
Element za ihrambo
STEP
- računalniško projektiranje kuhinje po vaših merah
- brezplačna dostava
- nakup brez posrednikov z 20% tovarniškim popustom
- ter ostalo pohištvo: sedežne garniture, dnevne in ' otroške sobe
■MM
Bela tehnika
Kotni element
GIANA
Ariston Miele Candy
Vse to v salonu Liiz Karantania
Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, Ljubljana, Topnisl^^
Delavnik:
od 8. do 12. in
od 1530 do 19. ure
Gradbeni izkopi, ur&janje okolice, terensko peskanje kovin in kamnitih površin, pobiranje in mletje poljskega kamenja, izposoja kontejnerjev, praznjenje greznic, siliranje koruze in spravilo pese.
Dobava gnoja in komposta.
Za občane domžalske občine brezplačno mletje vej.
EKO AGRAL, d. o. o. Domžale,
teh 72 42 056,041 589 187
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 72-42-107
prodajalna izdelkov gorenje
- popolna izbira bele tehnike Gorenje,
- bogata izbira barvnih televizorjev, glasbenih stolpov, malih gospodinjskih aparatov
- servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev in malih aparatov
- originalni rezervni deli Gorenje
- hladilnik R 290 (285 I) - 52.360 sit
- vgradne pečice od 27.417 sit
- barvni T V 51, TTX - 40,5.00 sit
- glasbeni stolpi THOMSON s 5 CD-ji - 48.555 sit
- GOTOVINSKI POPUSTI
- PLAČILO S ČEKI - do 6 mesecev
- BANČNI
nnr.7jriA(m
DOSTA VA
Vljudno vabljeni v našo prenovljeno prodajalno!
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
®
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom @ sam.si http://wvm. sam. si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
» KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE ^APNO, CEMENT, MALTIT
>- FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >• SCHIEDEL DIMNIKE
>■ ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >~ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >* ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO
V MESECU OKTOBRU VAM ŠE FO POSEBEJ UGODNIH AKCIJSKIH CENAH NUDIMO IZBRAN ASORTIMAN IZDELKOV.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJIE.
NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z A VTOD V IG A LOM
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure.
V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SJ
li*
VELE
prijeten nakup
Dblačil in obutve za šport in prosti čas blagovnici Vele Domžale.
Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR