GEOGRAFSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Zbirka Slovarji Geografski terminološki slovar © 2005, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Uredniški odbor Drago Kladnik, Franc Lovrencak (predsednik) in Milan Orožen Adamic Leksikografska in jezikovna redakcija Marjeta Humar in Borislava Košmrlj - Levacic Recenzenta Darko Ogrin in Drago Perko Avtorji slovarskih clankov Milan Bufon, Andrej Cerne, Ivan Gams, Matjaž Jeršic, Igor Jurincic, Drago Kladnik, † Vladimir Kokole, Blaž Komac, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Franc Lovrencak, Milan Natek, Breda Ogorelec, Milan Orožen Adamic, Miha Pavšek, Drago Perko, Dušan Plut, Darko Radinja, Marijan Ravbar, Aleš Smrekar, Metka Špes in Matija Zorn Skice in preglednice Milan Orožen Adamic Obdelava in vnos gesel z racunalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Koš­mrlj - Levacic Marija Djurovic, Karmen Nemec, Simon Atelšek in Ljudmila Bokal Pregled onaglaševanja iztocnic Peter Jurgec Izdajatelji ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, zanj: Drago Perko Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zanj: Marko Krevs ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ra-movša, zanj: Varja Cvetko Orešnik Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Tisk Littera picta d. o. o. Tisk so financno podprli Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije Znanstvenoraziskovalni center SAZU Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Fotografije na ovitku: Matej Gabrovec, Marjan Garbajs, Igor Maher, Darko Ogrin, Milan Orožen Adamic Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9616500929 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(038)=163.6 GEOGRAFSKI terminološki slovar / [avtorji gesel Milan Bufon [et al.] ; skice in preglednice Milan Orožen Adamic]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. - (#Zbirka #Slovarji) ISBN 961-6500-92-9 1. Bufon, Milan 221152256 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). GEOGRAFSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Uredili Drago Kladnik Franc Lovrencak Milan Orožen Adamic Leksikografska in jezikovna redakcija Marjeta Humar Borislava Košmrlj - Levacic LJUBLJANA2005 KAZALO Slovarju na pot.............................................................................................................................7 Pregled piscev slovarskih clankov po podrocjih........................................................................17 Vrsta in zgradba slovarja............................................................................................................19 Krajšave in oznake.....................................................................................................................21 Geografski terminološki slovar..................................................................................................23 SLOVARJU NA POT Poleg predmeta preucevanja in raziskovalnih metod ima vsaka znanost tudi lastno izrazje, termi­nologijo, za poimenovanje predmetnosti in pojmov, s katerimi se srecuje in ukvarja. Pri tem se v znanstveno in strokovno rabo ob izrazih, znacilnih za posamezno panogo, vkljucuje tudi izrazje bližnjih, sorodnih ved, ki jih skupaj s spoznanji teh ved privzema pri svojem znanstvenem in strokovnem delovanju. Pri tem je pomembno spoznanje, da je za nemoteno znanstveno sporazu­mevanjepotrebna tudi dovolj natancno opredeljena terminologija z dorecenimistrokovnimi izrazi, tako po oblikovni kot vsebinski strani, se pravi, da se posameznemu terminu pripiše natancno dolocen pomen, pomenski obseg. Zaželeno je, da bi bilo strokovno izrazje cim bolj ustaljeno, kar pomeni, da se posamezni, v stroki uveljavljeni termini ne bi oblikovno in pomensko spreminjali brez utemeljenega razloga. Pri uvajanju poimenovanj za nova dognanja pa bi bilo treba kriticno in s premislekom sprejemati izrazje iz tujih jezikov. Namesto prevzemanja tujih izrazov je mo­goce z domacimi besedotvornimi postopki ustvariti bodisi nove termine ali pa v materinšcini že obstojecim izrazom pripisati nove pomene. Izogibali naj bi se sicer lažji poti, ki jo strokovnjaki tudi pogosto ubirajo, to je, da se izrazi prevzamejo iz tujih jezikov in se le v izgovoru in/ali za­pisu ustrezno podomacijo. Geografija, poimenovana tudi zemljepis, pri vsem tem ni nobena izjema. Hkrati z razvojem stroke se je razvilo in se bo še naprej razvijalo njeno znanstveno in strokovno izrazje. Slovenskageografija, ki se jena visoki strokovniravnizacelarazvijatiznastankomuniverze v Ljubljani leta 1919, je med svetovnima vojnama v prvi polovici 20. stoletja hitro napredovala. Še bolj se je razmahnila po 2. svetovni vojni, ko so bili ustanovljeni raziskovalni inštituti in se je geografija uveljavila tudi na mariborski in primorski univerzi. Razvoj je dosegel raven, ko se je cedalje bolj nakazovala potreba po sistematicni ureditvi obsežne zbirke zemljepisnih imen in strokovnih izrazov. Slovenski geografski izrazi so se zaceli pojavljati v slovenskih ucbenikih v prvi polovici 19. stoletja. Vsebinsko jih je prvi podrobneje predstavil Janez Jesenko (1865, 1873 in 1874). O njegovem izrednem cutu za strokovne izraze ter o imenoslovju in izrazoslovju v slovenski geo­grafiji je že v prvi številki Geografskega vestnika pisal Valter Bohinec (1925): »Metodicno so te knjige pomenjale mnogo, ker so uvajale novejše metode tudi v naše šole in s tem vzpostavljale zvezo z vodilnimi geografskimi strujami v drugih narodih, vidik, ki ga je poznejša geografija pri nas žal zelo zapostavljala. Nic manjša pa ni njih važnost v narodnem oziru, ker naj bi, kakor piše Jesenko sam, dokazovale tujemu svetu, da svojo mladino lahko poucujemo v domacem, materinem jeziku.« Geografski izrazi pa se niso uveljavljali samo v geografskem strokovnem slovstvu, ampak tudi zunaj njega. Znacilen primer je Cigaletova Znanstvena terminologija (1880), ki je v bistvu nemško-slovenski slovar izrazja razlicnih znanstvenih podrocij s slovensko-nemškim dodatkom. Vdelu so upoštevani tudi nekateri izrazi, ki jih uporabljamo v geografiji. Morda bolj kot njegova Znanstvena terminologija je za naše zemljepisno izrazoslovje pomembna avtorjeva polemika z Jesenkom v Slovenskih novicah (v letih 1865 in 1866), v kateri je jasno predstavil svoj pogled na tematiko nekaterih zemljepisnih izrazov, ki jih je uporabil in navedel tudi na nekaterih zemljevi­dih v svojem pozneje, žal, pozabljenem Atlantu (1869–1877). Ali kot je v uvodu v Znanstveno terminologijo zapisal Matej Cigale: »Ta svet vzvidelo mi se je vsakakor poslušati ter ukrenem cakati, da na dan pride hrvatska terminologija, tem vec, ker sem ne dolgo po tem poleg drugih svojih poslov dobil z atlantom slovenskim vec truda in dela, nego bi se komu racilo pozdevati, z atlantom, kateri tudi v sebi hrani nekaj znanstvenih izrazov, in s katerim smo, da si je mala stvar, vendar nekako pretekli druge avstrijske Slovane.« Scasoma so se v geografskih delih pojavljali in uveljavljali novi in novi pojmi. Potreba po ureditvi vztrajnorastocega obsega geografskega izrazja je odsevala tudi v programu odbora Geo-grafskegadruštvavLjubljanizaleto1925,kosoclaniimelivmislihtudisestavoenotneslovenske geografske terminologije (Geografski vestnik, 1925-2): »Društvo zbira gradivo za slovensko geo­grafsko bibliografijo in misli tudi na sestavo enotne slovenske geografske terminologije.« Ker pa za njeno pripravo že takrat razmeroma individualisticno usmerjeni posamezniki niso imeli dovolj izkušenj, je ostalo zgolj pri neuresnicenih zamislih. Pozneje namrec ni zaslediti nobenih porocil o morebitnem poteku zbiranja tega gradiva. O terminoloških zadregah so spregovorilitudinaprvemkongresu jugoslovanskih geografov, ki je bil med 27. in 29. aprilom 1927 v Beogradu. Izdelavo skupne znanstvene terminologije je predlagal beograjski profesor Šobajic. Izvolili so komisijo, v kateri je kot slovenski predstavnik sodeloval Valter Bohinec (Savnik 1927). Tudi ta pobuda je ostala zgolj na papirju in se o njej pozneje ni vec govorilo. S terminološko problematiko so se ukvarjali le nekateri prizadevni posamezniki, ki pa so obdelali le ožja tematska podrocja, zlasti podrocje geomorfologije. Tako je že v drugi številki prvega letnika Geografskega vestnika (1925) izšel tudi clanek Henrika Tume o toponomastiki oz. zemljepisnihimenih in izrazju. Vnjem je poglobljeno obdelal nekaj izrazov za pojme iz slo­venskega gorskega sveta. Med njimi je tudi izraz lasta, katerega oblika in raba tudi v sodobnih strokovnih in jezikovnih krogih še ni docela poenotena. Strokovno še bolj poglobljena je njegova Alpska terminologija, tipkopisno delo (1932 in 1933), v katerem so zbrani številni strokovni izrazi o reliefnih oblikah, ozracju, rastlinah in drugem. Veliko razlicnih izrazov o površinskih oblikah, vodovju, rastlinstvu, poteh in podobnem je v svoji knjigi Ljudska geografija, s podnaslovom Terensko izrazoslovje, zbral Rudolf Badjura (1953). Knjiga je povzetek veliko obsežnejšega rokopisa, nastalega med letoma 1938 in 1946. Kot pove že naslov, je avtor zajemal gradivo izkljucno iz izjemno bogatega ljudskega izrocila. Pri tem je izhajal iz spoznanj, ki jih je navedel v uvodu: »... naši ukaželjni predniki, geologi, geo­grafi, tehniki in drugi so bili prisiljeni zajemati svoje znanje zgolj iz nemških knjig in predavanj na nemških univerzah, v nemškem duhu. To pa jih je seveda scasoma zavedlo in moralo spraviti v mnogih pogledih popolnoma v tir tedanjega nemškega geografskega izrazja in nemški nacin gledanja na naš svet, ki se v marsikaterem oziru zelo razlocuje od slovenske geografske miselnosti, našega domacega ljudskega izražanja.« In pa: »Vtujini izšolani, v nemškem duhu preustrojeni naš geograf si je prikrojil za oznacevanje, opisovanje terenskih oblik svoje besedišce, izumetniceno, kakor so ga navadili na Dunaju in v nemškem Gradcu, nešolani gorjanec, a dober poznavalec narave pa se je držal in se še danes drži tega, kar je slišal in podedoval od svojih prednikov ... Na ta nacin, ko jim ni bilo dovolj znano, da ljudstvo po deželi in v hribih drugace govori, pa ne vedoc, da je ohranjeno v naši ljudski geografiji premnogo dobro ustreznih, klenih domacih izrazov ali pa tudi, ker so se jim zdeli nekateri ljudski izrazi neprimerni za znanstveno uporabo premalo skladni z nemškim geografskim izrazjem, se je po nerodnosti vrinilo v naše šolsko geografsko izrazje mnogo z našo ljudsko geografijo skreganih izrazov.« V svojih prizadevanjih je Badjura pogosto šel predalec, saj si je marsikdaj prizadeval, da bi že dodobra uveljavljene geografske termine nadomestili z ljudskimiizrazi, s cimer naj bi jih odtegnili pozabi. Tako na primer namesto izraza rob priporoca dosledno rabo pojma kraj, namesto izraza pobocje pa reber, brežina, breg, strmina in strmec. Ceprav njegovi nazori delujejo nekako arhaicno, so se prav po njegovi zaslugi tudi v geografskem znanstvenem izrazoslovju ohranili mnogi ljudski izrazi, ki so vsaj deloma vkljuceni tudi v ta slovar. Po 2. svetovni vojni se je zanimanje za strokovno izrazje povecevalo, saj se je z njim siste­maticno ukvarjalo vedno vec strokovnjakov. Temu se je odzvala tudi naša najuglednejša znan­stvena ustanova Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na njenem Inštitutu za slovenski jezik je bila ustanovljena terminološka komisija, ki je vkljucevala naravoslovno sekcijo, kamor je sodila tudi geografija. V delovnih nacrtih sekcije je bila izdelava splošnega naravoslovnega slovarja, ki bi ga sestavljali slovarji posameznih naravoslovnih strok, kot so matematika, fizika, meteorologija, mineralogija, geografija in druge. Gradivo se je zbiralo z izpisovanjem strokovnih izrazov iz slovenske strokovne literature. Izrazi, zapisani na kartotecnih listkih, so se vkljucevali v kartoteke, locene po strokah. Terminološko gradivo se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja zbiralo z namenom, da bi ga geografi pripravili za tisk. Žal ta cilj ni bil uresnicen, ceprav se je v arhivu naravoslovne sekcije nabralo precej kartotecnih listkov, vec kot 1000. Med izpisovalci so bili Vladimir Leban, Ivan Gams, Rudolf Kropivnik, Drago Meze in drugi. Leta 1964 sta bila izdelana dva seznama, in sicer 130 strani obsegajoc seznam vseh izpisanih terminov in seznam del, iz katerih so bili izpisani. To in še drugo gradivo je bilo izroceno Inštitutu za geografijo SAZU z namenom, da se pod vodstvom Ivana Gamsa ponovno preuci in pripravi osnutek geografskega slovarja, vendar so potem prizadevanja za njegovo izdelavo znova za daljši cas zamrla. Mimogrede naj omenimo, da je dodatno spodbudo za terminološko delo pomenilo tudi na­stajanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je intenzivno potekalo od šestdesetih let dalje (1970, 1975, 1979, 1985, 1991). Ker je sicer po zasnovi splošni razlagalni slovar vkljuceval tudi terminologijo, so bili k sodelovanju povabljeni številni strokovnjaki, ki so predlagali izrazje lastnega podrocja, zlasti temeljno, splošneje znano. Za številne izraze so pripravili tudi razlage in so kot terminološki svetovalci sodelovali z redaktorji. Za geografsko podrocje sta gradivo od Ado Ž prispevala akademika Ivan Gams in Svetozar Ilešic, pri izdelavi zadnje knjige slovarja pa je terminološko svetovanje prevzel Milan Orožen Adamic. Ponovna odlocitev o izdelavi celovitega geografskega terminološkega slovarja je bila sprejeta skoraj dve desetletji pozneje, leta 1982. O potrebnosti slovarja so namrec govorili sklepi mnogih geografskih sestankov. Nalogo koordinatorja je prevzel Ivan Gams. Zbral je osem sodelavcev, ki naj bi najprej pripravili sezname izrazja posameznih vej geografije, geslovnik za celotno geo­grafijo pa naj bi bil na zahtevo Terminološke komisije SAZU pripravljen do konca leta 1983. V korespondenci med koordinatorjem in sodelujocimi geografi lahko zasledimo tudi Gamsovo misel, da terminologija ni kodeks moderne geografske terminologije, temvec prirocnik za branje geografske literature. Sestavljanje geslovnikov po geografskih vejah je sicer steklo, pa vendar delo zaradi razlicnih razlogov ni potekalo tako, kot je bilo nacrtovano. Pogosto se je zatikalo zlasti pri vprašanju, v kolikšni meri naj bo upoštevano strokovno izrazje oziroma kako podroben naj bo izbor. Za geografijo kot izrazito kompleksno vedo je to še posebej težavno oziroma ob­cutljivo vprašanje. Oktobra 1983 je koordinator pisno seznanil sodelavce s podrobneje opredeljenimi izhodišci za izbor terminov, ki naj bi bili prikazani v bodocem slovarju. Pomembna je bila zlasti odlocitev, da naj se geografski strokovni izrazi zajamejo v obsegu in globini, kot naj bi jih poznali slušatelji geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Termini drugih strok naj bi se praviloma upoštevali le, ce imajo v geografiji poseben pomen, oziroma tisti, ki se uporabljajo v geografski stroki. Hkrati je bilo dogovorjeno, da naj bi bili podrocni geslovniki pripravljeni do srede decembra 1983, prvi geslovnik za celotno geografijo pa do konca januarja 1984. Sodelavci in clani ožjega uredniškega odbora v sestavi Vladimir Kokole, Darko Radinja, Franc Lovrencak in Ivan Gams naj bi nato termine iz vseh predlaganih geslovnikov dodatno uskladili. Izdelavo geslovnikov za posamezne veje geografije so prevzeli naslednji sodelavci: Ivan Gams(splošna geografija, pokrajinska ekologija, regionalna geografija, geomorfologija, klimato­geografija), Matjaž Jeršic (geografija turizma in rekreacije, geografija prometa), Vladimir Kokole (družbenageografija–koordinator), JurijKunaver (kvartarnageomorfologija,nivalnain glacialna geomorfologija, visokogorskikras), FrancLovrencak (pedogeografija, biogeografija, matematicna geografija – skupaj z Darkom Radinjo), Milan Orožen Adamic (kartografija), Dušan Plut (idejne smeri v geografiji), Darko Radinja (hidrogeografija, oceanogeografija, varstvo okolja). Priprava geslovnikov jenapredovalapocasi. Sodelavcinajbidelnegeslovnikeoddaliredakcijskemu odboru do konca februarja 1984, a jim jih je uspelo pripraviti le nekaj. Februarja 1984 je postal pomocnik koordinatorja Ivana Gamsa in tehnicni vodja redakcijskega odbora Franc Lovrencak. Vladimir Kokole, koordinator pri sestavi seznama terminov s podrocja družbene geografije, je sprejel na-logo, da bo zbral sodelavce za pripravo gesel za to obsežno in vsebinsko raznovrstno podrocje. Na zacetku leta 1984 je bila vsebina terminološkega slovarja še podrobneje opredeljena. Ta naj bi razen terminov, kot jih pozna diplomirani geograf, vseboval tudi strokovno izrazje za pojme, ki so se uveljavili v geografski stroki po svetu. V slovar naj ne bi bili vkljuceni posebni in zelo podrobni termini iz sorodnih strok niti zastareli izrazi, ki se niso uveljavili, pac pa bi bili zajeti nekateri ljudski izrazi, vendar s posebno oznako. Med poimenovanji za merilne naprave in inštrumente naj bi bila upoštevana tista, ki jih uporabljajo tudi geografi, ne pa izrazje iz splošnega jezika. Tej zasnovi smo z manjšimi spremembami in dopolnitvami sledili vse do koncne izdelave terminologije. Ko je bilo do konca leta 1984 za posamezne veje geografije koncanih 13 geslovnikov, so clani ožjega redakcijskega odbora zaceli pregledovati delne geslovnike. Nacrtovano je bilo, da bi se v pripravo slovarja vkljucila tudi Znanstvena sekcija Zvezegeografskih društev Slovenije. Takrat se je v terminološko delo zelo dejavno vkljucila sodelavka naravoslovne sekcije Termi­nološke komisijeZvonka Leder Mancini, ki je pripravila navodila in kriterije za sestavo slovarja. Vletu 1985 je redakcijski odbor pregledal vse delne geslovnike, tako da so lahko v naslednjem letu sodelavci zaceli oblikovati razlage terminov. Vtem letu so bila denarna sredstva za pripravo slovarja z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU prenesena na Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Oblikovanje razlag je potekalo v letih 1987–1989. Leta 1988 je pripravo terminov s podro-cja agrarne geografije prevzel Drago Kladnik, s podrocja urbane geografije pa Breda Ogorelec. V tem letu naj bi sodelavci pripravili tudi predloge in avtorske izvirnike morebitnih ilustracij, ki naj bi jih za tisk izdelali na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vletu 1990, ko je bila po mnenjusodelujocih vecina besedila slovarja že pripravljena, se je zacel koordinator redakcijskega odbora Ivan Gams dogovarjati o natisu z Inštitutom za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Cankarjevo založbo, vendar do natisa ni prišlo, ker je redakcijski odbor presodil, da je zbrano gradivo potrebno še dodatno obdelati. Zato je akademik Ivan Gams na Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani še istega leta prijavil projekt Dokoncanje geografske terminologije v usmerjenem raz­iskovalnem programu (URP) Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda. Projekt je bil vkljucen v programski sklop Slovenska geografska terminologija. Po delovnem nacrtu naj bi sodelavci v letu 1991 razlage gesel dopolnjevali in jih napisali tudi za posamezna manjkajoca podrocja. Celotno gradivo naj bi bilo vneseno v racunalniško obliko. Ker je bila vecina sodelavcev preobremenjena s pedagoškim in raziskovalnim delom, je terminološko delo tako pocasi napredovalo, da se je zastavljalo celo vprašanje smiselnosti nje­govega nadaljevanja. Sodelavci so kljub vsemu vztrajali pri zastavljenem cilju, ceprav se niso zavedali, da bo do izida slovarja minilo še precej casa. Priprava razlag je potekala tudi še v letu 1992, ko je bilo obdelanih približno 2400 gesel oziroma terminov. V racunalniško obliko jih je bilo vnesenih dobrih 5000. Vneseno gradivo, ki ga je Milan Orožen Adamic uredil po abecedi, je bilo pripravljenoza nadaljnjo obdelavo. Vtem letu je sodeloval tudi Igor Jurincic, ki je pripravil nekaj razlag s podrocja industrijske, gospodarske in splošne geografije. Leta 1992 je bil imeno-van tudi organizacijsko-tehnicni odbor v sestavi Ivan Gams, Drago Kladnik, Franc Lovrencak in Milan Orožen Adamic. Terminološko delo je potekalo tudi še v letih 1992–1997, saj je bilo treba zaradi korenitih družbenogospodarskih sprememb del že pripravljenega gradiva revidirati, in sicer tako, da so bile v izrazju ter razlagah ustrezno upoštevane tudi nove razmere. Leta 1997 je takratno Minis-trstvo za znanost in tehnologijo sprejelo še triletni raziskovalni projekt Slovenska geografska terminologija, ki naj bi bil v letu 1999 s pripravo besedila za tisk tudi koncan. Takrat je bil na Ministrstvo za znanost in tehnologijo poslan tipkopis, ki je vseboval 5159 po abecedi urejenih slovarskih clankov na 237 straneh. Kljub dobrim željam takrat besedilo še ni bilo primerno za natis, ker ni bilo slovarsko ustrezno obdelano in so se pri vrednotenju prispevkov na posameznih podrocjih pokazale bele lise. Zato so sodelavci pri pripravi slovarja imenovali uredniški odbor v sestavi Franc Lovrencak (predsednik), Drago Kladnik in Milan Orožen Adamic (clana) in ga pooblastili, da zaprosi za dodatno sodelovanje vec novih sodelavcev, ki naj bi pripravljena gesla temeljito pregledali in po potrebi gradivo dopolnili z novimi termini in razlagami. Tako so se v pripravo geografskega terminološkega slovarja dejavno vkljucili še Metka Špes (pokrajinska ekologija), Milan Natek (demogeografija), Andrej Cerne (geografija prometa), Marjan Ravbar (planiranje, dopolnitev urbane geografije) in Milan Bufon (politicna geografija). Drago Kladnik je pripravil gesla za industrijsko geografijo in nekaj temeljnih gesel iz gospodarske geografije in geografije oskrbe. Nekaj gesel iz geomorfologije, kvantitativne geografije in geografskih informacijskih sistemov sta prispevala Drago Perko in Marko Krevs. Zbrano gradivo so kriticno pretresli in izpopolnili z manjkajocimi gesli tudi nekateri mlajši sodelavci z Geografskega inštituta Antona Melika Znan­stvenoraziskovalnega centra SAZU: Blaž Komac in Matija Zorn za geomorfologijo, Miha Pavšek za nivologijo in glaciologijo ter Aleš Smrekar za varstvo okolja in hidrogeografijo. Clani uredniškega odbora so se leta 1997 odlocili, da se bodo za pomoc in napotke pri dokoncni pripravi slovarja, zlasti zaradi ustrezne jezikovne in leksikografske obdelave, obrnili na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU oziroma na njegovo Sekcijo za terminološke slovarje. Do konkretnega dogovora je prišlo leta 1999, ko sta pri pripravi slovarja zaceli sodelovati leksikografki Marjeta Humar in Borislava Košmrlj - Levacic. Natancneje je bila dolocena leksikografska zasnova slovarja, dolocene so bile posebnosti pri prikazovanju posameznih tipov terminov in v soglasju s clani uredniškega odbora so bile sprejete obveznein fakultativne sestavine slovarskega sestavka. Pripravljeno gradivo se je zacelo septembra 1999 vnašati v racunalniško bazo s programom za izdelavo terminoloških slovarjev SlovarRed2.1, ki ga je Sekcija za terminološke slovarje razvila v sodelovanju z zunanjim sode­lavcem Tomažem Seliškarjem. Ker terminološko gradivo ni bilo v celoti pripravljeno po slovaropisnih nacelih, je bilo treba vse termine, ki so bili prikazani v skupnih sestavkih zvec drugimi termini, osamosvojiti in celovito obdelati. Sprejeti termini, praviloma samostalniški eno- ali vecbesedni izrazi, so bili usklajeni z jezikovno oziroma pravopisno normo, iztocnice pa opremljene s slovarskimi prvinami (naglas, koncaj rodilniške oblike, spol, število, po potrebi pisna dvojnica, izgovor, jezik, iz katerega je bil izraz prevzet, ipd.). V sodelovanju z avtorji so bili vsi slovarski sestavki znova pregledani z leksikografskega vidika, pri cemer so bile nekatere razlage revidirane, po potrebi na novo obdelane in usklajene v okviru ene ali vec geografskih vej. Vsodelovanju z geografskimi uredniki so bili vsi termini ali njihovi posamezni pomeni oznaceni s strokovnimi oznacevalniki, ki povedo, v kateri stroki ali strokah se izraz najpogosteje uporablja; navedeni sta do dve glavni disciplini. Ker se v stroki lahko za poimenovanje posameznega pojma, pojava, predmetnosti uporablja vec strokovnih izrazov, so se ugotavljala sopomenska razmerja med termini in se je dolocila pred­nostna oblika, ob kateri so bili nato navedeni še drugi neprednostni termini. Za prikaz hierarhicne strukture pojmovnega sistema stroke sta bila uvedena razdelka GL (glej) in PRIM. (primerjaj), kjer so navedene podpomenke, nadpomenke in pomenke na isti ravni, s cimer je v posameznem slovarskem sestavku opozorjeno na pomensko bližje termine, ki so lahko zaradi abecedne raz­vrstitve iztocnic v slovarju navedeni na razlicnih bolj ali manj oddaljenih mestih. Slovarsko gradivo sta s stališca sinonimov, GL in PRIM. obdelali še sodelavki Sekcije za terminološke slovarje Marija Djurovic in Karmen Nemec, v sklepni fazi pa tudi zunanji sodela­vec Simon Atelšek. Pri korekturah je sodelovala še leksikografka Ljudmila Bokal. Iztocnice je s pravopisno-pravorecnega vidika dokoncno uskladila Borislava Košmrlj - Levacic, ki se je pri tem posvetovala zlasti s Petrom Jurgcem, sodelavcem Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Vtem casu je uredniški odbor še enkrat temeljito pregledal geslovnike in v vec fazah uskla­jeval pripravljena besedila. Pri tem se je pokazalo, da je zaradi konceptualnih razlogov geomor­fološka gesla smiselno združiti v en sam vsebinski sklop, prav tako smo geografijo rastlinstva in geografijo živalstva združili v biogeografijo, geografijo podeželskih naselij in urbano geografijo pa v enotno geografijo naselij. Clani uredniškega odbora so sprejeli sklep, da se v slovar uvrstijo tudi ilustracije in pregled-nice, ki naj gradivo vizualno dopolnijo in s tem prispevajo k boljšemu razumevanju posameznih izrazov. Na nekaterih skicah in v nekaterih preglednicah so tudi izrazi, ki jih v slovarskem besedilu ni,prinašajopadodatne,podrobnejšeinformacije.Celotnograficnogradivojezaobjavopripravil Milan Orožen Adamic. Drago Kladnik in Franc Lovrencak sta ob dokoncnem usklajevanju gradi­vo še enkrat primerjala z nekaterimi temeljnimi geografskimi slovarji in leksikoni ter pripravila dodatne slovarske sestavke, ki še niso bili ustrezno obdelani, ali pa termine, ki sploh še niso bili vkljuceni. Po dolgotrajnih naporih je bilo oktobra 2004 gradivo dokoncno slovarsko obdelano in besedilo pripravljeno za tisk. Na prošnjo uredniškega odbora je založništvo Geografskega termi­nološkega slovarja ljubeznivo sprejela Založba ZRC in ga uvrstila v zbirko Slovarji. Geografski terminološki slovar je eno temeljnih geografskih del, ki sodi ob bok knjižnim monografijam Krajevni leksikon Slovenije (1995), Geografski atlas Slovenije (1998), Geografija Slovenije (1998), Slovenija – pokrajine in ljudje (1998), Nacionalni atlas Slovenije (2001) in Kras v Sloveniji (Gams 2003). V slovarju je pomensko in jezikovno predstavljenih 8922 geografskih poimenovanj, ki se uporabljajo v razlicnih vejah naravne in družbene geografije, zato bo brez dvoma nepogrešljiv pripomocek za vse geografe, ki delajo na znanstvenoraziskovalnem podrocju, pri prostorskem nacrtovanju, za študente geografije, dijake in ucitelje pri pouku geografije in seveda za številne druge strokovnjake, ki pri svojem delu potrebujejo strokovno natancne razlage geografskih po­javov, procesov in pokrajinskih sestavin. Vslovarju je izrazje glede na rabo z oznacevalniki uvršceno v posamezne geografske dis­cipline, kot so splošna geografija, matematicna geografija, kartografija, geomorfologija, klima­togeografija, hidrogeografija, pedogeografija, biogeografija, demogeografija, agrarna geografija, industrijska geografija, geografija prometa, geografija turizma in rekreacije, geografija krasa, geografija naselij, pokrajinska ekologija in varstvo okolja. Ceprav je praviloma dana prednost domacemu ali podomacenemu izrazju, so sistematicno prikazani tudi v stroki uporabljani izrazi, prevzeti iz drugih jezikov. S tem je na enem mestu zbra-no in pomensko pojasnjeno bistveno geografsko strokovno in znanstveno izrazje, pri cemer je v razlagah pogosto uporabljeno vzrocno-posledicno nacelo, ki je v prizadevanjih po kompleksnosti geografije neprecenljivega pomena. Ne nazadnje pomeni v slovarju zbrano in obdelano izrazje tudi nepogrešljiv sestavni del sistematicnega preucevanja slovenskega jezika, ki bo lahko nadgradilo zdajšnje manj popolno, s strokovnega vidika deloma tudi ne povsem tocno gradivo, kot ga vsebujejo Slovar slovenskega knjižnega jezika in druge besedne zbirke. Hkrati smo prepricani, da bo delo prispevalo k sistema­ticni obdelavi izrazja drugih, zlasti sorodnih znanstvenih disciplin, za katere se v zadnjem casu pospešeno pripravljajo terminološki slovarji, in bo kot publikacija na sticišcu naravoslovja in družboslovja lahko koristna spodbuda in pomoc pri pripravi mnogih drugih tovrstnih del. Prvi slovenski geografski terminološki slovar je sad dolgotrajnih, požrtvovalnih in tudi ne­sebicnih prizadevanj številnih sodelavcev. Nas geografe s preloma drugega v tretje tisocletje je skupaj s požrtvovalnimi leksikografskimi sodelavci doletela castna naloga, da v okviru stvarnih možnosti dokoncamo to vec kot stoletje želeno in dve desetletji nastajajoce delo in z njim za­polnimo eno zadnjih pomembnejših vrzeli v slovenski geografiji. Zavedamo se, da bi bil lahko slovar tu in tam še bolj izpiljen in izpopolnjen, da so v njem še vedno dolocene pomanjkljivosti in nedorecenosti, da bi morali morda nekaterim podrocjem nameniti vec pozornosti, da bi bilo za vecjo uporabnost koristno dodati tudi tujejezicne ustreznike in podobno. Vendar smo presodili, da je treba delo na neki tocki koncati in nastalo terminologijo kot »Apel podobo na ogled postaviti«. Veselilo nas bo, ce bo koristno izhodišce za pripravo specializiranih geografskih in njim sorodnih terminologij, saj je posamezna podrocja gotovo mogoce še bistveno podrobneje obdelati. Vzadnjih letih smo se jasno zavedali, da je sodelovanje pri terminologiji naša posebna, ko­lektivna obveznost, dolžnost in odgovornost. Prepricani smo, da so tako cutili tudi vsi imenovani in morebitni neimenovani sodelavci, zato gre vsem skupaj posebna zahvala, nam v uredniškem odboru pa je bilo v izjemno cast, da smo lahko z vsemi ustvarjalno sodelovali. Uredniški odbor Drago Kladnik, Franc Lovrencak, Milan Orožen Adamic (geografski uredniki), Marjeta Humar, Borislava Košmrlj - Levacic (jezikovni in leksikografski urednici) Strokovna literatura in poglavitni viri A Glossary of Geographical Terms. Longman. London 1981. Badjura, R. 1953: Ljudska geografija, terensko izrazoslovje. Državna založba Slovenije. Ljub­ljana. Basiswissen Erdkunde. Westermann. Braunschweig 2001. Baud, P., Bourgeat, S., Bras, C. 1995: Dictionnaire de la géographie. Hatier. Paris. Biologija. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1982. Bohinec, V. 1925: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik 1-1. Geografsko društvo v Ljubljani. Ljubljana. Bras, R. L. 1990: Hydrology. Adison-Wesley publishing company. New York. Bufon, M. 2001: Osnove politicne geografije I, Osnove politicne geografije II. Oddelek za geo­grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Cigale, M. 1869–1877: Atlant (18 zemljevidov). Matica slovenska. Ljubljana. Cigale, M. 1880: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilišca. Matica slovenska. Ljubljana. Clark, A. N. 1988: Longman Dictionary of Geography, human and physical. Longman publis­hing house, Burnt Mill. Harlow, Essex. Clark, A. N. 1998: Dictionary of Geography. Penguin Books. London. Collin, P. H. 1995: Dictionary of Ecology and the Environment. Peter Collin publishing. Ted-dington. Curic, Z., Curic, B. 1999: Školski geografski leksikon. Hrvatsko geografsko društvo. Zagreb. Cvitanovic, A. 2002: Geografski rjecnik. Zadarsko geografsko društvo. Zadar. Cerne, A. 1991: Geografija prometa – metode in tehnike. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Cetyreh`jazycniyj enciklopediceskij slovar po fiziceskoj geografii. Sovetskaja enciklopedija. Moskva 1990. Dictionnaire de la géographie. Belin. Paris 2003. Diercke Wörterbuch Allgemeine Geographie. Westermann. Braunschweig 1997. Diercke Wörterbuch der Allgemeinen Geographie, Band 1, 2. Westermann. Braunschweig 1985. Družboslovje. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1986. Duden Große Fremdwörterbuch, Herkunft und Bedeutung der Fremdwörter. Dudenverlag. Manheim, Leipzig, Wien, Zürich 1994. Enciklopedija Slovenije. Knjige 1–16. Mladinska knjiga. Ljubljana 1987–2002. Encyklopedia zeme. Obzor. Bratislava 1983. Environment and Man, vol. 5. The marine environment. Blackie. London 1977. Farndon, J. 2000: Leksikon Zemlje. Mladinska knjiga. Ljubljana. Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Ljubljana. Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji – v prostoru in casu. Založba ZRC. Ljubljana. Geografija Slovenije. Urednika I. Gams, I. Vrišer. Slovenska matica. Ljubljana 1998. Geografija. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1982. Geografski atlas Slovenije – Država v prostoru in casu. Uredniki J. Fridl, D. Kladnik, M. Oro­žen Adamic, D. Perko. DZS. Ljubljana 1998. Geografski vestnik 1-2. Geografsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1925. George, P. 1970: Dictionnaire de la géographie. Presses universitaires de France. Paris. Glosar za podrocje urejanja in varstva okolja. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Ljubljana 1983. Ilešic, S. 1974: Obca geografija. Mladinska knjiga. Ljubljana. Jeršic, M. 1985: Turisticna geografija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jeršic, M. 1987: Osnove turizma. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub­ljani. Ljubljana. Jesenko, J. 1865: Zemljepisna zacetnica za gimnazije in realke. Samozaložba. Gorica. Jesenko, J. 1873: Obcni zemljepis. Samozaložba. Ljubljana. Jesenko, J. 1874: Prirodoznanski zemljepis. Matica slovenska. Ljubljana. Jesenko, J. 1876: Mali obci zemljepis. Mailingova. Gorica. Jesenko, J. 1882: Zemljepis za prvi razred srednjih šol. Samozaložba. Ljubljana. Jesenko, J. 1883: Zemljepis za drugi in tretji razred srednjih šol. Samozaložba. Ljubljana. Jilbert, J. 1988: Geography, basic facts. Collins. London, Glasgow. Johnston, R., Gregory, D., Smith, D. M. 1986: The Dictionary of Human Geography. Basil Blackwell Ltd. Oxford. Joly, F. 1997: Glossaire de géomorphologie. Armand Colin. Pariz. Kako deluje?, Clovekovo okolje. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana 1988. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Inštitut za geografijo. Ljubljana. Krajevni leksikon Slovenije. Uredniki M. Orožen Adamic, D. Perko, D. Kladnik. DZS. Ljublja­na 1995. Lah, A. 1995: Okolje in clovek, leksikon. CZD Kmecki glas. Ljubljana. Lah, A. 2002: Okoljski pojavi in pojmi, okoljsko izrazje v slovenskem in tujih jezikih z vse­binskimi pojasnili. Zbirka Usklajeno in sonaravno. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana. Leksikon Geografija. Prevod in priredba D. Kladnik. Ucila. Tržic 2001. Lovrencak, F. 1994: Pedogeografija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lovrencak, F. 1996: Matematicna geografija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Ljubljana. Lovrencak, F. 2003: Biogeografija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Macmillan Dictionary of the Environment. Macmillan. London 1994. Mayhew, S. 1997: Dictionary of Geography. Oxford university press. Oxford. Mlac, A., Humar, M. in drugi: Planinski terminološki slovar. Založba ZRC. Ljubljana 2002. Moore, W. G. 1971: Dictionary of Geography. Penguin Books. London. Mršic, N. 1997: Živali naših tal. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Nacionalni atlas Slovenije. Uredniki J. Fridl, D. Kladnik, M. Orožen Adamic, D. Perko, J. Zupancic. Rokus. Ljubljana 2001. Naravoslovje. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1996. Okolje. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1985. Petauer, T., Ravnik, V., Šuštar, F. 1998: Mali leksikon botanike. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Petkovšek, Z., Leder Mancini, Z. 1990: Meteorološki terminološki slovar. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo meteorologov Slovenije. Ljubljana. Plut, D. 1998: Varstvo geografskega okolja. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univer­ze v Ljubljani. Ljubljana. Plut, D. 2000: Geografija vodnih virov. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Radovan, D., Majdic, V. 1995: Slovar toponimske terminologije. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Ridanovic, J. 1989: Hidrogeografija. Školska knjiga. Zagreb. Savnik, R. 1927: Prvi kongres jugoslovanskih geografov v Beogradu. Geografski vestnik 3­1–4. Geografsko društvo v Ljubljani. Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1.–5. Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, Državna založba Slovenije. Ljubljana 1970, 1975, 1979, 1985 in 1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika, elektronska izdaja. ZRC SAZU. Ljubljana 1997. Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS. Ljubljana 1994. Slovenija – pokrajine in ljudje. Urednika D. Perko, M. Orožen Adamic. Mladinska knjiga. Ljubljana 1998. Slovenska kraška terminologija. Uredil I. Gams v sodelovanju z J. Kunaverjem in D. Radinjo. Katedra za fizicno geografijo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub­ljani. Ljubljana 1973. Slovenski pravopis. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Ljubljana 2001. Small, J., Witherick, M. 1989: A Modern Dictionary of Geography. London, New York, Melbo­urne, Auckland. Snoj, M. 1997: Slovenski etimološki slovar. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. Sušin, J. 1983: Kmetijsko tehniški slovar, I. knjiga, 1. zvezek: Nauk o tleh. Biotehniška fakul­teta Univerze v Ljubljani, VTOZD za agronomijo. Ljubljana. Šegula, P. 1995: Sneg in plazovi. Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije. Ljub­ljana. Tarman, K. 1992: Osnove ekologije in ekologija živali. Državna založba Slovenije. Ljubljana. The Encyclopedia of Geomorphology. Urednik R.W. Fairbridge. Reinhold book corporation. New York, Amsterdam, London 1968. Thorton, K. W. 1990: Reservoir Limnologes. John Wiley and sons. New York. Tuma, H. 1925: Toponomastika. Geografski vestnik 1-2. Geografsko društvo v Ljubljani. Ljubljana. Tuma, H. 1932: Alpinska terminologija. Planinski vestnik XXII-4–5. Ljubljana. Tuma, H. 1933: Alpinska terminologija. Tipkopis v knjižnici Oddelka za geografijo na Filozof-ski fakulteti Univerze v Ljubljani. Urbanisticni terminološki slovar. Urbanisticni inštitut SR Slovenije. Ljubljana 1975. Veliki družinski atlas sveta, enciklopedicni del. Uredniki M. Orožen Adamic, D. Kladnik, J. Moder. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1992. Veliki slovar tujk. Cankarjeva založba. Ljubljana 2002. Verbinc, F. 1968: Slovar tujk. Cankarjeva založba. Ljubljana. Vrišer, I. 2002: Uvod v geografijo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Wagner, P. H. 1971: Environment and Man. Norton comp. New York. Ward, R. C. 1967: Principles of Hydrology. McGraw-Hill. London. Whittlow, J. 1986: Dictionary of Physical Geography. Penguin Books. London. Wilhelm, F. 1993: Hydrogeographie. Westermann. Braunschweig. Žagar, M. 1979: Analiza prometnega omrežja v geografiji. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. PREGLED PISCEV GESEL PO PODROCJIH agrarna geografija Drago Kladnik biogeografija Franc Lovrencak demogeografija Milan Natek geografija krasa Ivan Gams, Jurij Kunaver geografija naselij Drago Kladnik, † Vladimir Kokole, Breda Ogorelec, Marjan Ravbar geografija prometa Andrej Cerne geografija turizma Matjaž Jeršic geomorfologija Ivan Gams, Jurij Kunaver, Blaž Komac, Miha Pavšek, Drago Perko, Matija Zorn hidrogeografija Darko Radinja, Aleš Smrekar industrijska geografija Igor Jurincic, Drago Kladnik kartografija Milan Orožen Adamic, Drago Perko klimatogeografija Ivan Gams matematicna geografija Franc Lovrencak pedogeografija Franc Lovrencak planiranje Marjan Ravbar pokrajinska ekologija Metka Špes politicna geografija Milan Bufon splošna geografija Ivan Gams, Igor Jurincic, Drago Kladnik, Marko Krevs, Dušan Plut varstvo okolja Darko Radinja, Aleš Smrekar VRSTAIN ZGRADBASLOVARJA Geografski terminološki slovar je razlagalni in normativni slovar. Vsebuje slovensko geografsko strokovno izrazje, ki je jezikovno in pomensko opisano ter ovrednoteno s stališca strokovne in jezikovne ustreznosti ter pogostosti rabe. • Vsak strokovni izraz je iztocnica (geslo) samostojnega slovarskega clanka. • Iztocnice so eno-, dvo- ali vecbesedne. • Slovarski clanki so razvršceni po abecedi iztocnic. • Iztocnice so najpogosteje samostalniki (gora) ali besedne zveze s samostalniškim jedrom (ledena gora, akumulacijsko obmocje ledenika), redkeje prislovi (dolvodno). • Slovarski clanki so lahko polnopomenski, kazalke ali kombinirani. oV polnopomenskih slovarskih clankih imajo iztocnice razlago – pomenski opis (lahko tudi vec), pogosto so navedene tudi sopomenke (sinonimi) in informativni del. oKazalke s pušcico usmerjajo na jezikovno in/ali strokovno ustreznejše ali/in pogostejše izraze (halomórfna prst -e prstí ž pedogeogr. . slána prst) ali z gl. na bolj uporabljane pisne razlicice (gyttja -e [jítja] ž pedogeogr. gl. jítja). oKombinirani slovarski clanki navajajo vsaj dva pomena, od katerih je eden opisan, drugi pa usmerja na jezikovno in/ali strokovno ustreznejši ali/in pogostejši strokovni izraz (agrárna struktúra -e -e ž 1. agr. geogr. celota zemljiških, posestnih, družbenih in gospodarskih razmer, pomembnih za kmetijsko pridelavo in za dolocanje kmetijskih sistemov 2. agr. geogr. . zemljíška struktúra). Iztocnice so prikazane kot prvine jezika in poimenovalnega sistema stroke. • Slovarski clanek ima vec delov: glava, zaglavje, pomenski in informativni del. • Glava vsebuje iztocnico z oznacenim naglasom (mesto, kakovost in dolžina (pomladíšce)), morebitne pisne dvojnice in izgovor (jítja -ein gyttja -e [jítja] tudi gítja -e ž), podatke o besedni vrsti (pri samostalnikih ali samostalniških besednih zvezah je oznacevalnik za spol: m (moški), s (srednji), ž (ženski), pri prislovih oznacevalnik prisl.), drugosklonsko koncnico pri samostalnikih in samostalniških besednih zvezah (pomladíšce -a s, odprto mórje -ega -a s, dvno prisl.), lahko tudi število. oPri onaglaševanju je upoštevan Slovenski pravopis (2001). oIzgovor se navaja samo pri izvorno pisanih neslovenskih iztocnicah, kjer je zapis drugacen od izgovora. oBesede, za katere se navaja izgovor, kot iztocnice ali deli iztocnic niso naglašene (gyttja -e [jítja]). oSamostalniške iztocnice so praviloma v ednini. Takrat število ni zapisano. oŠtevilo se navaja, ce je iztocnica v množini ali ce je v ednini, vendar se strokovni izraz navadno uporablja v množini (ŕbiski fáktor -ega -ja m nav. mn.). oSamostalniške iztocnice v množini imajo oznako mn. (jędrski odpádki -ih -ov m mn.). Vrsta in zgradba slovarja oSamostalniške iztocnice, ki se uporabljajo v množini samo v dolocenem pomenu, imajo oznako mn. za številcno oznako pomena (goríca -e ž 1. geomorf. osamljena nižja vzpetina 2. mn. spl. geogr., v severovzhodni Sloveniji gricevnata pokrajina, na prisojah zgornjih delov slemen navadno sklenjeno zasajena z vinogradi). oZaglavje lahko vsebuje podatek o izvoru (aborídžin -a tudi aborigin -a [aborídžin] m (ang.)) in krajšavi (gláva velíke živíne -e -- --ž K: GVŽ). • Pomenski del vsebujeoznacevalnik podrocja strokovne rabe, lahko tudi dva (oblák -a m klimatogeogr.), ali vrednotenjski oznacevalnik (neustr.), morebitno pojasnilo okolišcin (pe -a m (šp.) agr. geogr., v latinskoameriškem okolju), opis/e pomena/ov, morebitne sopomenke ali kazalko k strokovno, jezikovno ustreznejšemu ali pogostejšemu izrazu. oStrokovno in jezikovno ustrezni in/ali pogostejši strokovni izrazi so pomensko opisani, dodani so jim sopomenski izrazi, ce jih imajo (podtálnica -e ž hidgeogr. podzemna voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustnimi plastmi S: podtálna vôda, tálna vôda, tálnica PRIM.: podzémna va). oStrokovno in jezikovno neustrezni in/ali manj pogosti strokovni izrazi imajokazalko k strokovno, jezikovno ustreznejšemu in/ali pogostejšemu izrazu v celoti ali k posameznemu pomenu (podrócje -a s spl. geogr., neustr. . obmócje (1)). oStrokovni izrazi imajo lahko tudi vec pomenov. Oznaceni so z arabskimi številkami (odprto mórje -ega -a s 1. polit. geogr., hidgeogr. morje zunaj pribrežne cone S: prôsto mórje 2. polit. geogr., hidgeogr. morje zunaj teritorialnih voda, kjer imajo po mednarodnem morskem pravu vse države pravico do plovbe, preletov, polaganja kablov, raziskovanja S: prôsto mórje, svobôdno mórje). • V informativnem delu sta dva razdelka, oznacena s PRIM.: in GL.:. oZa PRIM.: so navedeni pomensko bližji strokovni izrazi (dvno prisl. hidgeogr. v smeri vodnega toka S: nizvôdno PRIM.: gôrvôdno). oZa GL: so navedene besedne zveze, sestavljenke ali zloženke, ki vsebujejo iztocnico (pések -ska m 1. pedogeogr. mineralni delci v prsti s premerom od 2 do 0,02 mm 2. geomorf. nevezana klasticna usedlina, ki jo sestavljajo mineralna zrna s premerom od 2 do 0,02 mm. GL: geomorf., pedogeogr. drôbni pések, geomorf., pedogeogr. gróbi pések, geomorf. korálni pések, geomorf. potujóci pések (1, 2), geomorf. žívi pések). KRAJŠAVE IN OZNAKE afrik. afrikansko agr. geogr. agrarna geografija ang. angleško arab. arabsko biogeogr. biogeografija demogeogr. demogeografija fin. finsko fr. francosko geogr. krasa geografija krasa geogr. nas. geografija naselij geogr. prometa geografija prometa geogr. turizma geografija turizma geomorf. geomorfologija GL: glej besedne zveze, ki vsebujejo iztocnico gl. glej pisno ustreznejšo inacico heb. hebrejsko hidgeogr. hidrogeografija hind. hindujsko hrv. hrvaško in uvaja enakovredno pisno in izgovorno razlicico ind. geogr. industrijska geografija irs. irsko island. islandsko ital. italijansko jap. japonsko K: krajšava kart. kartografija kit. kitajsko klimatogeogr. klimatogeografija lat. latinsko ljud. ljudsko m samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola madž. madžarsko malaj. malajsko mat. geogr. matematicna geografija mn. množina nav. mn. navadno množina nem. nemško neskl. neustr. niz. norv. pedogeogr. plan. pokr. ekol. polit. geogr. port. PRIM.: prisl. rus. S: s Si: spl. geogr. škot.-gel. šp. šved. tudi tur. turkm. var. okolja zastar. ž . () [] nesklonljivo strokovno in/ali jezikovno neustrezen strokovni izraz nizozemsko norveško pedogeografija planiranje pokrajinska ekologija politicna geografija portugalsko primerjaj pomensko ožje ali pomensko širše strokovne izraze prislov ali prislovna besedna zveza rusko sopomenka (sinonim) samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola simbol splošna geografija škotsko-gelsko špansko švedsko uvaja manj rabljeno pisno inacico turško turkmensko varstvo okolja zastarel strokovni izraz samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola glej strokovno in/ali jezikovno ustreznejši ali/ in pogosteje uporabljan strokovni izraz okrogli oklepaj za navajanje izvora, pojasnil, številcnih oznak pomenov oglati oklepaj za navajanje izgovora GEOGRAFSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR aborídžin A ŕbiosfęra -e ž 1. spl. geogr., širše neživa narava, ki obsega litosfero, hidrosfero, atmosfero in pedosfero in omogoca življenje 2. spl. geogr., ožje kamnine, vode, zrak in prst ŕbita -e ž pokr. ekol. nežive sestavine narav­nega okolja, ki sestavljajo ekosistem PRIM.: bióta ŕbióticniclénokólja -ega -a -- m pokr. ekol. . ŕbiótski clén okólja ŕbióticnidejávnikokólja -ega -a -- m nav. mn. pokr. ekol. . ŕbiótski okóljski dejávnik ŕbióticni fáktor -ega -ja m nav. mn. pokr. ekol. . ŕbiótski okóljski dejávnik ŕbiótskiclénokólja -ega -a -- m pokr. ekol. ne­živi del ekosistema, npr. kamnina, podnebje, voda, prst S: ŕbióticni clén okólja PRIM.: biótski clén okólja ŕbiski fáktor -ega-jamnav.mn.pokr. ekol. . ŕbiótski okóljski dejávnik ŕbitski okljski dejávnik -ega -ega -a m nav. mn. pokr. ekol. sestavina neživega narav­nega okolja, ki omogoca življenje in nanj vpliva S: ŕbióticni dejávnik okólja, ŕbióticni fáktor, ŕbiótski fáktor PRIM.: biótski okóljski dejávnik abisál -a m hidgeogr. obmocje oceanskega dna v globini od 2500 m do 6000 m, brez svetlobe, s slabo dinamiko vode, stalno nizkimi tempera-turami,zznacilnimisedimentiinorganizmi S: abisálna cóna, globokomôrski pás GL: hidgeogr. últraabisál abisálna ca -e -e ž hidgeogr. . abisál abisálna ravnína -e -e ž geomorf. vecinoma ravno oceansko dno praviloma v globini vec kot 4000 m S: globokomôrska ravnína abisálni járek -ega -rka m geomorf. . globo­ komôrski járek abisálni mrski sedimčnt -ega -ega -ęnta m geomorf. morski sediment v globini vec kot 4000 m PRIM.: batiálni môrski sedimčnt, neríticni môrski sedimčnt, pelágicni môrski sedimčnt ablácija -e ž 1. hidgeogr., geomorf. zmanjševanje ledenika ali snežne odeje zaradi taljenja, iz­hlapevanja ali mehanskega odnašanja 2. geo­morf. odplakovanje, odnašanje kamninskega drobirja z dežjem, vetrom PRIM.: deflácija ablacíjska moréna -e -e ž geomorf. morensko gradivo s površine ali vrhnjega dela ledenika, ki se izloci iz ledu zaradi ablacije S: ablacíjski tíl, tíl taljęnja ablacíjska oblíka -e -e ž geomorf. oblika na površini ali v notranjosti ledenika, nastala zaradi ablacije ablacíjska površína -e -e žhidgeogr. . talíšce ledeníka ablacíjski gradičnt -ega-ęnta m hidgeogr., geo­morf. stopnja spreminjanja ablacije ledenika glede na nadmorsko višino ablacíjski tíl -ega -a m geomorf. . ablacíjska moréna ablacíjski volúmen -ega -mna m hidgeogr. kolicina s taljenjem ledenika nastale vode, merjena v g/cmł ali v cm višine vodnega stolpca ablacíjsko léto -ega -a s hidgeogr., geomorf. cas od zacetka do konca ablacije ablacíjsko obdje -ega -a s hidgeogr., geomorf. obdobje, ko se uveljavlja ablacija ablacíjskoobmócje -ega -a s hidgeogr. obmocje ledenika, kjer se tali snežna odeja aborídžin -a tudi aborigin -a [aborídžin] m (ang.) 1. polit. geogr., demogeogr. praprebivalec, domacin, pripadnik domace izvirne kulture v Avstraliji, Afriki in Ameriki 2. polit. geogr., demogeogr. prvotni negroidni naseljenec Av-stralije aborigin -a[aborídžin] m polit. geogr., demogeogr. gl. aborídžin abrazíja -e ž geomorf. mehanskopreoblikovanje morske ali jezerske obale zaradi erozijskega delovanja valov S: obálna erozíja abrazíjska jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, nastala zaradi delovanja morskih valov S: môrska jáma abrazíjska obála -e -e ž geomorf. morska ali jezerska obala, nastala zaradi abrazije abrazíjska políca -e -ež geomorf. ožjaravnica pod obalnim pobocjem ali zajedena vanj, na­stala zaradi erozijskega delovanja morskih ali jezerskih valov S: abrazíjska terása abrazíjska ravnína -e -ež geomorf. morska ali jezerska obalna ravnina, nastala z abrazijo abrazíjska terása -e -e ž geomorf. . abrazíj- ska políca abrazíjski reliéf -ega-amgeomorf. relief,nastal zerozijskim delovanjem morskih alijezerskih valov PRIM.: obálni reliéf abrí -ja m(fr.) geogr. krasa . spodm (1) absolútna erozíjska báza -e -e -e ž geomorf. morska gladina, do katere se teoreticno lahko poglablja reka oziroma znižuje površje PRIM.: rélativna erozíjska báza absolútna gózdna tlŕ -ih -ih tál s mn.pedogeogr. tla z lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rasti gozda, gozdnih rastlinskih združb absolútnamaksimálnatemperatúra -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. najvišja doslej izmerje­na temperatura zraka ali vode na dolocenem mestu v dolocenem obdobju, npr. v celotnem meritvenem obdobju, v posameznem letu, posameznem mesecu PRIM.: absolútna mini-málna temperatúra, povprécna maksimálna temperatúra absolútna minimálna temperatúra -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. najnižja doslej izmerje­na temperatura zraka ali vode na dolocenem mestu v dolocenem casovnem obdobju, npr. v celotnem meritvenem obdobju, v posamez­nem letu, posameznem mesecu PRIM.: abso­lútna maksimálna temperatúra, povprécna minimálna temperatúra absolútna stárost reliéfa -e -i -- ž geomorf. s kvantitavnimimetodaminavadno v letih mer-jena starost reliefnih oblik ali sedimentov absolútna višína -e -e ž kart. . nadmôrska višína absolútna višína snéžne odęje -e -e -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. . skúpnavišínasnéž­ne odęje absolútna vlážnost -e -i ž klimatogeogr. vlaž­nost zraka, izražena v gramih vodne pare na kubicni meter zraka PRIM.: rélativnavlážnost, specíficna vlážnost absolútna zrácna vlága -e -e -e ž klimatogeogr. masa vodne pare v prostorski enoti zraka, navadno izražena v g/cmł PRIM.: rélativna zrácna vlága absolútni máksimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m hidgeogr. doslej najvišja izmerjena višina vodne gladine, izražena v cm PRIM.: absolútni mínimum vôdnega stánja absolútni mínimum vôdnega stánja -ega -a -- --m hidgeogr. doslej najnižja izmerjena višina vodne gladine, izražena v cm PRIM.: absolútni máksimum vôdnega stánja absolútni módul -ega -a m hidgeogr. doslej najvišji izmerjeni odtok vode v casovni enoti, navadno izražen v mł/s absolútni prirástek prebiválstva -ega -tka --m demogeogr. . dejánski prirástek pre­biválstva absolútni transpórt suspénzije -ega -a -- m hidgeogr. doslej najvecji izmerjeni prenos v vodi lebdecih snovi v casovni enoti, navadno izražen v g/s/mł absrpcija -e ž 1. klimatogeogr. vpijanje in raztapljanje zlasti plinov v drugih snoveh 2. klimatogeogr. vpijanjedelaelektromagnetnega valovanja, pri cemer se vpita energija pre­tvarja v druge oblike GL: hidgeogr. absórpcija vôde absrpcija vde -e -- ž hidgeogr. sposobnost vode, da vpija toploto Soncevega sevanja absorpcíjska kapacitéta oklja -e -e -- ž var. okolja . absorpcíjska zmogljívost okólja absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž var. okolja zmogljivost okolja glede kolicine škodljivih antropogenih snovi in odpadne energije, ki jih lahko sprejme, ne da bi se poslabšala njegova kakovost S: absorpcíjska kapacitéta okólja abstráktna zgórnja gózdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. zgornja meja, do katere bi na do­ aerni procés locenem obmocju uspeval gozd, ce bi nanj vplivali le podnebni dejavniki PRIM.: deján- ska zgórnja gózdna męja abundánca -e ž biogeogr. . števílcnost (2) acidifikácija -e ž pedogeogr. . zakísanje aciditéta vde -e -- ž hidgeogr. . kíslost vde acidofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . kislo­ ljúbna rastlína acidotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z zelo kislo reakcijo vode, katere pH je 5,5 in manj ŕconálna prst -e prstí tudi azonálna prst -e prstí ž pedogeogr. mlada prst, ki ima zaradi kratkotrajnega razvoja slabo izoblikovane genetske horizonte S: nčzréla prst PRIM.: conálnaprst,intraconálnaprst,klimoconálna prst ŕconálna tálna vda -e -e -e ž hidgeogr. pod-talnica z lastnostmi, ki niso skladne s pod-nebnimi in drugimi naravnogeografskimi znacilnostmi pokrajine v dolocenem narav­nem pasu PRIM.: conálna tálna vôda adaptácija -e ž 1. biogeogr. sposobnost orga­nizmov, da se z razvojno naravno selekcijo prilagodijoživljenjskimrazmeramvdoloce­nem okolju 2. biogeogr. sprememba zgradbe ali delovanja organizma zaradi prilagoditve dolocenemu okolju adhezíjska vda -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. voda v prsti, ki je v zelo tankem ovoju vezana na prstene delce S: fílmska vda adiabáta -e ž klimatogeogr. krivulja adiabatne spremembe stanja plinanatermodinamicnem diagramu, ki kaže odvisnostmed temperaturo dvigajocega ali spušcajocega se zracnega delca, zracnim tlakom in višino adiabátna spremémba -e -e ž klimatogeogr. proces, pri katerem zrak ne menjuje toplote z okolico, vendar se spremenijo njegova tem­peratura, tlak in prostornina PRIM.: adiabátno ohlájanje, adiabátno segrévanje adiabátni gradičnt -ega -ęnta m klimatogeogr. vrednost spremembe temperature zraka na dolocenem višinskem odseku zaradi adia­batne spremembe GL: klimatogeogr. môkri adiabátni gradičnt, kli­matogeogr. súhiadiabátnigradičnt, klimatogeogr. vlážni adiabátni gradičnt adiabátno ohlájanje -ega -a s klimatogeogr. ohlajanje zraka brez izmenjave toplote z oko­lico pri njegovem dviganju PRIM.: adiabátno segrévanje adiabátno segrévanje -ega -a s klimatogeogr. segrevanje zraka brez izmenjave toplote z okolico pri njegovem spušcanju PRIM.: adia­bátno ohlájanje administratívnomésto -ega -a s geogr. nas. na­selje, uradno brez statusa mesta, ki se zaradi mestnega znacaja v raziskavah opredeljuje kot mesto PRIM.: formálno mésto adsorbírana va -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. . higroskópska vôda adsrpcija -e ž pedogeogr. vezanje ionov ali molekul, zlasti kalija, magnezija, natrija, kalcija, na površje elektricno nabitih delcev gline, humusa adsorpcíjski kompléks -ega -a m pedogeogr. organski in anorganski delci prsti, ki lahko vežejo ione ali molekule advékcija -e ž klimatogeogr. vodoravno gibanje zraka, nastalo zaradi toplotnih razlik PRIM.: konvékcija (1) advekcíjska meglŕ -e-čžklimatogeogr. megla, nastala zaradi vodoravnega gibanja zraka, ki je toplejši ali hladnejši od talPRIM.: radiacíj-ska meglŕ aerácija prstí -e -- ž pedogeogr. . prezrace­ vánje prstí aerácija vde -e --ž var. okolja, hidgeogr. . prezracevánje vôde aeracíjska plást -e plastí ž hidgeogr., geomorf. sloj prepustnih sedimentov nad gladino talne vode, ki je zracen in vsebuje higroskopsko in kapilarno vodo, obcasno tudi gravitacijsko, ko padavinska voda prenika v tla aeracíjski pás -ega pasú m geogr. krasa . vadózni pás aeróbna plást -e plastí ž pedogeogr. prepustna plast prsti, ki vsebuje zrak GL: hidgeogr. aeróbna vôdna plást aeróbna vôdna plást -e -e plastí ž hidgeogr. plast vode, v kateri se obnavlja v njej raztop­ljeni kisik PRIM.: anaeróbna vôdna plást aerni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki za preživetje potrebuje prosti kisik PRIM.: anaeróbni organízem aerni procés -ega -a m pedogeogr. proces, ki poteka samo ob prisotnosti kisika, zlasti v prsti PRIM.: anaeróbni procés aęrofotogrametríja -e ž 1. kart. fotografiranje Zemljinega površja iz zraka in izdelovanje zemljevidov na podlagi tako dobljenih po­ snetkov S: aęrotriangulácija 2. kart. veda o tem aęrofotoposnétek -tka m kart. . letálski posnétek aerologíja -e ž klimatogeogr. del meteorologije, ki proucuje ozracje nad prizemno plastjo aeropnika -e ž agr. geogr. gojenje rastlin brez prsti, pri katerem se s hranilno raztopino rosijo korenine rastlin, posajenih na posebnih plošcah PRIM.: hidropónika aeros -a m klimatogeogr. v zraku lebdeci drob­ni delci trdnih in tekocih snovi aęrotriangulácija -e žkart. . aęrofotogrametríja (1) afélij -a m mat. geogr. . odsóncje ŕfóticna cóna -e -e ž hidgeogr. spodnja plast vode, navadno pod globino 80 m, kjer je osvetljenost tako majhna, da fotosinteza ni vec mogoca S: nčosvetljęna plást PRIM.: fóticna cóna áfriško-malgáška bíorégija -e -e ž biogeogr. . etiópska bíogeográfska régija aglomerácija -e ž 1. geogr. nas. prostorskoome­jeno obmocje, pomembno zadružbenirazvoj širšeskupnosti,nakateremjezgošcenoveliko prebivalcev, industrijskih in drugih dejavno­sti,prometnihnaprav S: méstnaaglomerácija, urbánaaglomerácija,zgostítvenoobmócje(2) PRIM.: deglomerácija 2. plan., geogr. nas. nasel­ binska enota, ki je s centralnimi funkcijami, gospodarskimi in drugimi dejavnostmi, z infrastrukturo povezana v enoten prostorski sistem GL: geogr. nas. ęnojędrna aglomerácija, geogr. nas. méstnaaglomerácija, geogr. nas. monocén­tricna aglomerácija, geogr. nas. policéntricna aglomerácija, geogr. nas. urbánaaglomerácija, geogr. nas. včcjędrna aglomerácija aglomerát -a m geomorf. nesprijeta odkladnina iz nezaobljenih kamninskih delcev, zlasti izmeckov ob izbruhu vulkana PRIM.: kon­ glomerát aga -e ž kart. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z magnetno deklinacijo 0° agradácija reliéfa -e -- ž geomorf. dviganje po­vršja zaradi kopicenja sedimentov vetrnega, recnega, jezerskega ali morskega izvora na kopnem PRIM.: degradácija reliéfa agrárna depopulácija -e -e ž agr. geogr., demo-geogr. . bég z dežęle agrárnadržáva -e -e ž agr. geogr. država, katere gospodarstvo v glavnem temelji na primarnih dejavnostih, zlasti kmetijstvu in gozdarstvu S: kmetíjska držáva agrárna geografíja -e -e ž spl. geogr. del go- spodarske geografije, ki proucuje nacine kmetovanja in prostorske znacilnosti kme­tijskih sistemov agrárnagostôta -e -e ž agr. geogr. razmerje med razlicnimi kategorijami kmetijskih zemljišc in kmeckim prebivalstvom, ki se z njihovo uporabo neposredno preživlja PRIM.: fizioló­ška gostôta, kmetíjska gostôta, poljedélska gostôta, specíficna gostôta GL: agr. geogr., demogeogr. agrárna gostôta pre­biválstva agrárna gostôta prebiválstva -e -e -- ž agr. geogr., demogeogr. razmerje med kmetijskimi zemljišci in kmeckim prebivalstvom, ki se z njihovo uporabo neposredno preživlja, izraženo s številom ljudi/km˛ PRIM.: agrárna gostôta agrárna kolonizácija -e-e ž demogeogr., agr. geogr. organizirano naseljevanje kmeckega prebivalstva na izpraznjena ali neposeljena kmetijska obmocja agrárna kríza -e -e ž agr. geogr. stanje, ko se zaradi presežkov pri kmetijski pridelavi v razvitih državah cene kmetijskih pridelkov znižujejo, kar povzroca slabšanje gospodar­skega položaja in vpliva na spreminjanje pri­delovalnih usmeritev, pokrajinskega videza agrárnanosílnost -e -i ž agr. geogr. zmogljivost dolocenega obmocja glede na število ljudi, ki se lahko preživljajo s kmetovanjem, ne da bi se poslabšale naravne razmere agrárna pokrájina -e -e ž agr. geogr. . kme­ tíjska pokrájina agrárna polítika -e-e žagr. geogr. . kmetíjska polítika agrárna prenaséljenost -e -i ž 1. agr. geogr. presežek kmecke delovne sile na podeželju, ki ob pomanjkanju delovnih mest v neagrar­ ágromeliorácija nih dejavnostih povzroca njeno nepolno zaposlenost 2. demogeogr., agr. geogr. relativna prenaseljenost s kmeckim prebivalstvom na poljedelskihin živinorejskih obmocjih 3. de­mogeogr., agr. geogr. izrazit presežek kmeckega prebivalstva glede na potrebe ustaljenega nacina kmetovanja agrárna refma -e -e ž agr. geogr. sprememba agrarnolastniških, zlasti zemljiškoposestnih odnosov, da se izboljša življenje kmeckega prebivalstvainpovecaucinkovitost kmeckega dela, izpeljana z zakonskimi odlocbami ali administrativno-politicnimiposegidržave agrárna régija -e -e ž agr. geogr. zaokrožena prostorska enota z znacilnimi razmerami za kmetovanje in svojskimi nacini kmetovanja, po katerih se razlikuje od sosednjih obmocij S: kmetíjskarégija PRIM.: kmetíjskapokrájina, kmetíjsko obmócje agrárna revolúcija -e -e ž agr. geogr. . kme­ tíjska revolúcija agrárna skúpnost -e -i ž agr. geogr. skupnost upravicencev, zlasti kmetov, ki organizirano uživajo pravico do rabe skupnih pašnikov, gozdov agrárna struktúra -e -e ž 1. agr. geogr. celota zemljiških, posestnih, družbenih in gospo­darskih razmer, pomembnih za kmetijsko pridelavo in zadolocanjekmetijskihsistemov 2. agr. geogr. . zemljíška struktúra agrárna téhnika -e -e ž agr. geogr. . ágro­ téhnika agrárne škárje -ih -rij ž mn. agr. geogr. graficno izraženo nesorazmerje med številom zem­ljiških posestnikov v posamezni velikostni skupini glede na pripadajoca jim zemljišca, ki kaže, da je vecji del zemljišc v lasti soraz­merno majhne skupine velikih posestnikov agrárni ékosistém -ega -a m 1. pokr. ekol. skupnost mikroorganizmov, rastlin, živali, ki skupaj z abiotskim okoljem ustvarjajo razmerezapridelovanjehrane 2. pokr. ekol. so-razmernoodprt,zaradiclovekovegadelovanja spremenjen življenjski prostor s skupnostjo organizmov, v katerega vnaša clovek energijo, vodo, gnojila, pesticide, semena, da pridobiva hrano rastlinskega in živalskega izvora agrárni sistém -ega -a m agr. geogr. . kme­ tíjski sistém agrárni ustrňj -ega -ôja m agr. geogr. celota pravnih in socialnih predpisov, ki urejajo medsebojna razmerja podeželskega prebi­valstva, razmerja glede lastništva kmetijskih zemljišc, delovna razmerja znotraj kmetijske dejavnosti agrárno mésto -ega -a s geogr. nas. vecje po­deželsko naselje z dolocenimi centralnimi funkcijami, v katerem se velik del aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetovanjem agrárnoobméstje -ega -a s geogr. nas. obmocje v neposrednem zaledju mesta, na prehodu v podeželsko okolico, kjer se izrazito prepletajo razlicne dejavnosti, pri cemer je v kmetijstvu najpomembnejšapridelavazaoskrbomestnih prebivalcev agrárnoobmócje -ega -as agr. geogr. . kme­ tíjsko obmócje agrárno obremenjevánje oklja -ega -a -- s var. okolja . kmetíjsko obremenjevánje oklja agrárno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. . kmécko prebiválstvo agresívna vda -e -e ž hidgeogr., geogr. krasa voda, kivsebuje nevezano ogljikovo, dušicno, humozno kislino, zato je sposobna korodirati karbonatne kamnine agrikultúra -e ž 1. agr. geogr. celota kmetijskih panog, ki vkljucuje poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvoinvinogradništvo 2. agr. geogr. . poljedélstvo ágroindustríjskikompléks -ega -a m agr. geogr. sodobno organizirano kmetovanje, ki teme­lji na tehnološkem posodabljanju, ustrezni organizaciji pridelave s poudarkom na na-crtovanju, pospeševanju in ustrezni politiki, na povezovanju z industrijo in trgovino, ki skrbita za predelavo in prodajo pridelkov ágrokárta -e ž agr. geogr. zemljevid razvojnih usmeritev kmetijstva, izvedenih na podlagi razvrstitve zemljišc v prostorskem planu, ki dolgorocno opredeljuje vrsto gojenih kul­turnih rastlin, nacin pridelave, intenzivnost zemljiške rabe ágroklimatologíja -e ž klimatogeogr., agr. geogr. . kmetíjska klimatologíja ágrokombinát -a m agr. geogr. . kmetíjski kombinát ágromeliorácija -e ž agr. geogr. izboljševanje fizikalnih, kemicnih in bioloških lastnosti prsti, povecevanje rodovitnosti in vrednosti zemljišca s preoravanjem, rigolanjem, osu­ševanjem, namakanjem, ravnanjem terena, krcenjem drevja in grmicevja, urejanjem pašnikov, izboljševanjem dostopa PRIM.: hídromeliorácija ágrotéhnika -e ž agr. geogr. celota postopkov za pridelovanje poljšcin, ki obsega pripravo zemljišc, setev, oskrbovanje rastlin S: agrárna téhnika agrúmi -ov m mn. agr. geogr. kultivirano južno sadje iz rodu Citrus Ah-horiznt -a [á há] m (krajšava h za humozni) pedogeogr. zgornji horizont v profilu prsti, v katerem so mineralni delci temno obarvani s humusom S: horizónt Ah Á-horiznt -a m pedogeogr. . humózni hori­ znt (A)-horizt -a [oklepáj á] m pedogeogr. slabo razvit zgornji horizont v profilu prsti, ki ni vidno obarvan s humusom S: horizónt (A) Aitoffovaprojékcija -e -e [ájtofova] in aitoffova projékcija -e -e ž kart. preoblikovana Lamber-tova azimutna projekcija z dotikališcem na ekvatorju, pri kateri je rob zemljevida elipsa, katere daljša os je ekvator, za polovico krajša os je srednji poldnevnik, drugi poldnevniki in vzporedniki pa so krive crte akcíjski rádij -ega-am 1. geogr. nas. gravitacij­sko zaledje dolocene ustanove ali institucije 2. geogr. prometa razdalja, ki jo lahko prepluje ladja, preleti letalo, ne da bi se vmes oskrbela z gorivom akcíjsko sredíšce -ega -a s klimatogeogr. skle­njeno obmocje visokega in nizkega zracnega tlaka, ki je tesno povezano s splošno cirku­lacijo ozracja, pomembno za razvoj vremena na obsežnih obmocjih aklimatizácija -e ž 1. klimatogeogr. prilagajanje, prilagoditevnovimživljenjskimokolišcinam, zlasti drugacnim podnebnim razmeram2. kli­matogeogr. prilagajanjecloveškegaorganizma spremenjenim okoljskim razmeram, zlasti pri vzponih v visokogorju aklína -e ž mat. geogr. . magnétni ekvátor akomodácija -e ž demogeogr. privajanje, pri­lagajanje priseljencev novemu okolju akrátopéga -e ž geogr. turizma, hidgeogr. zdravilni vrelec s skromno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi in temperaturo vode, pri­bližno enako povprecni letni temperaturi kraja izvira PRIM.: akrátotęrma akrátotęrma -e ž geogr. turizma, hidgeogr. vroci vrelec s skromno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi PRIM.: akrátopéga akrisl -a m pedogeogr. prst z glinastim B-ho­rizontom v profilu, s stopnjo nasicenosti z bazami v spodnjem delu tega horizonta pod 50 % in kislo reakcijo, razširjena v tropskem in subtropskem pasu akrópolskomésto-ega-as geogr. nas. zasredo­zemsko okolje znacilno naselje na gricu, nižji vzpetini s hišami, razporejenimi vzdolž izo-hips pod središcem kraja, utrdbo na temenu vzpetine, npr. Pazin in Vrsar v Istri aktívnakíslostprstí -e -i -- ž pedogeogr. kislost prsti, ki jo doloca koncentracija vodikovih ionov v raztopini, izražena navadno s pH-vrednostjo aktívna męjnica -e -e ž pokr. ekol. obmocje na zgornjem delu rastlinske odeje, npr. na vrhu krošenj, najvišjih grmov, trav, žit, kjer je spre­jemanje Sonceve energije najintenzivnejše aktívna planína -e -e ž agr. geogr. planinski pašnik, ki se še vedno uporablja za poletno pašo živine PRIM.: opušcęna planína aktívna plást -e plastí ž geomorf. vrhnja plast permafrosta med njegovo zgornjo mejo in po­vršjem, globoka od15 cm do 150cm, v kateri temperature med zimo in poletjem kolebajo pod in nad 0 °C, zato se vsako poletje odtali PRIM.: aktívni slňj tál aktívna temperatúra -e -e ž 1. klimatogeogr. temperatura,kipospešujerastinrazvojrast­lin 2. klimatogeogr. temperatura, ko se zacenja ákvakultúra katera od faz rasti in razvoja rastlin PRIM.: efektívna temperatúra aktívni ledeník -ega -a m 1. hidgeogr. premika-jociseledenik,sklenjenopovezanzredišcem, od koder dobiva led S: žívi ledeník 2. hidgeogr. ledenik, ki se v zadnjem casu nenehno širi PRIM.: pasívni ledeník GL: hidgeogr. nčaktívni ledeník aktívni ognjeník -ega -a m geomorf. . aktívni vulkán aktívni slňj bárja -ega slôja -- m hidgeogr. do nekaj dm debel zgornji sloj barja, v katerem se ob znižanju gladine talne vode zaradi pre­zracevanja in segrevanja okrepijo biokemicni procesi PRIM.: inęrtni slňj bárja aktívni slňj tál -ega slôja --m geomorf. zgornji sloj površja, ki se zaradi sezonskega odmr­zovanjana obmocjustalno zamrznjenihtalin sezonskega zamrzovanja zunaj tega obmocja aktivneje preobraža PRIM.: aktívna plást aktívni slňj vôde -ega slôja -- m hidgeogr. zgornji sloj vode, v morju navadno do 100 m ali 150 m globoko, v jezerih navadno do dna, katerega znacilnosti se zaradi vplivov ozracja cez leto spreminjajo aktívni vršáj -ega -a m geomorf. . recéntni vršáj aktívni vulkán -ega -a m geomorf. vulkan, ki ob­casno bruha lavo ali je v fazi dolgotrajnejšega mirovanja S: aktívni ognjeník PRIM.: delujóci vulkán, spéci vulkán, ugásli vulkán aktívno bláto -ega -a s var. okolja organski, de­loma anorganski ostanki biološkega cišcenja odpadnih voda, ki se v gnilišcu v naslednji stopnji cišcenja biokemicno razkrojijo S: pregníto bláto aktívno prebiválstvo -ega -a s 1. demogeogr. osebe, ki so zaposlene v razlicnih dejavno­stih in so za to delo placane 2. demogeogr. vse osebe, ki so sposobne za delo aktualízem -zma m geomorf. teorija, da je relief nastal s procesi, ki so dejavni tudi v sedanjosti aktuálna evápotranspirácija -e -e ž klimato­geogr. . dejánska evápotranspirácija aktuálna vegetácija -e -e ž biogeogr. . sedá­nje rastlínstvo akulturácija -e ž polit. geogr. prevzemanje, prenašanje kulturnih prvin med razlicnimi družbenimi skupinami z (delnim) ohranja­njem lastnih kulturnih znacilnosti, izvorne identitete akumulácija -e ž 1. geomorf. odlaganje, nasi­panje, kopicenje sedimentov ali ledu, snega 2. geomorf. . nans 3. hidgeogr. . vôdni zadrževálnik GL: geomorf. eólskaakumulácija (1, 2), geomorf. fluviálna akumulácija (1, 2), geomorf. glaciálna akumulácija (1, 2), hidgeogr. glaciálna akumu­lácija (3), geomorf. hudoúrniška akumulácija (1, 2), geomorf. jézerska akumulácija (1, 2), geomorf. kôpenska akumulácija (1, 2), geomorf. ledeníška akumulácija, geomorf. môrska aku­mulácija (1, 2), geomorf. récna akumulácija (1, 2), geomorf. vétrnaakumulácija, hidgeogr. vdna akumulácija akumulacíjska hídroelektrárna -e -e ž ind. geogr., hidgeogr. hidroelektrarna, navadno v gorskem svetu, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca kineticna energi­jazajezenerecnevodeS: visokotlácnahídroe­lektrárna PRIM.: pretócna hídroelektrárna akumulacíjska obála -e -e ž geomorf. obala iz naplavljenih sedimentov akumulacíjska ravnína -e -e ž geomorf. rav­nina iz akumulacijskega gradiva, nastala z akumulacijo akumulacíjska terása -e -e ž geomorf. terasa, nastala z akumulacijo akumulacíjski horiznt -ega -a m pedogeogr. . iluviálni horizónt akumulacíjskirécno-denudacíjskireliéf -ega -ega -a m geomorf. recno-denudacijski relief, nastal z akumulacijo PRIM.: destrukcíjski récno-denudacíjski reliéf akumulacíjski reliéf -ega -a m geomorf. relief, nastal s kopicenjem sedimentov GL: geomorf. akumulacíjskirécno-denudacíjski reliéf akumulacíjsko jézero -ega -a s hidgeogr. . pregrádno jézero akumulacíjskoobmócjeledeníka -ega -a -- s hidgeogr. obmocje ledenika, kjer se nabirata sneg in led akumulacíjsko pobócje -ega -a s geomorf. po­bocje, nastalo s kopicenjemakumulacijskega gradiva ákvakultúra -e ž 1. agr. geogr., hidgeogr. uprav­ ljanje z vodami z namenom povecati prido­bivanje prehrambnih živalskih in rastlinskih snovi v rekah, jezerih in priobalnih morskih plitvinah, npr. gojenje rib, školjk, rakov, alg 2. agr. geogr., hidgeogr. gojenje rib, školjk in drugih vodnih organizmov, navadno v pregrajenih delih sladkih voda ali morskih zalivovPRIM.: márikultúra akváticno okólje -ega -as hidgeogr. . vdno oklje akvatrij -a m hidgeogr. . ovdje akvifęr -ja m hidgeogr. . vodonósnik álas -a m geomorf. podolgovata depresija, nasta- la z razlicnimi periglacialnimi, zlasti termo­kraškimi procesi, podobna dolini, globoka do nekaj deset m in dolga do nekaj km, znacilna za osrednjo Jakutijo in vzhodno Sibirijo albédo -a m klimatogeogr. razmerjemed padlo in odbito svetlobo, ki zadene ob neko površino Álbersova projékcija -e -e in álbersovaprojék­cija -e -e ž kart. stožcna kartografska projekcija za prikazovanje vecjih obmocij Zemljinega površja, npr. Srednje Evrope, podobna De-lislovi projekciji, pri kateri sta izbrana vzpo­rednika, sekajoca Zemljo, med srednjim in robnima vzporednikoma zemljevida alelopatíja -e ž biogeogr. medsebojno delovanje med rastlinami, pri kateremrastlineposamez­ne vrste z izlocanjem dolocenih snovi vplivajo na rastline druge vrste aleútska depresíja -e -e ž klimatogeogr. depre­sija nad severnim Tihim oceanom, navadno s središcem nad Aleuti álfa índeks ---amgeogr. prometa merilozadolo-canje stopnje povezanosti razmeroma popol­nega prometnega omrežja, ki se izracunava tako, da se dejanska vrednost ciklomatskega števila deli z njegovo najvecjo možno vred­nostjo, pri cemer se število osnovnih krožnic v omrežju izraža kot ulomek maksimalnega možnega števila krožnic v njem PRIM.: béta índeks, ciklomátsko števílo álfamézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž var. okolja tretja stopnja onesnaženosti voda, dolocena posredno po izbranih vrstah organizmov, združbah, ki uspevajo v precej onesnaženih vodahPRIM.: bétamézosaprób­na onesnáženost vodá, mézosapróbna one- snáženostvodá,óligosapróbnaonesnáženost vodá, pólisapróbna onesnáženost vodá álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž var. okolja visoka stopnja biološke onesnaženosti vode, pri kateri je voda za na­daljnjo tehnološko rabo le pogojno primerna PRIM.: bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, mézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, óligosapróbnastôpnjakakôvostivôde,pólisa­próbna stôpnja kakôvosti vôde algkij -a m geomorf., zastar. . proterozóik aljáška poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. poledenitev z znacilnostmi gorske in regio­nalne poledenitve, z ledeniki, ki se marsikje spušcajo do morja aljáški ledeník -ega -a m hidgeogr. gorski ledenik z jezikom, ki sega v fjord, znacilen za Aljasko alkalitrfno jézero -ega -a s hidgeogr. s kalcije­vimi ioni, dušikom, fosforjem bogato jezero, v katerem v njem nastale snovi krožijo pocasi alkalizácija -e ž pedogeogr. vezanje vecje koli-cine natrijevih ionov na delce prsti adsorpcij­skega kompleksa PRIM.: dealkalizácija alkálna prst -e prstí ž pedogeogr. . bázicna prst alkálna reákcija prstí -e -e -- ž pedogeogr. . bázicna reákcija prstí alkálna vda -e -e ž hidgeogr. . bázicna vda allerd -a [aleréd] m klimatogeogr., geomorf., v Al-pah medledena doba v poznem glacialu med starejšim in mlajšim dryasom, ali daunom in egessnom, med 12.000 in 11.000 leti pred sedanjostjo alogéna réka -e -e ž 1. hidgeogr. reka, ki priteka z obmocij z obilnimi padavinami in tece cez sušna obmocja 2. hidgeogr. reka, ki priteka na kraško površje z neprepustnih sedimentov alogéni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sedi­ment, ki izhaja iz tujega okoljaPRIM.: alohtóni sedimčnt, avtohtóni sedimčnt alohtóna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, nastala na prineseni maticni podlagi PRIM.: avto­ htóna prst alohta réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki priteka iz tujega okolja, npr. v sušnem podnebju z bolj namocenega obmocja alohtni jámski sedimčnt -ega -ega -ęnta álpski reliéf m geogr. krasa, geomorf. klasticni sediment, ki je v kraško jamo prinesen PRIM.: avtohtóni jámski sedimčnt alohtni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. se­diment, ki izvira iz okolice, sestavljene iz drugacnih kamnin PRIM.: alogéni sedimčnt, avtohtóni sedimčnt GL: geogr. krasa, geomorf. alohtóni jámski sedimčnt alohtónoprebiválstvo -ega -a s demogeogr. pre­bivalstvo,priseljenozdrugih obmocijPRIM.: avtohtóno prebiválstvo aloním -a m kart. . alternatívno zemljepísno imé alotíl -a m geomorf. sediment, ki ima zaradi masnih premikov spremenljivo sestavo in navadno gradi celne ter bocne morenske nasipe alotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, ki dobiva biogene, mineralne in organske snovi iz pojezerja alpídi -ov m mn. geomorf. tektonsko mlado ozemlje, navadno gorato, nastalo v mlajšem terciarju in kvartarju, poimenovano po Alpah alpídska orogenéza -e -e ž geomorf. . alpi­ nídska orogenéza alpídsko gúbanje -ega -a s geomorf. . alpi­ nídska orogenéza alpinídska orogenéza -e -e ž geomorf. oroge­neza v mezozoiku in kenozoiku, s katero so nastala mladonagubana gorstva, npr. Alpe, Pireneji, Karpati, Kavkaz, Himalaja, Atlas S: alpídskaorogenéza,alpídskogúbanje,alpiníd­skogúbanje PRIM.: armorikánskaorogenéza, hercínskaorogenéza,kaledónskaorogenéza, varíscicna orogenéza alpinídsko gúbanje -ega -a s geomorf. . alpi­ nídska orogenéza alpínski pás -ega pasú m biogeogr. . visoko­ gôrski pás álpska crníca -e -e ž 1. pedogeogr., zastar. . ránker 2. pedogeogr., zastar. . rendzína (1) álpska híša -e -e ž geogr. nas. navadno v nad­ stropja grajena prostorna slovenska kmecka hiša, pogosto zidana in beljena, s strmo pira­midasto streho ali streho na cop, prvotno krito s skodlami, in znacilno oblikovanim lesenim balkonskim hodnikom álpska jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama v visokogorskem krasu, navadno brez kapni­ških tvorb, z vecjo višinsko razliko v podolž­nem profilu, s svežimierozijsko-korozijskimi oblikami zaradi delovanja podzemnih vodnih tokov álpska klíma -e -e ž klimatogeogr. . álpsko podnébje (1, 2, 3) álpska poledenítev -e -tve ž 1. klimatogeogr., geomorf. obmocje razlicnih poledenitev alp-skega sveta glede na podnebne spremembe 2. hidgeogr., geomorf. veckratna poledenitev v Alpah 3. hidgeogr., geomorf. gorska poledenitev, znacilna za alpski svet álpska slemenítev -e -tve ž geomorf. slemeni­tev v smeri vzhod–zahod, znacilna za Alpe PRIM.: dínarska slemenítev álpska vás -e vasí ž geogr. nas., v Sloveniji gruca­sta vas, za katero so znacilni strnjena zazida­nost s posamic stojecimi stavbami, razvejane prometnice, na vaškem zemljišcu prevlada drugotnih grud in nepravilnih delcev álpski gláciokrás -ega -a m geogr. krasa . álpski ledeníški krás álpski krás -ega -a m geogr. krasa obmocje z razlicnimi tipi predgorskega, gorskega in visokogorskega ledeniškega krasa, znacilno za Alpe S: álpski visokogôrski krás GL: geogr. krasa álpski gláciokrás, geogr. krasa, geomorf. álpskiledeníškikrás, geogr. krasa álpski páleokrás álpski ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik na obmocjuAlp álpski ledeníški krás -ega -ega -a m geogr. krasa ledeniški kras na apnencastih obmocjih Alp, kjer so pri površinskih in podzemnih kraških pojavih vidni vplivi, sledovi gorske poledenitve S: álpski gláciokrás álpski páleokrás -ega -a m geogr. krasa paleo­kras, nastal v Alpah álpski pás -ega pasú m biogeogr. gorski pas v Alpah, nad zgornjo gozdno mejo PRIM.: súbálpski pás álpski reliéf -ega -a m 1. geomorf. visokogorski relief v evropskih Alpah 2. geomorf. visoko­gorski relief, nastal v terciarju in kvartarju, znacilen za mladonagubana gorstva, npr. Himalajo, Ande, Kavkaz, Južne Alpe álpski visokogski krás -ega -ega -a mgeogr. krasa . álpski krás álpsko podnébje -ega -a s 1. klimatogeogr. podnebje, znacilno za visokogorje z izra­zitimi višinskimi pasovi S: álpska klíma 2. klimatogeogr. podnebje višinskega pasu nad zgornjo gozdno mejo, na obmocjih grmicevja, alpske tundre, snega, ledu S: álpska klíma 3. klimatogeogr. podnebje v evropskih Alpah S: álpska klíma alternatívna energíja -e -e ž ind. geogr. vsak obnovljiv energetski vir, uporaben v preskrbi z energijo alternatívni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki je v precejšnji meri prilagojen zmogljivostim okolja, avtohtonim oblikam bivanja, obicajev, kulture in vere odmaknje­nih ljudstev, na katera še ne vpliva globali­zacija S: męhkiturízem PRIM.: konvencionálni turízem alternatívno zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. vsak od dveh ali vec toponimov, ki poimenujejo en sam topografski objekt S: aloním altiméter -tra m kart. . višinomér altiplanácija -e ž geomorf. . kríoplanácija altipláno -amgeomorf. visokaplanota vAndih, zlasti v Boliviji in Peruju, obdana z višjimi gorskimi hrbti altokúmul -a in altokúmulus -a m klimatogeogr. manjši kopast oblak na višini med 2000 in 7000 m, sestavljen iz podhlajenih vodnih kapljic, iz katerega se ne izlocajo padavine S: ovcíca (1) altokúmulus -a m klimatogeogr. gl. altokúmul altostrát -a in altostrátus -a m klimatogeogr. brezoblicen, tanek in sklenjen siv padavinski oblak na višini med 2000 in 7000 m, skozi katerega je še mogoce videti motno sonce, sestavljen iz mešanice podhlajenih vodnih kapljic in ledenih kristalov, med katerimi so tudi dežne kapljice in snežinke altostrátus -a m klimatogeogr. gl. altostrát aluminza -e ž var. okolja poklicna pljucna bolezen zaradi dolgotrajne izpostavljenosti aluminijevemu prahu aluviálna korozíja -e -e ž geogr. krasa korozija pod naplavino aluviálna prst -e prstí ž pedogeogr. . obrécna prst aluviálna ravníca -e -e ž geomorf. najnižja ob-recna ravnica na naplavini, pri nas vecinoma holocenskestarosti PRIM.: naplávna ravníca, poplávna ravníca aluviálna terása -e -e ž geomorf. obrecna rav­nica, lahko delno ali v celoti še poplavna ob visoki vodi PRIM.: récna terása (1) alúvij -a m 1. geomorf. holocenska recna naplavi­na PRIM.: dilúvij (1), kolúvij (1) 2. klimatogeogr., geomorf., zastar. . holocén PRIM.: dilúvij (3) amenzalízem -zma m biogeogr. . nasprót­ ništvo amfibolít -a m geomorf. crna ali zelenkasta me-tamorfna kamnina, sestavljena iz silikatnih mineralov amfibolov amfidrómna tócka -e -e ž hidgeogr. tocka na morski gladini brez plime, od katere radialno potekajo kotidialne crte amfiglęj -a m pedogeogr. oglejena prst, v kateri poteka oglejevanje zaradi socasnega vpliva podtalnice in poplavne vode PRIM.: epiglęj, hipoglęj, psévdoglęj, stagnoglęj amíkticno jézero -ega -a s hidgeogr. stalno za­mrznjeno jezero brez navpicnega kroženja vode, znacilno za Grenlandijo in Antark­ tiko Amo-horiznt -a [á emó] m (krajšava mo za mo-licni) pedogeogr. . mólicni horizónt amonifikácija -e ž pedogeogr., var. okolja sprošca­nje dušika v obliki amoniaka pri razkrajanju organskih snovi amplitúda -e ž spl. geogr. razpon med skrajnimi vrednostmi kolebanja dolocenega pojava GL: hidgeogr. amplitúda vôdnega kolébanja, hidgeogr. bíbavicna amplitúda, klimatogeogr. dnévna amplitúda, pokr. ekol. ekolóška ampli­túda, klimatogeogr. létna amplitúda, hidgeogr. plímska amplitúda amplitúda vôdnega kolébanja -e -- -- ž hid-geogr. razpon spreminjanja višine vodne gla-dine, kolicine pretoka v dolocenem casu anaeróbna vôdna plást -e -e plastí ž hidgeogr. plast stojece vode brez prostega kisika, v kateri živijo anaerobni organizmi, obdobno v hipolimniju, stalno v monimolimniju PRIM.: aeróbna vôdna plást anaerbni organízem -ega -zma m biogeogr. antárkticna zóogeográfska oblást organizem, ki za preživetje ne potrebuje kisika PRIM.: aeróbni organízem anaerni procés -ega -a m pedogeogr. proces, ki poteka brez prisotnosti kisika, zlasti v prsti PRIM.: aeróbni procés anaglaciál -a m hidgeogr., geomorf. . napre­ doválna fáza anaklinálna dolína -e-e ž geomorf. dolina s skladovnim vpadom, ki je nasproten njeni usmerjenosti analfabetízem -zma mdemogeogr. . nčpísme­nost analíza SWOT -e --[svót] ž plan. . SWOT­-analíza analíza vlóžkov in izlóžkov -e -- -- -- ž plan., ind. geogr. metoda vrednotenja ucinkovitosti povezav med posameznimi sektorji v go-spodarstvu dolocene države, pokrajine, pri cemer seprimerjajo razmerjamed vložki, raz­vršcenimi v stolpcih, in izložki, razvršcenimi v kolonah S: ínput-output analíza analgni podátki -ih -ov m mn. kart., spl. geogr. podatki, merljivi in predstavljivi z zvezno spreminjajocimi se vrednostmi PRIM.: digi­tálni podátki anastomóza -e ž geogr. krasa mrežazaobljenih zajed, vdolbin in žlebov na stropu podzemne jame anatéksa -e ž geomorf. popolna ali delna stalitev trdih kamnin zaradi tonjenja delov Zemljine skorje v vecje globine andezít -a m geomorf. temnosivadrobnozrnata predornina, ki nastane iz židke andezitne lave andezítnacrta -e -e ž geomorf. navidezna crta, ki omejuje obmocje z bolj židkimi bazicnimi kamninami na oceanskem dnu osrednjega dela Tihega oceana andosl -a m pedogeogr. prst temne barve s slabo razvitimi horizonti v profilu, ki nastaja na vulkanskemgradivu, razširjenanaobmocjih z delujocimi in ugaslimi vulkani anekuména -e ž spl. geogr. del Zemljinega po­vršja, ki je zaradi neugodnih naravnih razmer, zlasti ostrega podnebja, pomanjkanja padavin in velike nadmorske višine, stalno neposeljen, neprimeren za poselitevPRIM.: ekuména (1), súbekuména anemohoríja -e ž biogeogr. razširjanje peloda, semen, plodov rastlin z vetrom PRIM.: bio-horíja, hidrohoríja anemométer -tra m klimatogeogr. . vetromér aneroíd -a m klimatogeogr. . kovínski baro­méter anketíranje -a s spl. geogr. metoda zbiranja, ana­liziranja in vrednotenja nekaterih podatkov, kisenanašajo na vsealivzorcno izbranesub­jekteoziromaobjektenadolocenem, navadno manjšemobmocju PRIM.: kartíranje, popís anorgánsko gnojílo -ega -a s agr. geogr. umetno ali naravno mineralno gnojilo, pridobljeno v rudninskih nahajališcih, ki se mu zaradi navadno enostranske sestave in prevlade do-locenega elementa lahko dodajo manjkajoce snovi PRIM.: orgánsko gnojílo anotęrmicna vôdna plást -e -e plastí ž hid-geogr. . anotęrmicni vôdni slňj anotęrmicni vôdni slňj -ega -ega slôja m hid-geogr. sloj stojece vode, kjer se vodna tempe­ratura z narašcanjem globine navadno znižuje S: anotęrmicna vôdna plást PRIM.: homogéni vôdni slňj, izotęrmicni vôdni slňj anotermíja vde -e --ž hidgeogr. lastnost jezerske, morske ali recne vode, da se z vecanjem globine njena temperatura znižuje S: préma temperatúrna stratifikácija vôde PRIM.: dihotermíja vôde, homotermíja vôde, katotermíja vôde antárkticna bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografska regija, ki obsega An-tarktiko in antarkticne otoke PRIM.: avstrál-sko-ázijska bíogeográfska régija, etiópska bíogeográfskarégija,néoárkticnabíogeográf-ska régija, neotrópska bíogeográfska régija, oceánska bíogeográfska régija, orientálska bíogeográfska régija, páleoárkticna bíogeo­gráfska régija antárkticna flórna oblást -e -e oblastí ž bio-geogr. . antárktis antárkticna konvergénca -e -e ž hidgeogr. pogrezanje hladnejše antarkticne vode pod toplejšo subantarkticno, kar vpliva na raz­širjenost planktona in rib antárkticna poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. zdajšnja poledenitev obmocja An-tarktike S: antárkticni léd antárkticna zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki obsega Antarktiko in antarkticne otokePRIM.: avstrálskazóogeográfskaoblást,etiópskazó­ogeográfska oblást, holárkticna zóogeográf-ska oblást, índijsko-malájska zóogeográfska oblást,madagáskarskazóogeográfskaoblást, neotrópska zóogeográfska oblást, novoze­lándska zóogeográfska oblást, polinézijska zóogeográfska oblást antárkticnicirkumpolárnitók -ega -ega -a m hidgeogr. . tók zahódnih vetrôv antárkticni króg -ega -a m mat. geogr. . júžni tecájnik antárkticni léd -ega ledú m hidgeogr. . an­ tárkticna poledenítev antárkticni oceán -ega -a m hidgeogr. . júž­ nooceánski obróc antárktis -a m biogeogr. florna oblast, ki obsega najjužnejše dele Južne Amerike, Antarktiko in antarkticne otoke S: antárkticna flórna oblást PRIM.: avstrális, holárktis, kapensis, neotrópis, páleotrópis antecedénca -e ž geomorf. proces hkratnega tektonskegadviganjapovršjainpoglabljanja recne doline vanj antecedéntna dolína -e -e ž geomorf. navadno globoka in ozka dolina, nastala z antece­ denco antecedéntna męja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, nastala pred nastankom dolocene kul­turne pokrajine na redko poseljenih obmocjih PRIM.: súbsekvéntna męja ánticikl -a m klimatogeogr. obsežno obmocje nadpovprecno visokega ali povišanega zrac­nega tlaka v pasu subtropskega visokega tlaka in anticiklonalnega zracnega kroženja PRIM.: ciklón GL: klimatogeogr. azórski ánticiklón, klimato­geogr. júžnoatlántski ánticiklón, klimatogeogr. júžnopacífiškiánticiklón, klimatogeogr. kánadski ánticiklón, klimatogeogr. mavrícijski ánticiklón, klimatogeogr. sévernoatlántski ánticiklón, kli­matogeogr. sévernopacífiškiánticiklón, klimato­geogr. sibírski ánticiklón ánticiklónskabúrja -e -e ž klimatogeogr. padajo-ci veter, ki piha z obmocja anticiklona PRIM.: ciklónska búrja antiklinála -e ž geomorf. izboceni del nagubanih kamninskih plasti, nastal s tektonskim guba­njem PRIM.: antiklinórij, sinklinála GL: geomorf. géoantiklinála antiklinálna dolína -e -e ž geomorf. dolina, na­stala v antiklinali PRIM.: sinklinálna dolína antiklinrij -a m geomorf. niz manjših antiklinal, ki povzroca izboceno strukturo v Zemljini skorji PRIM.: antiklinála, géoantiklinála, sin-klinórij antipd -a m spl. geogr. prebivalec natancno nasprotnega dela Zemljine oble antropogénameromíkticnost -e -i ž hidgeogr. razslojenost vode meromikticnega jezera, ki jo povzroca kopicenje komunalnih odplak v njegovem najnižjem delu PRIM.: biogéna meromíkticnost, eksogéna meromíkticnost, krenogéna meromíkticnost antropogéna nesréca -e -e ž spl. geogr. ne­sreca, ki jo povzroci clovek s svojimi posegi, npr. gozdni požar, razlitje nafte PRIM.: bio-lóška nesréca, narávna nesréca, téhnicna nesréca antropogéna pokrájina -e -e ž spl. geogr. po­krajina, ki jo je clovek izrazito preoblikoval antropogénaprst -e prstí ž 1. pedogeogr. prst, ki ima zaradi clovekovega delovanja zelo spre­menjene naravne lastnosti S: kultosól PRIM.: antropogenizírana prst 2. pedogeogr. umetno ustvarjena prst S: kultosól antropogéna terása -e -e ž agr. geogr. . kul­ túrna terása antropogéna zgnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. zgornja gozdna meja, nastala zaradi clovekovega delovanja S: sekundárna zgórnja gózdna męja PRIM.: narávna zgórnja gdna męja antropogéni dejávnik -ega -a m nav. mn. spl. geogr. dejavnik, ki ga ustvari, sproži ali stop-njuje clovek S: antropogéni fáktor, drúžbeni dejávnik PRIM.: narávni dejávnik antropogéni ékosistém -ega -a m pokr. ekol. zaradi clovekovega delovanja preoblikovan ekosistem z grajenimi objekti in s spreme­njenim snovno-energijskim pretokom PRIM.: narávni ékosistém antropogéni fáktor -ega -ja m nav. mn.spl. geogr. . antropogéni dejávnik antropogéni horizt -ega -a m pedogeogr. horizontv profilu prsti, nastal zaradi obdelo­vanja, v katerem je navadno pomešanih vec horizontov S: horizónt P, P-horizónt aréicno obmócje antropogenizírana prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki se zaradi posegov cloveka razlikuje od naravne PRIM.: antropogéna prst (1) antropogéno jézero -ega -a s hidgeogr. . umétno jézero antropogéno oklje -ega -a s spl. geogr. okolje, preoblikovano zaradi clovekovega delovanja PRIM.: drúžbeno okólje (1), kultivírano okólje, narávno okólje antropogéno rastlínstvo -ega -a s biogeogr. zaradi clovekovega delovanja zelo spreme­njeno prvotno rastlinstvo PRIM.: narávno rastlínstvo ántropogeografíja -e ž 1. spl. geogr., ožje del družbenegeografije,kiobravnavanaseljenost cloveka na Zemlji in vpliv geografskih dejav­nikov na razvoj družbeS: geografíja clovéka 2. spl. geogr., širše . drúžbena geografíja ántropogeográfska kárta -e -e ž kart. . drúžbenogeográfski zemljevíd ántropogeográfska męja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, ki poteka po kulturnih ali upravnih mejah antropohoríja -e ž biogeogr. razširjanje peloda, semen, plodov rastlin s pomocjo cloveka PRIM.: zoohoríja antroposfęra -e ž spl. geogr. obmocje geosfere, ki ga je preoblikoval clovek -horiznt -a [á ohá] m(krajšava oh za ohricni) Aoh pedogeogr. . óhricni horizónt apárthajd -a in apartheid -a[apárthajd] m(ang.) polit. geogr., demogeogr. rasnorazlikovanje,kise kaževzapostavljanjucrncev,zlastivnekdanji Južnoafriški republiki apartheid -a [apárthajd] mpolit. geogr., demogeogr. gl. apárthajd apioíd -ammat. geogr. telo hruškaste oblike, ki se uporablja za ponazarjanje oblike Zemlje PRIM.: elipsoíd, geoíd, kardioíd, referéncni elipsoíd, sferoíd aplikatívna geografíja -e -e ž spl. geogr. del geografije, ki proucuje primernost, uporab­nost geografskega okolja za družbo, pri cemer sinteticno obravnava pokrajinske prvine v prostorskem in regionalnem nacrtovanju, var-stvu okolja, varstvu narave, turizmu, pomoci nerazvitim PRIM.: teoréticna geografíja apnénec -nca m geomorf. biokemicna karbo­natna sedimentna kamnina iz kalcijevega karbonata, v kateri zaradi vodotopnosti na­stajajo kraški pojavi GL: geomorf. dachsteinskiapnénec, geomorf. do-lomitizírani apnénec (1, 2), geomorf. dolomítni apnénec, geomorf. korálni apnénec apnéniški dolomít -ega -amgeomorf. dolomit, v katerem prevladuje kalcijev karbonat apnéniški krás -ega -a m geogr. krasa kras v apnencasti kamnini apnęnje prstí -a -- s pedogeogr. dodajanje kal­cijevegakarbonata,kalcijevegaoksidazaradi zmanjševanja kislosti prsti apogęj -a m mat. geogr. . odzémlje ápsida -e ž mat. geogr. najbližja ali najbolj oddaljena tocka glede na osrednje telo na ekliptiki Apsidi apsídnica -e ž mat. geogr. crta, ki povezuje apsidi apvéling -a tudi upwelling -a[apvéling] m(ang.) hidgeogr. dviganje globinske morske vode v zgornje plasti obrežnega pasu zaradi vetrov, ki odrivajopovršinsko vodona odprto morje PRIM.: sínking aragonít -a m geogr. krasa razlicica rombicno kristaliziranega kalcijevega karbonata aragonítna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama s tvorbami iz aragonita aragonítni jéžek -ega-žka m geogr. krasa tvor­ba iz aragonita z raznosmernimi iglicastimi izrastki árborikultúra -e ž biogeogr., agr. geogr. gojenje drevja in grmovja areál -a m 1. spl. geogr. obmocje razširjenosti geografskega pojava 2. spl. geogr. . ob-mócje (1) 3. biogeogr. obmocje razširjenosti dolocenega živalskega, rastlinskega taksona, biocenoze GL: pokr. ekol. ekolóški areál aréicno obmócje -ega -a s hidgeogr. obmocje, kijezaradiskromnekolicinepadavin povsem brez vodnega odtoka, npr. del Sahare PRIM.: endoréicno obmócje arenosl -a m pedogeogr. slabo razvita prst, na­stala na nesprijetih pešcenih nanosih, razen na recnih, razširjena na sušnih, pušcavskih obmocjih aręt -a m (fr. aręte) geomorf. priostren greben med krnicama PRIM.: špík argílicnihorizónt -ega -a m pedogeogr. iluvialni horizont, v katerem je nakopicena izprana glina iz horizonta nad njim S: argilúvicni horizónt, Bt-horizónt, horizónt Bt argilogenéza -e ž pedogeogr. . oglinjevánje argilotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z veliko vsebnostjo ilovice argilúvicni horizónt -ega -a m pedogeogr. . argílicni horizónt arháik -a m geomorf. starejša perioda predkam­brija, v kateri se je strdila Zemljina skorja in je nastalo življenje, do približno 2,5 milijarde let pred sedanjostjo S: azóik arheolki spomeník -ega -a m geogr. turizma objekt, predmeti, ki pricajo o clovekovem življenju v preteklosti, in/ali obmocje, kjer so bili najdeni PRIM.: etnolóški spomeník, kultúrni spomeník, urbanísticni spomeník, zgodovínski spomeník arhipelág -a m geomorf. skupina bližnjih oto­kov v oceanih, morjih PRIM.: otócje, otóška veríga, otóški níz arídna gzdna męja -e -e -e ž biogeogr. meja, nad katero zaradi pomanjkanja padavin na obmocjih s sušnim podnebjem gozd ne uspeva vec arídna klíma -e -e ž klimatogeogr. . súšno podnébje arídni krás -ega -a m geogr. krasa kras v sušnem podnebju, kjer prevladuje podzemni odtok in je malo površinskih kraških oblik arídno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. . súšno poljedélstvo arídnost -i ž klimatogeogr. . súšnost aritméticna gostôta prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. povprecno število prebivalcev na kvadratni kilometer, v anglosaških deželah na kvadratno miljo, na gosteje naseljenih mestnih obmocjih tudi na hektar S: navádna gostôta, óbca gostôta, rélativna gostôta árkticna frónta -e -e ž klimatogeogr. gibljivo sticišce arkticnih in polarnih zracnih gmot árkticnaklíma -e -e ž klimatogeogr. . árkticno podnébje árkticni króg -ega -a m mat. geogr. . séverni tecájnik árkticnipás -ega pasú m spl. geogr. pokrajinski pasz mrzlim podnebjem na obmocju Arktike in Antarktike PRIM.: boreálni pás, polárni pás, súbpolárni pás, súbtrópski pás, trópski pás, zmérni pás árkticno mórje -ega -a s hidgeogr. morje v ark-ticnem pasu PRIM.: trópsko mórje árkticnopodnébje -ega -a s klimatogeogr. mrzlo podnebje z malo padavinami, znacilno za Arktiko in Antarktiko S: árkticna klíma árktogęa -e ž biogeogr. gl. árktogęja árktogęja -e in árktogęa -e ž biogeogr. najvecje zoogeografsko kraljestvo na Zemlji s ho­larkticno zoogeografsko oblastjo, ki obsega Evrazijo, razen Južne in Jugovzhodne Azije, severni del Afrike in Severno Ameriko PRIM.: néogęja, ntogęja, páleogęja armorikánska orogenéza -e -e ž geomorf. orogeneza, s katero se je v karbonu dvignilo armorikanskogorovje S: armorikánskogúba­nje PRIM.: alpinídska orogenéza, hercínska orogenéza,kaledónskaorogenéza,varíscicna orogenéza armorikánsko gorvje -ega -a s geomorf. del variscicnega gorovja iz mlajšega paleozoika armorikánsko gúbanje -ega -a s geomorf. . armorikánska orogenéza arondácija -e ž agr. geogr. zaokroževanje zem­ljišc posameznih lastnikov, pri katerem se tem pripojijo bližnja zemljišca drugih lastnikov, da se izboljša, poenostavi njihova obdelava, oskrba S: zaokrožítev zemljíšc artéška vda -e -e ž hidgeogr. podtalnica,ujeta v vodonosniku med uslocenimaneprepustni-ma plastema kamnin artéški bazén -ega -a m hidgeogr. obmocje arteške vode in zaledje, ki ga napaja artéški vodnják -ega -a m hidgeogr. vodnjak, v katerem je arteška voda, ki pritece, ko se skozizgornjoneprepustnoplast naredivrtina v vodonosnik asanácijamésta -e -- ž geogr. nas. . sanácija mésta asfaltírana césta -e -e ž geogr. prometa cesta, prevlecena z eno ali vec plastmi asfaltne prevleke na utrjenem drobljenem gramozu PRIM.: betónska césta, makadámska césta, tlakována césta ŕsimétricna dolína -e-e ž geomorf. dolina z razlicno nagnjenima pobocjema PRIM.: si­métricna dolína ŕsimétricna gúba -e-e ž geomorf. guba, pri kateri je zaradi neenakomernih pritiskov eno krilo bolj strmo od drugega PRIM.: polęgla gúba, pošévna gúba, potopljęna gúba, pre-vrnjena gúba, simétricna gúba ŕsimétricnostporécja -i -- ž hidgeogr. nesoraz­merje v velikosti leve in desne strani porecja glede na glavno reko GL: hidgeogr. koeficičnt ŕsimétricnosti poréc­ja asimilácija -e ž 1. demogeogr. zakljucna stopnja prilagajanja ene skupine prebivalstva drugi, ki se razlikujeta po jeziku, narodnosti, veri 2. polit. geogr. prilagajanje, podrejanje pripad­nikov etnicnih, navadno manjšinskih skupin, doloceni dominantni skupnosti, ki zlasti v nacionalnihdržavah scentraliziranim držav­nim sistemom povzroca izgubljanje njihove izvorne narodne identitete asimilácija rastlín -e -- ž biogeogr. nastajanje organskih snovi iz anorganskih v zelenih rastlinah s pomocjo svetlobe kot vira energije PRIM.: disimilácija asimilacíjska kapacitéta oklja -e -e --ž var. okolja . asimilacíjska zmogljívost okólja asimilacíjska sposóbnost okólja -e -i -- ž var. okolja sposobnost okolja, da presnavlja, nevtralizira vanj vnesene antropogene škod­ljive snovi asimilacíjskazmogljívostokólja -e -i -- ž var. atlántik okolja zmogljivostokolja, da sprejme doloceno kolicino škodljivih snovi, ki jih vanj vnaša clovek s svojimi dejavnostmi, ne da bi se porušilookoljskoravnovesjeS: asimilacíjska kapacitéta okólja asociácijarastlín-e--žbiogeogr. . rastlínska zdrúžba astenosfęra -e ž geomorf. spodnji, bolj židek del Zemljine skorje in zgornji del plašca, na katerem v obliki litosferskih plošc plava trdna litosfera in zaradi dviganja magme in termicnih sprememb prihaja do dviganja ali spušcanja Zemljinega površja astronómska jesén -e -i ž mat. geogr. doba od jesenskega enakonocja do zimskega Sonce­vega obrata astronómska pomlád -e -i ž mat. geogr. doba od pomladanskega enakonocja do poletnega Soncevega obrata astronómskazíma -e -e ž klimatogeogr. doba od zimskegaSoncevegaobratado pomladanske­ga enakonocja astronómskiázimut -ega -a m mat. geogr., kart. kot med ravnino nebesnega poldnevnika in ravnino navpicnega kroga skozi neko ne­besno telo astronómskikoordinátnisistém -ega -ega -a m mat. geogr., kart. sistemkoordinat, s katerimi je dolocena lega dolocene tocke na nebu astronómski létni cŕs -ega -ega cása m mat. geogr. obdobje med enakonocjem in Soncevim obratom ali Soncevim obratom in enakonoc­jem PRIM.: klimátski létni cŕs astronómski mrák -ega -a m mat. geogr. del dneva po soncnem zahodu in pred soncnim vzhodom, kojeSoncepodobzorjemod12°do 16° PRIM.: mešcánski mrák, návticni mrák astronómskopolétje -ega -a s mat. geogr. doba od poletnega Soncevega obrata do jesenskega enakonocja ateízem -zma m spl. geogr. nepriznavanje Boga, brezboštvo PRIM.: enobštvo, mnogobštvo atlánt -a m kart. . átlas atlántik -a m klimatogeogr., geomorf. postglaci­alno obdobje toplega in zmerno vlažnega podnebja, med 5500 in 2500 leti pred našim štetjem S: atlántska dôba,podnébni óptimum, srédnja otoplítev atlántska da -e -e ž klimatogeogr. . atlán­ tik átlas -a m kart. zbirka zemljevidov, ki po name-nu in vsebinipredstavljajo zakljuceno celoto, navadno vezana v knjigo S: atlánt GL: kart. nacionálni átlas atmosfęra -e ž spl. geogr., klimatogeogr. . ozrácje atmosferílije -lij ž klimatogeogr., var. okolja vse kemicno in/ali fizikalno delujoce snovi v spodnji plasti ozracja, ki povzrocajo, pospe­šujejo razpadanje Zemljine skorje atmosfęrska refrákcija -e -e ž mat. geogr. pojav, dasesmersvetlobepriprehoduskoziozracje spremeni, zato so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem atmosfęrska vda -e -e ž hidgeogr. . pada­ vínska vda atl -a m geomorf. otok s koralnim grebenom, ki v obliki venca obdaja lagunoPRIM.: korálni ok atmska elektrárna -e -e ž ind. geogr. . jędrska elektrárna Aum-horiznt -a [á učm] m (krajšava um za um­bricni) pedogeogr. . úmbricni horizónt aveníja -e ž geogr. nas. široka, reprezentativna cesta v velikem mestu avinski posnétek -ega -tkamkart. . letálski posnétek avra -e ž klimatogeogr. . polárni síj avróra avstrális -e -- ž klimatogeogr. . júžni síj avra boreális -e -- ž klimatogeogr. . séverni síj avstralázijskabíogeográfskarégija -e -e -e ž biogeogr. . avstrálsko-ázijskabíogeográfska régija avstrális -a m biogeogr. florna oblast,ki obsega Avstralijo, Tasmanijo in Novo Zelandijo S: avstrálska flórna oblást PRIM.: antárktis, ho-lárktis, kapensis, neotrópis, páleotrópis avstrálska depresíja -e -e ž klimatogeogr. de­presija s središcem nad osrednjo Avstralijo avstrálskaflórnaoblást -e -e oblastí žbiogeogr. . avstrális avstrálska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki obsega Avstralijo, Tasmanijo, Novo Gvinejo in nekatere manjše otoke PRIM.: antárkticna zóogeográfska oblást, etiópska zóogeo­gráfska oblást, holárkticna zóogeográfska oblást, índijsko-malájska zóogeográfska ob-lást, madagáskarska zóogeográfska oblást, neotrópska zóogeográfska oblást, novoze­lándska zóogeográfska oblást, polinézijska zóogeográfska oblást avstrálsko-ázijska bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografska regija, ki obsega Avstralijo in Novo Zelandijo ter del otokov v Jugovzhodni AzijiS: avstralázijska bíogeográfskarégija PRIM.: antárkticnabíoge­ográfskarégija,etiópskabíogeográfskarégija, néoárkticnabíogeográfskarégija,neotrópska bíogeográfska régija, oceánska bíogeográf-ska régija, orientálska bíogeográfska régija, páleoárkticna bíogeográfska régija avtárkicna kmetíja -e -e ž agr. geogr. cista kmetija, ki krije vse potrebe z dobrinami, ki jih sama prideluje S: avtárkicno kmécko gospodárstvo PRIM.: tržna kmetíja avtárkicnokméckogospodárstvo -ega -ega -a s agr. geogr. . avtárkicna kmetíja avtárkicno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. . sámozadôstno kmetíjstvo avtekologíja -e ž biogeogr. veda o bioloških odnosih med posamezno rastlinsko, živalsko vrsto in njenim okoljem ávtobusnapostája -e -e ž geogr. prometa stavba s prostori za cakanje, oskrbo potnikov in oznacene prometne površine, kjer se ustav­ljajoavtobusi PRIM.: ávtobusno postajalíšce, želézniška postája ávtobusnopostajalíšce-ega-as geogr. prometa oznacena prometna površina ob vozišcu ce­ste, namenjena ustavljanju avtobusov za javni prevoz potnikov PRIM.: ávtobusna postája ávtocésta -e ž geogr. prometa s predpisanimi prometnimi znaki oznacena cesta za promet motornih vozil z dvema, med seboj locenima voznima pasovoma za promet v nasprotni smeri, brez nivojskih križišc s cesto, že­leznico ali tramvajsko progo v isti ravnini, navadno povezana z enakimi cestami v so-sednjih državah avtohtna manjšína -e -e ž polit. geogr., demo-geogr. manjšina, katere pripadniki naseljujejo doloceno obmocje daljše zgodovinsko ob-dobje in imajo navadno enake pravice kot pripadniki vecinske nacije, npr. Nemci v Italiji, Madžari v Sloveniji PRIM.: nčavtohtóna manjšína avtohtóna prst -e prstí ž pedogeogr. prst na maticni podlagi, na kateri se je razvila PRIM.: alohtóna prst avtohtni jámski sedimčnt -ega-ega-ęnta m geogr. krasa klasticni sediment, nastal v kraški jami PRIM.: alohtóni jámski sedimčnt avtohti sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment na mestu nastanka PRIM.: alogéni sedimčnt, alohtóni sedimčnt GL: geogr. krasa avtohtóni jámski sedimčnt avtohtóno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. prvotno prebivalstvo, rojeno v kraju bivanja PRIM.: alohtóno prebiválstvo ávtokárta -ežkart. zemljevid, prirejen posebej za avtomobilski promet po cestah avtomobílska industríja -e -e ž ind. geogr. izdelovanje osebnih, potniških in tovornih motornih vozil za cestni promet avtomórfna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, v ázimutna projékcija kateri padavinska voda prosto odteka v pod- talnico PRIM.: hidromórfna prst avtonomíja -e ž polit. geogr. samostojno uprav­ljanje ozemlja v okviru dolocene države ozi­roma samouprava dolocene skupnosti ávtorski originál zemljevída -ega -a -- m kart. rokopisni original zemljevida, ki ga avtor iz­dela sam ali drugi po njegovih navodilih ali pod njegovim vodstvom PRIM.: délovna kár­ta, kartográfski originál zemljevída, tiskárski originál zemljevída avtotrni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki potrebuje za svojo prehrano anorganske snovi, iz katerih s fotosintezo, kemosintezo sintetizira organske snovi PRIM.: heterotrófni organízem avtotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, v katerem nastajajo biogene, mineralne in organske snovi, potrebne za hrano organiz­mov azbestóza -e ž var. okolja pljucna bolezen, navadno poklicna, zaradi dolgotrajne izpo­stavljenosti industrijskemu prahu, ki vsebuje azbestna vlakna azilánt -a m polit. geogr. politicni migrant, ki mu država priselitve daje zacasni ali trajnejši politicni azil in mu prizna status politicnega preganjanca PRIM.: begúnec, optánt ázimut -a m 1. mat. geogr. kot med namišljeno crto od stojišca do neke tocke na Zemlji in smerjo sever–jug, navadno izražen v stopi­njah 2. mat. geogr. kot v nebesnem koordinat­nem sistemu, med navpicnim krogom skozi nebesno telo in nebesnim poldnevnikom GL: mat. geogr. astronómski ázimut, kart. geo­détski ázimut ázimutna pošévna projékcija -e -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri se projekcijska ravnina dotika Zemlje na katerikoli tocki med ekvatorjem in tecajem PRIM.: ázimutna projékcija ázimutna projékcija -e -e ž kart. v površinah ali kotih tocna kartografska projekcija, s katero je Zemljino površje preneseno s projiciranjem iz neke tocke na ravnino, ki se navadno do-tika Zemlje na tecaju, redkeje na ekvatorju ali med tecajema in ekvatorjem S: horizóntna projékcija,zenítnaprojékcija PRIM.: ázimutna pošévnaprojékcija,stôžcnaprojékcija,váljna projékcija azik -a m geomorf., zastar. . arháik azonálnaprst -e prstíž pedogeogr. gl. ŕconálna prst azrski ánticikl -ega -a m klimatogeogr. subtropski anticiklon, ki nastaja na obmocju Azorov in zlasti poleti vpliva tudi na vreme v Evropi S: sévernoatlántski ánticiklón azotofiksácija -e ž pedogeogr. . fiksácija dušíka azotofiksátor -ja m biogeogr., pedogeogr. . fiksátor dušíka Azimutna projekcija barhán B bába -e ž geomorf. . bút bábje polétje -ega -a s klimatogeogr. daljše obdob­je nadpovprecno toplega in lepega vremena na zacetku jeseni PRIM.: indijánsko polétje bábje pšęno -ega -a s klimatogeogr. padavina v obliki belih, neprozornih polledenih zrnc s premerom 1–5 mm badlands -a[bédlents] m (ang.) geomorf. razbraz­dano, težko prehodno površje, polno žlebov in ostrih grbin, nastalo z erozijo navadno na obmocju s sušnim podnebjem PRIM.: erozíjsko obmócje bagui -ja [bágui] m klimatogeogr. tropski ciklon na obmocju Filipinov bajada -e [baháda] ž (šp.) geomorf. zložno pod-nožje hriba na prehodu v ravnino, zgrajeno iz nesprijetega gradiva, nanesenega na skalno podlago z obcasnimi vodotoki s pobocja v pušcavskem okolju PRIM.: pedimčnt bájer -ja m hidgeogr. vecja kotanja z vodo za gojenje rib in razlicne oblike rekreacije PRIM.: ríbnik bájta -e ž geogr. nas., v Zgornjesavski dolini, Karavan­kah in Kamniško-Savinjskih Alpah stanovanjska planšarska stavba, navadno lesena PRIM.: fáca, kóca, stán bájtar -jam 1. agr. geogr. lastnik zelo majhnega kmetijskegaposestva S: kócar PRIM.: gostác, grúntar 2. agr. geogr., na Veliki planini oseba, ki zunaj pašne sezone uporablja pastirski stan, ki ni njena last baldahín -a m geogr. krasa stalaktit v obliki zavese balkanizácija -e ž polit. geogr. proces razpada­nja države na manjše dele zaradi notranjih nasprotij, znacilen za novoveško zgodovino balkanskih držav balneologíja -e ž klimatogeogr. veda, ki proucuje zdravilne ucinke podnebja na cloveka balván -a m geomorf. . ledeníški balván balvánasta moréna -e -e ž geomorf. morenski nasip, sestavljen v glavnem iz ledeniških balvanov S: balvánski nasíp balvánski nasíp -ega -a m geomorf. . balvá­ nasta moréna banánskadržáva -e -e ž 1. polit. geogr. srednje­ameriška država, v kateri je glavna gospodar-ska dejavnost pridelovanje banan za izvoz pod nadzorom tujih družb, ki onemogocajo lastno, neodvisno politiko in vzdržujejo enostransko odvisnost od Združenih držav Amerike, kar povzroca nenehne napetosti in politicno ne­stabilnost 2. polit. geogr. vse svetovne države s podobnimi razvojnimi in politicnimi pro-blemi bánka podátkov -e -- ž spl. geogr. . báza podátkov bantustán -a m polit. geogr. po nacelu aparthajda in narodne pripadnosti ustanovljen prebi­valstveni rezervat v nekdanji Južnoafriški republiki bár -a m geomorf. od okolice višja naplavina v recni strugi ali odkladnina klasticnega gradiva v obalnem morju ali delti reke, ki lahko sega nad vodno gladino, znacilna za izlive vecjih rek barákarsko nasélje -ega -a s geogr. nas. pravi­loma nelegalno obmestno naselje s stanovalci iz najnižjega, najrevnejšega družbenega sloja, brez ustreznih komunalnih naprav in z objekti iz nekakovostnih gradbenih materialov, npr. iz lesa, plocevine, plasticnih mas S: slum (1) PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, favéla, gacekondu, jacale, rancho, shanty town, slum (2), squatter settlement, tugúrio, villa miseria barhán -a m (turkm.) geomorf. srpasta vetrna pešcena sipina z vbocenimi strmejšimi od­vetrnimi pobocji in znižujocimi se krajnimi krilnimi podaljški na odvetrni strani PRIM.: srpasta sipína barjánska prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki vsebuje v celotnem profilu nad 30 odstotkov organske snovi, zlasti šote, razširjena na barjanskih obmocjih S: bárska prst barjánska vás -e vasí ž geogr. nas. razpotegnje­na vas z domovi, ki so v enakomernih raz­daljah postavljeni ob glavni cesti, pri cemer poljsko razdelitev in regulacijo naselja doloca sistem odtocnih, osuševalnih jarkov barjánski trávnik -ega -a m agr. geogr. mokrotni travnik kot katastrska zemljiška kategorija na barju, na katerem uspevajo za zakisano prst znacilne trave slabše kakovosti PRIM.: mokrôtni trávnik bárje -a s hidgeogr., biogeogr. mokrotno zem­ljišce, na katerem iz odmrlih delov šotnih mahov in drugih vlagoljubnih rastlin zaradi pocasnega razkroja nastaja šota GL: hidgeogr. aktívni slňj bárja, hidgeogr., bioge­ogr. drevésno bárje, hidgeogr., biogeogr. evtrófno bárje, hidgeogr. inęrtni slňj bárja, hidgeogr., biogeogr. izbóceno bárje, hidgeogr., biogeogr. mahôvnobárje, hidgeogr., biogeogr. mángrovsko bárje, hidgeogr., biogeogr. mézotrófnobárje, hid-geogr., biogeogr. nízko bárje, hidgeogr., biogeogr. nižínsko bárje, hidgeogr., biogeogr. óligotrófno bárje, hidgeogr., biogeogr. plôsko bárje, hidgeogr., biogeogr. pobócno bárje, hidgeogr., biogeogr. sfágnovobárje, hidgeogr., biogeogr. šôtno bárje, hidgeogr., biogeogr. trávno bárje, hidgeogr., bio-geogr. trstícno bárje, hidgeogr., biogeogr. visôko bárje, hidgeogr., biogeogr. višínsko bárje barométer -tra m klimatogeogr. naprava za merjenje zracnega tlaka GL: klimatogeogr. kovínski barométer, klimato­geogr. živosrebrni barométer barométrska ka -e-ežkart. kota,kioznacuje nadmorsko višino izbrane tocke na terenu, dolocena od neke znane nadmorske višine s pomocjo razlike v zracnem tlaku barométrska višínska frmula -e -e -e ž kart. enacba, ki omogoca približni izracun nad­morske višine s pomocjo izmerjene razlike v zracnem tlaku barométrski gradičnt -ega -ęnta m klimato­geogr. razlika v zracnem tlaku na doloceno razdaljo barranco -a[baránko] m(šp.) geomorf. erozijski jarek, soteska, z ovršja vulkanskega stožca žarkasto usmerjena po pobocjih navzdol barriada -e [barijáda] ž (šp.) geogr. nas. bara­karsko naselje v obmestjih velikih mest v Peruju in Ekvadorju PRIM.: básti, bidonville, callampa,favéla,gacekondu,jacale,rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria bárska prst -e prstí ž pedogeogr. . barjánska prst bárvanje kráške ve -a -- -- s geogr. krasa . sledęnje kráške vôde bárvna metalurgíja -e -e ž ind. geogr. proiz­vodnja in predelava vseh kovin, razen železa PRIM.: crna metalurgíja básti -ja m (hind.) geogr. nas. barakarsko nase­lje v obmestjih velikih mest v Indiji PRIM.: barriada, bidonville, callampa, favéla, gace­kondu, jacale, rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria Nastanek in razvoj barja bázicnost prstí batiál -a m hidgeogr. oceansko obmocje med sublitoralom in abisalom, globoko od 200 m do 3000 m batiálni mrski sedimčnt -ega -ega -ęnta m geomorf. morski sediment v globini od 200 m do 800 m PRIM.: abisálni môrski sedimčnt, neríticni môrski sedimčnt, pelágicni môrski sedimčnt batibentál -a m hidgeogr. obmocje globoko­morskega dna, kjer živi bentos PRIM.: bati­pelagiál batilímnij -a m hidgeogr. globinska vodna plast v jezerih PRIM.: epilímnij, hipolímnij, metalímnij batiméter -tra m hidgeogr. . globinomér batimetríja -e ž hidgeogr. merjenje globine vode batipelagiál -a m hidgeogr. oceansko obmocje v globini od 1000 m do 3000 m, kjer živijo prosto plavajoci organizmi PRIM.: batibentál batisfęra -e ž hidgeogr. obmocje morskih globin batiskáf -amhidgeogr. podmornici podobna na­prava za raziskovanje vecjih morskih globin batitermográf -a m hidgeogr. naprava za mer-jenje temperature vode v globinah batográf -a m hidgeogr., kart. kartografska napra­va za vrisovanje globine in oblike morskega ali jezerskega dna batolít -a m geomorf. magmatske kamnine v obliki masivne lece v Zemljini skorji PRIM.: fakolít, lakolít, lopolít, plutón, síl batométer -tra m hidgeogr. priprava za zaje­manje globinskih vzorcev vode S: globínska sda báza hidrográfa -e-- ž hidgeogr. izhodišcna tocka pri merjenju vodostaja s hidrografom, izražena z geodetsko izmerjeno nadmorsko višino bazálne lastnósti ledeníka -ih ---- ž mn. hidgeogr. razmerje med temperaturo ledu in temperaturo ledišca pod tlakom na stiku ledenika s podlago bazálni tíl -ega -a m geomorf. sestavni del talne­ga tila, ki nastaja pod geotermalnim vplivom v casu stagnacije ledenika bazált -a m geomorf. drobnozrnata siva ali crna predornina, znacilna za bazaltne pokrove in dajke bazáltna plást -e plastí m geomorf. . síma bazáltni pokrňv -ega -ôva m geomorf. pokrov iz bazaltne lave na Zemljinem površju, ki je zaradi židkosti bazalta vecinoma ravno ali le blagonagnjenoS: lávniplatóPRIM.: vulkánski pokrňv báza obláka -e -- ž klimatogeogr. nadmorska višina v ozracju, kjer je meja spodnje ploskve oblaka báza podátkov -e -- ž spl. geogr. vecjakolicina organizirano urejenih, navadno digitalnih podatkov, navezanih na doloceno podrocje, npr.geografskeinformacijskesisteme,demo­grafijo, dostopnih z racunalnikom S: bánka podátkov, podátkovna zbírka bazár -ja m geogr. nas. tržni prostor s trgovsko in obrtno funkcijo, znacilen za mestav orien­talskem okoljuin naIndijski podcelini PRIM.: cáršija, súk bazén -a m geomorf. kotlina, zapolnjena z usedlinami GL: hidgeogr. artéški bazén, hidgeogr. dn vd­nega bazéna, hidgeogr. fírnski bazén, hidgeogr. hidrográfskibazén, geomorf. kôncni bazén, var. okolja ozraceválni bazén, hidgeogr. poplávni bazén, hidgeogr. récni bazén, geomorf. sedi­mentacíjski bazén, geomorf. terminálni bazén, hidgeogr. vôdni bazén (1, 2, 3), hidgeogr. vodo­zbírni bazén bázicnaindustríja -e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, ki pripravljajo, obdelujejo surovine za nadaljnjo industrijsko predelavo, npr. kovine, kovinske zlitine, kemikalije, cement S: surovínska industríja PRIM.: ekstraktívna industríja, predeloválna industríja bázicnaprst -e prstí ž pedogeogr. prst s pH-vred­nostjo vec kot 7, ki navadno vsebuje veliko karbonatov, zlasti natrija in kalcija S: alkálna prst PRIM.: kísla prst bázicnareákcijaprstí -e -e -- ž pedogeogr. reak­cija,kikaže stopnjobazicnostiprsti,izražena s pH-vrednostjo vec kot 7S: alkálna reákcija prstí PRIM.: kísla reákcija prstí, nevtrálna reákcija prstí bázicnavôda -e -e ž hidgeogr. voda s pH-vred­nostjo vec kot 7 S: alkálna vda PRIM.: kísla vda bázicnost prstí -i -- ž pedogeogr. lastnost prsti, katere pH-vrednost je vec kot 7 PRIM.: kíslost prstí bázicnost vôde -i -- ž hidgeogr. lastnost vode s pH-vrednostjo vec kot 7 PRIM.: kíslost vôde bazofílna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na prsti z bazicno reakcijo PRIM.: kisloljúbna rastlína, nevtrofílna rastlína BDP BDP-ja [b.d.p.] in [bedepé] m krajšava spl. geogr. . brúto domáci proizvňd beaufort -a [bofór -ja] m klimatogeogr. gl. bofór Beaufortova léstvica -e -e [bofórjeva] in beaufortova léstvica -e -ež klimatogeogr. dva­najststopenjska lestvica za dolocanje jakosti vetra na Zemljinem površju glede na njegov ucinek bčc becŕ m hidgeogr. preprosto, manjše vodno zajetje beduín -a m agr. geogr. arabski nomad, ki se s kamelami seli po pušcavskih obmocjih sever-ne Afrike in jugozahodne Azije bég prebiválstva -a -- m demogeogr. . mn­ žicna selítev begúnec -nca m polit. geogr., demogeogr. politicni migrant, ki mu država priselitve, navadno v dogovoru z OZN, iz humanitarnih razlogov omogoca zacasno naselitev, vendar mu vedno ne prizna statusa politicnega preganjanca PRIM.: azilánt, optánt begúnstvo -a s demogeogr. hiter in vecinoma neorganiziran množicni odhod prebivalstva z dolocenega ozemlja zaradi gospodarskih, politicnih, socialnih, zdravstvenih, vojnih okolišcin, razmer in naravnih nesrec bég z dežęle -a -- -- m agr. geogr., demogeogr. odseljevanje ljudi s podeželja v mesta zara­di agrarne prenaseljenosti in pomanjkanja delovnih mest zunaj kmetijstva ali zaradi privlacnejšega mestnega nacina življenja in donosnejših zaposlitev S: agrárna depopu­lácija behaviorísticna geografíja -e -e [bihejvijorí­sticna] ž spl. geogr. idejna smer v zgodovinskem razvoju geografije, temeljeca na behavio­rizmu, po katerem okolje izrazito vpliva na vedenje in ravnanje ljudi Behrmanova projékcija -e -e [bęrmanova] in behrmanova projékcija -e -e ž kart. valjna projekcija, pri kateri valj seka Zemljo na 30° severne in južne zemljepisne širine, kjer sta samo ta dva vzporednika tocna v dolžinah, drugi so enako dolgi, razmiki med njimi se proti ekvatorju povecujejo in proti tecajema zmanjšujejo bélanóc -e nocí ž mat. geogr. kratka, svetla noc v poletnemcasuvvisokihzemljepisnih širinah, ko je Sonce pod obzorjem za najvec 18° béli dímnik -ega -a m geomorf. podmorski izvir na obmocju srednjeoceanskega hrbta, iz kate­rega bruha z žveplovodikom prepojena voda s temperaturo manj kot 350 °C, pri ohlajanju pa nastanejo drobne svetle oborine, ki se na dnu kopicijo v dimnikom podobnih stolpih PRIM.: crni dímnik belokránjska híša -e -e ž geogr. nas. slovenska kmecka hiša, podtip panonske hiše, navadno pritlicna, lesena, redko pobeljena, s slamnato streho na cop bentál -a m hidgeogr., biogeogr. morsko, jezersko ali recno dno kot življenjsko okolje organiz­mov S: bentálni pás PRIM.: pelagiál bentálni pás -ega pasú m hidgeogr., biogeogr. . bentál béntos -a m biogeogr. prirasli in gibljivi organiz-mi, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu GL: biogeogr. globokovôdni béntos beréha -e ž biogeogr., klimatogeogr. podnebno--rastlinski višinski pasob vznožju Etiopskega višavja, v nadmorski višini do 500 m, za ka­teregasoznacilnivrocepušcavskopodnebje, polpušcavsko in pušcavsko rastlinstvoPRIM.: déga, kóla, voina déga bęrma -ežhidgeogr. umetna terasa v regulirani strugi reke, potoka, ki utrjuje precni profil in omogoca pretok visoke vode béta índeks ---a m geogr. prometa preprosto merilo za dolocanje stopnje povezanosti Beaufortova lestvica Beaufortova lestvica Moc vetra Hitrost vetra Poimenovanje vetra Ucinki vetra na morju Ucinki vetra na kopnem km/h m/s 0 0–1 0,0–0,1 brezvetrje mirno in gladko kot ogledalo povsem mirno ozracje, dim se dviga navpicno navzgor 1 2–5 0,2–1,5 sapica majhni valcki brez kakršne koli pene smer vetra nakazuje le zanašanje dima, ne pa tudi premikanje vetrovne zastavice 2 6–11 1,6–3,3 vetric majhni, kratki valcki, grebeni se ne lomijo veter se obcuti na obrazu, šelestenje listja, vetrovna zastavica se premika 3 12–19 3,4–5,4 šibki veter majhni valovi z malo lomljenja vrhov, pena je steklastega videza premika se listje in upogibajo se drobne vejice, veter zravna zastavico 4 20–28 5,5–7,9 zmerni veter zmerni valovi z veliko prelomljenih grebenov veter dviga prah, nevezan papir, premika vejice in tanjše veje 5 29–38 8,0–10,7 mocni veter daljši valovi z veliko belih grebenov, pojavlja se meglica vodnih kapljic majhna listnata drevesa se v celoti upogibajo, na jezerih se pojavljalo penasti valovni grebeni 6 39–49 10,8–13,8 hudi veter nastajajo veliki valovi, vsi grebeni se lomijo z veliko dima vodnih kapljic upogibajo se mocne veje, veter tuli okrog vogalov, dežnike je težko uporabljati 7 50–61 13,9–17,1 viharni veter valovi se kopicijo, pojavljajo se dolge proge bele pene upogibajo se odrasla drevesa, oteženo premikanje pri hoji proti vetru 8 62–74 17,2–20,7 vihar zmerno visoki valovi velike dolžine, s prelomi na vrhu, veliko pene, ki zmanjšuje vidljivost veter lomi drevesne vejice, mocno oteženo gibanje na prostem 9 75–88 20,8–24,4 mocni vihar visoki valovi s penastimi progami, grebeni se kotrljajo, rušijo in razbijajo, morske vodne kapljice zmanjšujejo vidljivost veter lomi vecje veje, manjša škoda na stavbah (odnaša pokrove dimnikov in strešnike) 10 89–102 24,5–28,4 hudi vihar zelo visoki valovi z dolgimi grebeni v obliki perjanice, pena leti z vetrom v gostih belih progah, površina morja se beli, vidljivost je zmanjšana veter ruje posamezno drevje, vecja škoda na stavbah 11 103–117 28,5–32,6 orkanski vihar izredno visoki valovi, morje pokrito z belimi obmocji pene, ki so vzdolžne s smerjo vetra, vrhovi valov se razpršijo, slaba vidljivost veter ruje drevje in podira hiše (na kopnem se redko pojavlja) 12 118–133 32,7–36,9 orkan izredno visoki in navzkrižni valovi, zrak poln pene, površina morja popolnoma bela, vidljivost povsem zmanjšana nastane vsesplošno razdejanje prometnega omrežja, ki se izracunava tako, da se število vezi deli s številom prometnih vozlišc v njem PRIM.: álfa índeks, ciklomátsko števílo bétamézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž var. okolja druga stopnja onesnaženosti voda, dolocena posredno po izbranih vrstah organizmov, združbah, ki uspevajo v zmerno onesnaženih vodah PRIM.: álfamézosapróbna onesnáženostvodá,mézosapróbnaonesná­ženost vodá, óligosapróbna onesnáženost vodá, pólisapróbna onesnáženost vodá bétamézosapróbnastôpnjakakôvostivôde -e -e -- -- ž var. okolja nizka stopnja biološke onesnaženosti vode, pri kateri se mora voda za nadaljnjo rabo cistiti in dezinficirati PRIM.: álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, mézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, óligosapróbnastôpnjakakôvostivôde,pólisa­próbna stôpnja kakôvosti vôde betónska césta -e -e ž geogr. prometa cesta, narejena iz zelo odpornih betonskih plošc, položenih na utrjenem drobljenem gramozu PRIM.: asfaltíranacésta,makadámskacésta, tlakována césta Bf --[b.f.] m neskl. krajšava klimatogeogr. . bofór -horizt -a [bé efé] m (krajšava fe za lat. Bfe ferrum "železo") pedogeogr. . ferospódicni horizónt Bh-horizt -a [bé há] m(krajšava h za humospo­dicni) pedogeogr. . humospódicni horizónt B-horizt -a [bé] m pedogeogr. . iluviálni horizónt (B)-horizt -a [oklepáj bé] m pedogeogr. . kámbicni horizónt (1) bíbavica -e ž hidgeogr. . plimovánje bíbavicnaamplitúda -e -e ž hidgeogr. višinska razlika med vodostajem visoke vode ob plimi in nizke vode ob oseki S: plímska amplitúda bíbavicnaelektrárna -e -e žind. geogr., hidgeogr. . plímska elektrárna bíbavicni tók -ega -a m hidgeogr. . plímski tk (1, 2) bíberska ohladítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. najstarejša pleistocenska ohladitev v Alpah pred okrog 2 milijonoma let, pri­merljiva s predtegelensko ohladitvijo na severu Evrope bidonville -lla [bidonvíl] m (fr.) geogr. nas. ba­rakarsko naselje v obmestjih velikih mest v frankofonskemokoljuPRIM.: barriada, básti, callampa, favéla, gacekondu, jacale, rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria bífeníl -a m nav. mn. var. okolja v industriji upo­rabljana nerazkrojljiva snov, ki zastruplja okolje in organizme, v katerih povzroca po­škodbe tkiv, dedne spremembe GL: var. okolja póliklorírani bífeníli bifurkácija -e ž hidgeogr., geogr. krasa površinska ali podzemna razcepitev vodnega toka v raz­licne smeri S: raztócje, vílicenje GL: hidgeogr., geogr. krasa vertikálna bifurkáci­ ja big bang -- -a [bíg béng] m (ang.) mat. geogr. . prápňk bilánca -e ž spl. geogr. primerjalni prikaz razlike med dvema sistemoma GL: demogeogr. bilánca prebiválstva, klimato­geogr. blažílna bilánca, var. okolja ekolška bilánca, var. okolja energíjska bilánca okólja, hidgeogr. ledeníška bilánca, demogeogr. néga­tivnabiláncaprebiválstva, demogeogr. pózitivna bilánca prebiválstva, agr. geogr. prehrámbna bilánca, demogeogr. selítvenabilánca, klimatoge­ogr. seválnabilánca, hidgeogr. snéžnabilánca, var. okolja snôvna bilánca okólja, klimatogeogr. toplôtna bilánca, hidgeogr. vôdna bilánca, hidgeogr. vôdna bilánca Zęmlje, spl. geogr. zu­nánjetrgovínska bilánca bilánca prebiválstva -e -- ž demogeogr. rast številaprebivalcevnadolocenemobmocjuin v dolocenem obdobju, odvisna od naravnega prirastka, izseljevanja in priseljevanja GL: demogeogr. négativnabiláncaprebiválstva, demogeogr. pózitivna bilánca prebiválstva binárni sęjš -ega -a m hidgeogr. . dvójni sęjš binodálni sęjš -ega -a m hidgeogr. . dvójni sęjš biocenza -e žbiogeogr., pokr. ekol. . življęnjska zdrúžba biocíd -a m nav. mn. var. okolja, agr. geogr. okolju lahko škodljiva kemicna ali naravna snov, ki se uporablja zlasti v kmetijstvu za selektivno zatiranjepovzrociteljevbolezniinškodljivcev kulturnih rastlin PRIM.: pesticíd bíodegradibílnost -i ž var. okolja . biolóška razgradljívost bíodiverzitéta -e žpokr. ekol. . biótska razno-vrstnost bíoenergíja -e ž 1. pokr. ekol. energija biomase v razlicnih sestavinah ekosistema2. pokr. ekol. energija, pridobljena iz biomase, premoga, nafte, zemeljskega plina bíofílter -tra m var. okolja filter iz rastlin in živali, ki pridobivajo hrano s precejanjem onesnažene vode, zato se v njih kopicijo škodljive snovi biogéna kamnína -e -e ž geomorf. . biolít biogéna korozíja -e -e ž geogr. krasa korozija zaradi delovanja organizmov biogéna meromíkticnost -e -ižhidgeogr. raz­slojenost vode meromikticnega jezera, ki jo povzrocata kopicenje mineralnih in razpada­nje organskih snovi na dnu jezera, znacilna za ozka, globoka gorska jezera PRIM.: antro­pogénameromíkticnost,eksogénameromík-ticnost, krenogéna meromíkticnost biogéni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. . organogéni sedimčnt (1, 2) biogéno preperévanje -ega -a s geomorf. . biolóško preperévanje bíogeocenza -e ž biogeogr., pokr. ekol. celota živalskih, rastlinskih organizmov in neživih okoljskih dejavnikov na delu Zemljinega površja bíogeografíja -ež 1. spl. geogr. veja fizicne geo­grafije o rastlinstvu, živalstvu kot sestavinah pokrajine in njunem razmerju do naravnega in antropogenega okolja 2. biogeogr. del bio-logije o geografski razširjenosti rastlinskih, živalskih vrst na Zemlji bíogeográfska régija -e -e ž biogeogr. najvišja prostorska enota na Zemlji z znacilnim ras­tlinstvom in živalstvom GL: biogeogr. antárkticnabíogeográfskarégija, biogeogr. avstralázijska bíogeográfska régija, biogeogr. avstrálsko-ázijska bíogeográfska régija, biogeogr. etiópskabíogeográfskarégija, biogeogr. néoárkticna bíogeográfska régija, biogeogr. neotrópskabíogeográfskarégija, bio-geogr. oceánskabíogeográfskarégija, biogeogr. orientálska bíogeográfska régija, biogeogr. páleoárkticna bíogeográfska régija, biogeogr. páleotrópska bíogeográfska régija bíoklimatologíja bíogeográfsko obmócje -ega -a s biogeogr. veliko obmocje na Zemlji s skupnimi znacil­nostmi rastlinstva in živalstva bíogeokémicni cíkel -ega -kla m pokr. ekol., biogeogr. . bíogeokémicno króženje bíogeokémicno króženje -ega -a s pokr. ekol., biogeogr. ponavljajoci se procesi med neživo in živo naravo v biosferi, na osnovni ravni kot kroženje posameznih kemicnih elementov, npr. kisika, dušika, ogljika, fosforja, in naviš­jih ravneh kot povezave med ekosistemi, med biosfero in ekosfero S: bíogeokémicni cíkel bioha -e ž 1. biogeogr. obmocje na kopnem, kjer so zastopane posebne oblike rastlinstva in živalstva 2. biogeogr. del Zemljinega po­vršja, kjer je mogoce življenje biohoríja -e ž biogeogr. razširjanje peloda, se­men, plodov rastlin s pomocjo organizmov PRIM.: anemohoríja, antropohoríja, hidro­horíja, zoohoríja bíohrána -e ž agr. geogr., var. okolja hrana, pre­delana iz neoporecnih, zdravju neškodljivih pridelkov, pridelanih z biološkim kmetova­njem bíoindikátor -ja m var. okolja organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo v ekotopu oznacuje njegovo kakovost, razlicnost glede na sosednje ekotope, po katerih se presoja onesnaženostokolja, stanje v njem, npr. lišaji, alge S: organízemindikátor PRIM.: indikátorski organízem bíokémicnapotrébapokisíku -e -e----ž K: BPK var. okolja merilo za dolocanje organske onesnaženosti naravnih, odpadnih voda, pri cemer se ugotavlja kolicina kisika, izražena v mg O2/l vode, ki jo pri razgradnji organskih snovi porabijo mikroorganizmi v doloceni casovni enoti pri temperaturi 20 °C PRIM.: kémicna potréba po kisíku bíokémicna sedimęntna kamnína -e -e -e ž geomorf. sedimentna kamnina, nastala z izlocanjem ali usedanjem mineralov, lahko pod vplivom organizmov PRIM.: klá­sticna sedimęntna kamnína, piroklásticna sedimęntna kamnína bíokémicno preperévanje -ega -a s geomorf. kemicno preperevanje, povezano z biološkimi procesi bíoklimatologíja -e ž klimatogeogr. del klima­ tologije, ki proucuje vpliv podnebja na živa bitja, tudi na cloveka bíoklimátski pás -ega pasú m klimatogeogr., biogeogr. . podnébno-rastlínski pás bíokmetíjstvo -a s agr. geogr. . biolóško kmetíjstvo bíokorozíjska jámica -e -e ž geogr. krasa majh­na, navadno okrogla vdolbinica, nastala na skalnempovršju zaradi biokorozijskega delo­vanja alg in lišajev S: lišájna jámica biolít -a m geomorf. sedimentna kamnina, na­stala iz ostankov rastlinskih ali živalskih organizmov S: biogénakamnína,organogéna kamnína PRIM.: fitolít, zoolít biolóška nesréca -e-e ž spl. geogr. nesreca, nastala zaradi bioloških dejavnikov, npr. epi­demija, rastlinske in živalske bolezni PRIM.: antropogéna nesréca, narávna nesréca, téhnicna nesréca biolóška razgradljívost -e -i ž var. okolja last-nost odmrlih organskih spojin, da se s po­mocjomikroorganizmovnaravnorazkrojijo, s cimer se zmanjšuje škodljivost v okolje vne­senih odpadnih snovi S: bíodegradibílnost biolóška raznovrstnost -e -i ž pokr. ekol. . biótska raznovrstnost biolóška reprodúkcija prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. . narávna reprodúkcija pre­biválstva biolóška sestáva prebiválstva -e -e -- ž de­mogeogr. sestava prebivalstva glede na spol, starost, fertilnost biolóška temperatúrna vsôta -e -e -e ž kli­matogeogr., agr. geogr. vsota aktivnih oziroma efektivnih temperatur v dolocenem obdobju, potrebna za uspevanje dolocene kulturne rastline S: vsôta bíotemperatúr biolški mínimum -ega -a m pokr. ekol., var. okolja minimalne življenjske razmere, nujne za obstoj organizma, vrste ali biocenoze v dolocenem okolju GL: var. okolja biolóški mínimum vôdnega pre­tka biolški mínimum vdnega pretka -ega -a ---- m var. okolja najnižja dopustna vodnatost (neonesnažene) tekoce vode, nujna za ob-stoj organizmov v njej, po kateri se doloca še dopustno odvzemanje vode iz naravnega vodotoka v sušnem obdobju biolóškiprirástekprebiválstva -ega -tka -- m demogeogr. . narávni prirástek prebiválstva biolški spékter -ega -tra m biogeogr. zastopa­nost rastlinskih vrst razlicnih življenjskih oblik na dolocenem obmocju, izražena v odstotkih biolški típ -ega -a m biogeogr. . življęnjska oblíka biolóško cíšcenje -ega -a s var. okolja cišcenje onesnažene vode v cistilni napravi z izkorišcan­jem bioloških sposobnosti dolocenih mikroor­ganizmov za razgrajevanje škodljivih snovi S: sekundárnocíšcenje PRIM.: kémicnocíšcenje, mehánsko cíšcenje, prčdcíšcenje (1) GL: var. okolja biolóško sámocíšcenje vôde (1, 2) biolóško kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. kme­tijstvo, pri katerem prevladujejo postopki biološkega kmetovanja, zato je pridelana hrana zdravju neškodljiva S: bíokmetíjstvo, ekolóško kmetíjstvo biolško kmetovánje -ega -a s agr. geogr. okoljsko neoporecno kmetovanje, pri kate-rem se namesto umetnih gnojil, biocidov in pesticidov,težkekmetijskemehanizacijeupo­rabljajo naravne snovi in sonaravni postopki pridelovanja PRIM.: integrálno kmetovánje, konvencionálno kmetovánje biolško preperévanje -ega -a s geomorf. pre­perevanje zaradi delovanja organizmov S: biogéno preperévanje PRIM.: kémicno pre­perévanje, mehánsko preperévanje biolóško sámocíšcenje vôde -ega -a -- s 1. var. okolja naravno, aerobno razgrajevanje organskih snovi z mikroorganizmi v biološko uravnoteženem vodnem okolju 2. var. okolja cišcenje odpadne vode v cistilnih napravah z mikroorganizmi v gnilišcnem blatu, z do-vajanjem zraka, kisika bíoluminiscénca -e ž hidgeogr. . svetlíkanje mórja bim -a m pokr. ekol. obsežno geografsko ob-mocje na Zemlji z znacilnimi rastlinskimi in živalskimi združbami ter okoljskimi dejavniki bíomása -ežpokr. ekol. celotnamasavsehorga­nizmov ali osebkov posamezne rastlinske, živalske vrste, živecih v doloceni populaciji, združbi, izražena v suhi teži na površinsko, prostorninsko enoto blag bíometeorologíja -e ž klimatogeogr. del meteo­rologije, ki proucuje vpliv vremena na živa bitja, zlasti na clovekov organizem bint -a m pokr. ekol. vsak od medsebojno sood­visnih organizmov, ki v zapletenih povezavah z neživo naravo sestavljajo bioto bíoprodúkcija -e ž pokr. ekol. povecanje bio-mase na dolocenem obmocju v dolocenem casu GL: pokr. ekol., hidgeogr. bíoprodúkcija vôde bíoprodúkcija vôde -e -- ž pokr. ekol., hidgeogr. sposobnost vodnega okolja, da ohranja in obnavlja živi svet bíoremediácija -e ž var. okolja biotehnološka metoda za varovanje in sanacijo okolja, pri kateri se za zmanjševanje, odpravljanje one-snaženosti izkorišca sposobnost dolocenih mikroorganizmov, zlasti gliv in bakterij, za razgrajevanje škodljivih snovi v neškodljive PRIM.: fítoremediácija biosfęra -e ž spl. geogr., biogeogr. obmocje geo­sfere, na katerem živijo organizmi GL: spl. geogr. ŕbiosfęra (1, 2) bíospeleologíja -e ž geogr. krasa . spęleo­ biologíja bia -e ž pokr. ekol. celota živih organizmov, ki v medsebojni soodvisnosti in v odvisnosti od neživega naravnega okolja s samoregulacij­skimi procesi omogoca obstoj in ohranjanje življenja na Zemlji PRIM.: ŕbióta bíotést -a m var. okolja preizkus za ugotavljanje onesnaženosti, strupenosti odpadnih voda s pomocjo bioindikatorskih organizmov bióticni clén okólja -ega -a -- m pokr. ekol. . biótski clén okólja bióticni dejávnik okólja -ega -a --m nav. mn. pokr. ekol. . biótski okóljski dejávnik bióticnifáktor -ega -ja m nav. mn. pokr. ekol. . biótski okóljski dejávnik biotp -a m pokr. ekol. življenjskiprostororga­nizmov z znacilnimi, medsebojno povezani-mi neživimi sestavinami okolja, kot so prsti, voda, podnebje biótskaraznovrstnost -e -i ž pokr. ekol. razno­vrstnost organizmov na Zemlji, ki se kaže v njihovi ekosistemski, vrstni in genetski razlicnosti, kompleksnosti S: bíodiverzitéta, biolóška raznovrstnost bitska ška -e -e ž var. okolja prizadetostras­tlinskih, živalskih vrst zaradi onesnaženosti okolja, ki se kaže v njihovi manjši razno­vrstnosti, zmanjšanju številcnosti, slabšem uspevanju in zmanjšanem arealu biótski clén okólja -ega -a --mpokr. ekol. živi del ekosistema, npr. rastlinski in živalski organizmi S: bióticni clén okólja PRIM.: ŕbiótski clén okólja bitski fáktor -ega -ja m nav. mn. pokr. ekol. . biótski okóljski dejávnik bitski okljski dejávnik -ega -a -- m nav. mn. pokr. ekol. rastlina,živalalimikroorganizem, ki vpliva na okolje in v razmerah uveljav­ljanja, tekmovanja na druge organizme S: bióticni dejávnik okólja, bióticni fáktor, biótski fáktor PRIM.: ŕbiótski okóljski dejávnik bitski potenciál -ega -a m pokr. ekol. lastnost življenjskezdružbe, njenihdelovgledeopti­malnega uspevanja v dolocenem okolju bípartícija -e ž hidgeogr., geomorf. razpad celin­ske poledenitve na dva dela v finiglacialu bíserni oblák -ega -a m klimatogeogr. strato­sferski oblak, ki spreminja barve, v višini od 20 km do 30 km, viden le v mraku bístrica -e ž 1. hidgeogr. reka ali potok, ki hitro tece 2. hidgeogr. cista, prozorna voda potokov ali rek bistrílnik -a m var. okolja . usedálnik bivalíšce -a s 1. geogr. nas. prostor za trajno ali zacasno bivanje, zadrževanje 2. geogr. nas. . stanovánje 3. geogr. nas., demogeogr. kraj, kjer kdo dalj casa živi GL: geogr. turizma, geogr. nas. pocítniško biva­líšce, geogr. turizma, geogr. nas. sekundárno bivalíšce, geogr. turizma, geogr. nas. sekundárno pocítniško bivalíšce biválno okje -ega -a s 1. pokr. ekol. okolje, v katerem biva clovek ali drugo bitje 2. geogr. nas. naseljeno obmocje, kraj, soseska, zlasti za bivanje, pocitek, izobraževanje, rekreacijo, oskrbo, kisoustrezno komunalno opremljeni, prometno povezani S: bivánjsko okólje bivánjsko okje -ega -a s geogr. nas. . biválno oklje (2) blági húmus -ega -a m pedogeogr. . sprste­ nína blag-á s geogr. prometa izdelek ali pridelek, namenjen tržišcu PRIM.: tôvor GL: geogr. prometa kovno blag blagvni promčt -ega-étam geogr. prometa . tovórni promčt blagôvnodistribucíjski cénter -ega -tra m geogr. prometa kraj z objekti in napravami za skladišcenje in razdeljevanje, razpošiljanje blaga PRIM.: prométni terminál blátna bréca -e -e ž geomorf. . fanglomerát blátni t -ega -am geomorf. z vodo prepojena gmota blata in kamenja, ki zaradi težnosti z veliko hitrostjo spolzi po nagnjenem površju PRIM.: drobírski tók, grúšcnati tók GL: geomorf. blátno-grúšcnati tók blátni vulkán -ega -amgeomorf. postvulkanski pojav, za katerega je znacilno vretje, brbota­nje blata zaradi kemicnih sprememb v blatni kotanji, podobni majhni vulkanski kalderi S: salása blátno-grúšcnati tók -ega -a m geomorf. . drobírski tók bláto -as 1. var. okolja, geomorf. plasticnamešani-ca vode, gline in navadno melja, ki ni nosilna 2. var. okolja vlažna drobnozrnata organska zmes, ki se vdira pod nogami GL: var. okolja aktívno bláto, geomorf. diatomęj­sko bláto, geomorf. globigerínsko bláto, var. okolja gnilíšcno bláto, pedogeogr., var. okolja gnílo bláto, var. okolja obdeláva bláta iz cistíl­ne napráve, var. okolja pregníto bláto, geomorf. radiolárijsko bláto blažílna bilánca -e -e ž klimatogeogr. razmerje med sprejeto in oddano toploto, ki deluje na telo blažilno blažílna klíma -e -e ž klimatogeogr. . blažílno podnébje blažílno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje, pri katerem zmerno izgubljanje toplote skozikožoorganizmavzbujaobcutekugodja S: blažílna klíma blestník -a m geomorf. skrilava metamorfna kamnina iz kremena in sljude blískavica -e ž klimatogeogr. pobliskavanje ozracja, ki ga povzrocajo bliski oddaljenih neviht in njihovi odsevi na oblakih blízard -a in blizzard -a[blízard] m (ang.) klima­togeogr. hladen severozahodni veter zlasti v osrednjem delu ZDA, ki ob veliki ohladitvi prenaša, vrtinci snežne in ledene delce, tako da se vidljivost lahko zmanjša na manj kot 200 m blizzard -a[blízard] m klimatogeogr. gl. blízard blížnjarekreácija -e -e ž geogr. turizma rekreaci­ ja zunaj stanovanja, v bližini kraja bivanja blockmeer -ja [blókmer] m geomorf. gl. blk- mer bldiagrám -a m kart. . blókovni diagrám blkmer -ja in blockmeer -ja [blókmer] m (nem.) geomorf. vecje kamnito obmocje z nakopiceni-mi zaobljenimi skalami, znacilno za pobocja v periglacialnem podnebju S: kamníto mórje blovni diagrám -ega -a m kart. graficno pri­kazan izsek Zemljinega površja, navadno v treh razsežnostih S: blókdiagrám BNP BNP-ja [b.n.p.] in [beenpé] m krajšava spl. geogr. . brúto národni proizvňd bbovec -vca m geomorf. grahasto ali fižolasto oblikovani strdki železove rude limonita, pogostivrazpokah invdolbinahkarbonatnih kamnin bocage -gea [bokáž -a] m (fr.) agr. geogr. tra­dicionalna francoska pokrajina z majhnimi zaprtimi polji v obliki šahovnice, razmeje­nimiznizkiminasipizdrevesnimiživicami, ponekod tudi s kamnitimi zidovi bócna erozíja -e -e ž 1. geomorf. erozijsko de­lovanje, s katerim se reka zajeda v bregove recne struge in vznožja pobocij 2. geomorf. erozijsko razmikanje dolinskih pobocij bócna moréna -e -e ž geomorf. morenski na-sip, ki nastaja ob straneh ledenika, zlasti v njegovemspodnjemdelu, kjer prehajav celni morenski nasip S: róbna moréna, stránska moréna bócni ledeník -ega -a m hidgeogr. . stránski ledeník benska obála -e -ežgeomorf. morska obala na pleistocenskih talnih morenah, s plitvimi, nepravilno oblikovanimi zalivi, ki jih proti odprtemu morju zapirajo kose ali nizi otoc­kov, znacilna za nemško obalo Baltskega morja bofr -ja tudi beaufort -a [bofór -ja] m Si: Bf klimatogeogr. enota za merjenje jakosti vetra na Zemljinem površju, dolocena glede na njegov ucinek bgaz -a m geogr. krasa . kráški járek bohínjski umikálni stádij -ega -ega -a m geomorf., klimatogeogr. daljši poznoglacialni umikalni stadij ledenika po višku würmske bonitétni rázred poledenitve, ki je v Bohinju odložil obsežnej­še morenske nasipe PRIM.: bl bňj proti hrúpu bôja -- -- m var. okolja priza­devanja in ukrepi za zmanjševanje, prepre-cevanje hrupa, katerega dopustno jakost dolocajopredpisi boksít -a m geomorf., geogr. krasa klasticni sedi­ment, ki ga v glavnem sestavljajo aluminijevi minerali, pogost na krasu, paleokrasu in kot preperina silikatnih kamnin v vrocem in vlažnem tropskem podnebju bolíd -a m geomorf. zelo velik, svetel meteor blling -a [béling] m klimatogeogr., geomorf. ob-dobje neznatne otoplitve v poznem glacialu, med 13.500 in 12.500 leti pred sedanjostjo ba -e ž agr. geogr. zaprt prostor za živino v tradicionalnih vaseh v osredju in na vzhodu Afrike, obdan z ograjo iz kolov ali grmicevja, z obrambnim okopom bombážni pás -ega pasú m agr. geogr., v sever-noameriškem okolju znacilen kmetijski pas v jugovzhodnem delu Združenih držav Ame-rike z bombažem kot prevladujoco kulturno rastlino, pogosto gojeno monokulturno S: cotton belt PRIM.: korúzni pás, mlécni pás, pšenícni pás bneh -a m agr. geogr. oblika kolektivnega kmetijstva v Iranu, za katero je znacilen vecji poljedelski obrat, ki ga na podlagi enoletnih dogovorov o delitvi dela upravlja skupina kmetovalcev, pri cemer je poudarek na smotr­nem gospodarjenju z vodo in razpoložljivimi kmetijskimi stroji bonitétaprstí-e --žpedogeogr., agr. geogr. kako­vost prsti glede na njeno rodovitnost bonitéta vde -e -- ž hidgeogr. onesnaženost vode glede na fizikalne, kemicne in biološke znacilnosti, po katerih se vodotoki uvršcajo v bonitetni razred bonitétazemljíšca -e -- ž agr. geogr. rodovitnost kmetijskega in gozdnega zemljišca glede na soucinkovanje naravnih dejavnikov, zlasti lastnosti prsti, podnebja in površja, po kateri se to uvršca v dolocen bonitetni razred bonitétni rázred -ega razréda m var. okolja, agr. geogr. vsak od razredov, v katerega se glede na kakovost, uporabnost za cloveka razvršca dolocen naravni vir, zlasti rodovitna zemljiš-ca, vode, zrak bonitíranje -a s spl. geogr. dolocanje kakovosti, uporabnostisestavin okolja, zlastikmetijskih zemljišc, gozda Bonnova projékcija -e -e[bónova] in bonnova projékcija -e -e ž kart. stožcna kartografska projekcijaspribližnotocnostjokotov,površin in razdalj, pri kateri so na vseh vzporednikih nanesene pravilne razdalje med poldnevniki in skozi ta presecišca vrisani poldnevniki, ki so ukrivljene crte boreál -amklimatogeogr., geomorf. postglacialno obdobje nekoliko hladnejšega in vlažnega podnebja, med 6800 in 5500 leti pred našim štetjem S: zgdnja otoplítev GL: klimatogeogr., geomorf. prčdboreál, klimato­geogr., geomorf. súbboreál boreálna klíma -e -e žklimatogeogr. . boreálno podnébje boreálni gzd -ega -a m biogeogr. iglasti gozd v Evraziji in Severni Ameriki, med 55 in 66° severne zemljepisne širine, v katerem raste­jo zlasti smreka, jelka, macesen in redkejši listavci, zlasti breza, jelša in vrba boreálni pás -ega pasú m spl. geogr. pokrajinski pas iglastih gozdov na obmocjih severne pol-oble z borealnim podnebjem PRIM.: árkticni pás, polárni pás, súbpolárni pás, súbtrópski pás, trópski pás, zmérni pás boreálno podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje prehodnega obmocja med zmerno toplim in subpolarnim podnebjem, znacilno za obmocje iglastih gozdov na severni polobli S: boreálna klíma boréd -a m agr. geogr. zemljišcenaPrimorskem, ki se vec let zapored uporablja kot njiva, ko pa se izcrpa, se za daljšo dobo spremeni v travnik ali pašnik bornhardt -a [bornhárt] m geomorf. osamljena šcitasta skalnata vzpetinica iz granita ali gnajsa sredi uravnane okolice, s skalnimi bloki ob strani, znacilna za toplo, vlažno podnebje S: tór PRIM.: bút,dájk (2), inselberg, kópje, monadnock, trdín bňršt bôršta m agr. geogr. deželnoknežji gozd v fevdalni dobi bvška híša -e -e ž geogr. nas. kmecka hiša, podtip slovenske alpske hiše, manjša, kam­nita, z nekaterimi sredozemskimi prvinami, s kratkim zunanjim hodnikom, do katerega vodijo strmestopnice, s širokimpredstreškom na sprednji strani in s skodlami krito streho brez copa BPK BPK-ja [bepeká] m krajšava var. okolja . bíokémicna potréba po kisíku brájda -ež 1. agr. geogr. visokoraslatrtanaob­mocjih, navadno manj ugodnih za uspevanje vinske trte, ki ima zato, oprta na naravne ali umetne opornike, bolj okrasno kot proiz­vodno vlogo 2. agr. geogr., ljud., v Goriških brdih vinograd brákicna vôda -e -e ž hidgeogr. . somórnica brálnik -a m kart. naprava, ki s pomocjo optic­negazaznavanjaspreminjaanalognepodatke v digitalne, navadno rastrske, npr. prikaze s klasicno izdelanega zemljevida v rastrsko di­gitalno sliko, sestavljeno iz pikslov S: skéner PRIM.: digitálnik braníka -e ž biogeogr. vsakoletni prirast lesa, viden na precnem prerezu drevesnega debla, pri katerem se razlikujejo ozkocevasti lesni elementi, prirasli v poletnem in jesenskem casu, od širokocevastih, priraslih spomladi PRIM.: létnica bravnizácija -e ž pedogeogr. . rjavęnje brda brd s mn. geomorf., ljud., zlasti na Primorskem gricevnata pokrajina z dolgimi slemeni, ki mestoma dosežejo do 300 m relativne višine brdo -a s geomorf. gricu podobna, navadno po­dolgovata vzpetina bréca -e ž geomorf. klasticna sedimentna kam­nina iz ostrorobih kamninskih delcev, vecjih od 2 mm S: sprímek PRIM.: konglomerát GL: geomorf. blátna bréca, geomorf. korálna bréca brég -a m geomorf. nagnjeno pobocje nad rav­nino, zložnejšim površjem, na obali morja, jezera ali vecje reke GL: geomorf. nótranji brég, hidgeogr. razclénje­nost jézerskega bréga, geomorf. udárni brég, geomorf. zunánji brég bręzno -a s geogr. krasa navpicna ali strma votlina z vecjo globino kot širino, navadno na krasu GL: geogr. krasa erozíjsko bręzno, geogr. krasa fosílno bręzno, geogr. krasa izvírno bręzno, geogr. krasa jámsko bręzno, geogr. krasa ko­rozíjsko bręzno, hidgeogr. ledeníško bręzno, geogr. krasa lédno bręzno, geogr. krasa lijákasto bręzno, geogr. krasa poligenétsko bręzno, geogr. krasa ponórno bręzno, geogr. krasa snéžno bręzno, geogr. krasa stôpnjasto bręzno, geogr. krasa špránjastobręzno, geogr. krasa tektnsko bręzno, geogr. krasa udórnobręzno, geogr. krasa vodnjákastobręzno, geogr. krasa vôdnobręzno, geogr. krasa zapôlnjeno bręzno, geogr. krasa zvónasto bręzno brezodtócno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero brez vodnega odtoka PRIM.: dotócno jézero, odtócno jézero brezpôselnost -i ž demogeogr. nenehno spre­minjajoce se stanje na trgu iskalcev zapo­slitve, pomemben pokazatelj razvitosti in gospodarskega stanja v doloceni pokrajini, državi PRIM.: zaposlęnost brezstrôpna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, ki je zaradi zniževanja površja osta-la brez stropa, ker se je porušil S: razkríta jáma brezvétrje -a s klimatogeogr. vremensko stanje z nezaznavnim premikanjem zraka S: kálma brežína -e ž 1. geomorf. strmo površje med dve-ma naravnima ali umetnima terasama PRIM.: jéža 2. geogr. prometa, v tehniki pobocje cestne­ga, železniškega useka ali druge gradnje brd -amgeogr. prometa splavalicoln,pritrjen na jekleno vrv, za prevoz ljudi, tovora cez reko, prekop, manjše jezero brnica -e ž hidgeogr. podmorski kraški iz­ Btn-horiznt vir sladke vode, somornice S: podmôrski izvír, súbmarínski izvír, vrúlja PRIM.: môrska estavéla brontíd -a m geomorf. grmenju podoben zvok, ki nastane ob potresu BRT BRT-ja[b.r.t.]mkrajšavageogr. prometa . brútoregístrska tóna bruggenska ohladítev -e -tve [brúg.nska] ž klimatogeogr., geomorf. . prčdtegelénska ohladítev bruggenski glaciál -ega -a [brúg.nski] m klimatogeogr., geomorf. . prčdtegelénska ohladítev bruhálnik -a m geogr. krasa kraški izvir, ki ob-dobno bruha vodo brúnarica -e ž geogr. nas. preprosta hiša ali koca iz drevesnih debel, brun brútobrútotónskikilométer -- -ega -tra mnav. mn. geogr. prometa merska enota za obracuna­vanje obsega dela v železniškem prometu, ugotavljanje obremenjenosti in izrabljenosti infrastrukture, potrebnih vzdrževalnih del, ki se izracunava s seštevanjem zmnožkov skupne teže tovora, teže železniškega vozila intežepogonskegavozilaterrazdaljvkm,na katerih se ta tovor prepelje PRIM.: brútotónski kilométer, nétotónski kilométer, táratónski kilométer brúto domáci proizvňd -- -ega -óda m K: BDP spl. geogr. celovit izkaz gospodarskih dosežkov na ozemlju dolocene skupnosti, navadnodržavevdolocenemobdobju,pravi­loma enem letu, v katerem je izražena vsota dodane vrednosti vseh proizvajalcev znotraj domace države, popravljena za vrednost pri­pisanih bancnih obresti in drugih posrednih davkov, ki niso bili zajeti pri proizvajalcih, od cesar je odštet neto davek na dodano vrednost S: drúžbeni proizvňd PRIM.: brúto národni proizvňd brútogostôtanaséljenosti -- -e-- ž geogr. nas. razmerje med številom prebivalcev in bruto površino stanovanjskega obmocja, izraženo v preb./ha PRIM.: néto gostôta naséljenosti brútonacionálni proizvňd ---ega -ódam spl. geogr. . brúto národni proizvňd brúto národni proizvňd -- -ega -óda m K: BNP spl. geogr. skupna vrednost proizvodnje državnega gospodarstva v dolocenem obdo­bju, praviloma enem letu, ki vkljucuje tako proizvodnjokotstoritvedomacihpodjetijna ozemlju maticne države in njihovih izpostav v tujini, brez odštetih amortizacije, davkov in dajatev S: brúto nacionálni proizvňd PRIM.: brúto domáci proizvňd brúto površína stanovánjskega obmócja -- -e -- -- ž geogr. nas. površina celotnega sta­novanjskega obmocja, v katero so vkljucena pozidana zemljišca, parki, ceste, zemljišca za javno in komercialno rabo PRIM.: néto po­vršína stanovánjskega obmócja brúto primárna proizvódnja ---e -e ž pokr. ekol. celotna biomasa, ki nastaja s fotosinte­zo v zelenih rastlinah PRIM.: néto primárna proizvódnja brútoregístrska tóna -e -e ž K: BRT geogr. prometa enota za merjenje (vse) prostornine trgovske ladje ne glede na uporabo, t. j. 2,83 mł brútotónski kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za obracuna­vanje obsega dela v železniškem prometu, ugotavljanje obremenjenosti in izrabljenosti infrastrukture, potrebnih vzdrževalnih del, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki skupne teže tovora in teže železniškega vozila brez pogonskega vozila in razdalje v km, na katerih se ta tovor prepelje PRIM.: brúto brútotónski kilométer, nétotónski kilométer, táratónski kilométer brútovrédnostproizvódnje -- -i -- ž spl. geogr. tržna vrednost vseh dokoncanih proizvodov in opravljenih storitev v koledarskemletu, ne glede na to, ali so bili vsi proizvodi prodani ali pa kot koncni izdelki oziroma polizdelki narejeni na zalogo, izracunana za doloceno podjetje,gospodarskopanogo,državo PRIM.: dodána vrédnost (B)rz-horiznt -a [oklepáj bé erzé] m (krajšava rz za lat. residium "ostanek")pedogeogr. . kámbic­ni horizónt (3) brzíca -e ž hidgeogr. hiter vodni tok, navadno recni, ki nastane zaradi pragov, strmega padcastruge Bt-horiznt -a [bé té] m (krajšava t za nem. Ton "glina") pedogeogr. . argílicni horizónt Btn-horiznt -a [bé tečn] m (krajšava t za nem. Ton "glina" in n za natrijev)pedogeogr. . nátrijev horizónt bhl -a [bíl] m (nem.) klimatogeogr., geomorf. prvo poznoglacialno ledeniško napredovanje na zacetku najstarejšega dryasa, pred okrog 15.000 leti PRIM.: bohínjski umikálni stádij bulk carrier ---ja [bálk kęrijer] m (ang.) geogr. prometa tovorna ladja za prevoz razsutega tovora PRIM.: ore carrier burín -a m klimatogeogr. rahel krajevni nocni ali jutranji veter v Primorju, ki piha s kopnega na morje búrja -e ž klimatogeogr. sunkovit padajoci veter, ki nastane zaradi razlik v tlaku in temperaturi zraka, pri nas zlasti pogost na prehodu iz celinskega podnebja v sredozemsko GL: klimatogeogr. ánticiklónskabúrja,klimatoge­ ogr. ciklónska búrja bush -a [búš] m biogeogr. gl. búš búsola -e ž kart. . kmpas búš -a in bush -a [búš] m(ang.) biogeogr. rastlin­ stvo, znacilno za Avstralijo, ki ga sestavljajo grmicaste rastline in redka drevesa bút -a m (ang. butte) geomorf. priostrenastolpasta vzpetinasrediravnejšegapovršja,znacilnaza sušna obmocjaS: bába,kęrPRIM.: bornhardt, dájk (2), inselberg, kópje, monadnock, trdín bútanjemórja -a -- s hidgeogr. mocno udarjanje morskih valov ob strmo obalo S: pribňj PRIM.: kipęnje mórja (B)v-horiznt -a [oklepáj bé vé] m (krajšava v za nem. Verwitterung "preperevanje")pedogeogr. . kámbicni horizónt (2) célicna proizvódnja C caatinga -e[katínga] ž biogeogr. gl. katínga calaška obála -e -e [kaláška] ž geomorf. strma obala z majhnimi polkrožni zalivi, ki nasta­nejo v ustjih suhih dolin, znacilnazazahodno Sredozemlje callampa -e [kaljámpa] ž (šp.) geogr. nas. bara­karsko naselje v obmestjih velikih mest v Cilu PRIM.: barriada, básti, bidonville, favéla, gacekondu, jacale, rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria Callieuxovametódadolócanjazaóbljenosti prda -e -e -- -- --[kaljęjeva] in callieuxova metóda dolócanja zaóbljenosti próda -e -e -­---- ž geomorf. metoda dolocanja zaobljenosti proda z indeksom 2R/a x 1000, kjer sta R naj­manjši polmer na obodu zrna, položenega po dolgi osi, a pa dolžina njegove dolge osi campo -a[kámpo] m biogeogr. gl. kámpo campo cerrado -a -a [kámpo serádo] mbiogeogr. gl. kámpo serádo campo límpo -a -a [kámpo] m biogeogr. gl. kámpo límpo campo sujo -a -a [kámpo súžo] m biogeogr. gl. kámpo súžo carínska uníja -e -e ž polit. geogr. združenje dveh ali vec neodvisnih držav v enotno gospodarsko obmocje brez carinskih ovir, ustanovljeno z mednarodno pogodbo CBD CBD-ja [cebedé -ęja] m (ang.) krajšavageogr. nas. . central business district CBDI CBDI-ja[cebedeí] m (ang.centralbussiness district index) krajšava geogr. nas. . CBD- índeks CBD-índeks -a[cebedé] m(ang. central business district) K: CBDI geogr. nas. razmerje med številom nadstropij s poslovnimi funkcijami in pozidano površino oziroma deležem iz­korišcenosti tal z dolocenimi dejavnostmi kot pokazatelj zastopanosti in pogostosti funkcij v mestnih središcih, npr. trgovine na drobno, uslug in storitev, financnih ustanov S: índeks CBD GL: geogr. nas. CBD-índeks intenzitéte, geogr. nas. višínski CBD-índeks CBD-índeks intenzitéte -a --[cebedé] m (ang. central business district) geogr. nas. indeks, ki izraža razmerje med celotno etažno površino za poslovno rabo in celotno etažno površino ulicnega bloka PRIM.: višínski CBD-índeks céh -a m ind. geogr., v Evropi med 12. in 19. stoletjem združenjerokodelcev dolocenepanogezaradi urejanja njihovih gospodarskih in socialnih, tudi kulturnih, verskih, vojaških interesov célek -lka m agr. geogr. zemljišce kmetije, str­njeno okrog kmeckega doma v enem samem sklenjenem, nepravilno oblikovanem kosu, ki je kot temeljna oblika poljske razdelitve nastalo pri lastninski delitvi v fevdalni dobi, znacilno zlasti za kmetije v alpskem in predalpskem svetu PRIM.: zemljíška grúda, zemljíška próga, zemljíški délec GL: agr. geogr. odprti célek,agr. geogr. pôlodprti célek, agr. geogr. razkósani célek, agr. geogr. razložęni célek, agr. geogr. samôtni célek, agr. geogr. zaprti célek, agr. geogr. zemljíška raz­delítev na célke célica -e ž geogr. nas. vsaka od prvotnih ali drugotno dodanih bivalnih enot, iz katerih je sestavljena stanovanjska zgradba GL: klimatogeogr. ekstrópska zrácna célica, klimatogeogr. Ferrelova célica, klimatogeogr. Hadleyjeva célica, klimatogeogr. polárna zrác­na célica, klimatogeogr. trópska zrácna célica, klimatogeogr. zrácna célica (1, 2), klimatogeogr. zrácna célica zmérnih širín célicna proizvódnja -e -e ž ind. geogr. spe­cializirana obrtna proizvodnja v manjših družinskih obratih na domu, ki morajo imeti ustrezne delovne prostore, infrastrukturne prikljucke, usposobljeno delovno silo in se organizacijsko, proizvodno, tehnološko na­vezujejo navecjaindustrijskapodjetja PRIM.: domáca obrt celína -e ž 1. geomorf. velika, sklenjena ko­penska gmota na Zemljinem površju, ki jo z vseh strani obdajajo oceani ali robna morja S: kontinčnt, zemljína (1) 2. geomorf. velika, sklenjena kopenska gmota na Zemljinem površju, locena od druge celine z morji, tudi z obsežnejšim gorovjem, veliko reko ali ko­pensko ožino S: kontinčnt GL: geomorf. potovánje celín,geomorf. premíka­nje celín celínska klíma -e -e žklimatogeogr. . celínsko podnébje celínska plôšca -e -e ž geomorf. litosferska plošca pod celino, sestavljena vecinoma iz silicija in aluminija S: kontinentálna plôšca PRIM.: oceánska plôšca celínska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. poledenitev, ki je ob pleistocenskih ohladitvah pokrivala vecje dele kopnega, v sodobnosti Antarktiko in Grenlandijo S: kontinentálna poledenítev, regionálna po­ledenítev celínska políca -e -e ž 1. hidgeogr., geomorf. . šélf 2. hidgeogr., polit. geogr. . kontinentálni šélf celínska razvnica -e -e ž hidgeogr. raz­vodnica na celinah, ki deli, oznacuje vodni odtok v posamezne oceane S: kontinentálna razvódnica PRIM.: svetôvna razvódnica celínska skrja -e -e ž geomorf. . siál celínska zrácna gmôta -e -e -e ž klimatogeogr. zracna gmota, ki ima zaradi daljšega za­drževanja nad celino homogeno vlažnost in temperaturo S: kontinentálna zrácna gmôta celínski léd -ega ledú m hidgeogr. . ledéni pokrňv celínski tok -ega otóka m geomorf. otok, ki se vzpenja nad morsko gladino kot del celinske police, npr. otoki Britanskega otocja, Velikih Sundskih otokov PRIM.: oceánski ôtok celínski padavínski režím -ega -ega -a m klimatogeogr. padavinski režim z najvecjo kolicino padavin v casu najvišjega Sonca, znacilen za celinsko podnebje S: kontinentálni padavínski režím celínski promčt -ega -éta m geogr. prometa meddržavni promet, ki poteka znotraj ene same celine S: kontinentálni promčt PRIM.: medcelínski promčt celínsko pobócje -ega -a s geomorf. pobocje med celinsko polico in globokim morjem, v globini med 200 in 2400 m S: kontinentálno pobócje celínsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje z ostro zimo in vrocim poletjem, zna-cilno za notranjost velikih celin S: celínska klíma, kontinentálna klíma celodnévna plíma -e -e ž hidgeogr. plima s ciklom, ki traja približno 24 ur in 49 minut, kar ustreza lunarnemu dnevu PRIM.: pld­névna plíma celokúpna ródnost -e -i ž demogeogr. število rojenih na dolocenem obmocju v dolocenem casu celtna trdta -e -e ž geogr. krasa seštevek raz­topin kalcijevih in magnezijevih soli v vodi celovíta regionalizácija -e -e ž spl. geogr. . kompléksna regionalizácija cementácija -e ž 1. geomorf. sprijemanje kla­sticnih sedimentov v kompaktno kamnino 2. geomorf. proces vezave mineralnih zrn in kamninskih delcev z vezivom PRIM.: diage­néza (1), litifikácija cementírana moréna -e -e ž geomorf. . spri­ jéta moréna cenote -ja [senóte] m geogr. krasa vodnjakasta vrtaca ali udornica z vodo na dnu, znacilna za mehiški polotok Jukatan cenza -e ž biogeogr. . zdrúžba (2) centralbusinessdistrict -- -- -a [séntral bíznis dístrikt] m (ang.) K: CBD geogr. nas. poslovno središce v velikih mestih v angleškem govor­nem okolju PRIM.: downtown centralizácija -e ž 1. polit. geogr. uveljavljanje državnega sistema, v katerem so državne funkcije združene v enem središcu, pri cemer imajo odlocujoci vpliv dolocena politicna usmeritev, kapital, gospodarska združenja PRIM.: decentralizácija (1) 2. geogr. nas. pre­mešcanje razlicnih dejavnosti, zlasti javnih funkcij, trgovine, proti glavnemu mestu césta za motórna vozíla države, pomembnemu centralnemu naselju PRIM.: decentralizácija (2) centralizírani držávni sistém -ega -ega -a m polit. geogr. državni sistem, v katerem državne centralne oblasti nadzirajo in usmerjajo dr­žavno politiko na vseh družbenih podrocjih, s cimer pogosto povzrocajo notranje družbeno, politicno, kulturno in gospodarsko poeno­tenje PRIM.: regionalizírani držávni sistém centrálnacistílnanapráva -e -e -e ž var. okolja osrednja, glavna cistilna naprava centrálna vás -e vasí ž geogr. nas. centralno naselje najnižje stopnje, ki ima le temeljne ustanove in centralne dejavnosti, npr. cerkev, gostilno, pošto S: sredíšcna vás (2) centrálne fúnkcije -ih -ij ž mn. geogr. nas. mestne funkcije, povezanes središcnimpolo­žajem naselja, ki se razvijajo zlasti zaradi zadovoljevanja potreb prebivalstva iz bolj ali manj obsežnega vplivnega obmocja na­selja, npr. poslovne, financne, izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne centrálni krŕj -ega krája m geogr. nas. . cen­ trálno nasélje centrálni regíster prebiválstva -ega -tra --m demogeogr. uradni seznam prebivalstva za celotno obmocje države, ki vsebuje tudi podatke o državljanstvu centrálno nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje z osredotocenimicentralnimifunkcijami,npr. poslovnimi,trgovskimi,prometnimi,obrtni-mi, izobraževalnimi, znanstvenimi, kultur­nimi, športnimi, zdravstvenimi, upravnimi, ki presegajo potrebe domacega prebivalstva, zato ima naselje svojemu pomenu ustrezno veliko obmocje privlacnosti S: centrálni krŕj, sredíšce, sredíšcno nasélje GL: geogr. nas. centrálno nasélje nížje ravní, geogr. nas. centrálno nasélje srédnje ravní, geogr. nas. centrálno nasélje víšje ravní, geogr. nas. hierarhíja centrálnih nasélij, geogr. nas. omréžje centrálnih nasélij, plan., geogr. nas. teoríja o centrálnih naséljih centrálno nasélje nížje ravní -ega -a -- -- s geogr. nas. podeželsko naselje ali manjše me-sto, ki ima samo najpomembnejše centralne funkcije, npr. trgovino z živili, mešanim blagom, pošto, osnovno šolo, zdravstveno postajo, praviloma centralna vas ali lokalno središce PRIM.: centrálno nasélje srédnje ravní, centrálno nasélje víšje ravní centrálno nasélje srédnje ravní -ega -a -- -- s geogr. nas. mesto s pomembnejšimi central-nimi funkcijami, zlasti s specializiranimi trgovinami, srednjimi šolami, zdravstvenim domom in/ali splošno bolnišnico, ki je pra­viloma obmocno ali pokrajinsko središce PRIM.: centrálno nasélje nížje ravní, centrálno nasélje víšje ravní centrálno nasélje víšje ravní -ega -a ---- s geogr. nas. vecje mesto z razlicnimi central-nimi funkcijami, npr. veleblagovnicami, visokimi šolami in univerzo, specializira­nimi bolnišnicami, poklicnim gledališcem, državnimi uradi, ki je praviloma regionalno središce ali glavno mesto pokrajine, države PRIM.: centrálno nasélje nížje ravní, centrálno nasélje srédnje ravní centrálnoplánskogospodárstvo -ega -ega -a s plan., ind. geogr. . plánsko gospodárstvo centroíd -a m kart. središce,težišcedolocenega poligona, ki je v geografskem informacijskem sistemu nosilna tocka nanj vezanih informacij PRIM.: poligón cereálije -ij ž mn. agr. geogr. . žíto césta -e ž geogr. prometa zgrajena ali utrjena po­ vršina, ki se po zakonskih dolocilih, predpisih uporablja za promet razlicnih vozil GL: geogr. prometa asfaltírana césta, geogr. pro-meta ávtocésta, geogr. prometa betónska césta, geogr. prometa césta za motórna vozíla, geogr. prometa držávna césta,geogr. prometa evrópska césta, geogr. prometa gózdna césta, geogr. pro-meta hítra césta, geogr. prometa jávna césta, geogr. prometa kategorizírana césta, geogr. prometa króžna césta, geogr. prometa lokálna césta, geogr. prometa magistrálna césta, geogr. nas. makadámskacésta, geogr. prometa medná­rodnacésta, geogr. prometa méstnacésta, geogr. prometa nčkategorizírana césta, geogr. prometa obcínskacésta, geogr. prometa orbitálnacésta, geogr. prometa radiálna césta, geogr. prometa regionálna césta, geogr. prometa tangenciálna césta, geogr. prometa tlakovánacésta, geogr. pro-meta urbánacésta, geogr. turizma, geogr. prometa vínska césta césta za motórna vozíla -e -- -- -- ž geogr. pro­ meta državna cesta za promet z motornimi vozili céstnipótniškikilométer -ega -ega -tra mnav. mn. geogr. prometa merskaenotazaugotavljanje obsega dela v cestnem potniškem prometu, preracunavanje stroškov in prihodkov, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki števila potnikov v osebnih vozilih, avto­busih in razdalje v km, na katerih so bili ti potniki prepeljani PRIM.: želézniški pótniški kilométer céstnipromčt-ega-étam1. geogr. prometa pre­voz ljudi, tovora z vozili po cestnem omrežju iz kraja v kraj PRIM.: letálskipromčt (1), želéz­niški promčt (1) 2. geogr. prometa gospodarska panoga za prevoz potnikov, tovora z avto­busi, tovornjaki iz kraja v kraj PRIM.: letálski promčt (2), želézniški promčt (2) GL: geogr. prometa tranzítni céstni promčt céstno omréžje -ega -a s geogr. prometa celo­ta vseh cest na dolocenem obmocju PRIM.: omréžje plôvnih kanálov, želézniško omréž­je céstno vozlíšce -ega -a s geogr. prometa kraj, kjer se stikajo, križajo ceste razlicnih ka­tegorij iz razlicnih smeri PRIM.: želézniško vozlíšce cévcica -e ž geogr. krasa majhen, votel stalaktit cevaste oblike S: makarón cevovňd -óda m geogr. prometa objekti in na­prave za prenos, prevajanje tekocin, plinov iz kraja v kraj PRIM.: naftovňd, plinovňd cevovdni promčt -ega -éta m geogr. prometa prevajanje tekocin, plinov, lahko tudi sipkih trdnih snovi po cevovodu CFC-ji CFC-jev [ceefcęji] m mn. (ang. chlorof­luorocarbon) krajšava var. okolja . klórfluo­rogljíki chaparral -a[caparál] m biogeogr. gl. caparál chinook -a[cinúk]m klimatogeogr. jugozahodni padajoci veter, ki piha po vzhodnih po­bocjih obalnega gorovja na zahodu ZDA in Kanade chitimene -ja [citiméne] m agr. geogr. požigal­ništvo v ekvatorialni Afriki PRIM.: kaingin, ládang, mílpa, roca, tavy C-horizt -a [cé] m pedogeogr. . horizónt razpádle máticne podláge chott -a [šót] m hidgeogr. gl. š cíklicni jámski razvňj -ega -ega -ôja m geogr. krasa teorija o zacetnem razvoju jame v fre­aticnem in pozneje v vadoznem pasu, lahko tudi v obratni smeri ciklogenéza -e ž klimatogeogr. nastajanje in po­glabljanje ciklona, zlasti na vzhodnem robu celin severne poloble ciklomátsko števílo -ega -a s geogr. prometa merilo stopnje povezanosti prometnega omrežja, ki kaže, koliko osnovnih krožnic ima doloceno dobro povezano omrežje PRIM.: álfa índeks, béta índeks cikl -a m 1. klimatogeogr. obmocje nizkega zracnega tlaka in vrtincenja zraka, navadno na obmocju depresije PRIM.: ánticiklón, de­presíja (3) 2. klimatogeogr. tropski vrtincasti vihar nad Bengalskim zalivom GL: klimatogeogr. trópski ciklón (1, 2) ciklónska búrja -e -e ž klimatogeogr. burja, ki piha proti obmocju ciklona PRIM.: ánticiklón-ska búrja cilíndricna projékcija -e -e ž kart. . váljna projékcija cimpráca -e ž geogr. nas. kmecka hiša, znacilna za 18. stoletje, zgrajena iz vodoravno polo-ženih obtesanih brun, ometanih s pobeljeno ilovico ciprinídna vda -e -e ž nav. mn. var. okolja, hid-geogr. globlji, pocasi tekoci vodotok ali stojeca voda, s temperaturo nad 12 °C, malo kisika, cna za péšce kjer prevladujejo ribe iz družine krapovcev (Cyprinidae) PRIM.: salmonídna vda cír -a in círus -a m klimatogeogr. prozoren, vlaknat, perjast ali koprenast oblak v velikih višinah círk -a m geomorf. . krníca cirkulácija zráka -e -- ž klimatogeogr. . kró­ ženje zráka cirkumpolárna zvézda -e -e ž mat. geogr. . zvézda nŕdobzórnica cirokúmul -a in cirokúmulus -a m klimatogeogr. prosojen, perjasto-kopast oblak v obliki belih kosmov in okroglih kepic na višini okrog 8000 m, sestavljen iz ledenih kristalckov, iz katerega se ne izlocajo padavine S: ovcíca (2) cirokúmulus -a m klimatogeogr. gl. cirokúmul cirostrát -a in cirostrátus -a m klimatogeogr. tanek, prosojen oblak na višini med 6000 in 13.000 m, ki kot bleda belkasta tancica pre­kriva celotno nebo, sestavljen iz zelo drobnih ledenih kristalckov cirostrátus -a m klimatogeogr. gl. cirostrát círus -a m klimatogeogr. gl. cír cistęrna -e ž 1. hidgeogr. vecja kamnita, v no- vejšem casu betonska posoda za hranjenje deževnice, praviloma vkopana v zemljo 2. var. okolja vecja kovinska ali plasticna poso­da za hranjenje ali prevoz tekocin 3. geogr. prometa ladja, cestno ali železniško vozilo za prevoz tekocin GL: geogr. krasa skálnata cistęrna citizácija -e ž geogr. nas. kopicenje poslovnih in drugih javnih ustanov v najožjem mestnem središcu, zaradi cesar se stalno prebivalstvo odseljuje na mestno obrobje, bližnje po­deželje city -ja [síti] m (ang.) geogr. nas. . poslvno sredíšce civilizácija -e ž polit. geogr. širša družbena skup­nost na doloceni razvojni stopnji s sorodnimi kulturnimi, duhovnimi vrednotami, gospo­darskopoliticnimiznacilnostmi,npr.zahodna civilizacija,anticnacivilizacija GL: agr. geogr. hidrávlicnacivilizácija, agr. geogr. nčhidrávlicna civilizácija col -a[kól] m geomorf. gl. kl coloureds -ev [kálerts] m mn. (ang.) polit. geogr. rasno mešano prebivalstvo v nekdanjipolitiki aparthajda v Južnoafriški republiki ca -e tudi zna -e ž 1. spl. geogr. zakljuceno obmocje zlasti glede na doloceno dejavnost, namembnost 2. spl. geogr. . zęmeljski pás GL: hidgeogr. abisálna cóna, hidgeogr. ŕfóticna cóna, pedogeogr. cóna prstí, var. okolja cóna sanitárnega várstva, geogr. nas. cóna za péš­ce, polit. geogr. ekskluzívna ekonómska cóna, hidgeogr. evfóticna cóna, hidgeogr. fóticna cóna, hidgeogr. hadálna cóna, ind. geogr. industríjska cóna (1, 2), hidgeogr., pedogeogr. kapilárna cóna, polit. geogr. mednárodna cóna, hidgeogr. nasícena cóna, polit. geogr. nevtrálna cóna (1, 2), hidgeogr. oceánska cóna, geogr. nas. péš-ceva cóna, hidgeogr. prelívna cóna, geomorf. prelómna cóna, geogr. prometa prostocarínska cóna, biogeogr. rastlínska cóna, polit. geogr. tampónska cóna, biogeogr. vegetacíjska cóna conálna prst -e prstí tudi zonálna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki ima zaradi podnebnih zna-cilnosti in delovanja organizmov dobro izobli­kovane genetske horizonte PRIM.: ŕconálna prst, intraconálna prst, klimoconálna prst conálna tálna vda -e -e -e ž hidgeogr. podtal­nica, na katere kemizem, temperaturo, kole­banje vplivajo podnebje in drugi pokrajinski dejavniki PRIM.: ŕconálna tálna vôda conálna zrácna cirkulácija -e -e -e ž klimato­geogr. . conálno króženje zráka conálno króženje zráka -ega -a -- s klimato­geogr. kroženje zraka vecinoma v vzporedni­ški smeri S: conálna zrácna cirkulácija conálnost -i tudi zonálnost -i ž spl. geogr. raz­širjenost dolocenega pojava v pasovih na Zemlji GL: geogr. krasa hidrográfskaconálnost krása, biogeogr., pokr. ekol. horizontálnaconálnost,bio­geogr., pokr. ekol. navpícnaconálnost, biogeogr., pokr. ekol. vertikálna conálnost, biogeogr., pokr. ekol. vodorávna conálnost cónaprstí -e -- tudi zóna prstí -e -- ž pedogeogr. obsežen pas prsti na Zemlji, nastal zlasti zara­di vpliva podnebja, npr. pas crnozjoma cóna sanitárnega várstva -e -- -- ž var. okolja pred škodljivimisnovmizavarovano obmoc­je, ki ni izpostavljeno vplivom industrijskih in drugih onesnaževalcev okolja cna za péšce -e -- -- ž geogr. nas. obmocje znotraj mestnega središca s specializiranimi trgovinami in gostinskimi lokali, z ulicami, ves dan ali vecji del dneva zaprtimi za avto­mobilski promet, namenjeno pešcem, lahko tudi kolesarjem S: péšceva cóna Conradova diskontinuitétna plskev -e -e -kve[kónradova] in conradovadiskontinuitétna plkev -e -e -kve ž geomorf. sticna ploskev med zgornjo granitno in spodnjo bazaltno plastjo pod celinami, v kateri naraste hitrost potresnih valov s 6,1 na 6,7 km/s PRIM.: Gútenbergova diskontinuitétna plôskev, Mo­horovíciceva diskontinuitétna plôskev cordon sanitaire -- -rja [kordón sanitęr] m (fr.) polit. geogr. . sanitárni kordón Coriolisova síla -e -e[koriólisova] in coriolisova síla -e -e ž hidgeogr., klimatogeogr. sila kot po­sledica vrtenja Zemlje, zaradi katere se zracni in vodni tokovi na severni polobli odklanjajo na desno, na južni pa na levo S: deviacíjska síla, odklnska síla corn belt -- -a [kórn bélt] m (ang.) agr. geogr. . korúzni pás corral -a[korál] m geogr. nas. gl. korál cotton belt -- -a [kóton bélt] m (ang.) agr. geogr. . bombážni pás crag and tail -a -- -a [kręk ent tęjl] m (ang.) geo­morf. . ledeníška grbína z rępom creek -a [krík] m(ang.) 1. hidgeogr., v anglosaškem okolju obdobni ali stalni vodotok, vecji kot potok, manjši kot reka 2. hidgeogr., ob vzhodno­ameriški obali potopljeno recno ustje oziroma morski zaliv ali vodni tok v njem cromerska otoplítev -e -tve [kromęrska] ž klimatogeogr., geomorf. starejša pleistocenska otoplitev naseveru Evrope, med labsko ohla­ditvijo in elstrskopoledenitvijo S: cromerski ínterglaciál cromerski ínterglaciál -ega -a [kromęrski] m klimatogeogr., geomorf. . cromerska otoplítev cultura místa -e -e [kultúra] ž (ital.) agr. geogr. . méšana kultúra (1, 2) cunámi -ja tudi tsunami -ja [cunámi] m (jap.) hidgeogr. navadno rušilni morski val, ki na­stane zaradi mocnega podmorskega potresa z magnitudo vec kot 7 cvetęnje vodá -a -- s var. okolja kratkotrajno cezmerno razmnoževanje vodnih organiz­mov, zlasti alg, fitoplanktona, znacilno za vode, v katerih se navadno zaradi antropo-gene pregnojenosti zacasno sicer zelo iz­boljšajo življenjske razmere, vendar poznejše množicno odmiranje povzroci pomanjkanje kisika, kar ogroža višje živali, zlasti ribe PRIM.: evtrofikácija, evtrofizácija cezmérna rába tál C cád -a m klimatogeogr. zaradi primesi trdnih delcev motno ozracje caparál -a in chaparral -a[caparál] m (šp., ang.) biogeogr. nizko, grmicasto vednozeleno ras­tlinstvo zlasti v Kaliforniji, prilagojeno suhim in vrocim poletjem cáršija -e ž geogr. nas. tržna in obrtna ulica ali obmocje v balkanskem okolju pod nekdanjim turškim vplivom PRIM.: bazár, súk cárterski prevňz -ega -ôza m geogr. prometa prevoz ljudi ali blaga, ki ga opravi prevoznik po pogodbi, navadno letalski PRIM.: izrédni promčt casôvni pás -ega pasú m mat. geogr. 15 dolžin­skih stopinj širok pas na Zemlji, v katerem velja za vse kraje cas srednjega poldnevnika tega pasu cebelárstvo -a s agr. geogr. navadno dopolnilna dejavnost v kmetijstvu, ki izkorišca spo­sobnost cebel, da na medonosnih rastlinah nabirajo medicino, mano, cvetni prah, pelod, smolo in jih v panjih zbirajo ter predelujejo v med, maticni mlecek, propolis, vosek cęlna kotánja -e -e ž geomorf. izrazitejepoglob­ljen delledeniškedoline, obdan s polkrožnimi celnimi morenami, navadno napolnjen z vodo S: kôncni bazén, ledeníška kotánja, terminálni bazén cęlnamoréna-e-ežgeomorf. navadnopolkrož-no oblikovan morenski nasip ob ledeniškem celu, ki ga je ledenik odložil v casu najvec­jega obsega S: kôncna moréna, terminálna moréna GL: geomorf. potísna cęlna moréna cęlo -a s geomorf. gladki, izboceni vrhnji del skalnatega pobocja GL: hidgeogr. ledeníško cęlo, geogr. krasa skla­dôvno cęlo cér cerí ž 1. geomorf. robata ostra skala, ki štrli nad vodno gladino ali je tik pod njo2. geomorf. manjša, do nekaj m visoka skala cernozém -a m pedogeogr. gl. crnozjóm cernozjóm -a m pedogeogr. gl. crnozjóm cetrt -i ž geogr. nas. . méstna cetrt cetrtínska húba -e -e ž agr. geogr., v srednjem veku kmetija, nastala z razdelitvijo hube na štiri dele, velika približno 8 oralov PRIM.: húba (2), osmínska húba, polovícna húba, šestínska húba, tretjínska húba cetrti svét -egasvetá m polit. geogr., od leta 1975 oznaka za okrog 40 najrevnejših dežel v raz­voju, ki so najbolj prizadete zaradi narašca­jocih cen energije, ker nimajo lastnih surovin PRIM.: trétji svét cetrtna skúpnost -e -i ž spl. geogr. prostorska enota, ki zajema obmocje mestne cetrti, namenjena samoupravni organiziranosti njenega prebivalstva cezmęjna régija -e -e ž polit. geogr. regija, se­stavljena iz sosednjih, funkcionalno poveza­nih obmejnih obmocij, med katerimi navadno poteka cezmejno sodelovanje cezmęjno sodelovánje -ega -a s polit. geogr. lokalno ali regionalno formalno in/ali insti­tucionalno meddržavno oziroma mednarodno sodelovanje med sosednjimi obmocji na kulturnem, družbenem, gospodarskem in politicnem podrocju cezmérnaobremenítevokólja -e -tve -- ž var. okolja izraba, obremenjevanje okolja, ki prese­ga njegovo zmogljivost, obnovljivost, s cimer se okolje onesnaži, osiromaši, degradira S: prekomérna obremenítev okólja cezmérnapáša -e -e ž agr. geogr., var. okolja pre­tirano obremenjevanjepašnikov s pasocimise živalmi, kar postopoma povzroci poškodbe na rastlinski odeji S: prekomérna páša cezmérnarábatál -e -e -- ž agr. geogr., var. okolja pretirano intenzivno gojenje kulturnih rastlin s prevec številnimi in preobilnimi žetvami, ki poslabšujejo kakovost prsti, ne da bi se ob tem dovolj skrbelo za obnavljanje njene rodovitnosti S: prekomérna rába tál cezmôrska selítev -e -tve ž demogeogr. izselje­vanje v cezoceanske države zaradi gospodar­skih, politicnih ali/in drugih vzrokov cíflik -a m (tur.) geogr. nas. strnjeno pozida­na tlacanska vas pod oblastjo fevdalnega veleposestnika v srednjeveškem turškem cesarstvu cinámpa -e ž(šp. chinampa) agr. geogr. za kme­tovanje Aztekov znacilna ozka njiva, vsaj s treh strani obdana z vodo, kar zagotavlja vec žetev na leto císta industríja -e -e ž var. okolja, ind. geogr. celota industrijskih panog, kot so živilska, tekstilna, konfekcijska, opticna dejavnost, ki v primerjavi z drugimi panogami manj onesnažujejo okolje PRIM.: nčcísta industríja, umázana industríja císta kmetíja -e -e ž 1. agr. geogr. kmetija, ki ustvarja bistveni del dohodka s kmetijstvom, gozdarstvom in dopolnilnimi dejavnostmi, krije vecino svojih prehrambnih potreb z lastnimi pridelki S: císto kmécko gospodár­stvo 2. agr. geogr., po družbenogospodarski clenitvi kmetija, na kateri se vsi aktivni družinski clani ukvarjajo samo s kmetijstvom, drugi pa so vzdrževani PRIM.: dopolnílna kmetíja, méšana kmetíja (2), nčaktívna kmetíja, osta­réla kmetíja GL: agr. geogr. potenciálno císta kmetíja císta próga -e -e ž agr. geogr. zemljiška proga, pri kateri je zemljiški kos pravilno oblikovan in nepretrgan, znacilna za zacetno fazo ure­janja, delitve, lastninjenja vaškega zemljišca PRIM.: pretrgana próga císta tehnologíja -e -e ž var. okolja tehnologija v necistih industrijskih panogah, ki zaradi tehnološke izpopolnjenosti ustreza okoljevar­stvenimstandardomin zato manjobremenju­je okolje PRIM.: ekolška tehnologíja cistílna lagúna -e -e ž var. okolja . ocišce­ válna lagúna cistílnanapráva-e-ežvar. okolja objektzaciš-cenje onesnaženega zraka, odpadnih voda in nevtralizacijodrugihokoljuškodljivihsnovi, npr. strupenih odpadkov GL: var. okolja centrálna cistílna napráva, var. okolja cistílna napráva za odpádne vôde, var. okolja industríjska cistílna napráva, var. okolja komunálnacistílnanapráva, var. okolja obdelá­va bláta iz cistílne napráve, var. okolja rastlínska cistílna napráva cistílna napráva za odpádne vôde -e -e -- -­-- ž var. okolja objekt za mehansko, kemicno, biološko cišcenje onesnaženih odpadnih voda, da te dobijo predpisane, okolju nene­varne lastnosti in jih je mogoce spušcati v naravne tekoce vode cistílno pólje -ega -a s var. okolja . poniko­ válno plje císti zrŕk -ega zráka m var. okolja zrak, v ka­terem so škodljive primesi v koncentracijah, ki ne škodijo ljudem, drugim organizmom in dobrinam cístogorívo-ega -as nav.mn.var. okolja tekoce, plinasto gorivo, pri katerem se med zgore­vanjem sprošca razmeroma malo za okolje škodljivih snovi, npr. alkohol, zemeljski plin PRIM.: nčcísto gorívo císto kmécko gospodárstvo -ega -ega -a s agr. geogr. . císta kmetíja (1) císto okólje -ega -a s var. okolja naravno ali kultivirano okolje, katerega kakovost je ne­okrnjena PRIM.: degradíranookólje,kontami­nírano okólje (2), onesnáženo okólje cíšcenjekrása-a--s geogr. krasa odstranjevanje kamenja s kraškega površja ali iz tal za kme­tijsko rabo zemljišca S: trébljenje krása cizlakít -a m geomorf. globocnina na Pohorju, vrsta gabra, imenovana po kraju Cezlak, prej Cizlak blizu Oplotnice PRIM.: gábro clovékovookólje -ega -a s 1. spl. geogr. prostor, ki s svojimi sestavinami omogoca življenje cloveku in nanj vpliva S: humáno okólje 2. spl. geogr. geografsko okolje, v katerem clovek prebiva, dela, se rekreira S: humáno okólje clovéška rása -e -e ž demogeogr. skupina lju­di, ki se po svojih morfoloških, lahko tudi fizioloških, vecinoma dednih potezah, jasno razlikuje od drugih skupin ljudi cokáti krás -ega -a m geogr. krasa kras, kjer iz površja štrlijo veliki zaobljeni kamni crpálna hídroelektrárna crca -e ž agr. geogr., ljud., na Tolminskem . senožét (1) credínka -e ž 1. agr. geogr. predelek na credin­skem pašniku, ograjen z elektricnim pastir­jem, premicno ali stalno ograjo, na katerem se živina pase dolocen cas, kar omogoca nadzor intenzivnosti paše 2. agr. geogr. pre­delek planinskega pašnika, na katerem ima posamezni pašni upravicenec lastninske in pašne pravice credínskipášnik -ega -a m agr. geogr. intenzivni pašnik, na kateremsepasoci živiniz varoval­niminapravami,ogradaminacrtnoodmerjajo kosi zemljišca na credinkah, da se napase, ne da bi prevec objedla travno rušo crét -a m 1. agr. geogr. mocvirno, poplavno nižinsko zemljišce, poraslo s travo in nizkim grmicjem 2. agr. geogr. s trebljenjem prido­bljena njiva z manj rodovitno prstjo, navadno ob robu gozda, na gozdni jasi PRIM.: fráta (1), lŕz, ledína (2), novína (2), rôvt (1), rút crnagrádnja -e -ež geogr. nas. gradnja objekta brez predpisanih dovoljenj zaradi pomanj­kljive zakonodaje, njenega neuresnicevanja in nespoštovanja predpisov, nediscipline državljanov, ki na ta nacin gradijo zlasti za­silne objekte v barakarskih naseljih, pa tudi pocitniškein stanovanjskehiše, gospodarska poslopja crnametalurgíja -e -e ž ind. geogr. pridobivanje železove rude, proizvodnja železa in jekla, njuna predelava v polizdelke PRIM.: bárvna metalurgíja crníca -e ž pedogeogr. navadno rodovitna temna prst GL: pedogeogr. álpska crníca (1, 2), pedogeogr. stépska crníca crnidímnik -ega -a m geomorf. podmorski izvir na obmocju srednjeoceanskega hrbta, iz kate­rega bruha z žveplovodikom prepojena voda s temperaturo vec kot 350 °C, pri ohlajanju pa nastanejo drobne temne oborine, ki se na dnu kopicijo v dimnikom podobnih stolpih PRIM.: béli dímnik crni glóbus -ega -a m mat. geogr., kart. . némi glóbus crno odlagalíšce odpádkov -ega -a -- s var. okolja . nčdovóljeno odlagalíšce odpádkov crno smetíšce -ega -a s var. okolja, neustr. . nčdovóljeno odlagalíšce odpádkov crnozém -a m pedogeogr. gl. crnozjóm crnozjóm -a tudi cernozém -a, cernozjóm -a, crnozém -a m (rus.) pedogeogr. zelo rodovitna prst temno rjave do crne barve z globokim in s humusom bogatim horizontom v profilu, razširjena na stepskih obmocjih, pogosto na puhlici S: stépska crníca crpalíšce vôde -a --s var. okolja, hidgeogr. kraj, kjer se zajema voda za oskrbo prebivalstva s pitno vodo crpálna hídroelektrárna -e -e ž ind. geogr., hidgeogr. akumulacijska hidroelektrarna za izravnavanje nihanj pri porabi elektricne energije v omrežju, v kateri se pridobiva elektricna energija le v casu velike porabe, sicer pa se voda iz vodnega vira precrpava v višje ležeca zajezitvena jezera, pri cemer se porablja energija iz elektricnega omrežja D dachsteinski apnénec -ega -nca[dáhštajnski] m geomorf. navadno svetel kompakten apne­nec, nastal v mlajšem triasu, nadpovprecno odporen proti preperevanju, zato sestavlja mnoge visoke vzpetine v Sloveniji dairy belt -- -a[dęjri bélt]m(ang.)agr. geogr. . mlécni pás dájk -a tudi dyke -a [dájk] m (niz., ang.) 1. geo­morf. žilnata magmatska kamnina, ki sega v vecje globine Zemlje 2. geomorf. vzpetina iz magmatske kamnine na površju, nastala zaradi vecje odpornosti proti preperevanju in drugim eksogenim procesom preobliko­vanja PRIM.: bornhardt, bút, inselberg, kópje, monadnock, trdín 3. spl. geogr., na Nizozemskem obrambni nasip, jez daljáva razgléda -e -- ž mat. geogr. razdalja od stojišca do obzornice daljinomér -a m kart. naprava za merjenje raz­dalj,oddaljenosti S: razdaljemér, teleméter daljínski promčt -ega -éta m geogr. prometa pro-met med bolj oddaljenimi kraji PRIM.: lokálni promčt, regionálni promčt daljínsko zaznávanje -ega -a s kart. ugotavlja­nje in dolocanje pojavov, oblik na Zemljinem površju z razdalje z letalskimi, satelitskimi posnetki S: téledetékcija daljnovňd -óda m geogr. prometa, ind. geogr. na­prava za prenos elektricne energije na vecje razdalje dalmatínska obála -e -e ž geomorf. toneca obala, razclenjena z dolinami in vzpetinami potopljenega kopnega, pri cemer potekajo prelivi vzporedno s slemenitvijo dán dnéva m1. mat. geogr. cas svetlobe, ko je Sonce nad obzorjem PRIM.: nóc 2. mat. geogr. cas, v katerem se Zemlja enkrat zavrti okrog svoje osi 3. mat. geogr. cas štiriindvajsetih ur, ki se zacne ob polnoci in traja do naslednje polnoci GL: klimatogeogr. dán s tôplo nocjó, klimatogeogr. dežévni dán, klimatogeogr. hládni dán, klimato­geogr. jásni dán, klimatogeogr. ledéni dán, mat. geogr. lunárni dán, mat. geogr. Lúnin dán, mat. geogr. mešcánski dán, klimatogeogr. mrzli dán, klimatogeogr. oblácni dán, klimatogeogr. pásji dnévi, mat. geogr. polárni dán, klimatogeogr. po­létni dán, mat. geogr. právi Sóncev dán, mat. geogr. sidęricni dán, mat. geogr. srédnji Sóncev dán, klimatogeogr. tôplidán,klimatogeogr. trópski dán, klimatogeogr. vróci dán, mat. geogr. zvézdni dán dána -e ž geomorf., ljud., na Primorskem . dánja ravnína dániglaciál -a m klimatogeogr., geomorf. obdobje v würmu, v katerem so se ledeniki z južno­baltskih obal umaknili proti južni Švedski, kjer so odložili celne morenske nasipe PRIM.: fíniglaciál dánja ravnína -e -e ž geomorf. ravnina na dnu kotanje ali doline S: dána dánstôplonocjó dnéva -- -- --mklimatogeogr. dan z minimalno temperaturo vec kot 20 °C dátumska męja -e -e ž mat. geogr. dogovorjena meja, na kateri se spremeni datum za en dan, v glavnem potekajoca po 180. poldnevniku dáun -amklimatogeogr., geomorf. poznoglacialno ledeniško napredovanje v najstarejšem ali starejšem dryasu, pred okrog 12.000 leti Davisov cíkel -ega -kla [dęjvisov] in davisov cíkel -ega -kla m geomorf. po erozijski teoriji Williama Morrisa Davisa ciklicni razvoj po­vršja, prikateremtektonskemu dvigugorovja sledijo mladi, zreli in stari relief S: erozíjski cíkel PRIM.: policíklicni razvňj reliéfa dB --[d.b.] m neskl. simbol var. okolja . deci­ bél DDT DDT-ja[didití] m(ang. dichlorodiphenyltric­hloroethane) krajšava var. okolja v gospodarsko deglaciácija razvitih državah zlasti v kmetijstvu prepo­vedanokemicnosredstvo zazatiranježuželk, ki je zaradi dolgotrajne obstojnosti v okolju škodljivo tudi za cloveka in druge organizme deagrarizácija -e ž 1. agr. geogr., demogeogr. opušcanje kmetovanja kot dejavnosti, vira dohodka in nacina življenja, katerega posle­dica je odseljevanje kmeckega prebivalstva v mesta in njegovo zaposlovanje v drugih de­ javnostih PRIM.: reagrarizácija (1) 2. var. okolja propadanje kulturne pokrajine zlasti zaradi opušcanja kmetovanja in ponovne prevlade naravnih sestavin okolja, kot so ozelenjevanje, ogozdovanje, oslabitev denudacije in erozije PRIM.: reagrarizácija (2) GL: agr. geogr., demogeogr. potenciálna deagra­rizácija dealkalizácija -e ž pedogeogr. izpiranje natri­jevih ionov iz prsti in njihova zamenjava z aluminijevimi in vodikovimi ioni PRIM.: alkalizácija debelína snéžne odęje -e -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. . višína snéžne odęje déber -bri ž geomorf. zelo ozka dolina brez ravnega dna S: débrska dolína PRIM.: grápa, kánjon, sotéska, víntgar débit izvíra -a -- m hidgeogr. kolicina vode, ki stece iz vodnega vira v casovni enoti, izra­žena v l/s, mł/s ali mł/dan débrska dolína -e -e ž geomorf. . déber decentralizácija -e ž 1. polit. geogr. odprava centralizacije z uvedbo krajevne, regional-ne samouprave, prenosom dela državnih funkcij na nižje organe PRIM.: centralizácija (1) 2. geogr. nas. premešcanje javnih funkcij, razlicnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti iz preobremenjenega glavnega me-sta države, pomembnega centralnega naselja v druga mesta po državi, v pokrajini PRIM.: centralizácija (2) decibél -a mSi: dB var. okolja enota za merjenje jakosti zvoka, s katero se doloca dopustna raven hrupa v dolocenem okolju, npr. za bol­nišnicno okolje 30 dB, stanovanjsko 40 dB, delovno okolje do 70 dB, pri cemer je meja vzdržnosti okrog 130 dB PRIM.: hrúp dédno právo -ega -a s agr. geogr. pravni pred­ pisi, ki urejajo razmerja, nastala po smrti lastnika kmetije, in se nanašajo zlasti na njen prevzem s strani dedicev dedoválni sistém -ega -a m agr. geogr. sistem dedovanja oziroma prevzemanja lastnine, npr. kmetije po nacelu prvorojenstva ali delitve na vec dedicev deficít vôdnega odtóka -a -- -- m 1. hidgeogr. razlika med kolicino padavinske in odtekle vode zaradi izhlapevanja 2. klimatogeogr., pedogeogr. razlika med nasiceno in dejansko vlago v prsti pri doloceni temperaturi in zracnem tlaku definíranjepolíticnemęje-a-- --s polit. geogr. razmejitveni postopek, pri katerem mejne dr­žave dolocijo nacela za potek politicne meje deflácija -e ž geomorf. odnašanje sipkega gra-diva z vetrom PRIM.: ablácija (2) deflacíjsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v kotanji med sipinami, nastali zaradi deflacije S: eólsko jézero defoliácija -e ž 1. var. okolja za okolje obreme­njujoce odstranjevanje listja z gojenih rastlin zaradi lažjega pobiranja pridelkov, navadno z uporabo herbicidov 2. var. okolja ljudem in okolju škodljivo kemicno odstranjevanje listja z dreves listnatega gozda v vojaške namene, da se olajša odkrivanje pripadnikov nasprot­nikove strani, npr. v vietnamski vojni deforestácija -e ž 1. agr. geogr., var. okolja po­polna secnja, krcenje in cišcenje gozda zlasti zaradi pridobivanja zemljišc za kmetovanje 2. var. okolja propadanje gozda zaradi onesna­ženega zraka, kislega dežja, degradiranega okolja, vojskovanja deformácija v kartográfski projékciji -e ------ ž kart. vsaka od razlik v dolžinah, po­vršinah, kotih in oblikah likov, ki nastajajo pri preslikavanju površine geoida, elipsoida ali krogle na ravnino déga -e ž biogeogr., klimatogeogr. najvišji pod-nebno-rastlinski višinski pas v Etiopskem višavju, na nadmorski višini med 2500 in 3900 m, za katerega so znacilni travniki in pašniki PRIM.: beréha, kóla, voina déga deglaciácija -e ž hidgeogr. krajšanje ali umikanje dolinskih ledenikov v gorskem svetu ali umi­kanje ledeniškega pokrova pri celinski pole-denitvi zaradi otoplitve ali zmanjšane kolicine snežnih padavin PRIM.: poledenítev (2) deglomerácija -e ž geogr. nas. prostorsko ome­jeno obmocje, pomembno zadružbenirazvoj širše skupnosti, na katerem so prebivalstvo, industrijske in druge dejavnosti, prometne naprave razpršene zaradi nacrtne dekoncen­tracije PRIM.: aglomerácija (1) degradácija oklja -e --ž var. okolja zmanjše­vanje kakovosti naravnega ali antropogenega okolja zaradi onesnaževanja, preobremenje­vanja s škodljivimi snovmi GL: var. okolja dejávnikidegradácijeokólja, var. okolja entropíjskadegradácijaokólja, var. okolja fáktorji degradácije okólja degradácija prstí -e -- ž pedogeogr., var. okolja spremembe lastnosti prsti zaradi povecanja izpiranja ali preperevanja, kar povzroca njeno zakisanje in zmanjšanje rodovitnosti degradácija reliéfa -e -- ž geomorf. razkrajanje reliefnih oblik zaradi procesov preoblikova­nja kopnega PRIM.: agradácija reliéfa degradácija stálno zamrzlih tál -e -- -- -- ž hidgeogr., klimatogeogr. zmanjševanje površine in debeline stalno zamrzlih tal zaradi pod-nebnih sprememb degradácija tál -e -- ž agr. geogr. poslabšanje kakovosti zemljišca zaradi prevec intenziv­nega izkorišcanja, neustrezne rabe, napacnih agrotehnicnih ukrepov ali neustrezno izvede­nih prostorskih ureditvenih posegov, zlasti hidromelioracij degradírana naráva -e-e ž var. okolja stanje naravnega okolja, ki je zaradi škodljivega clovekovega delovanja zelo prizadeto, one-snaženo,razvrednoteno degradírani gzd -ega -a m 1. biogeogr. . drugôtni gózd 2. var. okolja gozd, ki je bolj ali manj prizadet zaradi onesnaženega zraka degradírano oklje -ega -a s var. okolja raz­vrednoteno naravno ali kultivirano okolje, katerega kakovost je zaradi preobremenje­vanja, onesnaževanja zelo poslabšana PRIM.: císto okólje, kontaminírano okólje (2), one-snáženo okólje degradírano urbáno obmócje -ega -ega -a s geogr. nas. mestno obmocje z opušcenimi industrijskimi, vojaškimi, rudarskimi, že­lezniškimi objekti, objekti gradbeništva in mestnih komunalnih služb, barakarskimina­selji, zapušcenimistanovanjskimisoseskami, s soseskami brez zgodovinske vrednosti dehidratácija -ežgeomorf., pedogeogr. izlocanje vode iz mineralov PRIM.: hidratácija (1, 2) deindustrializácija -e ž ind. geogr. navadno nacrtno nadomešcanje industrijske proiz­vodnje na dolocenem obmocju z drugimi dejavnostmi, s cimer industrija postaja gospodarsko postranska dejavnost PRIM.: industrializácija (2) dejánska evápotranspirácija -e -e ž klimato­geogr. zevapotranspiracijo dejanskoizhlapela kolicina vode S: aktuálnaevápotranspirácija, reálna evápotranspirácija dejánska snéžna męja -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. . podnébna snéžna męja dejánska zgnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. zgornja meja, do katere v sedanjosti na dolocenem obmocju sega gozd PRIM.: abstráktna zgórnja gózdna męja dejánskiprirástekprebiválstva -ega -tka -- m demogeogr. podatek o povecanju ali zmanjšanju prebivalstva med dvema popisoma na dolo-cenem obmocju, navadno izražen v promilih S: absolútni prirástek prebiválstva dejávniki degradácije oklja -ov -- -- m mn. var. okolja dejavniki, ki zmanjšujejo kakovost okolja, npr. cezmerno izkorišcanje okolja ali naravnih virov S: fáktorji degradácije okólja dejávniki push-pull -ov -- [púš púl] m mn. spl. geogr. dejavniki, ki pospešujejo dolocene novosti v pokrajini, tako da delujejo spodbu­jevalno iz dolocenega središca navzven, t. i. push, ali z obrobja navznoter, proti središcu, t. i. pull S: push-pull fáktorji dejávni ognjeník -ega -a m geomorf. . aktívni vulkán dejávnostna męja -e -e ž klimatogeogr. meja med ozracjem znotraj rastlinstva in ozracjem nad vegetacijsko odejo dekalcifikácija -e ž geomorf., pedogeogr. iz­piranje kalcijevega karbonata in kalcijevih soli iz kamnin in prsti z deževnico PRIM.: kalcifikácija deklinácija -e ž mat. geogr. kot v nebesnem ekva­torialnem koordinatnem sistemu, med ravnino nebesnega ekvatorja in umišljeno crto, poteka­joco od opazovalca do nebesnega telesa GL: mat. geogr. magnétna deklinácija deklinacíjski krg -ega -am mat. geogr. glavni krog na nebu, ki gre skozi nebesna tecaja in je pravokoten na nebesni ekvator dekolonizácija -e ž polit. geogr. odprava poli­ticne odvisnosti od kolonialnih držav z vzpo­stavljanjem politicno samostojnih držav, npr. dekolonizacija Afrike PRIM.: kolonialízem dekomisíja -e ž var. okolja tehnološki postopki za razgradnjo in zaprtje jedrske elektrarne za­radi poškodb ali dotrajanosti, da se preprecijo škodljivi vplivi na okolje, zlasti radioaktivno sevanje dekompozícija -e ž var. okolja razkrajanje od­mrlih organskih ostankov z razgrajevanjem na osnovne sestavine dekompozítor -ja m nav. mn. biogeogr. orga­nizem, zlasti bakterija, gliva, ki razgrajuje organske snovi odmrlih rastlin, živali, s katerimi se prehranjuje dekoncentrácija -e ž geogr. nas. premešcanje ustanov, industrijskih objektov, trgovin in storitvenih dejavnosti z dolocenega obmocja, iz preobremenjenega poslovnega središca na druga, ustreznejša obmocja PRIM.: koncen­trácija (4) dekoncentrírana urbanizácija -e -e ž geogr. nas. za mestne regije znacilno usmerjanje urbanizacije na obmocja razvojnih koridorjev z za to ustreznimi prostorskimi, prometnimi, komunalnimi in okoljskimi razmerami, da se razprši v pokrajini dekontaminácija okja -e -- ž var. okolja . razstrupítev okólja délavsko-kmécko gospodínjstvo -ega -a s agr. geogr. . méšano gospodínjstvo délci méšane širíne -ev -- -- m mn. agr. geogr. skupek zemljiških delcev na razlicno kako­vostnih zemljišcih, pri cemer so na rodovitnih ravninskih prsteh parcele praviloma bolj ozke, jermenaste, na bolj strmem ali mokrot­nem površju pa bolj široke délec -lca m 1. pedogeogr. najmanjši del mine-ralne ali organske sestavine prsti2. agr. geogr. . zemljíški délec GL: agr. geogr. délci méšane širíne, agr. geogr. grúdastidélec, agr. geogr. krátki délec, agr. geogr. nčpravílnidélec, hidgeogr. orbitálnopremíkanje vôdnihdélcev, pedogeogr. orgánominerálnidé­lec, agr. geogr. ózkidélec, agr. geogr. právidélec, délovna intenzívnost agr. geogr. pravílnidélec, pedogeogr. skelétni dé­lec, agr. geogr. širôkidélec, agr. geogr. zemljíška razdelítev na délce, agr. geogr. zemljíški délec delimitácija -e ž polit. geogr. razmejitveni po­stopek po definiranju politicne meje, pri katerem se natancneje doloca njen potek na terenu PRIM.: demarkácija GL: polit. geogr. delimitácija obmęjnih obmócij (1, 2) delimitácijaobmęjnihobmócij -e -- -- ž1. po-lit. geogr. formalna dolocitev obmejnega pasu v obmejnih obcinah, navadno v razdalji do 10 km ali najvec 25 km od državne meje2. polit. geogr. dolocitev obmejnega obmocja glede na dejansko cezmejno sodelovanje Delislova projékcija -e -e [delílova] in delis-lova projékcija -e -e ž kart. stožcna projekcija z dvema standardnima vzporednikoma, s katerima stožec seka Zemljo in na katera so nanesene pravilne razdalje med poldnevniki, ki so ravne crte in se stikajo na vrhu stožca, zato je tocna v razdaljah na vseh poldnevnikih in na obeh sekantnih vzporednikih delítev zemljíšc -tve -- ž agr. geogr. clenitev, razdelitev zemljišc na parcele, zemljiške kose, v kateri se odražajo zlasti naravne razmere, zgodovinski razvoj S: zemljíška delítev délna práha -e -e ž agr. geogr. obdobje pri obde­lavi njive, v katerem se zemljišce pusti neob­delano le v prvi polovici poletja ali v poznem poletju, lahko tudi v zgodnji jeseni délovna intenzívnost -e -i ž agr. geogr. merilo za vrednotenje navadno s casom izraženega vloženega dela na površinsko enoto zemljišca, npr. v urah na hektar PRIM.: délovna produk­ tívnost, površínska intenzívnost, prehrámbna intenzívnost délovna kárta -e -e ž kart. nedokoncan zem­ljevid v doloceni fazi izdelave PRIM.: ávtorski originál zemljevída délovna koníca -e -e ž agr. geogr. obdobje, ko je pri dolocenih kmeckih opravilih potrebno v cim krajšem casu opraviti kar najvec dela, npr. košnja, siliranje, trgatev délovna móc -e mocí ž agr. geogr. enota za vrednotenje delovnega potenciala kmetij, izražena v koeficientih, pri cemer vrednost 1 pomeni na kmetiji polno zaposlenega odraslega moškega v starosti od 15 do 54 let, medtem ko imajo drugi družinski clani in morebitna najeta delovna sila glede na spol, starost, obremenjenost z nekmeckimi opravili in morebitno redno zaposlitev sorazmerno nižje vrednosti GL: agr. geogr. polnovrédna délovna móc délovnaproduktívnost -e -i ž agr. geogr. merilo za vrednotenje delovne ucinkovitosti ene delovne moci na površinsko enoto zemljišca, izraženo npr. v urah/PDM/ha PRIM.: délovna intenzívnost délovna síla -e -e ž demogeogr. ljudje s svojimi fizicnimi in umskimi sposobnostmi, ki jih uporabljajo v delovnem procesu GL: agr. geogr. délovna síla na kmetíji délovna síla na kmetíji -e -e -- -- ž agr. geogr. clani družine, ki kmetujejo na družinski kmetiji, in drugistalno alipriložnostno najeti posamezniki za pomoc pri kmetijskih opra­vilih, zlasti v casu delovnih konic délovna živál -e -i ž nav. mn. agr. geogr. udo­macena ali napol udomacena žival, katere energijo clovek izkorišca za prenos tovora, vleko vozov, sani, vprego pri kmetijskih opravilih délovnointenzívnaindustríja -- -e -e ž ind. geo-gr. industrijske panoge, v katerih je potrebno veliko rocnega cloveškega dela, npr. tekstilna, živilskaindustrija PRIM.: kapitálnointenzívna industríja,kapitálno-razvójnointenzívnaindu­stríja, razvójno intenzívna industríja délovno oklje -ega -a s spl. geogr. okolje, v katerem clovek dela délta -e ž geomorf. recni naplavinski vršaj v obliki grške crke delta (.) ob izlivu v morje ali jezero, s križno sedimentacijo, praviloma razcepljen na vec vodnih tokov GL: geomorf. Gílbertova délta,geomorf. Hjülstro­mova délta, geomorf. kémska délta, geomorf. kljúnasta délta, geomorf. lopátasta délta, geo­morf. nótranja délta, geomorf. podmôrska délta, geomorf. podolgováta délta, geomorf. prstasta délta, geomorf. Salisburyjeva délta, geomorf. trikótna délta déltna plást -e plastí ž geomorf. sedimentna plast kot del križne sedimentacije, odložena v obalni vodi jezer in morij GL: geomorf. spódnje déltne plastí, geomorf. srédnje déltne plastí, geomorf. zgórnje déltne plastí déltna plastovítost -e -i ž geomorf. . krížna sedimentácija déltna sedimentácija -e -e žgeomorf. . krížna sedimentácija déltna sekvénca -e -e ž geomorf. znacilno zapo­redje odloženih deltnih plasti s spodnjo manj, srednjo najboljinzgornjo spetmanjnagnjeno plastjo PRIM.: Hjülstromova délta déltno jézero -ega -a s hidgeogr. sladko ali slano jezero, nastalo v delti vecje nižinske reke déltska obála -e -e ž geomorf. nizka morska obala, razclenjena z deltami velikih rek delujóci ognjeník -ega -a m geomorf. . de­ lujóci vulkán delujóci vulkán -ega -a m geomorf. vulkan, ki bruha lavo in/ali iz katerega se izlocajo plini, pepel, druge snovi S: delujóciognjeníkPRIM.: aktívni vulkán, spéci vulkán, ugásli vulkán demarkácija -e ž polit. geogr. razmejitveni po­stopek, ki lahko sledi delimitaciji, pri kate-rem se politicna meja oznacuje ali zavaruje s postavljanjem mejnih kamnov ali mejnih pregrad PRIM.: delimitácija démogeografíja -e ž spl. geogr. veja družbene geografije, ki z geografsko metodo proucuje prostorsko razmešcenost in regionalne razlike v spreminjanju, sestavi prebivalstva S: geo­grafíja prebiválstva PRIM.: demografíja demografíja -e ž demogeogr. veda, ki proucuje prebivalstvo, njegovo število, dinamiko, sestavo in nadaljnji razvoj PRIM.: démoge­ ografíja demográfska eksplozíja -e -e ž demogeogr. . eksplozíja prebiválstva demográfska kohrta -e -e ž demogeogr. sku­pek oseb iste generacije, ki so med seboj po­vezane glede na dolocen dogodek, npr. smrt, rojstvo prvega otroka, poroko demográfska perspektíva -e -e ž demogeogr. predvideni razvoj števila prebivalcev glede na naravni prirastek in selitve PRIM.: demo-gráfska prognóza demográfska prognza -e -e ž demogeogr. iz­racun razvoja prebivalstva, narejen na osnovi verjetnih demografskih in drugih razvojnih predpostavk S: demográfska projékcija, pro-jékcija prebiválstva PRIM.: demográfska perspektíva demográfska projékcija -e -e ž demogeogr. . demográfska prognóza demográfska tranzícija -e -e ž demogeogr. . demográfski prehňd demográfski prehňd -ega -óda m demogeogr. hitro in mocno narašcanje števila prebivalcev dolocene države, pokrajine zaradi ostaja­nja rodnosti na visoki stopnji in hkratnega zmanjševanja umrljivosti S: demográfska tranzícija demográfskirežím -ega -a m demogeogr. znacil­nosti starostne in spolne sestave prebivalstva v doloceni državi, pokrajini, naselju, ki se navadno ponazarjajo s starostno piramido prebivalstva, npr. mlad, zrel, star režim demográfsko ogróženo obmócje -- -ega -a s demogeogr. obmocje, na katerem prebivalstvo zaradinegativnegademografskegarazvoja, kot staodseljevanjeinstaranje,postopomapostaja nesposobno za opravljanjanje vseh temeljnih funkcij, tudi ohranjanja kulturne pokrajine depopulácija denacionalizácija -e ž spl. geogr. vracanje po­državljene, podružbljene lastnine v zasebno, kolektivno S: reprivatizácija PRIM.: naciona­lizácija, privatizácija GL: agr. geogr. denacionalizácija zemljíšc denacionalizácija zemljíšc -e -- ž agr. geogr. spreminjanje državnega ali družbenega lastništva zemljišc nazaj v zasebno lastnino PRIM.: nacionalizácija zemljíšc déndroklimatologíja -e ž klimatogeogr. del kli­ matologije, ki raziskuje podnebne razmere v posameznih obdobjih po enoletnih debelin­skih prirastih drevesnih debel déndrokronologíja -e ž biogeogr. dolocanje sta­rosti dreves, zlasti iglavcev, s pomocjo štetja letnic na precnem preseku drevesnega debla denitrifikácija -e ž pedogeogr. biokemicna re-dukcija nitratov ali nitritov v prsti v dušikov oksid in elementarni dušik s pomocjo hete­rotrofnih bakterij PRIM.: nitrifikácija denivelácija vdne gladíne -e -- -- ž hidgeogr. krajevno ali pokrajinsko znižanje jezerske ali morske gladine, ki ga povzrocajo mocen veter, sejšni tokovi dentrít -a m geogr. krasa vsak od razvejanih makrožlebicev na laštah denudácija -e ž geomorf. razgaljanje skalne podlage zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov PRIM.: erozíja (1) GL: geogr. krasa kráška denudácija, geomorf. ploskôvna denudácija, geomorf. žlébasta de­nudácija denudacíjska ravnína -e -e ž geomorf. ravnina, nastala z denudacijo denudacíjska terása -e -e ž geomorf. terasa, na­ stala z denudacijo, navadno v manj odpornih kamninskih skladih ali sedimentih denudacíjsko pobócje -ega -a s geomorf. po­bocje, nastalo z denudacijo denudírana jáma -e-e ž geogr. krasa kraška jama, ki jo je preoblikovala denudacija deponíja odpádkov -e -- ž var. okolja . od­ lagalíšce odpádkov deponíranje odpádkov -a -- s var. okolja od­laganje odpadkov na urejenih odlagališcih po dolocenih tehnoloških postopkih depopulácija -e ž demogeogr. upadanje števila prebivalcev na dolocenem obmocju zaradi izseljevanja ali/in negativnega naravnega prirastka GL: agr. geogr., demogeogr. agrárnadepopulácija, demogeogr. rurálna depopulácija deposl -a m pedogeogr. plitva prst, nastala na nasipinah rudniške jalovine ali komunalnih odpadkov depresíja -e ž 1. geomorf. poglobljeni del Zem­ljinega površja S: reliéfna depresíja PRIM.: kotánja, kotlína, vrtáca2. geomorf. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine PRIM.: kríp­todepresíja 3. klimatogeogr. obsežno obmocje nizkega zracnega tlaka PRIM.: ciklón GL: klimatogeogr. aleútskadepresíja, klimatoge­ogr. avstrálska depresíja, mat. geogr. depresíja horizónta, klimatogeogr. génovskadepresíja, kli­matogeogr. íntertrópskadepresíja, klimatogeogr. islándskadepresíja, klimatogeogr. júžnoázijska depresíja, geomorf. kríptodepresíja, geomorf. re-liéfnadepresíja, klimatogeogr. sévernoamęriška depresíja, klimatogeogr. sévernoatlántska de­presíja, klimatogeogr. sredozémska depresíja A – depresija B – kriptodepresija Shematicni prikaz depresije in kriptodepresije depresíja horizta -e -- ž mat. geogr. . glo­ bína obzórja depresíjski liják -ega -a m hidgeogr. skledasto znižanje gladine talne vode s središcem v crpališcu, ki nastane, kadar crpanje presega dotok depresívno obmócje -ega -as plan. obmocje, ki se v sorazmerno kratkem casu industrijsko in gospodarsko mocno razvije, a zacne zaradi razvojnih težav v industriji stagnirati, naza­dovati, doživljati splošno gospodarsko krizo PRIM.: nčrazvíto obmócje deruralizácija -e ž agr. geogr. izginjanje tra­dicionalne podobe podeželskih naselij, npr. spreminjanje zunanjosti tipicnih kmeckih hiš, funkcijetradicionalnihgospodarskihposlopij PRIM.: ruralizácija desalinizácija -e ž hidgeogr. . razsoljevánje (1) descendéncni izvír -ega -a m hidgeogr. izvir, kjer voda priteka iz višje ležecih podzemnih plasti desilikácija -e ž pedogeogr. izpiranje silicija iz prstizaradimocnegapreperevanjanavlažnih, zlasti tropskih obmocjih, pri cemer nastaja porozna prst, ki slabo zadržuje vodo deskriptívna geografíja -e -e ž spl. geogr. . opísna geografíja deskvamácija -e ž geomorf. . lúskanje destabilizácija okólja -e -- ž var. okolja poru­ šenje ravnovesja v okolju zaradi njegovega onesnaževanja, preobremenjevanja destinácija prométnega tóka -e -- -- ž geogr. prometa kraj, kamor je prometni tok usmerjen in kjer se koncuje S: prométna destinácija destrukcíjskirécno-denudacíjskireliéf-ega -ega -a m geomorf. recno-denudacijski relief, nastal z erozijo in denudacijo PRIM.: akumu­lacíjski récno-denudacíjski reliéf destrúktor -ja m biogeogr. . razkrojeválec desulfurizácija -e ž var. okolja . razžveplje­ vánje (1, 2) detergčnt -ęnta m var. okolja sinteticna kemic­na snov za pranje in cišcenje, ki onesnažuje okolje in, zlasti ce vsebuje fosfate, povzroca evtrofikacijo voda deterzíja -e ž geomorf. ledeniško brušenje, gla­jenje in razenje skalne podlage, oražencev PRIM.: detrákcija detrákcija -e ž geomorf. ledeniško trganje kam­ninskih kosov iz skalne podlage ledenikov PRIM.: deterzíja detrít -a in detrítus -a m geomorf. . preperína detrítus -a m geomorf. gl. detrít deviácija -e ž mat. geogr. odklon vodoravnih zracnih in vodnih tokov od prvotne smeri za­radi razlik v vrtilni hitrosti tock na Zemlji deviacíjska síla -e -e ž hidgeogr., klimatogeogr. . Coriolisova síla devn -a m geomorf. starejša perioda paleo­zoika, med 408,5 in 362,5 milijoni let pred sedanjostjo dezęrcija -ežspl. geogr. širjenje pušcave samo diabáz zaradi naravnih dejavnikov PRIM.: dezerti­fikácija dezertifikácija -e ž spl. geogr. širjenje pušcave na obrobna polpušcavska obmocja s cezmerno pašo, izsekavanjem drevja, zniževanjem gla-dine talne vode in prevec intenzivno obdelavo zemljišc zaradi hitrega narašcanja prebival­stva, kar pospešuje erozijo prsti, povzroca za­soljevanje tal, degradacijo rastlinskih združb S: opušcávljanje PRIM.: dezęrcija dezurbanizácija -e ž 1. geogr. nas. spontano ali nacrtno razseljevanje mestnega prebivalstva v obmestna naselja 2. geogr. nas. izginjanje dolocenih funkcij v naselju, ki zaradi tega izgublja mestni znacaj in se v njem znova uveljavlja kmetijska dejavnost dčž dežjŕ m klimatogeogr. padavina v obliki kapelj s premerom vec kot 0,5 mm GL: var. okolja, klimatogeogr. kísli dčž, klimato­geogr. ledéni dčž, klimatogeogr. umétni dčž dežęla -e ž 1. spl. geogr. obsežnejše, prostorsko zaokroženo ozemlje z dolocenimi skupnimi znacilnostmi2. spl. geogr. v sklopu države orga­nizirana upravna in politicna enota, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast in je zastopana v državnih telesih 3. spl. geogr. zgodovinska enota, ki je izgubila samoupravni položaj,npr.Štajerska,Kranjska 4. polit. geogr. . držáva 5. spl. geogr. . podežęlje GL: agr. geogr., demogeogr. bég z dežęle, polit. geogr. dežęle v razvôju dežęle v razvôju -ęl -- -- ž mn. polit. geogr. . držáve v razvôju dežemér -a m klimatogeogr. priprava za merjenje kolicine dežja S: ombrométer, pluviométer dežévje -a s klimatogeogr. dalj casa trajajoc ali ponavljajoc se mocen dež GL: klimatogeogr. monsúnsko dežévje, klimato­geogr. zenitálno dežévje, klimatogeogr. zenítno dežévje dežévna dôba -e -e ž klimatogeogr. letni cas v tropskem in subtropskem pasu z izdatnimi padavinami, posebno izrazit v savanah, kjer je povezan z zenitnim položajem Sonca, in na monsunskih obmocjih PRIM.: namóceno obdóbje, súha dôba dežévnica -e ž1. hidgeogr., klimatogeogr. voda, ki pade na Zemljino površje z dežjem S: dežníca 2. hidgeogr. . kapníca (1) dežévnidán-ega dnéva m klimatogeogr. dan, ko pade najmanj 0,1 mm dežja dežévni gózd -ega -a m biogeogr. gozd na vse leto vlažnih obmocjih, zato so zanj zaradi za rast ugodnih razmer znacilni bujno in pestro rastlinstvo, vedno zeleno drevje brez letnic in z listi, ki se menjavajo vse leto, tudi cvetenje in zorenje trajata vse leto GL: biogeogr. ekvátorski dežévni gózd, biogeogr. trópski dežévni gózd dežévnozelęni gózd -ega -a m biogeogr. list-nati gozd na obmocjih s savanskim in mon­sunskim podnebjem, v katerem so listavci olistani le v deževnem obdobju dčžna erozíja -e -e ž geomorf. erozija, ki jo pri padcu na površje povzrocajo dežne kaplje, zlasti na neporaslem površju PRIM.: ploskvna erozíja dežníca -e ž hidgeogr., klimatogeogr. . dežév­ nica (1) dčžni fáktor -ega -ja m klimatogeogr. razmerje med povprecno letno kolicino padavin, izra­ženo v ml, in povprecno letno temperaturo v stopinjah Celzija, na podlagi katerega je izvedena clenitev na sušno oziroma vlažno podnebje dčžnirežím -ega -a m hidgeogr. enostavni recni režim, ki ga uravnavajo izkljucno padavine v obliki dežja, zato je v naših razmerah vodni višek v casu najvecje kolicine padavin pozno jeseni, nižek pa v casu najvecjega izhlapeva­nja poleti S: pluviálni režím PRIM.: ledeníški režím (2), snéžni režím dčžnižleběc -ega -íca m geogr. krasa eno ali dve pedi dolga žlebasta izjedenina na kamnitem kraškem površju, nastala na boku kamna s korozijo raztekajoce se deževnice PRIM.: míkrožleběc dčžno-snéžni režím -ega -a m hidgeogr. se­stavljeni recni režim, ki ga uravnavajo zlasti dežne padavine in nekoliko manj taljenje snežneodeje, zatojev naših razmerahglavni vodni višek pozno jeseni in drugotni višek pozno spomladi, glavni nižek poleti, drugotni nižekpapozimi S: plúvioniválni režím PRIM.: snéžno-dežni režím diabáz -a m geomorf. temnosiva predornina, ki po mineralni sestavi ustreza gabru, v Slove­niji pogosta v okolici Crne na Koroškem in Slovenj Gradca diagenéza -e ž 1. geomorf. manj izrazita spre­memba kamnin in mineralov, za katero je znacilno sprijemanje gradiva v trdno gmoto zaradi pritiska, temperature, kemicnega raz­tapljanja ali/in obarjanja PRIM.: cementácija (2), litifikácija, metamorfóza 2. hidgeogr. spre­minjanje snega z vmesnimi stopnjami (srež, sren, firn) v led in njegovo preoblikovanje zaradi naravnih vplivov PRIM.: firnizácija diagnósticni horizónt -ega -a m pedogeogr. dobro razvit horizont v prsti z lastnostmi, znacilnimi za doloceno prst diagrám -a m kart. graficni prikaz velikosti, sestave ali poteka pojava, navadno v koordi­natnem sistemu GL: kart. blókdiagrám, kart. blókovni diagrám, kart. kártodiagrám diakláza -e ž geomorf. razpoka, ki seka vec kam­ninskih skladov, vendar ti na obeh straneh razpoke niso medsebojno premaknjeni diamíkt -a m geomorf. nesprijet ledeniški sediment z nesortiranimi klasti, glino ali meljem in velikimi kamnitimi bloki PRIM.: moréna (1) diapír -ja m geomorf. veliko solno ali magmatsko telo gobaste, kupolaste ali mehurjaste oblike S: sólna dóma, sólni cňk diáspora -e ž polit. geogr. narodnostna ali ver-ska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vecinskega prebivalstva druge vere diatomęjsko bláto -ega -a s geomorf. kremena­sta morska usedlina, ki nastane s kopicenjem lupinic kremenastih alg diatomej, najvec v globinah med 1000 in 4000 m didáktika geografíje -e -- ž 1. spl. geogr. veda o poucevanju geografije 2. spl. geogr. teorija nacrtovanja ucnega procesa in oblikovanja izobraževalnih vsebin, ucnih ciljev PRIM.: metódika geográfskega poúka difuzíja -e ž geogr. nas. . disperzíja difúzna industrializácija -e -ež ind. geogr. . razpršęna industrializácija difúznoobsévanje -ega -a s klimatogeogr. sonc­no obsevanje, ki se siplje v ozracju in zadeva Zemljino površje pod razlicnimi koti PRIM.: diréktno obsévanje, odbíto Sóncevo sévanje digitalizácija -e ž kart. postopek spreminjanja analognih podatkov v digitalne, navadno s pomocjo digitalnika, bralnika digitalizátor -ja m kart. . digitálnik digitálna kartografíja -e -e ž kart. izdelovanje zemljevidov z racunalniki, ki z uporabo ustrezne programske opreme in geografskih informacijskih sistemov v primerjavi s kla-sicno kartografijo omogocajo lažje, hitrejše, cenejše in obsežnejše delo S: racunálniška kartografíja PRIM.: klásicna kartografíja digitálnik -a m kart. naprava, ki spreminja ana­ logne podatke v digitalne, navadno vektorske, sestavljena iz smernika in digitalne plošce z vdelanimcitalnikomkoordinat, kijih vpisuje v racunalnik, ko se smernik premika cezenj S: digitalizátor PRIM.: brálnik digitálni katáster -ega -tra m kart., agr. geogr. zemljiški kataster, izdelan z racunalnikom v digitalnitehnologijiPRIM.: franciscęjskikatá­ster, jožefínski katáster, terezijánski katáster digitálni modél pokrájine -ega -a -- m kart., spl. geogr. racunalniški prikaz približka dejanske pokrajinezgeolociranimipodatkio pokrajin­skih prvinah PRIM.: navídezna pokrájina digitálni modél reliéfa -ega -a -- m kart., geo­morf. racunalniški prikaz približka dejanske oblikovanostipovršjazgeolociranimipodatki o nadmorskih višinah in drugih geomorfolo­ških prvinah digitálni podátki -ih -ov m mn. kart., spl. geogr. podatki, merljivi in predstavljivi z nezvezno, stopnjasto spreminjajocimi se vrednostmi, kakršne uporabljajo racunalniki PRIM.: ana­lógni podátki dihálnik -a m geogr. krasa špranja ali ustje brez­na, iz katerega pozimi piha razmeroma topel zrak in poleti priteka skozenj v podzemlje toplejši díhidrl -a m hidgeogr. voda, v kateri prevla­dujejo skupki, sestavljeni iz dveh vodnih molekul dihotermíja vde -e -- ž hidgeogr. lastnost jezerske ali morske vode, da se z vecanjem globine njena temperatura sprva znižuje, nato jeustaljenaS: obrátna temperatúrna stratifiká­cijavôdePRIM.: anotermíja vôde, homotermíja vôde, katotermíja vôde dilúvij -a m 1. geomorf. pleistocenska recna disparitéta naplavina PRIM.: alúvij (1), kolúvij (1) 2. klima­ togeogr., geomorf., zastar. . ledéna dba (2) 3. klimatogeogr., geomorf., zastar. . pleistocén (1) PRIM.: alúvij (2) dimíkticno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero s spomladanskim in jesenskim obdobjem nav­picnega kroženja vode, navadno v zmernem pasu PRIM.: holomíkticno jézero dímnica -e ž 1. geogr. krasa kraška jama z meglo na vhodu, kjer se zlasti pozimi mešata toplejši jamski in hladnejši zunanji zrak 2. geogr. nas. eno- ali vecprostorna lesena kmecka hiša z ognjišcem ali pecjo brez dimnika, ki se kuri v prostoru, kjer se tudi biva dímni plín -ega -a m nav. mn. var. okolja plin, pomešan s sajami in vodno paro, ki se sprošca pri zgorevanju fosilnih goriv in onesnažuje zrak, okolje zlasti v mestih in industrijskih središcih dína -e ž 1. geomorf. vetrna pešcena sipina, ki se lahko precno, vzdolžno ali polkrožno dviguje nad okolico in se postopoma premešca 2. geomorf. sipinica na recnem dnu, ki nastane s pocasnim vodnim tokom dinámicna geologíja -e -e ž geomorf. del geologije, ki proucuje spremembe zgradbe v Zemljini notranjosti in na njenem površju dinámicnagéomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje dinamiko sodob­nega preoblikovanja reliefa dinámicna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama s celoletnim kroženjem jamskega zraka zaradi temperaturnih razlik med kamnino in zunanjim zrakom dinámicnazalógapodzémnevôde -e -e -- -­ž hidgeogr. prostornina odtekajoce podzemne vode nad višinsko koto izvirov dinámicno ravnovésje -ega -a s pokr. ekol. stanje v okolju, ekosistemu, v katerem so raz­licne sestavine, pojavi medsebojno usklajeni, uravnovešeni, ne glede na stalno spreminjanje vrednosti posameznih sestavin, pojavov GL: geomorf. dinámicno ravnovésje reliéfa dinámicno ravnovésje reliéfa -ega -a -- s geomorf. stanje, ko so geomorfološki procesi na Zemljinem površju medsebojno uravno­vešeni dinámometamorfza -e ž geomorf. metamor­foza ob tektonskem prelomu dínarska slemenítev -e -tve ž geomorf. sle­menitev v smeri severozahod–jugovzhod, znacilna za Dinarsko gorovje PRIM.: álpska slemenítev dínarski krás -ega -a m geogr. krasa kras z go-stimi vrtacami in številnimi kraškimi polji, znacilen za Dinarsko gorovje diorít -a m geomorf. sivozelenkasta grobozrnata globocnina diréktno obsévanje -ega -a s klimatogeogr. direktno Soncevo sevanje na doloceno povr­šino brez odbitega in razpršenega delaPRIM.: difúzno obsévanje, odbíto Sóncevo sévanje disimilácija -e ž biogeogr. razgrajevanje organskih snovi v organizmih, pri cemer se sprošca za življenje potrebna energijaPRIM.: asimilácija rastlín disjúnkcija -e ž biogeogr. obmocje razširjenosti rastlinske ali živalske vrste, razclenjeno na vec med seboj oddaljenih, prostorsko ne­sklenjenih arealov diskordánca -e ž 1. geomorf. pojav, da kamnin­ske plasti zaradi tektonskih premikov druga proti drugi ne ležijo vzporedno, ampak pod dolocenim kotom PRIM.: konkordánca (1) 2. geomorf. stikkamninskihplasti,kinepripada­jo casovno zaporednim geološkim obdobjem PRIM.: konkordánca (2) diskordántna obála -e -e ž geomorf. obala, ki potekavecinomaneskladno s tektonsko in/ali reliefno zgradbo kopnega S: précna obála PRIM.: konkordántna obála diskriminácija -e ž demogeogr., polit. geogr. nepri­znavanje pravic, ugodnosti posameznikom ali družbenim slojem zaradi rasnih, narodnost­nih, verskih, politicnih in drugih razlik GL: demogeogr., polit. geogr. rásna diskrimináci­ja dislokácija -e ž 1. geomorf. premaknitev kam­ninskih skladov iz prvotne lege zaradi guba­nja, narivanja ali tektonskega prelamljanja 2. geomorf. neenaka premaknitev kamninskih skladovob tektonskiliniji 3. geomorf. premak­nitev enega dela Zemljinega površja glede na drugega 4. geomorf. prelomna ploskev, ki na­stane ob premaknitvi kamninskih skladov disparitéta -e ž plan. praviloma neželeno od­stopanje od pricakovanih ucinkov v prizade­vanjih po skladnem regionalnem razvoju GL: plan. ínterregionálna disparitéta, plan. medregionálna disparitéta, plan. regionálna disparitéta disperzíja -e ž geogr. nas. širokarazprostranje­nost dolocenega gospodarskega, naselbinske­ga razvoja ali razširjenost drugega pojava, ki vkljucuje tako mestna kot podeželska obmocja S: difuzíja distálno déltasto obmócje -ega -ega -a s geo­morf. obmocje delte, ki je od ledeniškega cela bolj oddaljeno PRIM.: proksimálno déltasto obmócje distálno sándrsko površje -ega-ega-as geo­morf. sandrsko površje, ki je od ledeniškega cela bolj oddaljeno PRIM.: proksimálno sán­drsko površje distribucíjsko omréžje -ega -a s geogr. prome­ta omrežje za prenos elektricne energije do koncnih porabnikov dístricna prst -e prstí ž prst, ki je revna s hranili PRIM.: évtricna prst dístricna rjáva prst -e -e prstí ž pedogeogr. . kísla rjáva prst dístricni kambisól -ega -a m pedogeogr. . kísla rjáva prst distrófno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, revno s hranilnimi snovmi in kisikom PRIM.: evtrófno jézero, óligotrófno jézero divergénca -ež 1. hidgeogr. raztekanjevodnih gmot morskih tokov, ki povzroca nižanje temperature površinskih voda, spreminjanje slanosti PRIM.: konvergénca (1) 2. klimato­geogr. raztekanje zraka na obmocjih visokega zracnega tlaka, povezano s spušcajocimi se zracnimitokovi PRIM.: konvergénca (2) 3. geo­morf. razcepitev doline na dve ali vec PRIM.: konvergénca (3) 4. hidgeogr. raztekanje, raz­cepitev ledenika PRIM.: konvergénca (4) diverzifikácija -e ž ind. geogr. razširitev ponudbe ali proizvodnega programa dolocenega pod-jetja kot posledica proizvodne specializacije GL: geogr. nas. funkcíjska diverzifikácija, geogr. nas. índeks funkcíjske diverzifikácije dívje odlagalíšce odpádkov -ega -a -- s var. okolja . nčdovóljeno odlagalíšce odpádkov dnévna amplitúda -e -e ž klimatogeogr. razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo PRIM.: létna amplitúda dnévna migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr. a – pritalno konvergentno strujanje b – pritalno divergentno strujanje c – precni prerez zracnih tokov ob konvergentnem strujanju c – precni prerez zracnih tokov ob divergentnem strujanju Znacilnosti divergentnega in konvergentnega zracnega strujanja selitev v kraj zaposlitve, šolanja, pri kateri se migrant isti dan vraca v kraj stalnega ali zacasnega bivališca dnévnihňdtemperatúre-egahóda--mklima­togeogr. potek temperature v enem dnevu dnevník -a m 1. klimatogeogr. vzpenjajoc ve­ter, ki podnevi piha po pobocju navzgor S: tęrmicnivéter PRIM.: nocník (1) 2. klimatogeogr. . môrski véter dnévni kňp -ega kópa m ind. geogr. pridobivanje uporabnih mineralov in kamnin na Zemlji­nem površju, npr. kamenja v kamnolomih, gramoza v gramoznicah, peska v peskokopih, gline v glinokopih, v vecjem obsegu tudi že­lezove in bakrove rude ter rjavega premoga in lignita S: površínski kňp dnň vôdnega bazéna -ŕ -- -- s hidgeogr. pod-laga reke, jezera ali morja, na kateri je vodna gmota dni etát -ega -a m agr. geogr. kolicina lesa, na­menjena za posek v dolocenem ureditvenem obdobju PRIM.: létni etát dobráva -e ž 1. spl. geogr. nižinsko ravno ali va­lovito obmocje, prvotno porašceno z dobom ali drugimi vrstami hrastov 2. biogeogr. nižin-ski gozdnat svet sredi poseljene okolice dodána vrédnost -e -i ž spl. geogr. bruto vred­nost proizvodnje, zmanjšana za vrednost proizvodov in storitev, ki jih proizvajalec porabi v proizvodnji in pri prodaji PRIM.: brúto vrédnost proizvódnje dolína dogovorjęna projékcija -e -e ž kart. . nčpráva projékcija d -a m1. geogr. prometa ladjedelniška naprava za popravljanje ladij ali cišcenje njihovih podvodnih delov 2. geogr. prometa del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje, razkladanje tovora dl -a m 1. geogr. krasa, geomorf. dolinasta oblika na krasu 2. geomorf., ljud. kotanja, suha dolina, uvala, kraško polje, vrtaca GL: geogr. krasa kráški dól, geogr. krasa vrtácasti dl dólasta úvala -e -e ž geogr. krasa podolžna uvala dldrum -a m klimatogeogr. obmocje enakomer­nega zracnega tlaka in šibkih vetrov oziroma kalm na obeh straneh ekvatorja, do nekako 5° severne in južne zemljepisne širine dlec -lca m geomorf. . dlek dlek -lka m geomorf. plitva dolinasta reliefna oblikabrezpovršinskegavodnegapretakanja, navadno na dolomitu S: dólec, dolěc dolénjska híša -e -e ž geogr. nas. kmecka hiša, podtip osrednjeslovenske hiše, s stanovanj-skim delom in kašco v nadstropju, hlevom in kletjo v pritlicju, z dolgim, lesenim hodnikom in stopnišcem na dvorišcni strani, krita s slamnato streho na cop dlga njíva -e -e ž agr. geogr. njivsko zemljišce, katerega kosi se neurejeno nizajo v razlicnih smereh, pri cemer se ozki in dolgi delci me-njavajo z zemljiškimi grudami dlga vás -e vasí ž geogr. nas. sklenjena vas z domovi, razporejenimi vzdolž ceste, poti, vodotoka, ježe, terase ali na stiku gozda s kmetijskimi zemljišci, razdeljenimi na pra­vilne in sklenjene proge dlgi vál -ega -a m hidgeogr. morskival, katere­ga dolžina je vec kot dvakrat vecja od njegove višine PRIM.: krátki vál dolgodnévnica -e ž biogeogr. rastlina, ki potre­buje za rast, razvoj svojih delov, zlasti cvetov, dan, daljši od 12 ur PRIM.: kratkodnévnica dolgorócna hidrolóška napôved -e -e -i ž hidgeogr. hidrološka napoved za obdobje vec mesecev S: dolgorócna napôved stánja vodá PRIM.: kratkorócna hidrolóška napôved dolgorócna napôvedstánjavodá -e -i ----ž hidgeogr. . dolgorócna hidrolóška napôved dolgorócna oskrba -e -e ž geogr. nas. oskrba z dobrinami, kisenabavljajoredkejeinv vecjih kolicinah, vezana praviloma na specializirane prodajalne v mestnih središcih in nakupoval­nih središcih na obrobjih centralnih naselij najvišje ravni PRIM.: kratkorócna oskrba, srednjerócna oskrba dolgorócna vreménska napôved -e -e -i ž klimatogeogr. napoved vremena za vec kot 10 dni naprej S: dolgorócnavreménskaprognóza PRIM.: kratkorócna vreménska napôved dolgorócna vreménska prognóza -e -e -e ž klimatogeogr. . dolgorócna vreménska naped dolgovalvno sévanje Zęmlje -ega -a -- s klimatogeogr. toplotno sevanje Zemljine po­vršine z valovno dolžino med 3 µm in pri­bližno 100 µm dolěc -íca m geomorf. . dlek dolína -e ž 1. geomorf. podolgovata, vsaj na eni strani odprta globel na Zemljinem površju, ki nastane zlasti zaradi recne erozije, lahko pa jo preoblikujejo ledeniki, korozija, veter 2. geomorf., ljud., na krasu nižjisvet 3. geogr. krasa, mednarodno . vrtáca GL: geomorf. anaklinálnadolína, geomorf. ante-cedéntna dolína, geomorf. antiklinálna dolína, geomorf. ŕsimétricna dolína, geomorf. débrska dolína, klimatogeogr. dolína nízkega zrácnega tláka, geomorf. epigenétska dolína, geomorf. erozíjskadolína,geomorf. hudoúrniškadolína, geomorf. kompozítna dolína, geomorf. konsek­véntna dolína, geomorf. korítasta dolína, geogr. krasa kráška dolína, geomorf. ledeníška dolína, geomorf. obsekvéntna dolína, geomorf. obviséla dolína, geomorf. obvisélaledeníškadolína,geo­morf. plska dolína, geomorf. podánja dolína, geomorf. podôlžnadolína, geomorf. poligenétska dolína, geogr. krasa plslépa dolína, geomorf. prádolína, geomorf. prebójna dolína, geomorf. précna dolína, geomorf. predórna dolína, geo­morf. proglaciálna dolína, geomorf. raménska dolína, geomorf. récna dolína, geomorf. simé­tricnadolína, geomorf. sinklinálnadolína, geogr. krasa slépa dolína, geomorf. stôpnjasta dolína, geomorf. súbsekvéntnadolína, geogr. krasa súha dolína, geomorf. trobéntasta dolína, geomorf. tunélska dolína, geomorf. Ú-dolína, geomorf. V-dolína, geogr. krasa viséca súha dolína, geomorf. zagátna dolína, geogr. krasa zatrépna dolína dolína nízkega zrácnega tláka -e ------ ž klimatogeogr. podolgovato obmocje z nizkim zracnim tlakom, ki ima glede na okolico do-lini podobno obliko PRIM.: grebén visôkega zrácnega tláka dolínska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geo­morf. zapolnitev dolin z dolinskimi ledeniki dolínska prepoglobljęnost -e -i ž hidgeogr., geomorf. lastnost glavnih ledeniških dolin, da so zaradi mocnejše ledeniške erozije bolj poglobljene od stranskih PRIM.: obviséla ledeníška dolína dolínska razvnica -e -e ž hidgeogr. razvod­nica med rekama, ki teceta na stiku dolin, nagnjenih v nasprotno smer dolínski knec -ega -nca m geomorf. zgornji zakljucek doline dolínski ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, ki sega v dolino dalec pod snežno mejo dolínski prŕg -ega prága m geomorf. . do- línski skňk dolínski sklčp -ega sklépa m geomorf. navadno polkrožen zakljucek doline, kjer se pobocji združita in konca dolinsko dno dolínskiskňk -ega skôka m geomorf. mesto,kjer se dolina zelo strmo, navpicno prelomi, zna-cilno za ledeniško dolino S: dolínski prŕg dolínski véter -ega -tra m klimatogeogr. . dólnik dlnik -a m klimatogeogr. topel veter, ki zaradi segrevanjazrakaintoplotnihrazlikpihapod-nevi in zvecer po dolini, grapi ali po pobocju navzgor S: dolínski véter PRIM.: górnik dolomít -a m geomorf., ljud. biokemicna sedi­mentna kamnina, vecinoma iz magnezijevega in kalcijevega karbonata S: gríntavec GL: geomorf. apnéniški dolomít dolomitizácija -e ž geomorf. kemicni proces, pri katerem se apnenec spreminja v dolomit dolomitizírani apnénec -ega -nca m 1. geo­morf. apnenec, deloma spremenjen zaradi do-lomitizacije 2. geomorf., neustr. . dolomítni apnénec dolomítni apnénec -ega -nca m geomorf. apne­nec z nadpovprecno vsebnostjo magnezijeve­ga karbonata S: dolomitizírani apnénec (2) dolomítni krás -ega -a m geogr. krasa kras v dolomitu, katerega petrografske lastnosti se odražajo v prevladi površinskih kraških po­javov nad podzemnimi dlvdno prisl. hidgeogr. v smeri vodnega toka S: nizvôdno PRIM.: gôrvôdno dolžínajézera -e -- ž hidgeogr. najvecja razdalja med dvema tockama na nasprotnem bregu jezera, ki ju povezuje ravna crta, potekajoca po jezerski gladini dolžína réke -e -- ž hidgeogr. dejanska razdalja od izvira do izliva reke, izmerjena na zemlje­vidu ali aerofotoposnetkih in izražena v km dolžína vôdnega vála -e ----ž hidgeogr. raz­dalja med vrhoma ali doloma dveh sosednjih valov dolžínska stopínja -e -e ž kart. enota za mer-jenje zemljepisne dolžine PRIM.: širínska stopínja dm -a m geogr. nas. bivališce in drugi sprem­ dostôpnost v prométnem omréžju ljajoci objekti, ki sestavljajo formalno in funkcijsko celoto GL: geogr. nas. dvoríšcni kmécki dóm, geogr. nas. enôtni kmécki dóm, geogr. nas. kmécki dm, geogr. nas. kmécki dóm na vógel, geogr. nas. kmécki dóm pod ęno strého, geogr. nas. kmécki dóm s pravílno zasnôvo, geogr. nas. kméckidómvęnivrsti, geogr. nas. kméckidóm v grúci, geogr. nas. kmécki dóm v kljúcu, geogr. nas. kmécki dóm v kolénu, geogr. nas. kmécki dóm v nadstrópju, geogr. nas. kmécki dóm v skupíni, geogr. nas. kmécki dóm v vzporédnih poslópjih, geogr. nas. plánšarski kmécki dóm, geogr. nas. sestávljeni kmécki dóm, geogr. nas. stégnjenikméckidóm, geogr. nas. štíristránicni kmécki dóm, geogr. nas. zrášceni kmécki dóm dma -e ž 1. geomorf. majhna antiklinala ali pahljacasta guba, pri kateri z vrha vpadajo plasti enakomerno na vse strani PRIM.: pah­ljácastagúba 2. geomorf. gric ali hrib z enakim vpadom pobocja in kamninskih skladov domácaobrt-e-ižagr. geogr., ind. geogr. prepro­ sta predelava domacih pridelkov ali bližnjih naravnih surovin, znacilna za kmetije v casu, ko kmetovalci niso polno obremenjeni s kme­tovanjem S: híšna obrt, rokodélstvo PRIM.: célicna proizvódnja, kmetíjska obrt domáci proizvňd -ega -óda m spl. geogr. v denarni vrednosti izraženi dosežki gospodar­stva dolocene države v dolocenem obdobju, praviloma v enem letu GL: spl. geogr. brúto domáci proizvňd domáci turízem -ega -zma m 1. geogr. turizma turizem, ki temelji na domacih gostih, t. j. gostih iz maticne države PRIM.: inozémski turízem (1) 2. geogr. turizma del turisticnega prometa, ki ga v doloceni državi ustvarijo domaci gostje PRIM.: inozémski turízem (2) domestifikácija -e ž agr. geogr. vzgoja doma-cih živali in kulturnih rastlin iz divjih vrst s selekcijo, križanjem, pri cemer se osebki izbirajo glede na želene lastnosti, npr. vecjo rodnost, donosnost, uporabnost za pomoc pri delu, lepoto S: udomacevánje dominánca -e ž biogeogr. sposobnost posa­mezne rastlinske vrste v združbi, da v njej prevlada dominántna vrsta -e -e ž biogeogr. rastlinska, živalska vrsta, ki po masi ali/in številu oseb­kov prevladuje v doloceni rastlinski, živalski združbi dominikánska zęmlja -e -e ž agr. geogr., v fev­dalizmu med podložne kmetije nerazdeljeni del fevdalne posesti, za katerega obdelavo je osebno skrbel zemljiški gospod dominin -a m polit. geogr., do leta 1947 avto­nomna država z lastno parlamentarno vla­davino znotraj Britanske skupnosti narodov, zunanje- in notranjepoliticno enakopravna z Združenim kraljestvom, npr. Kanada, Avstra­lija, Južnoafriška republika dnavska ledéna da -e-e-ežklimatogeogr., geomorf. po starialpski klasifikacijinajstarejša (prva) ledena doba v pleistocenu davsko-gnška otoplítev -e -tve[gínška] ž klimatogeogr., geomorf. toplejše obdobje v naj­starejšem pleistocenu dopolnílna dejávnost na kmetíji -e -i -- -- ž nav. mn. agr. geogr. dejavnost, povezana s kmetovanjem ali druga storitev, ki majhnim kmetijam v gospodarsko razvitih deželah omogoca zlasti pridobivanje dodatnega do-hodka, v nerazvitih deželah tudi delovanje podeželske skupnosti, npr. turizem na kmetiji, storitev s kmetijskimistroji, popravilo strojev, cebelarstvo, vezenje dopolnílna kmetíja -e -e ž agr. geogr., po družbenogospodarski clenitvi kmetija, na kateri se vsi aktivni družinski clani ukvarjajo s kmetijstvom izkljucno po redni zaposlitvi, v prostem casu PRIM.: císta kmetíja (2), mé­šana kmetíja (2), nčaktívna kmetíja, ostaréla kmetíja, potenciálno císta kmetíja dopústnadóza -e -e ž var. okolja odmerek ioni­zirajocega sevanja, ki po dosedanjih dogna­njih ne povzroca okvar v tkivih organizmov dopústnaobremenítevokólja -e -tve -- ž var. okolja raba, obremenitev okolja, ki ne presega njegovihzmogljivosti,obnovljivostiinbistve-no ne poslabša njegove kakovosti dopústni poségi v okólje -ih -ov -- -- m mn. var. okolja clovekovo ravnanje, ki okolja ne obremenjuje, ogroža in ne poslabša njegove kakovosti PRIM.: nčdopústni poségi v okólje (1, 2) dosévek -vka m agr. geogr. . vmésniposévek (1) dostôpnostvprométnemomréžju -i -- -- -- ž geogr. prometa stopnjadostopnostiposameznih krajev v prometnem omrežju glede na dejan­sko razdaljo med krajema, vec kraji, casovno oddaljenost, pogostost prometnih povezav, ceno prevoza PRIM.: prométna dostôpnost dotikálni poldnévnik -ega -a m kart. poldnev­nik, na katerem se projekcijska ploskev do-tika Zemljine krogle S: tangéntni poldnévnik PRIM.: dotikálni vzporédnik dotikálni vzporédnik -ega -a m kart. vzpored­nik, na katerem se projekcijska ploskev do-tika Zemljine krogleS: tangéntnivzporédnik PRIM.: dotikálni poldnévnik dotócno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero s stalnim dotokom vode PRIM.: brezodtócno jézero, odtócno jézero downtown -a[dá.ntá.n] m (ang.) geogr. nas. po­slovno središce v velikih severnoameriških mestih PRIM.: central business district dza rádioaktívnega sévanja -e -- -- ž var. okolja kolicina ionizirajocega sevanja, ki jo sprejme clovek, izpostavljen radioaktivnemu viru doživljájska privlácnost pokrájine -e -i -- ž geogr. turizma znacilnost pokrajine, da z razgibanostjo, naravnimi in/ali kulturnimi znamenitostmi vpliva na cutna doživetja turistov drága -e ž 1. geogr. krasa, ljud. suha dolina 2. geogr. krasa, ljud. dolasta uvala 3. geogr. krasa, ljud., v Beli krajini vrtaca 4. hidgeogr. ožji,krajši morski zaliv drági kámni -ih -ov m mn. geomorf. minerali privlacnega videza, ki se uporabljajo zlasti za izdelavo nakita ali izdelke umetne obrti S: okrásni kámni PRIM.: pôldrági kámni draknski mésec -ega -a m mat. geogr. cas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi presecišce njene poti s potjo Zemlje PRIM.: koledárski mésec, sinódski mésec, zvézdni mésec dráslja -e ž geomorf. do nekaj m velika vdolbina v obliki lonca, ki jo v skalni strugi izdela tekoca voda z vrtincenjem proda ali peska S: erozíjski lônec, kotlíca GL: geomorf. môrska dráslja dražílnaklíma -e -e ž klimatogeogr. . dražílno podnébje dražílno podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje, ki deluje na clovekov organizem spodbujevalno S: dražílna klíma drca -e ž 1. agr. geogr., geomorf. plitev jarek na strmih pobocjih za spravilo lesa iz oddaljenih in težko dostopnih delov gozda v dolino 2. agr. geogr. . ríža dreenthska poledenítev -e -tve [dréntska] ž klimatogeogr., geomorf. poledenitev na severu Evrope, med 300.000 in 230.000 leti pred sedanostjo, primerljiva z mindelsko polede­nitvijo v Alpah, del saalske poledenitve S: dreenthski glaciál dreenthski glaciál -ega -a[dréntski] m klimato­geogr., geomorf. . dreenthska poledenítev drenáža -e ž 1. agr. geogr., var. okolja odvajanje talnevodezlastizzamocvirjenih,mokrotnih zemljišc po površju z jarki, pod njim s cevmi 2. agr. geogr., var. okolja naprave za odvajanje talnevodezlastizzamocvirjenih,mokrotnih zemljišc drenážni járek -ega -rka m hidgeogr. jarek za odvajanje talne vode drenážno ozémlje -ega -a s hidgeogr. ozemlje z napravami za osuševanje tal dreníranje -a s 1. agr. geogr., hidgeogr. osuševa­ nje zemljišc z umetnim zniževanjem gladine talne vode 2. hidgeogr. naravno ali umetno odvajanje podzemne vode drevésna męja -e -e ž biogeogr. meja, do katere na dolocenem obmocju, odvisno od podneb­nih, reliefnih, prstenih razmer, še uspevajo drevesa PRIM.: gdna męja drevésna savána -e-e ž biogeogr. savana, v kateri rastejo zlasti zelišcne rastline in redka posamezna drevesa, v Afriki npr. dežnikaste akacije PRIM.: gózdnasavána,savánastrná­tim grmícevjem, trávnata savána drevésnica -e ž agr. geogr. prostor za gojenje drevesnih sadik, namenjenih sajenju v sa­dovnjakih in parkih, v gozdnih drevesnicah zlasti pogozdovanju drevésni pás -ega pasú m agr. geogr. z gozdnim drevjem porašceno obmocje med obdelo­valnimi zemljišci, zasajeno ob cestah, vodo­tokih, hišah, naseljih, okrog vodovarstvenih obmocij za zašcito pred vetrom, uravnavanje gladine talne vode, varstvo ptic, oblikovanje pejsaža drevésno bárje -ega-as hidgeogr., biogeogr. bar­ drúžbena męja je, na katerem prevladujeta drevje in grmovje, zlasti breze in jelše drev-ésa s biogeogr. vsaj 5 m visoka lesnata rastlina s koreninami, deblom in krošnjo PRIM.: grm dríft -a m hidgeogr. gibanje na morski gladini plavajocih predmetov z vetrom, morskim tokom dríftni tk -ega -a m hidgeogr. površinskimorski tok, ki ga povzrocajo vetrovi, pihajoci stalno iz iste smeri, npr. pasati drmášca -e ž geomorf., neustr. . tektnska grúda drobír -ja m geomorf. sipko gradivo z razlicno velikimi zrni, nastalo zlasti s preperevanjem kamnine drobírski tk -ega -a m geomorf. z vodo prepo­jena gmota drobirja, ki pomešana z blatom, prstjo in organskimgradivomzaraditežnosti s hitrostjo vec m na sekundo stece navzdol po pobocju ali strugi S: blátno-grúšcnati tók, hudoúrniška láva, múrasti tók PRIM.: blátni tók, grúšcnati tók drobítev zemljíšc -tve -- ž 1. agr. geogr. pro-ces delitve posameznih parcel in zemljiških kosov na manjše dele zaradi reliefnih razmer, dedovanja 2. agr. geogr. delitev posameznih kmetij na vec manjših zaradi (neustrezne) dedovalne politike drobníca -e ž agr. geogr. ovce in/ali koze, ki jih clovek goji zaradi pridobivanja mleka, mesa, volne, kož, za katerih rejo je povsod po svetu znacilna ekstenzivna paša drni pések -ega -ska m geomorf., pedogeogr. pesek z zrni s premerom od 0,2 mm do 0,02 mm PRIM.: gróbi pések drni pr -ega -a m geomorf. prod z delci, velikimi od 20 mm do 6,3 mm PRIM.: sréd­nje debéli pród, zeló debéli pród, zélo drôbni pród drôbno gospodárstvo -ega -a s ind. geogr. storitvena obrt in nekatere od sorodnih storit­venih dejavnosti, npr. popravljalnice strojev, intelektualne storitve za industrijo S: málo gospodárstvo drsnik -a m geomorf. . oráženec drstíšce -a s hidgeogr., biogeogr. obmocje, kjer se drstijo ribe drugôtna grúda -e -e ž agr. geogr. zemljiška gruda, nastala z delitvijo nekdanje kmetije v celku na vec kmetijskih gospodarstev, tako da je s seštevanjem posestnih deležev še vedno mogoce rekonstruirati obseg prvotnega celka S: razdelítvena grúda PRIM.: prvôtna grúda drugôtnavrtáca -e -e ž geogr. krasa . sekun­ dárna vrtáca drugtni gzd -ega -a m biogeogr. gozd, ki se razraste na rastišcu prvotnega gozda, v katerem je bilo drevje posekano S: degradí­rani gózd (1), sekundárni gózd PRIM.: prvôtni gd drugtni podnébni timum -ega -ega -a m klimatogeogr. . súbatlántik II drugtni zasélek -ega -lka m geogr. nas. skupina domacij, nastala ob delitvi velikih samotnih kmetij ali na sticišcu takih kmetij, pri cemer zemljiška posest medsebojno ni pomešana in je še mogoce ugotoviti obseg prvotne samotne kmetije PRIM.: prvôtni zasélek drúmlin -a m(irs.) geomorf. podolgovatelipsast gric, nastal iz ledeniškega gradiva pod pre­mikajocim se ledenikom, ledenim pokrovom, razpotegnjen v smeri gibanja ledu, navadno v vecjih skupinah, ki sestavljajo znacilno gricevnato pokrajino GL: geomorf. živoskálni drúmlin drumlinoídna moréna -e -e ž geomorf. mo-renski nasip elipsaste oblike, nastal zaradi erozijskega delovanja ledenika drúžbena geografíja -e -ež spl. geogr. panoga geografije, ki obravnava Zemljino površje, okolje kot življenjski prostor cloveka, ki se prilagaja naravnim razmeram, pri cemer na­ravno okoljebolj alimanjspreminjaS: ántro­pogeografíja (2),humánageografíja,kultúrna geografíja PRIM.: fízicna geografíja drúžbenaínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. javni objekti in ustanove, ki omogocajo nemoteno delovanje dolocene skupnosti in zagotavljajo ustrezno življenjsko raven njenega prebi­valstva, npr. omrežja na izobraževalnem, zdravstvenem,kulturnem,športnem,rekrea­cijskem podrocju S: osébna ínfrastruktúra, personálnaínfrastruktúra PRIM.: institucionál­na ínfrastruktúra, materiálna ínfrastruktúra drúžbena męja -e -ež polit. geogr. politicnoali upravno dolocena meja med politicnoteri­torialnimi enotami, npr. državami, okrožji, obcinami drúžbenidejávnik -ega -a m nav. mn. spl. geogr. . antropogéni dejávnik drúžbeni proizvňd -ega -óda mspl. geogr., zastar. . brúto domáci proizvňd drúžbenogeográfskaclenítev -e -tve žspl. geo-gr. . drúžbenogeográfska regionalizácija drúžbenogeográfska regionalizácija -e -e ž spl. geogr. delitev dolocenega ozemlja, ob-mocja na podlagi družbenih, antropogenih sestavin pokrajine S: drúžbenogeográfska clenítev drúžbenogeográfskizemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje družbeno­geografske pojave, npr. poselitev, rabo tal, turisticne tokove S: ántropogeográfskakárta PRIM.: narávnogeográfski zemljevíd drúžbeno-gospodárska sestáva prebivál­stva -e -e --ž demogeogr. . sociálno-eko­nómska struktúra prebiválstva drúžbeno-gospodárski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki prikazuje družbene in gospodarske razmere, vsebine S: sociálno­ekonómska kárta drúžbeno okólje -ega -a s 1. spl. geogr. okolje, ki si ga je priredil clovek PRIM.: antropogéno okólje, kultivírano okólje, narávno okólje 2. spl. geogr. okolje, v katerem živi družba S: sociálno okólje družína -e ž 1. demogeogr. družbeno in pravno priznana skupnost dveh zakoncev razlicnega spola z njunimi otroki 2. demogeogr. življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno družbeno varstvo 3. demogeogr. skupina ljudi, ki jih povezuje za­konska zveza, krvno sorodstvo in skupno gospodinjstvo GL: demogeogr., agr. geogr. jędro družíne, demo-geogr. vélika družína (1, 2) družínskakmetíja -e -e ž 1. agr. geogr. kmetija, na kateri vsa ali vecino kmeckih del opravijo gospodar in clani njegove družine 2. agr. geogr. kmetija, ki je v lasti iste družine že vec generacij družínska selítev -e -tve ž demogeogr. selitev celotne družine držáva -e ž polit. geogr. mednarodno priznana politicnoteritorialna enota, v kateri se pre­bivalstvo organizira kot posebna politicna skupnost, ki izvaja suvereno oblast nad last-nim ozemljem in razvija ustrezen družbeni, gospodarski in komunikacijski sistem S: dežęla (4) GL: agr. geogr. agrárna držáva, polit. geogr. ba­nánska držáva (1, 2), polit. geogr. držáva dvój-cek, polit. geogr. držáve v razvôju, polit. geogr. federálnadržáva, polit. geogr. funkcionálnana­cionálnadržáva, geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto držáve, geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto zvézne držáve, agr. geogr. kmetíjska držáva, polit. geogr. koloniálna držáva, polit. geogr. konfederálnadržáva, polit. geogr. kpen-ska držáva, polit. geogr. méstna držáva, polit. geogr. nacionálna držáva, polit. geogr. nčpráva držáva (1, 2, 3), polit. geogr. práva nacionálna držáva, geogr. nas., polit. geogr. prestólnica zvézne držáve, polit. geogr. satelítska držáva, polit. geogr. tampónskadržáva,geogr. nas., polit. geogr. trájno glávno mésto držáve, polit. geogr. unitárna držáva, polit. geogr. včcnacionálna držáva, geogr. nas., polit. geogr. vpeljáno glávno mésto držáve, polit. geogr. zvézna držáva držávadvójcek -e -cka ž polit. geogr. politicno­teritorialna enota, ki jo navadno imponirana politicna meja deli v dve loceni državi, npr. Severna in Južna Koreja držáve v razvôju -áv ----žmn. polit. geogr. dr­žave, ki so v primerjavi z razvitimi industrij­skimidržavamigospodarsko,infrastrukturno bistveno slabše razvite S: dežęle v razvôju, trétji svét (2) državljánstvo -a s demogeogr. pravnapripadnost posameznika doloceni državi, iz katere iz­virajo dolocene pravice in dolžnosti tako za državo kot za posameznika držávna césta -e -e ž geogr. prometa kategorizi­rana javna cesta v lasti države za opravljanje cestnegaprometamed regijami, pokrajinami, pomembnejšimi naselji v državi in sosednjih državah PRIM.: lokálna césta, magistrálna césta, mednárodna césta, obcínska césta, regionálna césta držávna męja -e -e ž polit. geogr. . políticna męja držávna prestólnica -e -e ž geogr. nas., polit. geogr. . glávno mésto držáve držávna topográfska kárta -e -e -e ž K: DTK džúngla kart. topografski zemljevid v merilih 1 : 25.000 (DTK 25) ali 1 : 50.000 (DTK 50), ki prikazuje temeljne znacilnosti reliefa, vodov­ja, gozdnatosti, prometnega omrežja, naselij PRIM.: tęmeljni topográfski nacrt držávne fúnkcije -ih -ij ž mn. polit. geogr. na-loge, vloge, ki jih s svojim aparatom izvaja posamezna država, npr. na obrambnem, go-spodarskem, denarnem, socialnem, zunanje­politicnem podrocju GL: polit. geogr. nótranje držávne fúnkcije, polit. geogr. zunánje držávne fúnkcije držávno sredíšce -ega -a s geogr. nas. . sre­díšce mednárodnega poména držávnost -i ž polit. geogr. družbena ureditev v obliki države DTK DTK-ja [deteká] m krajšavakart. . držávna topográfska kárta dualísticna geografíja -e -ežspl. geogr. idejna smer v geografiji, ki strogo locuje naravnogeo­grafske in družbenogeografske zakonitosti in ne vidi, ne priznava njihovih medsebojnih povezav duripán -a m pedogeogr. trd podpovršinski horizont v profilu prsti, ki je cementiran s silicijem dušíkovkrogotňk -ega -óka m pokr. ekol. preha­janje dušika in njegovih spojin iz prsti in zra­kav rastline, njegovo posredovanježivalimin ponovno vracanje v anorgansko okolje dvíganje zráka -a -- s klimatogeogr. vzpenjanje, redcenje in obenem ohlajanje zraka, znacilno zlasti za tropsko podnebje in ciklon PRIM.: ugrézanje zráka dvígnjena obála -e-e ž geomorf. stopnicasta morska obala, znacilna za severne dele Evrope in Severne Amerike, nastala zaradi obdobnega dviganja kopnega po koncu zadnje poledenitve dvígnjeni toplni obrŕt -ega -ega -áta m klimatogeogr. toplotni obrat, nastal po preme­šanju talnega toplotnega obrata PRIM.: tálni toplôtni obrŕt dvójna vrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca z niž­jim sticnim pobocjem, nastalim ob zrašcanju dveh vrtac dvjni sęjš -ega -a m hidgeogr. dvojni stojeci val, pri katerem se vodna gladina na sredini jezera ali morja dvigne, na obeh robovih pa spusti ali obratno S: binárni sęjš, binodálni sęjš, dvóósni sęjš dvjno uravnávanje skálne podláge -ega -a ---- s 1. geomorf. uravnavanje skalne podlage s kemicnim preperevanjem in socasno odmi­kanje pobocja v višini dolinskega dna zaradi erozije, znacilno za vlažno tropsko podnebje 2. geomorf. v zmernotoplem podnebju ostanki uravnav po eroziji preperine PRIM.: bornhardt, inselberg, kęr, kópje, monadnock, trdín dvólastníštvo -a s polit. geogr., agr. geogr. zem­ljiška posest državljanov ene države v drugi državi, nastala ob ustanavljanju novih držav­nih skupnosti dvlétno kolobárjenje -ega -a s agr. geogr. kolobarjenje, znacilno za anticno Rimsko cesarstvo in srednji vek, pri katerem se na ustaljenih njivah doloceno zemljišce v dve­letnem obdobju prvo leto obdeluje, naslednje leto pa pusti v prahi PRIM.: trílétnokolobárje­nje, včclétno kolobárjenje dvni sęjš -ega -a m hidgeogr. . dvójni sęjš dvplje -a s agr. geogr. razdelitev njivskega zemljišca posameznega kmetovalca na dva približno enaka dela, ki se obdelujeta po siste-mu dveletnega kolobarjenja PRIM.: trípólje dvorána -e ž geogr. krasa širši in višji del v rovu kraške ali druge podzemne jame dvoríšcni kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. kmecki dom, pri katerem stanovanjska hiša in eno ali vec gospodarskih poslopij skupaj z visokim zidom povsem zapirajo notranje dvorišce dvljno jézero -ega -as hidgeogr. . mero­ míkticno jézero dvožívka -e ž agr. geogr., demogeogr. . pôlkmčt dyke -a [dájk] m geomorf. gl. dájk (1, 2) džúngla -e ž 1. biogeogr. težko prehoden trop-ski deževni gozd na Indijski podcelini in Indokitajskem polotoku 2. biogeogr. gozd na mocvirnih obmocjih Indijske podceline in Indokitajskega polotoka 3. biogeogr. zamoc­virjeno obmocje ob vznožju Himalaje med Nepalom in Asamom, ki ga porašcajo trava, bambus inlocje 4. biogeogr. gosto zarasel rob tropskega gozda ob reki5. biogeogr., neustr. . trópski dežévni gózd E eburnska ohladítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. zgodnjepleistocenska ohladitev na severu Evrope, med 1,500.000 in 1,300.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva s starejšimi donavskimi ohladitvami v AlpahS: eburónski glaciál eburski glaciál -ega -a m klimatogeogr., geo­morf. . eburónska ohladítev Eckertova projékcija -e-e[ékertova] in ecker­tovaprojékcija -e -e ž kart. valjna kartografska projekcija z lastnostmi neprave pokoncne valjne projekcije, pri kateri je srednji pol-dnevnik ravna crta, pravokoten na ekvator, ki je od njega še enkrat daljši, drugi poldnevniki so sinusoide, tecaja nista tocki, ampak ravni crti Eckmanova globína -e -e [ékmanova] in eck­manova globína -e -e ž hidgeogr. . globína tręnja Eckmanova spirála -e -e [ékmanova] in eckma-nova spirála -e -e ž hidgeogr. krivulja v obliki spirale, kikažeglobinsko spreminjanjesmeri in hitrosti vetrnega morskega toka edáfogeografíja -e ž spl. geogr. . pédogeo­ grafíja édafon -a m pedogeogr., biogeogr. organizmi, ki živijo v prsti edáfska živál -e -i ž biogeogr. žival, ki živi v prsti EÉ -- ž neskl. krajšavavar. okolja . ekvivaléntna enôta obremenítve okólja eemska otoplítev -e -tve [émska] ž klimatogeogr., geomorf. mlajšepleistocenska otoplitev na se­veru Evrope, med 130.000 in okrog 100.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z riško­würmsko medledeno dobo ali otoplitvijo v Alpah S: eemski ínterglaciál eemski ínterglaciál -ega -a [émski] m klimato­geogr., geomorf. . eemska otoplítev efektívna ródnost -e -i ž demogeogr. število rojenih na 1000 prebivalcev v 1 letu na do-locenem obmocju efektívna temperatúra -e -e ž klimatogeogr. za rast izbrane rastlinske vrste potrebna tempe­ratura PRIM.: aktívna temperatúra (2) efékt tle gręde -a -- -- m klimatogeogr., var. okolja . ucínek tôple gręde efemerída -e ž nav. mn. mat. geogr. astronomska preglednica z dnevnimi položaji nebesnih teles efemęrna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, rastoca na polarnih obmocjih, v pušcavah, ki ima zaradi dolgotrajnih neugodnih razmer kratko vegetacijsko dobo PRIM.: bazofílna rastlína, kisloljúbna rastlína efemęrno jézero -ega -a s hidgeogr. . ob- dóbno jézero efemęrno nasélje -ega -a s geogr. nas. . pri­ lóžnostno nasélje efemęrno rastlínstvo -ega -a s biogeogr. ras­tlinstvo na polarnih obmocjih, v pušcavah, ki ima zaradi dolgotrajnih neugodnih razmer kratko vegetacijsko dobo efluéntna réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki jo na­paja zlasti talna voda eforácija -e ž geomorf. izdolbenje in širjenje podzemnega rova zaradi tlaka brizgajoce tekoce vode ekolška tehnologíja efuzívna kamnína -e -e ž geomorf. . pre­ dornína egessen -ssna[éges.n] m geomorf., klimatogeogr. poznoglacialno ledeniško napredovanje v mlajšem dryasu, pred okrog 10.500 leti ÉHIŠ ÉHIŠ-a m krajšava kart., geogr. nas. . evidénca híšnih števílk ehográm -a m hidgeogr. zapis globine reke, jezera ali morja z eholotom eholt -a m hidgeogr. ultrazvocni globinomer, globinograf É-horizt -a m pedogeogr. . eluviálni hori­ znt ejido -a [ehído] m (šp.) 1. agr. geogr. zemljiškopo­sestna reforma v Mehiki, s katero se velepo­sest haciend spreminja v skupno, kolektivno vaškolastnino 2. agr. geogr. kolektivna kmetij-ska posest v Mehiki, ki se obdeluje skupno eklípticni nebésni koordinátni sistém -ega -ega -ega -a m mat. geogr. nebesni koordinatni sistem, pri katerem je osnovni krog ekliptika, njegovi koordinati sta eklipticna dolžina in širina PRIM.: ekvatoriálni nebésni koordinát­ni sistém, horizóntski nebésni koordinátni sistém eklíptika -e ž mat. geogr. navidezna letna pot Sonca po nebu okrog Zemlje, ki je odraz dejanskega gibanja Zemlje okrog Sonca GL: mat. geogr. fókuseklíptike, mat. geogr. goríš-ce eklíptike ekocíd -a m var. okolja namerno, sistematicno in obsežno unicevanje naravnega življenjskega ravnovesja med neživo naravo, rastlinami, živalmi in clovekom, zlasti z uporabo ke­micnih, bioloških in jedrskih unicevalnih sredstev v vojnah ekologíja -e ž1. spl. geogr., pokr. ekol. multidisci­plinarna veda o odnosih med razlicnimi orga­nizmi in njihovih razmerjih do življenjskega okolja 2. pokr. ekol. del biologije, ki proucuje odnose med organizmi in okoljem GL: biogeogr. avtekologíja, biogeogr. ekologíja rastlín, biogeogr. ekologíja živáli, biogeogr. fíto­ekologíja, pokr. ekol. géoekologíja, pokr. ekol. humána ekologíja, pokr. ekol. nva ekologíja, spl. geogr. pokrajínskaekologíja, biogeogr. sine-kologíja, pokr. ekol., var. okolja urbána ekologíja, biogeogr. zekologíja ekologíja rastlín -e --ž biogeogr. del ekologije o odnosih med razlicnimi rastlinami in njiho­vih razmerjih do življenjskega okolja PRIM.: ekologíja živáli ekologíja živáli -e -- ž biogeogr. del ekologije o odnosih med razlicnimi živalmi in njihovih razmerjih do življenjskega okolja PRIM.: ekologíja rastlín ekolóška amplitúda -e -e ž pokr. ekol. razpon vrednosti okoljskih dejavnikov, v katerem lahko organizem preživi, normalno ali opti­malno živi ekolška bilánca -e -e ž var. okolja razmerje med zmogljivostjo naravnih virov in obse­gom njihove rabe, izrabe glede na negativne posledice v okolju PRIM.: energíjska bilánca okólja, snôvna bilánca okólja ekolóška katastrófa -e-e ž var. okolja kata­strofa, nastala navadno zaradi clovekovega delovanja, poseganja v prostor, ki zelo pri­zadene okolje, ogrozi zdravje in življenje velikega števila ljudi, drugih organizmov, npr. jedrska nesreca, razlitje nafte iz tankerja PRIM.: katastrófa (2) ekolška kríza -e -e ž var. okolja . kríza oklja ekolška níša -e -e ž pokr. ekol. celota neživih in živih okoljskih dejavnikov, sestavin eko­sistema, ki bistveno vplivajo na preživetje posamezne vrste organizmov in na njeno vlogo v okolju ekolška pokrajínska enta -e -e -e ž pokr. ekol. . pokrajínskoekolóška enôta ekolóškarekreacíjskazmogljívostpokrájine -e -e -i -- ž geogr. turizma, var. okolja rekreacijska zmogljivost pokrajine, dolocena s številom udeležencev, ki še ne povzroca unicenja rastlinstva, živalstva, prsti, prevelike obre­menitve voda, zraka ekolóška revolúcija -e -e ž 1. pokr. ekol. ko­renito spremenjeno razmerje med clovekom in biosfero, pojmovano zlasti planetarno 2. var. okolja korenita,celovitareakcijacloveka, clenov cloveške družbe na krizne razmere v okolju ekolška sukcesíja -e -ež biogeogr. . ekol­ ško zaporédje ekolška tehnologíja -e -e ž var. okolja tehno­loški postopki, s katerimi se zmanjšujejo, od­pravljajo škodljivi vplivi v okolju, zmanjšuje poraba energije, surovin, omejujejo emisije PRIM.: císta tehnologíja ekolška valénca -e -e ž biogeogr. razpon do-locenega okoljskega dejavnika, zlasti tem­perature in vlage, ki mu je zaradi uspevanja, preživetja prilagojen dolocen organizem ekolški alárm -ega -a m var. okolja uradno opozorilo javnosti, da je treba zaradi akut­nega, cez dopustno oziroma kriticno mejo onesnaženega okolja, zlasti zraka, sprejeti vnaprej dolocene zacasne ukrepe, po katerih se mora javnost ravnati ekolški areál -ega -a m pokr. ekol. obmocje, na kateremsorazširjenedolocenevrsteorganiz­mov, ki jih na sosednjih obmocjih ni zaradi drugacnih življenjskih razmer ekolški dejávnik -ega -a m nav. mn. pokr. ekol. dejavnik okolja, ki vpliva na življenje, rast, razvoj organizmov S: ekolóški fáktor ekolški fáktor -ega -ja m nav. mn. pokr. ekol. . ekolóški dejávnik ekolóški režím -ega -a m var. okolja z doloce­nim okoljem skladno ravnanje cloveka, ki pri poseganju vanj upošteva njegove lastnosti, posebnosti in zmogljivosti ekolóški sistém -ega -a m pokr. ekol., biogeogr. . ékosistém ekolóškogospodárstvo -ega -a s 1. var. okolja gospodarstvo, ki s svojim delovanjem manj obremenjuje okolje 2. var. okolja gospodarska raba okolja, pri kateri je malo odpadkov, pre­ostankov uporabljenih surovin ekolóško kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. . biolóško kmetíjstvo ekolóško ravnotéžje -ega -a s var. okolja, pokr. ekol. . okóljsko ravnovésje ekolško ravnovésje -ega -a s var. okolja, pokr. ekol. . okóljsko ravnovésje ekolško zaporédje -ega -a s biogeogr. zapored­je sprememb v razvoju življenjske združbe in njenega okolja S: ekolóška sukcesíja ekonomíja oklja -e -- ž var. okolja gospodar­jenje z okoljem, pri katerem je clovekovo nacrtovanje in poseganje vanj ovrednoteno hkrati z gospodarskega, ekološkega in oko­ljevarstvenega vidika ekonmska geografíja -e -e ž spl. geogr. . gospodárska geografíja ekonómska gostôta prebívalstva -e -e --ž demogeogr. razmerjemed številom prebivalcev in površino produktivnih zemljišc ekonmska kárta -e -e ž kart. . gospodárski zemljevíd ekonmska migrácija -e -e ž nav. mn. demo-geogr., polit. geogr. migracija, ki poteka znotraj iste države ali med vec državami, pri kateri se prebivalci manj razvitih obmocij zaradi zaposlitve, boljšega zaslužka selijo na bolj razvita obmocja ekonómska razclenítev svetôvnega mórja -e -tve -- -- ž polit. geogr., hidgeogr. mednarod­nopravna razclenitev morja na posamezne pasove od kopnega navzven glede na raz­licne pravice obmorskih in drugih držav, ki se nanašajo na plovbo, ribištvo, izkorišcanje morskega dna ekonmska régija -e -e ž spl. geogr. ozemlje s podobnimi gospodarskimi znacilnostmi, skupnim gospodarskim razvojem S: gospo­dárska régija PRIM.: fiziognómska régija, funkcíjska régija, gravitacíjska régija, homo-géna régija ekonmski pręlog -ega -a m agr. geogr. prelog zaradi negospodarnosti nadaljnje rabe kme­tijskega zemljišca PRIM.: funkcíjski pręlog, sociálni pręlog, téhnicni pręlog ekonómski sistém -ega -a m spl. geogr. . gospodárski sistém ékoremediácija -e ž var. okolja biotehnološka metoda za varovanje in sanacijo okolja, pri kateri se nacrtno izkorišcajo naravni in sonaravni procesi PRIM.: bíoremediácija, fítoremediácija ekosfęra -e ž 1. pokr. ekol. celotni življenjski prostornaZemlji 2. pokr. ekol. celotniživljenj-ski prostor na Zemlji skupaj z živo naravo ékosistém -a m pokr. ekol., biogeogr. uravnote­ žena celota razlicnih, medsebojno odvisnih organizmov skupaj z neživimi sestavinami okolja, v kateri krožijo snovi in energije S: ekolóški sistém GL: pokr. ekol. agrárni ékosistém (1, 2), pokr. ekol. antropogéni ékosistém, pokr. ekol. gojęni ékosistém, pokr. ekol. gózdni ékosistém (1, 2), pokr. ekol. grajęniékosistém, pokr. ekol. izolírani ékosistém, pokr. ekol. narávni ékosistém, pokr. ekol. odprti ékosistém, pokr. ekol. planetárni ékosistém, pokr. ekol. stabílni ékosistém, pokr. ékosistémsko króženje fósforja Funkcijski prikaz delovanja ekosistema ékosistémskikrogotňkdušíka -ega -óka -- m pokr. ekol. . ékosistémsko króženje dušíka ékosistémski krogotňk fósforja -ega -óka -- m pokr. ekol. . ékosistémsko króženje fósforja ékosistémski krogotňk ogljíka -ega -óka -- m pokr. ekol. . ékosistémsko króženje ogljíka (1, 2) ékosistémski krogotňk vôde -ega -óka -- m pokr. ekol. . ékosistémsko króženje vôde ékosistémsko króženje dušíka -ega -a -- s pokr. ekol. ponavljajoce se prehajanje dušika in njegovih spojin skozi ekosistem, pri cemer se tesnoviizprstivkljucujejo v presnovo zelenih rastlin, ki jih po njihovem odmrtju razgraju­jejo mikroorganizmi, dušikove bakterije pa z oksidacijo spremenijo v obliko, v kateri je znova dostopen rastlinam S: ékosistémski krogotňk dušíka PRIM.: ékosistémskokróženje fósforja,ékosistémskokróženjeogljíka (1, 2), ékosistémsko króženje vôde ékosistémsko króženje fósforja -ega -a --s pokr. ekol. ponavljajoce se prehajanje fosforja in njegovih spojin skozi ekosistem, pri cemer se te zlasti v obliki fosfatov vkljucujejo v presnovo zelenih rastlin, ki se po razgradnji biomase ponovno vracajo v prst, del fosforja reke odnašajo v morje, del pa se sprošca iz fosfatnih kamnin s preperevanjem S: ékosi­stémskikrogotňkfósforja PRIM.: ékosistémsko króženjedušíka,ékosistémskokróženjeogljí­ka (1, 2), ékosistémsko króženje vôde ékosistémskokróženjeogljíka -ega-a--s 1. pokr. ekol. ponavljajoce se prehajanje ogljika in njegovih spojin, zlasti ogljikovega dioksi­da, skozi ekosistem, pri cemer se ta iz zraka vkljucuje v fotosintezo zelenih rastlin, vezan v ogljikovo kislino pospešuje preperevanje organskih snovi in se znova sprošca v ozrac­je S: ékosistémski krogotňk ogljíka PRIM.: ékosistémskokróženjedušíka,ékosistémsko króženjefósforja,ékosistémskokróženjevôde 2. pokr. ekol. ponavljajoce se prehajanje oglji­ka skozi ekosistem v morjih, ki ga v obliki ogljikovega dioksida crpa rastlinski plankton, nakar se ta znova vraca v ozracje S: ékosi­stémski krogotňk ogljíka PRIM.: ékosistémsko króženje dušíka, ékosistémsko króženje fós­forja, ékosistémsko króženje vôde ékosistémskokróženjesnoví -ega -a -- s pokr. ekol. ponavljajoce se prehajanje snovi skozi ekosistem, pri cemer se del te snovi vkljucuje v življenjske procese organizmov S: snôvni pretňk PRIM.: ékosistémsko króženje dušíka, ékosistémskokróženjefósforja,ékosistémsko króženjeogljíka (1, 2),ékosistémskokróženje vde ékosistémsko króženje vôde -ega -a -- s pokr. ekol. ponavljajoce se prehajanje vode skozi ekosistem, pri cemer se del talne vode vkljucuje v življenjske procese rastlin, delo-ma izpareva skozi listne reže, se v ozracju zgošcuje v padavine in znova prenikne skozi prst ali stece po Zemljinem površju v vodo­tokih v oceane, od koder izpareva v ozracjeS: ékosistémski krogotňk vôdePRIM.: ékosistém­sko króženje dušíka, ékosistémsko króženje fósforja, ékosistémsko króženje ogljíka (1, 2) ekotíp -a m biogeogr. skupina živali, rastlin s po­sebnimi genetsko dolocenimi morfološkimi in fiziološkimi lastnostmi, nastalimi zaradi prilagoditve okolju ekotn -a m pokr. ekol., biogeogr. prehodni pas med dvema razlicnima ekosistemoma z znacilnostmi obeh ekosistemov in praviloma veliko biotsko raznovrstnostjo ekotp -a m 1. biogeogr. obmocje, na katerem živijo rastline, živali v enakih življenjskih razmerah 2. pokr. ekol. najmanjšapokrajinska enota z enotnimi razmerami za življenje ekotska horologíja -e -e ž pokr. ekol. razvr-šcanje ekotopov v dolocen prostorski sistem ekotópski sistém -ega -a m pokr. ekol. sistem povezanihbiotskihinabiotskihprvinvsklo­ pu ekotopa ekotpski típ -ega -a m pokr. ekol. tip ekotopa z dolocenimi lastnostmi ékoturízem -zma mgeogr. turizma . sňnarávni turízem eksarácija -e ž 1. geomorf. odnašanje odtrgane kamninske podlage v premikajocem se le­deniku in njeno preoblikovanje v ledeniški drobir 2. geomorf. . ledeníška erozíja ekscéntricnatvórba -e -e ž geogr. krasa kapnik, ki zaradi kristalogenih sil raste v razlicne smeri ekscéntricnostSónca -i -- ž mat. geogr. odmik Sonca od središca ekliptike GL: mat. geogr. lineárnaekscéntricnostSónca, mat. geogr. numęricna ekscéntricnost Sónca eksfoliácija -e ž geomorf. odpadanje tanke površinske skorje zlasti s kosov magmatske kamnine, ki prepereva, pri cemer se lahko ohranja gladka površina PRIM.: lúskanje ekshalácija -e ž geomorf. izpuhtevanje pare in plinov na površje zaradi vulkanske oziroma postvulkanske dejavnosti PRIM.: fumaróla, gejzír, moféta, sofión, solfatára ekshumírana škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa fosilna škraplja, po nastanku prekrita z alohtonim sedimentom ali s prstjo, pozneje spet razkrita S: revelírana škráplja ekshumírani krás -ega -a m geogr. krasa . razkríti krás ekshumíranje -a s geomorf. razkritje starejše­ga reliefa po odstranitvi pokrova, ki ga je fosiliziral ekskláva -e ž polit. geogr. manjši del državnega ozemlja, ki je prostorsko locen od maticne države in obdan z ozemljem druge države, npr. angolska Kabinda, španski Ceuta in Melilla PRIM.: enkláva ekskluzívna ekonmska ca -e -e -e ž polit. geogr. po mednarodni konvenciji o morskem pravu dolocen morski pas v razdalji do 200 morskih milj (370 km) od osnovne linije, v katerem ima obmorska država pravico do izkorišcanja naravnih virov na morskem dnu in pod njim éksodus prebiválstva -a -- m demogeogr. . mnóžicna selítev eksogéna meromíkticnost -e -i ž hidgeogr. razslojenost vode meromikticnega jezera, ki jo povzroca dotok sladke vode v slano jezero ali slane vode v sladkovodno jezero PRIM.: antropogénameromíkticnost,biogénamero­míkticnost, krenogéna meromíkticnost eksogéni procési -ih -ov m mn. geomorf. pro-cesi na Zemljinem površju, izvirajoci iz atmosfere, biosfere, pedosfere in hidrosfere PRIM.: endogéni procési éksokrás -a m geogr. krasa . površínski krás eksoním -a m kart. uveljavljeno zemljepisno ime v dolocenem jeziku za tuj kraj, goro, pokrajino zunaj etnicnega obmocja tega je­zikaS: podomáceno zemljepísno imé PRIM.: endoním GL: kart. standardizírani eksoním eksonimizácija -e ž kart. zamenjava, nadomeš-canjeendonimovzeksonimi S: podomacevá­nje zemljepísnih imén eksosfęra -e ž klimatogeogr. od 100 km do 1000 km debela zunanja plast ozracja, ki predstav­lja prehod v vesolje eksta -e ž biogeogr. rastlinska, živalska vr­sta, ki izvira z drugih, oddaljenih obmocij Zemlje eksóticna réka -e -e ž hidgeogr. . tranzítna réka eksplozíjaprebiválstva -e -- ž demogeogr. zelo velika, hitra rast števila prebivalcev S: demo- gráfska eksplozíja, populacíjska eksplozíja GL: demogeogr. urbána eksplozíja prebivál­stva eksplozíjska kaldęra -e -e ž geomorf. kaldera, nastala zaradi eksplozije krovne kamnine eksprt -a m spl. geogr. . izvňz ekspozícija -e ž 1. geomorf. nagnjenost površja glede na navpicno ravnino PRIM.: nakl (1) 2. spl. geogr. nebesna stran pobocja, ki z lego glede na osoncenost povzroca razlike v nekaterih drugih podnebnih prvinah, od­sevajocih v razlicni poselitvi, intenzivnosti rabe zemljišc, razlicnih višinah rastlinskih pasov PRIM.: nakln (2) ekstenzifikácija -e ž agr. geogr. zmanjševanje intenzivnosti obdelave kmetijskih zemljišc zaradi pomanjkanja delovne sile ali/in prila­ ekvatoriálni padavínski režím gajanja maksimalne zemljiške rabe optimalni, manj intenzivni PRIM.: intenzifikácija ekstenzívna živinoręja -e -e ž 1. agr. geogr. ži­vinoreja, pri kateri se s sorazmerno majhnimi vložki dosegata primerna prireja in dohodek na velikih kmetijah, ki so zaradi velikih cred živali navadno tudi tržno usmerjene PRIM.: intenzívna živinoręja 2. agr. geogr. živinoreja, namenjena zlasti samooskrbi tradicionalnih ljudstev v odmaknjenih predelih, ki se zaradi paše tudi selijo ekstenzívnipášnik -ega -a m agr. geogr. pašnik za prosto pasoco se živino, ki ga clovek z razlicnimi posegi še ni opazneje preoblikoval PRIM.: intenzívni pášnik ekstenzívni sadovnják -ega -a m agr. geogr. sadovnjak, v katerem se sadno drevje tradi­cionalnih sort oskrbuje le obcasno in je zato pridelek sadja manjši, manj kakovostenPRIM.: intenzívni sadovnják ekstenzívnogospodárjenjezgozdôvi -ega -a ---- s agr. geogr. gospodarjenje z gozdovi brez rednega, nacrtnegacišcenjalesnih odpadkov ob secnji, pomlajevanja, pogozdovanja in sodobnejših nacinov spravila lesa PRIM.: intenzívno gospodárjenje z gozdôvi ekstenzívno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr., var. okolja praviloma sonaravno kmetijstvo, pri katerem je zaradi nizkih kolicin vloženega dela, kapitala in energije donosnost odvisna zlasti od rodovitnosti zemljišc PRIM.: eks­tenzívnaživinoręja,ekstenzívnopoljedélstvo, intenzívno kmetíjstvo ekstenzívno pášništvo -ega -a s agr. geogr. pašništvo, pri katerem se razlicne vrste živine pasejo na navadno neograjenih zemljišcih, poraslih zlasti z naravnim ali antropogeno le delno preoblikovanim rastlinjem, npr. na zamocvirjenih ali zaslanjenih zemljišcih, v grmicevju, na planinskih pašnikih PRIM.: intenzívno pášništvo ekstenzívno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. poljedelstvo na obmocjih z obsežnimi obdelo­valnimi zemljišci in pomanjkanjem delovne sile, pri katerem velika posestva ob majhni intenzivnosti obdelave omogocajo povprecno obilne donose, ki pa lahko prinašajo velik zaslužek PRIM.: intenzívno poljedélstvo ékstraglaciálno pňdokólje -ega -a s geomorf. najbolj oddaljen del ledeniškega sedimentacij­skega okolja, kjer se usedajo predvsem vetrni sedimenti PRIM.: englaciálno pňdokólje, pro-glaciálno pňdokólje, súbglaciálno pňdokólje, súpraglaciálno pňdokólje, tęrminoglaciálno pdoklje ekstraktívna industríja -e -e ž ind. geogr. dejavnost, ki se ukvarja s predelavo rud za pridobivanje nekovin in kovin, npr. izdelava rudnega koncentrata, taljenje rud in pridobi­vanje surovih kovin PRIM.: bázicnaindustríja, predeloválna industríja ekstrémna temperatúra -e -e ž klimatogeogr. najvišja ali najnižja temperatura, izmerjena v dolocenem kraju v dolocenem obdobju ekstrémna višína snéžne odęje -e -e -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. najvecja izmerjena skupna višina snežne odeje v dolocenem ob-dobju PRIM.: maksimálnavišínasnéžneodęje, skúpna višína snéžne odęje ekstrópska zrácna célica -e -e -e ž klimato­geogr. zracna celica zunaj tropov, za katero so znacilni višinski zahodni vetrovi ekstruzívna kamnína -e -e ž geomorf. . pre­ dornína ekuména -e ž 1. spl. geogr. del Zemljinega po­vršja, ki je zaradi ugodnih naravnih razmer primeren za stalno naselitev PRIM.: aneku­ména, súbekuména 2. polit. geogr. dejansko poseljeni del državnega ozemlja ekvátor -ja m mat. geogr. umišljeni krog na Zem­ljini površini, nicelni najdaljši vzporednik, ki deli planet na severno in južno poloblo S: polútnik, ravník (2) GL: mat. geogr. magnétniekvátor, mat. geogr. ne­bésni ekvátor, klimatogeogr. tęrmicni ekvátor ekvatoriálna tišína -e -e ž klimatogeogr. ob-mocje šibkih vetrov ali brezvetrja vzdolž znatnega dela ekvatorja, v ekvatorialnem pasu intertropske konvergence ekvatoriálni nebésni koordinátni sistém -ega -ega -ega -a m mat. geogr. nebesni koor­dinatni sistem, pri katerem je osnovni krog nebesni ekvator, njegovi koordinati sta urni kot in deklinacija PRIM.: eklípticni nebésni koordinátni sistém, horizóntski nebésni koor­dinátni sistém ekvatoriálni padavínski režím -ega -ega -a m klimatogeogr. padavinski režim s popoldan­skimialivecernimipadavinami,znacilenza obmocja v bližini ekvatorja ekvatoriálni prtitk -ega -a m hidgeogr. . medpasátni prótitók ekvatoriálni solárni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas z veliko kolicino soncnega obsevanja, visoko tempe­raturo podnevi, zmerno toplim ozracjem v vlažnih noceh, z letno temperaturo med 18 in 25 °C in vecjim dnevnim kot sezonskim spreminjanjem temperature, ki prevladuje na obmocjih med ekvatorjem in 10. stopinjo severne zemljepisne širine PRIM.: polárni solárnipodnébnipás,súbpolárnisolárnipod­nébni pás, súbtrópski solárni podnébni pás, zmérno tôpli solárni podnébni pás ekvatoriálni tk -ega -a m hidgeogr. sistem razlicno usmerjenih morskih tokov na obeh straneh Zemljinega ekvatorja ekvatoriálni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas bolj vlažnega in manj toplega nocnega zraka ter manj vlažnega in bolj toplega dnevnega zraka, s poudarjenimzenitnimdeževjem, ce­loletno veliko potencialno in veliko dejansko evapotranspiracijo, z znacilnim ekvatorskim deževnim gozdom PRIM.: polárni vlážnostni podnébnipás,súbpolárnivlážnostnipodnébni pás,súbtrópskisúhivlážnostnipodnébnipás, súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás, zmérni vlážnostni podnébni pás ekvátorska gnmonska projékcija -e -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri so pro-jekcijski žarki usmerjeni iz središca Zemlje na projekcijsko ploskev, ki se dotika ekvatorja PRIM.: polárna gnómonska projékcija ekvátorska projékcija -e-ežkart. kartografska projekcija, navadno azimutna, pri kateri os Zemljein projekcijskaploskev oklepatapravi kot in se projekcijska ploskev dotika Zemlje naekvatorjuPRIM.: polárnaprojékcija,précna projékcija ekvátorski dežévni gózd -ega -ega -a m bio-geogr. tropski deževni gozd ob ekvatorju ekvidistánca -e ž kart. višinska razlika med izohipsama GL: kart. kartográfska ekvidistánca ekvidistáncna projékcija -e -e ž kart. karto­grafskaprojekcija,prikaterisorazmerjamed razdaljami na zemljevidu enaka kot v naravi PRIM.: ekvivaléntna projékcija, konfórmna projékcija ekvilitorál -a m hidgeogr. morsko obmocje med litoralom in batialom ekvinkcij -a m mat. geogr. . enakonócje ekvinókcijska crta -e -e ž mat. geogr. crta, ki povezuje ekvinokcijski tocki na ekliptiki ekvinókcijska tócka -e -e ž mat. geogr. prese- cišce ekliptike in nebesnega ekvatorjaPRIM.: jeseníšce, pomladíšce ekvivaléntna dza -e -e ž var. okolja odmerek ionizirajocega sevanja, izražen v sivertih, za merjenje vplivov ionizirajocih sevanj na organizme ekvivaléntna enta obremenítve okja -e-e ---- ž K: EE var. okolja organska obremenitev okolja, ki jo statisticno povzroca posamezen clovek kot biološko bitje, izracunana glede na dnevno kolicino blata in urina ter za njuno razpadanje potrebno kolicino kisika (60 g O2/ preb./dan) S: populacíjskaenôta,populacíjski ekvivalčnt, prebiválstvena enôta ekvivaléntna projékcija -e -e ž kart. kartograf-ska projekcija, pri kateri so razmerja med površinami na zemljevidu enaka kot v naravi PRIM.: ekvidistáncna projékcija, konfórmna projékcija ekvivaléntnatemperatúra -e -e ž klimatogeogr. temperatura, ki bi jo imel zrak,cebi sevnjem para kondenziralainbiobtem nastalatoplota segrela ozracje ekvivaléntna téža -e -e ž agr. geogr. v kilogra­ mih izraženo merilo za vrednotenje razlicnih pridelkov glede na njihovo vrednost v de­narju, vsebnost beljakovin in škroba, npr. za pšenico 100 kg, krompir 40 kg, sojo 170 kg elektrárna -e ž ind. geogr. objekt z napravami za pridobivanje elektricne energije GL: ind. geogr. atómska elektrárna, ind. geogr., hidgeogr. bíbavicnaelektrárna, ind. geogr., hidgeo-gr. crpálna hídroelektrárna, ind. geogr. eska elektrárna, ind. geogr. géotermálna elektrárna, ind. geogr., hidgeogr. hídroelektrárna, ind. geogr. jędrskaelektrárna,ind. geogr., hidgeogr. mála hí­droelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. nízkotlácna hídroelektrárna, ind. geogr. nukleárnaelektrár­na, ind. geogr., hidgeogr. plímskaelektrárna, ind. geogr. plínska elektrárna, ind. geogr., hidgeogr. enakonócje pretócna hídroelektrárna, ind. geogr. solárna elektrárna, ind. geogr. sóncnaelektrárna (1, 2), ind. geogr. tęrmoelektrárna,ind. geogr. toplna elektrárna, ind. geogr. vétrna elektrárna, ind. geogr., hidgeogr. visokotlácna hídroelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. vôdna elektrárna elektrifikácija -e ž 1. ind. geogr. gradnjaobjek­tov, naprav za proizvodnjo, prenos in uporabo elektricne energije 2. ind. geogr. preureditev naprav, npr. strojev, železniških vozil, na elektricnipogon eléktrofílter -tramvar. okolja tehnološkanapra­va v industrijskih objektih za odstranjevanje pepela iz dimnih plinov in zmanjševanje okolju škodljivih emisij, npr. v termoelek­trarnah eléktrofíltrski pepél -ega -a m var. okolja prah, izlocenvelektrofiltrihizdimnihplinov,kise zaradi okolju škodljivih snovi v njem odlaga loceno, na posebnih odlagališcih eléktrotéhnicna industríja -e -e ž ind. geogr. proizvodnja elektricnih strojev, gospodinj­skih aparatov, radio-televizijskih, komuni­kacijskih aparatov in opreme racunalnikov S: proizvódnja eléktricne opréme elipsoíd -a m mat. geogr. telo, katerega presek s katerokoli ravnino je elipsa in se uporablja za ponazarjanje samosvoje oblike ZemljePRIM.: apioíd, geoíd, kardioíd, sferoíd GL: mat. geogr. referéncni elipsoíd, mat. geogr. rotacíjski elipsoíd elípticna škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja z zevjo elipticne oblike elípticni kotlěc -ega -íca m geogr. krasa kotlic elipticne oblike, nastal vzdolž razpoke el nio -- -a [nínjo] m (šp.) klimatogeogr. motnja v južnopacifiškem zracnem in oceanskem kroženju, ko se zahodna smer vetrov in morskega toka zaradi splošne oslabitve pa-satov pred južnoameriško obalo spremeni v vzhodno, kar vpliva na nekajletne podnebne spremembe v vsem južnem Tihem oceanu in obalnem zaledju, ki povzrocajo velike težave v ribolovu in kmetijstvu élster -tra m klimatogeogr., geomorf. . élstrska poledenítev élstrska poledenítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. ena najstarejših in najobsežnejših pleistocenskihpoledenitevnaseveruEvrope, primerljiva z günško poledenitvijo v Alpah, med okrog 500.000 in 350.000 leti pred se­danjostjo S: élster, élstrski glaciál élstrskiglaciál -ega -a m klimatogeogr., geomorf. . élstrska poledenítev eluviácija -e ž pedogeogr. premešcanje delcev snovi, npr. glinastih, v suspenziji ali raztopini iz enega horizonta v profilu prsti v drugega eluviálni horizt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu prsti pod organskim ali humoznim horizontom, ki je zaradi izpiranja svetlejši in vsebuje manj glinastih delcev, humusa in seskvioksidov kot sosednji horizonti S: É-horizónt, horizónt É, izpráni horizónt elúvij -a m geomorf., zastar. gradivo, ki ostane na mestu preperevanja embárgo -a m polit. geogr. trgovinska zapora, prepoved ali omejitev trgovine s kako dr­žavo emerzíja -e ž geomorf. dviganje kopnega nad morsko gladino zaradi epirogenetskega zvi­ševanja ali zniževanja gladine morja, katerega posledica je regresija PRIM.: submerzíja emigrácija -e ž 1. demogeogr. .izseljevánje 2. demogeogr. .odseljevánje 3. demogeogr., polit. geogr. . izséljenska skúpnost emigránt -a m 1. demogeogr. . izséljenec 2. demogeogr. . odséljenec emisíja -e ž nav. mn. var. okolja odpadna toplo­tna energija in škodljive snovi, vnesene v okolje,merjenepriviruonesnaževanja PRIM.: imisíja emisíjskistándard -ega -a m var. okolja predpis, ki uradno doloca najvišje dopustne kolicine v okolje vnesenih škodljivih snovi emitčnt -ęnta m var. okolja vir škodljivih emisij, onesnaževanja okolja emitíranje -a s var. okolja vnašanje škodljivih emisij v okolje EMS-potrésnaléstvica -e -e[eemčs] ž (evrop-ska makroseizmicna) geomorf. . evrópska potrésna léstvica enakonócje -a s mat. geogr. cas, ko sta dan in noc enako dolga povsod na Zemlji, ker je Son-ce v eni od ekvinokcijskih tock S: ekvinókcij PRIM.: Sóncev obrŕt GL: mat. geogr. jesénskoenakonócje, mat. geogr. pomladánskoenakonócje,mat. geogr. spomla­dánsko enakonócje enclosure -rja[enkló.žer] m(ang.) 1. agr. geogr., v angleškem okolju lastniško zaokroženo, jasno razmejeno kmetijsko zemljišce v sistemu vaškega zemljišca PRIM.: open field, zaprto plje 2. agr. geogr., v angleškem okolju zgodovin-ski proces preobrazbe nekdanje srednjeveške kolektivne zemljiške lastnine v zasebnolast­niško posest encomienda -e[enkomijénda] ž(šp.) agr. geogr., v Latinski Ameriki sistem, v katerem evropski priseljenci pridobivajo lastništvo nad kolonial-no osvojenimi zemljišci in z njim pravico do prisilnega delovnega izkorišcanja indijanskih staroselcev endemít -a m biogeogr. rastlinska, živalska vrsta, ki živi samo na dolocenem obmocju PRIM.: kozmopolít endogéni procési -ih -ov m mn. geomorf. iz notranjosti Zemlje izvirajoci procesi, ki de­lujejo na oblikovanje njenega površja PRIM.: eksogéni procési éndokrás -a m geogr. krasa . podzémni krás endoním -a m kart. zemljepisno ime, ki se uporablja na obmocju, kjer je objekt, ne glede na pisavo S: uveljávljenodomácezemljepísno imé PRIM.: eksoním GL: kart. standardizírani endoním endoréicno obmócje -ega -a s hidgeogr. ob-mocje brez odtoka v morje, katerega vode se zbirajo v notranjih vodnih bazenih, zlasti jezerih PRIM.: aréicno obmócje endoreízem -zma m hidgeogr. pojav, da do-loceno obmocje nima odtoka v morje, zato se njegove vode zbirajo v notranjih vodnih bazenih, zlasti jezerih endotęrmna živál -e -i ž biogeogr. . toplo- krvna živál energčnt -ęnta m ind. geogr. surovina, ki se lahko spremeni v energijo, npr. premog, nafta, naftni derivati, zemeljski plin, vodna energija S: energétski vír energétika -ež ind. geogr. celotagospodarskih panog, povezana s pridobivanjem, prenosom, pretvarjanjem in porabo energije energétski pretňk -ega -óka m pokr. ekol. . energíjski pretňk energétski vír -ega -a m ind. geogr. . energčnt energíjska bilánca oklja -e -e -- ž var. okolja razmerje med energetsko izrabo okolja in vnosi energijevanj, ki kaže stanje ravnovesja v dolocenem okolju PRIM.: ekolóška bilánca, snôvna bilánca okólja energíjskipretňk -ega -óka m pokr. ekol. ponav­ljajoci se pretok energije skozi ekosistem, v katerega se vkljucuje soncna energija, ki se po posameznih ravneh prehranjevalne verige pretvarjagledenanacela,kot jihdolocataprvi in drugi zakon termodinamikeS: energétski pretňk englaciálna erozíja -e -e ž geomorf. . pod- ledeníška erozíja englaciálna razpka -e -e ž hidgeogr. ledeniška razpoka z naklonom daljše osi, vecjim od 45° PRIM.: englaciálni rňv englaciálnirňv -ega rôva m hidgeogr. ledeniška razpoka z naklonom daljše osi, manjšim od 45° PRIM.: englaciálna razpóka englaciálno pňdokólje -ega -a s geomorf. del ledeniškega sedimentacijskega okolja v notranjosti ledenika, kjer se odlagajo sedi­menti zaradi taljenja ledu ali masnih tokov PRIM.: ékstraglaciálnopňdokólje,proglaciálno pňdokólje, súbglaciálno pňdokólje, súpragla­ciálno pňdokólje enkláva -e ž polit. geogr. državno ozemlje, ki je zaradi posebnih zgodovinskih in mednarod­nih okolišcin z vseh strani obdano z ozemljem ene same tuje države, npr. San Marino, Lesoto PRIM.: ekskláva GL: polit. geogr. funkcionálna enkláva enobštvo -a s spl. geogr. vera v obstoj enega samega Boga, najvišjega bitja, razlicnega od sveta S: mnoteízem PRIM.: ateízem, mnogo­bštvo ęnocélicnahíša -e -e ž geogr. nas. preprostahiša z enim samim prostorom, namenjenim vsem bivanjskim funkcijam, npr. koliba s kupolasto streho, okrogla koca s stožcasto streho, velika koliba s slemenasto streho, hiša na koleh ęnojędrna aglomerácija -e -e ž geogr. nas. . monocéntricna aglomerácija ęnojędrna industrializácija -e -e ž ind. geogr. . monocéntricna industrializácija (1) enolétnica -e ž biogeogr. rastlina, ki v istem letu vzkali, raste, plodi in odmre ęnosmérni jęrmen -ega jerména m agr. geogr. zemljiški jermen, ki skupaj z drugimi po­ epigenétska dolína dobnimi zemljiškimi kosi sestavlja sklenjen kompleks, znacilen za sklenjene obcestne vasi PRIM.: zemljíški jęrmen enostávna podnébna pasovítost -e -e -i ž klimatogeogr. podnebna pasovitost, izvedena z upoštevanjem enega podnebnega dejavnika PRIM.: splôšna podnébna pasovítost enostávnirécnirežím -ega -ega -a m hidgeogr. recnirežimzenimsamimizrazitimvodnim viškom in nižkom tekom leta, navadno pri rekah s porecjem na obmocju enega samega odlocujocega podnebnega dejavnika S: pre­prôstirécnirežímPRIM.: dčžnirežím,ledeníški režím, sestávljeni récni režím, snéžni režím enôtadélovneintenzívnosti-e----žagr. geogr. enota za merjenje kolicine vloženega dela na doloceno površino zemljišca, z lestvico, doloceno za pridelovanje nekaterih poljšcin, drugih kulturnih rastlin in zemljiške katego­rije, pri kateri izhodišcna vrednost 1 pomeni kolicino pri pridelovanju žit enôta živínske vléke -e -- -- ž agr. geogr. eno­ta za merjenje vlecnega potenciala razlicnih vlecnih živali, z lestvico, pri kateri izhodišcna vrednost1 pomeni moc konja, druge živali pa imajo ustrezno nižji koeficient, npr. mula 0,9, vol 0,5, osel 0,3, krava 0,2 entna geografíja -e-ežspl. geogr. idejna smer v geografiji, po kateri mora ta obdržati eno-ten predmet in vidik geografskih proucevanj, pri cemer razvoj posameznih panog in vej ni izkljucen, vendar mora potekati v okviru skupnih temeljev geografske znanosti, ne pa drugih ved PRIM.: sistém geográfskih znánosti enôtni kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. . kmécki dóm pod ęno strého ęnovrstni gózd -ega -a m biogeogr. gozd, ki ga sestavlja drevje ene vrste PRIM.: méšani gd (2) entropíja -e ž pokr. ekol. mera zastopnjo nereda znotrajdolocenegasistema,kinastajapripre­hajanju ene oblike energije v drugo, pri cemer se del te pretvarja v neuporabno energijo entropíjska degradácija oklja -e -e -- ž var. okolja degradacija okolja zaradi izgub energije in snovi v delovnih procesih, ki jih zaradi naravnih zakonitosti ni mogoce prepreciti environmentalízem -zma m spl. geogr., var. okolja v zgodovini geografije nastal nazor, po katerem na družbo in njen razvoj odlocilno vpliva okolje S: okoljáštvo eocén -a m geomorf. srednja epoha paleogena, med 56,5 in 35,4 milijoni let pred sedanjost­jo elska akumulácija -e -e ž 1. geomorf. vetrno odlaganje, kopicenje sedimentov S: vétrna akumulácija 2. geomorf. . vétrni nanňs elska elektrárna -e -e ž ind. geogr. . vétrna elektrárna elska erozíja -e -e ž geomorf. vetrno brušenje in odnašanje drobnih delcev kot pomemben geomorfološki dejavnik v sušnem podnebju S: vétrna erozíja elska sipína -e -e ž geomorf. . vétrna si­ pína elski reliéf -ega -a m geomorf. . vétrni reliéf elski sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. vetrna odkladnina, znacilna za sušno podnebje in morske obale elsko jézero -ega-as hidgeogr. . deflacíjsko jézero epicénter -tra m geomorf. tocka na Zemljini po­vršini nad hipocentrom potresa S: potrésno nadžaríšce PRIM.: hipocénter epidemíja -e ž demogeogr. nenaden izbruh in hitroširjenjedolocenenalezljiveboleznimed ljudmi na dolocenem obmocju epifít -a m biogeogr. . priraslíka epifreáticni pás -ega pasú m 1. geogr. krasa, v kraški hidrologiji pas nad freaticnim slojem, med najvišjim in najnižjimvodostajemv kra­ških kamninah PRIM.: freáticni pás, vadózni pás 2. geogr. krasa, v kraški geomorfologiji pas, kjer se stikata prst in kamnina in je korozija najbolj intenzivna epigenétska dolína -e -e ž geomorf. dolina, ki Nastanek epigenetske doline jo je izdolbla reka, ko se je pri odstranjevanju naplavine ujela v tršo kamninsko podlago epigenétska réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki je zašla z lastne nasipine in se zajedla v trdno kamninsko podlago epigenéza -e ž geomorf. pojav, da se neka ob-lika, navadno recna dolina, poglobi skozi naplavino v tršo kamninsko podlago, ceprav je ta v bližnji okolici globlje pod površjem epiglęj -a m pedogeogr. oglejena prst, v kateri po­tekaoglejevanjezlastizaradivpliva poplavne vode PRIM.: amfiglęj, hipoglęj, psévdoglęj, stagnoglęj epikontinentálno mrje -ega -a s hidgeogr. morje, nastalo z dvigom morske gladine cez nižje robne dele celine zaradi tektonike, pod-nebnih sprememb epilímnij -a m hidgeogr. zgornja plast jezerske vode, kjer zaradineposrednegavplivasvetlo-be in toplote poteka fotosinteza, ki omogoca razvoj fito- in zooplanktona PRIM.: batilímnij, hipolímnij, metalímnij epirogenéza -e ž geomorf. pocasno istosmerno navpicno tektonsko premikanje ozemlja velike razsežnosti, pri katerem ne nastajajo prelomi ali gube PRIM.: orogenéza epizdna réka -e -e ž hidgeogr. . obdbna réka epa -e ž geomorf. geološko obdobje, ki sestav­lja periodo PRIM.: geolóškoobdóbje,perióda, zęmeljski vék eponím -a m kart. zemljepisno ime, v katerem sestavlja jedro ali njegov del osebno ime, npr.Mount Everest, Rt svetega Luke, Šentrupert epotoponím -a m kart. zemljepisno lastno ime, nastalo iz obcnoimenskega samostalnika, npr. Jezersko, Stol, Dobrava ęra -e ž geomorf. . zęmeljski vék erátem -a m geomorf. . zęmeljski vék eráticna skála -e -e ž geomorf. . ledeníški balván eráticni blók -ega -a m geomorf. . ledeníški balván erátik -a m geomorf. . ledeníški balván ęrg -a m geomorf. pokrajina pešcenih sipin v pušcavi S: pešcéna pušcáva PRIM.: hamáda, rég, serír erodibílnost -i ž geomorf. podvrženost eroziji, obcutljivost na erozijo, zlasti prsti, preperine, kamnine PRIM.: erozívnost erodírana škávnica -e -e ž geogr. krasa obrež­na škavnica, ki jo je deloma preoblikovala tekoca voda erozíja -e ž 1. geomorf. dolbenje, razjedanje, žlebljenje in odnašanje kamninske gmote in preperine, zlasti zaradi delovanja tekoce vode PRIM.: denudácija 2. geomorf. vsi ekso­geni procesi odnašanja kamninskih gmot in preperine GL: geomorf. bócna erozíja (1, 2), geomorf. dčžna erozíja, geomorf. englaciálna erozíja, geomorf. eólska erozíja, pedogeogr. erozíja prstí, fítoerozíja, geomorf. glaciálna erozíja, geomorf. globínska erozíja (1, 2), geomorf. járkasta ero­zíja, pedogeogr. járkasta erozíja prstí, geogr. krasa kémicna erozíja, geogr. krasa kráška erozíja, geomorf. ledeníška erozíja, geomorf. lineárna erozíja, geomorf. obálna erozíja, pedogeogr. plastovíta erozíja, geomorf. ploskôvna erozíja, geomorf. podledeníška erozíja, geomorf. po­spéšenaerozíja, pedogeogr. površínskaerozíja prstí, geomorf. récna erozíja, geomorf. retrográd­na erozíja, geomorf. selektívna erozíja (1, 2), geomorf. súbglaciálna erozíja, geomorf. vétrna erozíja, geomorf. zádenjska erozíja, geomorf. žlebícastaerozíja, pedogeogr. žlebícastaerozíja prstí erozíja prstí -e -- ž pedogeogr. odnašanje prsti z vodo ali vetrom, ki ga pospešujejo zlasti gozdni požari in neustrezno delovanje clo­veka, npr. krcenje gozdov, prevec intenzivna obdelava zemljišc, cezmerna paša GL: pedogeogr. járkasta erozíja prstí, pedogeogr. površínska erozíja prstí, pedogeogr. žlebícasta erozíja prstí erozíjska báza -e -e ž geomorf. višina oziroma raven ustjareke alinjenega pritoka, do katere ta lahko erozijsko poglablja podlago GL: geomorf. absolútnaerozíjskabáza, geomorf. rélativna erozíjska báza erozíjska dolína -e -e ž geomorf. dolina,nastala z recno erozijo erozíjska jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, nastala zlasti z erozijo tekoce vode erozíjska kaldęra -e -e ž geomorf. s selektivno erozijo preoblikovana kaldera etiópska zóogeográfska oblást erozíjska ravnína -e -e ž geomorf. ravnina, na­ stala z erozijskimi procesi erozíjska teoríja -e -e ž geomorf. teorija o na­stanku globalnega reliefa zlasti zaradi erozij­skega odnašanja s kopnega erozíjska terása -e -e ž geomorf. ravnica, z erozijo vrezana v starejše sedimente erozíjska terminánta -e -e ž geomorf. uravno­vešen podolžni recni prerez, pri katerem reka preneha erodirati S: navádna krivúlja récnegapádca PRIM.: uravnovéšenipodôlžni récni prerčz erozíjski cíkel -ega -kla mgeomorf. . Davisov cíkel erozíjski járek -ega -rka m geomorf. jarek, na­stal z erozijo, npr. z združevanjem erozijskih žlebicev PRIM.: erozíjski žleběc erozíjski lnec -ega -nca m geomorf. . drás­ lja erozíjski žleběc -ega -íca m geomorf. do 30 cm globoka indo vec mdolga vdolbina na poboc­ju, nastala z erozijo PRIM.: erozíjski járek erozíjsko bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, nastalo zlasti z erozijo tekoce vode erozíjsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v vdolbini, kotanji, nastali z vrtincenjem vode, navadno pod vecjimi slapovi erozíjsko kráško plje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje, nastalo zlasti z erozijskim delovanjem vodnih tokov erozíjskoobmócje -ega -a s geomorf. obmocje, kjer na oblikovanje površja mocno vpliva erozija PRIM.: badlands erozíjsko uravnávanje -ega -a s geomorf. urav­navanje površja z erozijskimi procesi erozívnost -i ž geomorf. sposobnost erozijske­ga delovanja, npr. padavin, ledenika, vetra PRIM.: erodibílnost erúpcija -e ž geomorf. . vulkánski izbrúh eruptívna kamnína -e -e ž geomorf. . mag-mátska kamnína eskarpmčnt -ęnta m (fr. escarpement) geomorf. strmejši del pobocja, navadno nad njegovim iztekom v podgorje, na robu vecje planote PRIM.: kvésta, struktúrna stôpnja ésker -ja m geomorf. razpotegnjenvijugastnasip iz morenskega gradiva, ki ga je iz moren­skega gradiva pod ledenim pokrovom nasul ledeniški potok, viden po umiku ledu S: PRIM.: kém estáncija -e ž (šp. estancia) agr. geogr., v Latinski Ameriki velika kmetija z ekstenzivno živi­norejo estavéla -e ž geogr. krasa odprtina na krasu, ki je ob visoki vodi bruhalnik, ob nizki pa požiralnik GL: hidgeogr. môrska estavéla estuár -ja m hidgeogr. gl. estuárij estuárij -a in estuár -ja m hidgeogr. morski zaliv lijakaste oblike, potopljeno recno ustje, kamor sega plimovanje estuárijskaobála -e -e ž geomorf. morskaobala, razclenjena z estuariji etát -a m agr. geogr. kolicina prirasta lesne gmote, kije v dolocenem obdobju odmerjena za posek GL: agr. geogr. dôbni etát, agr. geogr. létni etát etážna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama z daljšimi rovi, razvršcenimi v dveh ali vec izrazitih nadstropjih etážnost drevésnih krôšenj -i -- -- ž biogeogr. . nadstrópnost drevésnih krôšenj etch plain -- -a [éc plęjn] m (ang.) 1. geomorf. obsežna ravnina, nastala z denudacijo v obdobno vlažnem tropskem podnebju 2. geo­morf. terasasti ostanki skale, s katere je bil odstranjen saprolit etezíje -íj ž mn. klimatogeogr. hladni zimski seve­rovzhodni vetrovi v vzhodnem Sredozemlju S: etezíjski vetrôvi etezíjska klíma -e -e ž klimatogeogr. . sredo­ zémsko podnébje etezíjski vetrvi -ih -ôv m mn. klimatogeogr. . etezíje etezíjsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. . sredozémsko podnébje etipska bíogeográfska régija -e -e -e ž bio-geogr. biogeografska regija, ki obsega Srednjo in Južno Afriko ter Madagaskar S: áfriško­malgáškabíorégija,páleotrópskabíogeográf-ska régija PRIM.: antárkticna bíogeográfska régija, avstrálsko-ázijska bíogeográfska régija,néoárkticnabíogeográfskarégija,neo­trópska bíogeográfska régija, oceánska bío­geográfskarégija,orientálskabíogeográfska régija, páleoárkticna bíogeográfska régija etiópska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki obsega afriško celino južno od Sahare, južni del Arabskega polotoka, otok Sokotro in otoke ob vzhodni obali Afrike PRIM.: antárkticna zóogeográfska oblást, avstrálska zóogeo­gráfska oblást, holárkticna zóogeográfska oblást, índijsko-malájska zóogeográfska ob-lást, madagáskarska zóogeográfska oblást, neotrópska zóogeográfska oblást, novoze­lándska zóogeográfska oblást, polinézijska zóogeográfska oblást étnicnamanjšína -e -e ž polit. geogr., demogeogr. manjšina, naseljena na dolocenem obmocju, katere pripadniki se po etnicnem izvoru raz­likujejo od vecinske etnicne skupine étnicnamęja -e -e ž polit. geogr. kulturna meja, do katere sega obmocje, ki ga poseljuje do­locena etnicna skupina étnicna skupína -e -e ž polit. geogr. družbena skupnost, ki združuje ljudi s skupnim zgo­dovinskim razvojem, izrocilom in jezikom S: etníja etníja -e ž polit. geogr. . étnicna skupína etnocentrízem -zma m polit. geogr. družbena, kulturna in prostorska identifikacija etnicne skupine, kitemeljinapozitivnemvrednotenju lastne skupine in negativnem vrednotenju drugih etnologíja -e ž spl. geogr. veda, ki raziskuje nacin življenja, materialno, družbeno in duhovno kulturo razlicnih etnicnih skupin, ljudstev, narodov, posameznih družbenih skupin S: narodopísje, narodoslôvje etnolški spomeník -ega -a m geogr. turizma obmocje, stavba, skupina stavb, predmeti, ki pricajo o nacinu življenja in ustvarjalnosti cloveka, narodov, ljudstev PRIM.: arheolóški spomeník, kultúrni spomeník, urbanísticni spomeník, zgodovínski spomeník evakuácija -e ž demogeogr. organizirano pre­seljevanje prebivalstva, ki ga oblasti hocejo zavarovati pred naravnimi nesrecami, epide­mijami,vojnami GL: demogeogr. povrátna evakuácija evakuíranec -nca m demogeogr. kdor je bil organizirano preseljen zaradi zavarovanja pred naravnimi nesrecami, epidemijami, vojnami evaporácija -e ž klimatogeogr. prehajanje tekoce snovi, navadno vode, v plin pri nižji tem­peraturi od vrelišca S: izhlapévanje PRIM.: evápotranspirácija, transpirácija evaporít -a m geomorf. kemicna sedimentna kamnina, nastala z izhlapevanjem iz prena­sicene raztopine soli, npr. sadra, anhidrit, halit S: evaporítna kamnína evaporítna kamnína -e -e ž geomorf. . eva­ porít evápotranspirácija -e ž klimatogeogr. celotno vracanje vode s površja Zemlje v ozracje zaradi socasne evaporacije in transpiracije PRIM.: evaporácija, transpirácija GL: klimatogeogr. aktuálna evápotranspirácija, klimatogeogr. dejánska evápotranspirácija, klimatogeogr. potenciálna evápotranspirácija, klimatogeogr. reálna evápotranspirácija evfóticna cóna -e -e ž hidgeogr. . fóticna cóna evidénca híšnih števílk -e -- -- žK: EHIŠ kart., geogr. nas. evidenca, kivsebujecentroidestavb s hišno številko in podatke o njihovi pripad­nosti posameznim prostorskim enotam evolúcija -e ž pokr. ekol. dolgotrajni, postopni naravni razvoj, spreminjanje vrst organizmov, pri cemer se ohranjajo, preživijo najuspeš­nejše vrste evorzíja -e ž geomorf. dolbenje jamic s krožeco tekoco vodo, v kateri so prodniki in pesek evrifága vrsta -e -e ž biogeogr. živalska vrsta, ki se prehranjuje z razlicnimi vrstami hrane PRIM.: stenofága vrsta evrihígra vrsta -e -e ž biogeogr. vrsta organiz­mov, ki so se sposobni prilagajati širokemu razponu vlažnosti v okolju PRIM.: stenohígra vrsta evritęrmni organízem -ega -zma m biogeogr. rastlina ali žival, prilagojena širokemu tem­peraturnemu obmocju PRIM.: sténotęrmni organízem evritópna vrsta -e -e ž biogeogr. vrsta organiz­mov, ki so se sposobni prilagajati širokemu razponu okoljskih dejavnikov, zato so zelo razširjeni PRIM.: stenotópna vrsta evrocentrízem -zmampolit. geogr. pojmovanje, da je Evropa civilizacijsko, kulturno, zgodo­vinsko središce sveta evropeizácija -e ž polit. geogr. prevzemanje, šir­ evtrfno jézero jenjeevropskeganacinaživljenjain mišljenja v Afriki, Aziji, Srednji in Južni Ameriki evropíd -a m demogeogr. pripadnik velike rasne skupine, ki ima svetlo kožo, lase in oci, vi-soko ravno celo, ozek nos, vendar se stopnja pigmentiranosti proti vzhodu povecuje, tako da so pripadniki na Indijski podcelini zelo temno pigmentirani evrópska césta -e -e ž geogr. prometa cesta, ki je po evropskem sporazumu o glavnih med-narodnih prometnicah, sklenjenem leta 1975 v Ženevi, vkljucena v mednarodno cestno omrežje Evrope evrska ládja -e -e ž geogr. prometa tovorna ladja s 1350 BRT, namenjena plovbi po no-tranjosti celine, zlasti po prekopih, ki jim je prilagojena tudi standardizirana konstrukcija z dolžino 80 m, širino 9,5 m in višino 2,5 m evrópskamákrosęizmicnaléstvica -e -e -e ž geomorf. . evrópska potrésna léstvica evrópskapotrésnaléstvica -e-e-ežgeomorf. 12-stopenjska lestvica za prikaz potresne intenzitete, ki poleg ucinkov potresa na ob-jektih, v pokrajini upošteva tudi statistiko posledic potresa S: EMS-potrésna léstvica, evrópska mákrosęizmicna léstvica PRIM.: Medvedev-Sponheuer-Kárnikovapotrésnalé­stvica,Mercalli-Cancani-Siebergovapotrésna léstvica, Richterjeva potrésna léstvica evrópsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. poli­kulturno kmetijstvo, pri katerem prevladuje z govedorejo povezana pridelava žit, znacil-no za Evropo in dežele, kamor sega vpliv Evropejcev evstáticna akumulácija -e -e ž geomorf. recno naplavljanje v obalnih plitvinah, iz katerih se je zaradi evstaticnih kolebanj umaknilo morje evstáticno kolébanje -ega -a s hidgeogr. po-casno spreminjanje gladine svetovnega morja zaradi evstazije PRIM.: glácioevstáticno kolébanje evstazíja -e ž hidgeogr. spreminjanje gladine svetovnih morij zaradi podnebnih sprememb, posledicnega kopicenja vode v ledeniških pokrovih in njihovega taljenja, kopicenja se­dimentov v geosinklinalah in/ali epirogenet­skega, tektonskega spreminjanja prostornine oceanskih globeli GL: hidgeogr. glácioevstazíja évtricna prst -e prstí ž prst, ki je bogata s hranili PRIM.: dístricna prst évtricna rjáva prst -e -e prstíž pedogeogr. prst nevtralne ali bazicne reakcije z A-, (B)v - in C-horizontom v profilu, nastala na razlicni maticni podlagi, bogati z bazami ali karbo­nati, razen na apnencih in dolomitih, ki je v globini med 20 in 50 cm nasicena z bazami vec kot 50-odstotno in v tej globini ne vse­buje karbonatov S: évtricni kambisól, rjáva prst (2), rjavíca (2) évtricni kambisól -ega -a m pedogeogr. . évtricna rjáva prst evtróficna vôda -e -e ž hidgeogr., var. okolja voda, zlasti stojeca, v kateri se zaradi prevelike kolicine hranilnih snovi, zlasti fosfatov in nitratov, razvije prevec fitoplanktona, ki z množicnim odmiranjem povzroci pomanj­kanjekisika S: evtrófna vôda PRIM.: cvetęnje vodá evtrofikácija -e ž var. okolja kopicenje hranilnih snovi, zlasti iz komunalnih in industrijskih odplak, umetnih gnojil, v stojeci vodi, prsti PRIM.: cvetęnje vodá, evtrofizácija evtrofizácija -e ž var. okolja obogatitev vode, zlasti stojece, s hranilnimi snovmi, nujnimi za rast vegetacije in živalskih organizmov PRIM.: cvetęnje vodá, evtrofikácija evtrófna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki vse­buje veliko hranilnih snovi, potrebnih za uspevanje rastlin PRIM.: óligotrófna prst evtrfna vda -e -e ž hidgeogr., var. okolja . evtróficna vôda evtrfno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje na nižji nadmorski višini, bogato s hranilnimi snovmi PRIM.: óligotrófno bárje evtrfno jézero -ega -a s hidgeogr. navadno plitvo, precej toplo jezero s slabo prozorno vodo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi za vodne organizme, zato se poleti lahko pojavi cvetenje PRIM.: distrófno jézero, óligotrófno jézero Evropska makroseizmicna lestvica (EMS) Stopnja Poimenovanje potresa Odziv ljudi Ucinki na predmete Ucinki v naravi Ucinki na zgradbah I. nezaznaven potres ne zazna ga nihce II. komaj zaznaven potres zaznajo ga zelo redki posamezniki III. šibek potres zaznajo ga posamezniki viseci predmeti rahlo zanihajo IV. zmeren potres zaznajo ga mnogi tresenje lahkega pohištva, žvenketanje šip V. zmerno mocan potres prebujanje viseci predmeti znatno zanihajo, odprta vrata in okna loputajo valovanje gladine mirujoce vode, manjši zdrsi lasaste razpoke v ometu slabo grajenih hiš VI. mocan potres prestrašenost manjši stabilni predmeti lahko padejo na tla, pohištvo se lahko premakne možne manjše razpoke v tleh, možno proženje pobocnega grušca manjše razpoke ali odpadanje ometa na nekaterih slabo grajenih hišah, na mnogih lasaste razpoke VII. zelo mocan potres strah, mnogi imajo težave z ravnotežjem številni predmeti padejo na tla, pohištvo se premakne možen pojav novih izvirov ali presahnitev starih, proženje plazov in podorov nekatere slabše hiše so mocno poškodovane, manjše poškodbe na trdnejših zgradbah VIII. delno rušilen potres panika, težave z ravnotežjem tudi na prostem pohištvo se lahko prevrne, težji predmeti padejo na tla, ponekod se premaknejo spomeniki možne vecje razpoke v tleh, možno utekocinjenje tal delno se porušijo nekatere slabo grajene hiše, mnoge so mocno poškodovane, mocno poškodovane in delno porušene so tudi mnoge srednje dobro grajene in nekatere dobro grajene stavbe IX. rušilen potres splošna panika mnogi spomeniki in samostojni stebri padejo ali se zasucejo možni vecji plazovi in podori, na mehkih tleh vidni valovi mnoge slabo in nekatere srednje dobro grajene hiše se porušijo, delno tudi dobro grajene stavbe X. unicujoc potres spomeniki se podrejo, tiri se upognejo v tleh je veliko razpok, pokajo skale, visoki valovi na vodni gladini mnoge dobro grajene zgradbe so delno porušene, nekatere se popolnoma porušijo, prav tako tudi mnoge srednje dobro grajene zgradbe in vecina slabše grajenih XI. katastrofalen potres jezovi se prelomijo možne vecje spremembe površja in premešcanje vodnih tokov vecina dobro zgrajenih zgradb se delno poruši, mnoge se popolnoma porušijo, poruši se tudi vecina srednje dobro grajenih zgradb XII. velik katastrofalen potres popolno razdejanje vecje spremembe površja in premešcanje vodnih tokov vse zgradbe na površju in pod njim so unicene fekúndnost F fácies -a m geomorf. . fácija (1, 2) fácija -e ž 1. geomorf. celota lastnosti sediment-ne kamnine, ki opredeljujejo njene temeljne znacilnosti, npr. sestavo, vsebnost fosilov, obmocje njenega nastankaS: fácies2. geomorf. razporeditev kamninskih plasti v doloceni sedimentnikamnini S: fácies GL: hidgeogr. hidrofácija fáca -e ž geogr. nas., v Ziljski dolini stanovanjska planšarska stavba PRIM.: bájta, kóca, stán fakolít -a ž geomorf. lecasto oblikovana gmota strjene magme, ki je prodrla med višje plasti litosfere PRIM.: batolít, lakolít, lopolít, plutón, síl fáktorji degradácije oklja -ev -- -- m mn.var. okolja . dejávniki degradácije okólja fáktorska analíza -e -e ž spl. geogr. statisticna metoda za redukcijo podatkov, s katero se povezave med spremenljivkami ali faktorji analizirajo tako, da se poskušajo najti nove spremenljivke, ki predstavljajo, pojasnjujejo temeljne znacilnosti, povezave, skupne vsem opazovanim spremenljivkam fanerofít -a m biogeogr. vecletna rastlina, ki ima v obdobju, neugodnem za rast, brstice vec kot 25 cm nad tlemiPRIM.: geofít,hamefít, hemi­kriptofít, kriptofít, terofít fanerozik -a m geomorf. obdobje Zemljine geološke zgodovine med proterozoikom in sedanjostjo, ki traja od kambrija dalje in se deli na paleozoik, mezozoik in kenozoik fanglomerát -a m geomorf. naplavina iz robatih, nezaobljenih, po velikosti nesortiranih kam­nitih delcev, ki v casu kratkotrajnih, a silovitih nalivov v obliki vršaja nastane na obmocjih s sušnim podnebjem S: blátna bréca fárma -e ž 1. agr. geogr., v Severni Ameriki in nek­danjih kolonijah velika družinska kmetija s strnjenimi zemljišci, na kateri se kmetovanje praviloma podreja dobicku, zato se hitreje odziva na inovacije in izpostavlja zavestnemu gospodarskemu tveganju PRIM.: samtna kmetíja 2. agr. geogr., v Evropi specializirani živinorejski obrat z industrijskim nacinom rejezameso, mleko alikože, npr. perutninska, prašicja farma faséta -e ž geogr. krasa plitva vdolbinica v steni kraške jame, ki jo je izdelala voda, s strmejšim pobocjem na tisti strani, s katere je pritekala fátamorgána -e ž klimatogeogr. za pušcave znacilen opticni pojav, pri katerem zaradi zracnega zrcaljenja ob razlicno segretih pla­steh ozracja nastane slika predmetov, ki jih sploh ni tam, kjer se vidijo favéla -e ž (port.) geogr. nas. barakarsko na­selje v obmestjih velikih mest v Braziliji PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, gacekondu, jacale, rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria fávna -e ž 1. biogeogr. živalske vrste, znacilne za doloceno obmocje, celino 2. biogeogr. delo, v katerem so popisane živali fazénda -e ž(port.) agr. geogr., v Braziliji kmetij­sko veleposestvo s stanovanjsko hišo PRIM.: haciénda FCH-ji -ev [efcehá] m mn. (ang. fluorcarbonhy­drogens) krajšava var. okolja . fluóroogljiko­vodíki federácija -e ž polit. geogr. . zvézna držáva federálnadržáva-e-ežpolit. geogr. . zvézna držáva fekálna vda -e -e ž nav. mn. var. okolja odpadna voda, v kateri so stranišcnica, gnojnica in gospodinjskeodplake fekúndnost -i ž demogeogr. potencialna spo­ sobnost reprodukcije, zmožnost rojevanja živorojenih otrok feláh -am agr. geogr. poljedelecnapodeželjuv arabskih državah fén -a m klimatogeogr. suh in topel veter, ki se spušca po odvetrni strani gorovja, pri nas znacilen za Karavanke Glavne znacilnosti meteoroloških parametrov ob pojavu fena féngkong -a m (kit.) geogr. krasa . kamníti gd fenglín -a m (kit.) geogr. krasa . stôlpasti krás fenizácija -e ž klimatogeogr. sprememba zracnih lastnosti pri padajocem vetru, zlasti segre­vanje in sušenje, ki vpliva tudi na cloveški organizem fenofáza -e ž klimatogeogr., biogeogr. . feno­ lka fáza fenli -ov m mn. var. okolja zelo strupene snovi znizkomaksimalnodopustnokoncentracijo, uporabljane v razlicnih industrijskih, kemic­nih procesih, ki onesnažujejo zlasti vode in so v majhnih kolicinah tudi v tobacnem dimu fenologíja -e ž klimatogeogr., biogeogr. del meteo­rologije, ki proucuje faze razvoja rastlin, v našem podnebju v glavnem letni cikel rasti in zimskega pocivanja fenolška fáza -e -e ž klimatogeogr., biogeogr. faza v letnem vegetacijskem ritmu rastlin: faza olistanja, cvetenja, zorenja ploda, od­padanjalistja S: fenofáza fenolški gradičnt -ega -ęnta m klimatogeogr. zakasnitev ene od fenoloških faz na doloce­nem obmocju, izražena v casu na enoto raz­dalje, npr. v dneh na 100 m višinske razlike feozém -a tudi phaeozem -a [feozém] in phao­zem -a [fáozem] m pedogeogr. prst temne bar-ve, bogata z organskimi snovmi, v kateri je kalcijev karbonat izpran v globlje horizonte, znacilna za obmocja z gozdno stepo feralitizácija -e ž pedogeogr. kopicenje velikih kolicin železovih in aluminijevih oksidov v prsti feralítna prst -e prstí ž pedogeogr. . feralsól feralsl -a m pedogeogr. prst z globokim profi­lom dobro preperelih organskih snovi, navad­nordecebarve,kivsebujevelikoželezovihin aluminijevih oksidov, razširjena v tropskem pasu S: feralítna prst, krasnozém, laterítna prst, latosól, oksisól ferospódicni horizónt -ega -a m pedogeogr. iluvialnihorizont,kivsebujenakopicenesesk­viokside, izprane iz eluvialnega horizonta S: -horizónt, horizónt Bfe Bfe Ferrelova célica -e -e [ferélova] in ferrelova célica -e-e ž klimatogeogr. del planetarnega kroženja zraka zunaj tropov, s hladnim severovzhodnikom iz polarnega obmocja in zahodnikom v zmernih širinah severne poloble ter izravnalnimi tokovi v višjih delih ozracja fertilitéta -e ž demogeogr. sposobnost skupine žensk za rojevanje v njihovi plodni dobi, med 15. in 49. letom starosti fertílnostprstí -i -- ž pedogeogr. . rodovítnost prstí févd -a m agr. geogr., v fevdalizmu gospodarski obrat zemljiškega gospoda, na katerem zem­ljišcaobdelujenesvobodnatlacanskadelovna sila, ki ji mora zemljiški gospod zagotavljati varnost fiksácija dušíka -e -- ž pedogeogr. vgrajevanje zracnega dušika v aminospojine rastlin, mikroorganizmov, ki poteka s pomocjo mikroorganizmov, zlasti iz rodov Azotobac­ter, Azotomonas, Clostridium, Rhizobium S: azotofiksácija fiksátor dušíka -ja -- m nav. mn. biogeogr., pedogeogr. aerobni, anaerobni ali simbiotski mikroorganizem, ki omogoca vgrajevanje zracnega dušika v aminospojine rastlin S: azotofiksátor filít -a m geomorf. zelena ali siva drobnozrnata metamorfna kamnina, sestavljena iz kre­mena fílmska vda -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. . adhezíjska vda fílter -tra mvar. okolja napravazlastiza fizikalno fízicnogeográfska kárta cišcenje onesnaženega zraka in vode, npr. pešceni filter, elektrofilter GL: var. okolja bíofílter, var. okolja eléktrofílter, var. okolja narávni fílter filtrát -a m var. okolja snov, ki jo cistilni filtri zadržijo in ostane na njih filtrátor -ja m nav. mn. var. okolja organizem, npr. školjka, ki pridobiva hranilne snovi s precejanjem vode, pri cemer se, ce je ta onesnažena, v njem kopicijo škodljive snovi, npr. težke kovine filtríranje -a s var. okolja cišcenje vode, zraka s filtri fíniglaciál -a m klimatogeogr., geomorf., v Skandi­naviji zadnje obdobje poznega glaciala, ko se je celinska poledenitev iz srednje Švedske umaknila v Jämtland PRIM.: dániglaciál fírn -a m hidgeogr. zrnat led z gostoto vec kot 550 kg/mł, nastal zaradi pritiska zgornjih gmot snega, veckratnega površinskega taljenja, zmrzovanja in pronicanja vode v globino S: zrnec firnizácija -e ž hidgeogr. spreminjanje snega v firn PRIM.: diagenéza (2) fírnska męja -e -e ž hidgeogr. crta v ledeniku, kjer se stikata firn in led fírnski bazén -ega -a m hidgeogr. . fírnsko plje fírnski léd -ega ledú m hidgeogr. gost, za vodo neprepusten, mlecno bel, zrnat led, ki je zadnja stopnja pred dokoncno preobrazbo iz snega v ledeniški led S: zelęni snég fírnsko pje -ega -a s hidgeogr. obmocje, na katerem je firn, prekrit s snegom S: fírnski bazén firth -a [fírt] m (ang.) geomorf. fjord ob obali Škotske fítocenologíja -e ž biogeogr. delgeobotanikeo rastlinskih združbah fítocenolški popís -ega -a m biogeogr. popis, pri katerem se ugotavljajo sestava rastlinske združbe s skupno oceno številcnosti in po­krovnosti dolocene rastlinske vrste, njena zgradba in rastišcne razmere na izbrani po­pisni ploskvi fitocenóza -e ž biogeogr. . rastlínska zdrúž­ ba fítoekologíja -e ž biogeogr. del geobotanike o odnosih med rastlinstvom in okoljem PRIM.: zekologíja fítoerozíja -e ž pedogeogr., geomorf. vgrajevanje mineralnih snovi v rastline in njihovo odna­šanje, zlasti z njiv, travnikov, gozdov fítofarmacévtsko srédstvo -ega -a s nav. mn. var. okolja, agr. geogr. okolju lahko škod­ljivo kemicno ali naravno sredstvo za za-šcito kulturnih rastlin, unicevanje plevelov, škodljivcev ali plesni, ki se uporablja zlasti v kmetijstvu S: srédstvo za várstvo rastlín, zašcítno srédstvo (2) fítogeografíja -e ž biogeogr. del geobotanike o razširjenosti rastlin, rastlinskih vrst na Zemlji PRIM.: vegetacíjska geografíja fítogeográfska kárta -e -e ž kart. . fítogeo­gráfski zemljevíd fítogeográfski zemljevíd -ega-amkart. temat-ski zemljevid, ki prikazuje razširjenost, zna-cilnosti rastlinstva S: fítogeográfska kárta fítoklímaks -a m 1. biogeogr. . klímaksna rastlínska zdrúžba 2. biogeogr. . klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe fitolít -a m geomorf. sedimentna kamnina, na­stala iz ostankov rastlinskih organizmov, npr. kremenov skrilavec, premog, šota, jantar PRIM.: zoolít fítoplánkton -a m biogeogr., hidgeogr. . rast­ línski plánkton fítoremediácija -e ž var. okolja biotehnološka metoda za varovanje in sanacijo okolja, pri kateri se za odpravljanje, zmanjševanje one-snaženosti izkorišca sposobnost dolocenih rastlin za razgrajevanje škodljivih snovi v neškodljive PRIM.: bíoremediácija fízicna geografíja -e -e ž spl. geogr. panoga geografije, ki proucuje pokrajinsko pomemb­ne naravne sestavine, pojave in procese na Zemlji S: narávnageografíja PRIM.: drúžbena geografíja fízicnakárta -e -e žkart. . narávnogeográfski zemljevíd fízicna súšnost -e -i ž biogeogr. sušnost, ki se pojavi, ker rastlina zaradi majhne kolicine, redkostipadavin nemorenacrpatidovoljvode PRIM.: fiziolóška súšnost fízicnogeográfska kárta -e -e ž kart. . na­ rávnogeográfski zemljevíd fízicnogeográfska régija -e -e ž spl. geogr. . narávnogeográfska régija fizikálno preperévanje -ega -a s geomorf. . mehánsko preperévanje fiziognomíja vasí -e -- ž geogr. nas. videz va­škega naselja glede na likovno in prostorsko kakovost posameznih stavb, zlasti njihovo arhitektonsko tipologijo, višino, razmestitev v prostoru, ki s pejsažno slikovitostjo ustvarjajo izstopajoce prvine in dajejo posameznemu naselju znacilno podobo, silhueto fiziognómska régija -e -e ž spl. geogr. ozemlje s podobnimi naravnogeografskimi znacil­nostmi S: narávna régija PRIM.: ekonska régija, funkcíjska régija, gravitacíjska régija, homogéna régija fiziognómska sestáva mésta -e -e -- ž geogr. nas. razclenjenost mesta glede na zunanje znacilnosti, funkcijskiin prostorskirazvojna tipicne, homogene mestne cetrti, npr. stano­vanjske, industrijske, prometne, zdravstvene, šolske, kulturne, upravne, zabavišcne fiziográfska męja -e -e ž polit. geogr. . na­ rávna męja (2) fiziolóška gostôta -e -e ž agr. geogr. agrarna gostota, kiizražarazmerjemed skupnimšte­vilom prebivalcev in površino obdelovalnih zemljišc brez travnikov na dolocenem ob-mocju PRIM.: kmetíjska gostôta, poljedélska gostôta, specíficna gostôta fiziolóška súšnost -e -i ž biogeogr. sušnost, ki sepojavi,ker rastlina kljub vlagi vprsti zaradi nizkih temperatur, prevelike koncentracije soli ne more nacrpati dovolj vode PRIM.: fízicna súšnost fjél -a tudi fjell -a [fjél] m (šved. fjäll) geomorf. planotasta pokrajina nad zgornjo gozdno mejo v Skandinaviji, z redkimi brezami, grmicev­jem, travinjem, mahovi in lišaji fjell -a[fjél] m (nor.) geomorf. gl. fjél fjrd -a m geomorf. dolg, ozek in navadno glo­bok morski zaliv z znacilnim podmorskim pragom ob ustju, s strmimi obodnimi pobocji, ki je nastal, ko je morje preplavilo ledeniško preoblikovano recno dolino fjdska obála -e -e ž geomorf. obala, razcle­njena s fjordi Flamsteed-Sansónovaprojékcija -e -e [flém­ stid] in flamsteed-sansónova projékcija -e -e ž kart. . sinusoídna projékcija flándrijska dôba -e -e ž klimatogeogr. . kli­mátski óptimum flándrijska transgresíja -e -e ž hidgeogr. dvig morske gladine v flandrijski dobi, ko je mor-ska voda po ledeni dobi preplavila priobalna nižavja, tudi v zahodni Evropi fleksúra -e ž geomorf. pregib obsežne mono- klinale S: koléncasta gúba flíš -a m geomorf. skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajocih se plasti peska, pešcenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem vecinoma eocenske starosti S: sovdán flíšnikrás -ega -a m 1. geogr. krasa kras, razvit v apnencastem vložku v flišu2. geogr. krasa kras v karbonatni kamnini pod flišnim pokrovom, ce vanjo priteka voda s površja flóra -e ž 1. biogeogr. rastlinske vrste, znacilne za doloceno obmocje, celino 2. biogeogr. delo, v katerem so popisane rastline florísticna oblást -e oblastí ž biogeogr. . flórna oblást flórnaoblást -e oblastí ž biogeogr. najvišja pros-torska enota v delitvi rastlinstva na Zemlji glede na razširjenost znacilnih rastlin, ras­tlinskih razredov S: florísticna oblást PRIM.: zóogeográfska oblást GL: biogeogr. antárkticnaflórnaoblást, biogeogr. avstrálska flórna oblást, biogeogr. holárkticna flórna oblást, biogeogr. kápska flórna oblást, biogeogr. neotrópska flórna oblást, biogeogr. páleotrópska flórna oblást fluktuácijavôdnegaodtóka -e -- -- žhidgeogr. . kolébanje vdnega odtka fluóroogljikovodíki -ov m mn. K: FCH-ji var. okolja ozonski plasti škodljive tekoce spojine, pri katerih so vodikovi atomi v nasicenih ogljikovodikih v celoti ali delno zamenjani s fluorom in se uporabljajo kot pogonski plini v pršilnikih, hladilna sredstva v hladilnikih in klimatskih napravah, za maziva, gašenje fluviálna akumulácija -e -e ž 1. geomorf. od­laganje, kopicenje recnih sedimentov in/ali naplavin S: récna akumulácija (1) 2. geomorf. . récni nanňs fluviálna géomorfologíja -e -e ž geomorf. . récna géomorfologíja fosílni permafrôst fluviálna ravnína -e -e ž geomorf. . récna ravnína fluviálna terása -e -e ž geomorf. . récna terása (2) fluviálni reliéf -ega -a m geomorf. . récni reliéf flúviodenudacíjskireliéf -ega -a mgeomorf. . récno-denudacíjski reliéf flúvioglaciálnafáza -e -e žgeomorf. . glácio­ fluviálna fáza flúvioglaciálna oblíka -e -e ž geomorf. . glá­ ciofluviálna oblíka flúvioglaciálna ravnína -e -e ž geomorf. . récno-ledeníška ravnína flúvioglaciálna terása -e -ež geomorf. . glá­ ciofluviálna terása flúvioglaciálni procés -ega -a m geomorf. . gláciofluviálni procés (1, 2) flúvioglaciálnivršáj -ega -a m geomorf. vršaj iz fluvioglacialnega gradiva S: récno-ledeníški vršáj flúvioglaciálno gradívo -ega -a s geomorf. . gláciofluviálno gradívo flúvioglaciálnoobmócje -ega -a s geomorf. . gláciofluviálno obmócje flúviokrás -a m geogr. krasa kras z redkimi za­prtimi kotanjami, katerega površje sta poleg korozije izoblikovali denudacija in krajevno erozija fluviométricni índeks -ega -a m hidgeogr. razmerje med kolicino padavin in vodnim odtokom v dolocenem porecju, izraženo v odstotkih fluvisól -a m pedogeogr. . obrécna prst fkus eklíptike -a -- m mat. geogr. . goríšce eklíptike foliácija -e ž geomorf. plastnata razporeditev zrn v kamnini, do katere pride pri visokih temperaturah in pritisku, ko se mineralilahko razporejajo vzporedno GL: var. okolja defoliácija (1, 2), geomorf. eks­foliácija Forélova léstvica -e -e in forélova léstvica -e -e ž hidgeogr. lestvica za terensko dolocanje barve jezerske vode s primerjavo barve vod­nih vzorcev razlicnih odtenkov formácija -e ž geomorf. genetsko povezana skupina razlicnih kamnin formálno mésto -ega -a s geogr. nas. naselje, ki se v raziskavah, proucitvah opredeli kot mesto z uporabo razlicnih metod, npr. z do-locanjem najmanjšega števila prebivalcev, deleža kmeckega prebivalstva PRIM.: admi­nistratívno mésto fosfáti -ov m mn. var. okolja anorganske spojine zlasti v mineralnih gnojilih, pralnih praških, ki zaradi prevelike uporabe v kmetijstvu in gospodinjstvih onesnažujejo vodo, povzroca­jo njeno evtrofikacijo fosíl -a m geomorf. . okamnína fosilizácija -e ž geomorf. . okamnítev fosílna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, zapolnjena z neprepustnimi sedimenti fosílna moréna -e -e ž geomorf. starejšemoren­sko gradivo, tudi morenski nasipi, ki kažejo znake preobrazbe s spreminjanjem barve in oblike, sprijemanjem S: stára moréna PRIM.: recéntna moréna fosílna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, prekrita z mlajšimi odkladninami, ki so onemogocile njen nadaljnji razvoj fosílna škávnica -e -e ž geogr. krasa škavnica, ki zaradi korodiranega dna in/ali oboda ne zadržuje vec vode in izgublja svojo prvotno obliko fosílna škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja, ki se ne razvija vec, nastala v dru-gem geološkem obdobju fosílna vda -e-e ž hidgeogr. talna voda, ki zaradi spremenjenih podnebnih razmer ni vec vkljucena v vodni krogotok fosílni kotlěc -ega -íca m geogr. krasa z moren-skim gradivom zapolnjen kotlic, nastal pred zadnjo poledenitvijo fosílni krás -ega -a m geogr. krasa kras, kjer so geomorfološki procesi prekinili nekdanje zakrasevanje fosílni léd -ega ledú m hidgeogr. led, ki se pojavi na površju ali v globini in je nastal v enem od preteklih hladnejših podnebnih obdobij fosílni ledéni klín -ega -ega -a m geomorf. v iz­praznjen prostor raztopljenega ledenega klina naneseno alohtono gradivo s površja fosílni permafrôst -ega -a m hidgeogr., geomorf. permafrost, nastal v obdobjih najvecjih ple­istocenskih ohladitev, ohranjen v globinah do 1500 m, zlasti v Sibiriji pod talikom in površinsko cono recentnega permafrosta fosílni reliéf -ega -a m geomorf. relief, ki so ga oblikovali procesi v drugacnem nekdanjem podnebju PRIM.: podedováni reliéf fosílni vršáj -ega -a m geomorf. vršaj, ki ne na­staja vec PRIM.: aktívni vršáj fosílno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, zapolnjeno z neprepustnimi sedimenti fosílno gorívo -ega -a s nav. mn. var. okolja trdo, tekoce, plinasto gorivo, neobnovljiv vir energije, npr. šota, premog, zemeljski plin in nafta, iz katerega se pri zgorevanju sprošcajo dimni plini, ki onesnažujejo okolje, porablja pa se tudi kisik fóticnacóna-e-ežhidgeogr. zgornja,ssoncno svetlobo osvetljena plast morske vode, navad­nodebela do 80m, vkateri potekafotosinteza S: evfóticna cóna, osvetljęna plást PRIM.: ŕfóticna cóna fogrametríja -ež 1. kart. fotografiranje Zem­ljinega površja in izdelovanje zemljevidov s pomocjo tako dobljenih posnetkov 2. kart. veda o tem GL: kart. aęrofotogrametríja (1, 2), kart. stęreofotogrametríja, kart. terésticna fótogra­metríja fótokémicno onesnaževánje zráka -ega -a -- s var. okolja onesnaževanje zraka zlasti z izpušnimi plini motornih vozil, ki zlasti v mestih pod vplivom soncne svetlobe s ke-micnimi reakcijami sinergetsko povecujejo njihovoškodljivost fotométer -tra m hidgeogr. naprava za merjenje prozornosti vode ftooksidánti -ov m mn. var. okolja reakcijsko izjemno sposobne snovi, ki nastanejo med fo­tokemicnimiprocesipodvplivomSoncevega sevanja ob socasni prisotnosti ogljikovodikov, dušikovih oksidov in kisika fótoperiódicnost -i ž biogeogr. menjavanje dneva in noci, spremembe v razmerju med dolžino dneva in noci v razlicnih obdobjih leta, ki vplivajo na aktivnost organizmov ftoperiodízem -zma m 1. biogeogr. odzivanje rastlin, živali na dolžino dneva 2. biogeogr. vpliv dolžine dneva na razvoj, življenje ras­tlin, živali foplán -a m kart. skupaj zloženi letalski posnetki, ki so s pomocjo matematicnih postopkov usklajeni z izbranim merilom in kartografsko projekcijo zemljevida fosintéza -ežbiogeogr. zacelotnoživljenjena Zemljipomemben biokemicniproces, prika­terem zelene rastline s klorofilom ob pomoci Sonceve svetlobe ter ogljikovega dioksida iz zraka in vode z raztopljenimi mineralnimi snovmi tvorijo organske snovi, pri cemer se sprošca kisik fotropízem -zma m biogeogr. obracanje delov rastline v smer, iz katere prihaja svetloba frákcija -e ž pedogeogr., geomorf. sipko kamnin­sko gradivo iz podobno velikih zrn grušca, proda, peska, melja, gline franciscęjski katáster -ega -tra m kart., agr. geogr., v Avstriji, v obdobju vladavine cesarja Franca I. zemljiški kataster z natancnimi evidencami parcel, zemljiških kategorij in zemljiških lastnikov po katastrskih obcinah, z zemlji­škimi mapami v merilu 1 : 2880, na podlagi cesarskega patenta izdelan v letih od 1818 do 1827 PRIM.: digitálni katáster, jožefínski katáster, terezijánski katáster fráta -e ž 1. agr. geogr., na Pohorju s trebljenjem pridobljena njiva PRIM.: crét (2), lŕz, ledína (2), novína (2), rôvt (1), rút 2. agr. geogr. na golo izsekano zemljišce sredi sklenjenih gozdov, ki se postopoma, nenacrtno zarašca freáticni pás -ega pasú m geogr. krasa, v kraški hidrologiji najnižji sloj v navpicnem prerezu kraških kamnin, v katerem se voda pod tla­kom po nacelu veznih posod pretaka skozi povezane votline S: prežéti pás PRIM.: epif­reáticni pás (1), vadózni pás frekvéncavôženj -e -- ž geogr. prometa pogostost prometnih zvez med dolocenima krajema frei -ov m mn. var. okolja kemicne snovi, uporabljane kot hladilna, izolirna, topilna in druga sredstva, iz katerih se sprošca fluor, ki vpliva na razkrajanje ozonske plastiv ozracju, kar zmanjšuje zašcito organizmov pred na­ravnim ultravijolicnim sevanjem iz vesolja frézanje -a s agr. geogr. obdelovanje zemlje z motokultivatorjem, s katerim se ornica z eno samo operacijo pripravlja za setev frigána -e ž biogeogr. rastlinstvo v vzhodnem delu Sredozemlja, ki ga sestavljajo suši prila­gojene zelišcne rastlinske vrste, nizki trnasti grmi in zlasti okroglolisti polgrmi funkcionálna nacionálna držáva frigoríf -a m biogeogr. rastlina, ki uspeva pri nizkih temperaturah frnta -e ž klimatogeogr., hidgeogr. sticišce med razlicnimizracnimi,vodnimi gmotami GL: klimatogeogr. árkticnafrónta, geomorf. frónta preperévanja, klimatogeogr. hládna frónta, kli­matogeogr. íntertrópska frónta, hidgeogr. oceán-ska frónta, klimatogeogr. okludírana frónta, klimatogeogr. polárnafrónta, klimatogeogr. tpla frónta frontálna meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla, ki nastaja ob topli ali hladni fronti, pri cemer prihaja do mešanja toplih vlažnih in hladnih zracnih gmot, povezanega z adiabatnim ohlajanjem frontálna nevíhta -e -e ž klimatogeogr. nevihta, ki nastane ob prehodu fronte frontálna oblácnost -e -i ž klimatogeogr. ob-lacnost ob prehodu fronte PRIM.: konvekcíjska oblácnost, orográfska oblácnost frontálne padavíne -ih -ín ž mn. klimatogeogr. padavine, ki nastanejo ob prehodu fronte PRIM.: konvekcíjske padavíne, orográfske padavíne frontálni topltni obrŕt -ega -ega -áta m kli­matogeogr. toplotni obrat, nastal na obmocju fronte PRIM.: radiacíjski toplôtni obrŕt, subsi­déncni toplôtni obrŕt frnta preperévanja -e -- ž geomorf. globina, do katere sega od površja navzdol napredujoce preperevanje kamnin frontięr -ja m polit. geogr. mejno obmocje oziroma zunanji pas evropsko preurejenega obmocja v obdobju kolonizacije belcev v Združenih državah Amerike in Kanadi, na robu obmocja, ki ga nadzorujejo indijanski staroselci Fullerjeva projékcija -e -e[fúlerjeva] in fuller-jeva projékcija -e -e ž kart. poliedrska karto­grafska projekcija, pri kateri je Zemlja upo­dobljena s pomocjo razvitega plašca mreže vecjega števila trikotnikov, katerih stranice sekajo Zemljino površino fúlvokislína -- -e ž pedogeogr. mešanica organ-skih snovi, kiostanev raztopinipo zakisanju razredcenega alkalnega izvlecka prsti fumarla -e ž geomorf. majhna odprtina na vulkanskem obmocju, skozi katero uhajajo na površje para, plini in razlicne kisline s temperaturomed200 in 1000°C PRIM.: gejzír, moféta, sofión, solfatára fungicíd -a m var. okolja, agr. geogr. okolju lahko škodljivo sinteticno sredstvo, ki se zlasti v kmetijstvu uporablja proti glivicnim bolez­nimgojenihkulturnihrastlin PRIM.: herbicíd, insekticíd fúnkcija -e ž geogr. nas. dejavnost ali sklop dejavnosti, ki jim je namenjeno prostorsko zaokroženo obmocje, npr. stanovanjska, pro-izvodna, oskrbna, naravovarstvena funkcija, centralne funkcije GL: geogr. nas. centrálne fúnkcije, polit. geogr. držávne fúnkcije, geogr. nas. méstne fúnkcije, geogr. nas. mestoslúžnefúnkcije, geogr. nas. me-stotvórnefúnkcije, polit. geogr. nótranje držávne fúnkcije, agr. geogr. podežęlske fúnkcije, geogr. turizma rekreacíjske fúnkcije (1, 2), geogr. nas. rurálne fúnkcije, geogr. nas. urbáne fúnkcije, polit. geogr. zunánje držávne fúnkcije funkcíjska diverzifikácija -e -e ž geogr. nas. zastopanost razlicnih funkcij v dolocenem naselju, mestu GL: geogr. nas. índeks funkcíjske diverzifikáci­je funkcíjska géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje vlogo, pomen reliefnih oblik za delovanje cloveka funkcíjska régija -e -e ž spl. geogr. ozemlje s temeljno gospodarsko vlogo, ki povezuje proizvodno razlicna obmocja v pokrajinsko zaokroženo enoto, navadno navezano na doloceno centralno naselje ali pomembno prometnico S: nodálnarégija PRIM.: ekon-ska régija, fiziognómska régija, gravitacíjska régija, homogéna régija funkcíjski pręlog -ega -a m agr. geogr. prelog zaradi cakanja na novo, zlasti nekmetijsko rabozemljišca PRIM.: ekonómski pręlog, so-ciálni pręlog, téhnicni pręlog funkcionálna enkláva -e -e ž polit. geogr. z maticno državo povezan del ozemlja, ki je zaradi naravnih in drugih ovir dejansko do-stopen le cez ozemlje sosednje države, npr. v Brašljevico na Hrvaškem vodi le cesta iz Bele krajine, v nekatere slovenske obkolpske vasi pa se pride le po cesti, ki vodi cez hrvaško ozemlje funkcionálna nacionálna držáva -e -e -e ž polit. geogr. nacionalna država, v kateri vecin-venije znacilen za obdobje od srede 16. do ski narod sestavlja od 60 % do 90 % njenega konca 19. stoletja prebivalstva PRIM.: práva nacionálna držáva fužínarstvo -a s ind. geogr. tradicionalna de­fužína -e ž ind. geogr. manjši obrat za topljenje javnost pridobivanja in predelave železa v in predelavo železove rude, na ozemlju Slo-fužinah Gauss-Krügerjeva mréža G gabarít -a m geogr. nas. najvecji obseg vodorav­nega ali navpicnega profila stavbe GL: geogr. nas. gabarít nasélja gabarít nasélja -a -- m geogr. nas. prevladujoci profil navidezno sklenjene gmote stavb v naselju gábro -a m geomorf. siva ali crna debelozrnata globocnina iz piroksenov in plagioklazov PRIM.: cizlakít gacekondu -ja [gacekondú] m (tur.) geogr. nas. barakarsko naselje v obmestjih velikih mest v Turciji PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, favéla, jacale, rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria galeríja -e ž geogr. krasa navadno precej enako­merno širok in visok del vodoravne kraške jame galeríjski gzd -ega -a m biogeogr. ozek pas gozdnega drevja, ki porašca bregove rek v savani PRIM.: savánski gózd Gallova projékcija -e -e [gálova] in gallova projékcija -e -e ž kart. valjna kartografska projekcija, pri kateri je na valj, ki seka kroglo na 45. stopinji severne in južne zemljepisne širine, prenesena mreža med seboj enako oddaljenih poldnevnikov, vzporedniki pa so proti tecajema med seboj vedno bolj oddaljene ravne crte gáma žárki -- -ov m mn. var. okolja . žárki gáma garíga -ež(fr.garrigue)biogeogr. zajužno Fran-cijo znacilno nizko vednozeleno, pogosto trnasto grmicasto rastlinstvo, med katerim prevladujejo bodljikavi hrast, brškin, navadni rožmarin, materina dušica, prava sivka garúa -e ž (šp.) klimatogeogr. gosta meglena plast, ki nastane na obmocju hladnega morskega toka pred izrazito sušno severnocilsko in perujsko obalo gástarbájter -ja m (nem. Gastarbeiter) polit. geogr. zaposlena oseba iz tujine v nemškem govornem okolju Gauss-Krerjeva koordináta -e -e [gáus krígerjeva] in gauss-krügerjeva koordináta -e -e ž kart. vsaka od dveh koordinat (x, y), ki sestavljata koordinatno pravokotno ali kva­dratno kilometrsko mrežo Gauss-Krügerjeva mréža -e -e [gáus kríger­jeva] in gauss-krügerjeva mréža -e -e ž kart. kilometrska geografska koordinatna mreža Gallova projekcija Gauss-Krügerjeva mreža z medsebojno pravokotnima koordinatama x in y gazifikácija -e ž var. okolja . plinifikácija Geigerjev štévec -ega -vca [gájgerjev] in geigerjev štévec -ega -vca m var. okolja . Geiger-Müllerjev detéktor Geiger-Mllerjev detéktor -ega -ja [gájger mílerjev] in geiger-müllerjev detéktor -ega -ja m var. okolja naprava za merjenje in odkrivanje ionizirajocega sevanja v okolju S: Geigerjev štévec gejzír -ja m hidgeogr., geomorf. vroc vrelec, ki skozi odprtino v Zemljini skorji v navadno stalnih presledkih brizga v zrak vodo in vodno paro PRIM.: fumaróla, moféta, sofión, solfatára geliflúkcija -e ž geomorf. soliflukcija vrhnje, poleti odtaljene plasti tal na obmocju per-mafrosta, na nagnjenem površju s hitrostjo premikanja od 0,5 cm do 20 cm na leto, pri cemer se lahko pojavljajo geliflukcijskitokovi z geliflukcijskimi jeziki, geliflukcijske police PRIM.: kongeliflúkcija geliflukcíjska plást -e plastí ž geomorf. plast površinskega gradiva, pomešanega z vodo, ki se v casu poletnega odtajanja zamrznjenih tal premika geliflukcíjska políca -e -e ž geomorf. vsaka od vec polic, ki jih loci nizka stopnja, nastala na spodnjem robu geliflukcijske plasti ali geliflukcijskega toka geliflukcíjski jęzik -ega jezíka m geomorf. od 30 m do 50 m širok polkrožen zakljucek na spodnjem robu geliflukcijskega toka, ki se konca z od 1 m do 6 m visoko geliflukcijsko polico geliflukcíjski tók -ega -a m geomorf. ozka, hitreje premikajoca se geliflukcijska plast na nagnjenem površju gelifrákcija -e ž geomorf. . zmrzálno pre­perévanje generalizácija kárte -e -- ž kart. . posploše­vánje zemljevída generálka -e ž 1. kart. pregledna topografska karta v majhnem merilu 2. kart. splošni zemljevid S: generálna kárta, generálni zemljevíd generálna kárta -e -e ž kart. . generálka (2) generálni tvor -ega tovóra m geogr. prometa kosovno blago v vecjih kolicinah, npr. slad­kor, riž, sadje, bombaž, kavcuk, ohlajena in zamrznjena živila, metalurški izdelki generálni zemljevíd -ega -a m kart. . gene- rálka (2) genétska géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje nastanek reliefa genétski horiznt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu prsti, nastal z njeno genezo genétski típ reliéfa -ega -a -- m geomorf. tip reliefagledenaprevladujociproces nastanka PRIM.: kráškireliéf,ledeníškireliéf,obálnireli­éf, récni reliéf, vétrni reliéf, vulkánski reliéf genéza prstí -e -- ž pedogeogr. . pedogené­ za génius li -a -- m (lat.) spl. geogr., geogr. nas. prenos izkušenj na podlagi tradicionalnih spoznanj, ki upošteva vplive podnebja, zem­ljišca in avtohtonega gradiva na oblikovanje kulturne pokrajine, njenih naselij in njihovih arhitektonskih znacilnosti génovska depresíja -e -e ž klimatogeogr. se­vernosredozemska depresija, ki se poglablja ali nastaja nad Genovskim zalivom, navadno socasno z depresijo severno od Alp génska tehnologíja -e -e ž agr. geogr., var. okolja postopki, ki omogocajo izolacijo želenega fragmenta deoksiribonukleinske kisline (DNK) in njegovo kloniranje ne glede na spol, zlasti zaradi vzgoje rastlinskih vrst, kizago­tavljajo vecji pridelek, so bolj odporne proti škodljivcem in boleznim, zato jih je mogoce gojiti tudi v težjih pridelovalnih razmerah S: génski inženíring génskiinženíring -ega -a magr. geogr., var. okolja . génska tehnologíja géoantiklinála -ežgeomorf. obsežno, razpoteg­njeno vzpeto obmocje, nastalo z epirogenezo Zemljine skorje PRIM.: antiklinála,antiklinórij, géosinklinála géobotánika -e ž veda o zakonitostih uspe­vanja rastlin in razmerah, potrebnih za to, o njihovi razširjenosti na Zemlji PRIM.: fítoce­nologíja, fítoekologíja, fítogeografíja geocéntricni sistém -ega -a m mat. geogr. ne­besni sistem, katerega središce je Zemlja PRIM.: heliocéntricni sistém geda -e ž geomorf. manjše, deloma votlo geografíja kontáktnih obmócij kroglasto, elipsoidno ali nepravilno obliko­vano mineralno telo, ki nastane v sedimentni kamnini s sekrecijo, pri cemer se kristali razrašcajo od zunanje stene votlinice proti sredini PRIM.: konkrécija (1) geodétska báza -e -e ž kart. natancno izmer­jena crta na Zemljinem površju kot izhodišce za merjenje pri triangulaciji geodétski ázimut -ega -a m kart. kot med dotikalnico na poldnevniku dolocene tocke in dotikalnico najkrajše linije na doloceni površini v isti tocki geodétski posnétek -ega -tka m kart. natancna izmera dolocene površine ali objekta, navad-no v velikem merilu geodétski réper -ega -ja m kart. oznaka geo­detsko izmerjene tocke na terenu geodezíja -e ž kart. veda o izmeri Zemljinega površja in njegovem upodabljanju S: zemlje­mérstvo GL: kart. nížja geodezíja géoekologíja -e ž pokr. ekol. . pokrajínska ekologíja géofáktor -ja m nav. mn.spl. geogr. . geográfski dejávnik geofít -a m biogeogr. vecletna rastlina, ki pre­živi neugodno obdobje za rast kot korenika, cebulica, gomolj PRIM.: fanerofít, hamefít, hemikriptofít, kriptofít, terofít géofízika -e ž geomorf., klimatogeogr. del fizike, ki se ukvarja z naravnimi fizikalnimi pojavi v Zemljini notranjosti in v ozracju géofraktúra -e ž geomorf. . zęmeljski prelňm geográf -a m 1. spl. geogr. raziskovalec ali opisovalec Zemljinega površja, njegovih delov in/ali sestavin S: zemljepísec 2. spl. geogr. strokovnjak za podrocje geografije S: zemljepísec 3. spl. geogr. clovek, ki se po­klicnoaliljubiteljskoukvarjazgeografijo S: zemljepísec geografíja -e ž spl. geogr. veda o vsestranski povezanosti, prepletenosti, soodvisnosti naravnih in družbenih pojavov, procesov na Zemljinem površju, ki kot celota ustvarjajo regionalno strukturo, pokrajinsko podobo S: zemljepís GL: spl. geogr. agrárna geografíja, spl. geogr. ántropogeografíja (1, 2), spl. geogr. aplikatívna geografíja, spl. geogr. behaviorísticna geogra­fíja, spl. geogr., biogeogr. bíogeografíja (1, 2), spl. geogr. démogeografíja, spl. geogr. deskriptívna geografíja, spl. geogr. didáktikageografíje (1, 2), spl. geogr. drúžbena geografíja, spl. geogr. dua­lísticna geografíja,spl. geogr. edáfogeografíja, spl. geogr. ekonómska geografíja, spl. geogr. enôtna geografíja, biogeogr. fítogeografíja, spl. geogr. fízicna geografíja, spl. geogr. geografíja clovéka, spl. geogr. geografíja déla, spl. geogr. geografíja kontáktnih obmócij, spl. geogr. geo­grafíja krása, hidgeogr. geografíja mórja, spl. geogr. geografíjanasélij,polit. geogr. geografíja obmęjnosti, spl. geogr. geografíjaoskrbe, spl. geo-gr. geografíja podežęlja, spl. geogr. geografíja prebiválstva, spl. geogr. geografíjaproizvódnje, spl. geogr. geografíja prométa, geogr. turizma geografíjaprôstegacása,spl. geogr. geografíja prstí, biogeogr. geografíjarastlínstva, spl. geogr. geografíja turízma, biogeogr. geografíja živáli, biogeogr. geografíjaživálstva, spl. geogr. gospo­dárskageografíja, spl. geogr. hídrogeografíja (1, 2), spl. geogr. históricna geografíja, spl. geogr. humánageografíja, spl. geogr. industríjska geo­grafíja, spl. geogr. klímatogeografíja, spl. geogr. kognitívna geografíja, spl. geogr. kompléksna geografíja, spl. geogr. kultúrna geografíja, spl. geogr. kvantitatívna geografíja, spl. geogr. maritímna geografíja, spl. geogr. matemáticna geografíja, spl. geogr. medicínska geografíja, spl. geogr. méstnageografíja, spl. geogr. narávna geografíja, spl. geogr. óbcageografíja, spl. geogr. opísna geografíja, spl. geogr. páleogeografíja, spl. geogr. pédogeografíja, spl. geogr. políticna geografíja, spl. geogr. regionálnageografíja, spl. geogr. sistémskageografíja,spl. geogr. sociálna geografíja, spl. geogr. splôšna geografíja, spl. geogr. šólska geografíja, spl. geogr. teoréticna geografíja, spl. geogr. urbána geografíja, bio-geogr. vegetacíjska geografíja, spl. geogr. vęja geografíje, polit. geogr. volílna geografíja, spl. geogr. zgodovínska geografíja (1, 2), biogeogr. zóogeografíja (1, 2) geografíja clovéka -e --ž spl. geogr. . ántro­ pogeografíja (1) geografíja déla -e -- ž spl. geogr. . gospodár- ska geografíja geografíja kontáktnih obmócij -e -- -- ž spl. geogr. del geografije, ki proucuje ozemlja na stiku razlicnih družbenogeografskih in na­ravnogeografskihenot geografíja krása -e -- ž spl. geogr. del geografije, ki proucuje naravnogeografske in družbeno­geografske znacilnosti kraške pokrajine geografíja mja -e --ž hidgeogr. del hidro­geografije, ki proucuje naravnogeografske in družbenogeografske znacilnosti morij, oceanov S: maritímna geografíja geografíja nasélij -e -- ž spl. geogr. veja druž­bene geografije, ki raziskuje in opisuje lego, razporeditev in gostoto clovekovih naselbin, njihovo fiziognomijo, funkcijo in nastanek, zlasti kot sestavni del pokrajine geografíja obmęjnosti -e -- ž polit. geogr. del politicne geografije, ki raziskuje meje, obmejna obmocja, položaj posameznih ob­mejnihdelovdržavnegaozemljaincezmejno sodelovanje geografíja oskrbe -e -- ž spl. geogr. del gospo­darske geografije, ki obravnava oskrbovanje, oskrbljenost družbe s potrebnimi uslugami in izdelki geografíja podežęlja -e -- ž spl. geogr. del geografije, ki obravnava geografske vidike clovekove organiziranosti in dejavnosti na zunajmestnih obmocjih PRIM.: urbána geo­grafíja geografíja prebiválstva -e --ž spl. geogr. . démogeografíja geografíja proizvnje -e -- ž spl. geogr. del go-spodarske geografije, ki obravnava proizvod­njo dobrin, potrebnih za življenje cloveka geografíja prométa -e --ž spl. geogr. del go-spodarske geografije, ki proucuje promet kot geografski pojav, dejavnik geografíja prôstega cása -e -- -- ž geogr. turizma del socialne geografije, ki raziskuje pokrajinske sestavine, dejavnike in procese, nastale zaradi razlicnih oblik preživljanja prostega casa, zlasti turizma in rekreacije PRIM.: geografíja turízma geografíjaprstí -e -- ž spl. geogr. . pédogeo­ grafíja geografíja rastlínstva -e -- ž biogeogr. . ve­ getacíjska geografíja geografíja turízma -e -- ž spl. geogr. del go-spodarske geografije, ki raziskuje zlasti pokrajinske sestavine, dejavnike in procese, nastale zaradi razlicnih oblik turizmaPRIM.: geografíja prôstega cása geografíja živáli -e -- ž biogeogr. . zogeo­ grafíja (2) geografíja živálstva -e -- ž biogeogr. . zo­ geografíja (1) geográfskadolžína -e -e ž mat. geogr. . zem­ ljepísna dolžína geográfska entitéta -e-ež kart. . geográfski objékt geográfska gestalt teoríja -e -- -e [geštált] ž spl. geogr. metodološko-raziskovalni pri-stop v geografiji, ki celoto in njeno sestavo obravnava glede na pojavne oblike, odnose med prvinami znotraj celote in glede na to, kako spremembe posameznih prvin vplivajo na celoto, pri cemer po nacelu, da je celota vec kot le vsota sestavnih delov, ne upošteva enakovredne zastopanosti vseh pokrajinskih prvin, pac pa glede na njihov vecji ali manjši pomen izbira, obravnava samo tiste, ki so tesneje povezane s predmetom proucevanja, namenom raziskave geográfska kárta -e -e ž kart. . geográfski zemljevíd geográfska koordináta -e -e ž mat. geogr., kart. . zemljepísna koordináta geográfskakoordinátnamréža -e -e -e ž kart. dogovorjena mreža iz crt enake zemljepisne širine, oštevilcenih od 0° do 90° severno in južno od ekvatorja, in crt enake zemljepisne dolžine, oštevilcenih od 0° do 180° vzhodno inzahodnoodgreenwiškegapoldnevnika,ki se uporablja za dolocitev lege tock na površju Zemlje S: zemljepísna koordinátna mréža PRIM.: stopínjska mréža geográfska léga -e -e ž spl. geogr., kart. . zemljepísna léga (1, 2) geográfska meta -e -e ž spl. geogr. nacin iskanja prostorskih zvez med geografskimi prvinami in dejavniki geográfska metodologíja -e -e ž spl. geogr. ce­lota metod, ki se uporabljajo pri geografskem raziskovanju, mišljenju geográfska mílja -e -e ž mat. geogr. dolžinska enota, ki so jo nekoc uporabljali v prometu in meri 7420 m, kar je petnajsti del dolžinske stopinje na ekvatorju PRIM.: môrska mílja geográfskamobílnost -e -i ž demogeogr. prese­ geográfski ěndeterminízem ljevanje ljudi med posameznimi deli naselja, naselji, pokrajinami, državami in celinami geográfska okljska étika -e -e -e ž spl. geogr. metodološko-raziskovalnipristop v geografi­ji, ki poudarja, da je human odnos do narave mogoce doseci le z vrednostnimi merili, temeljecimi na odgovornosti cloveka za traj-no ohranjanje življenjskega okolja, biološke raznovrstnosti našega planeta in kakovosti geografskega okolja geográfska pánoga -e -e ž spl. geogr. . vęja geografíje geográfska prvína -e -e ž spl. geogr. geografski pojav v pokrajinski strukturi, na katerega vplivajogeografskidejavniki,npr.podnebje, prebivalstvo, industrija S: geográfska sesta­vína, geográfski elemčnt geográfska régija -e -e ž spl. geogr. geografsko bolj ali manj homogeno, zaokroženo ozemlje, navadno z lastnim imenom geográfska sestavína -e -e ž spl. geogr. . geográfska prvína geográfska sistémska teoríja -e -e -e ž spl. geogr. metodološko-raziskovalni pristop, ki obravnava pokrajino celostno kot odprt pros-torski sistem, s spletom povezav pokrajinskih sestavin, ki je vplival na to, da so se v geo­grafiji uveljavili kvantifikacija geografskih pojavov, medsebojnih povezav in modelno zasnovanoraziskovanje geográfska snéžna męja -e -e -e ž klimato­geogr., hidgeogr. snežna meja, do katere na nizki nadmorskivišini glede na podnebnerazmere na doloceni zemljepisni širini sega sklenjena snežna odeja, ne da bi v topli polovici leta skopnela PRIM.: podnébna snéžna męja geográfska širína -e -e ž mat. geogr. . zem­ljepísna širína geográfska teoríja káosa -e -e -- ž spl. geogr. metodološko-raziskovalni pristop v geo­grafiji, ki zapletena stanja in procese, ki jih ni mogoce razlagati s spoznanji klasicne znanosti, proucuje kot kaos, na zunaj opa-zen kot nered, obcuten odmik od sistema, iz katerega se lahko znova vzpostavi neki nov red, sistem geográfska terminologíja -e -e ž spl. geogr. celota strokovnih izrazov na podrocju geo­ grafije S: geográfsko izrázje, geográfsko iz­razoslôvje geográfska toponimíja -e -e ž spl. geogr. celota zemljepisnih imen, proucevanje njihovega iz­vora, nastanka S: geográfsko imenoslôvje geográfska trájnostno-sňnarávna paradíg-ma -e-e-ežspl. geogr. paradigma,kipoudarja nujnost odgovornega in trajnega gospodar­skega razvoja, brez ogrožanja možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij, pri cemer izpostavlja pomen geografskega raziskovanja materialnega razvoja cloveštva, držav, pokrajin, zlasti z vidika omejitev geo­grafskega okolja in naravnih virov geográfski behaviorizem -ega -zma [bihej­vijorízem] m spl. geogr. nazor, ki poudarja, da na ravnanje družbe, družbenih skupin, posameznika v geografskem okolju vplivajo zlasti socialni in psihološki dejavniki geográfski dejávnik -ega -a m nav. mn. spl. geogr. dejavnik, ki aktivno vpliva na druge sestavine pokrajinske strukture, npr. nadmor-ska višina, oddaljenost od morja, prometna povezanost S: géofáktor, geográfski fáktor geográfski determinízem -ega -zma m spl. geogr. nazor, po katerem na življenje ljudi, delovanje družbe vplivajo izkljucno naravne razmere, materialno okolje S: geográfski ma-terialízem PRIM.: geográfski ěndeterminízem GL: spl. geogr. geográfskikultúrnideterminízem, spl. geogr. geográfski sociálni determinízem geográfski dialékticni materialízem -ega -ega-zmamspl. geogr. nazor, ki pri razumeva­nju, razlagi geografskih pojavov in procesov izhaja iz materialisticnega in dialekticnega nazora, pri cemer poudarja, da so vsi pojavi in procesi medsebojno povezani, soodvisni in so kot takšni posledica boja na protislovjih temeljecih nasprotujocih si sil geográfski elemčnt -ega-ęnta m spl. geogr. . geográfska prvína geográfski fáktor -ega -ja m nav. mn. spl. geogr. . geográfski dejávnik geográfski ěndeterminízem -ega -zma m spl. geogr. nazor, po katerem naravne raz-mere, materialno okolje sploh ne vplivajo na življenje ljudi, delovanje družbe, pac pa so odlocujoci psihološki, socialni in drugi ne­materialni dejavniki S: geográfski nihilízem PRIM.: geográfski determinízem, geográfski sociálni determinízem geográfski informacíjski sistém -ega -ega -a m K: GIS spl. geogr. racunalniški sistem za zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelo­vanje, analiziranje, povezovanje in predstav­ljanje geolociranih prostorskih podatkov geográfski júg -ega -a m mat. geogr. . zem­ ljepísni júg geográfski kultúrni determinízem -ega -ega -zma m spl. geogr. . geográfski sociálni de­terminízem geográfski materialízem -ega -zma m spl. geogr. . geográfski determinízem geográfski modél -ega -a m 1. spl. geogr. poeno­stavljena shema geografskega pojava ali dela Zemljinega površja 2. spl. geogr. geografski pojav alidel Zemljinega površja, kikot vzorec predstavlja sorodne pojave na Zemlji geográfski nihilízem -ega -zma m spl. geogr. . geográfski ěndeterminízem geográfski objékt -ega -a m kart. topografski objekt na površini Zemlje S: geográfska enti­téta, zemljepísna entitéta, zemljepísni objékt geográfski pojáv -ega -am nav. mn. spl. geogr. pojav naZemljinempovršju, kigaobravnava, proucuje geografija, npr. kraška jama, recna struga, obcestna vas geográfski pl -ega -a mmat. geogr. . Zęmljin tecáj geográfski položáj -ega -a m spl. geogr. . zemljepísni položáj geográfski posibilízem -ega -zma m spl. geogr. nazor, po katerem naravne razmere, material-no okolje nudijo le možnosti, ki jih clovek lah­ko izkorišca za življenje, delovanje v skladu s svojimi sposobnostmi, znanjem geográfski pozitivízem -ega -zma m spl. geogr. nazor in raziskovalna metoda, ki pri razlagi geografskih pojavov in procesov poudarjata izkljucni pomen opazovanja, izkustvenega ugotavljanjageografskih dejstev in indukcije, pomen analize, zato se zadržujeta pri posa-micnem, zanemarjata teorijo geográfski probabilízem -ega -zma m spl. geogr. nazor, temeljec na prepletenosti nacel posibilizma in environmentalizma, po kate-rem je na dolocenem obmocju, v dolocenem okolju mogocdružbeni razvojglede na mož­nosti, ki jih nudi geografsko okolje geográfski procés -ega -a m spl. geogr. proces, ki spreminja geografske pojave, prvine, npr. dezertifikacija, oglejevanje, suburbanizacija geográfski prôstor -ega prostóra m spl. geogr. tridimenzionalno obmocje Zemljinega po­ vršja PRIM.: ozémlje (1), régija (1) geográfski séver -ega -a m mat. geogr. . zemljepísni séver geográfski sociálni determinízem -ega -ega -zma m spl. geogr. nazor, ki prevec poudarja socialne dejavnike v družbenem razvoju, medtem ko vplivov naravnih virov in narav­nih razmer skoraj ne upošteva S: geográfski kultúrni determinízem PRIM.: geográfski ěndeterminízem geográfski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, na katerem je upodobljeno površje Zemlje S: geográfska kárta, zemljepísna kárta, zemlje­písni zemljevíd geográfsko imé -ega -na s kart. . zemlje­ písno imé geográfsko imenoslvje -ega -a s spl. geogr. . geográfska toponimíja geográfsko izrázje -ega -a s spl. geogr. . geo­ gráfska terminologíja geográfsko izrazoslvje -ega -a s spl. geogr. . geográfska terminologíja geográfsko mišljęnje -ega -a s spl. geogr. na­zor, ki izhaja iz kompleksne geografije, da so geografski pojavi povezani v geografsko strukturo geográfsko odkrítje -ega -a s spl. geogr. s stališ-caevrocentrizmazgodovinskidogodek,koso pomoršcaki, raziskovalci v imenu nekaterih evropskih držav, pozneje tudi znanosti, zlasti zaradi trgovine, kolonizacije in izkorišcanja tamkajšnjih naravnih bogastev odkrili Evropi do takrat neznano ozemlje, obmocje na Zemlji PRIM.: odkrívanje svetá (2) geográfsko oklje -ega -as spl. geogr. spletza geografijo pomembnih naravnogeografskih in družbenogeografskih pojavov, prvin in procesov, pomembnih za življenje ljudi PRIM.: biosfęra,geosfęra,lokálnookólje,planetárno okólje, regionálno okólje geoíd -a m mat. geogr. poenostavljena oblika Zemlje, ki ima površino povsod pravokotno géomorfolško kartíranje na smer težnosti PRIM.: apioíd, elipsoíd, kar­dioíd, referéncni elipsoíd, sferoíd géokriologíja -e ž geomorf., hidgeogr. veda o permafrostu, njegovem nastajanju in ob-likovanju géolocírani podátek -ega -tka m kart. pros-torsko natancno dolocen podatek, navadno glede na zemljepisno širino in dolžino, nad­morskovišino geologíja -e ž geomorf. veda o nastanku, razvoju in sestavi Zemlje GL: geomorf. dinámicna geologíja, geomorf. glaciálna geologíja, hidgeogr. hídrogeologíja, geomorf. históricna geologíja, geomorf. ledení­ška geologíja geolška da -e -e ž geomorf. . geolško obdje geolška kárta -e -e ž kart. . geolóški zem­ ljevíd geolóškisistém -ega -a m geomorf. razvrstitev geoloških obdobij v hierarhicno zaporedje geolški zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki z barvami in razlicnimi ozna­kami prikazuje geološke znacilnosti, razmere S: geolóška kárta geolško obdje -ega -a s geomorf. daljše ali krajše obdobje v Zemljini zgodovini, za katero so znacilni doloceni procesi in pojavi v nastajanju našega planeta, kamnine in po nastanku življenja življenjske oblike in nji­hovi preostanki, okamnine S: geolška da PRIM.: epóha, perióda, zęmeljski vék géomagnetízem -zma mmat. geogr. . Zęmljin magnetízem géomedicína -e ž spl. geogr. del medicine, ki proucuje vpliv geografskih dejavnikov na bolezni, obmocja njihovega nastajanja, njiho­vo razširjenost geométricnamęja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, ki v vecjem delu poteka po vzpored­nikih ali poldnevnikih, npr. med Kanado in Združenimi državami Amerike geomfni procés -ega -a m geomorf. . géo­ morfolóški procés géomorfogenéza -e ž geomorf. del geomorfo­logije, ki proucuje nastanek reliefnih oblik S: morfogenéza géomorfografíja -e ž geomorf. del geomorfo­logije, ki meri in opisuje velikost reliefnih oblik géomorfokronologíja -e ž geomorf. del geomor­fologije, ki proucuje starost reliefnih oblik géomorfologíja -e ž spl. geogr. veja fizicne geografije, ki proucuje reliefne oblike in geo­morfološke procese GL: geomorf. dinámicna géomorfologíja, geomorf. fluviálna géomorfologíja, geomorf. funkcíjska géomorfologíja, geomorf. genétska géomorfologíja, geomorf. glaciálna géomor­fologíja, geomorf. inženírska géomorfologíja, geomorf. jézerska géomorfologíja, geomorf. klimátska géomorfologíja, spl. geogr. kvanti­tatívna géomorfologíja, geomorf. ledeníška géomorfologíja, geomorf. obálna géomorfolo­gíja, geomorf. récna géomorfologíja, geomorf. regionálnagéomorfologíja, geomorf. tektnska géomorfologíja géomorfolška kárta -e -e ž kart. . géomor­folóški zemljevíd géomorfolški cíkel -ega -kla m geomorf. del daljšega geomorfološkega procesa, znan zla­sti iz teorije o geografskem razvoju reliefa géomorfolóški nacrt -ega -a m geomorf. geo­morfološki zemljevid v merilu do 1 : 10.000 géomorfolški procés -ega -a m geomorf. proces spreminjanja reliefa S: geomórfni procés géomorfolški zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje reliefne ob-like in geomorfološke procese na Zemljinem površju S: géomorfolóška kárta GL: geomorf., kart. splôšnigéomorfolóškizem­ljevíd, kart., geomorf. temátski géomorfolóški zemljevíd géomorfolško kartíranje -ega -a s geomorf., Delitev Zemljine geološke zgodovine na geološka obdobja Pomembnejše dogajanje na obmocju Slovenije tektonska umirjenost, zmerno toplo podnebje menjavanje izrazito hladnih in toplih obdobij (glacialov in interglacialov), izumrtje jamskega medveda in mamuta naprehodu v holocen, mocno tektonsko dviganje Alp v starejšem pleistocenu, pojav cloveka (Homo sapiens) na zacetku pleistocena nastanek dolgih dinarskih prelomov, vecjih kotlin in planot, zacetek zakrasevanja, pojavitev praljudi mocno tektonsko delovanje z gubanjem in narivanjem, umikanje Panonskega morja, šibek vulkanizem trk Evrazijske in Afriške litosferske plošce, mocno vulkansko delovanje, intruzija granodiorita na Pohorju in tonalita vKaravankah, nastanek premogovnega bazena v osrednji Sloveniji nastajanje premogovih plasti v Karavankah in Centralnih Alpah ter plasti plitvomorskih apnencev in fliša, zakrasevanje innastanek boksitov v osrednji Sloveniji nastajanje apnenca in fliša v južni Sloveniji dvig Južnih Alp iz morja, pospešeno gubanje in nastajanje fliša, obcasni dvigi kopnega z zakrasevanjem in nastajanjemboksitov, izumrtje dinozavrov usedanje karbonatov v plitvem morju južne Slovenije (oolitni apnenci), globoko morje v osrednji Sloveniji, globlje odprtomorje na obmocju Južnih Alp, vrhunec razvoja dinozavrov in golosemenk, pojavitev ptic tektonsko umirjen zacetek triasa z nastajanjem karbonatnih usedlin, mocno tektonsko in vulkansko delovanje z globokougreznitvijo osrednje Slovenije sredi triasa, dvig južne Slovenije nad morje in zakrasevanje z nastajanjem boksitov indebelih plasti apnenca in dolomita v severni Sloveniji na koncu triasa; pojavitev prvih sesalcev in dinozavrov na zacetku perma usedanje apnencev, v sredini zaradi pušcavskega podnebja nastajanje rdecih usedlin, ob koncu permanastanek obsežnega plitvega morja s karbonatnimi usedlinami dvigovanje obmocja južnih Karavank nad morje, zakrasevanje devonskih apnencev, nastanek najstarejšega paleokrasapri nas, nato ugrezanje ozemlja, socasno s tektonskim in vulkanskim delovanjem nastajanje fliša, zaradi mocnegatektonskega dvigovanja spet nastane kopno, ki proti koncu karbona potone, razvoj preslic in praproti, iz katerih so nastaleplasti crnega premoga na obmocju Pohorja, Kozjaka in Strojne nastajanje glinavcev, ki so se zaradi vulkanizma preobrazili v diabaz, na obmocjujužnih Karavank pa plitvomorskega grebenskega in globljemorskega apnenca; izjemen razvoj rib tektonsko umirjeno obodbje, nastajanje glinavcev, pešcenjakov in tufov; ki se ob koncu kaledonskega gubanja preobrazijov skrilavce nastajanje tufov in vulkanskih kamnin zaradi vulkanizma in metamorfoza teh kamnin v filit nastajanje bazicnih vulkanskih kamnin zaradi vulkanizma in njihova metamorfoza v skrilavec usedanje glinavcev, pešcenjakov in apnencev na obmocju Pohorja, Kozjanskega in Strojne, obcasni izbruhi lave,metamorfoza teh kamnin v gnajse, amfibolite in marmorje zacetek življenja pred 3,5 milijardami let Glavneorogeneze kaledonska h e r c i n s k a a l p i n i d s k a bajkalska svekokarelijska samidska Zacetek obdobjav milijonih let 0,01 1,6 5,3 23 36 53 65 135 205 250 290 355 410 438 510 570 2600 5000 Epoha holocen pleistocen pliocen miocen oligocen eocen paleocen Perioda kvartar neogen paleogen kreda jura trias perm karbon devon silur ordovicij kambrij proterozoik arhaik terciar Zemeljskivek kenozoik mezozoik paleozoik predkambrij kart. prepoznavanje reliefnih oblik na terenu in njihovo vnašanje na zemljevid géomorfometríja -e žgeomorf. .kvantitatívna géomorfologíja géomorfotp -a m biogeogr., geomorf. kopensko okoljezenakimigeomorfološkimirazmerami za življenje organizmov géopolíticnaenôta -e -e ž polit. geogr., v geopoliti­ki del sveta, ki ga sestavljajo države s podobno politicno, gospodarsko, strateško usmeritvijo, navadno povezane v geostrateške zveze, npr. heartland, rimland, zahodna Evropa, mari­timna Azija géopolíticnamęja -e -e ž polit. geogr., v geopolitiki meja, do katere segajo obmocja posameznih geopoliticnihenot géopolítika -e ž 1. polit. geogr. smer v poli­ticni geografiji, ki proucuje države s stališca širših, svetovnih družbenih, politicnih in prostorskihdogajanjterpotekinspreminjanje geopoliticnih in geostrateških meja 2. polit. geogr. veda o odlocujocem vplivu nekaterih sestavin geografskega okolja, zlasti položa­ja držav in njihovih meja, na mednarodne odnose oziroma zunanjo politiko dolocene države 3. polit. geogr. ideološka smer, ki za­govarja, utemeljuje politicni razvoj zlasti z geografskimi razmerami, npr. nacisticna, velikosrbska geopolitika geosfęra -e ž spl. geogr., pokr. ekol. sloj Zemlje, kjer se stikajo litosfera, hidrosfera, atmosfera, pedosfera, biosfera in antroposfera géosinklinála -e ž geomorf. obsežno, razpo­tegnjeno vboceno obmocje Zemljine skorje, nastalo z epirogenezo PRIM.: géoantiklinála, sinklinála, sinklinórij géostratéškamęja -e -e ž polit. geogr., v geopoli­tiki meja obsežnejših geostrateških zvez géostratéškazvéza -e -e ž polit. geogr., v geopo­litiki politicna, gospodarska ali vojaška zveza med posameznimi geopoliticnimi enotami, npr. panregija, svetovni ideološki blok, svetov­na interesna sfera geostróficni tók -ega -a m hidgeogr. morski tok, ki nastane zaradi spremembe zracnega tlaka geostróficnivéter -ega -tra m klimatogeogr. ve­ter, pihajoc vzporedno z izobarami, ki nastane zodklanjanjemvišinskegavetrazaradiCori­ géotropízem olisove sile, kiusmerja vetrove pravokotno na smer najvecje razlike v zracnem tlaku géotektnika -e ž geomorf. veda, ki globalno proucuje procese in oblike v Zemljini skorji na kopnem in pod morjem PRIM.: tektónika plôšc géotermálna elektrárna -e -e ž ind. geogr. ter­moelektrarna na vulkanskih obmocjih ali ob tektonskih prelomnicah, v kateri se za prido­bivanjeelektricneenergijeizkorišcatoplotna energija vodne pare, ki se sprošca iz Zemljine notranjosti PRIM.: jędrskaelektrárna,plínska elektrárna, sóncna elektrárna (2) géotęrmicnaglobínskastôpnja -e -e -e ž geo­morf. globinska plast v notranjosti Zemlje, v katerise temperatura zvišaza 1 °C,povprec­no debela 33 m geotp -a m pokr. ekol. najmanjši del Zemlje, ki nudi vsestransko enake naravnogeografske razmere za življenje géotropízem -zma m biogeogr. obracanje delov rastline med rastjo pod vplivom gravitacije géoznánost -i ž spl. geogr. vsaka od znanosti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem znacilnosti Zemlje, npr. geografija, geodezija, geologija, geofizika, paleontologija, meteorologija géto -a m 1. geogr. nas., izvorno mestna cetrt, v kateri so morali Judje po sklepu mestnih ob-lastnih organov živeti prostorsko loceno od drugega mestnega prebivalstva 2. geogr. nas. stanovanjska mestna cetrt, v kateri prebivajo zlasti na rasni, narodni, verski in družbeno­gospodarskipodlagiprisilno aliprostovoljno izlocene skupine prebivalstva getoizácija -e ž polit. geogr. izgubljanje stika z okolico, sosednjimi narodi zaradi prisilne ali prostovoljneizolacije g-horizt -a [máli gé] m pedogeogr. . psévdoglęjev horizónt G-horiznt -a [véliki gé] m pedogeogr. . glęjev horizónt ghost town -- -a [gô.st tá.n] m (ang.) geogr. nas. nekdanje rudarsko mesto ali postojanka zla­tokopov na zahodu ZDA, Kanade, na Aljaski, nastalo na obrobju ekumene in opušceno po prenehanju izkorišcanja rudnega bogastvaali v casu gospodarske krize Gílbertova délta -e -e in gílbertova délta -e -e ž geomorf. popolnoma razvita delta z deltnimi spodnjimi, srednjimi in zgornjimi plastmi, ki jih sestavljata zlasti prod in pesek PRIM.: Hjülstromova délta, Salisburyjeva délta gípsni krás -ega -a m geogr. krasa, zastar. . sadréni krás GÍS GIS-a m krajšava spl. geogr. . geográfski informacíjski sistém gítja -e ž pedogeogr. gl. jítja glaciácija -e ž hidgeogr., geomorf. . polede­nítev (2) glaciál -a m 1. klimatogeogr., geomorf. .ledéna dba (2) 2. klimatogeogr., geomorf. . polede­nítev (1) glaciálna akumulácija -e -e ž 1. geomorf. od­laganje, kopicenje ledeniških sedimentov S: ledeníškaakumulácija 2. geomorf. .ledeníški nans 3. hidgeogr. kopicenje ledu glaciálna dba -e -e žklimatogeogr., geomorf. . ledéna dba (1, 2) glaciálna erozíja -e -e ž geomorf. . ledeníška erozíja glaciálna geologíja -e -e ž geomorf. . lede­ níška geologíja glaciálna géomorfologíja -e -e ž geomorf. . ledeníška géomorfologíja glaciálna sęrija -e -e ž geomorf. . ledeníška sęrija glaciálni reliéf -ega-am geomorf. . ledeníški reliéf glaciálnirežím -ega -a mhidgeogr. . ledeníški režím (2) glaciálni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. . ledeníški sedimčnt glacigéni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. . ledeníški sedimčnt glacilímnicni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. . ledeníškojézerski sedimčnt glacimarínski sedimčnt -ega-ęntam geomorf. . ledeníško-môrski sedimčnt glácioakumulacíjska oblíka -e -e ž geomorf. . ledeníška akumulacíjska oblíka glácioestuárski procés -ega -a m geomorf. . ledeníško-estuárijski procés glácioestuárski sedimčnt -ega -ęnta m geo­morf. . ledeníško-estuárijski sedimčnt glácioevstáticnokolébanje -ega -a s hidgeogr. ciklicno spreminjanje gladine svetovnega morja zaradi glacioevstazije PRIM.: evstáticno kolébanje glácioevstazíja -e ž hidgeogr. spreminjanje gla-dine svetovnih morij zaradi kopicenja vode v ledeniškem ledu in snegu ali njunega taljenja, topljenja PRIM.: glácioizostazíja gláciofluviálna fáza -e -e ž geomorf. obdobje razvoja Zemljinega površja, ko prevladuje glaciofluvialno nasipanje S: flúvioglaciálna fáza, ledeníško-récna fáza, récno-ledeníška fáza gláciofluviálna oblíka -e -e ž geomorf. reliefna oblika, nastala z glaciofluvialnimi procesi oziroma v fluvioglacialnem gradivu, npr. glaciofluvialna terasa S: flúvioglaciálna ob-líka,ledeníško-récnaoblíka,récno-ledeníška oblíka gláciofluviálna ravnína -e -e ž geomorf. ravno površje na vrhu glaciofluvialnih teras gláciofluviálna terása -e -e ž geomorf. terasa, nastala z erozijo reke v glaciofluvialnem gra­ divu S: flúvioglaciálnaterása,ledeníško-récna terása, récno-ledeníška terása glávna réka gláciofluviálni procés -ega -a m 1. geomorf. erodiranje, prenašanje in odlaganje glacioflu­ vialnega gradiva S: flúvioglaciálni procés, le­deníško-récniprocés,récno-ledeníškiprocés 2. geomorf. geomorfološki proces, v katerem soucinkuje, se prepleta delovanje ledenikov in vodotokov S: flúvioglaciálniprocés,ledeníško--récni procés, récno-ledeníški procés gláciofluviálno gradívo -ega -a s geomorf. izvorno ledeniško gradivo, preoblikovano oziroma zaobljeno zaradi recnega prenašanja S: flúvioglaciálno gradívo, ledeníško-récno gradívo, récno-ledeníško gradívo gláciofluviálno obmócje -ega -a s geomorf. obmocje glaciofluvialnih procesov, zlasti odlaganja glaciofluvialnega gradiva, ki po-leg proglacialnega obmocja obsega obširno ozemlje vzdolž reke, ki pritece z njega S: flúvioglaciálnoobmócje,ledeníško-récnoob­mócje, récno-ledeníško obmócje glácioizostazíja -e ž geomorf. zniževanje obmo-cij celinske poledenitve zaradi obremenitve z ledenim pokrovom in njihovo dviganje zaradi težne razbremenitve staljenega ledu PRIM.: glácioevstazíja gláciokrás -a m geogr. krasa . ledeníški krás gláciokráška oblíka -e -e ž geogr. krasa . ledeníško-kráška oblíka (1, 2) gláciolakústricni sedimčnt -ega-ęnta m geo­morf. . ledeníškojézerski sedimčnt glaciologíja -e ž 1. hidgeogr., širše veda o vseh pojavnih oblikah naravnega ledu na Zemlji­nem površju in pod njim ter o procesih, ki jih povzrocajo 2. hidgeogr., ožje del hidrografije o ledenikih in naravnem kopicenju ledu na kopnem ter o njihovih pokrajinskih ucinkih gláciomarínski sedimčnt -ega -ęnta mgeomorf. . ledeníško-môrski sedimčnt glácioniválni krás -ega -a m geogr. krasa, geo­morf. ledeniškikras,nastalzaradiizdatnejšega korozijskega delovanja snežnice, pri nas zlasti v visokogorju glácioniválni režím -ega -a m hidgeogr. . ledeníško-snéžni režím gláciotektnika -e ž geomorf. pojav premikov, razpok in gub v ledenodobnih klasticnih se­dimentih zaradi pritiska ledenih gmot glácis -a m geomorf. gl. glasí gladína -e ž hidgeogr. površina vode v naravi GL: hidgeogr. denivelácijavôdnegladíne,geogr. krasa, hidgeogr. gladína kráške vôde, hidgeogr. gladína podtálnice, hidgeogr. kolébanje môr­ske gladíne, geogr. krasa kráško pólje v višíni piezométricne gladíne, hidgeogr. navídezna gladína tálne vde, hidgeogr. nícelna gladína, hidgeogr. núlta gladína, geogr. krasa, hidgeogr. piezométricnavôdnagladína, hidgeogr. vdna gladína gladína kráške vde -e ---- ž geogr. krasa, hidgeogr. zgornja meja kraške vode, ki se v votlinah znižuje proti izviru PRIM.: piezo­métricni nivó (1) gladína podtálnice -e -- ž hidgeogr. zgornja mejna ploskev stojece ali tekoce podtalnice, pod katero je z vodo prepojen vodonosnik gládka lášta -e -e ž geogr. krasa lašta z gladko skalno površino na ravnem ali nagnjenem površju, ki nastane zaradi popolnega ujema­nja med površjem in kamninskimi skladi S: gládki lášt gládki lášt -ega -a m geogr. krasa . gládka lášta glasí -ja in glácis -a[glasí] m (fr.) geomorf. rahlo nagnjeno pedimentno pobocje, zlasti v suš­nem in polsušnem podnebju gláva normálne živíne -e -- -- ž K: GNŽ agr. geogr. . gláva vélike živíne gláva vélike živíne -e -- -- ž K: GVŽ agr. geogr. enota za vrednotenje posameznih vrst živine, z lestvico, pri kateri vrednost 1 pomeni kra­vo s 500 kg žive teže, druge živali pa imajo glede na težo in kolicino porabljene krme drugacen koeficient, npr. bik 1,4, konj 1,3, 6-mesecno do 2-letno mlado govedo 0,7, tele 0,15, prašic 0,25, ovca 0,1 S: gláva normálne živíne, živínska enôta glávna kultúra -e -e ž agr. geogr. kulturna rastlina, ki je najpomembnejši sestavni del kolobarja glávna nebésna strán -e -e straní ž mat. geogr. secišce krajevnega poldnevnika z obzorjem (S, J) in pravokotnice na smer sever–jug, potekajoce skozi stojišce, z obzorjem (V, Z) PRIM.: stránska nebésna strán glávna razvdnica -e -e ž hidgeogr. . svet­ na razvódnica glávna réka -e -e ž hidgeogr. osrednja, najvec­ja, navadno najdaljša, najbolj vodnata in/ali najvišje izvirajoca rekav porecjuS: osnvna réka glávni horiznt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu prsti z izrazitimi fizikalnimi, kemic­nimi, biološkimi lastnostmi, katerega vrste se oznacujejo z veliko crko, npr. horizont A, horizont O, horizont G PRIM.: eluviálni horizónt, glęjev horizónt, horizónt razpádle máticne podláge, humózni horizónt, iluviálni horizónt, orgánski horizónt, šôtni horizónt glávni ledeník -ega -a m hidgeogr. najvecji do-linski ledenik, v katerega se stekajo manjši stranski ledeniki PRIM.: stránski ledeník glávno mésto -ega -a s geogr. nas., polit. geogr. mesto v državi, pokrajini, regiji, navadno pomembno gospodarsko, financno, kulturno, izobraževalno središce, v katerem so sedeži zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, na nižjih ravneh tudi upravnih organov S: pre­stólnica GL: geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto držáve, geogr. nas., polit. geogr. glávnoméstofederácije, geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto zvézne držáve, geogr. nas., polit. geogr. trájno glávno mésto držáve, geogr. nas., polit. geogr. vpeljáno glávno mésto držáve glávno mésto držáve -ega -a -- s geogr. nas., polit. geogr. glavno mesto v državi, pogosto tudi središce državotvornih procesov, nastalo iz starega, obstojecega mesta, npr. Dunaj, Pariz, ali novo, namensko zgrajeno, npr. Canberra, Brasília S: držávna prestólnica PRIM.: metrópola GL: geogr. nas., polit. geogr. trájno glávno mésto držáve,geogr. nas., polit. geogr. vpeljáno glávno mésto držáve glávnoméstofederácije -ega -a-- s geogr. nas., polit. geogr. . glávno mésto zvézne držáve glávno mésto zvézne držáve -ega -a -- -- s geogr. nas., polit. geogr. glavno mesto, ki ima v zvezni državi navadno nevtralno vlogo in lokacijo, npr. Washington, Canberra, Bern S: glávnoméstofederácije,prestólnicafederáci­je, prestólnica zvézne držáve glávno slęme -ega sleména s geomorf. vecje razvodno sleme, iz katerega izhajajo stranska slemena PRIM.: stránsko slęme glažúta -e ž ind. geogr. preprost obrat za prido­bivanje stekla, ki je zaradi potrebne mešanice lesnega pepela in vode navadno sredi obsež­nih gozdov, na ozemlju Slovenije znacilen za obdobje od konca 17. do srede 19. stoletja, zlasti na Pohorju, v Posavskem hribovju, na Kocevskem S: steklárna (2) glažútarstvo -a s ind. geogr. tradicionalna de­ javnost pridobivanja stekla v glažutah glęj -a m pedogeogr. . oglejęna prst glęjev horiznt -ega -a m pedogeogr. sivo ali modrikasto sivkasto obarvan horizont v pro-filu prsti, lahko z rjastimi lisami na površini skupkov, v katerem se ob spreminjajoci se gla­dini podtalnice zaradi stalnega ali obcasnega pomanjkanja kisika kažejo znaki redukcije in oksidacije S: G-horizónt, horizónt G GL: pedogeogr. oksidírani glęjev horizónt, pedo­geogr. psévdoglęjevhorizónt, pedogeogr. reduk­cíjski glęjev horizónt, pedogeogr. sekundárno oksidírani glęjev horizónt glęjna prst -e prstí ž pedogeogr. . oglejęna prst glejsl -a m pedogeogr. . oglejęna prst glína -e ž 1. pedogeogr. najmanjši mineralni delci prsti s premerom, manjšim kot 0,002 mm 2. pedogeogr. teksturni razred odcedne in neprezracene prsti, v kateri prevladujejo glinasti mineralni delci 3. geomorf. drobno­zrnata usedlina GL: pedogeogr. minerál glín glínasta prst -e prstí ž pedogeogr. slabo odcedna in neprezracena prst, ki vsebuje veliko gline glínavec -vca m geomorf. klasticna sedimentna kamnina, nastala z vezavo zrn mineralov glin globáca -e ž 1. geomorf., ljud. strma in ozka gorska dolina 2. geomorf., ljud. zaradi erozije poglobljena kolovozna pot globalizácija -e ž 1. polit. geogr. vzpostavlja­nje, krepitev soodvisnosti držav zlasti na gospodarskem, komunikacijskem podrocju, pri cemer se veca zlasti gospodarska in poli-ticnamocrazvitihdržav 2. spl. geogr. širjenje delovanja velikih družb na ves svet, splošna uporabakomunikacijinpopušcanjedržavgo­spodarskemu liberalizmu, ki povzroca med-sebojno odvisnost razlicno razvitih držav z razlicnimidružbenogospodarskimisistemi globálna tektnika -e -e ž geomorf. teorija o glbus razlomljenostilitosfere v litosferske plošce, ki drsijo, se premikajo na židki podlagi globálnazrácnacirkulácija -e -e -e ž klimato­geogr. . planetárno króženje zráka globálno króženje zráka -ega -a -- s klimato­geogr. . planetárno króženje zráka globálno obsévanje -ega -a s klimatogeogr. celota direktnega in difuznega soncnega obsevanja vodoravne površine PRIM.: kvázi­ globálno obsévanje global positioning system -- ---a [glóbal pozíš.ning sístem] m (ang.) K: GPS mat. geogr. postopek za dolocanje natancnega položaja na Zemlji s pomocjo satelitske navigacije globél -i ž geomorf. vdolbina na kopnem ali v morskem dnu globigerínsko bláto -ega -a s geomorf. zelo razširjen globokomorski sediment, ki ga sestavljajo nakopicene potopljene lupinice odmrlih luknjicark iz rodu Globigerina in iz katerega nastajajo apnenci globína obzrja -e -- ž mat. geogr. kot med dalja­vo razgleda in tangento na stojišce opazovalca S: depresíja horizónta globína tręnja -e -- ž hidgeogr. globina morja, v kateri se smer vodnega toka zaradi Corioli­sove sile odkloni za 180° in hitrost toka glede na površino zmanjša za 95,7 % S: Eckmanova globína globína vde -e -- ž hidgeogr. navpicna razdalja med gladino reke, jezera, morja in dnom GL: hidgeogr. povprécna globína vôde,hidgeogr. srédnja globína vôde globinográf -a m hidgeogr. . globinomér globinomér -a m hidgeogr. naprava za merjenje globine vode v rekah, jezerih in morjih S: batiméter, globinográf PRIM.: ehol globínska erozíja -e -e ž 1. geomorf. erozijsko poglabljanjerecnestruge 2. geomorf. erozijsko poglabljanje recne doline, pobocja globínska sda -e -e ž hidgeogr. . bato­ méter globínski léd -ega ledú m hidgeogr. recni, jezer­ski,morskiledzrahloporastostrukturo,kise zaradi kristalizacije podhlajene vode odlaga na dnu vodne kotanje ali visi v vodi globínskisréž -ega -a m 1. klimatogeogr., hidgeo-gr. sneg iz robatih in nepovezanih kristalov v snežni odeji, nastal z diagenezo PRIM.: površínski sréž 2. klimatogeogr., hidgeogr. plast ledenih iglic pod kopnim Zemljinim površjem globínski vni t -ega -ega -a m hidgeogr. vodni tok, zlasti morski, ki ga povzrocajo spremembe višine vodne gladine, sejši in poteka v nasprotni smeri kot površinski tok PRIM.: podpovršínski vôdni tók, površínski vôdni tók, pridnéni vôdni tók globocnína -e ž geomorf. magmatska kamni­na, nastala pri strjevanju magme v Zemljini skorji S: intruzívna kamnína, plutonít PRIM.: predornína globa škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja z izrazito globoko zevjo globi krás -ega -a m 1. geogr. krasa kras z globokim vadoznim pasomPRIM.: plítvi krás (1) 2. geogr. krasa kraszdebelimiplastmikar­bonatnih kamnin PRIM.: plítvi krás (2) globko jézero -ega -a s hidgeogr. vec deset m globoko jezero, ki ima poleg epilimnija tudi metalimnij in hipolimnij PRIM.: plítvo jézero globo mje -ega -a s 1. hidgeogr. morje z globino, ki presega dvojno globino trenja PRIM.: plítvo mórje 2. hidgeogr. del morja, kjer površinski vetrovi ne vplivajo vec na obliko­vanje morskega dna globokomska kotlína -e -e ž geomorf. pod-morska kotlina v globini pod 4000 m, na­vadno zelo razsežna globokomska ravnína -e -e ž geomorf. . abisálna ravnína globokomrski járek -ega -rka m geomorf. dolga in sorazmerno ozka tektonsko nastala globel v oceanu, navadno globlja od 6000 m S: abisálni járek, oceánski járek globokomski pás -ega pasú m hidgeogr. . abisál globokovdni béntos -ega -a m biogeogr. orga­nizmi, živeci na dnu oceanov globulárna projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija za prikazovanje Zemljinih polobel, pri kateri sta ekvator in srednji poldnevnik ravni inpravokotnose sekajoci crti, drugipol­dnevniki in vzporedniki so med seboj enako oddaljene krive crte, rob karte pa je krog glus -a m mat. geogr., kart. okrogel model, ki v pomanjšanem merilu upodablja Zemljo, nebo, druga nebesna telesa GL: mat. geogr., kart. crniglóbus, mat. geogr., kart. nebésni glóbus, mat. geogr., kart. némi glóbus, mat. geogr., kart. reliéfniglóbus,mat. geogr., kart. zęmeljskiglóbus, mat. geogr., kart. zvézdni gló-bus gmájna -e ž 1. agr. geogr. kolektivna kmecka posest na slabših zemljišcih v bližini vasi, namenjena vsakdanji paši, s katere se živina vraca cez noc domov 2. agr. geogr., ljud. manj kakovosten gozd v bližini naselja gmtni tk -ega -a m geomorf. z vodo bolj ali manj pomešan, prepojen tok drobirja, pre­perine, delcev prsti in organskega gradiva, ki zaradi težnosti spolzi, stece navzdol po pobocju ali strugi S: másni tók PRIM.: blátni tók, drobírski tók, grúšcnati tók gmtno odnášanje -ega -a s geomorf. odstra­njevanje pobocnega gradiva zaradi geomor­foloških procesov na pobocjih S: premíkanje zęmeljskihgmôt PRIM.: idęjni nacrt, podňr (1), soliflúkcija, udňr, zęmeljski pláz GMT GMT-ja [geemté -ęja] m (ang. Greenwich Mean Time) krajšava kart. . srédnji green-wiški cŕs gnájs -a m geomorf. sivkasta zrnata in skrilava metamorfna kamnina iz glinencev, kremena in sljude, z znacilno menjavo svetlejših in temnejših pasov gníla va -e -e m var. okolja voda, v kateri se organske snovi zaradi pomanjkanja kisika razkrajajo anaerobno, pri cemer nastajajo smrdljive spojine, zlasti vodikov sulfid gnilíšce -a s var. okolja sestavni del komunalne cistilne naprave, v katerem se v anaerobnih razmerah pri doloceni temperaturi biokemic­no razkrajajo organske snovi gnilíšcnobláto -ega -a s var. okolja blato iz ko­munalnih cistilnih naprav, ki se v gnilišcih s pomocjo anaerobnih bakterij biokemicno raz­gradi,pricemersemeddrugimiplinisprošca metan, uporaben kot energijski vir, blato brez težkih kovin je uporabno kot gnojilo gnílo bláto -ega -a s pedogeogr., var. okolja drobnozrnata usedlina sive do crne barve, nastala iz delno razkrojenih organskih snovi v anaerobnih razmerah na dnu stojecih voda S: sapropél gniložívka -e ž biogeogr. rastlina, ki se pre­hranjuje z odmrlimi organskimi snovmi S: saprofít gnojęnje -a s agr. geogr. bogatenje kultiviranih zemljišc z organskimi in anorganskimi snov-mi v razlicnih vrstah gnojil, ki povecujejo hranilnost prsti in s tem ohranjajo njihovo rodovitnost GL: agr. geogr. harmónicnognojęnje, agr. geogr. melioracíjsko gnojęnje gnjevka -e ž agr. geogr., var. okolja z vodo raz­redceni izlocki živine brez stelje, ki nastajajo v hlevih z izplakovanjem in njihova nestro­kovna in prevelika uporaba v kmetijstvu onesnažuje zlasti vodne vire PRIM.: gnójnica, hlévski gnój gnojílo -a s agr. geogr., var. okolja naravna organska snov, npr. hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka, kostna moka, kompost, ali umetno pridobljena anorganska snov, npr. mineralno gnojilo, ki se uporablja v kmetijstvu za iz­boljševanjeinvzdrževanjerodovitnostiprsti, vendar njena prevelika uporaba škodi okolju GL: agr. geogr. anorgánsko gnojílo, agr. geogr. minerálno gnojílo, agr. geogr. narávno gnojílo, agr. geogr. orgánsko gnojílo, agr. geogr. rudnín­sko gnojílo, agr. geogr. umétno gnojílo gnnica -e ž agr. geogr., var. okolja mešanica seca domacih živali z vodo in snovmi, ki na­stanejo iz seca zaradi naravne presnove PRIM.: gnójevka, hlévski gnój gnmon -a m 1. mat. geogr. pripravaza ugotav­ljanje višine Sonca s pomocjo merjenja dol­žine opoldanske sence2. mat. geogr. pokoncna palica, katere senca kaže cas gnmonska projékcija -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri je izhodišce projekcij­skih žarkov v središcu Zemlje, s proti robo­vom popacenimi oblikami, z ekvatorjem in srednjim poldnevnikom kot pravokotno se sekajocima ravnima crtama in z enakimi raz­daljami med vzporedniki PRIM.: ortográfska projékcija, stereográfska projékcija, zunánja projékcija GL: kart. ekvátorska gnómonska projékcija, kart. polárna gnómonska projékcija GNŽ GNŽ-ja [g.n.ž.] m krajšava agr. geogr. . gláva normálne živíne Go-horiznt -a [gé ó] m (krajšava o za oksidacij-ski) pedogeogr. . oksidacíjski glęjev horizónt gojęni ékosistém -ega -a m pokr. ekol. ekosi-stem, v katerem je zaradi prevladujocega clo­vekovega vpliva vecina strukturnih sestavin nenaravnih, gojenih ga škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja, ki ni pokrita s prstjo ali porasla z rastlinstvom golíca -e ž geomorf. umetno razkrita geološka podlaga, npr. v kamnolomih, peskokopih PRIM.: izdánek gli krás -ega -a m geogr. krasa kras s kamnitim površjem brez pokrova prsti PRIM.: pokríti krás, pôlgôli krás gli visokogski gláciokrás -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. . gôli visokogôrski ledeníški krás gli visokogski ledeníški krás -ega -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. razgaljeni kras v visokogorju z izrazitim prepletanjem kra­ških in ledeniških oblik S: gôli visokogôrski gláciokrás PRIM.: gôrski ledeníški krás golobína -e ž geogr. krasa, ljud. udornica ali brezno s širokim skalnatim vhodom, kjer se zadržujejo golobi S: golobínka, golobnjáca golobínka -e ž geogr. krasa, ljud. . golobína golobnjáca -e ž geogr. krasa, ljud. . golobína gomíla -e ž geogr. krasa kup iz nametanega kamenja, nastal pri cišcenju krasa Goodejeva projékcija -e -e [gúdejeva] in goodejeva projékcija -e -e ž kart. stožcna kartografska projekcija, ki upodablja Zemljo s pomocjo izsekov kot razvit plašc tako, da izpušca neželene dele površja, npr. oceane, posamezna celina ali del zemljevida ima svoj osrednji poldnevnik, z drugimi povezan z ravno crto gorvje ga -ež 1. geomorf. velika, masivna, navadno manj razclenjena vzpetina, višja od grica ali hriba 2. geogr. krasa visok kup v kraški jami nakopicenega gradiva, najveckrat skalovja, cez katerega lahko vodi jamska pot 3. agr. geogr., ljud. prvotna planina na obrobju gozd­nate vzpetine s poznejšo trajno naselitvijo, npr. Gora nad Vipavsko dolino, Gora nad Sodražico 4. agr. geogr., ljud., na Dolenjskem . vinógrad (1) 5. geomorf., ljud. razgledna vzpetina z romarsko cerkvijo, npr. Šmarna gora, Gora Oljka GL: hidgeogr. ledéna gôra, geomorf. mízasta gôra, geomorf. podgôra, geomorf. podmôrska gôra, geomorf. vulkánska gôra goríca -e ž 1. geomorf. osamljena nižja vzpe­tina 2. mn. spl. geogr., v severovzhodni Sloveniji gricevnata pokrajina, na prisojah zgornjih delov slemen navadno sklenjeno zasajena z vinogradi 3. agr. geogr., ljud. vinograd na gricevnatem obmocju 4. geogr. nas., ljud., na Koroškem ograjen prostor okrog kmecke hiše in gospodarskih poslopij gorícica -e ž geogr. krasa, ljud. nizka, kopasta vzpetinica na ravnini Dinarskega krasa, zlasti na Notranjskem goríšce eklíptike -a -- s mat. geogr. tocka na veliki osi ekliptike, zunaj njenega središca, kjer je Sonce S: fókus eklíptike gorívo -a s var. okolja organska ali anorganska snov za pridobivanje energije z zgoreva­njem GL: var. okolja císto gorívo, var. okolja fosílno gorívo, var. okolja nčcísto gorívo gnik -a m klimatogeogr. hladen padajoci veter, ki piha ponoci in zjutraj po dolini, grapi ali po pobocju navzdol S: gôrski véter PRIM.: dólnik gorotvórnost -i ž geomorf. . orogenéza gorvje -a s 1. geomorf. obsežna, medsebojno povezanaskupinagoratihvzpetinPRIM.: gri-cévje, hribôvje 2. geomorf. . pogórje (1) GL: geomorf. armorikánsko gorôvje, geomorf. grúdasto gorôvje, geomorf. hercínsko gorôvje, geomorf. kaledónsko gorôvje, geomorf. kúpola­stogorôvje, geomorf. mládonagúbanogorôvje, geomorf. nagúbanogorôvje, geomorf. planôtasto gorôvje, geomorf. razlómljenogorôvje, geomorf. razlómljenonagúbanogorôvje, geomorf. rege­neríranogorôvje,geomorf. sestávljenogorôvje, geomorf. sleménasto gorôvje (1, 2), geomorf. stáro nagúbano gorôvje, geomorf. varíscicno gorôvje, geomorf. verížno gorôvje, geomorf. vulkánsko gorôvje gska klíma -e -e ž klimatogeogr. . gôrsko podnébje gska kmetíja -e -e ž agr. geogr., v Sloveniji . višínska kmetíja grska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. poledenitev gorskih obmocij, za katero so znacilni zlasti dolinski ledeniki grska réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki tece v gor­skem svetu in ima zaradi neuravnovešenega strmca hitrejši tok, vecjo erozijsko in trans-portno moc, izrazitejše mešanje vode in njeno hitro izmenjavanje PRIM.: ravnínska réka gska veríga -e -e ž geomorf. dolg, razpoteg­njen niz gorovij, gora gôrska vrsta -e -e ž geomorf. dolg, raztegnjen niz gora gôrskicňk -ega côka m geomorf. masivna,manj razclenjena, navadno osrednja vzpetina v gorovju gski gzdni krás -ega-ega-am geogr. krasa, geomorf. . gôrski ledeníški krás grski ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik v visokogorju grski ledeníški krás -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. ledeniški kras ob zgornji gozdni meji in pod njo, za katerega je zaradi vpliva gozdnega rastlinstva in prsti znacilen prehod izgolega visokogorskega ledeniškega krasav morfološko manj izrazit površinski kras s pre­vlado zaobljenih oblik S: gôrski gózdni krás PRIM.: gôli visokogôrski ledeníški krás grski masív -ega -a m 1. geomorf. vecji, manj razclenjen gorski sklop 2. geomorf. razsežno gorovje gski pás -ega pasú m biogeogr., klimatogeogr. višinski rastlinski pas med nižinskimi gozdo-vi in zgornjo gozdno mejo, npr. v Sloveniji z bukovimi,smrekovimiinmešanimigozdovi med 600 m do 700 m in 1500 m do 1900 m nadmorske višine S: montánski pás PRIM.: nižínski pás, snéžni pás, súbalpínski pás, visokogôrski pás gôrskipermafrôst -ega -a m hidgeogr., geomorf. permafrost, nastal zaradi hladnega gorskega podnebja grski reliéf -ega -a m geomorf. površinska ob-likovanost gorovja gôrski sistém -ega -a m geomorf. razporedi­tev grebenov, slemen in vmesnih dolin v gorovju gôrski sklňp -ega sklópa m geomorf. celota go-rovja s povezanimi vzpetinami in dolinami gôrski turísticni krŕj -ega -ega krája m geogr. turizma turisticni kraj v privlacni gorski po­krajini, primerni za sprehode, planinstvo, alpinizem, alpsko smucanje, hojo in tek na smuceh, lahko opremljen s športnimi objekti PRIM.: izlétniški turísticni krŕj, obmôrski turí­sticni krŕj, zdravilíški turísticni krŕj gski turízem -ega -zma m geogr. turizma tu­rizem v gorskih turisticnih krajih, privlacni gorski pokrajini PRIM.: méstni turízem, ob-môrski turízem gski véter -ega -tra m klimatogeogr. . gór­ nik grsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero vgor­skem svetu, navadno ledeniško ali tektonsko, v zmernem pasu dimikticno, s hladno vodo in revno s hranilnimi snovmi gôrsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. navad-no samozadostno polikulturno kmetijstvo v gorskem svetu, s prevladujoco živinorejo, ki je zlasti v povezavi s planinskim pašništvom lahko tržno usmerjena gsko kopáštvo -ega -a s agr. geogr. . po­ žigálništvo (2) grsko mléko -ega -a s geogr. krasa mehka, krhka, plasticna siga svetle barve, pogosta v hladnih gorskih kraških jamah gsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. hlad­nejšein vetrovno podnebjezvecpadavinami, znacilno za gorski svet S: gôrska klíma gôrstvo -a s geomorf. v zakljuceno celoto po­vezana gorovja, npr. Dinarsko gorstvo, Ro­dopsko gorstvo S: pogórje (2) gvno prisl. hidgeogr. v smeri proti vodnemu toku S: vzvdno PRIM.: dlvdno gospodárjenje z gozdvi -a -- -- s agr. geogr. delovanje cloveka v gozdovih zaradi na-crtovanja njihovega razvoja, gozdarjenja in vzdrževanja GL: agr. geogr. ekstenzívno gospodárjenje z gospodínjstvo gozdôvi, agr. geogr. intenzívno gospodárjenje z gozdôvi gospodárska geografíja -e -e ž spl. geogr. osrednja veja družbene geografije, ki proucuje dejavnike, rezultate in ucinke clovekovega dela v pokrajini S: ekonómska geografíja, geografíja déla gospodárskaínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. . materiálna ínfrastruktúra gospodárska jávna ínfrastruktúra -e -e -e ž geogr. nas. . materiálna jávna ínfrastruktúra gospodárska refrma -e -e ž ind. geogr. nacrtno spreminjanje gospodarskih razmer zaradi pri­lagajanjakorenitimdružbeniminpoliticnim spremembam gospodárska régija -e -e ž spl. geogr. . eko­ nómska régija gospodárska zvéza -e -e ž polit. geogr. zdru­ženje vec držav zaradi oblikovanja enotnega gospodarskega obmocja, na katerem so tržne razmere podobne kot na notranjih trgih vsake posamezne države gospodárski gzd -ega -a m var. okolja, biogeogr. gozd, namenjen gospodarski rabi, zlasti pri­dobivanju lesa za predelavo, kurjavo PRIM.: gózd posébnega poména, varoválni gózd gospodárski séktor -ega -ja m spl. geogr. sku­pina gospodarskih dejavnosti, opredeljena glede na izkorišcanje naravnih dobrin, nji­hovo predelavo v uporabne izdelke, zagotav­ljanje storitev in uslug za prebivalstvo PRIM.: kvartárni séktor, primárni séktor, sekundárni séktor, terciárni séktor gospodárskisistém -ega -a m spl. geogr. oblika narodnega gospodarstva, ki jo opredeljujejo zlasti gospodarska ureditev, naravni viri, tehnološkaopremljenostproizvodnje S: eko­nómski sistém gospodárski zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje gospodarske znacil­nosti S: ekonómska kárta gospodárstvo -a s spl. geogr. sistem, delujoc po ekonomskih nacelih, odvisen od razmer na trgu, ki vkljucuje proizvajanje, razporejanje in uporabo materialnih dobrin na podrocjih kmetijstva,gozdarstva,rudarstva,industrije, gradbeništva, prometa in zvez, obrti in stori­tev, trgovine, gostinstva, turizma, financ GL: agr. geogr. avtárkicno kmécko gospo- dárstvo, plan., ind. geogr. centrálno plánsko gospodárstvo, agr. geogr. císto kmécko go-spodárstvo, ind. geogr. drôbno gospodárstvo, var. okolja ekolóško gospodárstvo (1, 2), agr. geogr. gózdno-njívsko gospodárstvo, var. oko­lja izkorišceválsko gospodárstvo, agr. geogr. kmécko gospodárstvo, agr. geogr. kmetíjsko gospodárstvo (1, 2), plan., ind. geogr. konku­réncno gospodárstvo, agr. geogr. ledínsko go-spodárstvo, ind. geogr. málogospodárstvo, agr. geogr. menjálnogospodárstvo (1, 2), agr. geogr. méšano kmécko gospodárstvo, agr. geogr. nadvólétnogospodárstvo, agr. geogr. natrílétno gospodárstvo, agr. geogr. pášno-kšno gospo­dárstvo, agr. geogr. planínsko gospodárstvo, plan., ind. geogr. plánskogospodárstvo, agr. geo-gr. prášno gospodárstvo, agr. geogr. prelóžno gospodárstvo, ind. geogr. prôsto gospodárstvo, ind. geogr. svobôdno tržno gospodárstvo, agr. geogr. tržno kmécko gospodárstvo, agr. geogr. žítno gospodárstvo gospodínjski odpádki -ih -ov m mn. var. okolja organskiinanorganskiodpadkiizgospodinj­stev, gostinskih lokalov, domov, tržnic, ki se organizirano odlagajo na odlagališca komu­nalnih odpadkov PRIM.: komunálni odpádki gospodínjstvo -a s demogeogr. temeljna druž­benogospodarska skupnost, ki jo sestavljajo družinski clani ali osebe, ki skupaj bivajo in imajo skupna sredstva za zadovoljevanje bistvenih življenjskih potreb GL: agr. geogr. délavsko-kmécko gospodínj­stvo, agr. geogr. kmécko gospodínjstvo, agr. geogr. méšano délavsko-kmécko gospodínj­stvo, agr. geogr. méšano gospodínjstvo, agr. geogr. nčkmécko gospodínjstvo gostác -a m agr. geogr., med 16. in 18. stoletjem pripadnik sloja poljedelskih delavcev na podeželju, ki za preživetje dela na posestvu premožnegakmetain kotnajemnikprebivav zanj zgrajeni hiši PRIM.: bájtar (1), kócar gósta meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla iz zelo veliko drobnih kapljic, zaradi katere se vidljivost zmanjša na manj kot 100 mPRIM.: rédka meglŕ gostínstvo -a s geogr. turizma turisticna de­javnost, ki se ukvarja z oskrbo, postrežbo turistov, obiskovalcev gostišc gostítelj -a m biogeogr. organizem, od katerega ima drug organizem korist gostôtajám -e -- ž 1. geogr. krasa število kraških jam in brezen na enoto površine S: kavernóz­nost,votlíkavost2. geogr. krasa dolžina jamskih rovov na enoto površine gostôta nasélja -e -- ž geogr. nas. razmerje med številom prebivalcev in celotno površino naselja, izraženo v preb./ha PRIM.: gostôta naséljenosti, gostôta stanovánjske grádnje, gostôta zazidáve gostôtanaséljenosti -e -- ž geogr. nas. razmerje med številom prebivalcev stanovanjskega na­seljainpovršinostanovanjskegaobmocja, iz­raženovpreb./ha,kotkazalnikzanacrtovanje razvoja naselij z upoštevanjem vecje racional­nosti, humanosti, varstva zemljišc, dognanj urbane ekologije, primernih socialnih okolij S: naselítvena gostôta, stanovánjska gostôta PRIM.: gostôta nasélja, gostôta stanovánjske grádnje, gostôta zazidáve GL: geogr. nas. brúto gostôta naséljenosti, geogr. nas. néto gostôta naséljenosti gostôta píkslov -e --žkart. število pikslov na površinsko ali dolžinsko enoto, s katerim se doloca kakovost rastrske digitalne slike ozi­roma naprave, s katero se slika pridobi gostôtaposelítve -e -- ždemogeogr. . gostôta prebiválstva gostôta prebiválstva -e -- ž demogeogr. raz­merje med številom prebivalcev in površino ozemlja, na katerem živijo, navadno izraženo s številom ljudi na kvadratni kilometer ali hektar S: gostôta poselítve GL: agr. geogr., demogeogr. agrárna gostôta prebiválstva, demogeogr. aritméticna gostôta prebiválstva, demogeogr. ekonómska gostôta prebívalstva gostôta prométa -e -- ž geogr. prometa število motornih vozil na dolocenem odseku pro-metnega omrežja v dolocenem casu gostôtaprométnegaomréžja -e -- -- ž 1. geogr. prometa razmerje med dolžino prometnega omrežja in površino obcine, regije, države, kjer je razporejeno, izraženo v km/km˛ 2. geogr. prometa razmerje med dolžino prometne­ga omrežja in številom prebivalcev, številom vozil v doloceni regiji, državi gostôta récne mréže -e -- -- ž hidgeogr. raz­merje med dolžino vseh vodnih tokov porecja in njegovo površino, izraženo v km/km˛ gostôtastanovánjskegrádnje -e -- -- ž geogr. nas. razmerje med s stanovanjskimi objekti pozidano neto površino zemljišc in celotno površino dolocenega, navadno stanovanj­skega obmocja, izraženo v odstotkih PRIM.: gostôta nasélja, gostôta naséljenosti, gostôta zazidáve gostôta vôde -e -- ž hidgeogr. vodna masa na enoto prostornine, odvisna od temperature, zracnegatlakain kolicineprimesiterizražena v g/cmł ali kg/dmł, pomemben dejavnik vo­doravnega in zlasti navpicnega gibanja vode v morjih, jezerih gostôta vrtác -e -- ž geogr. krasa število vrtac na enoto površine gostôta zazidáve -e -- ž geogr. nas. razmerje medzazidanoincelotnopovršinodolocenega obmocja, npr. naselja, izraženo v odstotkih PRIM.: gostôta nasélja, gostôta naséljenosti, gostôta stanovánjske grádnje gostôtni môrski tók -ega -ega -a m hidgeogr. morskitok, ki nastane zaradirazlicne gostote vode góšca -e ž biogeogr. gozd, v katerem na gosto raste mlado drevje in grmovje gotlándij -a m geomorf., zastar. . silúr govedoręja -e ž agr. geogr. panoga živinoreje, ki se ukvarja z rejo goveje živine, t. j. krav, bikov, junic, telet, volov, jakov, dzojev, zebujev, bivolov, razširjena po skoraj vsej ekumeni zaradi pridobivanja mesa, mleka, kož, hlevskegagnojain izkorišcanjadelovnih zmogljivosti živali gózdna túndra govęja planína -e -e ž agr. geogr. planinski pašnik zlasti za krave mlekarice, dojilje ali/in jalovo živino PRIM.: knjska planína, ôvcja planína gzd -a m 1. biogeogr. sklenjen sestoj drevja z grmovnim in zelišcnim slojem rastlin, pri­lagojen prstenim in podnebnim razmeram 2. agr. geogr. s sklenjenim drevjem poraslo zemljišce kot temeljna katastrska zemljiška kategorija GL: biogeogr. boreálni gózd, var. okolja degra­dírani gózd (2), biogeogr. degradírani gózd (1), biogeogr. dežévnigózd,biogeogr. dežévnozelęni gd, biogeogr. drugôtni gózd, agr. geogr. eks­tenzívno gospodárjenje z gozdôvi, biogeogr. ekvátorski dežévni gózd, biogeogr. ęnovrstni gd, biogeogr. galeríjski gózd, agr. geogr. gospodárjenje z gozdôvi, var. okolja, biogeogr. gospodárski gózd, var. okolja, biogeogr. gd posébnega poména, biogeogr. hudsonskigózd, biogeogr. íglasti gózd, agr. geogr. intenzívno gospodárjenje z gozdôvi, geogr. krasa kamníti gd, biogeogr. lavrencíjski gózd, biogeogr. líst­nati gózd, biogeogr. lovorolístni gózd, biogeogr. mángrovski gózd, biogeogr. megléni gózd, bio-geogr. méšani gózd (1, 2), biogeogr. monsúnski gzd, geomorf. okamnéli gózd, geomorf., biogeogr. pijáni gózd, biogeogr. polétno zelęni gózd, bio-geogr. primárni gózd, biogeogr. prvôtni gózd, geogr. nas., biogeogr. rekreacíjskigózd, biogeogr. savánski gózd, biogeogr. sekundárni gózd, biogeogr. súšni gózd, biogeogr. svętli gózd, agr. geogr. trébljenjegózda, biogeogr. trópski dežév­nigózd, var. okolja umíranje gozdôv, var. okolja, biogeogr. varoválni gózd, biogeogr. védnozelęni gzd, biogeogr. védnozelęni sredozémski gózd, biogeogr. vlážni gózd, biogeogr. zímzelęni gózd gozdárjenje -a s agr. geogr. dela na gozdnih zemljišcih, zlastisecnja, spravilolesa, cišce­nje in pomlajevanje gozda S: gozdárstvo (3) gozdárstvo -a s 1. agr. geogr. dejavnost, ki se ukvarja z gospodarskim izkorišcanjem gozdov in njihovo nego, vzdrževanjem, po­mlajevanjem 2. agr. geogr. veda o gojenju in varstvu gozdov, nacrtnem urejanju, pravilni rabi, negi, vzdrževanju in pomlajevanju goz­ dov 3. agr. geogr. . gozdárjenje gózdnacésta -e -e ž geogr. prometa nekategori­ zirana cesta zlasti za vozila, ki se uporabljajo pri gozdarskih opravilih gzdna klíma -e -e ž klimatogeogr. . gdno podnébje gzdna męja -e -e ž biogeogr. meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, relief-no izoblikovanost obmocja še uspeva gozd PRIM.: drevésna męja GL: biogeogr. abstráktna zgórnja gózdna męja, biogeogr. antropogéna zgórnja gózdna męja, biogeogr. arídna gózdna męja, biogeogr. dejánska zgórnja gózdna męja, biogeogr. ho-rizontálna gózdna męja, biogeogr. klimátska zgórnja gózdna męja, biogeogr. narávna zgór­nja gzdna męja, biogeogr. orográfskazgórnja gzdna męja, biogeogr. podnébna zgórnja gdna męja, biogeogr. polárna gózdna męja, biogeogr. primárna zgórnja gózdna męja, bio-geogr. reliéfna zgórnja gózdna męja, biogeogr. sekundárna zgórnja gózdna męja, biogeogr. spdnja gzdna męja, geogr. krasa spódnji prehódni pás visokogôrskega krása na gózdni męji, biogeogr. vertikálnagózdnamęja, biogeogr. zgórnja gózdna męja gzdna páša -e -e ž agr. geogr. paša na srenj­skem zemljišcu, v katastru opredeljenem kot gozd, ki se zaradi nje lahko postopoma pre­oblikuje v pašnik gózdna plantáža -e -e ž agr. geogr., var. okolja nasad drevja, znacilen za sodobno, inten­zivno gospodarjenje z gozdovi, navadno kot monokulturazasajen s hitro rastocimdrevjem za industrijske potrebe ali zaradi varovalne vloge gzdna savána -e -e ž biogeogr. savana, v ka­ teri na gosto rastejo trave in druge zelišcne rastline, pri cemer drevesa porašcajo vec kot 20 % površja PRIM.: drevésna savána, savána s trnátim grmícevjem, savánski gózd, trávnata savána gózdna stépa -e -e ž biogeogr. stepa, v kateri rastejo posamezne sklenjene skupine dreves S: lesostépa, lesostépje PRIM.: grmícasta stépa, trávnata savána gozdnátost porécja -i -- ž hidgeogr. razmerje med površino gozda in celotno površino porecja, izraženo v odstotkih gózdnatúndra -e -e ž biogeogr. tundra, v kateri rastejo posamezne skupine pritlikavih dreves S: lesotúndra gózdna úcna pót -e -e potí ž geogr. turizma urejena pot ali steza, speljana po obmocju z navadno pestrim gozdnim sestojem, s stojišci, kjer so table z opisi, ki opozarjajo na znacil­nosti gozda, splošne znacilnosti narave gzdna vás -e vasí ž geogr. nas. dolga vas z do-movi, nanizanimi vzdolž glavne prometnice, s poljsko razdelitvijo na sklenjene proge, znacilna za krcevine sredi prej neposelje­nih ravninskih gozdov Srednje in Vzhodne Evrope gózdniékosistém -ega -a m 1. pokr. ekol. snov-no in energijsko najbolj zaprt ekosistem z združbo rastlinstva in živalstva, znacilno za posamezen tip gozda 2. pokr. ekol. dinamicna oblika v vec slojih živecih, medsebojno povezanih proizvajalcev, porabnikov in razgrajevalcev, v katerem se z narašcanjem antropogenih vplivov veca tudi energijsko--snovni pretok gzdni rezervát -ega -a m var. okolja gozd s posebnimi znacilnostmi in varovalnim režimom, zakonsko varovan zaradi naravo­varstvenega, raziskovalnega, rekreacijskega pomena PRIM.: gzd posébnega poména, varoválni gózd gzdni r -ega -a m pokr. ekol. prehodno ob-mocje med gozdom in travniki, njivami z znacilnostmi obeh ekosistemov, kjer živijo mnoge živali in ima zaradi boljše osvetljenosti raznovrstnejšo podrast gózdnogospodársko obmócje -ega -a s spl. geogr. prostorska enota, v okviru katere se organizira,zagotavljasmotrnogospodarjenje z gozdovi gózdno-njívskikmetíjskisistém -ega -ega -a m agr. geogr. oblika prvobitnega kmetijskega sistema, pri katerem se rodovitnost prsti v okviru dolocene kmetije obnavlja z nenehnim prestavljanjem njiv, ki se urejajo na izkrce­nih gozdnih zemljišcih S: gdno-njívsko gospodárstvo gózdno-njívsko gospodárstvo -ega -a s agr. geogr. . gózdno-njívski kmetíjski sistém gzdno podnébje -ega -a s klimatogeogr. vlaž­nejše podnebje z manj vetra, znacilno za ob-mocja, porasla z gozdovi S: gdna klíma gzd posébnega poména -a -- -- m var. okolja, biogeogr. gozd, ki je zlasti zaradi iz­jemne redkosti, lepote, ucno-vzgojnega, znanstvenoraziskovalnega, strateškega ali zgodovinskega pomena s posebnim aktom zašciten z razlicnimi stopnjami varovanja PRIM.: gospodárski gózd, gózdni rezervát, rekreacíjski gózd, varoválni gózd GPS GPS-a [gepečs -ęsa] m krajšava mat. geogr. . global positioning system grádbena crta -e -e ž geogr. nas. z znacilno morfologijo naselja usklajena crta, do katere morajo segati stavbe v naselju, kot sestavina urbanisticnega oblikovanja dolocena v po­drobnem urbanisticnem, parcelnem nacrtu S: grádbena línija PRIM.: grádbena męja, regulacíjska crta, stávbna crta grádbena línija -e -e ž geogr. nas. . grádbena crta grádbena męja -e -e ž geogr. nas. crta, do katere lahko segajo stavbe v naselju, kot sestavina urbanisticnega oblikovanja dolocena v po­drobnem urbanisticnem, parcelnem nacrtu PRIM.: grádbena crta grádbeništvo -a s ind. geogr., geogr. nas. gospo­ darska dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo stavb, prometnic, uvršcena med sekundarne dejavnosti, ceprav nima stalnega proizvod­nega mesta grádbeno dovoljęnje -ega -a s geogr. nas., plan. dokument, ki ga na podlagi pridobljenega lokacijskega dovoljenja izda pristojni organ in omogoca zacetek gradnje celotnega ob-jekta ali njegovega dela PRIM.: lokacíjsko dovoljęnje gradičnt -ęnta m spl. geogr. spremembadoloce­ne kolicine na doloceno mersko enoto GL: hidgeogr., geomorf. ablacíjski gradičnt, klimatogeogr. adiabátni gradičnt, klimatogeogr. barométrski gradičnt, klimatogeogr. fenol­ški gradičnt, klimatogeogr. môkri adiabátni gradičnt, klimatogeogr. súhiadiabátnigradičnt, klimatogeogr., hidgeogr. temperatúrni gradičnt, klimatogeogr. vertikálni temperatúrni gradičnt, klimatogeogr. vlážni adiabátni gradičnt gradiéntni mski t -ega -ega -a m hidgeogr. morski tok, ki ga povzrocajo razlike v tem­peraturi, slanosti, gostoti vode gradívo -a s geomorf. celota kemicno navadno gravitacíjsko zalédje nevezanih trdnih mineralnih ali/in organskih snovi, ki sestavlja, tvori, gradi zlasti reliefne oblike in pojave, npr. ledeniško gradivo, aku­mulacijsko gradivo, sipko gradivo, nesprijeto gradivo, organsko gradivo S: materíal GL: geomorf. flúvioglaciálno gradívo, geomorf. gláciofluviálnogradívo, geomorf. ledeníškogra­dívo, geomorf. ledeníško-récnogradívo,geomorf. morénsko gradívo, geomorf. podórno gradívo, geomorf. récno-ledeníško gradívo, geomorf., hidgeogr. rínjenogradívo,geomorf. suspenzíjsko gradívo gráficni šúm -ega -a m kart. kar povzroca nepreglednost zemljevida, npr. slab odtis, neustrezno prikazan relief, prevelika gostota zemljepisnih imen gráficnomerílo -ega -a s kart. merilo, navadno na robu zemljevida, prikazano z daljico, kate­redolžinskirazdelkiso oznacenizenotamiza merjenje razdalj, npr. v kilometrih, miljah, in ustrezajo dejanskim razdaljam v naraviPRIM.: numęricno merílo gráficno oblikovánje zemljevída -ega -a -- s kart. izbira in uporaba graficnih ali likovnih izraznih sredstev za prikaz vsebine zemlje­ vida gráfikon -a m kart. graficni prikaz velikosti, sestave ali/in poteka dolocenega pojava GL: geogr. prometa topolóški gráfikon grajęni ékosistém -ega -a m pokr. ekol. eko­sistem, v katerem zaradi clovekovega delo­vanja prevladujejo grajene sestavine, npr. stavbe, prometno omrežje, regulirano vodno omrežje, parki gramzna jáma -e -e ž 1. ind. geogr. površinski kop na prodnatem zemljišcu, namenjen prido­bivanju proda S: gramóznica (1) 2. geomorf., var. okolja vecja jama na prodnatem zemljišcu, iz katere so pridobivali prod, lahko ojezerjena s talno vodo, rekultivirana S: gramóznica (2) gramznica -e ž 1. ind. geogr. . gramózna jáma (1) 2. geomorf., var. okolja . gramózna jáma (2) granít -a m geomorf. bela do siva debelozrnata globocnina z vec kot desetino kremena, v Sloveniji pogosta v okolici Slovenj Gradca granítna plást -e plastí ž geomorf. . siál granulometríja -e ž pedogeogr., geomorf. posto­ pek, s katerim se locujejo razlicno veliki delci v prsti, odkladninah grápa -e ž geomorf. navadno manjša strma in ozka dolina, vrezana v strmo pobocje PRIM.: déber, kánjon, sotéska, víntgar graviklásticni procési -ih -ov m mn. geomorf. razpadanje in prestavljanje kamninskega drobirja zaradi težnosti gravitácija -e ž mat. geogr. . téžnost gravitacíjska régija -e -e ž spl. geogr. ozemlje, ki socialno, gospodarsko in/ali prometno gravi­tira k dolocenemu središcuPRIM.: ekonmska régija, fiziognómska régija, funkcíjska régija, homogéna régija gravitacíjska va -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. padavinska voda, ki pronica zaradi Zemljine težnosti S: pronicajóca vôda gravitacíjski modél -ega -a m geogr. prometa, geogr. nas. model za napovedovanje obsega prometnih tokov med dvema ali vec kraji glede na njihovo medsebojno privlacnost in razdaljo gravitacíjski t -ega -a m hidgeogr. vodni tok v jezerih in morjih, ki nastane zaradi neena­komerne razporeditve gostote vode, zlasti v globinskih plasteh in prelivih med sosednjimi morji z razlicno gostoto vode gravitacíjski vál -ega -a m hidgeogr. val, ki nastane zaradi hkratnega delovanja razlic­nih težnostnih sil, tudi nasprotnih Zemljini težnosti gravitacíjsko namákanje -ega -a s agr. geogr. namakanje, znacilno za kulturne terase na pobocjih, na katere se voda dovaja po kanalih, po katerih se pretaka zaradi težnosti gravitacíjsko obmócje -ega -a s geogr. nas. obmocje, ki je zaradi ene ali vec funkcij, ki jih doloceno centralno naselje opravlja za okoliško obmocje, navezano predvsemaliiz­kljucno na to središce S: gravitacíjskozalédje, obmócje privlácnosti, vplívno obmócje GL: geogr. prometa gravitacíjsko obmócje lúke gravitacíjsko obmócje lúke -ega -a -- s geogr. prometa obmocje na celini, s katerega poteka tovorni prometni tok proti doloceni luki in iz nje gravitacíjsko zalédje -ega -a s geogr. nas. . gravitacíjsko obmócje grbína -e ž geomorf. zaobljena izboklina, vzpe­tinica na ravnem ali položnem površju GL: geomorf. ledeníškagrbína, geomorf. ledení­ška grbína z rępom grbínasta obála -e -e ž geomorf. morska obala na nekoc z ledenim pokrovom prekritem ob-mocju, z zaobljenimi grbinami, ki jih je po umiku ledu prekrilo plitvo morje, zato njihovi zgornji deli kot številni majhni otocki štrlijo nad morsko gladino, znacilna za baltskoobrežje v srednji Švedski in na jugozahodu Finske grbínasti trávnik -ega -a m geomorf., geogr. kra­sa z okrog m dolgimi in nekaj dm visokimi grbinami in vdolbinami razgibano, s travo poraslopovršje,kinastanezaradizakraseva­nja talnega morenskega gradiva karbonatne sestave, znacilno za nižje ležece planinske pašnike grebén -a m geomorf. strmo, navadno skalnato višje sleme v visokogorju, redkeje sredo­gorju GL: klimatogeogr. grebén visôkega zrácnega tláka, geomorf. korálni grebén grebén visôkega zrácnega tláka -a -- -- -- m klimatogeogr. podolgovato obmocje z visokim zracnim tlakom, ki ima glede na okolico gre­benu podobno obliko PRIM.: dolína nízkega zrácnega tláka gręda -e ž geomorf. strma, ozka polica v skalni steni GL: klimatogeogr., var. okolja efékt tôple gręde, klimatogeogr., var. okolja tôpla gręda (1), agr. geogr. tôpla gręda (2), klimatogeogr., var. okolja ucínek tôple gręde grędasto poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. obdelovanje zemlje v gredah, ki je po svojih znacilnostih podobno vrtnarstvu, le da je po­vršina zemljišca navadno bistveno vecja Greenpeace -cea [grínpís] m (ang.) var. okolja mednarodno nevladno gibanje za zdravo, cisto in varno okolje, ki se dejavno zavzema za trajno uravnotežen razvoj v svetu greenwiški poldnévnik -ega -a [gríniški] m kart. poldnevnik, ki poteka skozi astronom­sko opazovalnico v londonskem predmestju Greenwich in je dogovorno izbran kot izho­dišce merjenja zemljepisne dolžine S: nícelni meridián, zacétni poldnévnik gregorijánski koledár -ega -ja m mat. geogr. koledar s 365,2425 dneva v enem letu, ki ga je leta 1582 vpeljal papež Gregor XIII. in temelji na Soncevem letu PRIM.: julijánski koledár grejzém -a tudi greyzem -a [grejzém] m pedo­geogr. prst sive barve, bogata z organskimi snovmi, znacilna za obmocja na prehodu iz gozda v stepo S: síva gózdna prst grénlándska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. poledenitev, ki pokriva Grenlandijo, z znacilnim debelim ledenim pokrovom, s katerega se proti obalam spušcajo ledeniki grčs lités -- -a [gré lité -ęja] m (fr.) geomorf. me­lišce z vec deset m debelo plastjo grušca na periglacialnih obmocjih, na do 40° nagnjenih pobocjih greyzem -a[grejzém] m pedogeogr. gl. grejzém gréz -a m geogr. krasa . ugréz gréznica -e ž var. okolja praviloma triprekatna, vodotesno urejena jama za zbiranje hišnih odplak, ki deluje kot hišna cistilna naprava Gr-horizt -a [gé čr] m(krajšava r za redukcijski) pedogeogr. . redukcíjski glęjev horizónt gríc -a m geomorf. vzpetina, nižja od hriba gricévje -a s geomorf. vecji sklenjeni niz gricev zrelativnovišinskorazlikodo300m,katerih vrhovi prinas segajo do nadmorskevišine 600 m PRIM.: gorôvje, hribôvje gríntavec -vca m geomorf., ljud. . dolomít Gríntenova projékcija -e -e in gríntenova projékcija -e -e ž kart. azimutna kartografska gúba projekcija, pri kateri je površina Zemlje pre­nesena na krožno projekcijsko ploskev, katere polmer je enak polovici ekvatorja, ki je ravna crta, na njem so med seboj pravilno oddaljeni poldnevniki, razdalje med vzporedniki pa se proti tecajema povecujejo gríža -e ž geogr. krasa razpadla ali razžrta kamnina na kraškem površju, nastala tudi z mehanskim preperevanjem grlo -a s geomorf., ljud. gorski žleb, ki se navad-no na vrhu konca s škrbino ali prehodom na drugo stran grebena grm -a m biogeogr. nizka lesnata rastlina brez glavnega debla, ki se razveja že pri tleh PRIM.: drevó grmícastastépa -e -e ž biogeogr. stepa, v kateri rastejo redke sklenjene skupine nizkih grmov PRIM.: gózdna stépa, trávnata stépa grmíšce -a s agr. geogr. zemljišce, porašceno z grmicevjem gri pések -ega -ska m geomorf., pedogeogr. pesek z zrni s premerom od 2 mm do 0,2 mm PRIM.: drôbni pések grblja -e ž 1. agr. geogr., geomorf. na kup zloženo kamenje, nastalo z razbijanjem štrlecih skal ob trebljenju obdelovalnih zemljišc 2. geomorf. . moréna (1, 2) GL: geomorf. ledeníška gróblja grňh grôha m geomorf. . túf grúcastavás -e vasí ž geogr. nas. vas, pri kateri so domovi brez reda postavljeni tesno skupaj ob vaških poteh, z izrazito mejo med pozida­nim delom in kmetijskimi zemljišci s poljsko razdelitvijo na grude grúcasto nasélje -ega -a s geogr. nas. strnjeno naselje s stanovanjskimi hišami in gospo­darskimi poslopji, nepravilno razporejenimi v eno ali vec med seboj povezanih skupin PRIM.: nasélje s pravílnim tlórisom, obcéstno nasélje grúda -e ž 1. geomorf. . tektónska grúda 2. agr. geogr. . zemljíška grúda grúdasta njíva -e -e ž agr. geogr. njiva na zem­ljiškem kompleksu, za katerega je znacilna poljska razdelitev na grude grúdasti délec -ega -lca m agr. geogr. . nčpravílni délec grúdasto gorôvje -ega -a s geomorf. gorovje, sestavljeno iz ene ali vec tektonskih grud PRIM.: kúpolasto gorôvje, nagúbano gorôvje, vulkánsko gorôvje grúdica -e ž pedogeogr. porozen, vecinoma kroglast strukturni skupek mineralnih delcev prsti grt grúnta m 1. agr. geogr., od 14. do 16. stol. ob razpadanju pridvornega gospodarstva, ob višinski in dodatni kolonizaciji nastalo vecje individualno kmetijsko gospodarstvo, ki last-niku in njegovi družini zagotavlja preživetje 2. agr. geogr., ljud. . kmetíja grúntar -ja m agr. geogr., ljud. lastnik velikega kmetijskega posestva PRIM.: bájtar grúšc -a m geomorf. ostrorobo kamninsko gra­divo, nastalo z mehanskim preperevanjem trdne kamnine grúšcnata moréna -e -e ž geomorf. morensko gradivo z zelo veliko grušca grúšcnata pušcáva -e -e ž geomorf. . rég grúšcnatavrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca, na­stala v podlagi iz grušca, morene ali drugega nesprijetega apnencastega gradiva, znacilna za visokogorski kras S: morénska vrtáca grúšcnati ledeník -ega -a m geomorf., hidgeogr. vecja gmota ostrorobega skalovja v obliki ledeniškega jezika, navadno pod najvišjimi deli visokogorja, ki se zaradi vsebovanega ledu premika kot ledenik grúšcnati tók -ega -a m geomorf. z vodo pre­pojena gmota grušcnatega gradiva, ki zaradi težnosti spolzi po melišcu PRIM.: blátni tók, drobírski tók grúšcnati visokogôrski krás -ega -ega -a m geogr. krasa kras v zgornjem nivalnem ali periglacialnem pasu, zaradi mocnega mehan­skega preperevanja pokrit z apnencevim ali dolomitnim kršjem, grušcem Gso-horizt -a [gé esó] m (krajšava so za se­kundarnooksidirani)pedogeogr. . sekundárno oksidírani glęjev horizónt gúba -e ž geomorf. zaradi bocnih pritiskov upognjena kamninska plast s kadunjo ali antiklinalo, grebenomalisinklinalo in vmes­nima kriloma GL: geomorf. ŕsimétricnagúba, geomorf. kolén-casta gúba, geomorf. ležéca gúba, geomorf. nág­njena gúba, geomorf. navádna gúba, geomorf. normálna gúba, geomorf. pahljácasta gúba, geomorf. pokôncnagúba, geomorf. polęglagúba, a – simetricna ali normalna guba b – poševna ali nagnjena guba c – prevrnjena guba c – polegla ali ležeca guba d – pahljacasta guba e – zabojasta guba Glavni tipi gub geomorf. pošévna gúba, geomorf. potopljęna gúba, geomorf. prelómljenagúba, geomorf. pre­pógnjenagúba, geomorf. prevrnjena gúba, geo­morf. próžna gúba, geomorf. simétricna gúba, geomorf. stojéca gúba, geomorf. ukrívljena gúba, geomorf. zabôjasta gúba gúbanje -a s geomorf. geotektonski proces, ki kamninske sklade bocno stisne in naguba GL: geomorf. alpídskogúbanje, geomorf. alpiníd­sko gúbanje, geomorf. armorikánsko gúbanje, geomorf. hercínsko gúbanje, geomorf. kaled­sko gúbanje, geomorf. varíscicno gúbanje gujt -a in guyot -a [gíjo -ja] m geomorf. navadno mizasta podmorska gora vulkanskega na­stanka, s strmimi stenami zaradi abrazije, potopljena zaradi ugrezanja oceanskega dna ali dviga morske gladine gúmno -a s geogr. nas., v severovzhodni Sloveniji prostor za mlacev, navadno ob hlevu in odprt na dvorišcni strani, v katerem se hranijo tudi kmecki vozovi, orodje gnška poledenítev -e -tve [gínška] ž klimato­geogr., geomorf. starejšepleistocenska poledeni­tev v Alpah, med okrog 500.000 in 350.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z elstrsko poledenitvijo naseveru Evropein s kansaško poledenitvijo v Severni Ameriki S: günški glaciál, günz PRIM.: míndelska poledenítev, ríška poledenítev, würmska poledenítev gnški glaciál -ega -a [gínški] m klimatogeogr., geomorf. . gnška poledenítev gško-míndelska mčdledéna dba -e -e -e[gínško] ž klimatogeogr., geomorf. . gnško­míndelska otoplítev gško-míndelska otoplítev -e -tve [gínško] ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska otoplitev v Alpah, med 350.000 in 300.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva s holsteinsko otoplitvijo na severu Evrope S: gnško-mín­ delska mčdledéna dôba, günško-míndelski ínterglaciál gnško-míndelski ínterglaciál -ega -a [gín­ško] m klimatogeogr., geomorf. . gnško-mín­delska otoplítev gz -a[gínc] m klimatogeogr., geomorf. . gn­ška poledenítev Gútenbergova diskontinuitétna plôskev -e -e -kve in gútenbergova diskontinuitétna plô­skev -e -e -kve ž geomorf. stik med plašcem in jedrom Zemlje na globini približno 2900 km PRIM.: Conradova diskontinuitétna plôskev, Mohorovíciceva diskontinuitétna plôskev guyot -a [gijó -ja] m geomorf. gl. gujót gváno -a s agr. geogr. organsko gnojilo kot vir fosfatov in nitratov, ki v debelih plasteh nasta­ gyttja ja iz pticjih iztrebkov zlasti na otokih vzdolž gyttja -e[jítja] ž pedogeogr. gl. jítja sušne cilske in perujske tihooceanske obale GVŽ GVŽ-ja [g.v.ž..] m krajšava agr. geogr. . gláva vélike živíne H habitát -a m biogeogr. življenjski prostor rastlin­ske, živalske vrste ali populacije z znacilnimi okoljskimi dejavniki hábub -a m klimatogeogr. pešceni vihar na ob-mocju Sahare haciénda -e ž (šp.) agr. geogr., v španskem okolju kmetijsko veleposestvo s stanovanjsko hišo v Španiji in nekdanjih španskih kolonijah v Latinski Ameriki, na Filipinih, sestavljeno iz latifundij in minifundij PRIM.: fazénda hadálna ca -e -e ž hidgeogr. . últraabisál Hadleyjeva célica -e -e [hédlijeva] in hadleyjeva célica -e -e ž klimatogeogr. del planetarnega kroženja zraka, ki ga poganja segrevanje in dviganje zraka v ekvatorialnem pasu in spušcanjenaobmocjusubtropskegavisokega tlaka hálda -e ž var. okolja . jalovíšce hal-ja m klimatogeogr. kolobarjast ali stebri-cast svetlobni pojav, ki nastane zaradi loma, odboja, redkeje zaradi odklona Soncevih in Luninih žarkov na ledenih kristalckih v ozracju halofílni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki živi v slanem okolju halofít -a m biogeogr. . slanúša halokinéza -e ž geomorf. proces, pri katerem se delno plasticneplastisoli, nakopicenev Zem­ljini notranjosti, kot nekakšen tok pomikajo navzgor v smeri najmanjšega odpora v trših kamninah, pri cemer se razvejajo haloklína -e ž hidgeogr. tanka plast morske vode, kjer se slanost zelo spremeni PRIM.: kemoklína, termoklína halomórfna prst -e prstí ž pedogeogr. . slána prst hamáda -e ž geomorf. skalnata ali kamnita puš-cava, znacilna za Saharo S: kamníta pušcáva PRIM.: ęrg, rég, serír hamefít -a m biogeogr. nizka grmicasta rastlina, ki ima v obdobju, neugodnem za rast, brstice navadno do 25 cm nad tlemi PRIM.: fanerofít, geofít, hemikriptofít, kriptofít, terofít hamsín -atudi kamsín -am (arab.) klimatogeogr. vroc, suh in pogosto prašnat južni veter s slabo vidljivim ozracjem, ki piha iz Sahare protiSredozemlju harmatán -a m klimatogeogr. suh severovzhodni veter, ki piha iz Sahare proti obali Gvinej­skega zaliva harmónicnognojęnje -ega -a s agr. geogr. gno­jenje, s katerim se gojene kulturne rastline ob upoštevanju rezultatov kemicnih analiz prsti uravnoteženo oskrbujejo s hranili, kar ugodno vpliva na njihovo rast, zagotavlja vecji pridelek PRIM.: melioracíjsko gnojęnje hártland -a in heartland -a [hártland] m (ang.) polit. geogr., v klasicni geopolitiki obmocje ob geostrateških mejah, zaradi katerega nasta­jajo dolgotrajni politicni, vojaški spori, npr. Bližnji vzhod, Indokitajski polotok PRIM.: rímland havaríja -ež 1. var. okolja hujša nesreca vozila, plovila,kipovzroci vecjookoljskoškodo,npr. razlitje nevarne kemikalije iz cisterne, nafte iz poškodovanega tankerja 2. geogr. prometa nesreca ladje na morju zaradi ujme hazmofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram v skalnih razpokah, kjer je dovolj prsti, da se ukorenini in crpa hrano heartland -a [hártland] m polit. geogr., v klasicni geopolitiki gl. hártland hékistotęrmna rastlína -e -e ž biogeogr. rastli­na, ki raste na polarnih obmocjih, v visoko­gorju s povprecno letno temperaturo pod 0 °C PRIM.: mégatęrmna rastlína, mézotęrmna rastlína, míkrotęrmna rastlína hídroelektrárna hektárski donňs -ega -ôsa m agr. geogr. . hektárski pridélek hektárski pridélek -ega -lka m agr. geogr. letna kolicina dolocenega pridelka, pridelanega na hektarju obdelovalnega zemljišcaS: hektárski don heliocéntricni sistém -ega -a m mat. geogr. nebesni sistem, katerega središce je Sonce PRIM.: geocéntricni sistém heliofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . svetlo­ boljúbna rastlína heliofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram na zelo svetlem, ne­zasencenem rastišcu heliográf -a m klimatogeogr. naprava za merjenje soncnega obsevanja S: solariméter heliotęrmicnaós -e osí ž geogr. nas. smer orien­tacije stavb, odklonjena od smeri S–J v smeri SV–JZ, ki se na obmocjih brez reliefnih in drugih omejitev upošteva pri parcelni delitvi ali nacrtovanju ulicne mreže, ker omogoca enakomernejšo porazdelitev soncnega ob-sevanja in prejete toplote heliotęrmicnaregulácija -e -e ž biogeogr. urav­navanje telesne temperature pri mrzlokrvnih živalih z ogrevanjem na soncu, ohlajanjem v senci helofít -a m biogeogr. rastlina, ki raste v moc­virju hemikriptofít -a m biogeogr. vecletna rastlina, ki ima v obdobju, neugodnem za rast, brstice v listni rožici tik nad tlemi PRIM.: fanerofít, geofít, hamefít, kriptofít, terofít hemipelagiál -a m hidgeogr. prehodno obmocje med plitvim in globokim morjem PRIM.: pelagiál hemisfęra -e ž spl. geogr. . plla herbicíd -a m var. okolja, agr. geogr. okolju lahko škodljivo sinteticno ali naravno sredstvo, ki se zlasti v kmetijstvu uporablja za zatiranje plevela PRIM.: fungicíd, insekticíd herbivr -a m nav. mn. biogeogr. . rastlino­jédec hercínska orogenéza -e-ežgeomorf. orogene­ za, s katero se je med devonom in permom dvignilo hercinsko gorovje S: hercínsko gúbanje PRIM.: alpinídska orogenéza, armo­rikánska orogenéza, kaledónska orogenéza, varíscicna orogenéza hercínsko gorvje -ega -a s geomorf. del varis­ cicnega gorovja iz mlajšega paleozoika hercínsko gúbanje -ega -a s geomorf. . her- cínska orogenéza heterogéni méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. tloris mesta z razlicno sestavo, nastal zaradi nacrtne preureditve ali iz vec jeder z zrašcanjem mest PRIM.: homogéni méstni tlóris heterosfęra -e ž klimatogeogr. zgornji del ozracja nad višino 120 km, v katerem pod vplivom Soncevega sevanja plini razpadajo in atomi ionizirajo, gibanje ozracja pa povzrocata Zemljino magnetno polje in atmosferska bibavica PRIM.: homosfęra heterotrfni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki potrebuje za svojo prehrano že sintetizirane organske snovi PRIM.: avtotrófni organízem hibríd -a m biogeogr. potomec pri križanju genetsko razlicnih rastlinskih ali živalskih vrst S: krížanec hidrácija -e ž geomorf. razpadanje kamnin za­radi vsrkavanja vode, pri cemer kamninski minerali nabreknejo in se zmehcajo, zato se kamnine zrahljajo hidratácija -e ž1. geomorf. kemicna vezava vode v mineralih, pri cemer nastajajo hidratiPRIM.: dehidratácija 2. pedogeogr., geomorf. nabrekanje mineralovglinzaradivsrkavanjavode PRIM.: dehidratácija hidratizácija -e ž geomorf. spreminjanje prostor-nine kristalov soli ob navlaženju in sušenju hidrávlicna civilizácija -e -e ž agr. geogr. po­deželsko-mestna kmetijska civilizacija, za katero so znacilne obsežne hidrotehnicne napravezanamakanje obdelovalnih zemljišc, preprecevanje poplav in izkorišcanje vodne energije PRIM.: nčhidrávlicna civilizácija hidrávlika -e ž hidgeogr. veda o mehanskih lastnostih vode hídrodinámicnitlák -ega -a m hidgeogr. tlak, ki ga povzroca gibanje vode hídroelektrárna -e ž ind. geogr., hidgeogr. elek­trarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca kineticna energija vode S: vôdnaelektrárna PRIM.: sóncnaelektrárna (1), tęrmoelektrárna, vétrna elektrárna GL: ind. geogr., hidgeogr. akumulacíjska hí­ droelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. crpálna hídroelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. mála hí­droelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. nízkotlácna hídroelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. pretócna hídroelektrárna, ind. geogr., hidgeogr. visoko­tlácna hídroelektrárna hídroenergétski kombinát -ega -a m ind. geogr., hidgeogr., zastar. . hídroenergétski sistém hídroenergétski potencíal -ega -a m ind. geogr., hidgeogr. za pridobivanje elektricne energije razpoložljiva kolicina vodne ener­gije na doloceni reki, v porecju, državi, celini, ne glede na stopnjo njene dejanske izkorišcenosti hídroenergétski sistém -ega -a m ind. geogr., hidgeogr. celota povezanih hidroelektrarn, ki v najvecji možni meri izkorišca energetski potencialrekealiporecja,omogocatudirecno plovbo, namakanje obdelovalnih zemljišc S: hídroenergétski kombinát hídroenergíja -e ž ind. geogr., hidgeogr. energija rek in morja, ki se izkorišca zlasti za prido­bivanje elektricne energije, v preteklosti tudi za delovanje mlinov, žag, nekaterih strojev S: vôdna energíja hidrofácija -e ž hidgeogr. skladnost kemizma in temperature vode z naravnogeografskimi znacilnostmi pokrajine hidrofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . vodo­ ljúbna rastlína hídrogeologíja -e ž hidgeogr. del geologije, ki proucuje podzemne vode hídrogeolški izolátor -ega -ja m geogr. krasa neprepustna kamnina, ki preprecuje podzem-no vodno pretakanje in povzroca raztekanje ali zajezovanje kraške vode hidrográf -a m 1. hidgeogr. strokovnjak za hidro­grafijo 2. hidgeogr. . hidrográm 3. hidgeogr. priprava za graficno beleženje vodnega stanja S: limnigráf, limnográf GL: hidgeogr. báza hidrográfa hidrografíja -e ž hidgeogr. veda o vodovju GL: hidgeogr. kráška hidrografíja hidrográfska conálnost krása -e -i -- ž geogr. krasa . kráška hidrográfska pasovítost hidrográfska kárta -e -e ž kart. . hidrolóška kárta hidrográfska męja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, ki upošteva vodne prvine v okolju, npr. jezera, potek rek hidrográfskamréža -e -e ž hidgeogr. . récna mréža hidrográfski bazén -ega -a m hidgeogr. del Zemljinega površja skupaj z vodonosnimi kamninami, od koder se vode stekajo v po­samezno reko ali recni sistem hidrográfski cíkel -ega -kla m hidgeogr. nepre­kinjen proces prehajanja vode z Zemljinega površjav ozracjeinnazajzaradiizhlapevanja vode s površine kopnega in vodnih objektov, Glavni parametri hidrografskega cikla hidrofít -a m biogeogr. . vôdna rastlína hídrogeografíja -e ž 1. spl. geogr., širše veja fi­zicne geografije o vodovju kot delu geosfere ali pokrajine 2. spl. geogr., ožje veda o vodah na kopnem prenosa vodnih hlapov na velike razdalje z zracnimitokovi, kondenzacije vlage, padavin in pronicanja vode v tla zaradi Soncevega sevanja in Zemljine težnosti S: hidrolóški cíkel, hidrolóški króg, krogotňk vôde, króže­ hidrolóški režím nje vôde, planetárni vôdni obtňk, vôdni cíkel, vôdni krogotňk hidrográfski objékt -ega -a m kart. vodni to-pografski objekt, talna voda, npr. izvir, reka, mocvirje, jezero, morje, ledenik, snežišce hidrográfsko obmócje -ega -a s 1. hidgeogr. praviloma porecje reke (naj)višjega reda 2. hidgeogr. . vôdno obmócje hidrográm -a m hidgeogr. graficni prikaz dnevnega, tedenskega, mesecnega spremi­njanja vodnega stanja na vodomerni postaji S: hidrográf (2) Hidrogram hidrohoríja -e ž biogeogr. razširjanje peloda, semen, plodov rastlin z vodo PRIM.: anemo­horíja, biohoríja hídroizotęrma -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z enako tem­peraturo vode hídrokarbonátno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero na sušnih obmocjih, ki vsebuje hidro­karbonatnovodo S: sódavo jézero hídrolakolít -a m hidgeogr., geomorf. leca ledu v tundrskih tleh, ki povzroca izbocenost površja hidrolíticna kíslost prstí -e -i -- ž pedogeogr. kislost prsti, merjena v izvlecku prsti, pri­pravljenem z raztopino soli mocne baze in šibke kisline hidrolítsko preperévanje -ega -a s geomorf. preperevanje zaradi hidrolize, znacilno za vlažno in vroce podnebje hidrolíza -e ž geomorf. proces spreminjanja in razkrajanja silikatne kamninske gmote ob na­vlaženju, zlasti mocen v vlažnem in vrocem podnebju hidrologíja -e ž 1. hidgeogr. veda o hidrosferi 2. hidgeogr. veda o vodah na kopnem GL: hidgeogr. kráškahidrologíja,hidgeogr. récna hidrologíja hidrolka kárta -e -e ž kart. zemljevid, ki prikazuje razporeditev, sestavo, dinamiko in druge lastnosti voda na dolocenem ozemlju S: hidrográfska kárta hidrolka létev -e -tve ž hidgeogr. navpicno v vodo postavljena lesena ali kovinska letev z 2 cm širokimi vodoravnimi progami ter decimetrskimi in metrskimi oznakami S: vodomér hidrolška napved -e -i ž hidgeogr. kratko-rocno ali dolgorocno predvidevanje procesov in pojavov na rekah, jezerih, drugih vodnih objektih S: hidrolóška prognóza GL: hidgeogr. dolgorócnahidrolóškanapôved, hidgeogr. kratkorócna hidrolóška napôved hidrolóška postája -e -e ž hidgeogr. postaja za merjenje vodostaja, pretoka, temperature in drugih lastnosti vode hidrolka prognza -e -e žhidgeogr. . hidro­ lška naped hidrolška regionalizácija -e -e ž hidgeogr. clenitev površja ali njegovih delov na posa­mezna obmocja z enakim ali skoraj enakim hidrološkim režimom površinskih in pod-zemnih voda hidrolška sęrija -e -e ž hidgeogr. meritve, opravljene z vec batometri in termometri hkrati, razporejenimi v razlicnih globinah hidrolka sezna -e -e ž hidgeogr. del leta z znacilnim hidrološkim režimom hidrolški cíkel -ega -kla mhidgeogr. . hidro­gráfski cíkel hidrolški krg -ega -a m hidgeogr. . hidro­ gráfski cíkel hidrolki modél -ega -a m hidgeogr. racunal­niška obdelava hidroloških podatkov zaradi pojasnjevanja, tipizacije pojavov in napo­vedovanja hidroloških procesov, prikazanih številcno ali graficno hidrolóški racún -ega -a m hidgeogr. obdelava hidroloških podatkov, ki pokaže znacilnosti hidrološkega režima, modela, napovedi hidrolóškirežím -ega -a m hidgeogr. povprecno spreminjanje višine vode reke, jezera, morja, njenih fizikalnih in kemicnih lastnosti med letom, odvisno od podnebnih znacilnosti ob-mocja S: vôdni režím hidrolko léto -ega -a s hidgeogr. cas dvanaj­stih mesecev, ki se ne ujema s koledarskim letom, pac pa s sezonskimi podnebnimi raz­merami, navadno od jeseni, ko padejo vse trdne in tekoce padavine in odtece vsa voda S: vdno léto hídromeliorácija -e ž agr. geogr., var. okolja izboljševanje kmetijskega zemljišca z osu­ševanjem ali namakanjem PRIM.: ágromeli­orácija hidrométricni prerčz -ega -éza m hidgeogr. precni prerez vodnega objekta z navedbami hitrosti toka, pretoka in rezultatov drugih hidrometricnih opazovanj hidrométricnokrílo-ega-as hidgeogr. naprava za merjenje hitrosti vodnega toka hidrometríja -e ž hidgeogr. veda, ki se ukvarjaz metodologijo opazovanja in merjenja voda hidrometríjska mréža -e -e ž hidgeogr. mreža hidroloških postaj hidromórfnaprst -e prstí ž pedogeogr. prst, na­stala zaradi vpliva stojece vode ali podtalnice PRIM.: avtomórfna prst hidroním -a m kart. lastno ime tekocih voda, prekopov, slapov, jezer, morij, oceanov, morskih tokov, ledenikov S: vdno zemlje­písno imé hidropnika -e ž agr. geogr. gojenje rastlin brez prsti, v porozni podlagi, prepojeni z vodo, v katero se dodajajo potrebna hranila PRIM.: aeropónika hídroregulácija -e ž hidgeogr. uravnavanje vodnega toka tekocih voda, da se zmanjša nevarnost poplav, izboljša izraba vode S: regulácija vodá hidrosfęra -e ž spl. geogr., hidgeogr. vse vodovje na Zemljinem površju, povezano v hidro­grafskem ciklu PRIM.: vodje hídrostáticni nivó -ega -ja m hidgeogr. nivo, enak višini dviga vode v vrtinah ali pod-zemno povezanih votlinah S: piezométricni nivó (2) hídrostáticni tlák -ega -a m hidgeogr. tlak v stojeci vodi, ki nastane zaradi mase vodne gmote in narašca z globino hídrotéhnika -e ž 1. hidgeogr. veda o uporabi vode in vodne energije v tehnicne namene 2. hidgeogr. uporaba vode in vodne energije v tehnicne namene hidrotp -a m pokr. ekol. vodno okolje z enakimi razmerami za življenje hierarhíja centrálnih nasélij -e -- -- ž geogr. nas. razvršcanje središc glede na njihovo pomembnost, opremljenost s storitvenimi dejavnostmi in zastopanost funkcij, zlasti javnih hierarhíja nasélij -e -- ž geogr. nas. razvršcanje naselij glede na njihovo pomembnost v vec stopenj oziroma ravni, npr. glede na opre­mljenost s centralnimi funkcijami, število delovnih mest, prometno povezanost GL: geogr. nas. hierarhíja centrálnih nasélij hierarhíja vodotkov -e -- ž hidgeogr. raz­vrstitev vodotokov glede na njihov položaj v recni mreži higrofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . vlago­ ljúbna rastlína higrofílni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki živi v vlažnem okolju higrofít -a m biogeogr. rastlina, ki raste na zelo vlažnem rastišcu higrométer -tra m klimatogeogr. . vlagomér higroskpska vda -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. voda v prsti, v tankem sloju adsorbirana na površino prstenih delcev, ki je korenine ras­tlin ne morejo vsrkati S: adsorbírana vôda hilęja -e ž biogeogr. tropski deževni gozd v Ama­zonskem nižavju PRIM.: igápo, varzęja híperpopulácija -e ž demogeogr. . prena­ séljenost hipocénter -tra m geomorf. tocka v globini Zemlje, od koder izhajajo potresni valovi S: potrésno žaríšce PRIM.: epicénter hipoglęj -a m pedogeogr. oglejena prst, v kateri poteka oglejevanje zlasti zaradi vpliva pod- talnice PRIM.: amfiglęj, epiglęj, psévdoglęj, stagnoglęj hipolímnij -a m hidgeogr. spodnja, hladna plast jezera, kjer se temperatura vode zelo malo spreminja PRIM.: batilímnij, epilímnij, metalímnij hípourbanizácija -e ž geogr. nas. prikrita ur­ banizacija, znacilna za državo, pokrajino z velikim deležem nekmeckega prebivalstva, katerega vecji del živi na podeželju v subur­baniziranih in vaških naseljih, manjši del pa v mestih hipsográfska krivúlja -e -e ž kart. krivulja, ki v grafikonu prikazuje deleže višinskih pasov na kopnem in globinskih pasov v oceanih, morjih S: hipsométricna krivúlja PRIM.: hip­sométricna crta hipsométricna crta -e -e ž kart. crta, ki v grafikonu prikazuje deleže višinskih pasov v porecjih, pokrajinah PRIM.: hipsográfska krivúlja hipsométricnakárta-e-ež kart. . hipsomé­tricni zemljevíd hipsométricna krivúlja -e -e ž kart. . hipso­ gráfska krivúlja hipsométricni zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid Zemljinega površja, na katerem so reliefne oblike prikazane s pomocjo hip­sometricne lestvice, najpogosteje v barvah, ki ustvarjajo vtis tretje dimenzije S: hipso­métricna kárta hipsometríja -e ž kart. veda o merjenju nad­morskih višin kopnega in morskih globin histográm -a m kart. graficni prikaz velikosti ali strukture stanja, pojava, navadno s stolpci GL: geomorf. histográm próda histográmpróda -a -- m geomorf. serija diagra­mov, ki prikazujejo spremembe zaobljenosti proda, navadno vzdolž recnega toka históricna geografíja -e -e ž spl. geogr. . zgodovínska geografíja (1, 2) históricna geologíja -e -e ž geomorf. del geo­ logije o Zemljini geološki zgodovini históricnamoréna-e-ežgeomorf. .recéntna moréna hladílna va históricni fáktor -ega -ja m nav. mn. spl. geogr. . zgodovínski dejávnik histosól -a m pedogeogr. . šôtna prst híša -e ž geogr. nas. zgradba, navadno name- njena za bivanje ljudi, grajena iz razlicnih gradbenih materialov, z razlicnimi arhitek­turnimi znacilnostmi, z enim ali vec prostori, stanovanji GL: geogr. nas. álpska híša, geogr. nas. belo­kránjska híša, geogr. nas. bvška híša, geogr. nas. dolénjska híša, geogr. nas. ęnocélicna híša, geogr. nas. híša s crno kúhinjo, geogr. nas. ídrijska híša, geogr. nas. kmécka híša, geogr. nas. kmécka híša z ęnim prostórom, geogr. nas. mediteránska híša, geogr. nas. modernizí­rana kmécka híša,geogr. nas. nótranjska híša, geogr. nas. osrédnjeslovénska híša, geogr. nas. pannska híša, geogr. nas. prekmúrska híša, geogr. nas. primórska híša, geogr. nas. škofje­lóško-cerkljánska híša, geogr. nas. vrhhlévna híša, geogr. nas. vzhdnoslovénska híša híša s crno kúhinjo -e ------ ž geogr. nas. dvocelicna ali veccelicna hiša, sestavljena iz glavnega bivalnega prostora z zidano pecjo, veže, ki je hkrati vhodni prostor, in kuhinje, iz katere se kuri pec, dim pa se prosto dviga s kurišca pod strop híšna obrt -e -i ž agr. geogr., ind. geogr. . do­ máca obrt hítra césta -e -e ž geogr. prometa cesta za pro-met motornih vozil med najpomembnejšimi regionalnimi središci, navadno navezana na avtocestno omrežje in cestno omrežje v so-sednjih državah hitróst vôdnega tóka -i -- -- ž hidgeogr. raz­dalja, ki jo voda pretece v casovni enoti, izmerjena na precnem prerezu vodnega toka in navadno izražena v m/s GL: hidgeogr. kríticna hitróst vôdnega tóka Hjülstromova délta -e -e [hjílstromova] in hjülstromova délta -e -e ž geomorf. vršaj, ki se koncuje v sorazmerno plitvem vodnem okolju in nima razvitih vseh treh znacilnih deltnih plasti PRIM.: Gílbertova délta, Salisburyjeva délta hláce hlác ž mn. klimatogeogr., zastar. . tróm­ ba hladílna va -e -e ž var. okolja, hidgeogr. voda, ki se uporablja za hlajenje gospodarskih na­prav, zlasti jedrskih reaktorjev v jedrskih elektrarnah in energetskih blokov v termo­elektrarnah, tudi v industrijskih postopkih PRIM.: kopálna vda, pítna vda, tehnolška vda hládna da -e -e ž klimatogeogr., geomorf. . poledenítev (1) hládna frta -e -e ž klimatogeogr. gibljivo sti-cišce, kjer se hladna zracna gmota vriva pod toplo in jo izriva PRIM.: okludírana frónta, tôpla frónta hládna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama že-paste oblike, v kateri se ohranja pozimi ohla­jeni zrak S: mrzla jáma PRIM.: tpla jáma hládna pušcáva -e -e ž biogeogr. pušcava v zmerno toplem sušnem podnebju, znacilna za notranjost celin PRIM.: ledéna pušcáva, tôpla pušcáva hládna vjna -e -e ž polit. geogr. ostra neoboro­žena konfrontacija med dvema ali vec država-mi, skupinami držav, zlasti med velesilami, ki vkljucuje gospodarski in vojaški pritisk, oblikovanje politicnih zavezništev hládni dán -ega dnéva m klimatogeogr. dan, ko se temperatura spusti pod 0 °C PRIM.: ledéni dán, mrzli dán, tôpli dán, vróci dán hládni ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, ki ima na stiku s podlago temperaturo ledu v glavnem nižjo od temperature ledišca pod povecanim tlakom, kar povzroca njegovo po-casnejše premikanje PRIM.: tôpli ledeník hládni mski t -ega -ega -a m hidgeogr. mor-ski tok z nižjo temperaturo kot odprto morje na isti zemljepisni širini, navadno usmerjen iz višjih zemljepisnih širin v nižje PRIM.: tôpli môrski tók hlév -a m 1. agr. geogr. zidano ali leseno gospo­darsko poslopje na kmetiji, namenjeno za rejo zlasti goveje živine S: štála 2. agr. geogr. samostojna zgradba za živino na nižjih pla­ninah, rovtih in senožetih, katere zgornji del je navadno senik 3. agr. geogr., v Prekmurju, na Štajerskem in na Krasu svinjak hlévska živinoręja -e -e ž agr. geogr. živinore­ja, ki se ukvarja z intenzivno rejo razlicnih domacih živali v hlevih in pridelovanjem krmnih rastlin na njivah, znacilna za obmocja z manj ugodnimi podnebnimi razmerami, kjer je potrebno živino prezimiti v zaprtem prostoru PRIM.: pášna živinoręja (1) hlévski gnj -ega gnojá m agr. geogr., var. okolja naravno gnojilo, nastalo iz mešanice iztrebkov živine in stelje, ki lahko pri preve­liki gostoti živine obremenjuje okolje PRIM.: gnójevka, gnójnica hmeljárstvo -a s agr. geogr. zelo intenzivna poljedelska panoga, ki se ukvarja s pridelo­vanjem hmelja za pivovarstvo hmeljíšce -a s 1. agr. geogr. njiva, zasajena s hmeljem kot vecletno monokulturo 2. agr. geogr. obdelovalno zemljišce s hmeljem kot katastrska zemljiška kategorija hóbikmetíjstvo---as agr. geogr. . ljubíteljsko kmetovánje hodník -a m geogr. krasa razmeroma širok in visok jamski rov, navadno vodoraven S: pasáža hodoním -a m kart. lastno ime ceste, ulice, zracne ali vodne poti, npr. Dunajska cesta, Pot prijateljstva, Panamski prekop S: odoním hogback -a [hógbek] m (ang.) 1. geomorf. ozko, asimetricno sleme, katerega zložnejše in daljše pobocje je skladno ali skoraj skladno z vpadom skladov 2. geomorf. na vrhu strmo nagubana antiklinala z nižjimi, zložnejšimi pobocji holárkticna flórna oblást -e -e oblastí ž bio-geogr. . holárktis holárkticna zóogeográfska oblást -e -e ob-lastí ž biogeogr. najobsežnejša zoogeografska oblast na Zemlji, ki obsega vecji del severne poloble: Severno Ameriko z Grenlandijo, Evropo, Severno Afriko in Azijo, razen Južne in Jugovzhodne Azije PRIM.: antárk­ticna zóogeográfska oblást, avstrálska zóo­geográfska oblást, etiópska zóogeográfska oblást, índijsko-malájska zóogeográfska oblást, madagáskarska zóogeográfska ob-lást, neotrópska zóogeográfska oblást, novo­zelándskazóogeográfskaoblást,polinézijska zóogeográfska oblást holárktis -a m biogeogr. prostrana florna oblast, ki obsega Evropo in njene severne otoke, Azijo, razen dela Jugozahodne Azije, Južne in Jugovzhodne Azije, severni del Afrike in Severno AmerikoS: holárkticnaflórnaoblást horiznt PRIM.: antárktis, avstrális, kapensis, neotró-pis, páleotrópis hlding -a m ind. geogr. gospodarska družba brez lastne proizvodnje, ki ima zaradi ka­pitalskih deležev v drugih družbah v njih prevladujoc vpliv hlm -a m geomorf. osamel gric ali hrib sredi ravnine ali nižjega reliefa sploh S: hólmec, húm (2) hlmec -mca m geomorf., ljud. . hlm holocén -a m klimatogeogr., geomorf. mlajša, sedanja epoha kvartarja, ki traja zadnjih 10.000 let S: alúvij (2), póstglaciál (2) PRIM.: pleistocén holocénska prst -e prstí ž pedogeogr. . obrécna prst holocénska ravnína -e -e ž geomorf. ravnina, nastala v holocenu hlokrás -a m geogr. krasa . popôlni krás holomíkticno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z eno popolno navpicno cirkulacijo vode na leto PRIM.: dimíkticno jézero holstein -a [hólštajn] mklimatogeogr., geomorf. . holsteinska otoplítev holsteinska otoplítev -e -tve [hólštajnska] ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska otoplitev na severu Evrope, med 350.000 in 300.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z günško-mündelsko otoplitvijo v Alpah S: holstein, holsteinski ínterglaciál holsteinski ínterglaciál -ega -a [hólštajnski] m klimatogeogr., geomorf. . holsteinska oto­ plítev homogéna régija -e -e ž spl. geogr. regija s podobno gospodarsko in socialno sestavo S: unifórmna régija PRIM.: ekonómska régija, fiziognómska régija, funkcíjska régija, gravi­tacíjska régija homogénavôdnaplást -e -e plastí mhidgeogr. . homogéni vôdni slňj homogéni méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. tloris mesta z enotno sestavo, ki se lahko razrašca nacrtno, npr. v obliki pravokotnika, zvezde ali kroga, ali nenacrtno PRIM.: hete­ rogéni méstni tlóris homogénivôdnislňj -ega -ega slôja m hidgeogr. vodni sloj, v katerem je gostota vode pov- sod enaka S: homogéna vôdna plást PRIM.: anotęrmicni vôdni slňj, izotęrmicni vôdni slňj hómoiotęrmna živál -e -iž biogeogr. . toplo- krvna živál homoklinála -e ž geomorf. povešen rob obsež­nih, vecinoma vodoravnih skladov homosfęra -e ž klimatogeogr. spodnji del ozracja pod višino 100 km, v katerem je kemicna sestava razmeroma stalna, sestavljen iz troposfere, stratosfere in mezosfere PRIM.: heterosfęra homotermíja vde -e -- ž hidgeogr. lastnost jezerske, morske ali recne vode, da je zaradi mešanja ali turbulentnega toka njena tem­ peratura povsod enaka S: izotermíja vôde PRIM.: anotermíja vôde, dihotermíja vôde, katotermíja vôde homotermíja zráka -e -- ž klimatogeogr. lastnost zraka, da je zaradi mešanja njegova tempera-tura v debelejšem prizemnem sloju enaka S: izotermíja zráka horiznt -a m 1. mat. geogr. .obzórje (1, 2) 2. pedogeogr. . horizónt prstí GL: pedogeogr. Ah-horizónt, pedogeogr. Á-hori­znt, pedogeogr. (A)-horizónt, pedogeogr. aku­mulacíjski horizónt, pedogeogr. A mo-horizónt, pedogeogr. antropogéni horizónt, pedogeogr. -horizónt, pedogeogr. argílicni horizónt, Aohpedogeogr. argilúvicni horizónt, pedogeogr. Aum -horizónt,pedogeogr. Bfe-horizónt,pedogeogr. Bh­horizónt, pedogeogr. B-horizónt, pedogeogr. (B)­horizónt, pedogeogr. (B)rz-horizónt, pedogeogr. Bt-horizónt, pedogeogr. Btn-horizónt, pedogeogr. (B)v-horizónt, pedogeogr. C-horizónt, mat. geogr. depresíja horizónta, pedogeogr. diagnósticni horizónt, pedogeogr. É-horizónt, pedogeogr. eluviálni horizónt, pedogeogr. ferospódicni ho-rizónt, pedogeogr. genétski horizónt, pedogeogr. G-horizónt, pedogeogr. g-horizónt, pedogeogr. glávni horizónt, pedogeogr. glęjev horizónt, pedogeogr. Go-horizónt, pedogeogr. G r-horizónt, pedogeogr. Gso-horizónt, pedogeogr. horizónt Á, pedogeogr. horizónt (A), pedogeogr. horizónt Ah, pedogeogr. horizónt A mo, pedogeogr. horizónt Aoh, pedogeogr. horizónt A um, pedogeogr. horizónt B, pedogeogr. horizónt (B), pedogeogr. horizónt Bfe, pedogeogr. horizónt Bh, pedogeogr. horizónt (B)rz, pedogeogr. horizónt Bt, pedogeogr. horizónt Btn, pedogeogr. horizónt (B)v, pedogeogr. horizónt C, pedogeogr. horizónt É, pedogeogr. horizónt G, pedogeogr. horizónt g, pedogeogr. horizónt G o, pedogeogr. horizónt G r, pedogeogr. horizónt G so, pedogeogr. horizónt Ó, pedogeogr. horizónt P, pedogeogr. horizónt R, pedogeogr. horizónt raz­pádle máticne podláge, pedogeogr. horizónt T, pedogeogr. humospódicni horizónt, pedogeogr. humóznihorizónt, pedogeogr. iluviálnihorizónt, pedogeogr. izpránihorizónt, pedogeogr. kámbicni horizónt,pedogeogr. mólicnihorizónt,pedogeogr. nátrijev horizónt, pedogeogr. Ó-horizónt, pedo­geogr. óhricni horizónt, pedogeogr. oksidírani glęjev horizónt, pedogeogr. orgánski horizónt, pedogeogr. P-horizónt, pedogeogr. pňdhorizónt, pedogeogr. podzólasti horizónt, klimatogeogr. prevíšani horizónt, pedogeogr. psévdoglęjev horizónt, pedogeogr. redukcíjskiglęjevhorizónt, pedogeogr. R-horizónt, pedogeogr. sekundárno oksidíraniglęjevhorizónt, geomorf. solifluidálni horizónt, hidgeogr. stándardni horizónt, pedo­geogr. šôtni horizónt, pedogeogr. T-horizónt, pe­dogeogr. úmbricni horizónt, hidgeogr. vodonôsni horizónt horiznt Á -a -- m pedogeogr. . humózni horizónt horiznt (A) -a -- [oklepáj á] m pedogeogr. . (A)-horizónt horiznt Ah -a -- [á há] m pedogeogr. . Ah- horizónt horizontálnaconálnost -e -i tudi horizontálna zonálnost -e -i ž biogeogr., pokr. ekol. razširje­nost v pasovih okrog Zemljine oble glede na zemljepisno širino S: vodorávna conálnost PRIM.: vertikálna conálnost horizontálna gzdna męja -e -e -e ž biogeogr. meja, do katere glede na zemljepisno širino še uspeva gozdPRIM.: polárna gózdna męja, vertikálna gózdna męja horizontálna mobílnost prebiválstva -e -i -- ž demogeogr. prehod posameznika iz ene dejavnosti ali poklica v drugega, ne da bi se spremenil njegov družbeni ali socialni položaj PRIM.: vertikálna mobílnost prebiválstva horizontálna vegetacíjska męja -e -e -e žbio­geogr. . vodorávna rastlínska męja horizontálna zonálnost -e -i ž spl. geogr. gl. horizontálna conálnost horiznt A mo -a -- [á emó] m pedogeogr. . m­ licni horizónt horiznt Aoh -a -- [á ohá] mpedogeogr. . óhricni horizónt horizt A um -a -- [á učm] m pedogeogr. . úmbricni horizónt horiznt B -a --[bé] m pedogeogr. . iluviálni horizónt horiznt (B) -a -- [oklepáj bé] m pedogeogr. . kámbicni horizónt (1) horiznt Bfe -a -- [bé efé] m pedogeogr. . fero­ spódicni horizónt horiznt Bh -a -- [bé há] m pedogeogr. . humo­ spódicni horizónt horiznt (B)rz -a -- [oklepáj bé erzé] m pedogeogr. . kámbicni horizónt (3) horiznt Bt -a -- [bé té] mpedogeogr. . argílicni horizónt horizt Btn -a --[bé tečn] m pedogeogr. . nátrijev horizónt horiznt (B)v -a -- [oklepáj bé vé] m pedogeogr. . kámbicni horizónt (2) horiznt C -a --[cé] m pedogeogr. . horizónt razpádle máticne podláge horiznt É -a -- m pedogeogr. . eluviálni ho-rizónt horiznt G -a -- [véliki gé] m pedogeogr. . glęjev horizónt horizt g -a -- [máli gé] m pedogeogr. . psévdoglęjev horizónt horiznt G o -a -- [gé ó] m pedogeogr. . oksida­ cíjski glęjev horizónt horiznt G r -a -- [gé čr] m pedogeogr. . reduk­ cíjski glęjev horizónt horiznt G so -a -- [gé esó] m pedogeogr. . se­kundárno oksidírani glęjev horizónt horiztna projékcija -e -e žkart. .ázimutna projékcija horizt Ó -a -- m pedogeogr. . orgánski horizónt horiznt P -a --[pé] m pedogeogr. . antropo­ géni horizónt horizónt prstí -a -- m pedogeogr. s površjem prsti približno vzporedna plast, nastala za­radi pedogenetskih procesov, ki se razlikuje od sosednje plasti po fizikalnih, kemicnih in biološkihlastnostih S: horizónt (2) horizt R -a --[čr] m pedogeogr. . trda kamnína horizónt razpádle máticne podláge -a -- -­-- m pedogeogr. horizont, nastal z razpadom maticne podlage, brez znakov sprememb, nastalih zaradi pedogenetskih dejavnikov, hudoúrniška dolína znacilnih za druge horizonte S: C-horizónt, horizónt C horizóntski nebésni koordinátni sistém -ega -ega -ega -a m mat. geogr. nebesni koordinatni sistem, pri katerem je osnovni krog horizont, njegovi koordinati sta azimut in višina PRIM.: eklípticni nebésni koordinátni sistém, ekvato­riálni nebésni koordinátni sistém horizt T -a --[té] m pedogeogr. . šôtni horizónt hrn -a m geomorf. . špík horografíja -e ž spl. geogr. podroben opis po­krajin, manjših delov Zemljinega površja in njihovo hierarhicno razvršcanje horoním -a mkart. .pokrajínskozemljepísno imé hórst -a m geomorf. podolgovat kamninski blok, dvignjen ob bolj ali manj vzporednih prelomnih ploskvah S: tektónski cňk PRIM.: tektónski járek hortikultúra -e ž 1. agr. geogr. . vrtíckarstvo 2. agr. geogr. . vrtnárstvo hortisl -a m pedogeogr. . vrtna prst hot spot -- -a [hót spót] m (ang.) geomorf. . vróca tócka hrám -a m 1. geogr. nas. velika skupna zgradba na ovcjih in kozjih planinah s kuhinjskim prostoromna sredini, kletjo na eni, hlevomali vechlevskimiprostorinadrugistrani 2. geogr. nas. enoprostorna lesena stavba v dolenjskih in štajerskih vinogradih, ki se od 18. stoletja uporablja tudi kot stalno bivališce GL: geogr. nas., agr. geogr. vínski hrám hranílna enta -e -e ž agr. geogr. vsako od razlicnih meril za vrednotenje in medse­bojno primerjanje hranilne vrednosti živil, izraženo s številkami oziroma vrednostnimi ekvivalenti, npr. škrobnaenota, ovsenaenota, senena vrednost hranílo -a s pedogeogr., biogeogr. anorganska snov v ionski obliki, ki jo rastline potrebujejo za rast in razvoj S: nutričnt GL: pedogeogr., biogeogr. mákrohranílo, pedo­geogr., biogeogr. míkrohranílo hrbet -bta m geomorf. vecja, na vrhu praviloma zaobljena podolgovata vzpetina, navadno neskalnata GL: geomorf. oceánski hrbet, geomorf. pod­môrskihrbet, geogr. krasa skálnihrbet, geomorf. srednjeoceánski hrbet, geogr. krasa škrápljasti hrbet hríb -a m geomorf. vzpetina, višja od grica in nižja od gore ter manj razsežna in bolj raz-clenjena od nje hribína -e ž geomorf., neustr. . kamnína hribvje -a s geomorf. vecji, povezan sistem hribov in njihovih slemen PRIM.: gorôvje, gricévje hríbovska kmetíja -e -e ž agr. geogr., v Sloveniji zaradi manj ugodnih naravnih razmer za kmetovanje dodatno subvencionirana kme­tija na nadmorski višini od 600 m do 800 m, lahko tudi nižje, ce na njej prevladujejo strma obdelovalna zemljišca z nagibom vec kot 30° PRIM.: višínska kmetíja hrúp -a m var. okolja mocni, neprijetni zvoki, merjeni v decibelih, ki so v razlicnih okoljih moteci, ker negativno vplivajo na pocutje, zdravje,delovnostorilnostcloveka,življenje živali PRIM.: zvócno obremenjevánje okólja GL: var. okolja bňj proti hrúpu húba -e ž 1. agr. geogr., v fevdalizmu od 9. stoletja dalje kmetija, dodeljena v obdelavo podlož­niku S: mansus 2. agr. geogr., v srednjem veku površinska enota za velikost kmetije, pri­bližno 30 oralov GL: agr. geogr. cetrtínska húba, agr. geogr. osmínska húba, agr. geogr. polovícna húba, agr. geogr. šestínskahúba, agr. geogr. tretjínska húba húdivéter -ega -tra m klimatogeogr. premikanje zraka s hitrostjo 6 boforov, pri cemer se upo­gibajo mocne veje, veter tuli okrog vogalov húdivihár -ega -ja m klimatogeogr. izredno hitro premikanje zraka s hitrostjo 11 boforov, pri cemer se ruje posamezno drevje, pojavlja vecja škoda na stavbah hudoúrnajáma -e -e ž geogr. krasa, po Valvasorju jama, iz katere naj bi prihajala huda ura hudoúrnik -a m hidgeogr. deroc potok ali reka na strmem pobocju v gorskem svetu, ki ob deževju hitro naraste in zlasti v kulturni po­krajini lahko povzroca škodo GL: hidgeogr. ledeníški hudoúrnik hudoúrniška akumulácija -e -e ž 1. geomorf. odlaganje, kopicenje hudourniških sedimen­ tov 2. geomorf. . hudoúrniški nanňs hudoúrniška dolína -e -e ž geomorf. soteski podobna koritasta dolina s strmimi pobocji, neenakim strmcem in le obcasnim hudourni­škim vodotokom, ki se v glavno dolino steka s hudourniškim vršajem hudoúrniška láva -e -e ž geomorf., neustr. . drobírski tók hudoúrniški nanňs -ega -ôsa m geomorf. sedi­menti hudournika, v katerih se menjavajo raz-licno veliki kamninski delci S: hudoúrniška akumulácija (2), prolúvij hudoúrniški vršáj -ega -a m geomorf. trikotna odkladnina hudournika iz bolj grobega, vec­jega in manj izrazito sortiranega gradiva húdrt -i ž geogr. nas., ljud. gospodarskoposlopje, navadno leseno, z delno zidanim prostorom za sirjenje, s kuhinjo in prostorom za molžo, postavljeno na nekaterih ovcjih in kozjih planinah hudsonski gd -ega -a [hádsonski] m biogeogr. borealnigozd vKanadi,medLabradorjemin Aljasko PRIM.: lavrencíjski gózd huerta -e [hvęrta] ž (šp.) agr. geogr. intenzivno obdelano, namakano zemljišce zlasti v za­ledju vzhodne in jugovzhodne obale Španije, na katerem se lahko v istem letu pridela vec razlicnih pridelkov, zlasti zelenjave in sadja PRIM.: véga (2) húm-am 1. geogr. krasa, geomorf., tudi mednarodno osamljen gric, navadno stogaste oblike, na kraški ravnini, zlasti na kraškem polju 2. geomorf., ljud. . hlm humána ekologíja -e -e ž pokr. ekol. ekologija o cloveku in njegovih razmerjih do okolja S: nva ekologíja humána geografíja -e -e ž spl. geogr. . drúž­ bena geografíja humáno oklje -ega -a s spl. geogr. . clové­ kovo oklje (1, 2) humiditéta -e ž klimatogeogr. stopnja vlažnosti obmocij z vlažnim podnebjem humídna klíma -e -e ž klimatogeogr. . vlážno podnébje humídnost -i ž klimatogeogr. . vlážnost (1, 2) humifikácija -e ž pedogeogr. razkrajanje organskih snovi v prsti, pri katerem nastaja humus humín -a m pedogeogr. del organske snovi, ki se pri ekstrahiranju prsti ne raztopi humínska kislína -e -e ž pedogeogr. sestavina humusa, mešanica temno obarvanih organ-skih spojin humospódicni horizónt -ega -a m pedogeogr. iluvialni horizont, ki vsebuje humusne snovi, izpraneizorganskegain eluvialnegahorizon­ta S: Bh-horizónt, horizónt Bh humzni horiznt -ega -a m pedogeogr. vrhnji horizont v profilu prsti, ki vsebuje z mine-ralnimi delci dobro pomešan humus in se na njivi ujema s slojem ornice S: Á-horizónt, horizónt Á húmus -a m pedogeogr. obstojna, navadno temno obarvana organska snov v prsti, ki s pomocjo mikroorganizmov nastane iz razkrojenih od­mrlih delov rastlin in živali GL: pedogeogr. blági húmus, pedogeogr. mór húmus, pedogeogr. múlhúmus, pedogeogr. surôvi húmus hurikán -a m klimatogeogr. izredno mocen, vrtincast tropski viharni veter, znacilen za obale Karibskega morja in Mehiškega zaliva PRIM.: tajfún iluviálni horiznt I idęjni nacrt -ega -a m plan. prikaz tehnicnih, funkcionalnih in oblikovnih rešitev potenci­alno zazidljivega obmocja identitéta vasí -e -- ž geogr. nas. celota fizio­gnomskih in funkcijskih prvin, npr. ustroj, zgradba, oblika, tloris, po katerih se vaška naselja razlikujejo od mestnih in se posamez­na vas uvršca v dolocen tip vaških naselbin oziroma je po njih razpoznavna ideolški blk -ega -a m polit. geogr. geostra­teška, ideološka zveza držav z razlicnimi družbenopoliticnimi sistemi, ki jo vodi, usmerja svetovna sila, npr. ZDA, nekdanja Sovjetska zveza GL: polit. geogr. svetôvni ideolóški blók ídrijska híša -e -e ž geogr. nas. zidana nadstrop­na kmecka hiša s številnimi majhnimi okni, podtip škofjeloško-cerkljanske hiše, od katere serazlikujezlastipo strmidvokapnistrehi, in za katero je znacilna uporaba stavbnega lesa iz ostankov jamskega lesa idrijskega rudnika živega srebra igápo -a m biogeogr. tropski deževni gozd v Amazonskem nižavju, ki je vse leto poplav­ljen PRIM.: hilęja, varzęja ígla -e ž geomorf. ozka, konicasta skala íglasti gózd -ega -a m biogeogr. gozd, zlasti v severnih zemljepisnih širinah in/ali gorskem svetu, v katerem prevladujejo iglavci PRIM.: lístnati gózd, méšani gózd (1) íglasti léd -ega ledú m hidgeogr. slojevit led iz kristalov z vodoravnimi osmi, ki nastane pri zmrzovanju mirne recne gladine iglú -ja m geogr. nas. kupolasto eskimsko bivališ-ce, narejeno iz drug na drugega zloženih, med seboj tesno prilegajocih se snežnih blokov ignimbrít -a m geomorf. vulkanska kamninaiz odkladnin žarecegaoblaka, kateregausedline se zaradi visoke temperature natalijo in spri­ mejo v trden kamninski pokrov, v katerem so brez reda razmetani vtrošniki velikih kristalov, lapili in kamniti bloki igrálniški turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki temelji na igralništvu, cemur je prilagojena tudi druga turisticna ponudba igrálništvo -a s geogr. turizma turisticna dejav­nost, ki se ukvarja z organizirano ponudbo iger na sreco v igralnicah, navadno premož­nim gostom íkravec -vca m geomorf. . oolít ělegálna migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr., polit. geogr. meddržavna migracija, pri kateri udeleženci nezakonito, skrivoma vstopijo v drugo državo, pogosto s pomocjo medna­rodne kriminalne organizacije PRIM.: legálna migrácija ilimerizácija -ež pedogeogr. izpiranjeglinastih delcev prsti ilít -a m pedogeogr. sljudi podoben mineral gli­ne, ki se od nje razlikuje po manjši kolicini kalija illinojska poledenítev -e -tve [ílinojska] ž klimatogeogr., geomorf. srednjepleistocenska poledenitev v Severni Ameriki, med 195.000 in 130.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z warthsko ohladitvijo na severu Evrope in z ri­ško poledenitvijo v Alpah S: illinojski glaciál illinojski glaciál -ega -a [ílinojski] m klimato­geogr., geomorf. . illinojska poledenítev ílovica -e ž 1. pedogeogr. teksturni razred prsti, ki vsebuje do 65 % peska, do 45 % melja in do 15 % gline 2. geomorf. sipko gradivo mešane zrnavosti 3. geomorf. zmes izsprijetih glinenih mineralov in drobnih zrnc kremena, zaradi železovih spojin rumeno do rjavo obarvana GL: geogr. krasa kráška ílovica (1, 2) iluviálni horiznt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu prsti, ki vsebuje glino, humus in seskviokside, izprane iz horizontov nad njim, zlastiizeluvialnega S: akumulacíjskihorizónt, B-horizónt, horizónt B ilúvij -a m geomorf. preperina, nanesena v raz-poke kraških kamnin iluvizácija -e ž pedogeogr. razpadanje razlicnih snovi v zgornjih horizontih prsti in njihovo premešcanje v spodnje horizonte imigrácija -e ž demogeogr. . priseljevánje imigránt -a m demogeogr. . priséljenec imisíja -e ž var. okolja odpadna toplotna energija in škodljive snovi iz razlicnih virov, ki jih prejme doloceno okolje, navadno merjene kot koncentracija emisij PRIM.: emisíja imperialízem -zma m polit. geogr. vecanje moci dolocene države, pridobivanje svetovnega vpliva s politicnim in gospodarskim podre­janjem kolonij PRIM.: kolonialízem imponírana męja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, nastala zaradi odlocitve, dogovora ve­lesil, najveckrat po spremembi geopoliticnih meja, npr. med Severno in Južno Korejo po letu 1953, nekdanja meja med Zahodno in Vzhodno Nemcijo imprt -a m spl. geogr. . uvňz impregnácija -e ž geomorf. prepojitev porozne ali razpokane kamnine, organske snovi s ke­micno drugacnimi raztopinami ali plini, npr. z rudami, nafto, zemeljskim plinom incinerácija -e ž var. okolja odstranjevanje od­padkov s sežiganjem v posebnih peceh, pri katerem nastaja uporabna toplotna energija, pri neustreznem zgorevanju tudi okolju škodljivi plini incinerátor -ja m var. okolja napravaza sežiganje odpadkov, tudi nevarnih, pri katerem okolju škodljive emisije, ki nastajajo pri zgorevanju, ne smejo presegati dopustne stopnje índeksarídnosti-a--mklimatogeogr. . índeks súšnosti índeks CBD -a --[cebedé] m geogr. nas. . CBD-índeks índeks celínskosti podnébja -a -- -- m klima­togeogr. indeks stopnje celinskega podnebja, izracunan iz dnevne in letne temperaturne amplitude, vlažnosti ozracja in iz letnega razporedapadavin S: índekskontinentálnosti klíme índeks dispęrznosti -a --m geogr. prometa razmerje med številom prometnih vozlišc in številom linij, ki se uporablja za ugotavljanje razvejanosti prometnega omrežja índeks funkcíjske diverzifikácije -a -- -- m geogr. nas. kazalnik, ki izraža, v kolikšni meri ima mesto, centralno naselje razvite dejavnosti oziroma zastopane ustanove, na­menjene delovanju mesta in zadovoljevanju potreb okolice PRIM.: koeficičnt funkcíjske specializácije índeks humídnosti -a -- m klimatogeogr. . índeks vlážnosti índeks industríjske proizvódnje -a ----m ind. geogr. indeks, ki kaže kolicinsko oziroma vrednostno spreminjanje industrijske proiz­vodnje v doloceni državi, pokrajini, izracu­nan mesecno ali letno za vse proizvedeno blago ali loceno po posameznih industrijskih panogah,izdelkih índeks kmetíjske preobrázbe -a -- -- m agr. geogr., pokr. ekol. indeks za vrednotenje stopnje antropogenega preoblikovanja pokrajine, izracunan na podlagi ocen intenzivnosti obdelave posameznih zemljiških kategorij, izraženih z ornimi ekvivalenti índekskontinentálnostiklíme -a -- -- mklima­togeogr. . índeks celínskosti podnébja índeks razdrobljęnosti zemljíšc -a -- -- m agr. geogr. indeks, ki izraža stopnjo velikostne ali/in prostorske razdrobljenosti zemljišc índeks súšnosti -a -- m klimatogeogr. s kolic­nikom izraženo razmerje med padavinami in dejanskoalipotencialnoevapotranspiracijo S: índeks arídnosti PRIM.: índeks vlážnosti índeks vijúganja -a -- m geogr. prometa raz­merje med dejansko in zracno razdaljo med krajema GL: geogr. prometa índeks vijúganja potí índeks vijúganja potí -a -- -- m geogr. prometa razmerje med dejansko razdaljo med krajema po cesti ali železnici in zracno razdaljo med njima índeks vlážnosti -a -- m klimatogeogr. s kolic­nikom izraženo razmerje med padavinami in dejanskoalipotencialnoevapotranspiracijo S: índeks humídnosti PRIM.: índeks súšnosti índeks vdnega odtka -a -- -- m hidgeogr. odtok, izražen z debelino vodnega sloja na površino odtocnega obmocja, navadno v industríja mm/km˛ S: odtócni índeks PRIM.: kolícnik vdnega odtka índekszaóbljenosti -a -- m geomorf. s Callieu­ xovo metodo izmerjena stopnja zaobljenosti prodnikov indijánsko polétje -ega -a s klimatogeogr. ob-dobje lepega vremena na zacetku jeseni, znacilno za Severno Ameriko PRIM.: bábje polétje índijsko-malájska zóogeográfska oblást -e -eoblastížbiogeogr. najmanjšazoogeografska oblast, ki obsega Južno in Jugovzhodno Azijo in vecji del otokov med Azijo in Avstralijo PRIM.: antárkticnazóogeográfskaoblást, av-strálska zóogeográfska oblást, etiópska zóo­geográfskaoblást,holárkticnazóogeográfska oblást,madagáskarskazóogeográfskaoblást, neotrópska zóogeográfska oblást, novoze­lándska zóogeográfska oblást, polinézijska zóogeográfska oblást indikátorji okja -ev -- m mn. var. okolja neživi fizikalni in kemicni pokazatelji ali živi indi­katorski organizmi, obcutljivi za dolocene ucinke onesnaževanja, ki kažejo kakovostno stanje v okolju, spremembe v njem indikátorska rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki raste le na prsti z doloceno lastnostjo, npr. na vlažni, slani prsti, prsti s kislo, bazicno reakcijo indikátorski organízem -ega -zma m biogeogr., var. okolja organizem, ki kaže na dolocene lastnosti okolja, v katerem živi, zlasti njegovo morebitnoonesnaženost PRIM.: bíoindikátor individuálna selítev -e -tve ž demogeogr. selitev posameznika, navadno v kraj, kjer so mož­nosti zaposlitve individuálni promčt -ega-éta m geogr. prometa . osébni promčt individuálni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, prilagojen potrebam posameznega turista ali majhne skupine ljudi s sorodnimi pogledi, pricakovanji PRIM.: mnóžicni turí­zem, skupínski turízem industrializácija -e ž 1. ind. geogr. gospodarski, družbenoprostorski in socialni proces, po­vezan s širjenjem industrijske proizvodnje 2. ind. geogr. uvajanje, širjenje industrijske proizvodnje na dolocenem obmocju, s cimer postane industrija gospodarsko pomembnejša od kmetijstva in tradicionalne obrti PRIM.: deindustrializácija GL: ind. geogr. difúzna industrializácija, ind. geogr. ęnojędrna industrializácija, ind. geogr. monocéntricna industrializácija (1, 2), ind. geogr. policéntricna industrializácija (1, 2), ind. geogr. razpršęna industrializácija, ind. geogr. včcjędrna industrializácija industrializacíjska stôpnja -e -e ž ind. geogr. stopnja industrijske razvitosti dolocene po­ krajine, države, ki se najpogosteje izraža kot delež zaposlenih v industriji od vseh zaposlenih ali kot delež industrije v ustvar­ jenem bruto domacem proizvodu S: stôpnja industrializíranosti industrializacíjski modél -ega -a m ind. geogr. vzorcni nacin uvajanja, spodbujanja industria­ lizacije, npr. ameriški, sovjetski, japonski, ki ga druge države cistega ali v kombinaciji z drugimi bolj ali manj uspešno posnemajo industríja -e ž 1. ind. geogr., var. okolja gospo­ darska dejavnost, ki z uporabo strojev na veliko predeluje surovine in polizdelke, pro-izvaja blago za nadaljnjo predelavo ali široko porabo, pri cemer bolj ali manj onesnažuje, obremenjuje okolje 2. ind. geogr. proizvodna dejavnost, pri kateri se anorganske in organ-ske surovine z mehanskimi, fizikalnimi, kemicnimi ali/in biološkimi postopki pre­delujejovpolizdelkezanadaljnjopredelavo, koncne izdelke za široko porabo 3. ind. geogr., po statisticni definiciji gospodarska dejavnost, ki vkljucuje rudarstvo, industrijsko predelavo rudarskih, gozdnih in kmetijskih surovin ter oskrbo z elektriko, plinom, paro, toplo vodo GL: ind. geogr. avtomobílska industríja, ind. geogr. bázicna industríja, var. okolja, ind. geogr. císta industríja, ind. geogr. délovno intenzívna industríja, ind. geogr. ekstraktívna industríja, ind. geogr. eléktrotéhnicnaindustríja, ind. geogr. industríja grádbenega materiála, ind. geogr. industríja proizvajálnih srédstev, ind. geogr. inženírska industríja, ind. geogr. kapitálno intenzívnaindustríja, ind. geogr. kapitálno-raz­vójnointenzívnaindustríja, ind. geogr. kémicna industríja, ind. geogr. kljúcna industríja, ind. geogr. láhka industríja, ind. geogr. lésna indu­stríja, ind. geogr. letálska industríja, var. okolja, ind. geogr. nčcístaindustríja,ind. geogr. papírna industríja, ind. geogr. predeloválna industríja, ind. geogr. prehrámbnaindustríja, ind. geogr. raz­vójnointenzívnaindustríja, ind. geogr. sodbna industríja, ind. geogr. steklárska industríja, ind. geogr. strôjna industríja, ind. geogr. surovínska industríja, ind. geogr. tekstílna industríja, ind. geogr. tęžka industríja, ind. geogr. tobácnaindu­stríja, var. okolja, ind. geogr. umázanaindustríja, ind. geogr., var. okolja usnjárska industríja, ind. geogr. živílska industríja industríja grádbenega materiála -e ----ž ind. geogr. industrijsko izdelovanje materiala, ki se uporablja v gradbeništvu, npr. opeke, apna, cementa industríjaproizvajálnihsrédstev -e -- -- žind. geogr. . strôjna industríja industríjskacóna -e -e ž 1. ind. geogr. obmocje z vec industrijskimi objekti, npr. industrijska cona Melje, Crnuce 2. ind. geogr. obmocje z infrastrukturno opremljenim zemljišcem na ugodni lokaciji, ki ga pripravi, uredi lokalna skupnost in ga skupaj z morebitnimi že po­stavljenimi objekti ponudi v zakup manjšim proizvodnim podjetjem industríjskacetrt -e -i ž geogr. nas. mestna cetrt s številnimi industrijskimi obrati, kar vpliva na njeno prevladujoco funkcijo, znacilen utrip, videzPRIM.: prométnacetrt,stanovánj-ska cetrt, trgôvska cetrt, univerzitétna cetrt, uprávna cetrt, zabavíšcna cetrt industríjska cistílna napráva -e -e -e ž var. okolja cistilna naprava za cišcenje, nevtrali­ziranje onesnaženega zraka, odpadnih voda in drugih okolju škodljivih snovi, nastalih v industrijskih, obrtnih, storitvenih obratih industríjska drúžba -e-e ž ind. geogr., demo-geogr. družba, ki vecino svojega bruto do-macega proizvoda ustvari z industrijo, ta pa zaposluje tudi vecino aktivnega prebivalstva PRIM.: póstindustríjska drúžba industríjska geografíja -e -e ž spl. geogr. del gospodarske geografije, ki proucuje razpro­stranjenost industrije in vzroke za razlike v stopnji industrializiranosti, pri cemer izpo­stavlja zlasti raznovrstne ucinke industrije na spremembe v pokrajini industríjskaodpádnavôda -e -e -e ž nav. mn. var. okolja voda, uporabljena v proizvodnem procesu industrijskih, obrtnih obratov, ki zaradi onesnaženosti obremenjuje, ogroža okolje PRIM.: komunálna odpádna vôda industríjska pokrájina -e -e ž ind. geogr. del kulturne pokrajine, v kateri na pojave in procese izrazito vpliva industrija, medtem ko so drugi dejavniki manj pomembni S: industríjsko obmócje (3) industríjska rastlína -e -ežnav. mn.agr. geogr. kulturna rastlina, ki se uporablja zlasti za pridobivanje surovin ali za industrijsko pre­delavo, npr. sladkorna pesa, bombaž, hmelj PRIM.: krmna rastlína, prehrámbna rastlína industríjska razvójna stôpnja -e -e -e ž ind. geogr. stopnja v razvoju industrije, ki po­membno vpliva na njen tehnicni, tehnološki razvoj, gospodarski pomen in njeno prostor­sko razporeditev industríjskarevolúcija -e -e ž ind. geogr. obsež­ne gospodarske in družbene spremembe kot posledica tehnicnih iznajdb in množicnega uvajanja strojev v proizvodnji od srede 18. stoletja dalje industríjska súburbanizácija -e -e ž geogr. nas. širjenje industrijske proizvodnje in z njo povezanega svojskega nacina življenja iz mestnih središc v obmestja industríjska živinoręja -e -e ž agr. geogr. so-dobna oblika živinoreje z zelo veliko gostoto rejnih živali, avtomatiziranim krmljenjem in cišcenjem iztrebkov industríjskicénter -ega -tra mind. geogr., geogr. nas. . industríjsko sredíšce industríjski distríkt -ega -a m ind. geogr. na-crtno zasnovano vecje industrijsko obmocje z ozko specializirano proizvodnjo, visoko izobraženo in usposobljeno delovno silo, ucinkovitimi prometnimi povezavami in tele­komunikacijskimizvezami, npr.Silicijevado­lina v KalifornijiS: industríjskookróžjePRIM.: industríjski kombinát, industríjski kompléks, monocéntricnaindustrializácija,policéntricna industrializácija (1) industríjski kombinát -ega -a m ind. geogr. na-crtno zasnovano središce crne metalurgije v nekdanji Sovjetski zvezi kot posebna oblika industrializacije, za katero je znacilna želez­niška povezava nahajališc premoga in ležišc železove rude, npr. Donbas v Ukrajini, Uralo-Kuzneckikombinat PRIM.: industríjskidistríkt, ínfrastruktúra industríjski kompléks, monocéntricna indu­strializácija, policéntricna industrializácija (1) industríjski kompléks -ega -a m ind. geogr. visoko industrializirana pokrajina kot po­sebna oblika industrializacije, kjer je na sorazmerno majhnem ozemlju ob številnih spremljajocih dejavnostih namešcenih vec raznovrstnih industrijskih podjetij, ki so med seboj proizvodno in podjetniško povezana, soodvisna PRIM.: industríjskidistríkt,industríj­skikombinát,monocéntricnaindustrializácija (1), policéntricna industrializácija (1) GL: agr. geogr. ágroindustríjskikompléks, geogr. nas., ind. geogr. urbáno-industríjski kompléks industríjski lokacíjski dejávnik -ega -ega -a m nav. mn. ind. geogr. vsak od dejavnikov, ki vplivajo na postavitev industrijskega obrata na regionalni ravni, npr. surovine, energetski viri, delovna sila, promet, trg, kapital, po­trošnja, naravne razmere, in/ali na mikrolo­kacijski ravni, npr. zemljišce, oskrba z vodo in energijo, prometni in telekomunikacijski prikljucki, odvajanje odplak, deponiranje odpadkov industríjski párk -ega -a m ind. geogr. nacrtno zasnovano manjše industrijsko obmocje z opremljenimi znanstvenoraziskovalnimi laboratoriji, usposobljeno delovno silo in ucinkovitimi prometnimi povezavami, tele­komunikacijskimizvezami PRIM.: inovacíjsko sredíšce, tehnolóški párk industríjsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. mehanizirano in specializirano kmetijstvo, ki se po industrijskem zgledu izvaja na farmah z vec sto hektarji kmetijskih zemljišc industríjskonasélje -ega -a s geogr. nas. naselje s tovarnami, industrijskimi podjetji, ki je na­vadno tudi zaposlitveno središce industríjsko obmócje -ega -a s 1. ind. geogr. obmocje, namenjeno intenzivnemu razvoju industrije 2. ind. geogr. skupina industrijskih objektov s pripadajocimi infrastrukturnimi objekti in napravami 3. ind. geogr. . indu­stríjska pokrájina industríjsko okróžje -ega -a s ind. geogr. . industríjski distríkt industríjskopodjétje -ega -a s ind. geogr. samo­stojna pravna enota v industriji, lahko iz vec proizvodnih obratov, organizacijsko, proiz­vodno lahko povezana z drugimi, navadno sorodnimipodjetji industríjskosredíšce -a s ind. geogr., geogr. nas. kraj z vec tovarnami, številnimi delovnimi mesti v industriji S: industríjski cénter inęrcijski tk -ega -a m hidgeogr. premikanje morske vode po prenehanju delovanja sil, ko sta Coriolisova in sredobežna sila uravno­teženi inęrtni slňj bárja -ega slôja -- m hidgeogr. plast pod aktivnim slojem barja, v kateri zaradi stalne prepojenosti z vodo, hladnosti, nepre­zracenosti potekajo šibki biokemicni procesi PRIM.: aktívni slňj bárja infield-outfield sistém -- -a [ínfild á.tfild] m agr. geogr. . sistém infield-outfield infiltrácija -e ž geomorf. prodiranje raztopin in/ali plinov v reže, razpoke in pore kamnin infiltracíjska vôda -e -e ž hidgeogr. podzemna voda, ki je skozi prepustna tla proniknila s površja influácija -e ž hidgeogr. vtekanje površinske vode skozi razpoke, kanale, votline v plasti kamnine, znacilno za kraško površje S: perkolácija informacíjski sistém várstva okólja -ega -a -- -- m var. okolja na lokalni, regionalni, državni ali mednarodni ravni organiziran, racunalniško urejen sistem podatkov o stanju v okolju, kiobsega metodenjihovega zbiranja, obdelovanja ter prikazovanja ínfrastruktúra -e ž geogr. nas. celota materi­alnih in nematerialnih naprav, objektov in ustanov, ki omogocajo normalno gospodarsko dejavnost dolocene skupnosti, izboljšujejo kakovost bivalnega okolja in prebivalstvu zagotavljajo vsakdanje življenje, nemoteno delovanje GL: geogr. nas. drúžbena ínfrastruktúra, geogr. nas. gospodárska ínfrastruktúra, geogr. nas. gospodárska jávna ínfrastruktúra, geogr. nas. institucionálnaínfrastruktúra, geogr. nas. jávna ínfrastruktúra,agr. geogr. kmetíjska ínfrastruk­túra(1, 2), geogr. nas. komunálnaínfrastruktúra, geogr. nas. materiálna ínfrastruktúra, geogr. nas. materiálna jávna ínfrastruktúra, geogr. nas. osébna ínfrastruktúra, geogr. nas. personálna ínfrastruktúra, geogr. prometa prométna ínfra­struktúra, geogr. turizma prostocásna ínfrastruk­túra, geogr. nas. téhnicna ínfrastruktúra, geogr. turizma turísticna ínfrastruktúra ínfrastruktúrnikoridór -ega -ja m geogr. prometa pasozemlja, znotraj katerega potekajo po po­vršini, nad ali pod njo razlicne prometne in komunikacijske povezave ingresíja -e ž geomorf., hidgeogr. vdiranje morja na kopno zaradi sorazmerno hitrega ugreza­nja obale ali dviganja morske gladine PRIM.: regresíja, transgresíja ingresíjska obála -e -e ž geomorf. obala, kjer morje napreduje v tonece kopno, npr. dal­matinska, fjordska, riaška obala S: tonéca obála ingresíjsko mrje -ega -a s hidgeogr. . udórno mórje iniciálni kotlěc -ega -íca m geogr. krasa manjša skalna globel z obliko, ki kaže na zametek kotlica injekcíjski léd -ega ledú m hidgeogr. led, nastal z zmrzovanjem vode, ki je pod pritiskom pri­tekla med zamrznjene plasti S: intruzívni léd inkazíja -e ž geogr. krasa pocasno odpadanje skalnih odkruškov s stropa in sten v pod-zemni votlini in njihovo kopicenje na njenem dnu inovácija -e ž nav. mn. spl. geogr. novost, zlasti tehnicna, ki vpliva na spremembe v pokrajini in/ali družbi inovacíjski cénter -ega -tra m ind. geogr. . inovacíjsko sredíšce inovacíjsko sredíšce -ega -a s ind. geogr. manjše industrijsko obmocje z vrhunskimi znanstvenoraziskovalnimiustanovami, ki od­krivajo nove materiale, tehnike, tehnologije, uveljavljajo in širijo nova tehnološka spo­znanja S: inovacíjski cénter PRIM.: industríjski párk, tehnolóški párk inozémski turízem -ega -zma m 1. geogr. turizma turizem, ki temelji na tujih gostih, t. j. gostih iz drugih držav PRIM.: domáci turízem (1) 2. geogr. turizma del turisticnega prometa, ki ga v doloceni državi ustvarijo tuji gostje PRIM.: domáci turízem (2) ínput -a m (ang.) var. okolja . vn (2) ínput-output analíza ---e [á.tput] ž plan., ind. geogr. . analíza vlóžkov in izlóžkov insekticíd -a m nav. mn. var. okolja, agr. geogr. okolju lahko škodljivo sinteticno ali naravno sredstvo, ki se zlasti v kmetijstvu uporablja zazatiranješkodljivih žuželk PRIM.: fungicíd, herbicíd inselberg -a[ínz.lberg] m (nem.) geomorf. osame­lec s strmimi, skoraj neporaslimi stenami iz enakih kamnin kot njegova podlaga, okolica, znacilenza uravnave vtropih, zlastisavanah PRIM.: bornhardt,bút,dájk (2), kpje, monad- nock, trdín insolácija -e ž klimatogeogr. . osóncenost institucionálna ínfrastruktúra -e-e ž geogr. nas. ustanove, ki omogocajo nemoteno delova­nje dolocene skupnosti, npr. upravna ureditev, javna uprava, policija, vojska PRIM.: drúžbena ínfrastruktúra, materiálna ínfrastruktúra inšpékcija -e ž 1. var. okolja uradno, s predpisi doloceno nadzorovanje posegov, škodljivih za okolje, npr. nasanitarnem, vodnogradbenem, urbanisticnem podrocju 2. var. okolja organ, urad, ustanova, ki opravlja tako delo integrácija -e ž 1. ind. geogr. povezovanje pod-jetij, gospodarskih organizacij zaradi novih oblik proizvodnje, popolnejše ponudbe sto­ritev 2. polit. geogr. prilagajanje ljudi na zanje tuje okolje, ki od priseljencev ne zahteva izgube identitete, pac pa se od njih pricakuje spoštovanje norm in obicajev njihovega no-vega okolja GL: polit. geogr. políticna integrácija integrálna meliorácija -e -e ž agr. geogr. meli­oracija, izvedena zaradi trajnega izboljšanja kakovosti kmetijskega zemljišca in korenite spremembe posestne sestave integrálna nosílnost okólja -e -i -- ž var. okolja zmogljivost dolocenega okolja glede na najvecji obseg vseh oblik onesnaževanja, obremenjevanja, pri katerem se naravno ravnovesje v njem neporuši PRIM.: struktúrna nosílnost okólja integrálna zašcíta okólja -e -e -- ž var. okolja . integrálno várstvo okólja integrálno kmetovánje -ega -a s agr. geogr. kmetovanje, prikateremjedovoljenaomejena uporaba umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin,lažjekmetijskemehanizacije,s cimer se ohranja rodovitnost prsti S: sňnarávno kmetovánje PRIM.: biolóško kmetovánje, konvencionálno kmetovánje integrálno várstvo okólja -ega -a -- s var. oko­ ínterglaciál lja celota prizadevanj, ravnanj, s katerimi se okolje ali njegove posamezne sestavine cim manj obremenjujejo, smotrno uporabljajo in se omejujejo, odpravljajo škodljivi vplivi cloveka nanj S: integrálna zašcíta okólja integrálnovárstvorastlín -ega -a -- s var. okolja, agr. geogr. celota bioloških, kemicnih, agro­tehnicnih in mehanskih ukrepov za cim bolj ucinkovito varstvo gojenih kulturnih rastlin intenzifikácija -e ž agr. geogr. povecevanje intenzivnosti obdelave kmetijskih zemljišc zaradi vecje kolicine vloženega dela ali ka­pitala in energije pri kmetovanju, ki se kaže v obilnejšem pridelku znotraj iste zemljiške kategorije ali v spreminjanju manj intenzivne zemljiške kategorije v bolj intenzivnoPRIM.: ekstenzifikácija intenzívna poljedélska živinoręja -e -e -e ž agr. geogr. mešani kmetijski sistem na vlažnejših obmocjih zmerno toplega pasu, pri katerem je vse obdelovalno zemljišce na kmetiji namenjeno reji goveda za pridobiva­nje mleka ali mesa, na njivah se pridelujejo krmne rastline za živino, ki se del leta lahko tudi pase intenzívna živinoręja -e -e ž agr. geogr. tržno usmerjena živinoreja, pri kateri se na soraz­merno majhnih kmetijah z gradnjo, poso­dabljanjem gospodarskih poslopij, uporabo mocnih krmil, umetnih gnojil dosegata hitra prireja in velik dohodek, vendar se zaradi velikih kolicin živalskih izlockov, zlasti gnojevke, zelo obremenjuje okolje PRIM.: ekstenzívna živinoręja (1) GL: agr. geogr. intenzívna poljedélska živino­ręja intenzívni pášnik -ega -a m agr. geogr. pašnik, urejen v credinkah, ki omogoca intenzivno rabo z velikim prirastom pasoce se živine in veliko mlecnostjo krav PRIM.: ekstenzívni pášnik intenzívni sadovnják -ega -a m agr. geogr. sa­dovnjak, v katerem je sadno drevje sodobnih sort, ki dajejo velik in kakovosten pridelek, posajeno na gosto in v enakomernih presled­kih, kar omogoca oskrbo s kmetijsko mehani­zacijo PRIM.: ekstenzívni sadovnják intenzívno gospodárjenje z gozdvi -ega -a -- -- s agr. geogr. gospodarjenje z gozdovi, pri katerem se gozd z upoštevanjem novejših spoznanj o gojitvenih nacinih redno, nacrtno pomlajuje, pogozduje in se uporabljajo sodob­nejši nacini spravila lesa PRIM.: ekstenzívno gospodárjenje z gozdôvi intenzívno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr., var. okolja kmetijstvo, pri katerem se zaradi velikih kolicin vloženega dela, kapitala, energije, gnojil in zašcitnih sredstev dosegata velika donosnost in dohodek, vendar navadno tudi zelo obremenjuje, onesnažuje okolje PRIM.: ekstenzívnokmetíjstvo,intenzívnaživinoręja, intenzívno poljedélstvo intenzívno pášništvo -ega -a s agr. geogr. tržno usmerjeno pašništvo zlasti goveje živine na intenzivnih pašnikih, zakatero staob uporabi sodobnih agrotehnicnih postopkov znacilna hiter prirast pasoce se živine in velika mlec­nost krav PRIM.: ekstenzívno pášništvo intenzívno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. poljedelstvo, pri katerem se ob razpoložljivi delovni sili, velikih delovnih vložkih in izdat­ni uporabi gnojil, sredstev za varstvo rastlin in kmetijske mehanizacije pridelujejo poljšci­ne, ki s skrbno nacrtovanim kolobarjenjem omogocajo obilne donose in prinašajo velik zaslužek PRIM.: ekstenzívno poljedélstvo intenzívnostvôdnegaodtóka -i -- -- ž hidgeogr. lastnost vodnega odtoka, odvisna od kolicine vode, ki odtece v doloceni casovni enoti interákcija -e ž 1. pokr. ekol. medsebojno vplivanje in soucinkovanje med naravo in družbo, med njunimi sestavinami 2. pokr. ekol. soucinkovanje sistemov razlicnih ravni, npr. soodvisnost cloveka in okolja PRIM.: nevtra­lízem v okólju, sinergízem v okólju interésna grupácija -e -e žpolit. geogr. . inte­ résno zdrúženje interésna sfęra -e -e ž polit. geogr. vecje, navad-no strateško pomembno obmocje, v katerem si svetovne sile prizadevajo razširiti svoj vpliv, npr. Jugozahodna Azija, južni del Afrike interésno zdrúženje -ega -a s polit. geogr. po­vezava držav, ki imajo skupne interese na dolocenih podrocjih, npr. pri proizvodnji nafte S: interésna grupácija ínterglaciál -a mklimatogeogr., geomorf. . med- ledéna dba ínterglaciálna da -e -e ž klimatogeogr., geo­morf. . medledéna da intermiténtni izvír -ega -a m geogr. krasa . zaganjálka intęrna manjšína -e -e ž polit. geogr., demogeogr. . regionálna manjšína ínternét -a m geogr. prometa informacijska po­vezanostracunalniškega omrežja, ki omogoca izmenjavo najrazlicnejših podatkov, prodajo in nakup raznih izdelkov, ponujanje storitev S: medmréžje, svetôvni splčt interpolácija -e ž spl. geogr. vstavljanje vmes­nega manjkajocega podatka ali nadaljevanje podatkovnega niza o dolocenem pojavu, pridobljenega s sklepanjem po casovnih, prostorskih ali drugih bližnjih razmerah, npr. za temperature, padavine, vodni odtok, prebivalstvo ínterregionálna disparitéta -e -e ž plan. . medregionálna disparitéta ínterstadiál -a m klimatogeogr., geomorf. krajše obdobje z nekoliko toplejšim podnebjem med dvemaviškomapoledenitve S: ínterstadiálna dôba, mčdstadiál, mčdstadiálna dôba PRIM.: medledéna dôba, stadiál (1) ínterstadiálna dôba -e -e ž klimatogeogr., geo­morf. . ínterstadiál íntertrpska depresíja -e -e ž klimatogeogr. plit­va depresija v višji troposferi ekvatorialnega pasu, ki se premika od vzhoda proti zahodu íntertrpska frta -e -e ž klimatogeogr. gibljivo sticišce ekvatorialnih in subtropskih zracnih gmot íntertrska konvergénca -e -e žklimatogeogr. . íntertrópsko konvergéncno obmócje Spreminjanje lege intertropskega konvergencnega ob-mocja med letom íntertrópsko konvergéncno obmócje -ega -ega -a s K: ITCZ klimatogeogr. obmocje ste­kanja pasatnih vetrov v pasu ekvatorialnega nizkega zracnega tlaka, ki se poleti pomakne proti severu, pozimi pa nazaj proti jugu S: íntertrópska konvergénca intervéncijavkmetíjstvu -e -- -- ž nav. mn. agr. geogr., v deželah s tržno usmerjenim kmetovanjem poseg države z namenom, da se ponudba pridelkov kolicinsko in kakovostno prilagaja povpraševanju, npr. s subvencijami, inter-vencijskimi cenami, neposrednimi placili, zmanjševanjem prevoznih stroškov, odkupom viškov za državne rezerve intraconálna prst -e prstí tudi intrazonálna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, nastala zlasti zaradi vplivov krajevnih pedogenetskih de­javnikov PRIM.: ŕconálna prst, conálna prst, klimoconálna prst intraconálno rastlínstvo -ega -a tudi intrazo­nálnorastlínstvo -ega -a s biogeogr. rastlinstvo v dolocenempodnebno-rastlinskempasu, na­stalo pod vplivom krajevnih rastnih razmer íntraglaciál -a m geomorf. premikanje sedimen­tov znotraj ledenika zaradi hidrostaticnega tlaka íntramontánska kotlína -e-e ž geomorf. . medgôrska kotlína intrazonálna prst -e prstí ž pedogeogr. gl. intra- conálna prst intrazonálno rastlínstvo -ega -a s biogeogr. gl. intraconálno rastlínstvo intrúzija -e ž geomorf. vdor magme v trdne kamnine Zemljine skorje, pri cemer nastajajo batoliti, lakoliti, žile intruzívna kamnína -e -e ž geomorf. . glo­ bocnína intruzívni léd -ega ledú m hidgeogr. . injek­ cíjski léd invęrzni reliéf -ega -a m geomorf. relief, katerega oblikovanost je v nasprotju s tektonsko ali kamninsko sestavo S: obrnjeni reliéf investícija -e ž nav. mn. ind. geogr. nacrtnaupo­raba dela na novo proizvedenih dobrin, sred­stev zlasti za zagotovitev novih zmogljivosti in razširitev, rekonstrukcijo, posodobitev, vzdrževanje obstojecih zmogljivosti, tudi za povecanje premoženja nasploh S: nalóžba investicíjskadobrína -e -e ž ind. geogr. dobrina, Preobrazba tektonskega jarka v vzpetino ki se uporablja kot investicijski vložek za po­sodobitev ali/in povecanje proizvodnje in ni namenjena porabi inženírskagéomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije,kiproucujeZemljinopovršje z vidika možnosti tehnicnih posegov inženírska industríja -e -e ž ind. geogr. strojna industrija, industrija prometnih sredstev in elektricna industrija, ki v medsebojni poveza­nostiproizvajajo konstrukcijsko in tehnološko najbolj zahtevne stroje, naprave ionizirajócesévanje -ega -a s var. okolja sevanje elektricno nabitih delcev, nastalih pri razpadu atomov z nestabilnim jedrom, ki pri absorpciji v organizmih povzrocanastanek ionov izato­mov ali molekul, s cimer pride do poškodb v organskihtkivih PRIM.: dopústna dóza, dóza rádioaktívnega sévanja, ekvivaléntna dóza, rádioáktivno sévanje, žárki gáma ionosfęra -e ž klimatogeogr. plast redkega ozrac­ja z mocno ioniziranostjo plinov v višinah nad 70–100 km PRIM.: termosfęra iredénta -e ž polit. geogr. pristaši iredentizma, organizirani v politicno gibanje iredentízem -zma m polit. geogr. politicno gi­banje za prikljucitev dolocenega ozemlja z narodno manjšino k maticni državi, npr. Istre, Dalmacije k Italiji ěreverzibílni razvňj okólja -ega -ôja -- m var. okolja stanje dolocenega strukturno in funkcijsko prizadetega okolja, v katerem so ěreverzibílni razvňj okólja samoregulacijskiprocesiohranjanjatakopri­zadeti, da se ne more vec obnavljati irigácija -e ž agr. geogr. . namákanje islándska depresíja -e -e ž klimatogeogr. depre­sija, ki nastaja ali se poglablja nad Islandijo in zlasti pozimi vpliva tudi na vreme v Evropi S: sévernoatlántska depresíja ístem ístma in ístmus -a m (lat. isthmus)geomorf. . zęmeljska ožína ístmus -a m geomorf. gl. ístem ITA-ITAI ITA-ITAI-a [íta ítaj] m var. okolja na­ vadno poklicna bolezen zaradi zastrupitve s kadmijem, znacilna za rudarsko onesnažena okolja, prvic ugotovljena in poimenovana na Japonskem ITCZ ITCZ-ja [itecezé -ęja] m (ang. Inter-tropical Convergence Zone) krajšava klimatogeogr. . íntertrópsko konvergéncno obmócje itinerár -ja m 1. kart. natancen opis potovanja z oznacbo razdalj in postaj 2. kart. opis poti s topografskimiinformacijamipo kartografsko slabo raziskanem obmocju ívje -a s klimatogeogr. ledeni kristali na rastlinah in predmetih, nastali s primrzovanjem pod-hlajenih vodnih kapljic megle GL: klimatogeogr. męhko ívje, klimatogeogr. trdo ívje izanomála -e ž klimatogeogr. crta, ki povezuje enake odklone od povprecja kakšne prvine na doloceni zemljepisni širini, v zemeljskem pasu izbóceni pobócni prerčz -ega -ega -éza m geomorf. pobocje v fluvialnem reliefu, kjer zložnejši denudacijski pas navzdol prehaja v strmejšega med zacetnimi erozijskimi jarki S: konvéksni pobócni prerčz PRIM.: vbóceni pobócni prerčz izbóceno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. . visôko bárje izbljšano trílétno kolobárjenje -ega -ega -a s agr. geogr. triletno kolobarjenje, pri katerem se praha nadomesti s pridelovanjem okopavin izbrúhognjeníka -a -- mgeomorf. .vulkánski izbrúh izcrpávanjezemljíšca -a -- s agr. geogr. kmetij-ska raba obdelovalnega zemljišca, pri kateri se brez upoštevanja rodovitnosti in vsebnosti hranilnih snovi pretirano izrablja njegova pridelovalnazmožnost izdánek -nka m geomorf. razkrita kamnina na Zemljinem površju PRIM.: golíca izdátnost padavín -i -- ž klimatogeogr. delež padavin, ki jih uporabi rastlinstvo izgňn-ônam1. geomorf. znasipomazavarovana struga z dnom, ki je zaradi cišcenja, odme­tavanja naplavine dvignjeno nad okolico 2. agr. geogr., ljud., nekdaj pot, speljana iz vasi na gmajno, travnik ali njivo na obrobju vaškega zemljišca izgnska pokrájina -e -e ž geomorf. obmocje s številnimi izgoni, pri nas znacilno za podpo­horski rob Dravskega polja izhlapévanje -a s klimatogeogr. . evaporácija izkopáni vodnják -ega -a m hidgeogr. vodnjak z vecjim premerom, izdelan s kopanjem ja­ška in morebitno obdelavo sten zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz plitvo ležece podtalnice PRIM.: izvrtani vodnják, zabíti vodnják izkoríšcanjenarávnihvírov -a -- -- s var. okolja gospodarsko poseganje v naravno okolje, pri katerem se naravni viri unicujejo, zmanjšuje njihovaizdatnost izkorišceválsko gospodárstvo -ega -a s var. okolja gospodarstvo, ki s cezmernim izko­rišcanjem obnovljivih naravnih virov, npr. z izcrpavanjem talne vode, zmanjševanjem rodovitnosti zemljišc, goloseki, prelovom, unicuje naravo izlétniški turísticni krŕj -ega -ega krája m geogr. turizma turisticni kraj, kjer zaradi zmogljivosti infrastrukture za rekreacijo, razvitega gostinstva prevladujejo izletniški gostje S: krŕj blížnje rekreácije PRIM.: gôrski turísticni krŕj, obmôrski turísticni krŕj, zdravi­líški turísticni krŕj izlétniški turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki temelji na daljših ali krajših organiziranih turisticnih izletih po domaci državi ali tujini izlív -a m hidgeogr. kraj, mesto, kjer se potok ali reka izliva v vecji potok, reko, jezero, morje izlívna kamnína -e -e ž geomorf. . predo­rnína izluževánje -a s geomorf. naravno izlocanje, izpiranje vodotopnih snovi iz kamnin, npr. sadre, soli, krede izmenljíva kíslost prstí -e -i -- ž pedogeogr. kislost prsti, pri kateri je z nevtralno raztopi-no soli, npr. s kalijevim kloridom, izmenljiv vodikov ali aluminijev ion, izražena navadno v miliekvivalentih na 100 g prsti S: substitu­cíjska kíslost prstí iznňs -ôsa m 1. var. okolja odvzemanje,odnaša­nje snovi iz okolja, s cimer se nacenja, ruši na­ravnoravnovesjePRIM.: vn (1) 2. var. okolja iz okolja odvzeta snov, npr. pridelki, naravne surovine, s cimer se nacenja, ruši naravno ravnovesje S: output PRIM.: vn (2) ízoamplitúda -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke enakih povprec­nih (letnih alidnevnih) razlik med najvišjo in najnižjo temperaturo izobára -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje tocke z enakim zracnim tlakom izobáta -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje enake globine v morju, jezeru izobáza -e ž kart., geomorf. crta na zemljevidu, kipovezujekrajezenakimdviganjempovršja PRIM.: ízokatabáza izoblikovánostrécnemréže -i -- -- ž hidgeogr. razclenjenost vodnih tokov glede na glavno reko in pritoke izobrázbena sestáva prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. sestava prebivalstva glede na izo­brazbo, dokoncano šolanje izobrnta -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje obmocja z enakim številom nevihtnih dni izocrta -e ž kart., spl. geogr. . izolínija izodapána -e ž kart., geogr. prometa crta na zemljevidu, ki povezuje obmocja z enakimi prevoznimi stroški izodináma -e ž kart., mat. geogr. crta na zem­ljevidu, ki povezuje tocke z enako mocjo Zemljinega magnetnega polja izofána -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z enako prozornostjo vode izoféna -e ž kart., biogeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke istocasnega nastopa do-locenega fenološkega pojava izofitohróna -e ž kart., biogeogr. crtanazemlje­vidu, ki povezuje obmocja z enako dolgim vegetacijskim obdobjem izogeotęrma -e ž kart., geomorf. crta na zem­ izoseízma ljevidu, ki povezuje obmocja z enako geo­termicno globinsko stopnjo izoga -e ž kart., mat. geogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje tocke z enako magnetno deklinacijo izohalína -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z enako slanostjo vode izohelína -e ž kart., klimatogeogr. crta na zem­ljevidu, ki povezuje kraje z enakim soncnim obsevanjem izohiéta -e ž kart., klimatogeogr. crta na zem­ljevidu, ki povezuje tocke z enako kolicino padavin izohigroména -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje kraje z enakim številom vlažnih ali sušnih mesecev v kole­darskem letu izohíla -e ž kart., biogeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje obmocja z enako višino zgornje gozdne meje izohia -e ž 1. kart., klimatogeogr. crta na zem­ljevidu, ki povezuje kraje z enako debelino snežne odeje 2. kart., klimatogeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje kraje z enakim šte­vilom dni sneženja 3. kart., klimatogeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje kraje z enakim trajanjem snežne odeje izohípsa -e ž kart., geomorf. crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z enako nadmorsko višino S: plástnica, višínska crta izohípsno obdelovánje zemljíšc -ega -a -- s agr. geogr. . kontúrno obdelovánje zemljíšc izohra -e ž kart., geogr. prometa crta na zem­ljevidu, ki povezuje kraje, z dolocenega iz­hodišca dosegljive v enakem casu GL: kart., geogr. prometa izohróna prométa izohra prométa -e -- ž kart., geogr. prometa crtanazemljevidu, kipovezujekrajezenako prometno ali casovno oddaljenostjo od do-locenega kraja ízokatabáza -e ž kart., geomorf. crta na zemlje­vidu, ki povezuje kraje z enakim tektonskim ugrezanjem površja PRIM.: izobáza izoklína -e ž kart., mat. geogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje tocke z enako magnetno inklinacijo izokla -e ž kart. crta na zemljevidu, ki pove­zujetocke enake popacenostirazdalj,površin ali kotov izokríma -e ž kart., klimatogeogr. crta na zem­ljevidu, ki povezuje kraje z istocasnim po­javljanjemzmrzali izolínija -e ž kart., spl. geogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje kraje z enakim pojavom, vrednostjo ali intenzivnostjo S: izocrta, iz­opléta (2) izolíraniékosistém -ega-a m pokr. ekol. umetni, v laboratoriju narejen ekosistem brez energij­skega in snovnega pretoka, npr. poskus Bio-sfera II v ameriški zvezni državi Arizoni izolíranipermafrôst -ega -a m hidgeogr., geomorf. prostorsko omejeno obmocje permafrosta izoména -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje kraje z enako povprecno mesecno temperaturo zraka izométricno kartíranje -ega -a s kart. kartira­nje, pri katerem se uporablja ena sama vrsta merskih enot PRIM.: izopléticno kartíranje izonéfa -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemljevi­du, ki povezuje obmocja enake oblacnosti izopága -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevidu, ki prikazuje obmocja enakega trajanja zalede­nelosti recne, jezerske ali morske vode izopáha -e ž kart., geomorf. crta na zemljevidu, ki povezuje kraje z enako debelimi kamninskimi plastmi S: izopahíta izopahíta -e ž kart., geomorf. . izopáha izopíkna -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevi­du, ki povezuje tocke enake gostote zraka, morske vode izopléta -e ž 1. kart., spl. geogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje tocke enake številcne vred­nosti dolocenega pojava, procesa, kolicine 2. kart., spl. geogr. . izolínija izopléticnokartíranje -ega -a s kart. kartiranje, pri katerem se uporabljajo razlicne merske enote PRIM.: izométricno kartíranje izoplskev -kvežkart. ploskev na zemljevidu z enakimi vrednostmi dolocenega pojava izorahíja -e ž kart., hidgeogr. crta na zemljevidu, ki povezuje obmocja z istocasnim nastopom plime, pojavom visoke vode pri plimovanju S: kotidiálna crta, kotidiálna línija izoseísta -e ž kart., geomorf. crta na zemljevidu, ki povezuje kraje enake potresne magnitude aliintenzitete izoseízma -e ž kart., geomorf. crta na zemljevidu, ki povezuje kraje enake potresne dejavnosti izostáticna teoríja -e -e ž geomorf. razlaga višinskih sprememb na Zemljinem površju zaradi porušenja hidrostaticnega ravnovesja lažjih granitnih gmot, ki ležijo na gostejši bazaltni plasti Zemljine skorje izostáticni premík -ega -a m geomorf. premik dela Zemljine skorje zaradi izostazije izostazíja -e ž 1. geomorf. vzpostavljanje rav­novesja med velikimi deli Zemljine skorje zaradi njihove razlicne teže in gostote, ki ga povzrocajo zlasti erozija vzpetih obmocij in kopicenje gradiva v geosinklinalah 2. geo­morf. stanje enake obtežitve trdne Zemljine skorje na židki podlagi, kjer segajo zgornji celinski deli litosfere globlje v litosfero kot deli globokomorskega dna izotáha -e ž kart. crta na zemljevidu, ki pove­zuje tocke enake hitrosti pojava, npr. vetra, vodnega toka izotęrma -e ž kart., klimatogeogr. crta na zemlje­vidu, ki povezuje tocke z enako temperaturo zraka GL: kart., hidgeogr. hídroizotęrma izotęrmicnavôdnaplást -e -e plastí žhidgeogr. . izotęrmicni vôdni slňj izotęrmicni vôdni slňj -ega -ega slôja m hidgeogr. vodni sloj z enako temperaturo S: izotęrmicna vôdna plást PRIM.: anotęrmicni vôdni slňj, homogéni vôdni slňj izotermíja vde -e --ž hidgeogr. . homoter­ míja vde izotermíja zráka -e -- ž klimatogeogr. .homo­ termíja zráka ízotermobáta -e ž kart., hidgeogr. crta na nav-picnem prerezu vodnega telesa, ki povezuje tocke enake temperature izovála -e ž kart., geogr. nas. crta na zemljevidu, ki povezuje obmocja z enako denarno vred­nostjo zemljišc izpíranje prstí -a -- s pedogeogr. premešcanje in odnašanje glinastih delcev, humusa, lahko topljivih soli v prsti z vodo iz višjih v nižje plasti S: lesivíranje, spíranje prstí izpodnébna va -e -e ž hidgeogr. . pada­ vínska vda izpodnébnik -a m spl. geogr. . meteorít izpránaprst -e prstí ž pedogeogr. prst s šibko ali srednje kislo reakcijo, v kateri so v iluvialnem horizontu odložene organske snovi, glinasti delci, železovi ali aluminijevi oksidi, z vodo premešceni iz eluvialnega horizonta S: lesi­vírana prst, luvisól izpráni horiznt -ega -a m pedogeogr. . elu­ viálni horizónt izravnáni podôlžni récni prerčz -ega -ega -ega-éza m geomorf. podolžni recni profil brez skokov, brzic in slapov PRIM.: erozíjska termi­nánta, uravnovéšeni podôlžni récni prerčz izravnávanje -a s geomorf. . uravnávanje izrédni pláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz, ki ga na kraju sproženja ni bilo mogoce pri-cakovati PRIM.: obicájni pláz izrédni promčt -ega -éta m geogr. prometa pro-met, organiziran po potrebah narocnikov, za prevoz potnikov, tovoranadoloceniprometni poti PRIM.: cárterski prevňz izsekávanje -a s agr. geogr. secnja zaradi prido­bivanja novih kmetijskih zemljišc, zemljišc za infrastrukturno omrežje, pozidavo S: trébljenje gózda izséljenec -nca m demogeogr. izseljenipripadnik dolocenega naroda ali njegov potomec v tuji državi, na drugi celini S: emigránt (1) izséljenska skúpnost -e -i ž demogeogr., polit. geogr. družbena skupnost, nastala zaradi trajnih in množicnih gospodarskih in/ali po­liticnih migracij, ki se lahko v državi stalne naselitve oblikuje v novo, neavtohtono manj­šinsko skupnost S: emigrácija (3) izžarévanje GL: polit. geogr. slovénskaizséljenskaskúpnost (1, 2) izseljevánje -a s demogeogr. prostovoljno ali prisilno, navadno trajno odseljevanje v tu­jino, zlasti zaradi gospodarskih, politicnih in verskih razlogov S: emigrácija (1) PRIM.: odseljevánje iztrébljanježiváli -a --s var. okolja neposredno in posredno zmanjševanje števila živali, živalskih vrst, ki ga povzroca clovek z izko­rišcanjem, spreminjanjem naravnega okolja in s krcenjem njihovega življenjskega okolja, s cimer se siromaši biotska raznovrstnost izumrtje živálskih vrst -a -- -- s var. okolja popolno unicenje posamezne živalske vrste zaradipretiranegagospodarskegaizrabljanja naravnega okolja in njegove degradacije, s cimer je Zemlja biološko in genetsko vse bolj siromašna ízvennivjski promčt -ega -éta m geogr. prometa promet, ki poteka po prometnih poteh v raz­licnih ravninah PRIM.: nivójski promčt ízvennivójsko križíšce -ega -a s geogr. prometa urejena prometna površina, na kateri se dvoje ali vec cest križa v razlicnih ravninahPRIM.: nivójsko križíšce ízvenokvírni opís zemljevída -ega -a -- m kart. dodatni podatki, pojasnila, ki so zunaj okvira zemljevida, npr. merilo, naslov ízvenzęmeljski objékt -ega -a m kart. topograf-ski objekt na kateremkoli vesoljskem telesu, ne pa na Zemlji ízvenzrácniprôstor -ega prostóra m polit. geogr. prostor v vesolju, z mejo na višini 100 km nad Zemljinim površjem, ki je navadno spodnja meja krožnic umetnih satelitov izvijúganostréke -i -- ž hidgeogr. razmerje med dejansko dolžino rekemed dvematockamain ravno crto med njima, navadno med izvirom in izlivom S: razvňj réke GL: hidgeogr. koeficičnt izvijúganosti réke izvír -a m 1. hidgeogr. kraj, kjer voda priteka iz podzemlja na površje in se oblikuje vodni tok s strugo 2. hidgeogr. voda, ki priteka iz podzemlja na površje S: vír (2) GL: hidgeogr. débitizvíra, hidgeogr. descendénc­ni izvír, geogr. krasa intermiténtni izvír, geogr. krasa jámski izvír (1, 2), hidgeogr., var. okolja kaptážniizvír, geogr. krasa kontáktni izvír, geogr. krasa kráški izvír, hidgeogr. ledeníški izvír, hidge­ogr. minerálniizvír, geogr. krasa periódicni izvír, hidgeogr. podmôrski izvír, hidgeogr. podvôdni izvír, hidgeogr., geogr. krasa prelívni izvír, geogr. krasa presihajóci izvír,geogr. krasa, hidgeogr. si­fónskiizvír, hidgeogr. súbakválniizvír, hidgeogr. súbmarínskiizvír, geogr. krasa, hidgeogr. voklíški izvír izvírna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama z izvirom na ustju izvírna kotánja -e -e ž geomorf. amfiteatralno razširjeno dolinsko dno nad vodnim izvirom, odprto v smeri vodnega tokaPRIM.: zatrépna dolína izvírno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno na izviru vode izvňz -ôza m spl. geogr. prodaja blaga in stori­tev odjemalcem, ki imajo stalno bivališce, sedež poslovne dejavnosti v tujini S: ekspórt PRIM.: uvňz izvrtani vodnják -ega -a m hidgeogr. vodnjak z manjšim premerom, ki se z mehanskim svedromizvrtavtlazlastizaradiindividualne oskrbe z vodo iz globlje ležece podtalnice PRIM.: izkopáni vodnják, zabíti vodnják izžarévanje -a s 1. klimatogeogr., v klimatologiji dolgovalovno toplotno sevanje Zemljinega površja v plast ozracja nad njim 2. klimato­geogr., v geofiziki oddajanje toplote iz Zemlji­nega ozracja v vesolje J J -- [j.] m neskl. simbol mat. geogr. . júg (2) jacale -a [hakále] m (šp.) geogr. nas. barakarsko naselje v obmestjih velikih mest v Mehiki PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, favéla, gacekondu, rancho, slum (2), tugúrio, villa miseria jalovína -e ž var. okolja neuporabni del izko-pane rudnine, ki se po separaciji odlaga na jalovišce jalovíšce -a s var. okolja prostor v okolici rudnikov in premogovnikov za odlaganje jalovine, iz katere se lahko izpirajo škodljive snovi S: hálda jámar -jamspl. geogr. clovek, ki odkriva, meri, opisuje ali obiskuje kraške jame z neturistic­niminameni jámarstvo -a s spl. geogr. odkrivanje, merjenje, opisovanje ali obiskovanje kraških jam z ne­turisticniminameni jamoslvec -vca m geogr. krasa . speleolg jamoslvje -a s geogr. krasa . speleologíja jámska klíma -e -e ž geogr. krasa, klimatogeogr. . jámsko podnébje jámska škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja v kraški jami, ki jo je oblikovala agresivna prenikajoca voda jámska toplíca -e -e ž geogr. krasa topli vodni tok, ki priteka v kraško jamo jámske skálne oblíke -ih -ih -ík ž mn. geogr. krasa drobne oblike na skalnem obodu kraške jame, znacilne za procese njenega razširjanja jámski bíser -ega -a m geogr. krasa okroglast kos sige ali s sigo obloženega kamencka, ki ga obraca in s premikanjem gladi z jamskega stropa padajoca voda S: pizolít jámski izvír -ega -a m 1. geogr. krasa izvir v kra­ški jami 2. geogr. krasa izvir iz kraške jame jámski katáster -ega -tra m geogr. krasa, kart. nacrtno voden seznam in prikaz kraških jam in brezen jámski nacrt -ega -a m geogr. krasa tloris in/ali profil kraške jame, izdelan s pomocjo me-ritev jámski sedimčnt -ega -ęnta m geogr. krasa avtohtoni ali alohtoni klasticni sediment v kraški jami GL: geogr. krasa, geomorf. alohtóni jámski sedimčnt, geogr. krasa avtohtóni jámski sedimčnt jámski turízem -ega -zma m 1. geogr. turizma, geogr. krasa turisticna dejavnost, ki se ukvarja z obiskom kraških jam in njihovim opremlja­njem za turisticni obisk2. geogr. turizma, geogr. krasa turisticno obiskovanje jam jámsko bręzno -ega-as geogr. krasa brezno,ki se zacenja v kraški jami jámsko jézero -ega -a s hidgeogr., geogr. krasa jezero v kraški jami jámsko kno -ega -a s geogr. krasa vecja odprti­na v stropu kraške jame, ki sega na površje jámsko podnébje -ega -a s geogr. krasa, klimato­geogr. podnebjev podzemnih jamah, zakatero sta znacilni zlasti vecja vlažnost in stalnejša temperatura S: jámska klíma járdang -a m geomorf. razpotegnjena mizasta vzpetina iz klasticnih sedimentov, navadno iz vetrne nasipine, ki ji pobocje bocno pri­ostri deflacija, da je vzporedna s smerjo pre­vladujocih vetrov, znacilna za srednjeazijska sušna obmocja járek -rka m geomorf. podolgovata reliefna ob-lika s strmimi pobocji GL: geomorf. abisálni járek, hidgeogr. drenážni járek, geomorf. erozíjskijárek, geomorf. globoko­môrskijárek, geogr. krasa kráškijárek, agr. geogr. namakálni járek, geomorf. oceánski járek, agr. geogr. osuševálni járek, geomorf. prelómniški jędrska energíja járek (2), geogr. krasa prelómniškijárek (1), geo­morf. tektónski járek, hidgeogr. vôdni járek jarína -e ž agr. geogr. kulturnerastlinevprašnem gospodarstvu s sistemomtripolja, kisesejejo spomladi in dozorijo še v isti rastni sezoni, npr. jara pšenica, jecmen, oves, proso, grah járkasta erozíja -e -e ž geomorf. spiranje pre­perinezZemljinegapovršjazaradidelovanja površinskih vodnih tokov, ki vrezujejo erozij­ske jarke PRIM.: žlebícasta erozíja GL: járkasta erozíja prstí járkasta erozíja prstí -e -e -- ž pedogeogr. erozija prsti, zaradi katere nastajajo na po­vršju 30 cm in vec globoki jarki, znacilna za obdelanazemljišca PRIM.: površínska erozíja prstí, žlebícasta erozíja prstí jása -ežagr. geogr. vecje z drevjem, grmovjem neporaslo zemljišce sredi gozda, navadno travnik jásni dán -ega dnéva m klimatogeogr. dan s povprecno oblacnostjo pod 2/10 PRIM.: ob-lácni dán jášek -ška m geogr. krasa brezno, ki sega v kraško jamo GL: hidgeogr. vôdni jášek jávh -a m klimatogeogr., ljud. fen na Koroškem, na severni strani Karavank jávna césta -e -e ž geogr. prometa urejena, z ustreznimi napravami opremljena površina splošnega pomena za promet cestnih vozil v državni lasti, ki se po zakonskih dolocilih in predpisih za urejanje javnih cest in varnosti prometa na njih prosto uporablja jávna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. temelj­na sredstva, tehnicni sistemi, oskrbovalne in druge ustanove, ki skupnosti omogocajo gospodarsko dejavnost in družbeno življenje, npr. omrežjain objektikomunalnega, vodnega gospodarstva, energetike, prometa, komunika­cij, varstva okolja, komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, npr. tržnice, parkirišca, parki, zelenice, igrišca, rekreacijske površine, pokopališca GL: geogr. nas. gospodárskajávnaínfrastruktú­ra, geogr. nas. materiálna jávna ínfrastruktúra jávna oskrba s pítno vôdo -e -e -- -- -- ž var. okolja, hidgeogr. oskrba s pitno vodo za vec kot pet gospodinjstev oziroma vec kot 20 prebivalcev jávnaslúžbazauprávljanjezvodámi -e -e -­------ ž hidgeogr., var. okolja služba, ki se ukvar­ja z ohranjanjem vodnega režima, vzdrževa­njem in povecevanjem vodnih zalog jávna upráva -e -e ž spl. geogr. del javnega upravljanja, ki z delovanjem državne uprave, lokalnih oziroma obcinskih uprav in speciali­ziranih ustanov z javnimi pooblastili poteka na operativno-strokovni ravni in skrbi za ob-likovanje politik, njihovo uresnicevanje jávni promčt -ega-éta m geogr. prometa promet potnikov zjavnimi vozili iz kraja v kraj PRIM.: osébni promčt jávni séktor -ega-jamspl. geogr. osebejavnega prava in javna podjetja, katerih ustanovitelj in (vecinski) lastnik je država, ki na državni in lokalni ravni odlocajo o dejavnostih jav­nega pomena, npr. o zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu, znanosti, kulturi, in jih opravljajo, npr. državni zbor, obcinski svet, vlada, župan, javni zavodi, javni skladi, javne agencije, zbornice jávni vodovňd -ega -óda m var. okolja, hidgeogr. sistem naprav za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, za katerega skrbi krajevno pristojno ko­munalno podjetje PRIM.: krajévni vodovňd jędrno obmócje -ega -a s geogr. nas. ozemlje okrog mestne aglomeracije, ki je po svoji po­selitveni, prometni in drugi vlogi osrednji, naj­pomembnejši del njenega vplivnega obmocja jędro družíne -a -- s demogeogr., agr. geogr. dru­žinski clani, ki opravljajo glavnino kmeckih del in odlocilno usmerjajo razvoj dolocene kmetije ali pa so za to predvideni, t. j. gospo­dar, njegov zakonski partner in naslednik jędrska elektrárna -e -e ž ind. geogr. termoelek­trarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca energija, ki se sprošca pri cepitviatomskihjederS: atómskaelektrárna, nukleárna elektrárna PRIM.: géotermálna elektrárna, plínska elektrárna, sóncna elek­trárna (2) jędrska energíja -e -e ž ind. geogr., var. okolja energija, ki se sprošca pri jedrskih reakcijah, nevarna za okolje zaradi z njo povezane ra­dioaktivnosti pri pridobivanju rude in njene predelave, mogocih nesrec pri obratovanju jedrskih elektrarn,skladišcenjaizrabljenega radioaktivnega goriva S: nukleárna energíja jędrska nesréca -e -e ž var. okolja nesreca, ki jo povzrocijo nenavadni dogodki v jedrskem reaktorju, zaradi katerih nastane vecja škoda v okolju in je zaradi radioaktivnega sevanja ogroženo zdravje, življenje vecjega števila ljudi in drugih organizmov S: nukleárna nesréca jędrski odpádki -ih -ov m mn. var. okolja ne­unicljivi, zaradi radioaktivnosti zelo nevarni odpadki, nastali zlasti v jedrskih elektrarnah kot izrabljeno gorivo in drugi radiološko onesnaženi predmeti, ki se zaprti v kovinskih, betonskih posodah dolgotrajno skladišcijo v posebnih,izoliranihodlagališcih S: nukleárni odpádki jerína -e ž pedogeogr. . jérovica jęrmen jerména m agr. geogr. . zemljíški jęrmen jerménastanjíva -e -e ž agr. geogr. njiva na zem­ljiškem kompleksu, za katerega je znacilna poljska razdelitev na zemljiške jermene jermos -a tudi yermosol -a [jermosól] m pedogeo-gr. prst z zelo plitvim A-horizontom in malo organskimi snovmi, razširjena v pušcavah jérovica -e ž pedogeogr. rdeckastanekarbonatna prst z A-, (B)rz-, R-horizonti v profilu, nastala na obmocjih s toplejšim podnebjem iz ne­topnega ostanka pri preperevanju apnencev in dolomitov, v Sloveniji znacilna za KrasS: jerína, krómicni kambisól (1), terra rossa jesén -i ž 1. mat. geogr. letni cas, ki na severni polobli traja od 23. 9. do 21. 12. in na južni od 21. 3. do 21. 6. 2. klimatogeogr. fenofaza med cvetenjem jesenskega podleska in koncem jesenskih del na polju GL: mat. geogr. astronómskajesén, klimatogeogr. meteorolóškajesén, klimatogeogr. pzna jesén, klimatogeogr. zgdnja jesén jeseníšce -a s mat. geogr. presecišce nebesnega ekvatorja in ekliptike, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca doseže navadno 23. septembra PRIM.: pomladíšce jesénski ekvinkcij -ega -a m mat. geogr. . jesénsko enakonócje jesénskoenakonócje -ega -a s mat. geogr. cas, navadno 23. septembra, ko sta po vsej Zemlji dan in noc dolga natancno 12 ur S: jesénski ekvinókcij PRIM.: pomladánsko enakonócje jetstream -- -a [džét strím] m(ang.)klimatogeogr. . vétrni stržén jéz -a m hidgeogr., var. okolja umetna pregrada v dolinskih recnih strugah, ki zadržuje vodo zaradi boljše gospodarske rabe in z uravna­ vanjem njenega odtoka spreminja okolje S: pregráda PRIM.: visôka dolínska pregráda GL: hidgeogr., var. okolja visôki jéz jézernica -e ž 1. hidgeogr. površinski jezerski odtok ali dotok S: jézerska réka 2. hidgeogr. jezerska voda jézero -a s hidgeogr. stalna ali obcasna, naravna ali umetna stojeca voda v kotlini, kotanji, brez neposrednega stika z morjem, s pocasno menjavo vodne gmote ali brez nje GL: hidgeogr. acidotrófno jézero, hidgeogr. aku­mulacíjskojézero, hidgeogr. alkalitrófnojézero, hidgeogr. alotrófno jézero, hidgeogr. amíkticno jézero, hidgeogr. antropogéno jézero, hidgeogr. argilotrófnojézero,hidgeogr. avtotrófnojézero, hidgeogr. brezodtócno jézero, hidgeogr. defla­cíjsko jézero, hidgeogr. déltno jézero, hidgeogr. dimíkticno jézero, hidgeogr. distrófno jézero, hidgeogr. dolžína jézera, hidgeogr. dotócno jézero, hidgeogr. dvóslôjno jézero, hidgeogr. efemęrno jézero, hidgeogr. eólsko jézero, hidgeogr. erozíjsko jézero, hidgeogr. evtrófno jézero, hidgeogr. globôko jézero, hidgeogr. gôr­sko jézero, hidgeogr. hídrokarbonátno jézero, hidgeogr. holomíkticno jézero, hidgeogr., geogr. krasa jámsko jézero, klimatogeogr., var. okolja jézero hládnega zráka, hidgeogr. kaldęrsko jézero, hidgeogr. kôncno jézero, hidgeogr. kôncnomorénskojézero, hidgeogr., geogr. krasa kráškojézero (1, 2), hidgeogr. krátersko jézero, hidgeogr. kriogéno jézero, hidgeogr. kríokráško jézero, hidgeogr. kríptodepresíjsko jézero, hid-geogr. krnícno jézero, hidgeogr. krníško jézero, hidgeogr. lavínsko jézero, hidgeogr. ledeníško jézero, hidgeogr. ledeníško jézero v brázdi, hidgeogr. maksimálna širína jézera, hidgeogr. meromíkticno jézero, hidgeogr. mézotrófno jézero, hidgeogr. míkticno jézero, hidgeogr. mi-neralizíranojézero, hidgeogr. minerálnojézero, hidgeogr. mládojézero, hidgeogr. monomíkticno jézero, hidgeogr. montanogénojézero, hidgeogr. morénsko jézero (1, 2), hidgeogr. mrtvo jézero (1, 2), hidgeogr. narávno jézero,hidgeogr. obál-no jézero, hidgeogr. obdóbno jézero, hidgeogr. obmôrsko jézero, hidgeogr. obróbno jézero, hidgeogr. odtócno jézero, hidgeogr. oligomík­ jítja ticno jézero, hidgeogr. óligotrófno jézero, hid-geogr. organogénojézero, hidgeogr. pereniálno jézero, hidgeogr. periódicno jézero, hidgeogr. plítvo jézero, hidgeogr. poikilotęrmicno jézero, hidgeogr. polárno jézero, hidgeogr. polimíkticno jézero, hidgeogr. povprécna širína jézera, hid-geogr. površína jézera, hidgeogr. predálpsko jézero, hidgeogr. predledeníško pregrádno jézero, hidgeogr. pregrádno jézero, hidgeogr., geogr. krasa presihajócekráškojézero, hidgeogr. pretócno jézero, hidgeogr. pribréžno jézero, hidgeogr. razclénjenojézero,hidgeogr. récno jé­zero(1, 2, 3), hidgeogr. relíktnojézero, hidgeogr. rúdniško jézero, hidgeogr. siderotrófno jézero, geogr. krasa, hidgeogr. sifónsko jézero, hidgeogr. sladkovôdnojézero, hidgeogr. slánkastojézero, hidgeogr. sláno jézero, hidgeogr. slépo jézero, hidgeogr. sódavojézero, hidgeogr. srédnjaširína jézera, hidgeogr. stálno jézero, hidgeogr. stáro jézero, hidgeogr. širína jézera, hidgeogr. tek­tónsko jézero, hidgeogr. tęrmicna klasifikácija jézer, hidgeogr. tęrmicni cíkel jézer, hidgeogr. tęrmokráško jézero, hidgeogr. trofogéni slňj jézera, hidgeogr. trofolítski slňj jézera, hidgeogr. trópsko jézero, hidgeogr. ugreznínsko jézero, hidgeogr. umétno jézero, hidgeogr. vulkánsko jézero, hidgeogr. zajezítveno jézero, hidgeogr. zajezítveno ledeníško jézero, hidgeogr. zrélo jézero jézero hládnega zráka -a -- -- s klimatogeogr., var. okolja v reliefnih depresijah obcasno na­kopicena gmota težjega hladnega zraka, na­vadno s pogostejšo meglo, lahko tudi obmocje vecje onesnaženosti zraka, ce so v njem viri onesnaževanja Shematicnen prikaz gibanja zraka v plasti s toplotnim obratom in nad njo jézerska akumulácija -e -e ž 1. geomorf. od­laganje sedimentov v jezeru 2. geomorf. . jézerski sedimčnt jézerska géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje vplive jezerske vode na oblikovanje reliefa jézerska kotánja -e -e ž hidgeogr., geomorf. na­ravna ali umetna globel, napolnjena z vodo, brez neposredne povezave z morsko vodo jézerska kotlína -e -e ž hidgeogr., geomorf. vecja kotanja, deloma zapolnjena s stojeco vodo jézerska kréda -e -e ž geomorf. . ledeníška kréda jézerska pokrájina -e -e ž geomorf., hidgeogr. po­krajina, kjer je veliko jezer S: pojézerje (2) jézerska ravnína -e -e ž 1. geomorf. akumula­cijska ravnina, nastala z zapolnitvijo jezera 2. geomorf. . obréžna ravnína (2) jézerska réka -e -e ž hidgeogr. . jézernica (1) jézerska skléda -e -e ž hidgeogr. spodnji del jezerske kotline, zapolnjen z vodo jézerska terása -e -e ž geomorf. terasa na ob-režjuvecjegajezera,kikaženanekdanjodol­gotrajnejšoravengladinejezerskevode,spre­minjajoce se zaradi podnebnih sprememb, življenjskega cikla jezera in/ali tektonike jézerski profundál -ega -a ž hidgeogr. globinski del jezera, do kamor ne sega valovanje, brez talnega rastlinstva, vendar z mocno razvito bakterijsko floro nad vecinoma glinastim dnom, kjer se kopicijo metan, vodik, vodikov sulfid in/ali nastaja jezerska železova ruda jézerski promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora s plovili po jezeru iz kraja v kraj PRIM.: pomôrski promčt, récni promčt jézerski sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment, odložen v jezeru S: jézerska aku­mulácija (2) GL: geomorf. ledeníškojézerski sedimčnt jézersko kráško plje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje z obdobnim ali krajevno trajnim jezerom jezikvna manjšína -e -e ž polit. geogr.,demogeogr. manjšina, naseljena na dolocenem obmocju, katere pripadniki uporabljajo svoj jezik jezikvna męja -e -e ž polit. geogr. kulturna meja, do katere sega obmocje, ki ga poseljuje­jo pripadniki dolocene jezikovne skupnosti jéža -e ž geomorf. strmbreg, s katerim sedvigne ali spusti recna terasa PRIM.: brežína (1) jítja -e in gyttja -e [jítja] tudi gítja -e ž (šved.) pedogeogr. s hranili bogata šota, nastala zlasti iz odmrlih delov rastlin in živali, nakopicenih v stojeci vodi joint venture -- -ja [džójnt véncer] m (ang.) ind. geogr. mednarodno pogodbeno povezovanje podjetij, ki se vzpostavi z namenom skupne izvedbe dolocenega projekta, zlasti na po­drocju proizvodnje, prodaje, raziskovanja in razvoja jkulhlaup -a [jékulhlejp] m (island.) hidgeogr. nenaden izliv zajezene ledeniške vode zaradi geotermalnega taljenja ledu na dnu ledenika jožefínskikatáster -ega -tra m kart., agr. geogr., v Avstriji, v obdobju vladavine cesarja Jožefa II. zem­ljiški kataster s popisom še ne povsem natanc­no izmerjenih zemljišc, navedbo kulturnih rastlin in zemljiških lastnikov, izdelan med letoma 1785 in 1787 PRIM.: digitálni katáster, franciscęjski katáster, terezijánski katáster júg -a m1. mat. geogr. ena od štirih glavnih strani neba, nasprotisevera 2. mat. geogr. južna stran neba ali ZemljeSi: J 3. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje in ljudstva, ki so južneje 4. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje s po­sebno civilizacijo in kulturo GL: mat. geogr. geográfski júg, mat. geogr. mag-nétni júg, mat. geogr. zemljepísni júg júgo -a m klimatogeogr. razmeroma topel in vlažen veter v Sredozemlju, ki piha proti ob-mocjem nižjega zracnega tlaka iz južne ali jugovzhodne smeri julijánski koledár -ega -ja m mat. geogr. koledar s 365,25 dneva v enem letu, ki ga je vpeljal JulijCezar in temeljinaSoncevemletu PRIM.: gregorijánski koledár júra -e ž geomorf. srednja perioda mezozoika, med 208 in 145,6 milijoni let pred seda­njostjo júrta -e ž geogr. nas. velik, okrogel šotor no-madov v srednji Aziji, ki je pogosta oblika bivališca na podeželju in ponekod tudi v predmestjih jútro -a s 1. agr. geogr. tradicionalna ploskovna mera za oznacevanje površine zemljišca, ki jo kmet z navadno vprego zmore preorati oziroma rocno pokositi v enem jutru ali do-poldnevu, po ustalitvi mer praviloma 57,6 arov 2. agr. geogr., od 19. stol. . orál juvenílna vda -e -e ž hidgeogr. podzemna voda, ki prvic pride iz Zemljine notranjosti v podzemno hidrosfero in s tem v hidro­ grafski cikel júžna geográfska širína -e -e -e ž mat. geogr. . júžna zemljepísna širína júžna zemljepísna širína -e -e -e ž mat. geogr. zemljepisna širina, merjena južno od ekva­torja S: júžna geográfska širína júžni magnétni pól -ega -ega -a m mat. geogr. . júžni magnétni tecáj júžnimagnétnitecáj -ega -ega -a m mat. geogr. spreminjajoca se tocka na Zemlji, v kateri se stekajo silnice Zemljinegamagnetnegapolja, 90°južnoodmagnetnegaekvatorja,trenutno v Viktorijini deželi na Antarktiki S: júžni magnétni pól PRIM.: séverni magnétni tecáj júžninebésnipól-ega-ega-am mat. geogr. . júžni nebésni tecáj júžni nebésni tecáj -ega -ega -a m mat. geogr. nebesni tecaj, ki je 90° južno od nebesnega ekvatorja, kjer Zemljina os, podaljšana od južnega Zemljinega tecaja, navidezno pre­bada nebo S: júžni nebésni pól júžni pól -ega -a m mat. geogr. . júžni tecáj júžni povrátnik -ega -a m mat. geogr. vzpored­nik na 23° 27' južne zemljepisne širine, nad katerim je Sonce v zenitu 21. 12.S: kozorógov povrátnik júžni síj -ega -a m klimatogeogr. polarni sij na južni polobli S: avróra avstrális PRIM.: séverni síj júžnisnég-egasnegá m 1. klimatogeogr., hidgeogr. sneg, ki pada v velikih kosmih 2. klimatogeogr., hidgeogr. vlažna, mehka snežna odeja júžni tecáj -ega -a m mat. geogr. tocka na Zem­ljinem jugu, na 90° južne zemljepisne širine, skozi katero gre Zemljina os S: júžni pól GL: mat. geogr. júžni nebésni tecáj júžnitecájnik -ega -a m mat. geogr. vzporednik na 66° 33' južne zemljepisne širine, onstran katerega se 21. 12. zacenja polarni dan in 21. 6. polarna noc S: antárkticni króg júžnoatlántski ánticiklón -ega -a m klima­togeogr. anticiklon s središcem nad južnim Atlantskim oceanom júžnoázijska depresíja -e -e ž klimatogeogr. poletna depresija, navadno s središcem nad severozahodno Indijo júžnooceánski obróc -ega -a m hidgeogr. del júžnopacífiški ánticiklón svetovnega morja med Antarktiko in južnimi júžnopacífiški ánticiklón -ega -a m klimato-deli Afrike, Avstralije in Južne Amerike, geogr. anticiklon s središcem nad južnim kjer je morski tok usmerjen proti vzhodu S: Tihim oceanom antárkticni oceán K kabotáža -e ž geogr. prometa obalna, obrežna plovba in trgovina med pristanišci, lukami v isti državi kadúnja -e ž geomorf. plitva globel na Zemlji­nem površju kaingin -a [kajngín] m agr. geogr. požigalništvo na Filipinskem otocju PRIM.: chitimene, lá-dang, mílpa, roca, tavy kájža -e ž 1. agr. geogr. majhna kmetija, nastala ob delitvi hub 2. geogr. nas. majhna, preprosta kmecka hiša kájžarsko nasélje -ega -a s geogr. nas. samo­stojno naselje kajžarjev, nastalo zlasti v 16. in 17. stoletju ob preurejanju srenjskih pašnikov in gozdov v obdelovalna zemljišca kakôvostnirázredvôde -ega razréda -- m var. okolja, hidgeogr. vsaka od štirih glavnih in treh vmesnih kakovostnih stopenj vode, dolocena z meritvami, opazovanji njenih fizikalnih, kemicnih in bioloških lastnosti, iz cesar izhaja njenauporabnost kakôvostnirázredzráka -ega razréda -- m var. okolja, klimatogeogr. vsaka odštirihkakovostnih stopenj zraka, dolocena z meritvami njegovih fizikalnih, kemicnih in bioloških lastnosti kakôvost vôde -i -- ž hidgeogr., var. okolja last-nost vode glede na njene fizikalne, kemicne, biološke znacilnosti, po katerih se razporeja v štiri osnovne in tri vmesne kakovostne razrede, ki dolocajo njeno uporabnost GL: var. okolja álfamézosapróbna stôpnja ka­kôvosti vôde, var. okolja bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja, hidgeogr. kakôvostni rázred vôde, var. okolja mézosa­próbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja óligosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja pólisapróbna stôpnja kakôvosti vôde,var. okolja sapróbna stôpnja kakôvosti vôde kakôvost zráka -i -- ž klimatogeogr., var. okolja lastnost zraka glede na stopnjo onesnaženosti, po kateri se razporeja navadno v štiri kako­vostne razrede kakôvost življęnja -i -- ž demogeogr. . življęnjska ráven kál -amhidgeogr., agr. geogr. zvodotrajnoali ob­casnonapolnjenaumetnaalinaravnakotanja za napajanje živine, znacilna za kraški svet kalcifikácija -e ž geomorf., pedogeogr. kopicenje kalcijevega karbonata v kamninah, prsti PRIM.: dekalcifikácija kalcifílna rastlína -e -e ž biogeogr. . kalcij­ ljúbna rastlína kalcifílni organízem -ega -zma m biogeogr. . kalcijljúbni organízem kalcifít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena živ­ljenjskim razmeram na apnencastih prsteh kalcifóbnarastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na prsteh, v katerih je malo kalcija, kalcijevih spojin PRIM.: kalcijljúbna rastlína kalcifbni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki ne more živeti v prsti, vodi, v kateri je veliko kalcija, kalcijevih spojin PRIM.: kalcijljúbni organízem kalcijljúbnarastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na prsteh, v vodi, kjer je dovolj kalcija, kalcijevih spojin S: kalcifílna rastlína PRIM.: kalcifóbna rastlína kalcijljúbni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki živi v okolju, v katerem je dovolj kalcija, kalcijevih spojin S: kalcifílni organízem PRIM.: kalcifóbni organízem kalcít -a m geomorf. zelo razširjen mineral kalcijev karbonat, brezbarven ali bel, nastal s kristalizacijo iz vodne raztopine kaldęra -e ž geomorf. kotlasta vdolbina, nastala z eksplozijo vulkanskega stožca in sesedenjem celotnega vulkana v izpraznjeno notranjost, kamnína udorom vrha vulkana ali erozijo vulkanskega stožca PRIM.: kráter (1) GL: geomorf. eksplozíjska kaldęra, geomorf. erozíjska kaldęra, geomorf. udrta kaldęra kaldęrsko jézero -ega -a s hidgeogr. . krá­ tersko jézero kalednska orogenéza -e -e ž geomorf. oro­geneza, s katero se je v silurju in devonu dvignilo kaledonsko gorovje S: kalednsko gúbanje PRIM.: alpinídska orogenéza, armo­rikánska orogenéza, hercínska orogenéza, varíscicna orogenéza kalednsko gorvje -ega -a s geomorf. gorovje, nastalo s kaledonskim gubanjem kaledónsko gúbanje -ega -a s geomorf. . kaledónska orogenéza kaléma -e ž (port. calema) hidgeogr. silovito, do 30 m visoko butanje valov ob obali Gvinej­skega zaliva, ki je najmocnejše med julijem in septembrom kalkarenít -a m geomorf. s kalcijevim vezivom cementiran pesek, ki ga je nanesel veter, ali cementirani zdrobljeni koralni odkruški kálkokambisl -ampedogeogr. . pokarbonát­na rjáva prst kálma -e ž klimatogeogr. . brezvétrje kálnostni režím -ega -a m hidgeogr. spremi­njanje kalnosti tekoce vode v obdobju enega leta kálnost vôde -i -- ž hidgeogr. lastnost vode, odvisna od kolicine lebdecih snovi, izražena v g/l ali g/mł kámbicnihorizónt -ega -a m 1. pedogeogr. rjavo, rumeno ali rdece obarvan horizont v pro-filu prsti, ki vsebuje vec gline kot horizonti nad ali pod njim, nastal zaradi preperevanja maticnepodlage S: (B)-horizónt, horizónt (B) 2. pedogeogr. horizont v profilu prsti, nastal zaradi preperevanja primarnih mineralov in tvorb glinastih delcev S: (B)v-horizónt, hori­zónt (B)v 3. pedogeogr. horizont vprofilu prsti, nastal zaradi kopicenja netopljivega ostanka pri preperevanju karbonatne maticne podlage S: (B)rz-horizónt, horizónt (B)rz kambisl -a m pedogeogr. prst z znacilno barvo, strukturo in teksturo, s kambicnim horizon-tom v profilu, nastala s preperevanjem na izvornem kraju GL: pedogeogr. dístricni kambisól, pedogeogr. évtricni kambisól, pedogeogr. kálkokambisól, pedogeogr. krómicni kambisól (1, 2) kámbrij -a m geomorf. najstarejša perioda pa-leozoika, med 570 in 510 milijoni let pred sedanjostjo GL: geomorf. prčdkámbrij kame -a[kęjm], m (škot.-gel.) geomorf. gl. kém kámen -mna m geomorf. kos kompaktne kam-nine GL: geomorf. drági kámni, geomorf. okrásni kámni, geomorf. pôldrági kámni, geomorf. ržéni kámen kámenica -e ž geogr. krasa . škávnica kamín -a m 1. geogr. krasa rov v stropu kraške jame 2. geomorf. strm ali navpicen širši žleb v steni 3. geomorf. cevast, praviloma navpicen kanal v Zemljini skorji, po katerem prihajajo na površje trdni, tekoci in/ali plinasti vul­kanski izmecki kamnína -e ž geomorf. trdna, sprijeta ali nespri­jeta naravna sestavina Zemljine skorje s stal-no mineralno in kemicno sestavo S: hribína GL: geomorf. biogénakamnína, geomorf. bíoké­micnasedimęntnakamnína, geomorf. efuzívna kamnína, geomorf. ekstruzívna kamnína, geo­morf. eruptívna kamnína, geomorf. evaporítna kamnína, geomorf. intruzívnakamnína, geomorf. izlívna kamnína, geomorf., geogr. krasa karbo­nátna kamnína, geomorf. klásticna kamnína, geomorf. klásticna sedimęntna kamnína, geo­morf. kontáktna kamnína, geomorf., geogr. krasa kráškakamnína, geomorf. kristálastakamnína, geomorf. kristalínske kamníne, geomorf. mag-mátska kamnína, pedogeogr. máticnakamnína, geomorf. metamórfna kamnína, geomorf. od­pórnostkamníne, geomorf. oksidácijakamníne, geomorf. organogéna kamnína, geomorf. órto­metamórfnakamnína,geomorf. párametamórf­na kamnína, geomorf. piroklásticna kamnína, geomorf. piroklásticna sedimęntna kamnína, geomorf. plástnata kamnína, geomorf. preobrá­ženakamnína, geomorf. prepústnostkamníne, geomorf. sedimęntna kamnína, pedogeogr. trda kamnína, geomorf. vulkánska kamnína kamninoslvje -a s geomorf. . petrologíja kamnínska plást -e plastí ž geomorf. plast do­locenekamnine, obdanazdrugacno kamnino S: kamnínski slňj PRIM.: kamnínski sklŕd kamnínski sklŕd -ega skláda m geomorf. plast sedimentne kamnine, z obeh strani omejena z leziko S: sklŕd PRIM.: kamnínska plást kamnínski slňj -ega slôja m geomorf. . kam­ nínska plást kamníta ga -e -e ž geomorf. majhen osame­lec, katerega spodnji del ali podstavek je ožji od zgornjega dela iz bolj odporne kamnine, nastal s selektivnim preperevanjem, vetrno erozijo,abrazijo kamníta pušcáva -e -e ž geomorf. . hamáda kamníti gzd -ega -a m geogr. krasa razgaljeno površje z veliko drobno razjedenih, ostroro­bih skalnatih cokov, znacilno za tropski kras na Kitajskem, Madagaskarju S: féngkong PRIM.: struktúrna tlŕ kamníti kolobár -ega -ja m geomorf. v krogu s premerom od nekaj dm do vec m razporejeni vecji kamni ali skale kot posledica sortiranja gradiva in premikanja vecjih kosov od sredine proti robovom, ki jih bocno in navzgor usmer­jena sila ledu potiska proc od vlažnejšega obmocja s finejšimi delci oziroma na njegovo obrobje, navadno na ravnem in vzpetem po­vršju s periglacialnim podnebjem S: struktúrni kolobár PRIM.: struktúrna tlŕ kamníti pás -ega pasú m geomorf. grušc na zmerno nagnjenem površju, v katerem so za­radi krioturbacije vecji in manjši delci loceni v ožje proge, vzporedne s strmcem kamníti pláz -ega plazú m geomorf. kamnita gmota, ki se na strmem pobocju loci, odtrga od skalnate podlage in zaradi težnosti zdrsne navzdol PRIM.: podňr (1) kamníto mrje -ega -a s geomorf. . blókmer kamnolňm -ôma m ind. geogr. površinski kop, kjer se pridobiva, lomi, drobi okrasno-arhi­tekturni kamen, kamen za nadaljnjo indu­strijsko predelavo, uporabo v gradbeništvu, prometu kámpo -a in campo -a [kámpo] m (port.) biogeogr. savana v višjih predelih osrednje Brazilije, južno od tropskega deževnega gozda GL: biogeogr. kámpo límpo, biogeogr. kámpo serádo, biogeogr. kámpo súžo kámpo límpo -a-ain campo límpo -a -a[kám­po] m (port.) biogeogr. brezdrevesna travniška savana v Braziliji PRIM.: kámpo serádo, kámpo súžo kámpo serádo -a -a in campo cerrado -a -a [kámpo serádo] m (port.) biogeogr. savana v Braziliji z redkimi nizkimi drevesi, grmi in sklenjeno razraslimi zelišcnimi rastlinami PRIM.: kámpo límpo, kámpo súžo kámpo súžo -a -a in campo sujo -a -a [kámpo súžo] m (port.) biogeogr. travniška savana v Braziliji z redkim, nizkim drevjem PRIM.: kámpo límpo, kámpo serádo kamsín -a m klimatogeogr. gl. hamsín kánadski ánticikl -ega -a m klimatogeogr. anticiklon s središcem nad severovzhodno Kanado kanál -a m 1. hidgeogr. v tla izkopan jarek za namakanje, osuševanje, dovajanje tehnološke vode 2. hidgeogr. . prekňp GL: geomorf., hidgeogr. marginálni kanál, geogr. prometa omréžjeplôvnihkanálov, geogr. prometa prométna obremenítev vôdne potí, geogr. krasa strôpni kanál kanalizacíjska odpláka -e -e ž nav. mn. var. okolja odpadna voda naselij, speljana po kanalizacijskih ceveh v sprejemnik, npr. reko, morje, jezero, bodisi neposredno brez cišcenja ali preko cistilne naprave, v kateri se voda ocisti do stopnje, ustrezne za izpust v naravne vode, ne da bi se poslabšala njihova kakovost kanalizacíjski sistém -ega -a m var. okolja . kanalizacíjsko omréžje kanalizacíjsko omréžje -ega -a s var. okolja sistem kanalov za odvajanje odpadne vode, ki se praviloma koncuje s cistilno napravo S: kanalizacíjski sistém kanát -a m agr. geogr. podzemni namakalni kápska flórna oblást sistem ali namakalna naprava v Iranu in ne­katerih drugih državah Jugozahodne Azije, v katerem se zbira in tudi na razdalji do 50 km pretaka voda podtalnice iz vodonosnika ob vznožju pobocja, lahko tudi iz vadija kánjon -a m geomorf. ozka in globoka dolina s strmima pobocjema, ki se v vec stopnjah spušcata v recno korito, navadno vrezana v planotasto površje PRIM.: déber, grápa, so-téska, víntgar GL: geomorf. podmôrski kánjon kansaška poledenítev -e -tve [kánzaška] ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska poledenitev v Severni Ameriki, med 562.000 in 512.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z günško poledenitvijo v Alpah in z elstrsko poledenitvijo na severu Evrope S: kansaški glaciál kansaški glaciál -ega -a [kánzaški] mklimatogeo-gr., geomorf. . kansaška poledenítev kaolín -a m geomorf. mehka bela, izrazito drob­nozrnata sedimentna kamnina kaolinít -a m pedogeogr. mineral gline, listasti alumosilikat, s slabo izmenjalno kapaciteto, navadno v podzolu kapacitéta oklja -e --ž var. okolja . zmog­ ljívost okólja kapensis -a[kapénzis] m biogeogr. florna oblast, ki obsega skrajni jugozahodni del Južne Af­rike, poimenovanapo Kaplandijiv Republiki Južni Afriki S: kápska flórna oblást PRIM.: antárktis, avstrális, holárktis, neotrópis, pá­leotrópis kapilára -e ž pedogeogr. cevasta pora s preme­rom, manjšim kot 0,03 mm S: lásnica kapilárna ca -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. plast kapilarnega dviganja vode v poroznih tleh, ki locuje plasti aeracije in nasicenja kapilárna va -e -e ž pedogeogr., hidgeogr. pod-zemna voda, ki se s površinsko napetostjo zadržuje v porah sipkih plasti in prsti in se po njih lahko dviga S: penska vda kapilárni léd -ega ledú m hidgeogr. led, ki na­stane v medprostorih sedimentov ali poroznih kamnin kapitálno intenzívna industríja ---e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, za katere so potrebne zlasti velike financne naložbe v proizvodne naprave, npr. pridobivanje elek­tricne energije, crna in barvna metalurgija PRIM.: délovno intenzívna industríja, kapitál-no-razvójno intenzívna industríja, razvójno intenzívna industríja kapitálno-razvójno intenzívna industríja ---e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, za katere so potrebne velike financne naložbe v proizvodne naprave in tudi intenzivno raziskovalno-razvojno delo, npr. elektron-ska, farmacevtska industrija PRIM.: délovno intenzívna industríja, kapitálno intenzívna industríja, razvójno intenzívna industríja káplja hládnega zráka -e -- -- ž klimatogeogr. na severni polobli od maticne zracne gmote na severu odcepljena gmota hladnega zraka, pomaknjena dalec proti jugu in z vseh strani obdana s toplejšim zrakom, ki jo je težko napovedati in lahko nad istim obmocjem vztraja vec dni kápljicnonamákanje -ega -a s agr. geogr. nama­kanje, pri katerem se po sistemu luknjicavih cevi voda po kapljicah nadzorovano dovaja h koreninam gojenih kulturnih rastlin kapníca -e ž 1. hidgeogr. voda, zbrana, pre­strežena ob padavinah, navadno s strehe S: dežévnica (2) 2. hidgeogr. shramba za hranjenje deževnice 3. hidgeogr., geogr. krasa voda, ki pronica skozi strop kraške jame S: prenikajóca vôda kápnik -a m 1. geogr. krasa sigova tvorba z okroglastim prerezom, ki nastaja ob kapljanju vode v kraških jamah 2. geogr. krasa viseca ali stojeca sigova tvorba v kraških jamah, ne glede na nastanek GL: hidgeogr. ledéni kápnik, geogr. krasa stojéci kápnik, geogr. krasa viséci kápnik kápniška jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama zobilicokapniškihin/alidrugihsigovihtvorb S: zakápana jáma kápniški izrástek -ega -tka m geogr. krasa po­ševen izrastek sigove tvorbe, navadno nastal z izsuševanjem vode iz sige ali kapnika ali zaradi kristalizacije kápniški stebčr -ega stebrŕ m geogr. krasa kapnik, nastal z zrašcanjem stalagmita in stalaktita S: stalagmát kápska flórna oblást -e -e oblastí ž biogeogr. . kapensis kaptáža -e ž hidgeogr., var. okolja . kaptážni izvír kaptážni izvír -ega -a m hidgeogr., var. okolja hidrotehnicno zavarovan izvir vode za go-spodarskeindrugenameneS: kaptážaPRIM.: vodovárstveni pás, vodovárstveno obmócje karbn -a m geomorf. mlajša perioda paleo­zoika, med 362,5 in 290 milijoni let pred sedanjostjo karbonátna kamnína -e -e ž geomorf., geogr. krasa sedimentna kamnina, ki jo v glavnem se­stavljajo soli ogljikove kisline, na slovenskem krasu vecinoma apnenec in dolomit, redkeje karbonatni konglomerati in brece karbonátnaprst -e prstí ž pedogeogr. prst s pro-stimi karbonati, ki ob reakciji s hladno solno kislino zašumi PRIM.: nčkarbonátna prst karbonizácija -e ž geomorf. . zoglenévanje karcinogénost -i ž var. okolja . rakotvórnost kardioíd -a m mat. geogr. telo srcaste oblike, s katerim se ponazarja oblika Zemlje PRIM.: apioíd, elipsoíd, geoíd, referéncni elipsoíd, sferoíd karénca -e ž var. okolja cas po uporabi fitofar­macevtskih sredstev, v katerem se zaradi nji-hove škodljivosti škropljene rastline, njihovi plodovi ne smejo obirati, uporabljati, uživati PRIM.: persisténca karnivr -a m nav. mn. biogeogr. . mesojédec karoo -ja[karú] m biogeogr. gl. karú karstifikácija -e ž geogr. krasa . zakraséva­ nje kárstiglaciálna oblíka -e -e ž geogr. krasa . ledeníško-kráška oblíka (1, 2) kárta -e ž kart. . zemljevíd (1, 2) kartél -a m ind. geogr. mednarodno združenje pravno samostojnih podjetij sorodnih gospo­darskih panog, katerega clanice z medseboj­nimposlovnimdogovarjanjem,sodelovanjem dosegajo ugodnejši, lahko tudi monopolni položaj na trgu, npr. Evropska skupnost za premog in jeklo PRIM.: koncęrn, monopól (1), trúst kartíranje -a s kart. vnašanje podatkov na zem­ljevid, navadno na terenu PRIM.: anketíranje GL: geomorf., kart. géomorfolóško kartíranje, kart. izométricno kartíranje, kart. izopléticno kartíranje kártodiagrám -a m kart. pojav ali stanje, prikazano z diagrami na dolocenih mestih tematskega zemljevida kartografíja -e ž 1. kart. veda o izdelovanju zemljevidov 2. kart. izdelovanje zemljevidov GL: kart. digitálnakartografíja, kart. katástrska kartografíja, kart. klásicna kartografíja, kart. matemáticna kartografíja, kart. panorámska kartografíja, kart. pomôrska kartografíja, kart. racunálniška kartografíja, kart. šlska kartografíja, kart. temátska kartografíja, kart. vojáška kartografíja kartográfskaekvidistánca -e -e ž kart. medse­bojna oddaljenost tock, linij na zemljevidu kartográfska míza -e -e ž kart. miza, ki se uporablja za merjenje, risanje zemljevidov na terenu S: planšét kartográfska projékcija -e -e ž kart. prikazova­nje ukrivljene Zemljine površine s prenosom koordinatnemreženadvodimenzionalno rav-no ploskev zemljevida PRIM.: Aitoffovaprojék­cija, Álbersova projékcija, ázimutna pošévna projékcija, ázimutna projékcija, Behrmanova projékcija, Bonnova projékcija, cilíndricna projékcija, Delislova projékcija, dogovorjęna projékcija, Eckertova projékcija, ekvátorska gnómonskaprojékcija,ekvátorskaprojékcija, ekvidistáncnaprojékcija,ekvivaléntnaprojék­cija,Flamsteed-Sansónovaprojékcija,Fuller­jevaprojékcija,Gallovaprojékcija,globulárna projékcija,gnómonskaprojékcija,Goodejeva projékcija, Gríntenova projékcija, horizóntna projékcija,konfórmnaprojékcija,kónicnapro­jékcija,konvencionálnaprojékcija,Lámbertova projékcija,Mercatorjevaprojékcija,metúljasta projékcija, Mollweidejeva projékcija,nčpráva projékcija, normálna projékcija, ortográfska a – valjna projekcija b – stožcna projekcija c – azimutna projekcija Temeljni tipi kartografskih projekcij katástrska kartografíja projékcija, perspektívna projékcija, polárna gnómonska projékcija, polárna projékcija, poliédrska projékcija, pólikónicna projékcija, pošévna projékcija, práva projékcija, précna projékcija, projekcíjska plôskev, projekcíjsko sredíšce,sinusoídnaprojékcija,stereográfska projékcija,stôžcnaprojékcija,váljnaprojékci­ja, Wernerjeva projékcija, zenítna projékcija, zunánja projékcija, zvézdasta projékcija GL: kart. deformácija v kartográfski projékciji kartográfski elemčnt -ega -ęnta m kart. ele­ment na zemljevidu, s katerim je dolocen objekt, pojav, proces nazorneje, natancneje prikazan, npr. relief, recna mreža, prometno omrežje, naselje kartográfski kljúc -ega -a m kart. zbirka zna­kov, uporabljenih na zemljevidih, z opisi njihovega pomena PRIM.: legénda kartográfski originál zemljevída -ega-a--m kart. navadno rocno izdelan izvod zemljevida kotosnovazapripravotiskarskegaoriginala zemljevidaPRIM.: ávtorskioriginálzemljevída, tiskárski originál zemljevída kartográfski simbl -ega -a m kart. . karto­ gráfski znák kartográfski znák -ega -a m kart. dogovor­jeni znak, ki se uporablja za ponazarjanje objektov, pojavov, procesov, prikazanih na zemljevidu S: kartográfski simból PRIM.: topográfski znák kartográfsko crtkanje -ega -a s kart. izdela­va tematskega zemljevida z vzporednimi sklenjenimi ali prekinjenimi crtami, ki se uporabljajo za ponazarjanje objektov, pojavov na zemljevidu S: šrafúra kartográm -a m kart. s temeljnimi topografski-mi oznakami graficno prikazani statisticni podatki na zemljevidu kartometríja -e ž kart. del kartografije, ki se ukvarja z nacini merjenja na zemljevidih karú -ja in karoo -ja [karú] m (afrik.) biogeogr. prostrana planota s sušnim podnebjem in stepskim rastlinstvom, znacilna za južno Afriko kaskáda -e ž hidgeogr. manjši naravni ali umetni stopnicasti slap kásta -e ž 1. polit. geogr., širše vsak zaradi lastne volje aligospodarske diskriminacije razmero-ma osamljen družbeni sloj 2. polit. geogr., ožje izrazito zaprt sloj v indijski družbi z lastnimi zapovedmi in prepovedmi, ki temeljijo na hinduisticni verski tradiciji kastanozém -a m pedogeogr. . kostánjeva prst katabáticni véter -ega -tra m klimatogeogr. . padajóci véter katabátni véter -ega -tra m klimatogeogr. . padajóci véter kátaglaciál -a mhidgeogr., geomorf. . umikálna fáza katalizátor -ja m var. okolja naprava vavtomobi­lu, ki zmanjšuje škodljivost izpušnih plinov katarákt -a m hidgeogr. brzica, ki jo na veliki reki povzroca precni prag iz trših kamnin, znacilna za spodnji tok Nila katáster -tra m kart. uradni popis zemljišc, objektov in drugih nepremicnin na do-locenem obmocju v pisni obliki in graficni upodobitvi GL: kart., agr. geogr. digitálni katáster, kart., agr. geogr. franciscęjski katáster, geogr. krasa, kart. jámski katáster, kart., agr. geogr. jožefínski katáster, kart., agr. geogr. terezijánski katáster, hidgeogr., kart. vôdni katáster, agr. geogr., kart. zemljíški katáster katastrófa -e ž 1. spl. geogr. izreden dogodek, huda nesreca, ki povzroci izjemno veliko razdejanje in številne žrtve2. spl. geogr. težko predvidljivo dogajanjev naravi, npr. poplave, potresi, nastalo tudi zaradi clovekovega ne­ustreznega poseganja v okolje, ki z veliko mocjo v kratkem casu zelo spremeni naravno in antropogeno okolje ter ogrozi zdravje, življenje velikega števila ljudi, drugih orga­nizmov PRIM.: narávna nesréca, újma (1) GL: var. okolja ekolóška katastrófa, spl. geogr. teoríja katastróf katastrofízem -zma m spl. geogr., geomorf. teori­ja, po kateri Zemljino površje preoblikujejo zlasti katastrofe katástrska izméra -e -e ž kart. izmera, ki se opravi za ugotavljanje, obnovo ali vzdrževa­nje graficnega in opisnega dela katastra katástrska kárta -e -e ž kart. . katástrski zemljevíd katástrskakartografíja -e -e ž kart. del karto­grafije, ki se ukvarja z izdelavo in vzdrževa­njem katastrskih nacrtov katástrska mápa -e -e ž kart. . katástrski nacrt katástrska óbcina -e -e ž kart., agr. geogr. temeljna teritorialna enota v zemljiškem katastru katástrskazemljíškakategoríja -e -e -e ž agr. geogr. zemljiška kategorija, ki se skladno z zakonodajo stalno ali zacasno vodi v zemlji­škem katastru PRIM.: zemljíška kategoríja katástrski nacrt -ega -a m kart. zemljevid zemljišc dolocenega obmocja v zelo velikem merilu, s parcelnimi in drugimi mejami, zna­ki za zemljiške kategorije in kulturne rastline, s številkami parcelS: katástrskamápaPRIM.: katástrski zemljevíd katástrski okrŕj -ega -ája m kart., agr. geogr. prostorskaenotaspodobnimipridelovalnimi razmerami, ki praviloma obsega obmocje z vec katastrskimi obcinami katástrski zemljevíd -ega -a m kart. temat-ska karta v velikem merilu, ki ponazarja zemljišce s parcelnimi in drugimi mejami, znaki ali barvami za zemljiške kategorije, kulturne rastline S: katástrska kárta PRIM.: katástrski nacrt katástrsko pólje -ega -a s agr. geogr. celota vseh parcel obdelovalnih zemljišc v doloceni katastrski obcini kategoríja kakôvosti okólja -e -- -- ž var. oko­lja vsaka od navadno štirih skupin, v katere se glede na kakovostno vrednotenje njihove uporabnosti za cloveka razvršcajo okolje ali njegove posamezne sestavine, npr. zrak, vode, prsti kategorizácija zemljíšc -e -- ž agr. geogr. raz­vršcanje kmetijskih zemljišc v zemljiške ka­tegorije glede na rodovitnost prsti, primernost njihove rabe, npr. kot njiva, travnik, pašnik, sadovnjak S: zemljíška kategorizácija kategorizírana césta -e -e ž geogr. prometa utrjena cesta, ki je glede na urejenost, pomen zakonsko, z odlokom razvršcena v eno od cestnih kategorij, kar opredeljuje odgovornost lokalne skupnosti, države za njeno urejanje, vzdrževanje PRIM.: nčkategorizírana césta katéna -e ž pedogeogr. zaporedje tipov prsti z enako maticno podlago, v katerem se posa­meznitipirazlikujejo zaradirazlicnih vodnih razmer, izoblikovanosti površja katínga -e in caatinga -e [katínga] ž (port.) biogeogr. svetli zeleni gozd na severovzhodu Brazilije, v katerem med redkim listopadnim drevjem in grmovjem rastejo razlicne vrste kaktusov katiska izmenjálna kapacitéta -e -e -e ž K: KÍK pedogeogr. sposobnost prsti, da veže izmenljive katione, vkljucno z vodikovimi ioni, ki se izraža v miliekvivalentih na 100 g prsti S: T-vrédnost, vrédnost T katinska izmenjáva -e -e ž pedogeogr. izme­njava kationov, vezanih na adsorpcijskikom­pleks, z drugimi kationi v raztopini prsti katotermíja vde -e -- ž hidgeogr. lastnost jezer­ske ali morske vode, da z vecanjem globine njenatemperaturanarašca PRIM.: anotermíja vôde, dihotermíja vôde, homotermíja vôde kavęrna -e ž geogr. krasa umetno izkopana votlina, navadno na vojni fronti ali v njenem zaledju kavernóznost -i ž geogr. krasa . gostôta jám (1) kavitácija -e ž 1. geomorf. izvotljenje kamnine zaradi udara vodnega brizga, ki vsebuje zracne mehurcke 2. geomorf. nastanek jamic v kamninipod ucinkomudaravodnegabrizga, ki vsebuje zracne mehurcke GL: geomorf. podledeníška kavitácija kázba -e ž1. geogr. nas. trdnjava na najvišji tocki sistema utrdb, znacilna za mesta v musliman­skem okolju, namenjena obrambi pred zu­nanjim sovražnikom in obvladovanju mesta navznoter 2. geogr. nas. staro mestno jedro v Alžiru in drugih severnoafriških mestih kém -a in kame -ma [kęjm] m (ang.) geomorf. ledeniški nasip v obliki kopastega grica ali nizkega, na vrhu uravnanega hrbta, iz slabo sortiranega gradiva, ki ga voda odloži na robu talecega se ledenega pokrova PRIM.: ésker kémicnaerozíja -e -e ž geogr. krasa . korozíja (2) kémicna industríja -e -e ž ind. geogr. panoga industrije, pri kateri v proizvodnem procesu zaradi kemicnih reakcij nastajajo kemicne spojine, ki zelo obremenjujejo, onesnažujejo okolje PRIM.: císta industríja kémicna potréba po kisíku -e -e -- -- ž K: KPK var. okolja merilo za dolocanje organske onesnaženosti naravnih, odpadnih voda, klásicna kartografíja izraženo v mg O2/l, pri cemer se kolicina oksi­dirajocih snovi v njih navadno ugotavlja po ekvivalentni porabi kalijevega permanganata ali kalijevega bikromata PRIM.: bíokémicna potréba po kisíku kémicni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. use-dlina, nastala z usedanjem mineralov, ki so se izlocili pri kemicnih procesih v vodi ali na kopnem, npr. siga PRIM.: klásticni sedimčnt, organogéni sedimčnt (1, 2) kémicno cíšcenje -ega -a s var. okolja cišcenje onesnažene vode v cistilni napravi s kemicni-mi sredstvi, zlasti odstranjevanje nitratov in fosfatov S: terciárnocíšcenje PRIM.: biolóško cíšcenje, mehánsko cíšcenje, prčdcíšcenje (1) kémicno preperévanje -ega -a s geomorf. pre­perevanje zaradi kemicnih procesov PRIM.: biolóško preperévanje, mehánsko preperé­vanje kemoklína -e ž hidgeogr. tanka plast v stojecih vodah, kjer se izrazito spremenijo kemicne lastnosti vode S: slňj kémicnega skóka PRIM.: haloklína, termoklína kémska délta -e -e ž geomorf. deltaste plasti v kemu kémska moréna -e -e ž geomorf. morenskina-sip, oblikovan kot kem kémska terása -e -e ž geomorf. terasa ob robu doline, nastala zaradi sedimentacije lede­niškorecnega in morenskega gradiva med ledenikom in robom doline kenozik -a m geomorf. mladi zemeljski vek, ki traja zadnjih 65,5 milijonov let in se deli na terciar in kvartar PRIM.: mezozóik,páleozóik, prčdkámbrij kęr -a m geomorf. . bút kévderc -drca m geogr. krasa, ljud., na Dolenjskem manjša, vecinoma vodoravna votlina kibúc -a m agr. geogr. kmetijsko naselje v sodobnem Izraelu, za katero sta znacilni kolektivna zemljiška lastnina, kolektivna gospodarskainsocialnaorganiziranost PRIM.: mošáv, mošáv-šitufí KÍK KÍK-a m krajšava pedogeogr. . katiónska izmenjálna kapacitéta kilométrskamréža -e -e ž kart. kvadratna mre­ža s kilometrskima koordinatama x in y za dolocitev lege tock na topografskih kartah kipęnje mrja -a -- s hidgeogr. lomljenje mor­skih ali jezerskih valov pred obrežji in njihovo udarjanje ob obalo PRIM.: bútanje mórja kísla prst -e prstí ž pedogeogr. prst s pH-vred­nostjo manj kot 7 PRIM.: bázicna prst GL: pedogeogr. kísla rjáva prst kíslareákcijaprstí -e -e -- ž pedogeogr. reakcija, ki kaže stopnjo kislosti prsti, izražena s pH­-vrednostjo manj kot 7PRIM.: bázicnareákcija prstí, nevtrálna reákcija prstí kísla rjáva prst -e -e prstí ž pedogeogr. prst kisle reakcije z A-, (B)v-, C-horizonti v profilu, nastala na maticni podlagi, revni z bazami, ki je v globini med 20 cm in 50 cm nasicena z bazami manj kot 50-odstotno in je revna s hranljivimi snovmi S: dístricna rjáva prst, dístricni kambisól, rjáva prst (1), rjavíca (1) kísla vda -e -e ž hidgeogr. voda s pH-vrednost­jo manj kot 7 PRIM.: bázicna vôda kísli dčž -ega dežjŕ m var. okolja, klimatogeogr. padavinska voda s kislo reakcijo, ki jo pov­zroca onesnaženost zraka zlasti z žveplovim dioksidom nad industrijskimi, mestnimi obmocji, zaradi katere so najbolj ogroženi gozdovi kisloljúbnarastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na kislih prsteh s pH-vrednostjo manj kot 6,7 S: acidofílna rastlína PRIM.: bazofílna rastlína, nevtrofílna rastlína kíslost prstí -i -- ž pedogeogr. lastnost prsti, katere pH-vrednost je manj kot 7 PRIM.: bázicnost prstí GL: pedogeogr. aktívna kíslost prstí, pedogeogr. hidrolíticna kíslost prstí, pedogeogr. izmenljíva kíslostprstí, pedogeogr. potenciálna kíslost prstí, pedogeogr. substitucíjska kíslost prstí kíslost vôde -i -- ž hidgeogr. lastnost vode s pH-vrednostjo manj kot 7 S: aciditéta vôde PRIM.: bázicnost vôde kjtski protokl -ega -a m var. okolja medna­rodni sporazum o varovanju ozracja, sprejet leta 1997 v Kjotu na Japonskem, po katerem morajo države podpisnice zmanjšati izpust plinov, ki povzrocajo nastanek ucinka tople grede in zato vplivajo na podnebne spremem-be PRIM.: montreálski protokól klásicna kartografíja -e -e ž kart. izdelovanje zemljevidov z raznovrstnimi kartografskimi tehnikami, ki je v primerjavi z racunalniško kartografijo bolj zamudno in dražje, vendar lahko estetsko bolj dovršeno PRIM.: digitálna kartografíja klásicni krás -ega -a m geogr. krasa dinarski kras, ki je postal vzorcni primer v kraso­slovju klasifikácija prstí -e -- ž 1. pedogeogr. razvr-šcanje prsti v skupine, kategorije ali enote po znacilnostih, nastalih zaradi njihovega raz­voja in oblikovanja 2. pedogeogr. sistematicna razvrstitev prsti v take skupine, kategorije ali enote klasifikácija récne mréže -e -- -- ž hidgeogr. razvršcanje tekocih voda v recnem sistemu po stopnjah od najvecje reke in njenih ne­posrednih pritokov do njihovih pritokov razlicnih stopenj, izvedeno od izvira proti ustju, tako da so izvirni kraki v najnižjem, prvem razredu, glavna reka pa je v najvišjem, zadnjem razredu klást -a m 1. geomorf. odlomljen delec kamnine 2. geomorf. delec kamnine, ki sestavlja kla­sticne kamnine GL: geomorf. piroklást klásticnakamnína -e -e ž geomorf. kamnina iz kamninskih delcev, zlepljenih z diagenezo, cementacijo, npr. piroklasticna kamnina, se­dimentna kamnina PRIM.: klásticni sedimčnt GL: geomorf. klásticna sedimęntna kamnína, geomorf. piroklásticna kamnína klásticnasedimęntnakamnína -e -e -e ž geo­morf. kamnina, nastala z vezavo sedimentnih delcev s cementom, npr. breca, konglomerat, pešcenjak PRIM.: bíokémicna sedimęntna kamnína, piroklásticna sedimęntna kamnína klásticni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment, nastal z usedanjem mineralov in kamninskih delcev, npr. grušca, proda, peska PRIM.: kémicni sedimčnt, klásticna kamnína, organogéni sedimčnt (1, 2) klástokrás -a m geogr. krasa kras v slabo spri­jetih klasticnih kamninah klávže klávž ž mn. ind. geogr. zidane zapornice ali pregrade na dnu recnih dolin, namenjene zbiranju in nadzorovanemu izpustu vode za plavljenje jamskega lesa proti rudniku živega srebra v Idriji, znacilne za Idrijco in njene pritoke Belco, Ovcjak, Klavžarico kléc klecí ž geomorf. skala, ki moli iz skalnatega pobocja ali korita kletárstvo-as agr. geogr. del vinogradništva, ki vkljucuje postopke nege in skladišcenja vina PRIM.: vinárstvo klíf -a m geomorf. visoka, strma, navpicna, mestoma celo previsna skalna stena, nastala zaradi dolgotrajnega erozijskega delovanja morskih ali jezerskih valov GL: geomorf. récni klíf klíma -e ž klimatogeogr. . podnébje klímaks -a m biogeogr. . klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe klímaksna rastlínska zdrúžba -e -e -e ž bio-geogr. popolnoma razvita rastlinska združba, ki je v ravnovesju z okoljskimi razmerami, zlasti s podnebjem S: fítoklímaks (1), klima­toconálna zdrúžba PRIM: biogeogr. klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe klímaksnostánjerastlínskezdrúžbe -ega -a ---- s biogeogr. stanje razvite rastlinske združ-be, ki je v ravnovesju z okoljskimi razmerami, zlasti s podnebjem, prstjo S: fítoklímaks (2), klímaks PRIM: biogeogr. klímaksna rastlínska zdrúžba klíma prstí -e -- ž pedogeogr. povprecne, za doloceno prst znacilne razmere glede na tem­peraturo, zrak in njegovo sestavo, vlažnost, odvisne od globine, sestave prsti, velikosti por v njej S: pédoklíma klimát -a m klimatogeogr. ozemlje, ki pripada dolocenemu podnebnemu tipu klimatoconálnazdrúžba -e -e tudi klimatozo­nálna zdrúžba -e -e ž biogeogr. . klímaksna rastlínska zdrúžba klimatogénorastlínstvo -ega -a s biogeogr. . klimoconálno rastlínstvo klímatogeografíja -e ž spl. geogr. veja fizicne geografije, ki proucuje vplive podnebja na pokrajino in vplive pokrajine na podnebje klimatografíja -e ž klimatogeogr. del klimatolo­gije, ki opisuje podnebne razmere klimatográm -a m klimatogeogr. . klimográm klimatologíja -e ž klimatogeogr. veda, ki pro- ucuje podnebje GL: klimatogeogr., agr. geogr. ágroklimatologíja, klimatogeogr. bíoklimatologíja, klimatogeogr. déndroklimatologíja, klimatogeogr., agr. geogr. kmetíjska klimatologíja, klimatogeogr. páleo­klimatologíja klimatozonálna zdrúžba -e -e ž biogeogr. gl. klimatoconálna zdrúžba klimátska anomalíja -e -e ž klimatogeogr. . podnébni odklňn klimátska géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje ucinke razlicnih podnebij na oblikovanje Zemljinega površja klimátska kárta -e -e ž kart. . podnébni zemljevíd klimátskaklasifikácija-e-ež klimatogeogr. . podnébna klasifikácija klimátska klasifikácija rék -e -e -- ž hidgeogr. . podnébna klasifikácija rék klimátskalocníca -e -e ž klimatogeogr. . pod- nébna locníca klimátska męja -e -e ž klimatogeogr. . pod- nébna męja klimátska pasovítost -e -i ž klimatogeogr. . podnébna pasovítost klimátska prvína -e -e ž klimatogeogr. . pod- nébna prvína klimátska regionalizácija -e -e ž klimatogeogr. . podnébna regionalizácija klimátskasnéžnamęja -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. . podnébna snéžna męja klimátska spremémba -e -e ž klimatogeogr. . podnébna spremémba klimátska zgrnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. . podnébna zgórnja gózdna męja klimátski dejávnik -ega -a m nav. mn. klimato­ geogr. . podnébni dejávnik klimátskilétnicŕs -ega -ega cása m mat. geogr. letni cas, ki se zaradi podnebnih vplivov caso­vno ne ujema z astronomskim letnim casom PRIM.: astronómski létni cŕs klimátski níz -ega -a m klimatogeogr. . pod- nébni níz klimátski ptimum -ega -a m klimatogeogr. toplejše in vlažno obdobje med 7500 in 5200 leti pred našim štetjem S: flándrijska dôba klimátski pás -ega pasú m klimatogeogr. . podnébni pás klimátsko níhanje -ega -a s klimatogeogr. . podnébno níhanje klimátsko obdbje -ega -a s klimatogeogr. . podnébno obdbje klimátsko zdravilíšce -ega -a s geogr. turizma kljúnasta délta krajzustreznimizdravstvenimi,prenocitve­nimi zmogljivostmi in s podnebjem, katerega lastnosti so bile s podrobnimi analizami spo­znane za terapevtsko ucinkovite GL: geogr. turizma obmôrsko klimátsko zdravi­líšce, geogr. turizma višínsko klimátsko zdravi­líšce klíma vécjega nasélja -e -- -- ž klimatogeogr. . podnébje vécjega nasélja klimoconálna prst -e prstí tudi klimozonálna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, nastala zaradi vpliva podnebja, znacilnega za dolocen pod-nebni pas PRIM.: ŕconálnaprst,conálnaprst, intraconálna prst klimoconálnorastlínstvo -ega -a tudi klimozo­nálnorastlínstvo -ega -a s biogeogr. rastlinstvo, ki uspeva v dolocenem podnebnem pasu S: klimatogéno rastlínstvo klimográm -a m klimatogeogr. graficni prikaz dnevnega, tedenskega, mesecnega spreminja­nja podnebnih znacilnosti dolocenega kraja, obmocja S: klimatográm klimotp -a m klimatogeogr. kraj, obmocje z ena­kimi podnebnimi razmerami za življenje klimozonálna prst -e prstí ž pedogeogr. gl. kli­ moconálna prst klimozonálnorastlínstvo -ega -a s biogeogr. gl. klimoconálno rastlínstvo klinométer -tra m geomorf. . naklonomér kljúcnaindustríja -e -e ž ind. geogr. industrijska panoga,kiimaodlocilnovlogozagospodar-ski razvoj dolocene pokrajine, države kljúnastadélta -e -e ž hidgeogr. recna delta, pri kateri se zaradi majhne kolicine nanosov na-sip podaljšuje v obliki pticjega kljunaPRIM.: lopátasta délta, podolgováta délta, prstasta délta, trikótna délta klórfluorogljíki -ov m mn. K: CFC-ji var. okolja fluorinklorvsebujocesnovi,uporabljanezla­sti v industriji kot hladilna, polnilna sredstva, ki s sprošcanjem v ozracje in z razkrajanjem ozonske plasti zmanjšujejo stopnjo zašcite Zemlje pred ultravijolicnim sevanjem in povzrocajo segrevanje ozracja kloríranje pítne vde -a -- -- s var. okolja ciš-cenje, razkuževanjepitnevodev vodovodnih zajetjih zdodajanjemklora, kisezaradidelne oporecnosti nadomešca z ozoniranjem vode PRIM.: ozoníranje pítne vôde klóža -e ž hidgeogr. napihana, bolj ali manj spri­jeta, pogosto skorjasta plast snega na snežni podlagi S: opa (2) GL: hidgeogr. męhka klóža, hidgeogr. trda kló­ža klóžastipláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz iz napihanega, vecinoma sprijetega snega, ki se loci od snežne odeje in zdrsi po pobocju navzdol PRIM.: pršni pláz klóžasti snég -ega snegá m klimatogeogr., hid-geogr. rahlo do trdno sprijet površinski sneg, navadno v plasti kméckadomacíja -e -e ž geogr. nas. . kmécki dm kmécka híša -e -e ž geogr. nas. hiša, name-njena za stalno bivanje kmecke družine, s konstrukcijo, na katero vplivajo zlasti raz­položljivo gradivo, prostorske možnosti, podnebje, tradicija, gospodarska usmeritev in velikost posesti GL: geogr. nas. kmécka híša z ęnim prostó­rom kmécka híša z ęnim prostórom -e -e ---­-- ž geogr. nas. preprosta kmecka hiša z enim samim prostorom, namenjenim vsem bival­nim funkcijam, npr. hiša na koleh, koliba s kupolasto streho kméckidóm -ega -a m geogr. nas. stanovanjska hiša na podeželju, ki skupajz znacilno razpo­rejenimigospodarskimiposlopjiin dvorišcem sestavlja celovito stanovanjsko in proizvodno enoto S: kmécka domacíja GL: geogr. nas. dvoríšcni kmécki dóm, geogr. nas. enôtni kmécki dóm,geogr. nas. kmécki dóm na vgel, geogr. nas. kmécki dóm pod ęno strého, geogr. nas. kmécki dóm s pravílno zasnôvo, geogr. nas. kmécki dóm v ęni vrsti, geogr. nas. kmécki dóm v grúci, geogr. nas. kmécki dóm v kljúcu, geogr. nas. kmécki dóm v kolénu, geogr. nas. kmécki dóm v nadstrópju, geogr. nas. kmécki dóm v skupíni, geogr. nas. kmécki dóm v vzporédnih poslópjih, geogr. nas. plánšarski kmécki dóm, geogr. nas. sestávljeni kmécki dm, geogr. nas. stégnjeni kmécki dóm, geogr. nas. štíristránicni kmécki dóm, geogr. nas. zráš-ceni kmécki dóm kmécki dóm na vógel -ega -a -- -- m geogr. nas. kmecki dom, podtip kmeckega doma s pra­vilno zasnovo, pri katerem sta stanovanjska hišaingospodarskoposlopjepostavljenadrug na drugega pravokotno in povezana s skupno streho S: kmécki dóm v kolénu kmécki dóm pod ęnostrého -ega -a -- -- -- m geogr. nas. kmeckidom, prikateremstastano­vanjski in gospodarski del v istem poslopju S: enôtni kmécki dóm kmécki dóm s pravílno zasnôvo -ega -a -- ---- m geogr. nas. kmecki dom, pri katerem je stanovanjska hiša locena od gospodarskih poslopij, kiso nacrtno in skladno razporejena ob njej kmécki dóm v ęni vrsti -ega -a------m geogr. nas. . stégnjeni kmécki dóm kmetíjska ínfrastruktúra kmécki dóm v grúci -ega -a -- -- m geogr. nas. kmecki dom, pri katerem je stanovanjska hiša locena od gospodarskih poslopij, ki stojijo v razlicnih razdaljah vsako zasein zato navzven delujejo kot neurejena gruca kmécki dóm v kljúcu -ega -a -- -- m geogr. nas. kmecki dom, podtip kmeckega doma s pravilno zasnovo, pri katerem obdajajo dvo­rišce s treh strani pravokotno drugo na drugo stojeca stanovanjska hiša in dve gospodarski poslopji kmécki dóm v kolénu -ega -a -- -- m geogr. nas. . kmécki dóm na vógel kmécki dóm v nadstrópju -ega -a -- -- m geogr. nas. kmecki dom, podtip kmeckega doma pod eno streho, pri katerem je v pritlicju gospo­darski del, v nadstropju pa stanovanjski kmécki dóm v skupíni -ega -a -- -- m geogr. nas. kmecki dom, pri katerem so stanovanjska hiša in gospodarska poslopja loceno ali delno sticno postavljena v strnjenih skupinah kmécki dóm v vzporédnih poslópjih -ega -a -- -- -- m geogr. nas. kmecki dom, podtip kmeckega doma s pravilno zasnovo, pri katerem stojita hiša in gospodarsko poslopje vzporedno na obeh straneh dvorišca, obrnjena s celnima stranema k vaški poti kmécki turízem -ega -zma m agr. geogr., neustr. . turízem na kmetíji kmécko gospodársko poslópje -ega -ega -a s geogr. nas. zgradba na kmetiji, namenjena zlasti bivanju živine, spravilu in hranjenju pridelkov, hrambi orodja in kmetijske me-hanizacije kméckogospodárstvo -ega -as agr. geogr. . kmetíja (1, 2, 3) kméckogospodínjstvo -ega -a s agr. geogr. go-spodinjstvo zvecino dohodkov izkmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti na kme­tiji, katerega vsi aktivni družinski clani na lastnialinajetizemljisamo kmetujejo in niso v rednemdelovnemrazmerju PRIM.: méšano gospodínjstvo, nčkmécko gospodínjstvo GL: agr. geogr. délavsko-kmécko gospodínj­stvo, agr. geogr. méšano délavsko-kmécko gospodínjstvo kmécko nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje, organsko povezano z okoliškimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišci, katerega prebivalci vecinoma kmetujejo S: kmétsko nasélje kméckoprebiválstvo -ega -a s demogeogr. pre­ bivalstvo, ki živi zlasti od dela na kmetiji in dohodkov iz kmetijstva S: agrárno prebivál­ stvo, kmetíjsko prebiválstvo kmčt délavec -éta -vca m agr. geogr., demogeogr. . pôlkmčt kmetíja -e ž 1. agr. geogr. gospodarska enota v zasebni lasti, najemu ali zakupu, sestavljena iz razlicno velikih zemljišc s pripadajocimi stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki je glede na naravne razmere, velikost, pro-izvodno usmerjenost, tradicijo in potrebe tržišca namenjena zlasti za poljedelstvo in živinorejo S: grůnt (2), kmécko gospodárstvo, kmetíjsko gospodárstvo (2) 2. agr. geogr., po zakonodaji kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki lastniku s kmetijsko in drugo, z njo povezano dejavnostjo, zagotavlja primerno preživljanje S: kmécko gospodárstvo, kme­tíjski obrŕt, kmetíjsko gospodárstvo (2) 3. agr. geogr., v statistiki vsaka kmetijska gospodarska enotazveckot0,1 haobdelovalnimizemljišci S: kmécko gospodárstvo, kmetíjski obrŕt, kmetíjsko gospodárstvo (2) GL: agr. geogr. avtárkicna kmetíja, agr. geogr. cístakmetíja, agr. geogr. délovna síla na kmetíji, agr. geogr. dopolnílna dejávnost na kmetíji, agr. geogr. dopolnílna kmetíja, agr. geogr. družínska kmetíja, agr. geogr. gôrska kmetíja, agr. geogr. hríbovskakmetíja, agr. geogr. méšana kmetíja, agr. geogr. nčaktívna kmetíja,agr. geogr. ostaréla kmetíja, agr. geogr. potenciálno císta kmetíja, agr. geogr. samna kmetíja, agr. geogr. tržna kmetíja, agr. geogr. višínska kmetíja, agr. geogr. zašcítena kmetíja (1), agr, geogr., var. okolja za-šcítena kmetíja (2) kmetíjskadržáva -e -e ž agr. geogr. . agrárna držáva kmetíjska gostôta -e -e ž agr. geogr. agrarna gostota, ki izraža razmerje med skupnim številom kmeckih prebivalcev in površino kmetijskih zemljišc na dolocenem obmocju, uporabna zlasti pri primerjanju živinorejsko pomembnih pokrajinPRIM.: fiziolóškagostô­ta, poljedélska gostôta, specíficna gostôta kmetíjska ínfrastruktúra -e -e ž 1. agr. geogr. celota dejavnosti in objektov, ki omogocajo ucinkovitejšo in bolje organizirano kmetijsko pridelavo, zlasti odkup pridelkov in oskrbo, npr. zadružna organiziranost s svetovalno službo, odkupna mreža, kreditno-hranilna služba, oskrba s semeni, gnojili, zašcitnimi sredstvi, servisiranje kmetijskih strojev 2. agr. geogr. urejena dostopnost, omrežje po­staj za prevzem mleka, telefonsko omrežje, vodovodna mreža, servisi za popravilo kme­tijske mehanizacije, ki omogocajo uspešno kmetovanje kmetíjska klimatologíja -e -e ž klimatogeogr., agr. geogr. del klimatologije, ki proucuje vpliv podnebja na kulturne rastline S: ágroklima­ tologíja kmetíjska kultúra -e -e ž agr. geogr. vsaka od koristnih in kultiviranih rastlin, ki je s selek­cioniranjem in razširjanjem na posamezna obmocja ekumene prilagojena naravnim razmeram kmetíjska mehanizácija -e -e ž agr. geogr. delovni stroji za kmetijska opravila, katerih uvajanje od sredine 19. stoletja dalje vpliva na zviševanje delovne produktivnosti v kmetijstvu in temeljito preobrazbo podeželja nasploh S: kmetíjski strôji kmetíjska obrt -e -i ž agr. geogr. dopolnilna dejavnost na kmetiji za predelavo kmetijskih surovin, npr. sadja, mesa, volne, lesa, ki pri­naša dodatni zaslužek PRIM.: domáca obrt kmetíjska pokrájina -e -e ž agr. geogr. kulturna pokrajina z razmeroma dobro ohranjenimi prvinami prvotne naravne pokrajine, pri­lagojena razlicnim nacinom rabe kmetijskih zemljišc S: agrárna pokrájina PRIM.: agrárna régija, kmetíjsko obmócje, podežęlje kmetíjska polítika -e -e ž agr. geogr. del gospo­ darskeinprostorskepolitike,kateregaglavni nameni so doseci smotrno urejenost in rabo kmetijskih zemljišc, povecati gospodarnost pridelave, ohraniti poseljeno podeželje, kul­turnopokrajino S: agrárna polítika kmetíjska površína -e -e ž agr. geogr., neustr. . kmetíjsko zemljíšce (1, 2) kmetíjska rába tál -e -e -- ž 1. agr. geogr. raz­porejenost zemljišcgledenanjihovouporabo v kmetijstvu PRIM.: méstna rába tál 2. agr. geogr., v statistiki prostorski prikaz razširjenosti posameznih poljšcin, ki se za doloceno leto ugotavlja s pomocjo statisticnih opazovanj, z neposrednim kartiranjem, daljinskim za­znavanjem PRIM.: méstna rába tál kmetíjska régija -e -ež agr. geogr. . agrárna régija kmetíjskarevolúcija -e -e ž agr. geogr., v Zahod­ni Evropi med letoma 1750 in 1850 tehnološke in institucionalne spremembe pri kmetovanju, ki z vkljucevanjem krmnih rastlin v vecletni kolobar ob hkratnem opušcanju prahe omo­gocajo povecanje števila živine, z gnojenjem izboljševanje rodovitnosti prsti in zato obi-lnejše pridelke S: agrárna revolúcija kmetíjska zádruga -e -e ž agr. geogr. organi­zacijska oblika prostovoljnega, v nekaterih socialisticnih državah prisilnega združevanja kmetov, lahko tudi njihovih zemljišc in delo­vnih sredstev, zlasti zaradi vecje produktiv­nosti kmetovanja, lažjega nakupa delovnih sredstev in prodaje pridelkov kmetíjski délavec -ega -vca m agr. geogr. za­posleni, najeti stalni ali sezonski delavec, ki na kmetiji, kmetijskem posestvu opravlja kmecka dela PRIM.: kmčt délavec kmetíjski kombinát -ega -a m agr. geogr., v nekda­njih socialisticnih državah državno ali družbeno kolektivno kmetijsko gospodarstvo z zaokro­ženimizemljišci,razdeljeniminavelikezem­ljiške bloke, primerne za strojno obdelavo, z intenzivno rabo umetnih gnojil in zašcitnih sredstev, vendar nizko storilnostjo slabo mo-tivirane delovne sile S: ágrokombinát kmetíjskimęjniprehňd -ega -ega -óda m polit. geogr., agr. geogr. nadzorovan mejni prehod s posebnim režimom, namenjen izkljucno zem­ljiškimdvolastnikom PRIM.: mčddržávnimęjni prehňd, mednárodni męjni prehňd, obmęjni męjni prehňd, planínski męjni prehňd kmetíjski obrŕt -ega -áta m agr. geogr. . kmetíja (2, 3) kmetíjski pás -ega pasú m agr. geogr. prostrano obmocje s posebno ugodnimi razmerami za pridelovanje nekaterih kulturnih rastlin, npr. pšenice, koruze, bombaža, zaradi primernega podnebja, prsti ali tradicije kmetíjski pridélek -ega -lka m agr. geogr. gojene kulturne rastline, domace živali, njihovi deli, pridobljenis kmetovanjem, namenjenisamo­ kn oskrbi ali prodaji na trgu, npr. žito, sadje, meso, mleko PRIM.: kmetíjski proizvňd kmetíjski proizvňd -ega -óda m agr. geogr. z ustreznim postopkom predelan kmetijski pridelek, namenjen samooskrbi ali prodaji na trgu, npr. mlecni izdelki, mesnine, konzervi­rano sadje PRIM.: kmetíjski pridélek kmetíjski rajn -ega -a m agr. geogr. obmocje z ugodniminaravnimiinantropogenoustvarje­nimi razmerami za doloceno zvrst kmetijske pridelave, tako da se vodilni pridelovalni usmeritvi podrejajo vse druge kmetijske de­javnosti, npr. sadjarski, vinogradniški rajon kmetíjski sistém -ega -a m agr. geogr. sistem kmetovanja, ki se doloca na podlagi prouce­vanja kolobarjenja in vrstenja posameznih gojenih kulturnih rastlin, njihove prostorske razmestitve, nacina obdelovanja, vrste zem­ljiške lastnine, oblike zemljiške razdelitve in uspešnostigospodarjenja S: agrárni sistém GL: agr. geogr. gózdno-njívski kmetíjski si­stém kmetíjski strôji -ih -ev m mn. agr. geogr. . kmetíjska mehanizácija kmetíjsko gospodárstvo -ega -a s 1. agr. geogr. najmanjša organizirana prostorska in gospodarska enota, namenjena kmetovanju, organizirana kolektivno ali individualno 2. agr. geogr. . kmetíja (1, 2, 3) kmetíjskoobmócje-ega -as agr. geogr. sintezna agrarnogeografska enota, ki se od sosednjih enot razlikuje po znacilnih kombinacijah se­stavin, kot so naravne znacilnosti, nacin rabe tal, socialna in naselbinska strukturiranost S: agrárno obmócje PRIM.: agrárna régija, kmetíjska pokrájina kmetíjsko obremenjevánje oklja -ega -a -- s var. okolja obremenjevanje, onesnaževanje okolja, zlasti voda, prsti, s škodljivimi snov-mi, ki se uporabljajo, nastajajo pri intenziv­nem kmetovanju S: agrárno obremenjevánje oklja kmetíjskoprebiválstvo -ega -a s demogeogr. . kmécko prebiválstvo kmetíjsko zemljíšce -ega -a s 1. agr. geogr., v statistiki zemljišcekotpridelovalnakategorija, kigapoleg zemljiških kategorijobdelovalnih zemljišcsestavljajo tudipašniki S: kmetíjska površína PRIM.: obdeloválnozemljíšce 2. agr. geogr. rodovitno zemljišce, ki se uporablja ali ga je mogoce uporabljati za pridelovanje kulturnih rastlin in/ali rejo domacih živali S: kmetíjska površína GL: agr. geogr. rélativna kmetíjska zemljíšca, agr. geogr. sklŕd kmetíjskih in gózdnih zem­ljíšc kmetíjstvo -a s agr. geogr. najstarejša, temeljna gospodarska dejavnost, vezana na obdelavo zemljišc, npr. poljedelstvo, sadjarstvo, vino-gradništvo, in z njo povezane dejavnosti, kot so živinoreja, domaca predelava kmetijskih pridelkov, ki zadovoljujejo potrebe ljudi po hrani, pridobivanju industrijskih surovin, vzreji delovnih živali GL: agr. geogr. avtárkicnokmetíjstvo, agr. geogr. bíokmetíjstvo, agr. geogr. biolóško kmetíjstvo, agr. geogr. ekolóško kmetíjstvo, agr. geogr. ekstenzívno kmetíjstvo, agr. geogr. evrópsko kmetíjstvo, agr. geogr. gôrsko kmetíjstvo, agr. geogr. hóbi kmetíjstvo, agr. geogr. industríjsko kmetíjstvo, agr. geogr., var. okolja intenzívno kmetíjstvo, agr. geogr. intervéncija v kmetíjstvu, agr. geogr. kombinírano kmetíjstvo, agr. geogr. komerciálno kmetíjstvo, agr. geogr. mediterán­skokmetíjstvo, agr. geogr. menjálnokmetíjstvo, agr. geogr. mónokultúrno kmetíjstvo (1, 2), agr. geogr. monsúnsko kmetíjstvo, agr. geogr. namakálno kmetíjstvo, agr. geogr. naturálno kmetíjstvo, agr. geogr. plantážnokmetíjstvo, agr. geogr. pólikultúrno kmetíjstvo (1, 2), agr. geogr. sámooskrbno kmetíjstvo, agr. geogr. sámoza­dôstno kmetíjstvo, agr. geogr. sredozémsko kmetíjstvo, agr. geogr. súbtrópsko kmetíjstvo, agr. geogr. subvéncija v kmetíjstvu, agr. geogr. trópsko kmetíjstvo, agr. geogr. tržno kmetíj­stvo kmetovánje -a s agr. geogr. posedovanje kme­tijskega zemljišca, njegovo obdelovanje, reja živine kot nacin življenja, preživljanja, za­gotavljanja dodatnega zaslužka GL: agr. geogr. biolóško kmetovánje, agr. geogr. integrálno kmetovánje, agr. geogr. konvencio­nálno kmetovánje, agr. geogr. ljubíteljsko kme­továnje, agr. geogr. sňnarávno kmetovánje kmétsko nasélje -ega -a s geogr. nas., zastar. . kmécko nasélje kn --[k.n.] m neskl. (ang. knot) simbol geogr. prometa . vzel kóca -e ž geogr. nas. stanovanjska planšarska stavba, navadno preprosta, lesena PRIM.: bájta, fáca, stán kócar -ja m agr. geogr. . bájtar (1) kócna -e ž geomorf. zgornji, koncni del ledeniške doline s strmimi stenami S: kônec, kót kodírana predstavítev -e -tve ž kart. pred­stavitev zemljepisnega objekta ali skupine objektov na zemljevidu z alfanumericno ali graficno kodo koeficičnt ŕsimétricnosti porécja -ęnta -­-- m hidgeogr. parameter, s katerim se izrazi razmerje med površinama levega in desnega dela porecja koeficičnt funkcíjske specializácije -ęnta -- -- m geogr. nas. kazalnik, s katerim se izraža, v kolikšni meri je mesto, centralno naselje enostransko funkcijsko usmerjeno PRIM.: índeks funkcíjske diverzifikácije koeficičntizvijúganostiréke -ęnta -- -- m hid-geogr. razmerje med dejansko dolžino reke in zracnorazdaljomeddvematockamavodnega toka, navadno med izvirom in izlivom koeficičnt ojezerjęnosti -ęnta -- m hidgeogr. razmerje med površino porecja in površino jezer v njem PRIM.: ojezerjęnost koeficičnt specializácije -ęnta -- m ind. geogr. merilo za ugotavljanje raznovrstnosti v sesta-vi industrije dolocene regije, ki se izracuna iz sestave zaposlenih po panogah tako, da se pri vsaki ozemeljski enoti seštejejo razlike deležev panog, ki presegajo deleže po pano­gah na državni ravni GL: geogr. nas. koeficičntfunkcíjskespecializá­cije koeficičnt vôdnega odtóka -ęnta -- -- m hid-geogr. . kolícnik vôdnega odtóka koeficičnt zakrasélosti -ęnta -- m hidgeogr. parameter, s katerim se izrazi razmerje med površino porecja in površino zakraselega zemljišca v njem PRIM.: koeficičnt zamoc­vírjenosti koeficičnt zamocvírjenosti -ęnta -- m hidge­ogr. parameter, s katerim se izrazi razmerje med površino porecja in površino zamoc­virjenega zemljišca v njem PRIM.: koeficičnt zakrasélosti kognitívna geografíja -e -e ž spl. geogr. po­ drocje geografije, ki prihaja do spoznanj na podlagi opazovanj kl -a in col -a [kól] m (fr.) geomorf. sedlo med krnicama kla -e tudi kolla -e [kóla] ž biogeogr., klimatogeogr. podnebno-rastlinski višinski pas na Etiop­skem višavju, v nadmorski višini med 500 m in 1800 m, za katerega so znacilni visoke temperature, delna porašcenost z gozdom, gojenje tropskih kulturnih rastlin PRIM.: beréha, déga, voina déga kolebajóce valovánje -ega -a s hidgeogr. valo­vanje, pri katerem se vodni delci premikajo po zakljucenih krogih in ne napredujejo v vodoravni smeri kolébanje ledeníkov -a -- s 1. hidgeogr. spre­minjanje velikosti in oblike ledenikov zaradi ciklicnih podnebnih sprememb S: ledeníško kolébanje 2. hidgeogr. znacilne faze razvoja ledenika, ko se menjavajo napredovanje, stagnacija in nazadovanje S: ledeníško ko­lébanje GL: hidgeogr. nčperiódicno kolébanje ledení­kov, hidgeogr. periódicno kolébanje ledeníkov kolébanje mrske gladíne -a -- -- s hidgeogr. spreminjanjevišinegladinesvetovnegamorja v daljšem obdobju kolébanje tálne vde -a -- -- s 1. hidgeogr. dejansko spreminjanje kolicine talne vode 2. hidgeogr. navidezno spreminjanje kolicine talne vode, ki ga povzroca hidrostaticni tlak v vodonosniku kolébanje včclétnega odtóka -a -- -- s hid-geogr. spreminjanje vodnatosti reke pri ne­spremenjenih podnebnih razmerah v daljšem obdobju kolébanje vdnega odtka -a -- -- s hidgeogr. spreminjanje kolicine vodnega odtoka v do-locenem casu S: fluktuácija vôdnega odtóka koledárski mésec -ega -a m mat. geogr. casovna enota, ki ima 28, 29, 30 ali 31 dniS: mešcán-ski mésec PRIM.: drakónski mésec, sinódski mésec, zvézdni mésec koledársko léto -ega -a s mat. geogr. leto, ki ima 365 ali 366 dni S: mešcánsko léto koledár vreména -ja--mklimatogeogr. povpre-cni letni potek vremena kolektivizácija -e ž spl. geogr. uvajanje razlicnih oblik kolektivne, npr. državne, družbene, kolonizácija skupinske lastnine, in ustanavljanje, pospe­ševanje delovnih skupnosti kolektívna posést -e -i ž agr. geogr. oblika zemljiškega lastništva, prevladujoca v pra­skupnosti, ki dobi nove oblike in vsebine s poskusiuvajanjasocialisticnih inkomunistic­nih družbenogospodarskih odnosov PRIM.: zasébna posést kolektívna selítev -e -tve ž demogeogr. nacr­tovana in organizirana selitev vecjih skupin prebivalstva, vecjega števila družin iz gospo­darskih, politicnih vzrokov koléncasta gúba -e -e ž geomorf. . fleksúra koléno -a s geomorf. izrazita sprememba, lom strmine na pobocju ali na stiku z dolinskim dnom kolesárska pt -e potí ž geogr. prometa s pred­pisanimi prometnimi oznakami opremljen del javne ceste, namenjen za vožnjo kolesarjev kolh -a m (rus. kolhozkolektivnoe hozjajstvo) 1. agr. geogr. kolektivni kmetijski sistem, nastal s podržavljanjem zasebne kmecke posesti v nekdanji Sovjetski zvezi, nekoliko spremenjen tudi v državah pod njenim poli­ticnogospodarskim vplivom PRIM.: sovhz (1) 2. agr. geogr. socialisticnokmetijskonaselje s kolhoznim kmetijskim sistemom, nastalo s socializacijo prvotnih vasi ali na novo zgra­jeno, tako da so sredi naselja uprava, lope za kmetijske stroje, delavnice in predelovalni obrati, okrog njih pa individualna ali vec­stanovanjska bivališca kmetijskih delavcev PRIM.: sovhz (2) kolícnik vôdnega odtóka -a -- -- m hidgeogr. razmerje med indeksom vodnega odtoka in padavinskim indeksom, ki izraža delež odteklih padavin z dolocenega obmocja S: koeficičnt vôdnega odtóka, odtócni kolícnik PRIM.: índeks vôdnega odtóka, padavínski índeks kolínski pás -ega pasú m biogeogr. . nižínski pás kolišévka -e ž geogr. krasa globoka vrtaca, na­vadno s skalnimi stenami, nastala z udorom klk -a m 1. geomorf. vec deset m visoka vzpeti­na, navadno s priostrenim ovršjem2. geomorf. stožcast vrh vzpetine kolla -e[kóla] ž biogeogr., klimatogeogr. gl. kla kolmácija réke -e -- ž hidgeogr. zamašitev, za­ polnitev recnega korita z drobnimi usedlina-mi, kar preprecuje ali zmanjšuje pronicanje vode v tla kolobárjenje -a s agr. geogr. sistematicno, peri­odicno in zaporedno menjavanje poljšcin na istem zemljišcu zaradi ohranjanja rodovitno­sti prsti ob doseganju cim vecjega dohodka v daljšem obdobju GL: agr. geogr. dvólétnokolobárjenje, agr. geogr. izbóljšano trílétno kolobárjenje, agr. geogr. sistém kolobárjenja, agr. geogr. trílétno kolo­bárjenje, agr. geogr. včclétno kolobárjenje koloídi -ov m mn. pedogeogr. zelo majhni anorganski ali organski delci prsti z veliko specificnopovršino koln -am agr. geogr. pogodbeninajemnidela­vec oziroma zakupnik, ki obdeluje najeti del veleposestva kolonát -a m agr. geogr. zemljiškoposestno raz­merje na podlagi dogovora med zemljiškim gospodarjem in kolonom, ki dobi zemljišce v obdelovanje, za odškodnino pa daje po­sestniku del pridelka, znacilno za Italijo, v Sloveniji zlasti za Goriška brda, kjer so še vedno opazne posledice v agrarni strukturi S: spolovínarstvo kolonialízem -zma m polit. geogr. politicno in gospodarsko podrejanje prostorsko locenih odvisnih ozemelj kolonialnih držav PRIM.: dekolonizácija, imperialízem GL: polit. geogr. néokolonialízem, polit. geogr. nótranji kolonialízem koloniálna držáva -e -e ž polit. geogr. država, ki ima politicno in gospodarsko oblast v kolonijah oziroma pripadajocih cezmorskih ozemljih koloníja -e ž 1. polit. geogr. politicno in gospo­darsko odvisno ozemlje, ki ga upravlja do­locena gospodarsko, vojaško ali tehnološko razvitejša, prostorsko locena država 2. geogr. nas. vecja skupina po enotnem nacrtu zgraje­nih stanovanjskih hiš, npr. delavska kolonija, rudarska kolonija kolonizácija -e ž 1. demogeogr. strnjeno na­seljevanje priseljencev iz istih krajev na dolocenem obmocju, kjer ti ohranijo svoje obicaje, šege in navade in se postopno prila­gajajo okolju 2. demogeogr. gostejša naselitev priseljencev iz tujine ali z oddaljenih obmocij iste države 3. demogeogr. nacrtno naseljevanje ljudi (kolonistov), ki spreminja narodnostno, versko, poklicno sestavo prebivalstva, na­selitveno podobo pokrajine, gospodarsko in kulturnogeografsko podobo vecjega ali manjšega obmocja GL: demogeogr., agr. geogr. agrárna kolonizáci­ ja kolonizacíjska vás -e vasí ž geogr. nas. nacrtno zgrajena vas z domovi v vrsti na eni ali obeh straneh glavne ceste ali vodotoka koluviálna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, na­vadno humozna, rahla, propustna, nastala na koluviju obvznožjupobocij koluviálni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf., ne­ ustr. . kolúvij (1) kolúvij -a m 1. geomorf., neustr. nesprijeta gmota iz preperine ali kamnine, prenesena na vznož­je pobocja z vodo ali s pobocnimi procesi, ne da bi se pri prenosu bistveno spremenila S: koluviálni sedimčnt, regolít (2) PRIM.: alúvij (1), dilúvij (1) 2. geomorf., neustr. spodnji, aku­mulacijski del pobocja komárca -e ž geomorf. visoka, strma stopnja na koncu vecje alpske doline, ki navadno nastane pod višjo obviselo dolino komasácija -e ž 1. agr. geogr. prostorskoure­ditvena operacija, s katero se razdrobljena kmetijska zemljišca zaradi smotrnejše ob-delave in vecje produktivnosti pridelave na novo razdelijo na vecje parcele, pri cemer se praviloma preuredi tudi omrežje poljskih poti, odvodnih kanalov S: zlóžba zemljíšc PRIM.: meliorácija 2. agr. geogr., v zahodnoev­ropskih državah celovito urejanje podeželja s prenavljanjem vasi, nego, varstvom in vzdr­ževanjem kmetijske pokrajine GL: geogr. nas. komasácija stávbnih zemljíšc komasácija stávbnih zemljíšc -e ----ž geogr. nas. instrument zemljiške politike za usmerjanje razvoja naselij, s katerim se skr-bi za racionalno rabo prostora, realizacijo kompleksne gradnje, zapolnjevanje praznin, revitalizacijo degradiranih obmocij in prido­bivanje primernih zemljišc za uresnicevanje javnih interesov komasacíjski sklád -ega -a m agr. geogr. kmetij-ska zemljišca, lahko tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišca na komasacijskem obmocju komasacíjsko obmócje -ega -a s agr. geogr. obmocje, na katerem se kmetijska in nekme­tijska zemljišca vložijo v komasacijski sklad, nakar se po koncani komasaciji ponovno raz­delijo med prejšnje lastnike oziroma uporab­nike tako, da vsak dobi cimbolj zaokroženo zemljišce kombinírano kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. kmetovanje, pri katerem se na posameznih kmetijah ukvarjajo tako s poljedelstvom kot z živinorejo koménda -e ž agr. geogr., nekdaj zemljiško po­sestvo viteškega reda komenzalízem -zma m biogeogr. . priskléd­ništvo komerciálno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. . tržno kmetíjstvo kmpas -a m kart. priprava z magnetno iglo za ugotavljanje magnetnega severa in posredno s tem dolocanje strani neba S: búsola GL: kart. plavajóci kómpas, kart. tekocínski kmpas kómpasova róža -e -ež mat. geogr. . vetrôv­ nica kompenzacíjski tk -ega -a m hidgeogr. izrav­nalni vodoravni tok, ki nadomešca odtekajoco vodoinpreprecujezniževanjegladinemorja, jezera kompetícija -e ž biogeogr. . tekmovánje kompléksna clenítev -e -tve ž spl. geogr. . kompléksna regionalizácija kompléksna geografíja -e -e ž spl. geogr. idejna smer v geografiji, kicelovito razlaganaravne in družbene geografske pojave, prvine in pro-cese, povezane v pokrajinsko sestavo kompléksna regionalizácija -e -e ž spl. geogr. delitevdolocenegaozemlja,obmocjanapod­lagi vecine ali najpomembnejših naravnih in družbenih sestavin pokrajine S: celovíta regionalizácija, kompléksna clenítev, óbca regionalizácija,splôšnaregionalizácija PRIM.: specíficna regionalizácija kompléksni récni režím -ega -ega -a m hidge­ogr. . sestávljeni récni režím kompóst -a m agr. geogr. humusno gnojilo iz aerobno preperelih organskih odpadkov, ki kôncno jézero jim dodajajo mešanice zmletih odpadkov, gošce iz odplak kompostíranje -a s var. okolja pripravljanje komposta s preperevanjem organskih od­padkov in dodajanjem prsti kompostíšce -a s var. okolja prostor za priprav­ljanje in/ali shranjevanje komposta kompozítna dolína -e -e ž geomorf. dolina, sestavljena iz oblikovno in genetsko raz­licnih delov komúna -e ž agr. geogr. organizacijsko-proiz­vodna oblika kolektivnega gospodarstva, v katero je vkljucena vecina zasebnih kmetij, znacilna za Kitajsko po letu 1958 komunálnacistílnanapráva -e -e -e ž var. oko­lja cistilna naprava zlasti za cišcenje odpadnih voda iz gospodinjstev, dejavnosti v mestih in drugih naseljih komunálna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. temeljne naprave in objekti za preskrbo pre­bivalstva, proizvodnje in naselij, ki omogo-cajo normalno delovanje dolocene skupnosti in zagotavljajo ustrezno življenjsko raven njenega prebivalstva, npr. vodovodno, kanali­zacijsko,elektricno,toplovodno,plinovodno, telekomunikacijsko in prometno omrežje, odlagališcaodpadkov komunálna odpádna vda -e -e -e ž nav. mn. var. okolja voda, uporabljena v gospodinjstvih, dejavnostih vmestihindrugihnaseljih,kine­precišcena obremenjuje, ogroža okolje PRIM.: industríjska odpádna vôda komunálni odpádki -ih -ov m mn. var. okolja organski in anorganski odpadki, nastali v gospodinjstvih, dejavnostih v mestih in drugih naseljih, ki se organizirano odlagajo na urejenih odlagališcihPRIM.: gospodínjski odpádki komunálno omréžje -ega -a s geogr. nas., ind. geogr. celota primarnih, sekundarnihinterci­arnih vodov dolocenih komunalnih dejavno­sti, ki jo sestavljajo vodovodno omrežje, ka­nalizacijsko omrežje, omrežje za distribucijo elektricne energije, omrežje javne razsvetlja­ve, toplovodno omrežje, plinovodno omrežje, omrežje vodov za tekoca goriva, omrežje cest in ulic, telekomunikacijsko omrežje komunikácija -e ž 1. geogr. prometa sredstvo, objekt, po katerem je mogoce premikanje iz enega kraja v drugega, npr. cesta, železniška proga, ladja, letalo 2. geogr. prometa sredstvo, ki omogoca izmenjavo, posredovanje infor­macij, npr. telefon, elektronska pošta GL: geogr. prometa telekomunikácije komunikacíjsko srédstvo -ega -a s geogr. pro-meta sredstvo, objekt za izmenjavo, posredo­vanje informacij, sporocil iz kraja v kraj koncentrácija -e ž1. var. okolja kolicina doloce­ne snovi v prostorski enoti druge snovi, npr. ml žveplovega dioksida v kubicnemu metru zraka 2. var. okolja kopicenje škodljivih snovi v okolju 3. var. okolja gostota osebkov populacije ali dejavnosti, objektov na dolocenem ob-mocju, ki je sprejemljiva do meje, ko življenje oziroma dejavnosti niso ovirane, ogrožene, okolje pa ni preobremenjeno, degradirano 4. geogr. nas. zgošcanje, osredotocanje ustanov, industrijskih objektov, trgovin in storitvenih dejavnosti na dolocenem obmocju, v poslov­nem središcu PRIM.: dekoncentrácija GL: var. okolja maksimálna dopústna kon­centrácija, var. okolja maksimálna dovóljena koncentrácija, var. okolja maksimálnaemisíjska koncentrácija, var. okolja maksimálnaimisíjska koncentrácija, var. okolja męjna koncentrácija emisíj, var. okolja męjna koncentrácija imisíj, plan. modél decentralizírane koncentrácije obmócij koncéntricni méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. nacrtni ali nenacrtni mestni tloris z navzvenod mestnegasredišcarazporejenimi, krožnimi ali elipsastimi pozidanimi pasovi, znacilen za nekatera velika evropska mesta, npr. Dunaj, Pariz, London, Moskvo PRIM.: pravokótni méstni tlóris, radiálni méstni tlóris, zvézdasti méstni tlóris koncęrn -a m ind. geogr. združenje pravno sa­mostojnih, gospodarsko sorodnih podjetij, ki zaradiproizvodno-tehnicnih,financnih,orga­nizacijskih razlogov deluje kot gospodarska družbas skupnimvodstvominupravo PRIM.: kartél, monopól (1), trúst kôncna moréna -e -e ž geomorf. . cęlna moréna kôncni bazén -ega -a m geomorf. . cęlna kotánja kôncno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, na­stalona sušnih obmocjihbrez odtoka S: slépo jézero GL: hidgeogr. kôncno morénsko jézero kôncno morénsko jézero -ega -ega -a s hid-geogr. jezero, nastalo med nasipi celnih moren ali zaradi zajezitve predledeniške doline za nasipi koncnih moren kondenzácija -e ž klimatogeogr. spreminjanje vode iz plinastega stanja v tekoce oziroma vodne pare v meglene ali dežne kapljice na kondenzacijskihjedrih S: utekocínjenje (1) kondenzacíjska vda -e -e ž geogr. krasa v obliki kapljic lebdeca voda, nastala s kon­denzacijo iz toplejšega zraka na hladnejši jamski steni kondenzacíjsko jędro -ega -a s klimatogeogr. prašni delec, kristal soli ali ion, na katerem se ob kondenzaciji nabira zracna vlaga in nastane vodna kapljica kondicioníranje vde -a -- s var. okolja . pripráva vôde kondomínij -a m polit. geogr. obsežnejše med-narodno ozemlje v skupni upravi dveh držav, npr. Sudan med letoma 1899 in 1955 pod upravo Egipta in Velike Britanije Kondrátijevi cíkli -ih -ov in kondrátijevicíkli -ih -ov m mn. ind. geogr. teza, po kateri se svetovno kapitalisticno gospodarstvo razvija v ciklih, trajajocih od 50 do 55 let, in po kateri naj bi novodobno svetovno gospodarstvo doslej doživelo štiri razvojne cikle, pri cemer se je najnovejši zacel pred nekaj desetletji knec -nca m geomorf., ljud. . kócna konektivitéta -e ž geogr. prometa stopnja de­janske povezanosti med kraji v dolocenem prometnem omrežju konfederácija -e ž polit. geogr. zvezna država, nastala kot funkcionalna zveza prvotno samo­stojnih politicnoteritorialnih enot, v kateri te ohranjajo visoko stopnjo suverenosti nad svo­jim ozemljem, npr.švicarska konfederacija S: konfederálna držáva PRIM.: zvézna držáva konfederálna držáva -e-e ž polit. geogr. . konfederácija konfigurácija -e ž geomorf. oblikovanost, raz­gibanost Zemljinega površja konfluénca -e ž 1. hidgeogr. skupnopremikanje dveh ali vec združenih ledenikov 2. hidgeogr. združitev dveh ali vec ledenikov z razlicnih redilnih obmocij PRIM.: konvergénca (4) 3. hidgeogr. sotocje vec rek, združitev vec tokov v enega ali sotocje pritoka z glavno reko konfrmna projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, pri kateri so razmerja med koti in oblikami na zemljevidu taka kot v naravi PRIM.: ekvidistáncnaprojékcija,ekvivaléntna projékcija konfrtni índeks -ega -a m klimatogeogr. in-deks, ki izraža razmerje med temperaturo, vlažnostjo in vetrovnostjo, kar se obcuti kot razlicna stopnja ugodja kongelacíjski léd -ega ledú m hidgeogr. led, na­stal z zmrzovanjem površinske ali podzemne vode, ne pa iz snega kongeliflúkcija -e ž geomorf. polzenje vrhnjih plasti preperine na obmocju permafrosta kongelifrákcija -e ž geomorf. razpadanje gra-diva zaradi zmrzovanja in odtajevanja talne vlage v permafrostu konglomerát -a m geomorf. klasticna sediment-na kamnina iz zaobljenih kamninskih delcev, navadno prodnikov, vecjih od 2 mm S: lábora PRIM.: aglomerát, bréca GL: geomorf. korálni konglomerát konglomeríranje -a s geomorf. nastajanje kon­glomerata s cementacijo kongrésni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki temelji na organizaciji strokovnih, znanstvenih posvetovanj, njihovih neposred­nih udeležencih in spremljevalcih kónicna projékcija -e -e ž kart. . stôžcna projékcija konjeręja -e ž agr. geogr. panoga živinoreje, ki se ukvarja z rejo konj, žrebet za jahanje, meso, kože, pomoc pri kmetijskih opravilih, vleko in prenašanje tovorov knjska planína -e -e ž agr. geogr. planinski pašnik zlasti za pašo konj PRIM.: govęja pla­ nína, ôvcja planína kjske širíne -ih -ín ž mn. klimatogeogr. pas subtropskega visokega zracnega tlaka s slabotno vetrovnostjo in prevlado lepega vremena konjúnkcija -e ž mat. geogr. z opazovališca na Zemlji takšna medsebojna lega planetov ali Lune, pri kateri so ti na isti strani neba kot Sonce, npr. Mars–Sonce–Zemlja PRIM.: opozícija konkávni pobócni prerčz -ega -ega -éza m geomorf. . vbóceni pobócni prerčz konkordánca -ež 1. geomorf. pojav,dakamnin­ske plasti ležijo vzporedno PRIM.: diskordán-ca (1) 2. geomorf. druga vrh druge vzporedno ležecekamninskeplastiizcasovnozapored­nih obdobij, z enako slemenitvijo in enakim vpadnim kotom PRIM.: diskordánca (2) konkordántna obála -e -e ž geomorf. obala, ki poteka skladno s tektonsko in/ali reliefno zgradbo kopnega S: podôlžna obála PRIM.: diskordántna obála konkordántna terása -e -e ž geomorf. terasa, ki ima enako višino ali podolžni strmec kot sosednja PRIM.: korelacíjska terása konkrécija -e ž 1. geomorf. kroglast, elipsast ali nepravilno oblikovan mineralni skupek, ki nastane z izlocanjem mineralov iz raztopin v sedimentnih kamninah in raste od znotraj navzven, npr. puhlicna lutka, kresilnikov gomolj PRIM.: geda 2. geomorf. izlocanje mineralov iz raztopin v sedimentnih kam­ninah, ki poteka od znotraj navzven PRIM.: sekrécija konktáktna metamorfza -e -e ž geomorf. metamorfoza, ki nastane zaradi stika kamnin z dvigajoco se magmo in iz nje izlocenimi plini, vroco vodo konkurénca -e ž biogeogr. . tekmovánje konkuréncno gospodárstvo -ega -a s plan., ind. geogr. . svobôdno tržno gospodárstvo konsekvéntna dolína -e -e ž geomorf. del poli­genetske doline, ki je skladen z geološko strukturo PRIM.: obsekvéntna dolína, súb­sekvéntna dolína konsekvéntni vdni tk -ega -ega -a m hid-geogr., geomorf. vodni tok, ki tece skladno z geološkostrukturo PRIM.: obsekvéntni vôdni tók, súbsekvéntni vôdni tók konstántninarávnivír -ega -ega -a m nav. mn. var. okolja . stálni narávni vír konstruktívnirób -ega -a m geomorf. razmejitev med litosferskimaplošcama, ob katerinastaja nova oceanska skorja PRIM.: konzervatívni rób knta -e ž geogr. krasa ledeniško-kraška globel, podobna uvali, dolga in široka do nekaj 100 m, navadno skledaste oblike, pogosto širša kontinentálna plôšca kot globlja, na dnu prekrita z ledeniškimi sedimenti S: visokogôrska úvala kontáktna jáma -e-e ž geogr. krasa kraška jama na stiku neprepustnih in prepustnih kamnin­skih skladov, znacilna za kontaktni kras kontáktna kamnína -e -e ž geomorf. kamnina, spremenjena s kontaktno metamorfozo kontáktna metamorfza -e -e ž geomorf. me-tamorfoza, ki nastane zaradi stika kamnin z dvigajoco se magmo in iz nje izlocenimi plini, vroco vodo kontáktni izvír -ega -amgeogr. krasa kraški iz­vir, ki priteka iz podzemlja na stiku prepustne z neprepustno kamnino kontáktni krás -ega -a m geogr. krasa kras, na­vadno z gostimi kotanjami, nastal na stiku neprepustnih in prepustnih kraških kamnin, na katere priteka površinska voda S: stícni krás kontaminátor -ja m nav. mn.1. var. okolja clovek ali gospodarski, zlasti energetski, industrij-ski, kmetijski subjekt, ki s svojo dejavnostjo zastrupljaokoljeskemicnimi,radioaktivnimi snovmi ali ga okužuje z nalezljivimi bolezen­skimiorganizmi PRIM.: onesnaževálecokólja (1) 2. var. okolja kemicna, radioaktivna snov, ki zastruplja okolje, ali snov, ki ga okužuje z bolezenskimi klicami PRIM.: onesnaževálec oklja (2) kontaminírano okje -ega -a s 1. var. okolja . onesnáženo okólje 2. var. okolja okolje, ki je zastrupljeno s kemicnimi ali radioaktivnimi snovmi oziroma okuženo z nalezljivimi bole-zenskimimikroorganizmi PRIM.: cístookólje, degradírano okólje kóntasti visokogôrski krás -ega -ega -a m geogr. krasa visokogorski kras s kontami kontęjnerski promčt -ega -éta m geogr. pro-meta prevoz blaga v standardno opremljenih, oblikovanih in medsebojno prilegajocih se zabojnikih zrazlicnimivozili,kateregapred­nost je vecja gospodarnost zaradi hitrejšega nalaganja tovora, boljšega izkoristka prostora S: promčt z zabójniki kontinčnt -ęnta m geomorf. . celína (1, 2) kontinentálna klíma -e -e ž klimatogeogr. . celínsko podnébje kontinentálna plôšca -e -e ž geomorf. . ce­ línska plôšca kontinentálna poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. . celínska poledenítev kontinentálna políca -e -e ž hidgeogr., geomorf. . šélf kontinentálna razvdnica -e -e ž hidgeogr. . celínska razvódnica kontinentálna zrácna gmôta -e -e -e ž klima­togeogr. . celínska zrácna gmôta kontinentálni léd -ega ledú m hidgeogr. . ledéni pokrňv kontinentálnipadavínskirežím -ega -ega -a m klimatogeogr. . celínski padavínski režím kontinentálni promčt -ega -éta mgeogr. prometa . celínski promčt kontinentálni šélf -ega -a m hidgeogr., polit. geogr. obmocje na dnu plitvega morja ob robu celine, kjer imajo po mednarodni konvenciji o morskem pravu maticne države pravico iz­ korišcati naravne vire S: celínska políca (2) kontinentálno pobócje -ega -a s geomorf. . celínsko pobócje kontróla rôjstev -e -- ž 1. demogeogr. zavestno odlocanje staršev o casu in številu rojstev otrok 2. demogeogr. državna politika ome­jevanja ali pospeševanja rojevanja otrok zaradi politicnih, družbenih, gospodarskih razlogov kontúrno obdelovánje zemljíšc -ega -a -- s agr. geogr. obdelovanje zemljišc v smeri izo-hips, pravokotno na nagib terena, zlasti zaradi preprecevanja erozije prsti in zadrževanja, uravnavanja odtoka vode S: izohípsno ob-delovánje zemljíšc konurbácija -e ž 1. geogr. nas. skupek vec mest na vecjem obmocju, ki so se zaradi strnjene zazidanostiin velikegostote prebivalstvatako na videz kot funkcionalno med seboj že zras-la, vendar imajo posamezna mesta še vedno lastnoupravo S: sňméstje PRIM.: megalópolis 2. geogr. nas. medsebojno povezana skupnost velikega mesta z okoliškimi satelitskimi ur­baniminaselji S: sňméstje konvékcija -e ž 1. klimatogeogr. navpicno dvi­ganje toplejših zracnih gmot, znacilno za ekvatorialno podnebje, za depresije v zmer­notoplem podnebju in za cas visokega Sonca PRIM.: advékcija 2. hidgeogr. navpicno kroženje vode v morjih, jezerih zaradi razlik v gostoti, pomemben dejavnik njenega mešanja GL: hidgeogr. prisíljena konvékcija, hidgeogr. prôstakonvékcija, hidgeogr. svobdna konvék­cija, hidgeogr. tęrmohalínska konvékcija konvekcíjska oblácnost -e -i ž klimatogeogr. oblacnost, nastala zaradi dviganja zraka S: konvektívna oblácnost PRIM.: frontálna ob-lácnost, orográfska oblácnost konvekcíjske padavíne -ih -ín ž mn. klimatoge­ogr. padavine, nastale zaradi dviganja in ohla­janja zraka S: konvektívne padavíne PRIM.: frontálne padavíne, orográfske padavíne konvekcíjsko méšanje vde -ega -a -- s hidgeogr. gibanje jezerske ali morske vode navzgor ali navzdol zaradi spremembe njene temperature, slanosti konvéksni pobócni prerčz -ega -ega -éza m geomorf. . izbóceni pobócni prerčz konvektívnaoblácnost -e -i ž klimatogeogr. . konvekcíjska oblácnost konvektívne padavíne -ih -ín ž mn. klimato­geogr. . konvekcíjske padavíne konvencionálna projékcija -e -e ž kart. z dogo­vorom, kompromisom dolocena kartografska projekcija, navadno imenovana po enem ali vec avtorjih, npr. Merkatorjeva projekcija, Flamsteed-Sansonova projekcija PRIM.: nčpráva projékcija, práva projékcija konvencionálni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki je prilagojen potrebam sodobnega, k potrošnji usmerjenega turista, zato je okoljsko obremenjujoc in s svojimi ucinki temeljito preobraža družbo, pokrajino na obmocjih turisticnih obiskov PRIM.: alter-natívni turízem konvencionálno kmetovánje -ega -a s agr. geogr. tržno usmerjeno kmetovanje, pri kate-rem se z intenzivno specializirano pridelavo dosegajo visoki hektarski donosi,kolicinsko veliki pridelki, a se zaradi pretirane uporabe umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, težke kmetijske mehanizacije zelo izcrpava prst PRIM.: biolóško kmetovánje, integrálno kmetovánje konvergénca -e ž 1. hidgeogr. stekanje povr­šinskih morskih tokov in grezanje morske vode v vecje globine, ki se pojavlja na stiku tokov z razlicnimi lastnostmi vodnih gmot PRIM.: divergénca (1) 2. klimatogeogr. stekanje zraka na obmocjih nizkega zracnega tlaka, Köppnova podnébna klasifikácija povezano z vzpenjajocimi se zracnimi tokovi PRIM.: divergénca (2) 3. geomorf. združitev dveh,trehalivecdolin PRIM.: divergénca (3) 4. hidgeogr. stekanjedvehalivecledenikov,ki povzroca zgostitev ledu ali narivanje bocnega ledenika na glavni ledenik PRIM.: divergénca (4), konfluénca (2) 5. biogeogr. istosmerni raz­voj dolocene življenjske oblike pri razlicnih vrstah zaradi sorodnih dejavnikov okolja, npr. oblika razlicnih plavajocih živali, kot so ribe, kiti, tjulnji, delfini GL: hidgeogr. antárkticna konvergénca, klima­togeogr. íntertrópska konvergénca konzervatívni rb -ega -a m geomorf. razmejitev med litosferskimaplošcama, kidrugaob dru­gi drsita v nasprotnih smereh S: transfórmni rób PRIM.: konstruktívni rób konzumčnt -ęnta m nav. mn. biogeogr. . po­ rábnik koordinátni sistém -ega -a m kart. sistem ko­ordinat, s katerimi se doloca lega dolocene tocke na Zemlji ali v vesolju GL: mat. geogr., kart. astronómski koordinátni sistém, mat. geogr. eklípticni nebésni koordi­nátni sistém, mat. geogr. ekvatoriálni nebésni koordinátni sistém, mat. geogr. horizóntski ne­bésni koordinátni sistém, mat. geogr. nebésni koordinátni sistém koordiníranisvetôvnicŕs-ega-egacásam K: UTC mat. geogr. korigirani mednarodni atom­skicas, kisemu zaradineenakomernehitrosti vrtenja Zemlje praviloma vsako leto doda sekunda PRIM.: mednárodni atómski cŕs kpa -e ž geomorf. široka, zaobljena vzpetina GL: geogr. krasa sígova kpa kopálna vda -e -e ž var. okolja, hidgeogr. malo onesnažena voda, primerna za kopanje, ustrezno obdelana lahko tudi za pitje PRIM.: hladílna vda, pítna vda, tehnolška vda kôpastikrás -ega -a m geogr. krasa tropski kras, v katerem se osamljeno dvigajo od vec deset do vec sto m visoke kopaste vzpetine kôpasti vrh -ega -a m geomorf. širok, v vršnem delu dokaj položen vrh PRIM.: piramídastivrh, stôžcasti vrh kopáštvo -a s agr. geogr. obdelovanje zemlje s kopaco ali motiko, v sodobnosti znacilno za nekateratropskaobmocja,prikateremseprst le plitvo prerahlja, zemljišca pa so praviloma nepravilnih oblik GL: agr. geogr. gôrsko kopáštvo kenska akumulácija -e -e ž 1. geomorf. od­laganje sedimentov na kopnem 2. geomorf. . kôpenski nanňs kôpenska držáva -e -e ž polit. geogr. država v notranjosti celine, brez neposrednega izhoda na morje kpenska hemisfęra -e -e ž spl. geogr. . k­ penska plla kpenska plla -e -e ž spl. geogr. Zemljina polobla z najvecjim deležem kopnega S: k­penska hemisfęra, kôpenska polúta PRIM.: vdna plbla kôpenskapolúta -e -e žspl. geogr. . kpenska plla kpenska pt -e potí ž geogr. prometa ozek pas ozemlja, po katerem poteka promet iz kraja v kraj, z enega obmocja na drugoPRIM.: vdna p (2), zrácna pót kpenska va -e -e ž hidgeogr. navadno sladka voda v rekah, potokih, jezerih, barjih, moc­virjih, snežni odeji, ledenikih, kamninah kpenski ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik na kopnem kôpenskinanňs -ega -ôsa m geomorf. sedimen-ti, odloženi na kopnem S: kôpenska akumu­lácija (2) PRIM.: môrski sedimčnt kpenski promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora, prevajanje tekocin, prenos energije, informacij po kopenskih poteh iz kraja v kraj PRIM.: vôdni promčt, zrácni promčt kpenski véter -ega -tra m klimatogeogr. šibek veter, ki piha s kopnega na morje, navadno ponoci S: kôpnik, nocník (2) PRIM.: môrski véter kopíšce -a s geomorf., agr. geogr., nekdaj majhna krožna uravnava, navadno sredi gozda, kjer se postavljajo oglarske kope kpje -a s geomorf. izrazit osamljen gric, prvot-no znan iz Južne Afrike PRIM.: bornhardt,bút, dájk (2), inselberg, monadnock, trdín kpnik -a m klimatogeogr. . kôpenski véter kpno -ega s 1. geomorf. Zemljino površje, ki ga ne pokriva morje2. geomorf. Zemljino površje, na katerem je skopnel sneg Köppnova podnébna klasifikácija -e -e -e [képnova] in köppnovapodnébnaklasifikácija -e -e -e ž klimatogeogr. razvrstitev podnebnih pasov zlasti glede na potek, spreminjanje in razporeditev temperatur in padavin po svetu, ki je pri konkretnem razmejevanju oprta na rastlinske pasove korál -a in corral -a [korál] m (šp.) geogr. nas. kmecki dvorišcni dom, v preteklosti razvit v Španiji in s kolonizatorji prenesen v Latinsko Ameriko, kjer je razširjen po vsej celini korálna barięra -e -e ž 1. geomorf. . korálna pregráda 2. geomorf. . korálni grebén (2) korálna bréca -e -e ž geomorf. breca iz od­kruškov s pobocja koralnih grebenov PRIM.: korálni konglomerát korálna pregráda -e -e ž geomorf. koralni gre­ ben, ki pregrajuje vodno gladino in deli vodno telo na vec delov S: korálna barięra (1) korálni apnénec -ega -nca m geomorf. ne­skladoviti apnenec, nastal zaradi delovanja grebenotvornih morskih organizmov, zlasti koral, spužev, mahovnjakov, apnenih alg korálni grebén -ega -a m 1. geomorf. dolg niz kopastih koralnih tvorb, ki v tropskem pasu z morskega dna postopno zraste do višine morskega valovanja in najveckrat poteka vzporedno z morsko obalo ali v obliki venca obdaja laguno atola 2. geomorf. dolg greben iz koral pred obalo celine S: korálna barięra (2) korálni konglomerát -ega -a m geomorf. kon­glomerat iz zlepljenih zaobljenih koralnih odkruškov PRIM.: korálna bréca korálni tok -ega otóka m geomorf. del koral­nega grebena, zaradi evstazije dvignjen nad morskogladino PRIM.: atl korálni pések -ega -ska m geomorf. pesek, nastal iz odkruškov koralnih tvorb korazíja -e ž 1. geomorf. mehansko delovanje trdnih delcev na skalno podlago v vetrnem reliefu, ko jih prenaša veter 2. geomorf. me-hansko delovanje trdnih delcev na skalno podlago v ledu ali vodi kordiljęra -e ž geomorf. gorska veriga, ki poteka po celotni dolžini celine, npr. Andi v Južni Ameriki korelacíjska terása -e -e ž geomorf. po višini, sestavi ali starosti enaka terasa kot druga koridska urbanizácija -e -e ž geogr. nas. ur­banizacija vzdolž razvojnih koridorjev, npr. avtocest,železnic, infrastrukturnih pasov, pri kateri se naselja med seboj ne zrastejo, pac pa ohranjajo obstojece naselbinske znacilnosti z vmesniminepozidanimizemljišci korístnarastlína -e -e ž biogeogr., agr. geogr. . kultúrna rastlína korítastadolína -e -e ž geomorf. ledeniško pre­oblikovana recna dolina s širokim dnom in strmimi pobocji PRIM.: ledeníška dolína korítasti mákrožleběc -ega -íca m nav. mn. geogr. krasa žlebic v obliki korita z okroglasti-mi previsnimi stenami, preoblikovan zaradi nekdanje zapolnjenosti s prstjo korítno ráme -ega raména s geomorf. . lede­ níško ráme koríto -a s nav. mn. geomorf. ozka, plitva recna dolina, poglobljena v skalno površje, pri nas znacilna za Zgornje Posocje GL: geomorf. ledeníško koríto, geomorf. récno koríto, geomorf. sedimentacíjsko koríto korozíja -e ž 1. geogr. krasa kemicni proces raztapljanja kamnine na krasu, vecinoma s posredovanjem vode, ki vsebuje ogljikovo kis-lino 2. geogr. krasa kemicni proces raztapljanja in odnašanja kamnine S: kémicna erozíja GL: geogr. krasa aluviálna korozíja, geogr. krasa biogéna korozíja, geogr. krasa korozíja mé­šanice, geogr. krasa korozíja snežníce, geogr. krasa krajévnopospéšenakorozíja,geogr. krasa krájna korozíja, geogr. krasa lineárna korozíja, geogr. krasa ploskôvna korozíja, geogr. krasa podledeníška korozíja, geogr. krasa podtálna korozíja, geogr. krasa pospéšenakorozíja, geogr. krasa retrográdna korozíja, geogr. krasa róbna korozíja, geogr. krasa zádenjska korozíja korozíja méšanice -e -- ž geogr. krasa korozija zasicenih,temperaturnoinkemicno razlicnih voda, ki po medsebojnem premešanju ponov-no postanejo korozivne korozíjasnežníce -e -- ž geogr. krasa korozijsko delovanje snežnice pod snežišci in ledom korozíjska intenzitéta -e -e ž geogr. krasa koli-cina raztopljenih karbonatov, ki v vodotokih odtekajo iz porecja korozíjska izjédenost -e -i ž geogr. krasa iz­jedenost apnencaste površine z razlicno globokimi površinskimi kraškimi oblikami, ki jo povzroca korozija kotlícasta vrtáca korozíjska jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, nastala zlasti zaradi korozije korozíjska políca -e -e ž geogr. krasa od nekaj dm do nekaj m široka, skoraj vodoravna plo­skev na skalnem površju visokogorskega kra­sa, navzgor navadno omejena s strmo stopnjo, nastala z zadenjsko ploskovno korozijo korozíjska razjéda -e -e ž geogr. krasa plitvejša razjeda v razgaljenem skalnem površju, na­stala s korozijo korozíjskastopnícka -e -e ž geogr. krasa odtisu pete podobna polkrožna vdolbina, nastala z omejeno zadenjsko ploskovno korozijo, zna-cilna za golo, navadno visokogorsko skalnato površje korozíjska vdolbínica -e -e ž geogr. krasa od nekaj cm do vec dm široka in globoka skalna vdolbinica, nastala s korozijo, pod preperino plitvejša in širša korozíjskegúbice -ih -ic ž mn. geogr. krasa drob­na nagubanost apnencastega površja, znacilna za posamezne nagnjene gole skalne ploskve, zlasti v višjih legah visokogorskega krasa korozíjske míkrooblíke -ih-ík ž mn.geogr. krasa . míkrokráške oblíke korozíjski nňž -ega nôža m geogr. krasa . skálni nňž korozíjski ravník -ega -a m geogr. krasa kraški ravnik, nastal zlasti s korozijo korozíjsko bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, nastalo zlasti s korozijo korozíjsko kráško plje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje, nastalo zlasti s korozijo cotton belt -- -a [kóton bélt] m (ang.) agr. geogr. . bombážni pás korúznipás -ega pasú m agr. geogr., v severnoame­riškem okolju znacilen kmetijski pas v Združe­nih državah Amerike, južno in jugozahodno od Velikih jezer, s koruzo kot prevladujoco kulturnorastlinoS: cornbeltPRIM.: bombážni pás, mlécni pás, pšenícni pás ksa -e ž geomorf. nizek, ozek in podolgovat pešcen nasip ali niz medsebojno povezanih pešcenih otockov, zgrajenih iz morske sipine na zunanji strani lagune, ki jo locuje od od­prtega morja S: zęmeljska ksa PRIM.: lído, tbolo kovno blag -ega -á s geogr. prometa pakirano blago v vecjih kolicinah, npr. sladkor, riž, sad-je, bombaž, kavcuk, ohlajeno in zamrznjeno blago, industrijski izdelki kostánjeva prst -e prstí ž pedogeogr. rodovitna prst rjave ali kostanjeve barve, razmeroma bogata z organskimi snovmi S: kastanozém kšava -e ž klimatogeogr. sunkovit, hladen se­verovzhodni do jugovzhodni veter v Banatu in severni Srbiji košeníca -e ž agr. geogr. . senožét (1) kt -a m geomorf., ljud. . kócna kta -e ž kart. tocka na Zemljinem površju, zlasti na vrhu vzpetine, z natancno izmerjeno nadmorskovišino GL: kart. barométrska kóta kotánja -e ž geomorf. globel, ki jo sklenjeno obdaja višje površje GL: geomorf. cęlna kotánja, geomorf. izvírna kotánja, hidgeogr., geomorf. jézerska kotánja, geomorf. kotánja mrtvega ledú, geomorf. lede­níška kotánja, geomorf. tęrmokráška kotánja, geogr. krasa zaprta kotánja kotánjamrtvegaledú-e----žgeomorf. kotanja na proglacialnem obmocju, ki nastane, ko se zaradi otoplitve stali gmota mrtvega ledu PRIM.: mrtvi léd (2) kotidiálna crta -e -e ž kart., hidgeogr. . izo­ rahíja kotidiálna línija -e -e ž kart., hidgeogr. . izo­ rahíja kôtlasta vrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca, v precnem prerezu podobna kotlu kotlíca -e ž geomorf. . dráslja kotlěc -íca m geogr. krasa za visokogorski kras znacilna skalnata globel s strmimi do nav-picnimi stenami, okroglaste, podolgovate ali oglate oblike, s premerom in globino nekaj m, s snegom na dnu, ki se lahko zadržuje vecino leta GL: geogr. krasa elípticni kotlěc, geogr. krasa fosílni kotlěc, geogr. krasa iniciálni kotlěc, geogr. krasa nčsimétricni kotlěc, geogr. krasa sestávljeni kotlěc, geogr. krasa vodnjákasti kotlěc kotlícasta lášta -e -e ž geogr. krasa lašta, na kateri je vec kotlicev S: kotlícasti lášt kotlícasta vrtáca -e -e ž geogr. krasa skalna vrtaca z manj strmimi stenami od kotlica, pogostejša na visokem Dinarskem krasu in pod zgornjo gozdno mejo kotlícasti lášt -ega -a m geogr. krasa . kotlí- casta lášta kotlícasti pôdi -ih -ov m mn. geogr. krasa podi z veliko gostoto kotlicev kotlícasti visokogôrski krás -ega -ega -a m geogr. krasa visokogorski kras, v katerem so znacilni in pogosti kotlici kotlína -e ž 1. geomorf. vecja sedimentacijska kotanja s skledasto odloženimi kamninskimi plastmi, nastalavecinomas tektonskimugre­zanjemvzdolžtektonskihprelomov2. geomorf. razširjeni del doline v recnem reliefu GL: geomorf. globokomôrska kotlína, geomorf. íntramontánska kotlína, hidgeogr., geomorf. jézerska kotlína, geomorf. medgôrska kotlína, geomorf. podmôrska kotlína kotlínska klíma -e -e ž klimatogeogr. . kotlín­ sko podnébje kotlínskitemperatúrniobrŕt -ega -ega -áta m klimatogeogr. . kotlínski toplôtni obrŕt kotlínski topltni obrŕt -ega -ega -áta m kli­matogeogr. izrazit, lahko dolgotrajen toplotni obrat,kizaradiujetegahladnegazrakanasta­ne v kotlini S: kotlínski temperatúrni obrŕt kotlínsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebjes slabovetrovnostjo, toplotnimobratom in pogostejšo meglo, znacilno za kotline S: kotlínska klíma kovínski barométer -ega -tra m klimatogeogr. naprava za merjenje zracnega tlaka z defor­macijo kovinske posodice S: aneroíd kozávi krás -ega -a m geogr. krasa kras z gostimi vrtacami, ki dajejo pokrajini videz kozave kože kozjeręja -e ž agr. geogr. panoga živinoreje, ki se ukvarja z rejo koz, znacilna za najrazlicnejša obmocja sveta, zaradi pretiranega objedanja rastlinja okoljsko problematicna kózmicnosévanje-ega-as klimatogeogr. seva­nje ali delci z visoko prebojno sposobnostjo v obliki žarkov gama, ki v Zemljino ozracje vdirajo iz vesolja kozmopolít -a m biogeogr. rastlinska, živalska vrsta, ki je razširjena po vecjem delu Zemlje PRIM.: endemít kozlec -ôlca m geogr. nas., agr. geogr. gospo­darsko poslopje, zlasti za sušenje sena, žita, znacilen spremljajoci objekt slovenskega kmeckega doma S: stóg (2) kozorov povrátnik -ega -am mat. geogr., za-star. . júžni povrátnik KPK KPK-ja [kapeká] m krajšava var. okolja . kémicna potréba po kisíku kraal -a[král] m geogr. nas. gl. král krŕj krája m geogr. nas. . nasélje (1) krŕjblížnjerekreácije krája -- -- m geogr. turiz- ma . izlétniški turísticni krŕj krajepís -a m spl. geogr. opis kraja ali krajev krajepísje -a s kart. . topografíja (2) krajévna identitéta -e -e ž spl. geogr. kulturno­ zgodovinski sklop pridobljenega ali priuce­nega samozavedanja posameznika, skupine ljudi o regionalnih vrednotah in navadah, pri cemer je najpomembnejša prvina jezik S: lokálna identitéta krajévna klíma -e -e žklimatogeogr. . krajévno podnébje krajévna skúpnost -e -i ž spl. geogr. prostor-ska enota, ki zajema obmocje enega ali vec bližnjih naselij, namenjena samoupravni organiziranostiprebivalstva krajévni cŕs -ega cása m mat. geogr. natancen Soncev cas, enak za vse tocke na dolocenem poldnevniku, na podlagi katerega se doloca­jo standardni cas in casovni pasovi PRIM.: stándardni cŕs krajévni potrčs -ega -ésa m geomorf. potres s hipocentrom na površju ali blizu njega, ki se cuti na omejenem obmocju, pogosto zaradi podora,udoraalipreobremenitvekamninskih skladov S: lokálni potrčs PRIM.: regionálni potrčs krajévni vodovňd -ega -óda m var. okolja, hidgeogr. manjši sistem naprav za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, za katerega skrbijo odbori krajanov ali krajani sami S: lokálni vodovd PRIM.: jávni vodovňd krajévno oklje -ega -a s var. okolja . lokálno oklje krajévno podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje, znacilno za dolocen kraj, manjše obmocje S: krajévna klíma, lokálna klíma, topoklíma krajévno pospéšena korozíja -- -e -e ž geogr. krasa korozija, ki je mocnejša kot v okolici in zato ustvarja kotanjaste oblike krájina -e ž 1. spl. geogr. zgodovinska ali sodo­ krás bna upravna enota 2. spl. geogr. . pokrájina (3) krajínski párk -ega -a m var. okolja praviloma zaokroženo, z zakonom zavarovano manjše obmocje z naravnimi znamenitostmi, krajev­nimi znacilnostmi, namenjeno zlasti vzgoji in izobraževanju, tudi oddihu in rekreaciji PRIM.: narávnipárk,narávnirezervát,národni párk, régijski párk krajínsko nacrtovánje -ega -a s plan. . kra­ jínsko planíranje krajínsko planíranje -ega -a s plan. del prostor­skega planiranja, ki se ukvarja s prostorskimi ureditvamiizbranihzemljišcali/in posamez­nih, zlasti naravnih pokrajinskih sestavin v urbanizirani in podeželski pokrajini S: kra­jínsko nacrtovánje PRIM.: rurálno planíranje, urbanísticno planíranje krájna korozíja -e -e ž geogr. krasa . róbna korozíja krájna ledeníška póc -e -e pocí ž geomorf., hidgeogr. . róbna ledeníška razpóka krájnapóc -e pocí ž hidgeogr. napoki snežnega plazu podobna odprtina na robu ledenika, na locnici med njegovim redišcem in tališcem S: róbna póc PRIM.: róbna ledeníška razpóka GL: geomorf., hidgeogr. krájna ledeníška póc krájna zév -e zeví žgeomorf., hidgeogr. .róbna ledeníška razpóka král -a in kraal -a [král] m (afrik.) geogr. nas. zaradi zašcite pred zvermi navadno s trnovo ograjo obdano, v obliki kroga oblikovano na­selje afriških živinorejcev, zlasti Bantujcev, tudi pastirskih nomadov, npr. Masajev krás -a m 1. geogr. krasa ozemlje s kraškim vodnim odtokom in korozijo lahkotopnih karbonatnih kamnin, za katero so znacilni kraški procesi, pojavi in oblike 2. geogr. krasa, ljud. kamnita golicava GL: geogr. krasa álpski gláciokrás, geogr. krasa álpski krás, geogr. krasa álpski ledeníški krás, geogr. krasa álpski visokogôrski krás, geogr. krasa apnéniški krás, geogr. krasa arídni krás, geogr. krasa cíšcenje krása, geogr. krasa cokáti krás, geogr. krasa dínarskikrás, geogr. krasa dolomítni krás, geogr. krasa ekshumíranikrás, geogr. krasa éksokrás, geogr. krasa éndokrás, geogr. krasa flíšni krás (1, 2), geogr. krasa flúviokrás, geogr. krasa fosílni krás, spl. geogr. geografíja krása, 1 1 – pokriti kras 1 2 – polgoli kras 1 3 – goli kras 1 4 – prekriti kras 1 5 – prikriti kras 1 6 – fosilni kras 1 7 – plitvi kras 1 8 – globoki kras 1 9 – zajezeni kras 10 – osameli kras a – apnenec b – neprepustna podlaga c – naplavina c – prst d – smer odtekanja vode f – vrtaca g – jama Glavni tipi krasa geogr. krasa gípsni krás, geogr. krasa, geomorf. glá­ciokrás, geogr. krasa, geomorf. glácioniválnikrás, geogr. krasa globôki krás (1, 2), geogr. krasa gôli krás, geogr. krasa, geomorf. gôlivisokogôrskile­deníškikrás, geogr. krasa, geomorf. gôrskigózdni krás, geogr. krasa, geomorf. gôrski ledeníški krás, geogr. krasa grúšcnativisokogôrski krás, geogr. krasa hidrográfskaconálnostkrása, geogr. krasa hólokrás, geogr. krasa klásicni krás, geogr. krasa klástokrás, geogr. krasa kontáktni krás, geogr. krasa kóntasti visokogôrski krás, geogr. krasa kôpastikrás, geogr. krasa kotlícastivisokogôrski krás, geogr. krasa kozávi krás, geogr. krasa krédni krás, geomorf. kríokrás, geogr. krasa láštasti krás, geogr. krasa láštastivisokogôrskikrás, geogr. kra­sa ledeníškikrás, geogr. krasa, geomorf. ledeníški krás nížjih nadmôrskih višín, geogr. krasa, geo­morf. ledeníški polárni krás, geomorf. ledeníški psévdokrás, geogr. krasa, geomorf. ledeníški súbpolárnikrás, geogr. krasa lineárnikrás, geogr. krasa máticnikrás, geogr. krasa męrokrás, geogr. krasa míkrokrás, geogr. krasa modél cístega krása, geogr. krasa mórfoklimátska tipologíja visokogôrskegakrása, geogr. krasa mutonírani visokogôrski krás, geogr. krasa niválni krás, geogr. krasa niválni visokogôrski krás, geogr. krasa obálnikrás, geogr. krasa obledeníškikrás, geogr. krasa osamélikrás, geogr. krasa osámljeni krás, geogr. krasa páleokrás, geogr. krasa pára­krás, geogr. krasa pás gôlega visokogôrskega krása, geogr. krasa pás gôrskega ledeníškega krása, geogr. krasa plítvi krás (1, 2), geogr. krasa podledeníški krás (1, 2), geogr. krasa podtálni krás, geogr. krasa podzęmeljski krás, geogr. krasa podzémni krás, geogr. krasa pokríti krás, geogr. krasa, geomorf. polárni ledeníški krás, geogr. krasa pôlgôli krás, geogr. krasa popôlni krás, geogr. krasa póstglaciálnikrás, geogr. krasa póstledeníškikrás, geogr. krasa površínskikrás, geogr. krasa, geomorf. predgôrskiledeníškikrás, geogr. krasa predledeníškikrás (1, 2), geogr. kra­sa prekríti krás, geogr. krasa prikríti krás, geogr. krasa proglaciálni krás, geogr. krasa, geomorf. psévdokrás (1, 2), geogr. krasa púhlicni krás, geogr. krasa razkríti krás, geogr. krasa rębrasti krás, geogr. krasa rúdniški krás, geogr. krasa sa­drénikrás, geogr. krasa silikátnikrás, geogr. krasa skríti krás, geogr. krasa snéžni visokogôrski krás, geogr. krasa sólnikrás, geogr. krasa spódnji niválnipásvisokogôrskegakrása, geogr. krasa spódnji prehódni pás visokogôrskega krása na gózdni męji, geogr. krasa srednjeevrópski krás, geogr. krasa sredozémskikrás(1, 2), geogr. krasa stícnikrás, geogr. krasa stógastikrás, geogr. krasa stôlpasti krás, geogr. krasa stôžcasti krás, geogr. krasa, geomorf. súbárkticni krás, geogr. krasa súbkutáni krás, geogr. krasa súbniválni krás, geogr. krasa, geomorf. súbpolárni krás, geogr. krasa termálni krás, geomorf. tęrmokrás, geogr. krasa tipologíja visokogôrskega krása, geogr. krasa trébljenjekrása, geogr. krasa trópski krás (1, 2), geogr. krasa visokoálpskikrás, geogr. krasa, geomorf. visokogôrski gláciokrás, geogr. krasa, geomorf. visokogôrski krás, geogr. krasa, geomorf. visokogôrski ledeníški krás, geogr. krasa višínska pasovítost visokogôrskega krása, geogr. krasa vrtácasti krás, geogr. krasa zajezęni krás, geogr. krasa zgórnji niválni pás visokogôrskega krása krasnozém -a m pedogeogr. . feralsól krasoslvje -a s geogr. krasa multidisciplinarna veda o krasu kráška denudácija -e -e ž geogr. krasa . krá­ ška erozíja kráška dolína -e -e ž geogr. krasa, geomorf. rec­na dolina, ki jo sestavljata zatrepna in slepa dolina kráška erozíja -e -e ž geogr. krasa kemicno raz­tapljanje karbonatnih kamnin in odnašanje raztopine S: kráška denudácija kráška fáza -e -e ž geogr. krasa stopnja za­krasevanja od nastanka kraškega površja do njegovegaizginotja kráška hidrografíja -e -e ž hidgeogr. del hidro­logije, ki se ukvarja z opisovanjem kraškega vodovja kráškahidrográfskapasovítost -e -e -i ž geogr. krasa znacilna razporeditev pasov vodnega pre­takanja v navpicnem prerezu kraške kamnin­ske gmote S: hidrográfska conálnost krása kráška hidrologíja -e -e ž hidgeogr. del hidro­logije, ki se ukvarja s kraškim vodovjem kráška ílovica -e -e ž 1. geogr. krasa ilovica na kraškem površju ali v kraški jami 2. geogr. krasa glinasti, meljasti netopni preostanek preperevanja na krasu kráška jáma -e -e ž 1. geogr. krasa za cloveka prehodnanaravnapodzemnavotlina,nastala s korozijo, ne glede na navpicno razvitost 2. geogr. krasa prehodna, v glavnem vodoravna votlina, nastala s korozijo kráška kamnína -e-e ž geomorf., geogr. krasa prepustna kamnina s karbonati, t. j. solmi ogljikove kisline (H2CO3), ki so lahko topni tudi v padavinski vodi kráška klíma -e -e ž geogr. krasa, klimatogeogr. . kráško podnébje kráška krníca -e -e ž geomorf., geogr. krasa le­deniška krnica, dodatno poglobljena zaradi zakrasevanja kráška míza -e -e ž geogr. krasa ledeniški balvan na živoskalnem podstavku, nastalem zaradi podlage, zašcitene pred korozijskim zniževa­njem PRIM.: podórna míza, skladôvna míza GL: geogr. krasa kráška skladôvna míza, geogr. krasa podstávek kráške míze kráško jézero kráška morfologíja -e -e ž geomorf. del geo­ morfologije, ki se ukvarja s površinskimi in podzemnimikraškimi oblikami kráška oblíka -e -e ž geogr. krasa tipicna reliefna oblika na kraškem površju ali v podzemlju GL: geogr. krasa gláciokráška oblíka,geogr. kra­sa ledeníško-kráška oblíka (1, 2), geogr. krasa míkrokráške oblíke, geogr. krasa míkroreliéfne kráškeoblíke, geogr. krasa periglaciálnakráška oblíka, geogr. krasa podledeníškakráškaoblíka, geogr. krasa pňledeníška kráška oblíka, geogr. krasa póstglaciálna kráška oblíka, geogr. krasa predledeníškakráškaoblíka (1, 2), geogr. krasa pręglaciálnakráškaoblíka, geogr. krasa visoko­gôrska kráška oblíka 1 – kraško polje 2 – kanjon 3 – hum 4 – udornica 5 – vrtaca 6 – ponikva Kraška oblika – glavni površinski kraški pojavi v zmernem pasu kráška planta -e -e ž geomorf., geogr. krasa zakrasela planota, ki je bolj ali manj izrazi-to privzdignjena nad okolico PRIM.: kráški ravník GL: geomorf., geogr. krasa nízka kráška planôta, geomorf., geogr. krasa visôka kráška planôta kráška podtálnica -e -e ž hidgeogr. podzem­na voda, ki do dolocene višine zapolnjuje korozijske izjede v zakraselih karbonatnih kamninah kráška razvnica -e -e ž hidgeogr., geogr. krasa težko dolocljiva razvodnica na zakraselem površju, ki locuje v razlicna porecja usmerje­ne podzemne vodne tokove PRIM.: normálna razvódnica kráška réka -e -e ž 1. hidgeogr. reka s kraškim izvirom, ponorom in prekinjenim površin-skim tokom 2. hidgeogr. reka na krasu kráška skladvna míza -e -e -e ž geogr. krasa ostanek nekdaj sklenjene plasti apnenca, ki ima zaradi ožjega podstavka obliko gobe oziroma mize, nastal zaradi razlicne odporno­stiapnencaprotikemicnemuinmehanskemu preperevanju kráška vás -e vasí ž geogr. nas., v Sloveniji grucasta vas, v kateri stavbe ne stojijo vsaka zase, tem­vec so združene v skupine ali stavbne otoke, ki sestavljajo kmecke domove, z razvejanimi prometnicami in potmi, mnogimi slepimi, in s poljsko razdelitvijo na prvotne grude kráška va -e -e ž hidgeogr., geogr. krasa voda na zakraselem obmocju, ki s korozijo povzroca oblikovanje kraškega reliefa GL: geogr. krasa bárvanje kráške vôde, geogr. krasa, hidgeogr. gladína kráške vôde, geogr. krasa sledęnje kráške vôde kráške míkrooblíke -ih -ík ž mn. geogr. krasa . míkrokráške oblíke kráški cíkel -ega -kla m geogr. krasa zakra­sevanje od nastanka kraškega površja do njegovega izginotja kráški dl -ega -a m geogr. krasa, ljud. kraška površinska globel kráški izvír -ega -a m geogr. krasa iztok pod-zemne kraške vode na površje kráški járek -ega -rka m geogr. krasa daljši, do nekaj m širok in globok raven jarek v živoskalni osnovi, vzdolž vecjih razpok ali prelomov, navadno s strmimi ali navpicnimi pobocji, znacilen zlasti za visokogorski kras S: bógaz, prelómniški járek (1) kráški pdi -ih -ov m mn. geogr. krasa . pôdi kráški ravník -ega -a m geomorf., geogr. krasa navadno mocno zakrasel ravnik na manjši nadmorski višini, npr. Belakrajina, Poljanska dolina nad Kolpo PRIM.: kráška planôta kráški reliéf -ega -a m geomorf. relief, za kate­rega so znacilne kraške oblike kráški vôdni odtňk -ega -ega -óka m geogr. krasa podzemni vodni odtok brez trajnega površinskega odtoka PRIM.: podzémni vôdni odtňk, površínski vôdni odtňk kráško jézero -ega -a s 1. hidgeogr., geogr. krasa jezero, nastalo v vrtaci, uvali, kraškem polju, kraški jami, breznu 2. hidgeogr., geogr. krasa jezero na zakraselem površju s kraškim do-tokom in/ali odtokom v obliki izvira oziroma ponora GL: hidgeogr. kríokráško jézero, geogr. krasa pre­sihajócekráško jézero, hidgeogr. tęrmokráško jézero kráško-ledeníška oblíka -e -e žgeogr. krasa . ledeníško-kráška oblíka (1, 2) kráško podnébje -ega -a s geogr. krasa, klima­togeogr. podnebje, znacilno za kraške kotanje in jame S: kráška klíma kráško plje -ega -a s geogr. krasa velika globel v krasu z ravnim dnom, sklenjenim višjim obodom in kraškim odtokom na dnu, znacilna za dinarski kras GL: geogr. krasa erozíjsko kráško pólje, geogr. krasa jézerskokráško pólje, geogr. krasa korozíj­skokráškopólje, geogr. krasa kráškopóljevviší­ni piezométricne gladíne, geogr. krasa obróbno kráško pólje, geogr. krasa piedmóntsko kráško plje, geogr. krasa prelívno kráško pólje, geogr. krasa pritócno-odtócnokráško pólje, geogr. kra­sa róbnokráškopólje,geogr. krasa súhokráško plje, geogr. krasa tektónsko kráško pólje kráško pólje v višíni piezométricne gladíne -ega -a -- -- -- -- s geogr. krasa kraško polje z obdobno poplavljenim dnom zaradi dviga gladine piezometra kráter -ja m 1. geomorf. lijakasta ali jaškasta vdolbina na vrhu vulkanskega stožca, iz ka­tere prihajajo na površje kamninske gmote in/ alipliniizZemljinenotranjosti S: ognjeníško žręlo, vulkánsko žręlo, žękno PRIM.: kaldęra 2. geomorf. vecja lijakasta kotanja, nastala ob padcu meteorita GL: geomorf. parazítski kráter krátersko jézero -ega -a s hidgeogr. navadno globoko in okroglasto vulkansko jezero, na­stalo v žrelu ugaslega vulkana S: kaldęrsko jézero krátka vda -e -e ž hidgeogr. mirujoca voda v ustjih rek, morskih zalivih in prelivih, kjer plimski tok prehaja v osecnega krátki délec -ega -lca m agr. geogr. njivska, travniškaparcelapodolgovate oblike namanj kakovostnem zemljišcu, pri kateri je razmerje med širino in dolžino manjše od 1 : 5 PRIM.: ózki délec, širôki délec krátki vál -ega -a m hidgeogr. morski val, kate­rega dolžina je krajša od polovicne globine morja PRIM.: dôlgi vál kratkodnévnica -e ž biogeogr. rastlina, ki potre­buje za rast, razvoj svojih delov, zlasti cvetov, dan, krajši od 12 ur PRIM.: dolgodnévnica kratkorócna hidrolóška napôved -e -e -i ž hidgeogr. hidrološka napovedzanajvec15dni vnaprej S: kratkorócna napôved stánja vodá PRIM.: dolgorócna hidrolóška napôved kratkorócnanapôvedstánjavodá -e -i -- -- ž hidgeogr. . kratkorócna hidrolóška napôved kratkorócna oskrba -e -e ž geogr. nas. oskrba z dobrinami, ki se nabavljajo pogosto, vsa­kodnevno, navadno v prodajalnah v bližini stanovanj, delovnih mest, šol, postaj javnih prometnih sredstev, v novejšem casu tudi v nakupovalnih središcih v centralnih naseljih PRIM.: dolgorócna oskrba, srednjerócna oskrba kratkorócnavreménskanapôved -e -e -i ž kli­matogeogr. napoved vremena za najvec tri dni vnaprej S: kratkorócna vreménska prognóza PRIM.: dolgorócna vreménska napôved kratkorócna vreménska prognóza -e -e -e ž klimatogeogr. . kratkorócna vreménska naped kratn -a m geomorf. obsežen in stabilen del Zemljine skorje, kjer od konca predkam­brija ni bilo orogeneze, s kamninami, ki so bile del zelo starih gorskih masivov PRIM.: sedimęntna plôšca, zęmeljski šcít krcenje gzda -a -- s 1. agr. geogr. izsekavanje gozda zlasti zaradi pridobivanja kmetijskih zemljišc, tudi pozidave, gradnje infrastruk­turnega in prometnega omrežja 2. agr. geogr. spreminjanje gozdnih zemljišc v kultivirana kmetijska zemljišca krcevína -e ž agr. geogr. kmetijsko zemljišce, pridobljeno s krcenjem gozda kréda -e ž 1. geomorf. najmlajša perioda mezo­zoika, med 145,6 in 65 milijoni let pred seda­njostjo 2. geomorf. bela drobnozrnata, mehka in drobljiva sedimentna kamnina, praviloma nastala v morju s kopicenjem zdrobljenih apnencastih delov mikroorganizmov GL: geomorf. jézerskakréda, geomorf. ledeníška kréda kristálasta kamnína krédni krás -ega -a m geogr. krasa kras, razvit v kredi kręmen kreména m geomorf. pojavna oblika silicijevegadioksida(SiO2), kot kristalizirani mineral eden najpogostejših kamninotvornih mineralov na Zemlji krenogéna meromíkticnost -e -i ž hidgeogr. razslojenost vode meromikticnega jezera, ki jo povzroca dotok mocno mineralizirane podzemne vode, znacilna zlasti za jezera na lahko topljivih kamninah in vulkansko dejav­nih obmocjih PRIM.: antropogéna meromík-ticnost, biogéna meromíkticnost, eksogéna meromíkticnost kre -a m1. demogeogr., v Zahodni Indiji potomec priseljenih španskih staršev 2. demogeogr. potomec priseljencev na obmocjih španske, francoske in portugalske kolonizacije 3. demo-geogr., v Braziliji potomec crnskih sužnjev kriofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življe­nju na hladnem in suhem rastišcu v visokih gorah ali tundri kriogéna tlŕ -ih tál s mn. geomorf. tla, ki so v globini trajno zamrzla, njihova zgornja plast pa se v topli polovici leta odtaja, znacilna za polarna in subpolarna obmocja kriogéno jézero -ega -a s hidgeogr. . tęrmokráško jézero kriokonítna cévka -e -e ž hidgeogr. do 10 cm široka navpicna cevasta luknja na površini snežne odeje, ki ima na dnu umazano use-dlino, znacilna za gorovja v ekvatorialnem pasu kríokrás -a m geomorf. . tęrmokrás kríokráški pojávi -ih -ov m mn. geomorf. . tęrmokráški pojávi kríokráško jézero -ega -a s hidgeogr. . tęrmokráško jézero kriologíja -e ž 1. hidgeogr. veda, ki raziskuje vodo v trdnem stanju, zlasti led na rekah, je­zerih, morjih, v tleh in ledenikih, v vesolju 2. hidgeogr. veda, ki raziskuje sneg kot padavino, sestavni del snežne odeje GL: geomorf., hidgeogr. géokriologíja kríopedimčnt -ęnta m geomorf. obsežnejša krioplanacijska terasa na podnožju vzpetega površja kríoplanácija -e ž geomorf. zniževanje in urav­navanje površja v periglacialnem podnebju, zlasti zaradi gelifrakcije, krioturbacije in so-liflukcije S: altiplanácija kríoplanacíjska terása -e -e ž geomorf. stop-nicasta, od 10 m do 2 km široka, do 10 km dolgainz do 70m visoko stopnjonadokolico dvignjena ravna ali blago nagnjena reliefna oblika, znacilna za periglacialno podnebje kriosfęra -e ž 1. spl. geogr. nesklenjen sloj Zemljine oble, sestavljen iz ledu 2. geomorf. obmocje spreminjanja Zemljinega površja zaradi zmrzovanja tal kríoturbácija -e ž geomorf. premikanje in zvi­janje plasti v aktivni plasti ob menjajocem se zmrzovanju in odtajevanju, znacilno za obmocje permafrosta kríoturbátni klín -ega -a m hidgeogr. . ledéni klín kríoturbátni pojávi -ih -ov m mn. geomorf. zvite plasti, kamniti kolobarji, kamniti pasovi, periglacialnoskalovje,krioplanacijsketerase, krioturbatni klini in drugi pojavi v aktivni plasti, nastali zaradi mehanskega delovanja ledu ob menjajocem se zmrzovanju in od­tajevanju, znacilni za periglacialna obmocja PRIM.: struktúrna tlŕ kríoturbátni procés -ega -amnav.mn.geomorf. geomorfološki proces na periglacialnem ob-mocju, ki povzroca nastanek krioturbatnih pojavov kríptodepresíja -e ž geomorf. z vodo zapolnje­na kotanja, pri kateri je vodna gladina nad gladino svetovnega morja, dno pa pod njo PRIM.: depresíja (2) kríptodepresíjsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z dnom, nižjim od gladine svetovnega morja kriptofít -a m biogeogr. vecletna rastlina, ki pre­živi za rastneugodno obdobje v tleh ali v vodi kot korenika, cebulica, gomoljPRIM.: fanero­fít, geofít, hamefít, hemikriptofít, terofít kríptoklíma -e ž klimatogeogr. podnebje pokritih, zaprtih, izoliranih prostorov kríptovulkán -a m geomorf. . podzémni vulkán kriptozik -a m geomorf. . prčdkámbrij kristálasta kamnína -e -e ž geomorf. kamnina, ki jo v celoti sestavljajo popolno ali delno razviti kristali kristálastiskrílavec -ega -vca mgeomorf., zastar. . metamórfna kamnína kristalínske kamníne -ih -ín ž mn. geomorf., neustr. skupna oznaka za magmatske in me-tamorfne kamnine kristalínski cňk -ega côka m geomorf. strma skalna vzpetina s kroglastim tlorisom, ki nastane z luskanjem, znacilna za obmocja s tropskim in monsunskim podnebjem, npr. Corcovado in Sladkorni stožec (Păo de Açú-car) iz gnajsa v Rio de Janeiru kristalizácija -e ž geomorf. nastajanje kristalov pri ohlajanju magme kristálna jáma -e -ež geogr. krasa kraška jama z bogatimi kristalastimi tvorbami kríticna hitróst vôdnega tóka -e -i -- -- ž hidgeogr. hitrost vodnega toka, pri kateri la-minarni tok preide v turbulentnega kríticna tócka -e -e ž biogeogr. najnižja ali naj­višja vrednost v tolerancnem obmocju, pri kateri se življenjske razmere organizma tako spremenijo, da ogrožajo njegovo preživetje PRIM.: optimálno toleráncno obmócje, tole­ráncno obmócje krivúlja récnega pádca -e ----ž geomorf. . podôlžni prerčz récne strúge krivúlja vôde -e -- ž hidgeogr. krivulja, ki gra-ficno ponazarja spreminjanje višine, kolicine, temperature vode v dolocenem casu kríza okja -e -- ž var. okolja neugodno, nevarno stanje v okolju, nastalo zlasti v sodobnem industrijskem obdobju zaradi raznovrstnega mocnegaonesnaževanja, preobremenjevanja, ki vzbuja splošno skrb za nadaljnji razvoj cloveštva S: ekolóška kríza krízno žaríšce -ega -a s polit. geogr. politicno nestabilno obmocje, ki zaradi neurejenih razmer, vojaških spopadov predstavlja po­tencialno nevarnost za razširitev nestabil­nosti na širše obmocje, okoliške države, ob vpletanju velesil, vojaških blokov lahko tudi za ves svet kríž -a m geomorf. vrh, s katerega se razhaja troje ali vec slemen, hrbtov, grebenov krížanec -nca m biogeogr. . hibríd krížanje -a s geogr. prometa kraj, kjer se cesta v isti ali razlicni ravnini križa z drugo cesto ali drugimi infrastrukturnimi objekti, npr. z železnico, vodotokom, žicnico križíšce -a s geogr. prometa urejena prometna površina, na kateri se križa dvoje ali vec cest ali na kateri se dvoje ali vec cest združuje v širšo prometno površino GL: geogr. prometa ízvennivójskokrižíšce, geogr. prometa nivójsko križíšce krížna ledeníška razpóka -e -e -e ž hidgeogr. ledeniška razpoka v obliki križa, ki nastane s sekanjem dveh ali vec ledeniških razpok na obmocju z razlicnimi smermi premikov ledu v ledeniku ali na stiku razlicnih ledenikov PRIM.: nótranja ledeníška razpóka, précna ledeníškarazpóka,róbnaledeníškarazpóka, vzdôlžna ledeníška razpóka krížna plastovítost -e -i ž geomorf. . krížna sedimentácija krížna sedimentácija -e -e ž geomorf. sedi­mentacija z menjajoco se nagnjenostjo plasti, znacilnazadelteinpušcavskipesek S: déltna plastovítost, déltna sedimentácija, krížna plastovítost krmna rastlína -e -e ž nav. mn. agr. geogr. kul­turna rastlina, ki se uporablja za prehrano domacih živali, npr. detelja, silažna koruza, krmna repa PRIM.: industríjska rastlína, pre­hrámbna rastlína krníca -e ž geomorf. polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom, v zgornjem, zakljucenem delu ledeniške doline S: círk GL: geomorf., geogr. krasa kráškakrníca, geomorf. ledeníška krníca, geomorf. snežníška krníca krnícno jézero -ega -a s hidgeogr. . krníško jézero krníški ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik v krniški kotanji krníški prŕg -ega prága m geomorf. . krníški skk krníškiskňk -ega skôka m geomorf. mesto, kjer se krnica zelo strmo, navpicno prelomi S: krníški prŕg krníško jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v krni­ci, ki se napaja zlasti s padavinsko vodo in z vodo iz topecega se snega S: krnícno jézero krogotňk vôde -óka -- m hidgeogr. . hidro­gráfski cíkel krojęnje -a s 1. geomorf. razpadanje zaradi notranjih napetosti v kamnini, ki se v mag-matskih kamninah pojavijo zaradi strjevanja in ohlajanja, pri sedimentnih kamninah pa kultúra zaradi izlocanja vode, pri cemer ob krcenju nastajajo razpoke, reže 2. geomorf. prepereva­nje v neplastnatih, grobozrnatih magmatskih kamninah, ki polagoma napreduje navznoter, pri cemer nastajajo zaobljeni kamninski bloki krokí -ja m kart. enostavna risba, skica, izdelana s pomocjo kompasa in ravnila, ki prikazuje pokrajino, položaj objektov krokíranje -a s kart. upodabljanje pokrajine s krokijem krómicni kambisól -ega -a m 1. pedogeogr. . jérovica 2. pedogeogr. . pokarbonátna rjáva prst krnosekvénca -e ž pedogeogr. zaporedje pr-sti, ki se med seboj razlikujejo v nekaterih lastnostih, nastalih zlasti zaradi razlicno dolgega casa njihovega nastajanja PRIM.: pédosekvénca kra -e ž geogr. krasa mocen kraški izvir izpod strmega zatrepa krovnína -e ž 1. geomorf. višje kamninske plasti, ki ležijo nad talnino PRIM.: talnína (1) 2. geo­morf. mlajša kamninska plast, ki leži nad sta­rejšimi PRIM.: talnína (2) 3. geomorf. kamninski sloj, ki pokriva rude PRIM.: talnína (3) 4. geo­morf. malo nagubani sedimenti, ki prekrivajo nižje ležece intenzivno nagubane kamninske plasti ali z metamorfozo spremenjeno starejšo podlago PRIM.: talnína (4) króženje škodljívih snoví -a -- -- s var. okolja ponavljajoce seprehajanje škodljivihantropo­genih snovi v lokalno, planetarno okolje in iz njega po prehranjevalni verigi v organizme, v katerih se kopicijo króženje vôde -a -- s hidgeogr. . hidrográfski cíkel króženje zráka -a -- s klimatogeogr. v sebi za­kljuceno krožno ali elipsasto gibanje zraka S: cirkulácija zráka, zrácna cirkulácija GL: klimatogeogr. conálnokróženjezráka, klima­togeogr. globálno króženje zráka, klimatogeogr. meridionálno króženje zráka, klimatogeogr. monsúnskokróženjezráka, klimatogeogr. obál-no króženje zráka, klimatogeogr. planetárno króženje zráka króžna césta -e-e ž geogr. prometa cesta, ki omogoca precne povezave med radialnimi ce­stami, navadno zgrajena okrog vecjih mestza razbremenjevanje prometa S: orbitálna césta PRIM.: radiálna césta, tangenciálna césta kršje -a s geogr. krasa kamenje, navadno z ostrejšimi robovi kserofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . suho­ljúbna rastlína kserofílni organízem -ega -zma mbiogeogr. . suholjúbni organízem kserofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena živ­ljenjskim razmeram na sušnih obmocjih kseromrfni organízem -ega -zma mbiogeogr. organizem, ki je morfološko, anatomsko prilagojen življenjskim razmeram v suhem, sušnemokolju PRIM.: kserotęrmniorganízem, suholjúbni organízem kserosl -a m pedogeogr. prst s plitvim A-ho­rizontom, ki vsebuje zelo malo organskih snovi, razširjena na sušnih polpušcavskih in stepskih obmocjih S: pôlpušcávska prst, serozém, síva pušcávska prst kserotęrmni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, prilagojen sušnemu, vrocemu okolju PRIM.: kseromórfni organízem, suho­ljúbni organízem kúcelj -clja m geomorf., ljud. nizka vzpetina ali grbina kukáva -e ž geogr. krasa, ljud. vecja, vrtaci po­dobna kraška globel kulminácija -e ž mat. geogr. prehod nebesnega telesa cez poldnevnik opazovališca GL: mat. geogr. spódnja kulminácija, mat. geogr. zgórnja kulminácija kultivácija zemljíšc -e -- ž agr. geogr. spremi­njanje za kmetovanje neuporabnih zemljišc, npr. barij, mocvirij, pušcav, v obdelovalna zemljišca in njihovo usposabljanje za kmetij­sko obdelavo z uravnavanjem kolicine vode in vlagev prsti, odstranjevanjemšote, fizikal­nim in kemicnim izboljševanjem prsti, zlasti strebljenjemkamenja,apnenjem,gnojenjem, dodajanjem kakovostnejše prsti kultivírano oklje -ega -a s spl. geogr. okolje, ki ga je clovek preoblikoval glede na svoje potrebe PRIM.: antropogénookólje,drúžbeno oklje (1), narávno okólje kultosl -a m pedogeogr. . antropogéna prst (1, 2) kultúra -e ž 1. spl. geogr. celota dosežkov, vred-not cloveške družbe kot rezultat clovekovega delovanja,ustvarjanja 2. spl. geogr. dejavnost, ki obsega podrocje clovekovega umskega, zla­sti umetniškega delovanja, ustvarjanja 3. bio-geogr., agr. geogr., neustr. . kultúrna rastlína GL: agr. geogr. agrikultúra (1,2), agr. geogr., hidgeogr. ákvakultúra, biogeogr., agr. geogr. ár­borikultúra, agr. geogr. glávnakultúra, agr. geogr. hortikultúra (1, 2), agr. geogr. kmetíjskakultúra, agr. geogr., hidgeogr. márikultúra, agr. geogr. mé­šanakultúra (1, 2), agr. geogr. mónokultúra (1, 2, 3), agr. geogr. plástikultúra, agr. geogr. pólikultúra (1, 2), biogeogr. sílvikúltura, agr. geogr. trájna kultúra, spl. geogr. visôka kultúra kultúrna dédišcina -e -e ž geogr. turizma, var. okolja po cloveku ustvarjeni objekti, deli kulturne pokrajine, ki imajo za državo ali ožje obmocje posebno estetsko, zgodovinsko, kulturno, znanstveno, izobraževalno vrednost PRIM.: narávna dédišcina kultúrna geografíja -e -e ž spl. geogr. . drúž­ bena geografíja kultúrna męja -e -e ž polit. geogr. institucio­nalno nedolocena, navadno v širšem pasu potekajoca meja, do katere sega obmocje, ki ga poseljuje dolocena jezikovna, etnicna, verska skupnost kultúrna pokrájina -e -e ž spl. geogr. pokra­jina, kjer antropogene pokrajinske prvine prevladujejo nad naravnimi S: preobrážena pokrájina PRIM.: narávnapokrájina,prvobítna pokrájina kultúrna rastlína -e -e ž biogeogr., agr. geogr. rastlina, vzgojena z mutacijo, križanjem, selekcijo za prehrano ljudi, domacih živali, industrijsko predelavo S: korístna rastlína, kultúra (3) PRIM.: industríjska rastlína, krmna rastlína, prehrámbna rastlína, zdravílna rastlína kultúrna stépa -e -e ž 1. agr. geogr. stepa, v kateri namesto prvotnih rastlin rastejo kultur­ne rastline 2. agr. geogr. kmetijsko zemljišce, zaradi prevec intenzivne rabe izcrpano tako, da njegova nadaljnja raba ni vec smotrna oziroma gospodarna, zato je za daljši cas opušceno kultúrna terása -e -e ž agr. geogr. bolj ali manj vodoravna ploskev, vrezana na strminah v pobocje zaradi pridobitve kmetijskega zem­ljišca, zmanjšanja erozije prsti, povecanja talne vlažnosti, namakanja S: antropogéna terása kultúrni spomeník -ega -a m geogr. turizma za doloceno kulturo pomemben predmet, naselje ali njegov del, pokrajinsko obmocje, zbirka PRIM.: arheolóški spomeník, etnolóški spo­meník, urbanísticni spomeník, zgodovínski spomeník kúmul -a in kúmulus -a m klimatogeogr. kopast oblak navpicnega razvoja kumulatívno onesnaževánje okólja -ega -a -- s var. okolja skupno onesnaževanje okolja zaradi razlicnih onesnaževalcev, ki se lahko v medsebojnem soucinkovanju sinergijsko poveca kúmulonímb -a in kúmulonímbus -a m klima­togeogr. oblak navpicnega razvoja velikih razsežnosti kúmulonímbus -a m klimatogeogr. gl. kúmu­ lonímb kúmulus -a m klimatogeogr. gl. kúmul kúpola -e ž geomorf. . pahljácasta gúba kúpolastogorôvje -ega -a s geomorf. kupolasto dvignjen del Zemljine skorje, s katerega so z erozijo odstranjene zgornje plasti sedimentnih kamin in zato razkrite spodnje metamorfne ali magmatske kamnine PRIM.: grúdasto go-rôvje, nagúbano gorôvje, vulkánsko gorôvje kurviméter -tra m kart. naprava za merjenje krivih crt na zemljevidu in ugotavljanje nji-hove dolžine kvadránt -am 1. mat. geogr. pripravazamerjenje višine, npr. nebesnih teles 2. mat. geogr. cetr­tina koledarskega leta, ki ne sovpada z letnimi casi PRIM.: jesén, polétje, pomlád, zíma kvadrátasta njíva -e -e ž agr. geogr. njiva bolj ali manj kvadratne oblike, prilagojena upo­rabi rala, s katerim se prst rahlja precno in vzdolžno, znacilna za poljsko razdelitev v anticnem rimskem cesarstvu kvadratúra -e ž mat. geogr. medsebojni položaj Zemlje, Lune in Sonca ob prvem in zadnjem krajcu, ko sta Luna in Sonce glede na Zemljo pod pravim kotom, zato je njuna skupna pri­vlacna sila najmanjša PRIM.: sizígij kvadratúrna plíma -e -e ž hidgeogr. najmanjša plima ob kvadraturi PRIM.: sizigiálna plíma kvantitatívna geografíja -e -e ž spl. geogr. del geografije, ki proucuje geografske pojave, kvta ulva procese s kvantitativnimi metodami, izraža ugotovitve v merljivih kolicinah kvantitatívna géomorfologíja -e -e ž spl. geogr. del geomorfologije, ki proucuje reli­efne oblike s kvantitativnimi metodami S: géomorfometríja kvarcít -a m geomorf. metamorfnakamnina,na­stala s preobrazbo kremenovega pešcenjaka kvartár -ja m 1. geomorf. mlajša perioda ke­nozoika, ki traja zadnjih 1,640.000 let in se deli na pleistocen in holocen 2. spl. geogr. . kvartárni séktor kvartárna dejávnost -e -i ž nav. mn. spl. geogr. celota družbenih dejavnosti, namenjenih delovanju družbe, kot so stanovanjsko-ko­munalna dejavnost, financne, tehnicne in poslovne storitve, izobraževanje, znanost, kultura, informiranje, zdravstveno in soci­alno zdravstvo, uprava, politicno delovanje PRIM.: primárna dejávnost, sekundárna de­jávnost, terciárna dejávnost (1, 2) kvartárna terása -e -e ž geomorf. terasa kvar­ tarne starosti kvartárni séktor -ega -ja m spl. geogr. del go-spodarstva, ki obsega kvartarne dejavnosti S: kvartár (2) PRIM.: primárniséktor,sekundárni séktor, terciárni séktor kváziglobálno obsévanje -ega -a s klimato­geogr. vsota direktnega in difuznega soncnega obsevanja vodoravne, nagnjene ali navpicne površine PRIM.: globálno obsévanje kvázistacionárno króženje môrske vôde -ega -a -- -- s hidgeogr. zakljucen del splošnega kroženja morske vode v oceanih, širok od 1000 km do10.000km S: oceánskokróženje vde kvésta -e ž geomorf. asimetricen greben, nastal s selektivno erozijo malo nagnjenih kamnin­skih skladov, s skladnim položnim pobocjem na eni strani in neskladno strmo stopnjo na drugi PRIM.: eskarpmčnt, struktúrna stôpnja kvéstasta lášta -e -e ž geogr. krasa vsaka od lašt, ki si na ravnem ali nagnjenem površju sledijo obratno kot opeke na strehi, s celom skladov na zgornji strani zaradi vecjega na­giba kamninskih skladov in manjšega nagiba površja S: kvéstasti lášt kvéstasti lášt -ega -a m geogr. krasa . kvé­ stasta lášta kvta ulva -e -- ž hidgeogr. mednarodno do-govorjen skupni letni ulov na dolocenem ribolovnem obmocju in deleži rib posameznih vrst, ki jih lahko izlovi dolocena država L labílnoozrácje -ega -a s klimatogeogr. ozracje, v kateremsetemperaturazvišinohitroznižuje, tako da se pojavlja mocna zracna konvekcija, kar povzroca nevihte z nalivi S: nčstabílno ozrácje PRIM.: stabílno ozrácje labílnost okólja -i -- ž var. okolja zmanjšana uravnovešenost dolocenega okolja zaradi clovekovega neustreznega ravnanja, ki pov­zroca njegovo obcutljivost in zmanjšuje samo-cistilno, regeneracijsko in nevtralizacijsko sposobnost lábora -e ž geomorf. . konglomerát lábska ohladítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenskaohladitev naseveru Ev-rope, okrog 600.000 let pred sedanjostjo, med neizrazitimi obdobji otoplitve po menapski poledenitvi in cromersko otoplitvijo ládang -a m agr. geogr. požigalništvo v Indo­neziji PRIM.: chitimene, kaingin, mílpa, roca, tavy ladjedélništvo -a s ind. geogr. industrijska dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, opremlja­njem, predelavo, popravljanjem ladij, colnov in drugih plovil lagúna -e ž 1. hidgeogr., geomorf. morska plitvina s slano alipolslano vodo, kijo od morjalocuje sipina, znacilna za nizke pešcene obale 2. hidgeogr., geomorf. morska plitvina na atolu, ki jo od morja locuje koralni greben GL: var. okolja cistílnalagúna, var. okolja ocišce­válna lagúna, var. okolja ozraceválna lagúna lagúnska obála -e -e ž geomorf. obala, razcle­njena z lagunami láhar -ja m geomorf. drobirski tok ali plaz, ve-cinoma iz vulkanskega pepela, nastal zaradi topljenja snega, taljenja ledu ob vulkanskem izbruhu ali z destabilizacijo pobocij vulkana zaradi potresa, izdatnih padavin láhka industríja -e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, kiproizvajajo blagozaširokoporabo, npr. živilska, oblacilna, obutvena, papirna industrija PRIM.: tęžka industríja lakolít -a m geomorf. gobasto oblikovana gmota strjene magme, ki je prodrla med višje plasti litosfere PRIM.: batolít, fakolít, lopolít, plutón, síl Lámbertova projékcija -e -e in lámbertova projékcija -e -e ž kart. vsaka od vec kar­tografskih projekcij, ki se razlikujejo po dotikališcu projekcijske ploskve ali valja z Zemljo (polarna, ekvatorska), pri cemer je izhodišce projekcijskih žarkov v neskonc­nosti, podobna stožcni projekciji, sloneca na dveh standardnih vzporednikih, na katerih so deformacije rameroma majhne, primerna za prikazovanje obmocij, razpotegnjenih v smeri vzhod–zahod, zlasti za letalske navigacijske zemljevide lamína -e ž geomorf. tanka kamninska plast z debelinomanjkot1cm,kijosestavljajoploš-cice, luske, listici razlicnih mineralov laminárni vdni tk -ega -ega -a m hidgeogr. vodni tok, pri katerem se posamezni vodni sloji zelo pocasi gibljejo drug ob drugem, ne da bi se med seboj mešali PRIM.: turbuléntni vôdni tók lánd -a tudi lande -da [lánd] m (fr.) biogeogr. nizko rastlinstvo na kislih prsteh na obmoc­jih z zmernim oceanskim podnebjem, ki ga sestavljajo jesenska vresa, zelnate rastline, praproti, mahovi in lišaji lande -da[lánd] m biogeogr. gl. lánd lápil -a m (ital. lapillo) geomorf. kos strnjene lave s premerom od 2 mm do 64 mm, ki ga izvrže vulkan in je vseskozi v trdnem stanju PRIM.: vulkánska bómba Laplaceova tócka -e -e[laplásova] in laplace-ova tócka -e -e ž kart. vsaka od dveh tock, na katerih se s pomocjo nebesnih teles dolocajo zemljepisne koordinate in azimutne stranice pri triangulaciji lápor -ja m geomorf., neustr. . láporovec láporovec -vca m geomorf. klasticna sedimentna kamnina iz kalcitnih in dolomitnih zrn ter mineralov glin S: lápor, opóka (1) laterít lash -a[lęš]m(ang.lighter aboardship)geogr. pro-meta cezoceanska tovorna ladja z naloženimi vleki na krovu, ki jih v bližini namembne luke spustijo v vodo, tako da ti lahko vanjo sami vplujejo lásnica -e ž pedogeogr. . kapilára lášt -a m geogr. krasa . lášta lášta -e ž geogr. krasa vecja ali manjša skalna plošca z enakim nagibom kot kamninski skla­di, nastala z ledeniško erozijo in lušcenjem vzdolž lezik, navadno v debeloskladovitem apnencu S: lášt, láštasta plôšca, láštasta po­líca, skladôvna plôšca GL: geogr. krasa gládka lášta, geogr. krasa kotlí-casta lášta, geogr. krasa kvéstasta lášta, geogr. krasa stopnícasta lášta, geogr. krasa žlebícasta lášta láštasta plôšca -e -e ž geogr. krasa . lášta láštasta políca -e -e ž geogr. krasa . lášta láštasti krás -ega -a m geogr. krasa kras, za katerega so znacilne lašte GL: geogr. krasa láštasti visokogôrski krás láštasti pôdi -ih -ov m mn. geogr. krasa podi, ki jih v celoti ali v vecjem delu sestavljajo lašte GL: geogr. krasa láštasto-kotlícasti pôdi láštasti visokogôrski krás -ega -ega -a m geogr. krasa visokogorski kras, za katerega so znacilne lašte láštasto-kotlícasti pôdi -ih -ov m mn. geogr. krasa laštasti podi s pogostimi kotlici láštastopodólje -ega -a s geogr. krasa ledeniško in kraško preoblikovano podolje na visoko­gorskih podih, katerega površjejesestavljeno v glavnem iz lašt laténtna energíja -e -e ž pokr. ekol. soncna energija, uskladišcena v fosilnih gorivih, npr. premogu, nafti, zemeljskem plinu laténtna onesnáženost okólja -e -i -- ž var. okolja prikrita, navzven neopazna onesnaže­nost okolja, ki jo odkrijejo šele natancnejše raziskave, zato je ob pojavu opaznih posledic ukrepanje navadno prepozno laterít -a m pedogeogr. mehurjasta,žlindripodo­bna, opekasto rdeca, tudi vec m debela snov v profilu nekaterih oblik feralsola z železo­vimi, aluminijevimi in titanovimi oksidi, ki je v notranjosti navadno mehka in v stiku z zrakom otrdi laterítna prst -e prstí ž pedogeogr. . feralsól laterizácija -e ž pedogeogr. pedogenetski proces nastajanja laterita latifúndija -e ž 1. agr. geogr. kmetijsko vele­posestvo v Južni Ameriki, po izvoru iz po­znega fevdalizma, s še vedno ohranjenimi polfevdalnimi odnosi 2. agr. geogr. kmetijsko veleposestvo v Italiji 3. agr. geogr. veliko kmetijsko posestvo v rimskem cesarstvu, v obdobju razpadanja sužnjelastništva, v lasti državnih uradnikov, politicnih funkcionarjev, vojskovodij, denarnih špekulantov, ki so ga obdelovali sužnji in polsvobodni kmetje latinizacíjskikljúc -ega -a m kart. razpredelni-ca, v kateri so znamenja nelatinicne pisave pojasnjena z ustreznimi latinicnimi crkami latosl -a m pedogeogr. . feralsól láva -e ž 1. geomorf. magma, ki prodre na Zemljino površje in se po njem razlije PRIM.: mágma 2. geomorf. kamnina, nastala s strje­vanjem magme GL: geomorf. hudoúrniška láva lavína -ež1. geomorf. tokžarecelaveobizbruhu vulkana 2. hidgeogr. . snéžni pláz lavínska brázda -e -e ž geomorf. . plazvna brázda lavínski biltén -ega -a m klimatogeogr., hidgeogr. zgošceno obvestilo o vremenskih in snežnih razmerah na dolocenem obmocju, ki navaja tudi stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov S: porocílo o stánju snegá in snéžne odęje lavínski ledeník -ega -a mhidgeogr. . plazôvni ledeník lavínsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero ob vznožju vulkana, nastalo v kotanji, kjer je skrepenela lava lávni plat -ega -ja m geomorf. . bazáltni pokrňv lavrencíjski gzd -ega -a m biogeogr. mešani gozd v dolini Reke svetega Lovrenca, na obmocju Velikih jezer in severu Apalacev v Severni Ameriki PRIM.: hudsonski gózd lŕz láza m agr. geogr. v obdobju drugotne ko­lonizacije s trebljenjem izkrceno polje blizu vasi aliv boljoddaljenigmajni PRIM.: crét (2), fráta (1), ledína (2), novína (2), rôvt (1), rút lebensraum -a [léb.nsraum] m (nem.)polit. geogr. . življęnjski prôstor (2) leběc -íca m klimatogeogr. mocen jugozahodni veter v Sredozemlju, znanilec nevihte léca ledú -e -- ž hidgeogr. led v obliki lece, vzporedne s površjem léd ledú m hidgeogr. voda v trdnem agregatnem stanju GL: hidgeogr. antárkticni léd, hidgeogr. celínski léd, hidgeogr. fírnski léd, hidgeogr. fosílni léd, hidgeogr. globínski léd, hidgeogr. íglasti léd, hidgeogr. injekcíjski léd, hidgeogr. intruzívni léd, hidgeogr. kapilárni léd, hidgeogr. kongelacíjski léd, hidgeogr. kontinentálniléd, geomorf. kotánja mrtvega ledú, hidgeogr. léca ledú, hidgeogr. le­deníškiléd, hidgeogr. môrskiléd, hidgeogr. mrtvi léd (1, 2), hidgeogr. mrzliléd, hidgeogr. plavajóci léd, hidgeogr. podzęmeljski léd, hidgeogr. pod-zémni léd (1, 2), hidgeogr. polárni léd, hidgeogr. regelácija ledú, hidgeogr. segregacíjski léd, hidgeogr. vôdni léd, hidgeogr. zmérno tôpli léd, hidgeogr. žílni léd (1, 2), hidgeogr. žívi léd ledéna dba -e -e ž 1. klimatogeogr., geomorf. ob-dobjev Zemljinigeološkizgodovini, zakate­ro je znacilno veckratno zaporedje ohladitev s poledenitvami in krajših vmesnih otoplitev S: glaciálna dôba 2. klimatogeogr., geomorf. vsako od vec hladnejših obdobij pleistocena, v mlajšem pleistocenu po alpski klasifikaciji donavskakotnajstarejša, mindelska, günška, riška in würmska poledenitev kot najmlajša S: dilúvij (2), glaciál (1), glaciálna dôba, ple­istocén (2), poledenítev (3) PRIM.: gnška poledenítev, míndelska poledenítev, ríška poledenítev, würmska poledenítev GL: klimatogeogr., geomorf. dnavska ledéna dba, klimatogeogr. mála ledéna dba, klimato­geogr., geomorf. medledéna da, klimatogeogr., geomorf. pledéna dba ledéna ga -e -e ž hidgeogr. za severno pol-obloznacilnavelikagmotaplavajocegaledu, odlomljena od ledenika ali roba ledenega pokrova, navadno z 90 % prostornine pod vodno gladino PRIM.: ledéna plôšca ledéna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama v vecji nadmorski višini, v kateri se vecji del leta ali celo leto ohranja led ledéna meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla iz drobnih ledenih kristalckov, ki nastane, ko zelo hladen zrak prodre nad sorazmerno toplejšo vodno površino, pri cemer se dvi­gajoca para s sublimacijo spremeni v trdne ledene delce ledéna plôšca -e -e ž hidgeogr. za južno pol-oblo znacilna velika gmota ledu, plavajoca na vodi, odlomljena od roba ledene police PRIM.: ledéna gôra ledéna políca -e-ežhidgeogr. prostranaplošca ledu v nadaljevanju ledenega pokrova, plava­joca v šelfnem morju ali oprta na morsko dno, zlasti ob antarkticni obali ledéna pušcáva -e -e ž biogeogr. pokrajina, trajno prekrita z ledom ali snegom, kar one­mogoca rast rastlin PRIM.: hládna pušcáva, tôpla pušcáva ledéna róža -e -e ž klimatogeogr. razgiban vzo­recledenih kristalov, kinastanenaokenskem steklu z zamrznitvijo kapljic rose ledeníca -e ž 1. geogr. krasa udornica ali brez-no, kjer se dolgo v poletje ali trajno ohranja led 2. geogr. nas., v Brkinih in na Krasu pastirski koci podoben objekt, namenjen hranjenju, skladišcenju ledu, katerega dve tretjini sta vzidani v tla, zgornja tretjina iz kamna pa je prekrita s slamo ali strešniki ledéni dán -ega dnéva m klimatogeogr. dan s celodnevno temperaturo pod –10 şC PRIM.: hládni dán, mrzli dán, tôpli dán, vróci dán ledéni dčž -ega dežjŕ m klimatogeogr. padavina v obliki ledenih zrnc, ki nastane, kadar dežne kaplje iz toplejše zracne gmote padajo skozi mrzlo zracno plast tik nad površjem, pri cemer zamrznejo ledeník -a m hidgeogr. iz snega nastala vecja gmota ledu, ki zaradi težnosti drsi navzdol GL: hidgeogr. aktívni ledeník (1, 2), hidgeogr. akumulacíjsko obmócje ledeníka, hidgeogr. aljáški ledeník, hidgeogr. álpski ledeník, hid-geogr. bazálne lastnósti ledeníka, hidgeogr. bócni ledeník, hidgeogr. dolínski ledeník, hid-geogr. glávni ledeník, hidgeogr. gôrski ledeník, geomorf., hidgeogr. grúšcnati ledeník, hidgeogr. hládni ledeník, hidgeogr. kolébanje ledeníkov (1, 2), hidgeogr. kôpenski ledeník, hidgeogr. krníški ledeník, hidgeogr. lavínski ledeník, hid-geogr. ledeník v níši, hidgeogr. línija ravnotéžja ledeníka, hidgeogr. lokálni ledeník, hidgeogr. môrskiledeník, hidgeogr. mrtvi ledeník, hidgeo-gr. napredovánje ledeníka, hidgeogr. navęjani ledeník, hidgeogr. nčaktívni ledeník, hidgeogr. ledeník v níši nčperiódicno kolébanje ledeníkov, hidgeogr. norvéškiledeník,hidgeogr. obmócjenastájanja ledeníka, hidgeogr. obmócje taljęnja ledeníka, hidgeogr. obréžni ledeník, hidgeogr. odtócni ledeník, hidgeogr. pasívniledeník, hidgeogr. peri­ódicnokolébanjeledeníkov, hidgeogr. plazôvni ledeník, hidgeogr. pobócni ledeník, hidgeogr. podôlžniprerčzledeníka, hidgeogr. polisintézni ledeník, hidgeogr. politermálniledeník, hidgeogr. précni prerčz ledeníka, hidgeogr. premíkanje ledeníka, hidgeogr. pulzácijaledeníkov, hidgeogr. pulzirajóciledeník, hidgeogr. ravnovésna męja ledeníka, hidgeogr. razcépljeniledeník, hidgeogr. raztócni ledeník, hidgeogr. redílno obmócje ledeníka, hidgeogr. redíšce ledeníka, hidgeogr. regenerírani ledeník, hidgeogr. sestávljeni ledeník, hidgeogr. stránski ledeník, hidgeogr. súbpolárni ledeník, hidgeogr. šélfni ledeník, hidgeogr. širokokôncniledeník, hidgeogr. talílno obmócje ledeníka, hidgeogr. talíšce ledeníka, hidgeogr. tôpli ledeník, hidgeogr. turkestánski ledeník, hidgeogr. umíkanje ledeníka, hidgeogr. viséci ledeník, hidgeogr. žívi ledeník ledéni kápnik -ega -a m hidgeogr. kapnik, ki nastaja z zmrzovanjem kapljajoce vode ledéni klín -ega -a m hidgeogr. led v obliki kli­na s širino do 2 m pri vrhu in dolžino do 10 m, ki nastaja na obmocju permafrosta in se zaradi poletnega vdiranja vode v notranjost in zimskega zmrzovanja postopoma veca S: kríoturbátni klín GL: geomorf. fosílni ledéni klín, geomorf. struk­túrna tlŕ ledénih klínov ledeník v níši -a ----m hidgeogr. ledenik v majhni krnici ledéni možjé -ih móž m mn. klimatogeogr. cas zadnjih pomladanskih ohladitev 12., 13. in 14. maja, ko godujejo svetniki Pankracij, Servacij,Bonifacij ledéni pláz -ega plazú m hidgeogr. plaz ledeni­škega ledu, navadno zaradi podiranja serakov v ledenem slapu, na obmocju ledeniškega cela ali v visecih ledenikih ledéni pokrňv -ega -ôva m hidgeogr. obsežna, lahko tudi vec km debela gmota ledu, ki ne glede na izoblikovanost podlage sklenjeno pokriva del celine ali celo celino S: celínski léd, kontinentálni léd, ledeníški šcít, polárni léd PRIM.: ledeníški pokrňv ledeníška akumulácija -e -e ž geomorf. . glaciálna akumulácija (1) ledeníška akumulacíjska oblíka -e -e -e ž geomorf. reliefna oblika, nastala z ledeniško akumulacijo S: glácioakumulacíjska oblíka ledeníška barięra -e -e ž geomorf., hidgeogr. za­porastranskedoline zglavnim ledenikom, ki lahko povzroci zajezitev ledeniške vode ledeníška bilánca -e -e ž hidgeogr. razlika med kopicenjem ledu in ablacijo ledeníška dolína -e -e ž geomorf. dolina s pre- cnim prerezom v obliki crke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben S: Ú-dolína PRIM.: korítasta dolína, V-dolína GL: geomorf. obviséla ledeníška dolína ledeníška erozíja -e-ežgeomorf. dolbenje,raz­jedanje Zemljinega površja zaradi delovanja ledenikov S: eksarácija (2), glaciálna erozíja GL: geomorf. podledeníška erozíja ledeníška geologíja -e -e ž geomorf. del geo­ logije, ki proucuje preoblikovanjeZemljinega površja zaradi poledenitev S: glaciálna geo­ logíja ledeníška géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje preoblikovanje Zemljinega površja zaradi ledenikov S: gla­ ciálna géomorfologíja ledeníška ga -e -e ž geomorf., hidgeogr. . ledeníška míza ledeníška grbína -e -e ž geomorf. ovalna skalna vzpetina, na udarni strani ledeniškega delo­vanja strmejša in prepredena z razami, na na­sprotni strani pa položnejša in povsem gladka S: roche moutonnée, živoskálni drúmlin GL: geomorf. ledeníška grbína z rępom ledeníška grbína z rępom -e -e -- -- ž geomorf. ledeniška grbina z morenskim nasipom v podaljšku, ki kaže smer gibanja ledenika S: crag and tail ledeníška grlja -e -e ž geomorf. . moréna (1, 2) ledeníška jáma -e -e ž hidgeogr. jama v ledu ledenika PRIM.: ledeníško bręzno ledeníška kápa -e -ež hidgeogr. manjši osam­ljen ledeniški pokrov ledeníška kotánja -e -e ž geomorf. . cęlna kotánja ledeníška kréda -e -e ž geomorf. drobnozrnati sediment ledeniških jezer z varvno sedimen­tacijo S: jézerska kréda ledeníška krníca -e-e žgeomorf. krnica, nastala zaradi erozijskega in transportnega delovanja ledu PRIM.: snežníška krníca ledeníška míkroerozíjska oblíka -e -e -e ž geomorf. drobna srpasta reliefna oblika, na­stala zaradi mehanskega delovanja ledenika na živoskalno podlago ledeníška míza -e -e ž geomorf., hidgeogr. ledeni­ški balvan z ledenim podstavkom na površju ledenika, nastal zaradi hitrejšega taljenja ledu v okolici podstavka S: ledeníška gba ledeníška mka -e -e ž geomorf. z ledeniško ero­zijo nastala meljasta frakcija, ki jo ledeniška voda odnaša v ledeniška jezera ledeníška obrúšenost -e -i ž geomorf. lastnost ledeniško erodiranega živoskalnega površja, ki kaže znacilno usmerjeno valovitost, zgla­jenost in oraženost ledeníška odkladnína -e -e ž geomorf. . le­ deníški sedimčnt ledeníška plástnica -e -e ž hidgeogr., geomorf. nepravilna, navadno vijugava pasovita ali crtasta talilna oblika na obmocju redišca lede­nika, ki nastane zaradi odlaganja mineralnih snovi in razlicne odbojnosti ledeniških plasti ob njihovem izdanku na ledeniško površino ledeníškapóc -e pocí ž hidgeogr. . ledeníška razpóka ledeníška pokrájina -e -e ž geomorf. pokrajina z znacilnostmi ledeniško preoblikovanega površja ledeníškapolitúra -e -e žgeomorf. .ledeníška zglájenost ledeníški pláz ledeníška ráza -e -e ž nav. mn. geomorf. znacilna crta ali raza na površini oraženca ali v skalni podlagi ledenika, nastala z erozijskim delo­vanjem delcev v premikajocem se ledeniku ledeníška razpka -e -e ž geomorf., hidgeogr. razpoka v ledeniku, nastala zaradi njegovega premikanja po neenakomerno strmem po­bocju S: ledeníška póc GL: hidgeogr. krížna ledeníška razpóka, hid-geogr. nótranja ledeníška razpóka, hidgeogr. précna ledeníška razpóka, geomorf., hidgeogr. róbna ledeníška razpóka, hidgeogr. vzdôlžna ledeníška razpóka ledeníška réka -e -e ž 1. hidgeogr. motna reka, ki izvira izpod talecega se ledenika in ima najvec vode poleti 2. hidgeogr. vodni tok na površju ledenika, navadno kratek ledeníška sęrija -e -e ž geomorf. zaporedje zna-cilnih ledeniških in akumulacijskih oblik na celu celinske poledenitve, med celno kotanjo in pradolino S: glaciálna sęrija ledeníška škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa navadno zelo razclenjena in vijugava škraplja, nastala zaradi korozije ledeniške vode ledeníška vda -e -e ž hidgeogr. voda, nastala iz ledeniškega ledu, zaradi precejšnje vsebnosti CO2 z velikosposobnostjoraztapljanja karbo­natnih kamnin, odtekajoca izpod ledenika kot ledeniški potok ali ledeniška reka S: ledníca GL: hidgeogr. podledeníška vda ledeníška vráta -ihvráts mn.hidgeogr. odprtina na koncu ledeniškega jezika, iz katere tece ledeniški potok ledeníška zajéda -e -e ž geomorf. žleb v živoskal­ni podlagi, nastal zaradi ledeniške erozije ledeníška zglájenost -e -i ž geomorf. zelo gladka obrušenost skalne podlage ledenika S: ledeníška politúra ledeníški balván -ega -a m geomorf. vecja, osamljena skala z drugacno kamninsko sesta­vo od okolice, ker jo je ledenik odložil dalec od obmocja izvora S: balván, eráticna skála, eráticni blók, erátik PRIM.: podórni balván ledeníški hudoúrnik -ega -a m hidgeogr. hu­dournik, ki priteka izpod ledenika v casu poletnega taljenja ledu in prenaša s seboj veliko gradiva ledeníški izvír -ega -a m hidgeogr. voda, ki pri­tece izpod ledu skozi ledeniška vrata ledeníški jęzik -ega jezíka m hidgeogr. spodnji, podolgovati del ledenika, kjer se led tali ledeníški krás -ega-amgeogr. krasa krasvgorah ali na nižjih apnencastih obmocjih, kjer se zaradi vplivov preteklih poledenitev prepletajo kraške in ledeniške oblike S: gláciokrás GL: geogr. krasa, geomorf. álpski ledeníški krás, geogr. krasa, geomorf. gôli visokogôrski ledeníški krás, geogr. krasa, geomorf. gôrski ledeníški krás, geogr. krasa, geomorf. ledeníški krás nížjih nad­môrskih višín, geogr. krasa, geomorf. ledeníški polárnikrás, geogr. krasa obledeníškikrás, geogr. krasa podledeníškikrás(1, 2), geogr. krasa, geomorf. polárni ledeníški krás, geogr. krasa póstledeníški krás, geogr. krasa, geomorf. predgôrski ledeníški krás, geogr. krasa predledeníškikrás (1, 2), geogr. krasa, geomorf. visokogôrski ledeníški krás ledeníški krás nížjih nadmôrskih višín -ega -a -- -- -- m geogr. krasa, geomorf. ledeniški kras na obmocjih nekdanje celinske poledenitve, ki je zaradi lašt podoben visokogorskemu krasu ledeníški léd -ega ledú m hidgeogr. led, ki se­stavlja ledenik, nastal iz snega s prekristaliza­cijo in z metamorfozo zaradi premikanja ledeníški lnec -ega -nca m 1. geomorf. nav­picna okroglasta vdolbina v skalni podlagi ledenika, nastala zaradi vrtincenja ledeniške vode in ledeniškega grušca, meljnikov v njej S: ledeníški mlín 2. hidgeogr. okroglasta vdolbina v ledeniku, ki jo naredi v ledeniško razpoko vrtincasto tekoca ledeniška voda ledeníški materíal -ega -a m geomorf. . lede­níško gradívo ledeníški mlín -ega -a m geomorf. . ledeníški lônec (1) ledeníški nanňs -ega -ôsa m geomorf. sedi­menti, ki jih odložijo ledeniki S: glaciálna akumulácija (2) PRIM.: ledeníški sedimčnt, ledeníško gradívo ledeníški nasíp -ega -a mgeomorf. . morénski nasíp ledeníški obrús -ega -a m geomorf. zglajeno mesto v skalni podlagi, kjer se je premikal ledenik GL: geomorf. tálni ledeníški obrús ledeníški pláz -ega plazú m hidgeogr., geomorf. ledena gmota, ki se na strmem pobocju loci, odtrga od ledenika in zdrsne navzdol ledeníškipokrňv -ega -ôva m hidgeogr. vecje ali manjšesklenjenopoledeneloobmocjePRIM.: ledéni pokrňv ledeníški polárni krás -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. kras na polarnih obmocjih z grušcnatim površjem, nastalim zaradi zmr­zali S: polárni ledeníški krás ledeníški ptok -egapotókamhidgeogr. kalen potok, ki tece izpod ledenika v ledeniških vratih ledeníški pregíb -ega -a m geomorf. meja med pobocjem ledeniške doline in ledeniškim ramenom ledeníški psévdokrás -ega -a m geomorf. kra­škim jamam podobne izvotline v piedmont-skih ledenikih, znacilne za Spitsberge ledeníški reliéf -ega -a m geomorf. relief z znacilnimi oblikami, nastalimi zaradi po­ledenitve S: glaciálni reliéf ledeníški režím -ega -a m 1. hidgeogr. širjenje in krcenje ledenika 2. hidgeogr. enostavni recni režim, ki ga uravnava zlasti taljenje ledeni­kov, zato je v naših razmerah vodni višek v casu najbolj izdatnega taljenja ledu poleti, nižekpapozimiS: glaciálnirežímPRIM.: dčžni režím, snéžni režím ledeníški sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment, ki ga odloži, nakopici ledenik S: glaciálni sedimčnt, glacigéni sedimčnt, le­deníška odkladnína PRIM.: ledeníški nanňs, ledeníško gradívo GL: geomorf. ledeníško-estuárijski sedimčnt, geomorf. ledeníško-môrski sedimčnt ledeníški sistém -ega -a m hidgeogr., geomorf. sistem vec ledenikov, ki se z razlicnih strani, tudi cez sedla in grebene, spušcajo v glavno dolino, znacilen za Alpe v pleistocenu, zdaj pa za obalno obmocje Aljaske in nekatere dele Spitsbergov ledeníški sláp -ega -a m hidgeogr. del ledenika z mocno povecanim strmcem ledeníški stádij -ega -a m 1. klimatogeogr., geo­morf. del ledene ali medledene dobe 2. hidgeo-gr., geomorf. položaj ali obseg ledenika ledeníški súbpolárni krás -ega -ega -a mgeogr. krasa, geomorf. . súbpolárni krás ledeníškisúnek -ega -nka m hidgeogr. nenadno povecanje hitrosti gibanja ledenika ledeníški šcít -ega -a m hidgeogr. . ledéni pokrňv ledeníški tk -ega -a m hidgeogr. premikajoci se led v ledeniku ledeníški véter -ega -tra m klimatogeogr. mrzel padajoci veter z obmocja ledenika ledeníški žčp -ega žępa m hidgeogr. vecja praznina v telesu ledenika, kjer se zbirajo ledeniške vode ledeníško bręzno -ega -a s hidgeogr. brezno v ledeniškemledu PRIM.: ledeníška jáma ledeníškobrúšenje -ega -a s geomorf. dolbenje, razjedanje kamninske podlage zaradi pritiska ledu in morenskega gradiva v njem ledeníškocęlo -ega -a s hidgeogr. najnižji, pol-krožno oblikovan del ledeniškega jezika, ki se pomika naprej ledeníško-estuárijski procés -ega -a m geomorf. geomorfološki proces, znacilen za estuarij, kamor sega ledeniški jezik S: gláci­oestuárski procés ledeníško-estuárijski sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment, ki nastaja v estuariju, kamor sega ledeniški jezik S: glácioestuárski sedimčnt ledeníško gradívo -ega -a s geomorf. gradivo, ki ga prenaša in odloži ledenik S: ledeníški materíal, morénsko gradívo PRIM.: ledeníški nanňs, ledeníški sedimčnt ledeníško jędro -ega-as hidgeogr. osrednjidel ledenika, najbolj oddaljen od njegovih bokov, kjer je navadno hitrost premikanja ledeniške gmote najvecja ledeníško jézero -ega -a s 1. hidgeogr. jezero, nastalo v ledeniški kotanji 2. hidgeogr. jezero, nastalo tako, da je ledeniški jezik zaprl odtok vode iz sosednje doline GL: hidgeogr. ledeníško jézero v brázdi,hidgeogr. zajezítveno ledeníško jézero ledeníško jézero v brázdi -ega -a -- -- s hidgeo-gr. podolgovato jezero v globeli, nastali pod ledenim pokrovom zaradi erozijskega delo­vanja podledeniških vodnih tokov ledeníškojézerski sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment na dnu ledeniškega jezera S: glacilímnicni sedimčnt, gláciolakústricni sedimčnt ledeníško kolébanje -ega -a s hidgeogr. . kolébanje ledeníkov (1, 2) legálna migrácija ledeníško koríto -ega -a s geomorf. podolgovata naravna vdolbina na Zemljinem površju, po kateri se premika ledenik ledeníško-kráška oblíka -e -e ž 1. geogr. krasa površinska kraška oblika, nastala na ledeniško preoblikovanempovršju karbonatnih kamnin S: gláciokráškaoblíka,kárstiglaciálnaoblíka,krá­ško-ledeníška oblíka 2. geogr. krasa površinska kraškaoblika,preoblikovanazaradierozijskega delovanjaledenika S: gláciokráška oblíka, kársti­glaciálna oblíka, kráško-ledeníška oblíka GL: geogr. krasa visokogôrskaledeníško-kráška oblíka ledeníško mléko -ega -a s hidgeogr. zaradi velike kolicine suspenzije bela, motna voda, ki tece izpod ledenika ledeníško-mrski sedimčnt -ega -ęnta m geo­morf. sediment, ki se nabira, je nakopicen na dnu obalnega morja zaradi taljenja ledenikov S: glacimarínski sedimčnt, gláciomarínski sedimčnt ledeníško napredovánje -ega -a s hidgeogr., geomorf. . napredoválna fáza ledeníško nazadovánje -ega -a s hidgeogr., geomorf. . umikálna fáza ledeníško oklje -ega -a s geomorf. okolje nad ledeniškim celom, ki se deli na supraglacial-no, englacialno in subglacialno podokolje ledeníško pje -ega -a s geomorf. vecje ob-mocje, ki ga pokriva led, npr. pri planotastem piedmontskem ali celinskem ledeniku ledeníško prčdplje -ega -a s geomorf. . pro- glaciálno pňdokólje ledeníško ráme -ega raména s geomorf. urav­nano površje nad strmim pobocjem ledeniške doline, navadno ostanek predledeniškega dna doline S: korítno ráme ledeníško rázenje -ega -a s geomorf. nastajanje ledeniških raz zaradi trenja med ledeniškim gradivom znotraj ledu ter med ledeniškim gradivom in skalno podlago ledenika ledeníško-récna fáza -e -e ž geomorf. . glá­ ciofluviálna fáza ledeníško-récna oblíka -e -e ž geomorf. . gláciofluviálna oblíka ledeníško-récna terása -e -e ž geomorf. . gláciofluviálna terása ledeníško-récniprocés -ega -a m geomorf. . gláciofluviálni procés (1, 2) ledeníško-récnogradívo -ega -a s geomorf. . gláciofluviálno gradívo ledeníško-récno obmócje -ega -a s geomorf. . gláciofluviálno obmócje ledeníško sedimentacíjsko oklje -ega -ega -a s geomorf. celotno obmocje ledenika in njegovega zaledja, kjer se odlaga, kopici ledeniško gradivo ledeníško-snéžni režím -ega -a m hidgeogr. sestavljeni recni režim, ki ga uravnavata zlasti taljenje ledenikov in nekoliko manj taljenje snežneodeje, zatojev naših razmerahglavni vodni višek poleti in drugotni višek spomladi, glavninižekpozimi,drugotninižekpajeseni S: glácioniválnirežímPRIM.: snéžno-ledeníški režím ledína -e ž 1. agr. geogr. vecletna zelena praha v ledinskemgospodarstvu 2. agr. geogr. ograjen travnik ali njiva v alpskem svetu, pridobljen s krcenjem grmovja, odstranjevanjem kamenja PRIM.: crét (2), fráta (1), lŕz, novína (2), rôvt (1), rút ledínsko gospodárstvo -ega -a s agr. geogr. obdelovanjezemljišczoranjem,prikaterem so kakovostno slabše vrstenke v prahi vec let zapored ledínsko imé -ega -na s spl. geogr. zemljepisno ime, ki poimenujenajmanjšedelekmetijske­ga in gozdnega zemljišca, navadno glede na njihove znacilnosti ledíšce -a s klimatogeogr., hidgeogr. temperatura 0 °C, pri kateri se pri navadnem tlaku led tali PRIM.: vrelíšce GL: klimatogeogr., hidgeogr. temperatúraledíšca pod povécanim tlákom lédna retinénca -e -e ž hidgeogr. zamuda v vodnem odtoku zaradi zadrževanja vode v obliki ledu ledníca -e ž hidgeogr. . ledeníška vda lédno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, v katerem se trajno ali vecino leta ohranja, zadržuje led ledohňd -óda m (rus.) hidgeogr. spomladansko plavanje vecjih kosov na pol razlomljenega ledu po reki ali jezeru, ki nakopicen zadržu­je vodni odtok in povzroca velike poplave, znacilno za Sibirijo legálna migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr., polit. geogr. meddržavna migracija, ki jo do­voljujejo, pogosto tudi spodbujajo medna­rodnialidvostranskidogovori PRIM.: ělegálna migrácija legénda -e ž kart. graficni prikaz in opis na zemljevidu uporabljenih kartografskih znakov, barvnih lestvic S: tolmác PRIM.: kartográfski kljúc Lehmannovacrtka -e -e[lémanova] in lehman-nova crtka -e -e ž kart. . reliéfna crtka Lehmannova léstvica -e -e [lémanova] in lehmannova léstvica -e -e ž kart. lestvica za ponazarjanje naklona pobocij na zemljevidih s pomocjo razlicno dolgih in debelih Leh­mannovih crtk lehnják -a m geomorf., geogr. krasa porozna bio­kemicna sedimentna kamnina, nastala z izlo-canjem kalcita iz tekoce vode pri temperaturi pod 30 şC S: travertín (2) lehnjakotvrna vda -e-e ž hidgeogr., geogr. krasa voda, iz katere se odlaga lehnjak lęjer -jam(ang.layer)kart. samostojnaprosojna plast z doloceno vsebino, npr. z rekami, meja-mi, ki se pri nastajanju zemljevida z drugimi plastmi združi v koncno obliko zemljevida na enem listu lesivírana prst -e prstí ž pedogeogr. . izprána prst lesivíranje -a s pedogeogr. . izpíranje prstí lésna industríja -e -e ž ind. geogr. industrijska obdelava lesa, ki obsega proizvodnjo žaga­nega lesa, lesenih plošc in koncnih lesnih izdelkov, npr. stavbnega pohištva, pohištva, druge stanovanjske opreme lesostépa -e ž biogeogr., neustr. . gdna stépa lesostépje -a s biogeogr., neustr. . gdna stépa lesotúndra -e ž biogeogr., neustr. . gdna túndra letalíšce -a s geogr. prometa urejeno obmocje z objekti, napravami za vzletanje in pristajanje letal GL: geogr. prometa prométna obremenítev letalíšca, geogr. prometa várstveno obmócje letalíšca letálskaindustríja -e -e ž ind. geogr. izdelovanje zracnih vozil, zlasti letal in helikopterjev letálski kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za ugotavljanje obsega dela v letalskem prometu, nacrtovanje vzdr­ževanja, menjavanja letal, ki se izracunava tako, da se seštevajo razdalje v km, ki jih v dolocenem casu prevozijo letala dolocenega prevoznika letálski korid -ega -ja m geogr. prometa zracni prostor, v katerem dogovorno in nadzorovano poteka zracni promet letálski posnétek -ega -tka m kart. fotografski posnetek dela Zemljinega površja, narejen iz letala S: aęrofotoposnétek, aviónski po­ snétek GL: kart. razpácenje letálskega posnétka letálski promčt -ega -éta m 1. geogr. prometa prevoz potnikov, tovora z letali iz kraja v kraj PRIM.: céstni promčt (1),želézniškipromčt (1) 2. geogr. prometa gospodarskapanogazaprevoz potnikov, tovora z letali iz kraja v kraj PRIM.: céstni promčt (2), želézniški promčt (2) létna amplitúda -e -e ž klimatogeogr. tempera-turna razlika med najtoplejšim in najhladnej­šim mesecem leta PRIM.: dnévna amplitúda létnica -e ž biogeogr. ozek temnejši krožni del v precnem prerezu drevesnega debla, ki raz­mejuje prirast lesa med dvema zaporednima letoma PRIM.: braníka létnicŕs -ega cása m mat. geogr. casovno omejen del leta z znacilnim vremenom in fenološkimi pojavi PRIM.: jesén, polétje, pomlád, zíma GL: mat. geogr. astronómski létni cŕs, mat. geogr. klimátski létni cŕs létni etát -ega -a m agr. geogr. kolicina lesa, ki je namenjena za posek v enem letu PRIM.: dôbni etát létnik -a m demogeogr. skupina oseb, rojenih v istem letu létni temperatúrni potčk -ega -ega -éka m klimatogeogr. povprecni dolgoletni potek srednje dnevne temperature med letom, pri nas povprecno od minimuma v januarju do maksimuma v juliju léto -a s 1. mat. geogr. casovna enota 2. mat. geogr. cas enega obhoda Zemlje okrog Sonca GL: hidgeogr., geomorf. ablacíjsko léto, hidgeogr. hidrolóško léto, mat. geogr. koledársko léto, mat. geogr. mešcánsko léto, mat. geogr. pláton­sko léto, mat. geogr. prestópno léto, mat. geogr. sidęricnoléto, mat. geogr. trópsko léto, hidgeogr. vdno léto, mat. geogr. zvézdno léto litifikácija letovíšce -a s geogr. turizma naselje, primerno urejeno za preživljanje letnega dopusta, po-citnic levánt -a m klimatogeogr. enakomeren vzhodni ali severovzhodni veter v Sredozemlju, ki prinaša deževno in hladno vreme lezícna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama z manjšim precnim presekom, nastala iz lezike lezíka -e ž geomorf. presledek ali sticna ploskev med dvema skladoma sedimentne kamnine ležéca gúba -e -e ž geomorf. . polęgla gúba lído -a m geomorf. otok kot del z morskim pre­livom predrtega nasipa pred obalo PRIM.: ka, tbolo lijákasta vrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca s precnim prerezom, podobnim lijaku lijákasto bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno lijakaste oblike lijána -e ž biogeogr. . ovijálka likvefikácija -e ž geomorf. . utekocínjenje (2) likvifákcija -e ž geomorf. iztiskanje porne vode iz plazovine med njenim drsenjem po po­bocju navzdol líman -a m geomorf., hidgeogr. podolgovat, pre-cno na smer obale potekajoc zaliv z nizkimi bregovi in slano ali polslano vodo, nastal v ustju ravninske reke, od odprtega morja locen s pešcenim nasipom, znacilen za severno obalo Crnega morja límanska obála -e -e ž geomorf. obala, razcle­njena z limani v potopljenih ustjih rek limitíranaonesnáženost -e -i ž var. okolja one-snaženost okolja, za katero je predpisana naj­vecja še dopustna stopnja PRIM.: maksimálna dopústna koncentrácija limnigráf -a m hidgeogr. . hidrográf (3) límnij -a m hidgeogr. plast jezerske vode GL: hidgeogr. batilímnij, hidgeogr. epilímnij, hid-geogr. hipolímnij, hidgeogr. metalímnij, hidgeogr. miksolímnij, hidgeogr. monimolímnij limnofílni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki živi v jezerih, mocvirjih limnográf -a m hidgeogr. . hidrográf (3) limnologíja -e ž 1. hidgeogr. del hidrografije o jezerih 2. hidgeogr. veda, ki proucuje jezera PRIM.: paludologíja (2) lineárna ekscéntricnost Sónca -e -i --žmat. geogr. razdalja med središcem ekliptike in Soncem PRIM.: numęricna ekscéntricnost Sónca lineárna erozíja -e -e ž geomorf. erozija površja v obliki erozijskih žlebicev PRIM.: ploskvna erozíja lineárna korozíja -e -e ž geogr. krasa korozija, ki deluje v ozkem pasu, v glavnem globinsko PRIM.: ploskôvna korozíja lineárni krás -ega -a m geogr. krasa kras s premocrtno razvršcenimi manjšimi povr­šinskimikraškimioblikami,npr. kotanjami, razkritimi kamni línija -e ž geogr. prometa vsaka od crt, ki pove­zujejo dve ali vec prometnih vozlišc, križišc v topološkem grafikonu S: véz GL: geogr. nas. grádbena línija, kart., spl. geogr. izolínija, kart., hidgeogr. kotidiálnalínija, hidgeogr. línijaravnotéžjaledeníka, hidgeogr. obálna línija (1), kart. obálna línija (2), polit. geogr. osnvna línija,geomorf. prelómnalínija,geogr. nas. regu­lacíjska línija, geogr. nas. stávbna línija línija ravnotéžja ledeníka -e -- -- ž hidgeogr. meja med obmocjem, kjer ledenik pridobiva, in obmocjem, kjer izgublja na masi línijski promčt -ega -éta m geogr. prometa pro-met, ki poteka med kraji po ustaljeni prometni poti in dolocenem voznem redu línijski vír onesnaževánja -ega -a --m var. okolja en ali vec onesnaževalcev okolja, kate­rih vpliv najpogosteje obremenjuje zemljišca vzdolž prometnih cest PRIM.: razpršęni vír onesnaževánja, tockôvni vír onesnaževánja línijskoonesnaževánjeokólja -ega -a -- s var. okolja onesnaževanje okolja zlasti vzdolž pro-metnic, kjer lahko imisije dosežejo škodljive razsežnosti PRIM.: razpršęnoonesnaževánje okólja, tockôvno onesnaževánje okólja liparít -a m geomorf. . riolít lístnati gózd -ega -a m biogeogr. gozd v zmer­nem in tropskem pasu, v katerem prevladujejo listavci PRIM.: íglasti gózd, méšani gózd (1) lišájna jámica -e -e ž geogr. krasa . bíokoro­zíjska jámica lišájna praznína -e-e ž var. okolja obmocje, kjer lišaji kot znacilni bioindikatorji odmrejo zaradi onesnaženega zraka litifikácija -e ž geomorf. spreminjanje sedimenta ali nevezane kamnine v trdno, vezano kam­nino zaradi pritiska, temperature, kemicnega raztapljanjainobarjanja PRIM.: cementácija, diagenéza (2) litofít -a m biogeogr. . naskálna rastlína litorál -a m 1. hidgeogr., ožje obmocje plitvega morskega dna, ob plimi prekrito z vodo S: litorálni pás 2. hidgeogr., širše skupna oznaka za sublitoral in supralitoral v morjih, do globine 200 m S: litorálni pás 3. hidgeogr. ob-režna vodna plast v jezerih, nad obrašcenim dnom in globoka nekaj m, do koder še sega delovanje valov GL: hidgeogr. ekvilitorál, hidgeogr. súblitorál, hidgeogr. súpralitorál litoralizácija -e ž spl. geogr. svetovni proces osredotocanja prebivalstva in gospodarstva na morskih obalah litorálni pás -ega pasú m hidgeogr. . litorál (1, 2) litorálno mje -ega -a s hidgeogr. . plítvo mórje litosfęra -e ž spl. geogr., geomorf. povprecno 100 km debel trden zunanji kamninski ovoj Zemlje, ki plava na astenosferi, sestavljen iz Zemljine skorje in zgornjega dela Zemljinega plašca litosfęrskaplôšca -e -e ž geomorf. bolj ali manj toga, do 100 km debela kamninska gmota, ki se po teoriji o tektoniki plošc premika na astenosferi S: plôšca (2), tektónska plôšca PRIM.: sedimęntna plôšca litosl -a m pedogeogr. slabo razvita prst, ki sega najvec do globine 20 cm, sestavljena vecinoma iz skeleta, z malo organskimi snovmi, nastala s preperevanjem trde, zlasti apnencaste maticne podlage liziméter -tra m klimatogeogr. naprava za merje­nje evapotranspiracije ljáno -a in llano -a [ljáno] m (šp.) 1. biogeogr. brezdrevesna visokotravnata savana, pre­prežena z galerijskimi gozdovi, znacilna za ravnice v porecju Orinoka v Južni Ameriki 2. biogeogr. brezdrevesna savana v tropskem in subtropskem pasu ljubíteljsko kmetovánje -ega -a s agr. geogr. kmetovanje, pri katerem so v ospredju re-kreacija, dejavne oblike preživljanja prostega casa in težnje po pridelovanju lastne, biološko neoporecne hrane S: hóbi kmetíjstvo llano -a[ljáno] m biogeogr. gl. ljáno locítveninacionalízem -ega -zma mpolit. geogr. . separatízem lg -a m agr. geogr., biogeogr. mokroten travnik z vmesnim redkim drevjem ali grmovjem na vlažnem poplavnem svetu ob reki, potoku lka -e ž agr. geogr. . mokrôtni trávnik lokácija -e ž 1. spl. geogr. dolocitev položaja, lege objekta v pokrajini2. geogr. nas., plan. ob-mocje, na katerem se lahko zgradi objekt lokacíjska dokumentácija -e -e ž plan., geogr. nas. obvezno dokumentacijsko gradivo s podatki o gradbenem objektu, njegovi legi, namenu, višini, obliki, vplivih na okolje, in s soglasji pristojnih organov, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja lokacíjski dejávnik -ega -a m nav. mn. 1. plan., ind. geogr. naravni, gospodarski, socialni, politicni, kulturni dejavnik, ki pomembno, odlocujoce vpliva na umestitev dolocenega objekta, npr. veleblagovnice, bolnišnice, industrijskega podjetja, obrata na doloceno zemljišce 2. plan., ind. geogr. dejavnik, ki ne­posredno vpliva na izbor kraja za postavitev dolocenega objekta PRIM.: lokacíjski pogňj GL: ind. geogr. industríjski lokacíjski dejávnik lokacíjski efékt -ega -a m plan., ind. geogr. del regionalnega faktorja, s katerim se ugotavlja, v kolikšni meri na razvojne spremembe v do-loceni regiji vpliva zvecanje ali zmanjšanje zaposlenostiv industrijiv dolocenemobdobju PRIM.: struktúrni efékt lokacíjski kolícnik -ega -a m plan., ind. geogr. razvojni kazalnik, ki izraža, za koliko indeks­nih tock dolocena ozemeljska enota presega državno, regionalno povprecje ali zaostaja za njim S: lokacíjski kvócient lokacíjski kvient -ega -a m plan., ind. geogr. . lokacíjski kolícnik lokacíjskinacrt -ega -a m geogr. nas., plan. caso­vno omejen projektni dokument, s katerim se uskladijo interesi glede dolocene prostorske ureditve in opredelijo možnosti za njeno realizacijo lokacíjski pogňj -ega -ója m ind. geogr. mož­nosti, razlogi, zaradi katerih je umestitev industrije ali druge dejavnosti na doloceni lokaciji primerna oziroma neprimerna PRIM.: lokacíjski dejávnik (2) lokacíjsko dovoljęnje -ega -a s geogr. nas., plan. s prostorskimi izvedbenimi akti usklajen dokument, ki ga na podlagi lokacijske doku­mentacije in dokazil o pravici do razpolaganja z zemljišcem izda upravni organ, obvezni sestavni del gradbenega dovoljenja PRIM.: grádbeno dovoljęnje lokálna césta -e -e ž geogr. prometa cesta, ki povezuje naselja, zaselke v doloceni obcini ali v sosednjih obcinah in se navezuje na javne ceste enake ali višje kategorije PRIM.: držávna césta, magistrálna césta, obcínska césta, regionálna césta lokálna identitéta -e -e žspl. geogr. . krajévna identitéta lokálna klíma -e -e ž klimatogeogr. . krajévno podnébje lokálna migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr. vsakodnevna ali obcasna migracija, ki poteka navadno med mesti kot zaposlitvenimi ob-mocji in njihovim podeželskim zaledjem lokálna sámoupráva -e -e ž plan. samostojno urejanje dela javnih zadev dolocene lokalne skupnosti, ki ga za ta namen ustanovljeni organi uresnicujejo v interesu lokalnega prebivalstva lokálnaskúpnost -e -i ž 1. plan. funkcionalno, geografsko zaokroženo obmocje, oblikovano po predhodno opredeljenih kriterijih zaradi uresnicevanja skupnih interesov ljudi, ki na njemsobivajo 2. plan., demogeogr. prebivalstvo takega obmocja lokálni ledeník -ega -a m hidgeogr. osamljen ledenik na krajevno dvignjenem obmocju lokálni potrčs -ega -ésa m geomorf. . krajévni potrčs lokálni promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora z vozili za lokalne potrebe PRIM.: daljínski promčt, regionálni promčt lokálnivodovňd -ega -óda m var. okolja, hidgeo-gr. . krajévni vodovňd lokálno okje -ega -a s var. okolja del geo­grafskega okolja, ki s svojimi sestavinami omogoca življenje posamezni biocenozi, rastlinski, živalski vrsti S: krajévno okólje PRIM.: geográfsko okólje, planetárno okólje, regionálno okólje lokálno sredíšce -ega -a s geogr. nas. . sre­ díšce lokálnega poména lňv lkev -kve ž1. hidgeogr. mlaka, luža2. hidgeogr., geogr. krasa umetna kotanja z vodo, namenjena zlasti oskrbi gospodinjstev z vodo na kraškem obmocju 3. geogr. krasa, agr. geogr. naravna ali umetna kotanja na kraškem površju s trajno ali obdobno stojeco vodo, ki se uporablja za napajanje živine loksodrma -e ž mat. geogr., kart. krivulja, ki seka vse poldnevnike pod enakim kotom in po njej zaradi najlažjega upravljanja plujejo ladje, letijo letala PRIM.: ortodróma lňm lôma m geomorf. pregib v prerezu pobocja, na stiku manjše in vecje strmine PRIM.: pre­gíb, rób longitudinálni potrésni vál -ega -ega -a m geomorf. potresni val, ki se širi iz potresnega žarišca skozi Zemljin plašc in Zemljino skorjo do Zemljinega površja S: podôlžni potrésni vál, primárni potrésni válPRIM.: transverzálni potrésni vál lopátasta délta -e -e ž geomorf. delta v obliki lopatinega lista PRIM.: kljúnasta délta, podol­gováta délta, prstasta délta, trikótna délta lopolít -a m skledasto oblikovana gmota strjene magme, ki je prodrla med višje plasti litosfere PRIM.: batolít, fakolít, lakolít, plutón, síl lňv lôva m 1. agr. geogr. gospodarska dejav­nost, ki se ukvarja s plenjenjem divjih živali zaradi mesa, kož, loja, kosti za prehrano, oblacil, obutve, orodja, znacilna za nekatera primitivna ljudstva na ekvatorialnih in po­larnih obmocjih 2. agr. geogr., geogr. turizma gospodarsko-športna dejavnost, ki se ukvarja z gojitvijo in odstrelom divjadi, s cimer se uravnava biološko ravnovesje, znacilna za razvite dežele lvni turízem -ega -zma m geogr. turizma turi­zem, ki temelji na ponudbi, organizaciji lova na divjad, namenjen zlasti premožnim gostom S: lôvski turízem lovorolístni gózd -ega -a m biogeogr. vednoze­leni gozd na jugu Kitajske, ki ga sestavljajo vednozeleni listavci z velikimi, svetlecimi listi, podobnimi lovorovim lvski turízem -ega -zma m geogr. turizma . lôvni turízem ložína -e ž agr. geogr., ljud. strma njiva, ki se obdeluje z motiko lucifílni organízem -ega -zma m biogeogr. orga­nizem, ki se odziva na svetlobo lúka -e ž 1. geogr. prometa vodno obmocje in z vodo neposredno povezano kopensko ob-mocje z zgrajeno ali naravno obalo, valobrani, napravami in objekti za pristajanje, sidranje in varovanje ladij, vkrcavanje in izkrcava­nje potnikov, natovarjanje, raztovarjanje in skladišcenje tovora, industrijskimi obrati za izdelavo, predelavo ali/in dodelavo trans-portiranih izdelkov, navezano na cestno in/ali železniško omrežje 2. geogr. prometa, hidgeogr. . pristaníšce (1) 3. geogr. prometa, hidgeogr. . pristaníšce (2) GL: geogr. prometa gravitacíjsko obmócje lúke, geogr. prometa pótniška lúka, geogr. prometa specializírana lúka, geogr. prometa svobdna lúka, geogr. prometa tovórna lúka, geogr. prometa tranzítna lúka, geogr. prometa trgôvska lúka lúknjasta škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. kra­sa škraplja v obliki elipticne ali okroglaste zevi lúknja v podtálnem krásu -e -- -- -- ž geogr. krasa luknjasta reliefna oblika v skali, po­tekajoca v razlicnih smereh, znacilna za podtalni kras lúna -e ž 1. mat. geogr. satelit planetov 2. mat. geogr. z veliko zacetnico Zemljin satelit S: mé-sec (3) lunácija -e ž mat. geogr. . sinódski mésec lunárni dán -ega dnéva m mat. geogr. cas, ki mine od ene do druge spodnje kulminacije Lune, dolg 24 ur in 49 minut S: Lúnin dán PRIM.: právi Sóncev dán, zvézdni dán lunárni koledár -ega -ja m mat. geogr. koledar, ki temelji na gibanju Lune okrog Zemlje, Luninih menah PRIM.: lúnisolárni koledár, solárni koledár lunárni mésec -ega -sca m mat. geogr. . si­ nódski mésec lunárno zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. lastno ime dela Luninega površja Lúnina ména -e -e ž mat. geogr. razlicna osvet­ljenost Luninega površja zaradi kroženja Lune okrog Zemlje, ki se kaže v znacilnih zaporednih fazah, v mlaju, ko se Lune ne vidi, v prvem in zadnjem krajcu, ko je osvet­ljena polovica navidezne Lunine ploskve, in v šcipu ali polni Luni, ko je osvetljena njena celotna ploskev Lúnin dán -ega dnéva m mat. geogr. . lunárni dán Lúninintervál -ega -a m hidgeogr. cas med kul­minacijo Lune nad krajevnim poldnevnikom in polno plimsko vodo Lúnin mésec -ega -a m mat. geogr. . sinódski mésec Lúnin mrk -ega -a m mat. geogr. obcasna za­temnitev Lune, ki se pojavi, kadar je Zemlja natancno na zveznici Sonce–Luna ali v njeni neposredni bližini in se Luna ali njen del znajde v Zemljini senci, zato je Sonce ne osvetljuje vec in se svetloba ne odbija od njenega površja Lúnin téden -ega -dna m mat. geogr. cas traja­nja ene Lunine mene, npr. od prvega krajca do šcipa lúnisolárni koledár -ega -ja m mat. geogr. ko­ledar, ki temelji na gibanju Lune in Sonca PRIM.: lunárni koledár, solárni koledár lupínasto preperévanje -ega -a s geomorf. . lúskanje lúskanje -a s geomorf. odpadanje razlicno debe­lih, luskam podobnih kamnitih plošc in ploš-cic, kosov s površine skal, zlasti v pušcavah in polpušcavah S: deskvamácija, lupínasto preperévanje PRIM.: eksfoliácija lúški cŕs -ega cása m hidgeogr. . pristaníški cŕs luvisl -a m pedogeogr. . izprána prst magnétni poldnévnik M maar -a [már] m (nem.) geomorf. do nekaj tisoc m široka in nekaj sto m globoka lijakasta vdol­bina, nastala z eksplozijo vulkanskih plinov, v vlažnem podnebju napolnjena z vodo madagáskarska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki obsega Madagaskar PRIM.: antárkticna zóo­geográfskaoblást,avstrálskazóogeográfska oblást,etiópskazóogeográfskaoblást,holárk­ticnazóogeográfskaoblást,índijsko-malájska zóogeográfska oblást, neotrópska zóogeo­gráfskaoblást,novozelándskazóogeográfska oblást, polinézijska zóogeográfska oblást maestrál -a m 1. klimatogeogr. zahodni veter v Sredozemlju, ki se pojavlja ob azorskem anticiklonu 2. klimatogeogr. obalni veter na Jadranu, ki piha podnevi z morja S: morník (2), zmórec magistrálna césta -e -e ž geogr. prometa med-narodna javna cesta, ki povezuje glavna mesta in pomembnejša gospodarska obmocja, središca v razlicnih državah PRIM.: držávna césta, lokálna césta, obcínska césta, regio­nálna césta magistrálni plinovňd -ega -óda m geogr. pro-meta plinovod s prikljucki na mednarodne plinovode, ki sestavlja ogrodje plinovodnega omrežja na obmocju države, povezuje po­samezne regije in plinohrame mágma -e ž geomorf. žareca in tekoca silikatna talina v Zemljini notranjosti S: žárja PRIM.: láva (1) magmatít -a m geomorf. . magmátska kam­nína magmátska kamnína -e -e ž geomorf. kamnina, nastala s strjevanjem magme pod Zemljinim površjem kot globocnina ali žilnina ali ob izlivanju lave na površje kot predornina S: eruptívna kamnína, magmatít PRIM.: meta-mórfna kamnína, sedimęntna kamnína Predornine in glavni tipi globocninskih teles magnétna anomalíja -e -e ž mat. geogr. nenadna sprememba magnetnega delovanja na kratki razdalji magnétna deklinácija -e-e ž mat. geogr. kot med magnetnim in Zemljinim poldnevni­kom magnétna inklinácija -e -e ž mat. geogr. odklon prosto visece magnetne igle od vodoravne lege (0° do 90°) magnétna intenzitéta -e -e ž mat. geogr. silo-vitost nihanja magnetne igle, potisnjene iz ravnotežja magnétna širína -e -e ž mat. geogr. kot med magnetnim ekvatorjem in doloceno tocko na Zemlji magnétni ekvátor -ega -ja m mat. geogr. umiš­ljena crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z magnetno inklinacijo 0° S: aklína magnétni júg -ega -a m mat. geogr. smer, v ka­tero kaže magnetna igla, ki je od smeri proti južnemu Zemljinemu tecaju odklonjena za dolocen kot PRIM.: magnétni séver, zemlje­písni júg magnétni p -ega -a mmat. geogr. . magnétni tecáj magnétni poldnévnik -ega -a m mat. geogr. poldnevnik, ki povezuje severni in južni Zemljin magnetni tecaj in je pravokoten na magnetni ekvator magnétni séver -ega -a m mat. geogr. smer, v katero kaže magnetna igla, ki je od smeri proti severnemu Zemljinemu tecaju odklonjena za dolocenkot PRIM.: magnétni júg, zemljepísni séver magnétni tecáj -ega -a m mat. geogr. stekališce magnetnih silnic Zemljinega magnetnega polja, ki nenehno menjava svoj položaj S: magnétni pól GL: mat. geogr. júžni magnétni tecáj, mat. geogr. séverni magnétni tecáj magnétni vihár -ega -ja m mat. geogr. nenadna sprememba jakosti Zemljinega magnetnega polja magnétni vzporédnik -ega -a m mat. geogr. z magnetnim ekvatorjem vzporedno potekajoc umišljen krog na Zemlji, pravokoten na mag-netni poldnevnik, vendar njegova ravnina ne seka središca Zemlje magnetosfęra -e ž mat. geogr. plast okrog Zem­lje, v kateri se prepletajo Zemljino magnetno polje in tokovi delcev s Sonca mahvno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje, nakateremprevladujejo mahovi PRIM.: nízko bárje májar -ja m agr. geogr., ljud. planšar na bohinj­skih planinah, ki pase lastno živino majorát -a m agr. geogr. dedovanje nedeljivega posestva, pri katerem je prevzemnik prvoro­jeni otrok PRIM.: minorát makadámskacésta-e-ežgeogr. prometa cesta, utrjena z nasipavanjem in valjanjem droblje­negagramozavvecplastehPRIM.: asfaltírana césta, betónska césta, tlakována césta makarn -a m geogr. krasa . cévcica mákija -e ž biogeogr. visoko, gosto grmicasto vednozeleno rastlinstvo na obmocjih s sredo­zemskim podnebjem, ki ga sestavljajo zlasti bodicasti hrast, navadna jagodicnica, mirta, rdeceplodni brin mákroelemčnt -ęnta m pedogeogr., biogeogr. anorganska snov v ionski obliki, ki jo rastline potrebujejo v vecjih kolicinah za rast, razvoj in je je v prsti sorazmerno veliko S: mákro­hranílo, mákronutričnt PRIM.: míkroelemčnt mákrohranílo -a s pedogeogr., biogeogr. . mákroelemčnt mákroklíma -e ž klimatogeogr. podnebje vecjega ozemlja PRIM.: mézoklíma, míkroklíma (2) mákronutričnt -ęnta m pedogeogr., biogeogr. . mákroelemčnt mákropra -e ž pedogeogr. pora s premerom med 50 in 10 µm PRIM.: mézopóra, míkropóra mákrorégija -e ž spl. geogr. velika regija, ki združuje mezoregije PRIM.: mézorégija, míkrorégija mákroregionálnosredíšce -ega -a s geogr. nas., v omrežju centralnih naselij kraj z visoko stopnjo centralnosti PRIM.: mézoregionálnosredíšce, míkroregionálno sredíšce mákroreliéf -amgeomorf. reliefnaoblikovanost vecjega ozemlja PRIM.: mégareliéf, mézore­liéf, míkroreliéf mákroreliéfna oblíka -e -e ž geomorf. vecja reliefna oblika, npr. gorovje, nižavje, arhipe-lag PRIM.: mézoreliéfna oblíka, míkroreliéfna oblíka mákrovršáj -a m geomorf. vec km dolg vršaj vecjih rek v medgorski kotlini ali na stiku gorovja z nižavjem mákrožleběc -íca m geomorf. vecji žlebic, navad-no na laštah, nastal zaradi linearne erozije GL: geogr. krasa korítasti mákrožleběc, geomorf. meándrski mákrožleběc, geomorf. obrúšeni mákrožleběc, geogr. krasa sténski mákrožleběc maksimálna dopústna koncentrácija -e -e -e ž K: MDK var. okolja najvecja še dopustna kolicina škodljivih snovi v okolju, dolocena s pravnimi predpisi, za nekatere snovi tudi glede na casovno enoto, ceprav za cloveka še nima merljivih škodljivih posledic S: maksimálna dovóljena koncentrácija PRIM.: limitírana onesnáženost, maksimálna emi­síjska koncentrácija, maksimálna imisíjska koncentrácija maksimálna dovljena koncentrácija -e -e -e ž var. okolja . maksimálna dopústna koncentrácija maksimálna emisíjska koncentrácija -e -e -e ž K: MÉK var. okolja najvecja še dopustna kolicina škodljivih snovi, oddanih, uhajajocih v okolje, merjena pri viru onesnaževanja, ki je za posamezne snovi dolocena s pravnimi predpisi S: męjnakoncentrácijaemisíj PRIM.: mandátno ozémlje maksimálna dopústna koncentrácija, maksi­málna imisíjska koncentrácija maksimálna imisíjska koncentrácija -e -e -e ž K: MÍK var. okolja najvišja še dopustna kolicina škodljivih snovi v dolocenem okolju, merjena kot onesnaženost, dolocena s prav­nimi predpisi S: męjna koncentrácija imisíj PRIM.: maksimálna dopústna koncentrácija, maksimálna emisíjska koncentrácija maksimálna plímska vda -e -e -e ž hidgeogr. . plna vda maksimálna rába tál -e -e -- ž agr. geogr. raba tal, znacilna za obdobje najvecje odvisnosti prebivalstva od kmetovanja pred zacetkom uveljavljanja industrializacije, ko se vecina ljudipreživljas samooskrbnimkmetovanjem, zato so intenzivno izrabljena tudi za obdelavo manj primerna zemljišca, npr. strmine, osoje, obmocja s plitvimi prstmi PRIM.: optimálna rába tál maksimálna širína jézera -e -e -- ž hidgeogr. razdalja med najbolj oddaljenima tockama jezerskega brega, pravokotnima na najdaljšo os jezera maksimálnatemperatúra -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. najvišja izmerjena temperatura vode ali zraka na dolocenem mestu v dolocenem casu, npr. maksimalna dnevna temperatura, maksimalna mesecna temperatura PRIM.: minimálna temperatúra GL: klimatogeogr., hidgeogr. absolútna mak­simálna temperatúra, hidgeogr. maksimálna temperatúra vôde, klimatogeogr. maksimálna temperatúra zráka, klimatogeogr., hidgeogr. povprécna maksimálna temperatúra maksimálna temperatúra vôde -e -e -- ž hid-geogr. najvišja izmerjena temperatura vode na dolocenem mestu v dolocenem casu PRIM.: minimálna temperatúra vôde maksimálna temperatúra zráka -e -e -- ž klimatogeogr. najvišja izmerjena temperatura zraka na dolocenem mestu v dolocenem casu PRIM.: minimálna temperatúra zráka maksimálna višína snéžne odęje -e -e -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. najvecja izmerjena viši­na snežne odeje v dolocenem obdobju PRIM.: ekstrémnavišínasnéžneodęje,skúpnavišína snéžne odęje maksimálniobsčgsnéžnegaplazú-ega-éga ---- m hidgeogr. obmocje proženja snežnega plazu, ki ima po doslej znanih podatkih ozi­roma opazovanjih najvecjo razsežnost maksimálni termométer -ega -tra m klimato­geogr., hidgeogr. termometer, ki kaže najvišjo temperaturo v izbranem obdobju PRIM.: mi-nimálni termométer maksimálnivôdnipretňk -ega -ega -óka m 1. hidgeogr. najvecji recni pretok v dolocenem obdobju PRIM.: minimálni vôdni pretňk (1) 2. hidgeogr. povprecnirecnipretokvnamocenem obdobju PRIM.: minimálni vôdni pretňk (2) mála hídroelektrárna -e -e ž ind. geogr., hidgeo-gr. hidroelektrarna z mocjo do 10 MW, po nekaterih opredelitvah le do 1 MW mála ledéna dba -e -e -e ž klimatogeogr. krajša ohladitev v Evropi med letoma 1430 in 1850, z viškoma okrog leta 1500 in med letoma 1700 in 1850 mála va -e-e ž hidgeogr. najnižja gladina morske vode med plimovanjem S: minimálna plímska vda PRIM.: plna vda GL: hidgeogr. nízka mála vda máli podnébni timum -ega -ega -a m klima­togeogr. . súbatlántik II málo gospodárstvo -ega -a s ind. geogr. . drôbno gospodárstvo málo merílo -ega -a s kart. zelo veliko razmerje med merami, razsežnostmi dolocenega ob-mocja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resnicnimi, naravnimi merami, s katerim je na zemljevidu v merilu, manjšem od 1 : 500.000, prikazano veliko obmocje PRIM.: srédnje merílo, véliko merílo, zeló velíko merílo málomésto -ega -a s geogr. nas., po kriterijih vecine zahodnoevropskih držav mesto s 5000–20.000 prebivalci, ki ima lahko eno prevladujoco ali vec enakovrednih mestnih funkcij in pravi­loma ni razclenjeno na izrazite mestne cetrti PRIM.: srédnje véliko mésto, véliko mésto máloobmęjni pás -ega pasú m polit. geogr. oze­meljski pas vzdolž državne meje, v katerem skladno z dolocili maloobmejnega sporazu-ma velja poseben režim prestopanja meje za tamkaj živece prebivalstvo mandátno ozémlje -ega -a s polit. geogr. ozem­lje, ki je zaradi posebnih okolišcin, zlasti po pooblastilu OZN, za doloceno obdobje v upravidruge države, npr. Jugozahodna Afrika med letoma 1884 in 1990 v upravi Nemcije in Južnoafriške republike, Transjordanija med letoma 1920 in 1946 v upravi Velike Britanije, Palau med letoma 1919 in 1994 v upravi Japonske in ZDA S: ozémlje v zaúpni uprávi PRIM.: mednárodno ozémlje mángrove -ôv ž mn. biogeogr. . mángrovski gd mángrovska obála -e -e ž geomorf., biogeogr. morska obala, obrasla z mangrovami mángrovski gzd -ega -a m biogeogr. gozd, znacilen za tropska obmocja, v katerem raste drevje in grmovje, ki je z zracnimi ali podpornimi koreninami prilagojeno stalno mokrim, blatnimin slanimobalnimrastišcem na obmocju plimovanja S: mángrove mángrovsko bárje -ega -as hidgeogr., biogeogr. barje, poraslo z mangrovami mŕnj razvíto obmócje -- -ega -a s plan. . nčrazvíto obmócje manjšína -e ž 1. demogeogr. skupina prebivalcev, ki se po narodnosti, jeziku, veri, rasi razlikuje od vecinskega prebivalstva dolocenega ob-mocja 2. polit. geogr. številcno ali družbeno neprevladujoca etnicna, jezikovna, verska skupnost v državi GL: polit. geogr., demogeogr. avtohtna manjšína, polit. geogr., demogeogr. étnicna manjšína, polit. geogr., demogeogr. intęrnamanjšína, polit. geogr., demogeogr. jezikôvnamanjšína, demogeogr., polit. geogr. nacionálna manjšína, demogeogr., polit. geogr. národna manjšína (1, 2, 3), polit. geogr., demogeogr. nčavtohtóna manjšína, polit. geogr., demogeogr. nčteritoriálnamanjšína, polit. geogr., demogeogr. regionálna manjšína, polit. geogr. slovénska manjšína, polit. geogr., demogeogr. teritoriálna manjšína, polit. geogr., demogeogr. vérska manjšína mansus -a[mánzus] m(lat.) agr. geogr. . húba (1) manufaktúra -e ž ind. geogr., v Evropi, v zgodnjem kapitalizmu vecje obrtno podjetje, ki izdeluje izdelke skoraj izkljucno rocno s specializi­ranim rokodelskim orodjem ali le s pomocjo preprostih strojev, pri cemer sta znacilni po delovnih fazah razclenjena delitev dela in s tem delna specializacija, kar omogoca vecji obseg proizvodnje máre nóstrum ----s neskl. (lat.) 1. polit. geogr., z veliko zacetnico, v anticnem Rimskem cesarstvu Sredozemsko morje 2. polit. geogr., v fašisticni Italiji italijansko interesno obmocje v Sredo­zemlju mareográfskapostája -e -e ž hidgeogr. merilna postaja v morju, s katero se opravljajo nepre­trgana ali pogosta merjenja in opazovanja fizikalnih, lahko tudi kemicnih in bioloških lastnosti vode PRIM.: oceanográfska postája marginalizácija -e ž spl. geogr. proces zaosta­janja razvoja na obrobju vpliva gospodarskih središc marginálni kanál -ega -a m geomorf., hidgeogr. stransko vodno korito, nastalo zaradi delo­vanjaledeniškihvodanaobrobjuledeniškega obmocja márikultúra -e ž agr. geogr., hidgeogr. gojenjerib, školjk in drugih morskih organizmov v pri­obalnih delih morja PRIM.: ákvakultúra (2) marína -ežgeogr. prometa urejeno zemljišce ob morski ali jezerski obali, opremljeno z na­pravami in objekti za pristajanje jaht, jadrnic in motornih colnov marínski sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. . môrski sedimčnt maritímna geografíja -e -e ž spl. geogr. . geografíja mórja maritímna klíma -e -e ž klimatogeogr. . oce­ ánsko podnébje maritímnazrácnagmôta -e -e -e žklimatogeogr. . môrska zrácna gmôta maritímni dél réke -ega -a -- m hidgeogr. spodnji del recnega toka, kamor še segajo plimovanje in drugi vplivi morja mármor -ja m geomorf. metamorfna kamnina, nastala zlasti z metamorfozo apnenca márof -a m geogr. nas., v osrednji Sloveniji skedenj s prostorom za sušenje sena na obeh straneh, skladišcemzaseno, slamo naprivzdignjenem pokritem podu in pod njim s prostorom za kmecke vozove, traktorje s prikljucki márš -a m geomorf. . márša márša -e ž geomorf. pred poplavami z nasipi za­varovano nižavje z rodovitno prstjo, nastalo z mešanjem morskih organskih odkladnin ter recnih naplavin drobnega peska in gline ob morski obali z izrazitim plimovanjem, ki meándrski žleběc vzdolž recnih ustij sega v zaledje, znacilno za severno Nemcijo S: márš masív -a m 1. geomorf. slabo razclenjeno, navad-no osamljeno gorovje z enotnimi geografski-mi lastnostmi, npr. Pohorje, Centralni masiv 2. geomorf. z erozijo razkrita stara kamninska gmota, ki se je znova dvignila, npr. Rodopi GL: geomorf. gôrski masív (1, 2) másni tk -ega -a m geomorf. . gmôtni tók masvni turízem -ega -zma mgeogr. turizma . mnóžicni turízem matemáticna geografíja -e -e ž spl. geogr. del geografije o tistih znacilnostih Zemlje kot planeta Osoncja, ki vplivajo na pojave, pro-cese na njenem površju matemáticnakartografíja -e -e ž kart. del kar­tografije,kiproucujepreslikavanjeukrivljene površine Zemlje in drugih vesoljskih teles na ravnino matemáticna osnôva zemljevída -e -e -- ž kart. matematicni podatki o Zemljinem po­vršju ali površju drugih vesoljskih teles kot podlaga za projekcijo na zemljevid materíal -a m geomorf. . gradívo materiálna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. temeljne naprave in objekti, ki omogocajo normalno gospodarsko dejavnost dolocene skupnosti, npr. prometno, komunikacijsko in energetsko omrežje, tehnicna preskrba S: gospodárska ínfrastruktúra, téhnicna ín­frastruktúra PRIM.: drúžbena ínfrastruktúra, institucionálna ínfrastruktúra GL: geogr. nas. materiálna jávna ínfrastruktú­ra materiálna jávna ínfrastruktúra -e -e -e ž geogr. nas. javna omrežja in naprave državnega ali/in krajevnega pomena, namenjene delo­vanju gospodarskih javnih služb na podrocjih prometa, energetike, komunalnega gospodar­stva, upravljanju z vodami, gospodarjenju z drugim naravnim bogastvom, varstvu okolja S: gospodárska jávna ínfrastruktúra máticnakamnína -e -e žpedogeogr. .máticna podlága máticnapodlága -e -e ž pedogeogr. kamnina ali organska snov, iz katere se v pedogenetskem procesu razvije prst S: máticna kamnína, máticni substrát PRIM.: trda kamnína GL: pedogeogr. horizónt razpádle máticne pod- láge máticni krás -ega -a m geogr. krasa pokrajina Kras (Doberdobski, Komenski, Sežanski, Divaški, Istrski Kras), ki je bila zaradi zna-cilnih kraških pojavov najprej strokovno proucevana,raziskovana máticni substrát -ega -a m pedogeogr. . má­ ticna podlága matorál -a in matorral -a [matorál] m (šp.) bio-geogr. nizko, redkejše grmicasto vednozeleno rastlinstvo na obmocjih s sredozemskim podnebjem, ki ga sestavljajo zlasti rujevina, jagodicnica, brškin, crnicevje matorral -a[matorál] m biogeogr. gl. matorál matriarhát -a m spl. geogr. družbena ureditev, pri kateri ima v družbeni skupnosti ali družini odlocujoco vlogo najstarejša ženska PRIM.: patriarhát mávrica -e ž klimatogeogr. svetlobni pojav v ozracju, ki se pojavi, kadar Soncevi žarki osvetljujejo pas dežja z nasprotne smeri od stojišca opazovalca, pri cemer dežne kapljice kot prizme Soncevo svetlobo razclenijo v celoten barvni spekter mavrícijski ánticikl -ega -a m klimatogeogr. anticiklon s središcem nad otokom Mavrici­jem v južnem Indijskem oceanu MCS-potrésna léstvica -e -e [emcečs] ž geomorf. . Mercalli-Cancani-Siebergova potrésna léstvica MDK MDK-ja[emdeká] m krajšava var. okolja . maksimálna dopústna koncentrácija meánder -dra m geomorf. izrazit recni zavoj v obliki zanke, ki praviloma nastane na ob-mocju z zelo majhnim strmcem, pri cemer ima recni tok nepravilno kacasto obliko S: récni okljúk PRIM.: récni zavňj GL: geomorf. mrtvi meánder, geomorf. prôsti meánder, geomorf. ujéti meánder, geomorf. žívi meánder, geomorf. živoskálni meánder meándrska réka -e -e ž hidgeogr. reka z me- andri meándrski mákrožleběc -ega -íca m nav. mn. geomorf. makrožlebic z izstopajocimi vijuga-mi, navadno na malo nagnjeni lašti meándrskižleběc -ega -íca m nav. mn. geogr. kra­sa vijugast žlebic, znacilen za podtalni kras GL: geomorf. meándrski mákrožleběc medcelínska migrácija -e -e ž nav. mn. de­mogeogr., polit. geogr. migracija, ki zaradi go-spodarskih ali/in politicnih vzrokov poteka med celinama S: medkontinentálnamigrácija PRIM.: nótranja migrácija, zunánja migrácija medcelínski promčt -ega-éta m geogr. prometa meddržavnipromet, kipotekapo veccelinah in jih medsebojno povezujeS: medkontinen­tálni promčt PRIM.: celínski promčt medcelínsko mje -ega -a s hidgeogr. . sredozémsko mórje mčddržávna migrácija -e -e ž nav. mn. demo-geogr., polit. geogr. . zunánja migrácija mčddržávni męjni prehňd -ega -ega -óda m geogr. prometa, polit. geogr. nadzorovan mejni prehod, namenjen izkljucno državljanom obeh sosednjih držav, prometu med njima PRIM.: kmetíjski męjni prehňd, mednárodni męjniprehňd,obmęjnimęjniprehňd,planínski męjni prehňd mčdglaciál -a mklimatogeogr., geomorf. . med- ledéna dba medgrska kotlína -e -e ž geomorf. kotlina med gorami S: íntramontánska kotlína medicínska geografíja -e-ežspl. geogr. delgeo­grafije, ki obravnava zveze med boleznimiin dejavniki okolja, ki jih (lahko) povzrocajo medína -e ž geogr. nas. z obzidjem obdano staro mestnojedrovorientalskem,muslimanskem okolju, z zapletenim labirintom prehodnih in slepih ulic, glavno mošejo, bazarjem, pogosto tudi s kazbo mediteránska híša -e -e ž geogr. nas. . pri­ mórska híša mediteránska klíma -e-e ž klimatogeogr. . sredozémsko podnébje mediteránski padavínski režím -ega -ega -a m klimatogeogr. . sredozémski padavínski režím mediteránsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. . sredozémsko kmetíjstvo mediteránsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. . sredozémsko podnébje medkontinentálna migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr., polit. geogr. . medcelínska migrácija medkontinentálni promčt -ega -éta m geogr. prometa . medcelínski promčt medkontinentálno mrje -ega -a s hidgeogr. . sredozémsko mórje mčdkrajévni promčt -ega-éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora z javnimi vozili med dvema mestoma, bolj oddaljenima krajema PRIM.: méstni promčt, priméstni promčt medkrílna moréna -e -e ž geomorf. . vmésna moréna medledéna da -e -e ž klimatogeogr., geomorf. vsaka od toplejših dob med dvema ledenima dobama S: ínterglaciál, ínterglaciálna dôba, mčdglaciál, otoplítev PRIM.: ínterstadiál GL: klimatogeogr., geomorf. gnško-míndelska mčdledéna dôba, klimatogeogr., geomorf. mín­delsko-ríška mčdledéna dôba, klimatogeogr., geomorf. ríško-würmska mčdledéna dôba medmrje -a s geomorf. . zęmeljska ožína medmréžje -a s geogr. prometa . ínternét mednárodnacésta -e -e ž geogr. prometa držav­ na cesta, ki je z mednarodnim sporazumom uvršcena v mednarodno omrežje cest mednárodna ca -e-ež polit. geogr. . med- národno ozémlje mégatęrmna rastlína mednárodnafonéticnaabecéda -e -e -e ž kart. mednarodno sprejeta znamenja za glasovno transkripcijo mednárodna selítev -e -tve ž 1. demogeogr. selitev iz ene države v drugo 2. demogeogr. selitev cez državno mejo mednárodna trgovína -e -e ž spl. geogr. celo­ta zunanjih trgovin vseh držav, ki vkljucuje ves svetovni uvoz in izvoz blaga, storitev S: svetôvna trgovína PRIM.: nótranja trgovína, zunánja trgovína (2) mednárodniatómskicŕs -ega -ega cása m K: TAI mat. geogr. cas, dolocen iz podatkov, ki jih daje vec kot 100 natancnih cezijevih atomskih ur, razporejenih v raznih delih sveta PRIM.: koordinírani svetôvni cŕs mednárodni męjni prehňd -ega -ega -óda m geogr. prometa, polit. geogr. nadzorovan mejni prehod, namenjen državljanom vseh držav in mednarodnemu prometu PRIM.: kmetíjski męjni prehňd, mčddržávni męjni prehňd, obmęjni męjni prehňd, planínski męjni prehňd mednárodni plinovňd -ega -óda m geogr. pro-meta plinovod za prevajanje zemeljskega plina cez ozemlje ene ali vec držav mednárodni promčt -ega-éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora, prevajanje tekocin, prenos energije, informacij med kraji v raz-licnihdržavah PRIM.: nótranji promčt GL: geogr. prometa mednárodni želézniški promčt mednárodni regionalízem -ega -zma m polit. geogr. formalno aliinstitucionalno mednarod-no povezovanje in sodelovanje razlicnih regij, najveckratizsosednjihdržav, nadružbenem, kulturnem, gospodarskem podrocju mednárodniželézniškipromčt -ega -ega -éta m geogr. prometa promet z železniškimi vozili med kraji v razlicnih državahPRIM.: nótranji želézniški promčt mednárodno ozémlje -ega -a s polit. geogr. strateško pomembno obmocje, ki ga po po­sebnem mednarodnem dogovoru za dolocen casskupno upravljajo velike sile, npr. Tanger­sko obmocje v zdajšnjem Maroku med letoma 1912 in 1940, Svobodno tržaško ozemlje med letoma 1947 in 1954 S: mednárodna cóna PRIM.: mandátno ozémlje medobcínskosredíšce -ega -a s geogr. nas. . sredíšce medobcínskega poména (2) medotško mje -ega -a s hidgeogr. morje, obdano z otoki, otocji, npr. Filipinsko morje, Kretsko morje medpasátni prtit -ega -a m hidgeogr. morski protitok med severnim in južnim pasatnim tokom S: ekvatoriálni prótitók medrécje -a s geomorf. ozemlje med dvema alivecboljalimanjvzporedno tekocimi so-sednjimirekami, npr. Mezopotamijav Iraku, Entrerios na severu Argentine medregionálna disparitéta -e -e ž plan. od­stopanje oziroma neskladnost v najbolj po­membnih prvinah družbenega življenja med razlicnimi funkcijsko ali/in naravnogeograf­skozaokroženimiobmocji S: ínterregionálna disparitéta PRIM.: regionálna disparitéta mčdskladvna va -e -e ž hidgeogr. . med- sljna vda medsljna vda -e -e ž hidgeogr. voda v pre­ pustnem sloju med dvema neprepustnima slojema S: mčdskladôvna vôda mčdstadiál -a m klimatogeogr., geomorf. . ínterstadiál mčdstadiálna dôba -e -e ž klimatogeogr., geo­morf. . ínterstadiál Medvedev-Sponheuer-Kárnikova potrésna léstvica -e -e -e[medvédje. šponhójer] in med- vedev-sponheuer-kárnikovapotrésnaléstvica -e -e -e ž geomorf. 12-stopenjska lestvica za prikaz potresne intenzitete, ki poleg ucinkov potresa na objektih, v pokrajini upošteva tudi statistiko posledic potresa S: MSK-potrésna léstvica PRIM.: evrópska potrésna léstvica, Mercalli-Cancani-Siebergovapotrésnaléstvi-ca, Richterjeva potrésna léstvica megalolis -a m geogr. nas. obsežna urbana aglomeracija, kinastajazzrašcanjemvecjega števila velikih mest, velemestnih obmocij PRIM.: konurbácija (1) mégareliéf -a m geomorf. reliefna oblikovanost ozemeljske enote, ki obsega nekaj milijonov kvadratnih km, npr. kraton, sedimentna ploš-ca PRIM.: mákroreliéf, mézoreliéf, míkroreliéf mégatęrmna rastlína -e -e ž biogeogr. rastli­na, ki raste na obmocjih s povprecno letno temperaturo nad 20 °C PRIM.: hékistotęrmna rastlína, mézotęrmna rastlína, míkrotęrmna rastlína meglŕ -čž klimatogeogr. drobne vodne kapljice ali ledeni kristali v prizemni zracni plasti, ki zmanjšajo vodoravno vidljivost pod 1 km GL: klimatogeogr. advekcíjskameglŕ, klimatogeo-gr. frontálnameglŕ, klimatogeogr. gósta meglŕ, klimatogeogr. ledéna meglŕ, klimatogeogr. obálna meglŕ, klimatogeogr. pobócna meglŕ, klimato­geogr. podhlajęna meglŕ, klimatogeogr. puhtéca meglŕ, klimatogeogr. radiacíjskameglŕ,klimato­geogr. rédka meglŕ, klimatogeogr. tálna meglŕ meglénapušcáva -e -e ž biogeogr. ozek pušcav-ski priobalni pas na obmocju hladnega mor­skegatoka, nad katerimzadvekcijo toplegain vlažnega zraka nastajajo ugodne razmere za kondenzacijo v gosto, vendar ne zelo debelo megleno plast, ki pa je zelo trdoživa in pone-kod vztraja od 6 do 8 mesecev na leto, cemur je prilagojeno tamkajšnje rastlinstvo megléni gzd -ega -a m biogeogr. gozd v trop­skih ali subtropskih gorovjih, kjer je stalna ali obcasna zamegljenost oziroma oblacnost, kar povecuje zracno vlažnost in zmanjšuje kolicino razpoložljive svetlobe meglénost -i ž klimatogeogr. pogostnost pojav­ljanja megle oziroma skupno trajanje meglene plasti v dolocenem kraju, na dolocenem ob-mocju v dolocenem casovnem obdobju mehánicno preperévanje -ega -a s geomorf., neustr. . mehánsko preperévanje mehanizíranopoljedélstvo -ega -a s agr. geogr. . strôjno poljedélstvo mehánska analíza -e -e ž geomorf., pedogeogr. dolocanje deleža razlicno velikih mineralnih delcev, npr. peska, melja, gline, v klasticnem gradivu,prsti mehánskiprirástekprebiválstva-ega-tka-­m demogeogr. razlika med številom priseljenih in številom odseljenih ljudi na dolocenem ob-mocju v dolocenem casuS: selítvenabilánca, selítveniprirástekprebiválstva,selítvenisáldo PRIM.: narávni prirástek prebiválstva mehánskocíšcenje -ega -a s var. okolja cišcenje onesnažene vode v cistilni napravi s fizikalni-mi postopki, zlasti za zmanjšanje trdnih od­ padkov S: primárno cíšcenje PRIM.: biolóško cíšcenje, kémicno cíšcenje, prčdcíšcenje (1) mehánsko preperévanje -ega -a s geomorf. preperevanje zaradi fizikalnih ali mehanskih procesov S: fizikálnopreperévanje,mehánicno preperévanje, súho preperévanje PRIM.: bio-lóško preperévanje, kémicno preperévanje męhka klóža -e -e ž hidgeogr. napihana, rahlo sprijeta plast snega na snežni podlagi, znacil­ na za odvetrne lege PRIM.: trda klóža męhki turízem -ega -zma m geogr. turizma . alternatívni turízem męhko ívje -ega-as klimatogeogr. ivje iz tankih ledenih iglic ali plošcic PRIM.: trdo ívje męja -e ž spl. geogr. crta, ki razmejuje naravno- in družbenogeografsko razlicna obmocja, države, upravne in upravnopoliticne enote, pokrajine, zemljiško posest GL: biogeogr. abstráktna zgórnja gózdna męja, polit. geogr. antecedéntna męja, biogeogr. antro­pogéna zgórnja gózdna męja, polit. geogr. án­tropogeográfskamęja, biogeogr. arídna gózdna męja, mat. geogr. dátumska męja, polit. geogr. definíranje políticne męje, klimatogeogr., hidgeo-gr. dejánska snéžna męja, biogeogr. dejánska zgórnjagózdnamęja, klimatogeogr. dejávnost­na męja, biogeogr. drevésna męja, polit. geogr. drúžbenamęja, polit. geogr. držávna męja, polit. geogr. étnicna męja, hidgeogr. fírnska męja, polit. geogr. fiziográfska męja, klimatogeogr., hidgeogr. geográfska snéžna męja, polit. geogr. geo­métricna męja, polit. geogr. géopolíticna męja, polit. geogr. géostratéška męja, biogeogr. gdna męja, geogr. nas. grádbenamęja, polit. geogr. hid-rográfskamęja, biogeogr. horizontálnagózdna męja, polit. geogr. imponíranamęja, polit. geogr. jezikôvna męja, klimatogeogr. klimátska męja, klimatogeogr., hidgeogr. klimátskasnéžnamęja, biogeogr. klimátska zgórnja gózdna męja, polit. geogr. kultúrnamęja, klimatogeogr. męja arídno­sti, agr. geogr. męja kultúrnih rastlín, hidgeogr. męja poledenítve, spl. geogr., var. okolja męja rastí,klimatogeogr., hidgeogr. męjasnežęnja,kli­matogeogr. męja súšnosti, hidgeogr., klimatogeogr. męjavécnegasnegá, polit. geogr. môrska męja, spl. geogr. narávna męja (1), polit. geogr. narávna męja (2), biogeogr. narávna zgórnja gózdna męja, biogeogr. navpícnarastlínskamęja, polit. geogr. orográfska męja, klimatogeogr., hidgeogr. orográfska snéžna męja, biogeogr. orográfska zgórnja gózdna męja, klimatogeogr. podnébna męja, klimatogeogr., hidgeogr. podnébna snéž­ melíšce na męja, biogeogr. podnébna zgórnja gózdna męja, biogeogr. polárna gózdna męja, agr. geogr. polárna męja, polit. geogr. políticna męja, bio-geogr. primárna zgórnja gózdna męja, biogeogr. rastlínskamęja, hidgeogr. ravnovésna męja le­deníka, biogeogr. reliéfna zgórnja gózdna męja, polit. geogr. relíktna męja, biogeogr. sekundárna zgórnja gózdna męja, klimatogeogr., hidgeogr. sezónska snéžna męja, klimatogeogr., hidgeogr. snéžna męja (1, 2), biogeogr. spdnja gzdna męja, hidgeogr., geomorf. spódnja męja per-mafrôsta, klimatogeogr., hidgeogr. spdnja męja snežęnja,polit. geogr. súbsekvéntnamęja,polit. geogr. uprávna męja, polit. geogr. vérska męja, biogeogr. vertikálna gózdna męja, agr. geogr. višínskamęja (2), spl. geogr. višínska męja (1), klimatogeogr., hidgeogr. višínskamęjasnežęnja, biogeogr. vodorávna rastlínska męja, biogeogr. zgórnjagózdnamęja, spl. geogr. zgórnja męja, hidgeogr., geomorf. zgórnja męja permafrôsta, klimatogeogr., hidgeogr. zgórnjamęjasnežęnja, hidgeogr., geomorf. zmrzálna męja męja arídnosti -e -- ž klimatogeogr. . męja súšnosti męja kultúrnih rastlín -e ---- ž agr. geogr. višinska ali polarna meja, do katere še uspe­vajo kulturne rastline, pri cemer sta glavna omejitvena dejavnika podnebje in relief męja poledenítve -e -- ž hidgeogr. obmocje, do koder sega ledeni pokrov męja rastí -e -- ž spl. geogr., var. okolja teorija, po kateri sta gospodarski razvoj in družbena rast omejena z naravno sposobnostjo razgradnje škodljivih snovi v geografskem okolju męja snežęnja -e -- ž klimatogeogr., hidgeogr. obmocje, do koder se pojavlja sneženje GL: klimatogeogr., hidgeogr. spdnja męja snežęnja, klimatogeogr., hidgeogr. višínskamęja snežęnja, klimatogeogr., hidgeogr. zgórnja męja snežęnja męja súšnosti -e -- ž klimatogeogr. meja med polsušnim in polvlažnim podnebjem oziroma meja, kjer sta kolicina padavin in kolicina iz­hlapele vlage v ravnovesju S: męja arídnosti męja vécnega snegá -e -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. . snéžna męja (1) męjna koncentrácija emisíj -e -e -- žvar. okolja . maksimálna emisíjska koncentrácija męjna koncentrácija imisíj -e -e -- žvar. okolja . maksimálna imisíjska koncentrácija męjna prenôsna hitróst -e -e -i ž hidgeogr., geomorf. vodna hitrost, pri kateri se v rekah, potokih pricenja ali koncuje prenašanje ali odlaganje razlicno debelih delcev transpor­tiranega gradiva męjni naklňn -ega -ôna m geomorf. naklon, pri katerem se zacne ali konca dolocen geo­morfološki proces, pri cemer nastajajo zanj znacilne reliefne oblike męjni prehňd -ega -óda m geogr. prometa, polit. geogr. tocka, kjer je mogoc navadno nad­zorovan prestop državne meje ali vstop v doloceno državo na poti iz druge države, npr. cestni, železniški, letališki, pristaniški mejni prehod GL: polit. geogr., agr. geogr. kmetíjski męjni prehňd, geogr. prometa, polit. geogr. mčddržávni męjni prehňd, geogr. prometa, polit. geogr. med-národnimęjniprehňd, geogr. prometa, polit. geogr. obmęjnimęjniprehňd, polit. geogr., geogr. turizma planínski męjni prehňd MÉK MÉK-a m krajšavavar. okolja . maksimál­na emisíjska koncentrácija mél melí ž geomorf. pesek ali razpadli delci kam­nin, ki se posipajo ali melijo pod nogami meliorácija -e ž agr. geogr. izboljševanje last-nosti prsti kmetijskih zemljišc z mehanskimi in biološkimi ukrepi, pridobivanje novih rodovitnih zemljišc PRIM.: ágromeliorácija, hídromeliorácija, komasácija (1) GL: agr. geogr. integrálna meliorácija melioracíjsko gnojęnje -ega -a s agr. geogr. gnojenje slabo rodovitnih prsti, s katerim zemljišce postane primerno za gospodarno pridelovanje kulturnih rastlin PRIM.: harmó-nicno gnojęnje melioracíjsko obdelovánje zemljíšc -ega -a -- s agr. geogr. obdelovanje zemljišc zaradi izboljševanja dolocene neustrezne lastnosti prsti melioracíjskoobmócje -ega -a s agr. geogr. ob-mocje, na katerem se s hidro- in agrotehnic­nimi ukrepi izboljšuje kakovost kmetijskega zemljišca melíšce -a s geomorf. stožcasta akumulacija drobirja s posipnim naklonom, ki se zaradi pobocnihprocesovkopicinavznožjurazpa­dajocega skalnatega ostenja ali zelo strmega pobocja GL: geomorf. podsténskomelíšce, geomorf. pod-žlébno melíšce melíšcni vršáj -ega -a m geomorf. vršaj iz drobirja, navadno pod žlebom v steni, ki ga nasuje obdobni hudournik PRIM.: podsténsko melíšce, podžlébno melíšce mélj -a m pedogeogr., geomorf. mineralni delci, debeli od 0,02 mm do 0,002 mm méljevec -vca m geomorf. klasticna sedimentna kamnina, nastala z vezavo melja méljnik -a m geomorf. kamen, ujet v vodni vrtinec na dnu ledeniškega lonca, zaradi dolgotrajnega dolbenja podlage zaobljen in zglajen PRIM.: pródnik menápska poledenítev -e -tvežklimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska poledenitev v severni Evropi, med 900.000 in 750.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z mlajšo donavsko poledenitvijo v Alpah in nebraško poledenitvijo v Severni Ameriki S: menápski glaciál menápski glaciál -ega -a m klimatogeogr., geo­morf. . menápska poledenítev menjálnogospodárstvo -ega -a s 1. agr. geogr. poljedelski kmetijski sistem, temeljec na uporabi vecletnega kolobarja, ki je konec 18. stoletja in v 19. stoletju izpodrinil natriletno gospodarstvo 2. agr. geogr. gospodarjenje z ob-delovalnimizemljišciposistemumenjaveob­delanih zemljišc S: prelóžno gospodárstvo menjálnokmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. kme­tijstvo, znacilno za tropska obmocja Afrike in monsunska obmocja Azije, pri katerem se pridelani presežki zamenjujejo za pridelke, ki jih na lastni kmetiji ni mogoce pridelati menjáva obdélanih zemljíšc -e -- -- ž agr. geogr. kmetijska raba obdelovalnih zemljišc, prikateri sezemljišca,na katerihrodovitnosti prsti ni mogoce vec ohranjati z gnojenjem, izmenoma pušcajo v prahi, ob tem pa se upo­rabljajo druga, že regenerirana zemljišca mentálna kárta -e -e ž kart. . spoznávni zemljevíd Mercalli-Cancani-Siebergova potrésna léstvica -e -e -e [merkáli kankáni zíbergova] in mercalli-cancani-siebergova potrésna lé­stvica -e -e -e ž geomorf. 12-stopenjska lestvica za prikaz potresne intenzitete, ki upošteva ucinke potresa na objektih, v pokrajini in obcutke ljudi ob potresu S: MCS-potrésna léstvica,Mercallijevapotrésnaléstvica PRIM.: evrópskapotrésnaléstvica,Medvedev-Spon­heuer-Kárnikovapotrésnaléstvica,Richterje­va potrésna léstvica Mercallijeva potrésna léstvica -e -e -e [mer­kálijeva] in mercallijevapotrésnaléstvica -e -e -e žgeomorf. . Mercalli-Cancani-Siebergova potrésna léstvica Mercatorjeva projékcija -e -e [merkátorjeva] in mercatorjeva projékcija -e -e ž kart. valjna projekcija s pravokotno se sekajocimi pol-dnevniki in vzporedniki, ki so proti tecaje-ma med seboj vedno bolj oddaljeni, zato so širinske stopinje vedno vecje, dolžinske pa enakomerne, razmerje med njimi je povsod pravilno, tocna v kotih in oblikah, ne pa v razdaljah, uporabna zlasti za navigacijo v pomorstvu in letalstvu meridián -a m mat. geogr. . poldnévnik meridionálna zrácna cirkulácija -e-e -e ž klimatogeogr. . meridionálno króženje zráka meridionálnokróženjezráka -ega -a -- s klima­togeogr. kroženje zraka v poldnevniški smeri sever–jug S: meridionálna zrácna cirkulácija merílna míza -e -e ž kart. ravna miza s trinož­nim stojalom s premicno glavo, ki se uporablja pri geodetskih meritvah méstna skúpnost merílna pálica -e -e ž kart. 2–5 m dolga palica za merjenje razdalj pri prakticnem delu v geodeziji merílo -a s 1. kart. razmerje med merami, raz­sežnostmi dolocenega obmocja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resnicnimi, naravnimimerami 2. kart. graficnialištevilcni prikaz razmerij v naravi in na zemljevidu, navadno vrisan na robu zemljevida ali v legendi GL: kart. gráficnomerílo,kart. málomerílo,kart. numęricno merílo, kart. srédnje merílo, kart. števílcno merílo, kart. transverzálno merílo, kart. véliko merílo, kart. zeló velíko merílo męrokrás -a m geogr. krasa, zastar. slabo razvit nedinarski kras z redkimi kotanjami meromíkticnojézero -ega -a s hidgeogr. jezero z dvema slojema, ki se zaradi vmesne kemokli­ne ne mešata med seboj S: dvóslôjno jézero meromíkticnost -i ž hidgeogr. lastnost jezer, da se njihova voda meša le v zgornjem sloju, medtem ko med zgornjim in spodnjim slojem mešanja ni GL: hidgeogr. antropogéna meromíkticnost, hidgeogr. biogéna meromíkticnost, hidgeogr. eksogénameromíkticnost, hidgeogr. krenogé­na meromíkticnost merzlotŕ -č ž (rus.) hidgeogr., geomorf. . per- mafrôst mésa -e ž (šp.) geomorf. osamljena pušcavska vzpetina z ravnim vrhom in strmimi pobocji, sestavljena iz navadno vodoravnih in trših skladov, kot so v okoliškem nižjem svetu, preostanek nekdanje vecje planote, ki jo je v obdobju vlažnejšega podnebja razrezala recna erozija mésec -a m 1. mat. geogr. casovna enota 2. mat. geogr. cas enega obhodaLuneokrog Zemlje3. mat. geogr., neustr., z veliko zacetnico . lúna (2) GL: mat. geogr. drakónski mésec, mat. geogr. koledárski mésec, mat. geogr. lunárni mésec, mat. geogr. Lúnin mésec, mat. geogr. mešcánski mésec, mat. geogr. sidęricni mésec, mat. geogr. sinódski mésec, mat. geogr. zvézdni mésec męsna živinoręja -e -e ž agr. geogr. živinoreja, ki se ukvarja z rejo krav, prašicev, perutnine in drugih domacih živali zlasti zaradi mesa PRIM.: mlécna živinoręja mesojéda rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki pridobi hranila razen iz prsti tudi tako, da navadno s preobraženimi listi lovi in v njih presnovi majhne živali S: žužkojéda rastlína mesojédec -dca m nav. mn. biogeogr. žival, ki se hrani z drugimi živalmi S: karnivór mestíc -a m demogeogr. mešanec med belcem in Indijancem méstna aglomerácija -e -e ž geogr. nas. . aglomerácija (1) méstna césta -e-e ž geogr. prometa cesta na obmocju mesta, mestnega naselja S: urbána césta méstna cetrt -e -i ž geogr. nas. del mesta s po­sebnimi znacilnostmi, ki se od drugih cetrti razlikuje po prevladujoci funkciji, tlorisu, gospodarski in socialni sestavi prebivalstva, npr. poslovna, industrijsko-obrtna, bivalna, vilska, zabavišcna cetrt S: cetrt PRIM.: pre­dél (3) méstna držáva -e -e ž polit. geogr. državna eno­ta, ki obsega le mestno ozemlje z bližnjim zaledjem, npr. Singapur, Monako S: mésto držáva méstnageografíja -e -e žspl. geogr. . urbána geografíja méstna klíma -e -e ž klimatogeogr. . méstno podnébje méstna podóba -e -e ž geogr. nas. videz mesta kot odraz dolocenega zgodovinskega ob-dobja, katerega proucitev lahko prispeva k poznavanju nastanka, nekdanjih funkcij in socialnih struktur méstna prenôva -e -e ž geogr. nas. . prenôva mésta méstna rába tál -e -e -- ž geogr. nas. raba tal za potrebe clovekovih dejavnosti v mestih, npr. zastanovanjskogradnjo,industrijo,trgovino, rekreacijoS: urbánarábatálPRIM.: kmetíjska rába tál (1) méstna régija -e -e ž 1. geogr. nas. celotno vplivno obmocje mesta, centralnega naselja S: urbána régija 2. geogr. nas. vplivno zaledje okrog vecjega mesta, ki s satelitskimi mesti in z obmestnimi naselji sestavlja prostorsko celoto, vozlišce razlicnih funkcij v pokrajini S: urbána régija méstna skúpnost -e -i ž spl. geogr. prostorska enota, ki zajema obmocje mestnega naselja, namenjena samoupravni organiziranosti njegovega prebivalstva méstne fúnkcije -ih -ij ž mn. geogr. nas. funk-cije, znacilne za mesta, ki se izoblikujejo med družbenogospodarskim razvojem in skupaj z drugimi funkcijami dajejo mestnim cetrtim znacilno gospodarsko, socialno, tlorisno strukturiranost, npr. stanovanjska, proizvodna, oskrbna, izobraževalna, rekre­acijska funkcija S: urbáne fúnkcije PRIM.: mestoslúžne fúnkcije, mestotvórne fúnkcije, podežęlske fúnkcije méstni párk -ega -a m geogr. nas. ozelenjeno javno zemljišce med zazidanimi mestnimi obmocji, oblikovano z razlicnimi rastlinski-mi prvinami, navadno opremljeno s klopmi, vodnjaki, spomeniki, sprehajalnimi potmi, otroškimi igrišci méstni promčt -ega -éta m geogr. prometa pre­voz potnikov, tovora z vozili na obmocju mesta PRIM.: medkrajévni promčt, priméstni promčt méstnitlóris -ega -a m geogr. nas. tloris, v kate- rem se kaže razporeditev temeljnih mestnih prvin, zlasti cest, ulic in pozidanih zemljišc, ki ob upoštevanju reliefnih in drugih omejitev razkriva sistematicnost mestnega razvoja GL: geogr. nas. heterogéni méstni tlóris, geogr. nas. homogéniméstnitlóris, geogr. nas. koncén­tricni méstni tlóris, geogr. nas. nacrtni méstni tlóris, geogr. nas. nčnacrtni méstni tlóris, geogr. nas. nčsistemáticni méstni tlóris, geogr. nas. pravokótni méstni tlóris, geogr. nas. radiálni méstni tlóris, geogr. nas. radiálno-koncéntricni méstni tlóris, geogr. nas. sistemáticni méstni tlóris, geogr. nas. zvézdasti méstni tlóris méstniturízem -ega -zma m geogr. turizma turi­zem v turisticno zanimivih mestih, poslovnih, gospodarskih in upravnih središcih, ki jih gostje navadno obiskujejo za krajši cas PRIM.: gôrski turízem, obmôrski turízem méstno jędro -ega -a s geogr. nas. . méstno sredíšce méstno obmócje -ega -a s geogr. nas. mesto z bližnjo urbanizirano okolico, ki se od bolj oddaljenega zaledja razlikuje po nepreki­njeni pozidanosti, vecji gostoti prebivalcev, nadpovprecni rasti prebivalstva, majhnem deležu kmeckega prebivalstva, velikem šte­ vilu dnevnih migrantov S: urbáno obmócje PRIM.: rurálno obmócje méstno okólje -ega -a s spl. geogr. specificne sestavine okolja, ki jih z gradnjo in razrašca­njem mest ustvarja clovek S: urbáno okólje méstno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje v mestu, kjer je glede na okolico višja temperatura, manj vlage, manj Soncevega se­vanja, manjša prevetrenost S: méstna klíma méstnoprebiválstvo -ega -a s demogeogr. prebi­valstvo v mestih in mestnih naseljih S: urbáno prebiválstvo PRIM.: podežęlsko prebiválstvo méstno sredíšce -ega -a s geogr. nas. gosto pozidan osrednji del mesta z nakopicenimi mestnimi funkcijami najvišje stopnje, navad-no osrednje poslovno obmocje s trgovskimi in storitvenimi funkcijami S: méstno jędro PRIM.: poslôvno sredíšce GL: geogr. nas. siromášenje méstnih sredíšc mésto -a s geogr. nas. vecje naselje, navadno središce širše, lahko tudi podeželske okolice, za katero so znacilni mestni nacin življenja, razclenjenost na mestne cetrti, osredotocenost proizvodnih, trgovskih, poslovnih, upravnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih ustanov PRIM.: vás GL: geogr. nas. administratívnomésto, geogr. nas. agrárno mésto, geogr. nas. akrópolsko mésto, geogr. nas. asanácija mésta, geogr. nas. fiziog­nómska sestáva mésta, geogr. nas. formálno mésto, geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto, geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto držáve, geogr. nas., polit. geogr. glávnoméstofederácije, geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto zvézne držáve, geogr. nas. málo mésto, polit. geogr. mésto držáva, geogr. nas. mónofunkcionálno mésto, geogr. nas. mónonukleárnomésto, geogr. nas. mréženje mést, geogr. nas. nôvo mésto, geogr. nas. omréžje mést, geogr. nas. párkovno mésto, geogr. nas. pólifunkcionálno mésto, geogr. nas. pólinukleárno mésto, geogr. nas. prenôva mésta, geogr. nas. sanácija mésta, geogr. nas. satelítsko mésto, demogeogr. selítev vás–mésto, geogr. nas. srédnje véliko mésto, geogr. nas. struktúra mésta, geogr. nas. svet-no mésto, geogr. nas., polit. geogr. trájno glávno méstodržáve, geogr. nas. trakôvnomésto, geogr. nas. trdnjávsko mésto, geogr. nas. ustrňj mésta, geogr. nas. utrjeno mésto, geogr. nas. véliko metamrfna kamnína mésto, geogr. nas., polit. geogr. vpeljáno glávno mésto držáve, geogr. nas. vrtno mésto, geogr. nas. zgrádba mést mésto držáva -a -e s polit. geogr. . méstna držáva mestoslúžne dejávnosti -ih -- ž mn. geogr. nas. dejavnosti v mestu, namenjene zadovo­ljevanju potreb mestnega prebivalstva, zlasti lokalneuslužnostneinkomunalnedejavnosti S: mestoslúžne fúnkcije PRIM.: mestotvórne dejávnosti mestoslúžne fúnkcije -ih -ij ž mn. geogr. nas. . mestoslúžne dejávnosti mestotvórnedejávnosti -ih -- ž mn. geogr. nas. dejavnosti v mestu, ki zagotavljajo obstoj mesta in mu prinašajo dohodek, namenjene zlasti zadovoljevanju potreb prebivalstva širše okolice S: mestotvórne fúnkcije PRIM.: mestoslúžne dejávnosti mestotvórne fúnkcije -ih -ij ž mn. geogr. nas. . mestotvórne dejávnosti méšana kmetíja -e -e ž 1. agr. geogr. kmetija, ki ustvarja del dohodka s kmetijstvom, goz­darjenjem in dopolnilnimi dejavnostmi, del pa z dohodki iz rednega delovnega razmerja ali pokojninskega oziroma invalidskega za­varovanjaS: méšanokméckogospodárstvo2. agr. geogr., po družbenogospodarski clenitvi kmetija, pri kateri najmanj eden od aktivnih clanov jedra družine dela samo na kmetiji, hkrati pa je najmanj eden od njih v rednem delovnem razmerju PRIM.: císta kmetíja (2), dopolnílna kmetíja, nčaktívna kmetíja, ostaréla kmetíja, potenciálno císta kmetíja méšana kultúra -e -e ž 1. agr. geogr. za Sredo­zemljeznacilno nacrtno socasno pridelovanje dveh ali vec kulturnih rastlin na dolocenem obdelanem zemljišcu, zlasti razne kombi­nacije sadnega drevja in poljšcin, npr. oljke s posevki S: cultura místa 2. agr. geogr. za Sredozemlje znacilna kombinacija razlicnih kulturnih rastlin z vinsko trto na doloceni parceli, zlasti vinske trte in drevja, npr. bre­sta, javorja, redkeje sadnega drevja, ki ji daje oporo S: cultura místa méšani gzd -ega -a m 1. biogeogr. gozd, ki gasestavljajo listavciin iglavciPRIM.: íglasti gózd, lístnati gózd 2. biogeogr. gozd, ki gase­stavljajo razlicne vrste listavcev in iglavcev PRIM.: ęnovrstni gózd 3. biogeogr. gozd, ki ga sestavljata vsaj dve drevesni vrsti, pri cemer mora biti najmanj petina od celotnega števila dreves drugacna od prevladujoce drevesne vrste méšano délavsko-kmécko gospodínjstvo -ega -ega -a s agr. geogr. . méšano gospo­ dínjstvo méšano gospodínjstvo -ega -a s agr. geogr. gospodinjstvo z dohodki iz kmetijstva in ne­kmetijstva, katerega del aktivnih družinskih clanov stalno kmetuje, del pa je v rednem delovnem razmerju v nekmetijskih dejavno­stih in kmetuje po delu na lastnih ali najetih zemljišcih S: délavsko-kméckogospodínjstvo, méšano délavsko-kmécko gospodínjstvo PRIM.: kmécko gospodínjstvo, nčkmécko gospodínjstvo méšano kmécko gospodárstvo -ega -ega -a s agr. geogr. . méšana kmetíja (1) mešcánski dán -ega dnéva m mat. geogr. cas, ki mine od ene do druge spodnje kulminacije srednjega Sonca mešcánski mésec -ega -a m mat. geogr. . koledárski mésec mešcánskimrák -ega -a m mat. geogr. del dneva po soncnem zahodu in pred soncnim vzho­dom, ko je Sonce pod obzorjem od 0° do 6° PRIM.: astronómski mrák, návticni mrák mešcánsko léto -ega -a s mat. geogr. . kole­ dársko léto metabolízem -zma m pokr. ekol. . presnôva metalímnij -a m hidgeogr. plast jezerske vode med epilimnijem in hipolimnijem, kjer po­leti zaradi mocnejšega segrevanja vrhnjih plasti temperatura vode z globino hitro pada in narašca njena gostota PRIM.: batilímnij, epilímnij, hipolímnij metalimnofíl -a m nav. mn. biogeogr., hidgeogr. organizem, ki živi v sladkovodnih jezerih zmernih zemljepisnih širin, zlasti v meta-limniju metamorfít -a m geomorf. . metamórfna kamnína metamrfna kamnína -e -e ž geomorf. kamnina, nastala iz starejše kamnine z metamorfozo S: kristálasti skrílavec, metamorfít, preobrá­žena kamnína PRIM.: magmátska kamnína, sedimęntna kamnína metamorfza -e ž geomorf. izrazita mineralna, kemicna in strukturna preobrazba kamnin zaradi njihove izpostavljenosti visoki tem­peraturi in/ali tlaku v globljih delih litosfere PRIM.: diagenéza (1) GL: geomorf. dinámometamorfóza, geomorf. kontáktna metamorfóza, geomorf. últrameta­morfóza métayage -gea [metajáž] m (fr.) agr. geogr., v francoskem okolju zemljiškoposestnisistem,pri katerem zemljiški lastnik najemnika oskrbi s semeniinmladimiživalmi,najemnikpalast­niku v zameno odda dolocen del pridelka meter -ja m spl. geogr. trdno telo iz vesolja, ki z veliko hitrostjo prileti v ozracje Zemlje, zažari, zgori in izgine S: zvézdni utrínek meteorít -a m spl. geogr. trdno telo iz vesolja, ki ob prehodu skozi ozracje ne zgori v celoti in pade na Zemljo S: izpodnébnik meterna vda -e-ežhidgeogr. . padavínska vda meteorologíja -e ž klimatogeogr. veda, ki pro- ucuje vreme meteorolška híšica -e -e ž klimatogeogr. . vreménska híšica meteorolška jesén -e -i ž klimatogeogr. letni cas, ki v srednji Evropi obsega mesece sep­tember, oktober in november meteorolška pomlád -e -i ž klimatogeogr. letni cas, ki v srednji Evropi obsega mesece marec, april in maj meteorolóška postája -e -e ž klimatogeogr. . vreménska postája meteorolška zíma -e -e ž klimatogeogr. letni cas, ki v srednji Evropi obsega mesece de­cember, januar in februar meteorolško polétje -ega -a s klimatogeogr. letni cas, ki v srednji Evropi obsega mesece junij, julij in avgust meteoropatíja -e ž klimatogeogr. prizadetost cloveškega organizma zaradi vremenskih sprememb meterska vda -e -ež hidgeogr. . padavín-ska vda métež -a m klimatogeogr. . snéžni métež metódika geográfskega poúka -e -- -- ž spl. geogr. teorija o organizaciji, izvedbi pouka geografije, ki temelji na raziskavah in izpo­polnjevanju oblik pouka in ucnih faz, uporabi razlicnihucnihpripomockov PRIM.: didáktika geografíje (2) metrola -e ž geogr. nas. vecje mesto, središce obsežnega obmocja ali celotne države, za katero zagotavlja, opravlja specializirane funkcije PRIM.: glávno mésto držáve, sredíšce mednárodnega poména metropolitanizácija -e ž 1. geogr. nas. urbani­zacija, zaradi katere nastajajo velike mestne aglomeracije 2. geogr. nas. razrašcanje vec mest na podeželje 3. geogr. nas. zrašcanje mestnih regij metropolitánsko obmócje -ega -a s 1. geogr. nas. urbanizirano obmocje okrog velikega mesta, ki je s središcem funkcionalno tes-no povezano 2. geogr. nas. gosto poseljeno urbanizirano obmocje, ki ga sestavljajo središce, mlajša satelitska naselja in okolica, ima prevladujoc mestni nacin življenja in je gospodarsko, socialno tesno povezano z osrednjim mestom metúljastaprojékcija-e-ežkart. kartografska projekcija v obliki razvitega plašca, oprtega natriiztecajapotekajoceravnepoldnevniki, ki so osrednji poldnevniki treh locenih delov zemljevida mezéta -e ž geomorf. višavje oziroma planotasto površje v špansko govorecem okolju mezofílni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki živi v zmerno vlažnem oko­lju mezofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram na zmerno vlažnih rastišcih v zmernem pasu mézoklíma -e ž klimatogeogr. podnebje srednje velikega ozemlja PRIM.: mákroklíma, míkro­klíma (2) mézopa -e ž pedogeogr. pora s premerom med 10 in 0,2 µm PRIM.: mákropóra, míkropóra mézorégija -e ž spl. geogr. srednje velika regija kot del makroregije in skupek mikroregij PRIM.: mákrorégija, míkrorégija mézoregionálnosredíšce -ega -a s geogr. nas., v omrežju centralnih naselij kraj s srednjo stopnjo centralnosti PRIM.: mákroregionálnosredíšce, míkroregionálno sredíšce mézoreliéf -am geomorf. reliefna oblikovanost srednje velikega ozemlja PRIM.: mákroreliéf, mégareliéf, míkroreliéf míkrokorozíjske oblíke mézoreliéfna oblíka -e -e ž geomorf. srednje velika reliefna oblika, npr. uvala, recna doli­na, gorski greben PRIM.: mákroreliéfnaoblíka, míkroreliéfna oblíka mézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž var. okolja srednja stopnja onesnaženosti voda, dolocena posredno po izbranih vrstah organizmov, združbah, ki uspevajo v srednje onesnaženih vodah PRIM.: álfamézosapróbna onesnáženostvodá,bétamézosapróbnaone­snáženostvodá,óligosapróbnaonesnáženost vodá, pólisapróbna onesnáženost vodá mézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž var. okolja srednja stopnja biološke onesnaženosti vode, pri kateri je ta brez ciš-cenja primerna le za tehnološko rabo PRIM.: álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, óligosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, póli­sapróbna stôpnja kakôvosti vôde mézosaprni organízem -ega -zma m nav. mn. var. okolja organizem, ki živi v zmerno ali precej onesnaženi vodi PRIM.: óligosapróbni organízem, pólisapróbni organízem mézosfęra -e ž klimatogeogr. plast ozracja v višini50–80km,kjersetemperaturazvišino hitro znižuje mézotęrmna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki raste na obmocjih s povprecno letno tempe­raturo med 15 in 20 °C PRIM.: hékistotęrmna rastlína, mégatęrmna rastlína, míkrotęrmna rastlína mézotrfno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje z zmerno kolicino hranilnih snovi, na katerem uspevajo bor, breza, nekatere trave in mahovi mézotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z dobro razvitim planktonom, s pestro globin­sko favno, cisto in prozorno vodo, ki vsebuje zmerne kolicine hranilnih snovi mezozik -a m geomorf. srednji zemeljski vek, med 245 in 65 milijoniletpred sedanjostjo, ki sedelinatrias, juro in kredo PRIM.: kenozóik, páleozóik, prčdkámbrij migmatít -a m geomorf. kamnina, ki je po struk­turi med metamorfno kamnino in magmo migrácija -e ž nav. mn. 1. demogeogr., polit. geogr. prehajanje, preseljevanje prebivalstvakakega kraja, pokrajine, države za stalno ali zacasno v drug kraj, pokrajino, državo PRIM.: emigrá­cija,imigrácija 2. demogeogr. . selítev PRIM.: emigrácija, imigrácija GL: demogeogr. dnévna migrácija, demogeogr., polit. geogr. ekonómska migrácija, demogeogr., polit. geogr. ělegálnamigrácija, demogeogr., polit. geogr. legálna migrácija, demogeogr. lokálna migrácija, demogeogr., polit. geogr. medcelínska migrácija, demogeogr., polit. geogr. mčddržávna migrácija, demogeogr., polit. geogr. medkon­tinentálna migrácija, demogeogr., polit. geogr. nótranjamigrácija,polit. geogr., demogeogr. polí­ticnamigrácija, demogeogr. povrátnamigrácija, demogeogr. remigrácija, demogeogr. seznska migrácija, demogeogr., polit. geogr. zunánja mi-grácija migracíjski t -ega -a m 1. demogeogr. smer izseljevanja, odseljevanja, priseljevanja 2. demogeogr. množica oseb, ki so vkljucene v te procese GL: demogeogr. vrédnost néto migracíjskega tka migránt -a m demogeogr. oseba, ki s preselitvijo iz rojstnega, domacega kraja, kraja stalnega prebivališca spremeni okolje in s krajem od­selitve lahko pretrga osnovne gospodarske, socialne in družbene vezi PRIM.: emigránt, imigránt GL: polit. geogr. políticni migránt MÍK MÍK-a m krajšavavar. okolja . maksimálna imisíjska koncentrácija mikoríza -e ž biogeogr. sožitje med glivami in višjimi rastlinami, pri katerem posredujejo hife gliv gostiteljski rastlini vodo in hranilne snovi, gliva pa od nje dobi potrebne organske snovi míkroelemčnt -ęnta m pedogeogr., biogeogr. anor­ganska snov v ionski obliki, ki jo rastline za rast, razvoj potrebujejo v majhnih kolicinah in jo jev prstisorazmerno malo S: míkrohranílo, míkronutričnt PRIM.: mákroelemčnt míkrohranílo -a s pedogeogr., biogeogr. . míkroelemčnt míkroklíma -e ž 1. klimatogeogr., v meteorologiji podnebje obmocja ob tleh, pod 2 m višine 2. klimatogeogr. podnebje manjšega obmocja ali kraja PRIM.: mákroklíma, mézoklíma míkrokorozíjske oblíke -ih oblík ž mn. geogr. krasa . míkrokráške oblíke míkrokrás -a m geogr. krasa . míkrokráške oblíke míkrokráške oblíke -ih oblík ž mn. geogr. krasa drobne oblike kraškega površja, navadno mlajše starosti, nastale na skalnem površju zaradi korozije ob nespremenjenih pod-nebnih razmerah S: korozíjske míkrooblíke, kráške míkrooblíke, míkrokorozíjske oblíke, míkrokrás,míkroreliéfnekráškeoblíke PRIM.: korozíjska políca, korozíjska stopnícka, ko­rozíjska vdolbínica, korozíjske gúbice, skálni nňž, škávnica, škráplja, žleběc míkromonolít prstí -a -- m pedogeogr. prizma­ticni vzorec iz posameznega horizonta prsti dolocenega naravnega profila, pripravljen za zbirko PRIM.: monolít prstí míkronutričnt -ęnta m pedogeogr., biogeogr. . míkroelemčnt míkropra -e ž pedogeogr. pora s premerom, manjšim od 0,2 µm PRIM.: mákropóra, mé­zopóra míkrorégija -e ž spl. geogr. najmanjša regija kot del mezoregije PRIM.: mákrorégija, mé­zorégija míkroregionálnosredíšce -ega -a s geogr. nas., v omrežju centralnih naselij kraj z nizko stopnjo centralnosti PRIM.: mákroregionálnosredíšce, mézoregionálno sredíšce míkroreliéf -a m geomorf. reliefna oblikovanost majhne ozemeljske enotePRIM.: mákroreliéf, mégareliéf, mézoreliéf míkroreliéfna oblíka -e -e ž geomorf. manjša reliefna oblika, npr. vrtaca, škraplje, skalni nož,pešcenasipinaPRIM.: mákroreliéfna ob-líka, mézoreliéfna oblíka míkroreliéfne kráške oblíke -ih-ihoblikžmn. geogr. krasa . míkrokráške oblíke míkrotęrmnarastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki raste na obmocjih s povprecno letno tem­peraturo med 0 in 14 °CPRIM.: hékistotęrmna rastlína, mégatęrmna rastlína, mézotęrmna rastlína míkrotriptn -a m hidgeogr. drobni lebdeci anorganski delci, ki povzrocajo motnost jezerske vode míkrovrtáca -e ž nav. mn. geogr. krasa z ilovico zapolnjen jašek vrtacaste oblike, znacilen za podtalni kras míkrožleběc -íca m geogr. krasa vsak od vzpo­redno potekajocih žlebicev v golem visoko­gorskem in dinarskem krasu, širokih od 2 cm do 3 cm, na vrhu z ozkimi skalnimi rebri, ki se navzdol izgubljajo v gladkem strmem po­vršju S: visokogôrski míkrožleběc, vzporédni míkrožleběc PRIM.: dčžni žleběc GL: geogr. krasa raznosmérni míkrožlebíci, geogr. krasa visokogôrski míkrožleběc, geogr. krasa vzporédni míkrožleběc miksolímnij -a m hidgeogr. zgornjislojdvosloj­nih jezer, katerega lastnosti se spreminjajo in se ne meša z monimolimnijem míkticno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, v katerem se voda vsaj enkrat na leto v celoti navpicno premeša GL: hidgeogr. amíkticno jézero, hidgeogr. dimík-ticno jézero, hidgeogr. holomíkticno jézero, hidgeogr. meromíkticnojézero, hidgeogr. mono-míkticnojézero, hidgeogr. oligomíkticnojézero, hidgeogr. polimíkticno jézero milijnska kárta -e -e ž kart. topografska karta v merilu 1 : 1,000.000 mílpa -e ž agr. geogr. požigalništvo v Mehiki PRIM.: chitimene, kaingin, ládang, roca, tavy minamáta -e ž var. okolja bolezen zaradi za­strupitve z živim srebrom, prvic ugotovljena na Japonskem in poimenovana po zalivu, v katerem se je živo srebro iz odplak cezmerno nakopicilo v organizmih, s katerimi se pre­hranjujejo tamkajšnji prebivalci míndel -dla mklimatogeogr., geomorf. . míndel-ska poledenítev míndelska poledenítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska poledenitev v Alpah, med okrog 300.000 in 230.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z dreenthsko poledenitvijo na severu Evrope S: míndel, míndelski glaciál PRIM.: gnška poledenítev, ríška poledenítev, würmska poledenítev míndelski glaciál -ega -a m klimatogeogr., geo­morf. . míndelska poledenítev míndelsko-ríška mčdledéna dba -e -e -e ž klimatogeogr., geomorf. . míndelsko-ríška otoplítev míndelsko-ríška otoplítev -e -tve ž klimatogeo-gr., geomorf. srednjepleistocenska otoplitev v Alpah, med 230.000 in 195.000 leti pred se­danjostjo, primerljiva s treensko otoplitvijo na miroválna fáza severu Evrope S: míndelsko-ríškamčdledéna dôba, míndelsko-ríški ínterglaciál míndelsko-ríški ínterglaciál -ega -a mklimato­geogr., geomorf. . míndelsko-ríška otoplítev minerál -a m geomorf., pedogeogr. naravna snov s stalno kemicno sestavo, doloceno kristalno obliko in znacilnimi fizikalnimi lastnostmi PRIM.: novotvórba GL: pedogeogr. minerál glín, pedogeogr., geomorf. primárniminerál, pedogeogr., geomorf. sekundár­ni minerál minerál glín -a -- m pedogeogr. naravni listasti kristalni alumosilikat z izmenjalno sposo­bnostjo zlasti za katione PRIM.: ilít, kaolinít, montmorilonít mineralizácija -e ž pedogeogr. biokemicni raz­kroj organskih snovi v prsti v anorganske sestavine mineralizírano jézero -ega -a s hidgeogr. . slánkasto jézero minerálnaprst -e prstí ž pedogeogr. prst, sestav­ljena vecinoma iz mineralnih snovi, z manj kot 15 % organskih snovi PRIM.: orgánska prst minerálna vda -e -e ž hidgeogr. podzemna voda, ki vsebuje vecjo kolicino raztopljenih mineralnih snovi in ima lahko višjo tempe­raturo, vecjo radioaktivnost minerálni izvír -ega -a m hidgeogr. izvir z naj­manj 1 g raztopljenih snovi ali 250 mg proste­ga ogljikovega oksida v l oziroma kg vode minerálno gnojílo -ega -a s agr. geogr. navadno umetno pridobljena snov, sestavljena iz ene od treh temeljnih prvin, dušika, fosforja, kalija, ali njihove mešanice v razlicnih medsebojnih razmerjih, ki se dodaja prsti za ohranjanje, izboljšanje rodovitnosti S: rudnínsko gnojílo minerálno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, ka­terega voda ima zaradi vnašanja raztopljenih mineralnih soli v brezodtocnih kotlinah in mocnega izhlapevanja navadno vec kot 47 g soli na kilogram minifúndija -e ž(šp.) 1. agr. geogr., v latinskoame­riškem okolju majhna kmetija 2. agr. geogr., v la-tinskoameriškem okolju majhnanajemnakmetija v sistemu haciende, na kateri peon prideluje hrano zase in za svojo družino minimálna plímska vda -e -e -e ž hidgeogr. . mála vda minimálna temperatúra -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. najnižjaizmerjenatemperaturavode ali zraka na dolocenem mestu v dolocenem casu, npr. minimalna dnevna temperatura, minimalnamesecnatemperatura PRIM.: mak­simálna temperatúra GL: klimatogeogr., hidgeogr. absolútnaminimálna temperatúra, hidgeogr. minimálnatemperatúra vde, klimatogeogr. minimálna temperatúra zráka, klimatogeogr., hidgeogr. povprécna mini-málna temperatúra minimálna temperatúra vôde -e -e -- ž hid-geogr. najnižja izmerjena temperatura vode na dolocenem mestu v dolocenem casuPRIM.: maksimálna temperatúra vôde minimálnatemperatúrazráka -e -e -- ž klima­togeogr. najnižjaizmerjenatemperaturazraka na dolocenem mestu v dolocenem casuPRIM.: maksimálna temperatúra zráka minimálni termométer -ega -tra m klimato­geogr., hidgeogr. termometer, ki kaže najnižjo temperaturo v izbranem obdobju PRIM.: maksimálni termométer minimálni vôdni pretňk -ega -ega -óka m 1. hidgeogr. najmanjši recni pretokv dolocenem obdobju PRIM.: maksimálni vôdni pretňk (1) 2. hidgeogr. povprecni recni pretok v sušnem obdobju PRIM.: maksimálni vôdni pretňk (2) minorát -a m agr. geogr. dedovanje nedeljivega posestva, pri katerem je prevzemnik zadnje­rojeni otrok PRIM.: majorát minútnik -a m geogr. krasa zaganjalka, ki ob dolocenem vodostaju upada in narašca v presledku približno ene minute PRIM.: za­ganjálka miocén -a m geomorf. starejša epoha neogena, med 23,3 in 5,3 milijoni let pred sedanjostjo mimbo -a m biogeogr. savanski gozd v Tan-zaniji, Zambiji, Mozambiku in Angoli, ki ga sestavljajo visoka drevesa in gost sloj zelišc­nega rastlinstva mír -a m (rus.) agr. geogr., v srednjeveški Rusiji kolektivno zemljiško lastništvo, za katero je v posameznih vaseh znacilna skupna, do-govorna obdelava zemljišc miroválna fáza -e -e ž hidgeogr., geomorf. obdo­bje, ko se velikost ledenika ne spreminja ali se led ne premika PRIM.: napredoválna fáza, talílna fáza, umikálna fáza mistrál -a m klimatogeogr. mocen, hladen in suh padajoci severnik, ki piha z obmocja Centralnega masiva po dolini Rone proti Sredozemlju mívka -e ž geomorf. sipka pešcena recna na­ plavina mízastagôra -e -e ž geomorf. gora s planotastim vrhom, ki nastane zaradi zelo odpornih ne­nagubanuh plasti sedimentnih kamnin ali ob bruhanju vulkanov z zelo tekoco lavo PRIM.: bazáltni pokrňv, gujót mláda moréna -e -e ž geomorf. . recéntna moréna mládo jézero -ega -a s hidgeogr. jezerov zgod­njem razvojnem obdobju, ko je v jezerski vodi in na obrežju redko rastlinje, dokaj prazna jezerska kotanja pa se polni zlasti z anorganskimi sedimenti PRIM.: stáro jézero, zrélo jézero mládomorénska pokrájina -e -e ž geomorf. pokrajinazrazgibanimidrobnimireliefnimi in vodnimi pojavi kot posledica akumulacije morenskega gradiva v würmski poledenitvi PRIM.: staromorénska pokrájina mládo nagúbano gorôvje -ega -ega -a s geo­morf. gorovje, nastalo z gubanjem in drugimi tektonskimi premiki v zgornji kredi, terciarju in kvartarju PRIM.: stáro nagúbano gorôvje mlájša dnavska poledenítev -e -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska poledenitevvAlpah,med900.000in750.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z menapsko poledenitvijo na severu Evrope in nebraško poledenitvijo v Severni Ameriki S: mlájši dónavski glaciál mlájši davski glaciál -ega -ega -a m kli­matogeogr., geomorf. . mlájša dnavska po­ledenítev mlájši dryas -ega -a [dríjas] m klimatogeogr., geomorf. najmlajše obdobje poznoglacialne ohladitve, med 11.000 in 10.000 leti pred sedanjostjo, ki je povzrocilo zadnje mocnejše napredovanje ledenikov PRIM.: nŕjstaręjši dryas mlájši pleistocén -ega -a m klimatogeogr., geo­morf. najmlajša doba pleistocena, od okrog 130.000do 15.000 let pred sedanjostjoPRIM.: nŕjstaręjši pleistocén, srédnji pleistocén, staręjši pleistocén mlájši prdni zasíp -ega -ega -a m geomorf. prodni zasip iz mlajšega pleistocena PRIM.: staręjši pródni zasíp mláka -e ž hidgeogr. majhno, navadno mocno za­rašceno sladkovodno telo, ki nima pretoka in se napaja iz podtalnice in/ali s padavinami mlécna planína -e -e ž agr. geogr. planinski pašnik, zlasti za rejo krav mlekaric mlécnaživinoręja -e -e ž agr. geogr. živinoreja, ki se ukvarja z rejo krav zlasti zaradi prido­bivanja mleka za uporabo ali predelavo v mlecne izdelke, npr. v maslo, sir, skuto PRIM.: męsna živinoręja mlécni pás -ega pasú m agr. geogr., v sever-noameriškem okolju znacilen kmetijski pas z intenzivno mlecno živinorejo v zaledju gosto naseljenih obmocij okrog Velikih jezer v Združenih državah Amerike in Kanadi S: dairy belt PRIM.: bombážni pás, korúzni pás, pšenícni pás mnogobštvo -a s spl. geogr. vera v vec bogov S: póliteízem PRIM.: ateízem, enobštvo mnóžicna selítev -e -tve ž demogeogr. neorga­nizirana selitev velikega števila ljudi zaradi gospodarskih, socialnih, politicnih, vojnih razmer in naravnih nesrec S: bégprebiválstva, éksodus prebiválstva mnóžicni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki temelji na številnih udeležencih turisticnih potovanj, kar omogocajo zlasti sodobna prometna in komunikacijska infra-struktura, višja življenjska raven v razvith državah, podaljševanje prostega casa, hiter razvoj uslužnostnih dejavnosti na turisticnih obmocjihS: masôvniturízemPRIM.: individu­álni turízem, skupínski turízem mocílo -a s geogr. krasa, ljud. kraj, kjer voda mocneje vre na površje môcni véter -ega -tra m klimatogeogr. premika­nje zraka s hitrostjo 5 boforov, pri cemer se majhna listnata drevesa v celoti upogibajo, na jezerih se pojavijo penasti valovi môcni vihár -ega -ja m klimatogeogr. premika­nje zraka s hitrostjo 10 boforov, pri cemer se lomijo vecje veje in se pojavlja manjša škoda na stavbah mocvírje -a s hidgeogr., biogeogr. zemljišce s stojeco ali pocasi tekoco vodo, ki je na gosto poraslo z vlagoljubnimi rastlinami molása mocvírnica -e ž hidgeogr. voda v mocvirju ali barju modél -a m 1. spl. geogr., kart. predmet v po­manjšanem merilu za ponazoritev, prikaz dolocenih pojavov in procesov, dolocenega predmeta, npr. peskovnik, reliefni zemlje­vid, globus 2. spl. geogr. celota geografskih teoreticnih možnosti, dosežkov, izražena kot matematicni ali graficni prikaz zapletenih naravnih in/ali družbenih pojavov, procesov GL: kart., spl. geogr. digitálni modél pokrájine, kart., geomorf. digitálni modél reliéfa, spl. geogr. geográfski modél (1, 2), geogr. prometa, geogr. nas. gravitacíjski modél, hidgeogr. hidrolóški modél, ind. geogr. industrializacíjski modél, geogr. krasa modél cístega krása, plan. modél decentralizírane koncentrácije obmócij, plan. modél uravnotéženih funkcíjskih obmócij, kart. plásticni modél reliéfa, kart. reliéfni modél, plan., agr. geogr. von Thnenov modél modélcístegakrása -a -- -- m geogr. krasa kras, kjer padavinskavodaprenikav tlabrez naj­manjšega površinskega odtekanja in je zato korozijsko zniževanje površja enakomerno modél decentralizírane koncentrácije ob- mócij -a ------m plan. model prostorskega razvoja, kizdružuje prvine teorijo centralnih naseljih in razvojnih polov, po katerem se na širšem obmocju pospešuje decentralizacija dejavnosti, v mestih pa njihova koncentracija, da se zagotovlja razvoj na podlagi aglomera­cijskih ucinkov, preprecuje razpršena gradnja in s tem varujejo nepozidana zemljišca modél uravnotéženih funkcíjskih obmócij -a -- -- -- m plan. ukrepi, prizadevanja za zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja, s katerimi se preprecuje prevelika osredotocenost gospodarskih dejavnosti v osrednjem državnem središcu in pospešuje razvoj dolocenega števila centralnih naselij z minimalnim pragom števila prebivalcev, delovnih mest, javne infrastrukture modernizírana kmécka híša -e -e -e ž geogr. nas., v 18. in 19. stol. kmecka hiša, nastala zaradi uvajanja požarnih, stavbnih in gradbenih redov, ki zacne izpodrivati tradicionalne tipe kmeckih hiš v posameznih pokrajinah, s cimer se pricne izgubljati njihova znacilna pokrajinska identiteta mdul pretka -a -a m 1. hidgeogr. dejanski vodni pretok, navadno izražen v mł/s 2. hid-geogr. . specíficni vôdni odtňk moféta -e ž geomorf. reža, skozi katero uhaja iz Zemljine notranjosti ogljikov dioksid s temperaturo pod 100 °C, navadno znak postvulkanskega delovanja PRIM.: fumaróla, gejzír, sofión, solfatára mogta -e ž geogr. krasa gric stožcaste ali sto­gaste oblike, znacilen za tropski kras mo -a mgeomorf. .Mohorovícicevadiskon­tinuitétna plôskev Mohorovíciceva diskontinuitétna plôskev -e -e -kve[mohorovíciceva] in mohorovíciceva diskontinuitétna plôskev -e -e -kve ž geomorf. sticna ploskev med Zemljino skorjo in Zemlji­nim plašcem, povprecno v globini 35 km, kjer se spremeni smer potresnih valov S: mho PRIM.: Conradova diskontinuitétna plôskev, Gútenbergova diskontinuitétna plôskev mohr húmus -- -a [mór] m pedogeogr. gl. mór húmus mri adiabátni gradičnt -ega -ega -ęnta m klimatogeogr. . vlážni adiabátni gradičnt mokríca -e ž geomorf., agr. geogr., ljud. . mo- krína mokrína -e ž geomorf., agr. geogr., ljud. trajnejše mokrotno zemljišce, navadno na travniku ali njivi S: mokríca mkri snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. sneg, prepojen z vodo mokríšce -a s var. okolja gospodarsko manj uporabno zemljišce s stojeco ali pocasi tekoco sladko, brakicno ali slano vodo, ki z vlagoljubnim rastlinstvom in živalstvom sestavlja znacilen biotop, npr. mocvirje, bar-je, mokrotni travnik, loka, šotišce, mlaka, mrtvica, solina, obmorska laguna, priobalno plitvo morje mkro preperévanje -ega -a s geomorf., neustr. . zmrzálno preperévanje mokrtni trávnik -ega -a m agr. geogr. travnik ob vodotoku ali na zemljišcu z visoko gladino talne vode, na katerem zaradi velike vlažnosti in zakisanosti prsti uspevajo trave slabše ka­kovosti S: la PRIM.: barjánski trávnik, lóg molása -e ž geomorf. skladovnica klasticnih kamnin, nastala v podgorju med dvigova­njem gorovja, od koder so bili naplavljeni sedimenti mólicni horizónt -ega -a m pedogeogr. temno obarvan diagnosticni horizont z ugodno strukturo, nad 50-odstotno nasicen z baza-mi, zlasti kalcijevimi in magnezijevimi ioni, na trdi maticni podlagi, globlji od 10 cm, ki ne postane trd, ko se posuši S: A mo-horizónt, horizónt A mo Mollweidejeva projékcija -e -e [molvájdejeva] in mollweidejevaprojékcija -e -e ž kart. pokonc­na valjna projekcija, pri kateri so razdalje in koti približno enaki tistim v naravi monadnock -a [mónadnok] m geomorf. osam­ljena vzpetinica nad peneplenom, nastala v nekdanjem tropskem podnebju zaradi vecje odpornosti proti eroziji, znacilna za vzhod ZDA PRIM.: bornhardt,bút,dájk (2),inselberg, kópje, trdín monetárna uníja -e -e ž polit. geogr. skupnost dveh ali vec neodvisnih držav v okviru enot­nega monetarnega obmocja, pri cemer se vsaka država odpove denarni suverenosti mongolíd -a m demogeogr. pripadnik velike rasne skupine, ki ima rumenkasto rjavo barvo kože, gladke in trde temne lase, poševne oci, poudarjene licnice monimolímnij -a m hidgeogr. pod kemoklino ležeca anaerobna plast meromikticnih jezer z vecjo mineralizacijo in gostoto, notranjim kroženjem snovi mitoring -a m var. okolja organiziran sistem meritev, opazovanj stanja, pojavov, sprememb kakovosti okolja, njegovih sestavin, npr. zraka, vode, prsti, ki omogoca vrednotenje kakovosti okolja in dolocitev ukrepov za njegovo varstvo, zašcito GL: var. okolja mónitoring prstí, var. okolja m­nitoring vodá, var. okolja mónitoring zráka mónitoring prstí -a -- m var. okolja dolgotraj­nejše, pogosto standardizirano merjenje in opazovanje fizikalnih, kemicnih in bioloških lastnosti prsti PRIM.: mónitoring vodá, móni­toring zráka mnitoring vodá -a -- m var. okolja dolgo­trajnejše, pogosto standardizirano merjenje in opazovanje fizikalnih, kemicnih in bio-loških lastnosti vodaPRIM.: mónitoring prstí, mónitoring zráka mnitoring zráka -a -- m var. okolja dolgo­trajnejše, pogosto standardizirano merjenje in opazovanje zlasti fizikalnih in kemicnih lastnosti zraka PRIM.: mónitoring prstí, mó­nitoring vodá monocéntricnaaglomerácija -e -e ž geogr. nas. aglomeracija, v kateri so funkcijsko povezani veliko mesto, okoliška satelitska mesta in spalna naselja, npr. London, Pariz, Moskva, München S: ęnojędrna aglomerácija PRIM.: policéntricna aglomerácija monocéntricna industrializácija -e -e ž 1. ind. geogr. zacetna oblika industrializacije, pri kateri se v centralnem naselju z ugodnimi prometnimi povezavami in primerno obšir­nimpodeželskimvplivnimobmocjempostavi ena ali vec med seboj nepovezanih tovarn, ki s proizvodi oskrbujejo lokalni ali regional-ni trg S: ęnojędrna industrializácija PRIM.: industríjski kombinát, industríjski kompléks, policéntricna industrializácija (1) 2. ind. geogr. industrializacija v doloceni, industrijsko raz­viti pokrajini, državi, za katero je znacilna zastopanost le ene industrijske panoge PRIM.: policéntricna industrializácija (2) monocéntricni razvňj -ega -ôja m plan. stihijski ali nacrtovani razvoj, ki temelji na krepitvi vloge enega samega vodilnega središca v doloceni državi, pokrajini PRIM.: policéntricni razvňj monocéntricni sistém -ega -a m plan. urbani sistem, ki temelji na enem samem središcu PRIM.: policéntricni sistém monocéntricno omréžje -ega -a s geogr. nas. omrežje naselij z enim samim izrazitim sre­dišcem PRIM.: policéntricno omréžje monocentrízem -zma m plan. doktrina, na-crtovalski koncept z razvojno usmeritvijo na podlagi enega samega središca PRIM.: policentrízem mónofunkcionálni turísticni krŕj -ega -ega krája m geogr. turizma turisticni kraj s pre­vladujoco usmerjenostjo v turizem, zato se tej dejavnosti podreja vse življenje, kar se odraža v njegovi ureditvi in videzu PRIM.: pólifunkcionálni turísticni krŕj mónofunkcionálnomésto -ega-as geogr. nas. mesto z eno samo prevladujoco usmeritvijo, funkcijo PRIM.: pólifunkcionálno mésto monogéni vulkán -ega -a m geomorf. stratigraf­skoinmorfološkoenotnavulkanskavzpetina PRIM.: poligéni vulkán monoklinála -e ž geomorf. enosmerni pregib v navadno malo nagnjenih kamninskih skladih PRIM.: antiklinála, sinklinála mónokultúra -e ž 1. agr. geogr. nasad, v katerem rastejo kulturne rastline samo ene vrste2. agr. geogr. vecletno zaporedno gojenje rastlin iste vrste na istem zemljišcu PRIM.: pólikultúra (1) 3. agr. geogr. uveljavljenost le dolocenega nacina kmetovanja v neki pokrajini PRIM.: pólikultúra (2) mónokultúrno kmetíjstvo -ega -a s 1. agr. geogr. kmetijstvo, pri katerem se na posamezni kmetiji ali v doloceni pokrajini ukvarjajo z eno samo kmetijsko panogo, npr. z živinorejo, s sadjarstvom PRIM.: pólikultúrno kmetíjstvo (1) 2. agr. geogr. kmetijstvo, pri katerem pre­vladuje pridelava ene same kulturne rastline, s cimer se zemljišca pretirano izcrpavajo, obenem pa je zelo obcutljivo zaradi nezanes­ljivih letin in neugodnih razmer na tržišcu, npr. nizkih cen, špekulacij PRIM.: pólikultúrno kmetíjstvo (2) monolít prstí -a -- m pedogeogr. navpicni izsek dolocenega naravnega profila prsti, navadno prizmaticne oblike, pripravljen za zbirko PRIM.: míkromonolít prstí monomíkticnojézero -ega -a s hidgeogr. jezero z enim obdobjem navpicnega kroženja vode na leto PRIM.: polimíkticno jézero mónonukleárno mésto -ega -a s geogr. nas. mesto s homogenim ali heterogenim mestnim tlorisom, ki se razrašca iz enega samega raz­vojnega jedra, središca PRIM.: pólinukleárno mésto monop -a m 1. ind. geogr. združenje pravno samostojnih podjetij iste gospodarske panoge s podružnicami v vec državah, ki ima prevla­dujoc položaj na svetovni ravni, npr. General Motors, Siemens PRIM.: kartél, koncęrn, trúst 2. ind. geogr. izkljucna pravica do izdelovanja ali prodajanja dolocenega blaga, izdelka na dolocenem obmocju, tržišcu 3. ind. geogr. sta­nje natrgu, ko je en samponudnik dolocenega blaga, artikla moteízem -zma m spl. geogr. . enobštvo monsún -a m klimatogeogr. sistem vetrov, ki monsúnsko dežévje pihajo pozimi s kopnega na morje in poleti z morja na kopno, znacilenza Južnoin Jugovz­hodno Azijo, kjer je povezan s spremembo planetarnega kroženja zraka monsúnska klíma -e -e ž klimatogeogr. . monsúnsko podnébje monsúnski gózd -ega -a m biogeogr. dežev­nozeleni gozd na obmocjih z monsunskim podnebjem, v katerem v sušni dobi nekatere drevesne vrste odvržejo liste monsúnskodežévje -ega -a s klimatogeogr. zelo mocno deževje v vlažnem obdobju leta, ki ga povzrocajo monsunski vetrovi, pihajoci z morja na celino monsúnsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. subtropsko kmetijstvo na obmocjih z mon­sunskim podnebjem, pri katerem je glavna kulturna rastlina riž, ki se ga lahko goji tudi za prodajo, pridelava drugih kulturnih rastlin in slabše razvita živinoreja pa sta namenjeni predvsem samooskrbi PRIM.: sredozémsko kmetíjstvo monsúnskokróženjezráka -ega -a -- s klima­togeogr. sezonsko pihanje hladnega vetra po­zimi z ohlajene celine proti morju in vlažnega vetra poleti z morja proti celini kot sestavni del planetarnega kroženja zraka monsúnsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje s suho in vlažno dobo, ki ju povzro-ca monsunsko kroženje zrakaS: monsúnska klíma montanogéno jézero -ega -a s hidgeogr. . ugreznínsko jézero montánski pás -ega pasú mbiogeogr. . gôrski pás mnte -ja m (šp.) biogeogr. gozd, grmišce v Španiji ali Južni Ameriki GL: biogeogr. mnte álto, biogeogr. mnte bajo mte álto -- -a m (šp.) biogeogr., v Španiji gozd PRIM.: mnte bajo mnte bajo -- -a [báho] m (šp.) biogeogr., v Španiji grmišce PRIM.: mnte álto montmorilonít -a m pedogeogr. mineral gline, listasti polkristalni alumosilikat, ki vsebuje magnezij in je sestavina vertisola montreálski protokl -ega -a m var. okolja prvi mednarodni sporazum o zašciti ozonske pla­sti v ozracju, sprejet leta 1985 v kanadskem Montrealu, po katerem naj bi države podpis-nice zmanjšale porabo škodljivih snovi, zlasti klorofluorovodikov v pršilih, topilih, hladilih, ki to plast razkrajajo PRIM.: kjótski protokól moratij -a m var. okolja odlog dolocenega posega na dolocenem obmocju, zlasti zaradi premalo znanih škodljivih posledic za okolje, npr. moratorij za gradnjo jedrskih elektrarn moréna -e ž 1. geomorf. nesortirano, granulo­metricno zelo razlicno kamninsko gradivo, ki ga ledenik nosi s seboj ali odloži S: gróblja (2),ledeníškagróblja PRIM.: diamíkt, tíl 2. geo­ morf. nasip, ki ga odloži ledenik S: gróblja (2), ledeníška gróblja GL: geomorf. ablacíjskamoréna, geomorf. balvá­nastamoréna, geomorf. bócnamoréna, geomorf. cementírana moréna, geomorf. cęlna moréna, geomorf. drumlinoídnamoréna, geomorf. fosílna moréna, geomorf. grúšcnata moréna, geomorf. históricna moréna, geomorf. kémska moréna, geomorf. kôncna moréna, geomorf. medkrílna moréna, geomorf. mláda moréna, geomorf. na­predoválnamoréna, geomorf. narínjenamoré­na, geomorf. nótranja moréna, geomorf. potísna cęlnamoréna, geomorf. recéntna moréna, geo­morf. róbna moréna, geomorf. sprijétamoréna, geomorf. srédnja moréna, geomorf. stadiálna moréna, geomorf. stára moréna, geomorf. strán-ska moréna, geomorf. svéža moréna, geomorf. tálnamoréna (1, 2), geomorf. terminálnamoré­na, geomorf. umikálnamoréna, geomorf. vmésna moréna, geomorf. vrhnja moréna, geomorf. žíva moréna morénskavrtáca -e -e ž geogr. krasa . grúšc­ nata vrtáca morénski amfiteáter -ega -tra m geomorf. polkrožen morenski nasip iz stopnicasto od­loženih celnih moren morénski l -ega -a m geomorf. polkrožna celna morena morénski nasíp -ega -a m geomorf. navadno podolgovat nasip iz morenskega gradiva na nekdaj poledenelih obmocjih S: ledeníški nasíp morénski níz -ega -a m geomorf. zaporedje morenskih nasipov morénsko gradívo -ega -a s geomorf. . lede­ níško gradívo morénsko jézero -ega-as 1. hidgeogr. jezero,ki zapolnjuje kotanjo sredi ledeniških nanosov na obrobju nekdanje poledenitve 2. hidgeogr. jezero, nastalo za morenskim nasipom umi­kajocega se dolinskega ledenika GL: hidgeogr. kôncno morénsko jézero morfogenéza -e ž geomorf. . géomorfoge­ néza morfográfskakrivúlja -e -e ž spl. geogr. graficna ponazoritev deležev morja in kopnega po širinskih pasovih na Zemlji mrfoklimátska tipologíja visokogrskega krása -e -e -- -- ž geogr. krasa clenitev visoko­ mrska męja gorskega krasa po višinskih podnebnih in biogeografskih pasovih ter po reliefnih in kamninskihznacilnostih morfologíja rurálnih nasélij -e -- -- ž geogr. nas. znacilnosti, zakonitosti v gradnji in obliki po­zidanegaobmocjav dolocenempodeželskem naselju, ki odražajo najpomembnejše prvine naravnega okolja, npr. prevladujoco smer ve­trov, nagib in ekspozicijo vaškega zemljišca, prvotne funkcije naselja, gradbene tehnike, gradbene materiale ter etnicno, socialno, po­klicno sestavo prebivalcevPRIM.: morfologíja urbánih nasélij morfologíja urbánih nasélij -e -- -- ž geogr. nas. znacilnosti, zakonitosti v gradnji in obliki pozidanega obmocja v dolocenem mestu, ki odražajo najpomembnejše prvine naravnega okolja, npr. oblikovanost površja, prvotne funkcije, gradbene tehnike, gradbene mate-riale, etnicno, socialno, poklicno sestavo pre­bivalcev in so prepoznavne zlasti v mestnem tlorisu, mestnih cetrtih, tipih mestnih hiš, prometnem omrežju S: zgrádba mést PRIM.: morfologíja rurálnih nasélij morfolška analíza -e -e ž geomorf. geomor­fološka metoda, ki z analizo reliefnih oblik ugotavlja njihov izvor in razvoj morfometríja -e ž del geomorfologije, ki ob-ravnava relief z merskimi podatki, npr. višino, obsegom, prostornino GL: geomorf. géomorfometríja, geomorf. morfo­metríja próda morfometríja prda -e -- ž geomorf. merjenje stopnje preoblikovanosti proda ali peska zaradi recnega, vetrnega prenašanja, pre­stavljanja mórfostruktúra -e ž 1. geomorf. sestava reliefa glede na znacilne reliefne oblike 2. geomorf. neenotno poimenovanje za odvisnostreliefnih oblik od tektonske zgradbe GL: geomorf. obrócastamorfostruktúra, geomorf. obrócna morfostrúktura mórfostruktúrni reliéf -ega -a m geomorf. . struktúrni reliéf morfotektnika -e ž geomorf. del geomorfo­logije, ki raziskuje zveze med reliefom in tektonsko zgradbo PRIM.: tektnska géo­morfologíja morfotp -a m biogeogr., geomorf. kopensko okolje z enakimi reliefnimi razmerami za življenjeorganizmov GL: biogeogr., geomorf. géomorfotóp mór húmus -- -a tudi mohr húmus -- -a [mór] m pedogeogr. . prhlína mrje -a s hidgeogr. robni del oceana, bolj ali manj locen od njega z deli kopnega, otoki, podvodnimivzpetinami PRIM.: oceán GL: hidgeogr. árkticno mórje, hidgeogr. búta­nje mórja, polit. geogr., hidgeogr. ekonmska razclenítev svetôvnega mórja, hidgeogr. epikontinentálno mórje, spl. geogr. geografíja mórja, hidgeogr. globôko mórje (1, 2), hidgeogr. ingresíjsko mórje, geomorf. kamníto mórje, hidgeogr. kipęnjemórja,hidgeogr. litorálnomórje (1, 2), hidgeogr. medcelínsko mórje, hidgeogr. medkontinentálno mórje, geomorf. medmórje, hidgeogr. medotóško mórje, hidgeogr. mrtvo mórje, hidgeogr. nótranja toplôtna izmenjáva v mórju, hidgeogr. nótranje mórje, hidgeogr. obálno mórje, hidgeogr. obróbno mórje, polit. geogr., hidgeogr. odprto mórje (1, 2), hidgeogr. plímsko mórje, hidgeogr. plítvo mórje, hidgeogr. povprécna višína mórja, hidgeogr. površínska ópna mórja, spl. geogr. primórje (1, 2), polit. geogr., hidgeogr. prôsto mórje, hidgeogr. róbno mórje, hidgeogr. srédnjavišínamórja, hidgeogr. sredozémskomórje, hidgeogr. stránsko mórje, hidgeogr. svetlíkanje mórja, hidgeogr. svetno mórje, polit. geogr., hidgeogr. svobôdno mórje, hidgeogr. šélfno mórje, polit. geogr., hidgeogr. teritoriálno mórje, hidgeogr. trópsko mórje, hidgeogr. udórno mórje, hidgeogr., klimatogeogr. zunánja toplôtna izmenjáva v mórju morníca -e ž hidgeogr. . môrska vôda morník -am 1. klimatogeogr. .môrski véter (1) 2. klimatogeogr. . maestrál (2) mrska akumulácija -e -e ž 1. geomorf. od­laganje sedimentov v morju 2. geomorf. . môrski sedimčnt mrska dráslja -e -e ž geomorf. draslja, ki zaradi butanja valov nastane na kamniti morski obali môrska estavéla -e -e ž hidgeogr. estavela, ki obdobno požira morsko vodo in obdobno bruha somornico PRIM.: brôjnica mrska jáma -e -e ž geogr. krasa . abrazíjska jáma mrska męja -e -e ž polit. geogr. z mednarodnim sporazumom dolocena družbena oziroma politicna meja na morju mrska mílja -e -e ž mat. geogr. dolžinska enota, ki se uporablja v pomorskem in zracnem pro-metu in meri 1852 m, kar je skoraj natancno enalocnaminutanaZemljinempoldnevniku S: návticna mílja PRIM.: geográfska mílja môrska ožína -e -e ž hidgeogr. mesto, kjer se morje ali preliv mocno zoži PRIM.: môrska vráta, môrski prehňd, môrski prelív mska va -e -e ž hidgeogr. voda v morjih in oceanih s 24,7-promilno povprecno gostoto soli in sorazmerno stalno stopnjo slanosti S: morníca GL: hidgeogr. kvázistacionárno króženje môr­ske vde, hidgeogr. normálna môrska vôda, polit. geogr. nótranje môrske vôde, hidgeogr. stándardna môrska vôda mska vráta -ih vrát s mn. hidgeogr. morski preliv med dvema otokoma, polotokoma, ce­linama PRIM.: môrska ožína, môrski prehňd, môrski prelív môrska zrácna gmôta -e -e -e ž klimatogeogr. zracna gmota, ki ima zaradi dolgotrajnega za­drževanjanad morsko gladino enakelastnosti S: maritímna zrácna gmôta mrski léd -ega ledú m hidgeogr. led iz morske vode, ki zaradi manjše gostote deloma gleda iz nje in jo bolj ali manj sklenjeno prekriva mrski ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, ki s kopnega sega v morje môrski požirálnik -ega -a m hidgeogr. požiral­nik, v katerega vteka morska voda môrskiprehňd-ega-ódamhidgeogr. zeloozek, ploven vodni pas med otoki PRIM.: môrska ožína, môrska vráta, môrski prelív mrski prelív -ega -a m hidgeogr. preliv, kjer se med otokoma, polotokoma ali celinama pre­livamorskavodain so tokovimocnejšiPRIM.: môrska ožína, môrska vráta, môrski prehňd mrski sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sedi­ment, odložen v morju S: marínskisedimčnt, môrska akumulácija (2) PRIM.: kôpenski nans GL: geomorf. abisálni môrski sedimčnt, geomorf. batiálni môrski sedimčnt, geomorf. ledeníško-môrski sedimčnt, geomorf. neríticni môrski sedimčnt, geomorf. pelágicni môrski sedimčnt mski t -ega -a m hidgeogr. premikanje morske vode v doloceni smeri zaradi vetra, plimovanja, razlicne temperature, slanosti PRIM.: oceánski tók GL: hidgeogr. gostôtni môrski tók, hidgeogr. gradiéntni môrski tók, hidgeogr. hládni môr-ski tók, hidgeogr. môtni môrski tók, hidgeogr. nčperiódicni môrski tók, hidgeogr. obdóbni môrski tók, hidgeogr. periódicni môrski tók, hidgeogr. stálni môrski tók, hidgeogr. tôplimôrski tk, hidgeogr. vétrni môrski tók mrski véter -ega -tra m klimatogeogr. šibek veter, ki piha z morja na kopno, navadno podnevi S: dnevník (2), morník (1) PRIM.: kôpenski véter mortalitéta -e ž demogeogr. . umrljívost moshav -a[mošá.] m agr. geogr. gl. mošáv moshav-shitufi -ja [mošá. šitufí] m agr. geogr. gl. mošáv-šitufí mošáv -a in moshav -a [mošá. -áva] (heb.) agr. geogr. kmetijsko naselje v sodobnem Izraelu, katerega prebivalci sestavljajo zadrugo s skupnim gospodarskim nacrtom, vendar je vsak kmetovalec individualni lastnik zemljišc, ima lastno gospodinjstvo in svoje zemljišce tudi sam obdeluje PRIM.: kibúc, mošáv-šitufí mošáv-šitufí -ja in moshav-shitufi -ja [mošá. šitufí] m (heb.) agr. geogr. kmetijsko naselje v sodobnem Izraelu, za katero je kot pri kibu-cu znacilna kolektivna lastnina in skupno obdelovanje zemljišc, vendar vsaka družina sestavlja lastno gospodinjstvo PRIM.: kibúc, mošáv mtni mrski tk -ega -ega -a m hidgeogr. mor-ski tok z veliko lebdecih snovi, nastal zlasti zaradi potresov ali usadov na podmorskih pobocjih iz rahlih sedimentov môtnost vôde -i -- ž hidgeogr. stanje vode, ko je zaradi lebdecih snovi zmanjšana njena prozornost mrák -a m 1. mat. geogr. cas, ko prehaja dan v noc ali noc v dan 2. mat. geogr., klimatogeogr. stanje ozracja pred vzhodom ali po zahodu Sonca, ko je vidljivost zmanjšana GL: mat. geogr. astronómski mrák, mat. geogr. mešcánski mrák, mat. geogr. návticni mrák mrazíšce -a s 1. klimatogeogr., biogeogr. vrtaca, draga,uvala,vkaterisetakodolgoinpogosto mrtva vôda 1 1 – severni ekvatorialni tokovi 1 2 – južni ekvatorialni tokovi 1 3 – Kurošio 1 4 – Ojašio 1 5 – Vzhodnoavstralski tok 1 6 – Zalivski tok 1 7 – Brazilski tok 1 8 – Agulhalški tok 1 9 – Mozambiški tok 10 – Severnotihooceanski tok 11 – Severnoatlantski tok 12 – Antarkticni cirkumpolarni tok Glavni morski tokovi v svetovnih morjih zadržuje mrzel zrak, da se njegov vpliv odra­ža v rastlinski pasovitosti 2. klimatogeogr., v Sloveniji dno kotline ali kraškega polja, kjer se useda hladen zrak in se pomladanske pozebe redno pojavljajo vse do konca aprila mráznice -ic ž mn. klimatogeogr. drobne snežin­ke, ki v anticiklonarnem tipu vremena zlasti zjutraj nastajajo v debelejši privzdignjeni megleni plasti v kotlinah z inverzijo in lahko pobelijo tla do nekaj mm na debelo mrc -a m klimatogeogr. motno ozracje, ki ga pov­zroca povecana vsebnost prašnih in dimnih delcev, peloda, drobnih vodnih kapljic mréžaste škráplje -ih -pelj ž mn. geogr. krasa škraplje z bolj ali manj pravokotno druga na drugo potekajocimi izjedami mréženje mést -a -- s geogr. nas. sodobno po­vezovanje sosednjih mest in drugih bližnjih urbanihnaselijvenotenurbanisistem, pove­zan s prometnimi, komunalnimi in telekomu­ 13 – Kalifornijski tok 14 – Humboldtov ali Perujski tok 15 – Kanarski tok 16 – Benguelski tok 17 – Zahodnoavstralski tok 18 – Aljaški tok 19 – Norveški tok 20 – Zahodnospitsberški tok 21 – Vzhodnogrenlandski tok 22 – Labradorski tok 23 – Irmingerjev tok 24 – Falklandski tok nikacijskimi napravami, s smotrno delitvijo funkcij med posameznimi naselji, locenih z gozdom, obdelovalnimi zemljišci, zemljišci za oddih in rekreacijo mréžni sistém sňodvísnosti -ega -a -- m var. okolja kompleksni sistem medsebojno pre­pletenih, soodvisnih sestavin okolja, ki se skladno s sonaravnim razvojem upošteva pri presoji clovekovih posegov v okolje mrk -a m mat. geogr. pojav, ko je doloceno nebes-no telo deloma ali popolnoma zakrito s senco drugega nebesnega telesa, tako da takrat ni vidno ali pa se vidi le njegov del GL: mat. geogr. Lúnin mrk, mat. geogr. Sóncev mrk mrtva vôda -e -e ž 1. hidgeogr. pojav v morju, ki nastane zaradi velike razlike v slanosti tankega površinskega vodnega sloja in bolj slanega vodnega sloja pod njim 2. hidgeogr. stojeca voda v recni strugi, recnem rokavu mrtva vôdna zalóga -e -e -e ž 1. hidgeogr. del vode v vodnem zbiralniku, ki ga zaradi tehnicnih razlogov ni mogoce uporabljati 2. hidgeogr. jezerska voda pod dnom struge jezernice mrtvíca -e ž hidgeogr. recna struga, recni rokav s stojeco vodo mrtvi léd -ega ledú m 1. hidgeogr. led, ki se ne spreminja in ne premika 2. hidgeogr. gmota ledu, ki se ob taljenju, razpadanju in umikanju ledenika loci od glavnega ledeniškega telesa in se lahko, pokopana pod morenskim ali glaciofluvialnimgradivom, zelo dolgo ohrani PRIM.: kotánja mrtvega ledú mrtvi ledeník -ega -a m hidgeogr. . nčaktívni ledeník mrtvimeánder -ega -dra m geomorf. meander s stojeco vodo, ki nima povezave z glavno reko PRIM.: žívi meánder mrtvi prerčz réke -ega -éza -- m hidgeogr. pre­rez, kjer sehitrostirecnegatokanedaizmeriti PRIM.: žívi prerčz réke mrtvi rokáv -ega -a m geomorf. opušceni del recne struge, po katerem voda ne tece vec mrtvi vulkán -ega -a m geomorf. . ugásli vulkán mrtvo jézero -ega -a s 1. hidgeogr. z rastlin­stvom zarašceno jezero 2. hidgeogr. jezero, v katerem zaradi prevec mineralizirane vode ni vodnih organizmov mrtvo mórje -ega -a s hidgeogr. morje z zelo dolgimi in nizkimi valovi, ki se širijo po koncanem vetru ali v veliki oddaljenosti od njega mrzla jáma -e -e ž geogr. krasa . hládna jáma mrzla pušcáva -e -e ž biogeogr. polarna in subpolarna obmocja ter deli visokogorij, kjer zaradi pomanjkanja toplote uspeva le skrom-no rastlinje ali pa so povsem goli mrzli dán-ega dnéva m klimatogeogr. dan s celo­dnevno temperaturo pod 0 şC PRIM.: hládni dán, ledéni dán, tôpli dán, vróci dán mrzliléd -ega ledú m hidgeogr. led s temperaturo pod ledišcem PRIM.: zmérno tôpli léd mrzlokrvna živál -e -i ž biogeogr. žival z ne­stalno telesno temperaturo, ki je odvisna od temperature okolja S: póikilotęrmna živál PRIM.: toplokrvna živál MSK-potrésna léstvica -e -e [emeská] ž geo­morf. . Medvedev-Sponheuer-Kárnikovapo­trésna léstvica mulát -a m demogeogr. mešanec med belcem in crncem múlgasti scrub -ega -a [skráb] m biogeogr. gl. múlgasti skráb múlgasti skráb -ega -a in múlgasti scrub -ega -a [skráb] m (ang.) biogeogr. rastlinstvo na slanih prsteh sušnih obmocij Avstralije, ki ga sestav­ljajo zlasti akacije PRIM.: súhi skráb múl húmus -- -a in mull húmus -- -a [múl] m pedogeogr. . sprstenína múlj -a m geomorf. odkladnina drobnih mine-ralnih in organskih delcev velikosti gline in melja, navadno na dnu jezer mull húmus -- -a [múl] m pedogeogr. gl. múl húmus múltinacionálka -e ž ind. geogr. . múltinaci­onálno podjétje múltinacionálno podjétje -ega -a s ind. geogr. veliko mednarodno proizvodno podjetje z monopolnim položajem, ki si s kapitalom utrjuje vodilno vlogo na raziskovalno-razvoj­nem podrocju, z intenzivnim oglaševanjem pridobiva nove trge, premišljeno onemogoca konkurencna podjetja, doloca modne usme­ritve S: múltinacionálka múrasti tók -ega -a m geomorf., neustr. . dro­ bírski tók musha -e[mušá] ž agr. geogr. gl. mušá mušá -é in musha -e [mušá -é] ž(heb.) agr. geogr. sistem poljske razdelitve v Jugozahodni Aziji in Etiopiji, za katerega sta znacilna stalno obdelano, na delce razdrobljeno zemljišce v bližini vasi, v vecji oddaljenosti pa neob­delano zemljišce s pašniki, na katerem se postopoma urejajo na novo obdelane parcele v obliki grud in prog mutonírani visokogski krás -ega-ega-a m geogr. krasa visokogorski kras, za katerega je znacilno mutonirano površje mutonírano površje -ega -a s geomorf. zaradi ledeniške erozije mocno zglajeno skalno po­vršje z ledeniškimi grbinami mutualízem -zma m pokr. ekol. skupno življenje razlicnih vrst organizmov, ki je življenjsko pomembno za vse organizme nacęlo PPP N nabíjanica -e ž geogr. nas. ilovnata kmecka hiša na Balkanskem polotoku, v preteklosti kot oblika panonske hiše razširjena tudi v Prekmurju nabirálništvo -a s agr. geogr. oblika gospo­darstva, za katero je znacilno preživljanje z nabiranjem in izkorišcanjem hrane, npr. rastlin, njihovih plodov in manjših živali, ali za druge namene uporabnih naravnih snovi, predmetov, kakršni nastajajo, živijo v naravi brez posegov cloveka nabíti snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. gosta in trda, deloma skorjasta snežna odeja, ki nastane iz z vetrom zbitih delcev snega na privetrni strani ali iz z vetrom nakopicenih delcev na odvetrni strani S: napháni snég nácija -e ž polit. geogr. narod, ki ima lastno državo, npr. Slovenci v samostojni Sloveniji po letu 1991, Nizozemci po letu 1648 PRIM.: národ (2) nacionalizácija -e ž spl. geogr. spreminjanje zasebne ali kolektivne lastnine v državno, družbenoS: podržávljanjePRIM.: denaciona­lizácija, privatizácija GL: agr. geogr. nacionalizácija zemljíšc nacionalizácija zemljíšc -e --ž agr. geogr. navadno prisilno spreminjanje zasebnega lastništva zemljišc v državno lastnino ali, kot v nekdanji Jugoslaviji, v družbeno lastnino PRIM.: denacionalizácija zemljíšc nacionalízem -zma m 1. polit. geogr. politicno in kulturno gibanje pripadnikov dolocenega naroda, ki teži k osamosvojitvi in samostojne-mu razvoju PRIM.: protonacionalízem 2. polit. geogr. pretirano poudarjanje odlik in pomena dolocenega naroda, njegove vecvrednosti, npr. Nemcev v obdobju nacionalsocializma, Italijanov v obdobju fašizma GL: polit. geogr. locítveni nacionalízem, polit. geogr. združeválni nacionalízem nacionálna držáva -e -e ž polit. geogr. država, katere prebivalstvo v veliki vecini sestavljajo pripadniki ene same, vecinske etnicno­-jezikovne skupnosti PRIM.: včcnacionálna držáva GL: polit. geogr. funkcionálnanacionálnadržá­va, polit. geogr. práva nacionálna držáva nacionálna identitéta -e -e ž polit. geogr. ne­zamenljivost in enkratnost dolocene nacije, ki ju ta dojema kot poseben nacin mišljenja, ravnanja in doživljanja S: nacionálna isto­vétnost PRIM.: národna identitéta nacionálna istovétnost -e -i ž polit. geogr. . nacionálna identitéta nacionálna manjšína -e -e ž demogeogr., polit. geogr. manjšina, zlasti na obmejnih obmocjih, neposredno navezana na maticni narod ali na vecinsko družbeno skupnost v sosednji državi, od koder navadno dobiva tudi poli-ticno, gospodarsko podporo, npr. Slovenci v Avstriji, Švedi na Finskem S: národnost (5) nacionálni átlas -ega -a m kart. atlas, ki s po­mocjo zbirke zemljevidov prikazuje znacil­nosti posamezne države nacionálni dohdek -ega-dkam spl. geogr. . národni dohódek nacionálni promčt -ega -éta m geogr. prometa . nótranji promčt nacionálni prôstor -ega prostóra m 1. polit. geogr. ozemlje, ki ga poseljuje dolocena nacija 2. polit. geogr. ozemlje dolocene države nacionálniželézniškipromčt-ega-ega-éta m geogr. prometa . nótranji želézniški promčt nacionálno sredíšce -ega -a s geogr. nas. . sredíšce nacionálnega poména (2) nacęlo PPP -a --[pepepé] s (ang. Polluter Pays Principle) var. okolja nacelo, da škodo, storjeno v okolju, placa povzrocitelj S: PPP-nacęlo, PPP-princíp, princíp PPP nacęloteritoriálnosti -a -- s polit. geogr. nacelo omejenosti na doloceno ozemlje nacrt -a m kart. graficni prikaz objekta, obmoc­ja na zemljevidu v velikem merilu GL: geomorf. géomorfolóški nacrt, plan. idęjni nacrt, geogr. krasa jámskinacrt, kart. katástrski nacrt, geogr. nas., plan. lokacíjski nacrt, plan. prostórski nacrt, geogr. nas., plan. regulacíjski nacrt, geogr. nas., plan. situacíjski nacrt (1, 2), kart. tęmeljni topográfski nacrt, plan. urbaní­sticni nacrt nacrtniméstnitlóris -ega -ega -a m geogr. nas. . sistemáticni méstni tlóris nacrtovánje -a s plan. . planíranje nadglavíšce -a s mat. geogr. najvišja tocka na nebu, navpicno nad opazovalcem S: zenít PRIM.: podnožíšce nadglavíšcnarazdálja -e -e ž mat. geogr. kotna razdalja med nadglavišcem in nebesnim tele­som S: zenítna razdálja nadír -ja m mat. geogr. . podnožíšce nadmrska višína -e -e ž kart. višina dolocene tocke na Zemljinem površju glede na do-govorjeno in matematicno doloceno morsko gladino S: absolútna višína PRIM.: rélativna višína A – absolutna višina R – relativna višina Absolutna in relativna višina nadstrópna jáma -e-e ž geogr. krasa kraška jama z daljšimi rovi, razvršcenimi v dve ali vec nadstropij nadstrópnost drevésnih krôšenj -i -- -- ž biogeogr. razporejenost drevesnih krošenj v razlicnih višinah zaradi razlicnih rastnih razmer S: etážnost drevésnih krôšenj nadvólétno gospodárstvo -ega -a s agr. geogr. poljedelski sistem, temeljec na dvolet­nem kolobarjenju, zato je njivsko zemljišce organizirano kot dvopolje PRIM.: natrílétno gospodárstvo náftni skrílavec -ega -vca m geomorf. temna glinasta sedimentna kamnina, ki nastane s strditvijo sapropela in vsebuje od 5 % do 25 %ogljikovodikov naftovňd -óda m geogr. prometa cevovod z ob-jekti in napravami za prevajanje nafte po naftovodnem omrežju PRIM.: plinovňd nagíb -a m geomorf. . nakln (1, 2) nagíbni prŕg na pobócju -ega prága -- -- m geomorf. mejna strmina, pri kateri pobocje postane nestabilno zaradi denudacije, erozije ali akumulacije nágnjena gúba -e -e ž geomorf. . pošévna gúba nágnjenost -i ž geomorf. . nakln (1, 2) nagúbanogorôvje -ega -a s geomorf. gorovje z gubami, ki se praviloma odražajo v pasovih višjega in nižjega sveta PRIM.: grúdasto go-rôvje, kúpolasto gorôvje, vulkánsko gorôvje GL: geomorf. mládonagúbanogorôvje, geomorf. razlómljeno nagúbano gorôvje, geomorf. stáro nagúbano gorôvje nahajalíšcenarávnihvírov -a -- -- s ind. geogr. najdišce z uporabno zalogo naravnih mine-ralov, premoga, nafte, zemeljskega plina v Zemljiniskorji najčm zemljíšca -éma -- m agr. geogr. prido­bitev zemljišca v uporabo brez spremembe lastništva, pod dogovorjenimi pogoji PRIM.: zakúp zemljíšca nŕjstaręjšidryas -ega -a[dríjas] m klimatogeogr., geomorf. obdobjeprvepoznoglacialneohladit­ve, med 15.000 in 13.500 leti pred sedanjostjo S: staręjši dryas PRIM.: mlájši dryas nŕjstaręjši pleistocén -ega -a m klimatogeogr., geomorf. najstarejša doba pleistocena, od okrog 2,500.000 do 750.000 let pred sedanjostjo PRIM.: mlájši pleistocén, srédnji pleistocén, staręjši pleistocén naklňn -ôna m 1. geomorf. nagnjenost površja glede na vodoravno ravnino S: nagíb, nág­njenost PRIM.: ekspozícija (1) 2. geomorf. kot med smerjo vzpenjanja površja in vodoravno ravnino, izražen v stopinjah ali odstotkih S: nagíb, nágnjenost, strmína (2) PRIM.: eks­pozícija (2) naorávanje GL: geomorf. męjninaklňn,geomorf. naklonomér, geomorf. posípninaklňn, hidgeogr. précni naklňn réke naklonomér -a m geomorf. naprava za merjenje naklona S: klinométer naklnski k -ega -a m mat. geogr., kart. kot, ki ga oklepata ravnina in nagnjena ploskev in prikazuje nagnjenost zemljišca nakopíceni tíl -ega -a m geomorf. sestavni del talnega tila, ki nastaja v podlagi aktivnega ledenika nakupoválna cetrt -e -i ž geogr. nas. . trgôv- ska cetrt nakupoválni turízem -ega -zma m geogr. tu­rizma navadno inozemski turizem, ki temelji na krajših enodnevnih obiskih gostov v na­kupovalnih središcih vzdolž državnih meja ali daljših obiskih gostov v svetovnih mestih z raznovrstno specializirano ponudbo blaga, kateregaglavninamen sonakupicenejšegaali izbranega, drugje težje dostopnega blaga nakupoválno sredíšce -ega -a s geogr. nas. sklop trgovskih objektov zlasti s speciali­ziranimi prodajalnami potrošnih dobrin, uslužnostnimi lokali, veleblagovnicami sšte­vilnimi parkirišci, zaradi cenejšega zemljišca postavljenih na mestnem obrobju, navadno v bližiniglavnihmestnihvpadnic,obvoznic S: trgovínski cénter nalezljíva bolézen -e -zni ž demogeogr. bolezen, ki se z virusi, bolezenskimi klicami prenaša z enega cloveka na drugega, npr. kolera, kuga, tifus, malarija, rumena mrzlica, crne koze, gripa, aids nalív -a m klimatogeogr. . pla nalóžba -e ž ind. geogr. . investícija namakálna vda -e -e ž hidgeogr. voda, ki se uporablja za namakanje v kmetijstvu namakálni járek -ega -rka m agr. geogr. jarek za dovajanje vode na namakana obdelovalna zemljišca PRIM.: osuševálni járek namakálni sistém -ega -a m agr. geogr. napra­ve in objekti, namenjeni gospodarni oskrbi kulturnih rastlin z razpoložljivo vodo za na­makanje namakálno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. kmetijstvo na obmocjih z bolj ali manj suš­nim podnebjem, kjer je intenzivna pridelava mogoca le z namakanjem namakálno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. obdelovanje zemlje z namakanjem zemljišc zaradi pridelovanja poljšcin na obmocjih s kolicinsko nezadostnimi ali neenakomerno razporejenimi padavinami, tudi zaradi in-tenziviranja pridelave, pri cemer se dosega obilnejši, kakovostnejši pridelek namákanje -a s agr. geogr. nacrtno dovajanje vode zaradi boljšega uspevanja kulturnih rastlin, trave,povecanjadonosnostipridelave S: irigácija PRIM.: osuševánje GL: agr. geogr. gravitacíjsko namákanje, agr. geogr. kápljicno namákanje, agr. geogr. namá­kanje z oroševánjem, agr. geogr. podzémno namákanje, agr. geogr. površínsko namákanje namákanje z oroševánjem -a -- -- s agr. geogr. namakanje, pri katerem se voda z nepremic­nimi ali premicnimi pršilniki sorazmerno varcno razporeja po namakanem zemljišcu in enakomerno dovaja kulturnim rastlinam S: oroševánje naménskarábaprostóra -e -e -- ž plan. doloci­tev namena in pogojev za uporabo dolocenega obmocja, zemljišc, pri cemer se upošteva njihova gospodarska, socialna in ekološka vloga, kot obvezni del prostorskih planov in urbanisticnih dokumentov namóceno obdóbje -ega -a s klimatogeogr. del leta,daljšicaszizdatnimipadavinami PRIM.: dežévna dôba namrska klíma -e -e ž klimatogeogr. . oce­ ánsko podnébje namrsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. . oceánsko podnébje nanňs -ôsa m geomorf. sedimenti, ki jih odložijo vodotoki, vetrovi, ledeniki S: akumulácija (2) PRIM.: nasíp, sedimčnt GL: geomorf. hudoúrniški nanňs, geomorf. k­penski nanňs, geomorf. ledeníški nanňs, geo­morf. obálni nanňs, geomorf. pobócni nanňs, geomorf. récni nanňs, geomorf. vétrni nanňs, hidgeogr., geomorf. vléceni nanňs naňr -ôra m agr. geogr. stikajoci se, druga proti drugi obrnjeni brazdi, nastali pri oranju PRIM.: rázor naorávanje -a s agr. geogr. tehnika oranja, pri kateri se brazde na njivi obracajo navznoter, tako da na sredini nastane naor PRIM.: razo­rávanje napháni snég -ega snegá m klimatogeogr., hid-geogr. . nabíti snég napíhani snég -ega snegá m klimatogeogr., hid-geogr. sneg v zavetrnih legah, ki ga nanese in odloži veter naplavína -e ž nav. mn.1. geomorf. gradivo, ki ga tekoca voda nosi s seboj in odlaga med potjo ali na izlivu, npr. prod, pesek, melj, glina 2. geomorf. plast proda, peska, melja ali gline, ki jo je odložila tekoca voda naplávna ravníca -e -e ž geomorf. široka recna dolinazravnim, s prodom, peskomali/in mu-ljem nasutim dnom PRIM.: aluviálna ravníca, poplávna ravníca naplávni vršáj -ega -a m geomorf. vršaj iz na­ plavin napa -e ž hidgeogr. mejna ploskev v snežni odeji, po kateri se del snega ali zgornja plast snežne odeje zaradi nezadostne trdnosti loci, odtrga od spodaj ležece plasti snežne odeje S: napóka plazú napóka plazú -e -- ž hidgeogr. . napka napredoválna fáza -e -e ž hidgeogr., geomorf. obdobje, ko se ledenik zaradi vecanja kolicine ledu ali hitrejšega premikanja daljša in/ali širi S: anaglaciál,ledeníškonapredovánjePRIM.: miroválna fáza, talílna fáza, umikálna fáza napredoválna moréna -e -e ž geomorf. morena, nastala ob napredovanju ledenika napredovánje ledeníka -a -- s hidgeogr. dalj­šanje ali/in širjenje ledenika zaradi vecanja kolicine ledu ali hitrejšega premikanja PRIM.: umíkanje ledeníka narávna dédišcina -e -e ž var. okolja naravne vrednote, obmocja ali deli narave s posebnim varstvenim režimom, ki imajo za državo ali ožje obmocje posebno estetsko, zgodovinsko, kulturno, znanstveno, izobraževalno vrednost PRIM.: kultúrna dédišcina GL: var. okolja varovánje narávne dédišcine narávna geografíja -e -e žspl. geogr. . fízicna geografíja narávna męja -e -e ž 1. spl. geogr. meja med obmocjema, ki se naslanja na naravne prvi­ne, npr. reke, gorovja, razvodja 2. polit. geogr. politicna meja, ki upošteva naravne prvine v prostoru, npr. reke, pušcave, pragozdove, gor­skehrbte,razvodja, katerihpoteksenavadno doloca še z delimitacijo S: fiziográfska męja GL: biogeogr. narávna zgórnja gózdna męja narávna nesréca -e -e ž spl. geogr. nesreca, ki jo povzrocijo izjemne naravne okolišcine, npr. potres, zemeljski plaz, podor, poplava, suša, vetrolom, toca, pozeba, žled, snegolom S: újma (2) PRIM.: antropogéna nesréca, bio-lóška nesréca, katastrófa, téhnicna nesréca, újma (1) narávna pokrájina -e -e ž spl. geogr. pokrajina, ki jo je clovek nebistveno ali malo spre­menil PRIM.: kultúrna pokrájina, prvobítna pokrájina narávna régija -e -e ž spl. geogr. . fiziognóm- ska régija narávna reprodúkcija prebiválstva -e -e --ž demogeogr. obnavljanjeprebivalstvana podlagi rodnosti in umrljivosti, ki se prikazuje z bruto in neto koeficientomreprodukcije S: biolóška reprodúkcija prebiválstva narávna selékcija -e -e ž pokr. ekol. naravno ohranjanjeorganizmov, kiso zaradigenetskih in drugih lastnosti sposobnejši za preživetje, in izlocanje, odmiranje šibkejših, reproduk­cijsko manj uspešnih narávnastagnácijaprebiválstva -e -e -- ž de­mogeogr. stanje,kojenadolocenemobmocjuv dolocenemobdobju število živorojenih enako številu umrlih narávna zgrnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. zgornja meja, do katere še uspeva gozd, ce vplivajo nanj le naravni dejavniki S: primárna zgórnja gózdna męja PRIM.: an-tropogéna zgórnja gózdna męja narávna znamenítost -e -i ž var. okolja del naravne dedišcine, ki ima zaradi geoloških, geomorfoloških, hidroloških, vegetacijskih znacilnostiposebnovrednost injezavarovan z ustreznim režimom, npr. narodni park, na­ravni rezervat, naravni spomenik, spomenik oblikovane narave narávni dejávnik -ega -a m nav. mn. spl. geogr. dejavnik, ki ga ustvarijo, sprožijo ali stopnjujejo naravni procesi, npr. podnebje, vodne razmere, prst S: narávni fáktor PRIM.: antropogéni dejávnik narávni ékosistém -ega -a m pokr. ekol. ekosi-stem, ki deluje po zakonih narave, ustvarja, ohranja razmere za življenje, na katerega le posrednovplivajoclovekoviposegivanj,npr. narávno okje s planetarnimispremembamipodnebja PRIM.: antropogéni ékosistém narávni fáktor -ega -ja m nav. mn. spl. geogr. . narávni dejávnik narávni fílter -ega -tra m var. okolja prepustna plast tal, npr. pešcena, zlasti debelejše zrnato­sti, skozi katero se preceja in cisti talna voda, uporablja pa se tudi za cišcenje onesnažene vode pred crpanjem v vodovodne sisteme narávni móst -ega mostú m geomorf. ostanek iz bolj odpornih kamninskih skladov nad vdolbino v steni, nekdanjo kraško jamo, nastal z erozijo ali udorom narávni objékt -ega -a m kart. topografski objekt na zemljevidu, ki ga ni naredil ali bistveno spremenil clovek narávni párk -ega -a m var. okolja z zakonom, odlokom zavarovano obsežnejše obmocje z naravnimi znamenitostmi, pomembno z naravovarstvenega, širšega pokrajinskega vidika PRIM.: krajínskipárk,narávnirezervát, národni párk, régijski párk narávni potenciál -ega -a m pokr. ekol. sposo­bnost ekosistema in njegovih sestavin za sa­moobnovo, samoregulacijo in za ustvarjanje razmer, primernih za življenje narávniprirástekprebiválstva -ega -tka -- m demogeogr. razlika med številom živorojenih in številom umrlih na dolocenem obmocju v dolocenem obdobju, navadno izražena v promilih ali odstotkih S: biolóški prirástek prebiválstva PRIM.: mehánski prirástek pre­biválstva GL: demogeogr. négativninarávniprirástekpre­biválstva, demogeogr. pózitivninarávniprirástek prebiválstva narávni rezervát -ega -a m var. okolja obmocje s posebnimi znacilnostmi nežive in žive narave, ki je zaradi pomena, zlasti varovanja znacilnih, enkratnih, redkih ali ogroženih ekosistemov zavarovano z ustreznim reži­momin namenjenoohranjanju biotskerazno­vrstnosti, vzdrževanju naravnega ravnovesja, naravnih procesov, zato so praviloma na njem izkljucene vse clovekove dejavnosti PRIM.: krajínski párk, narávni párk, národni párk, régijski párk narávni spomeník -ega-amvar. okolja naravni pojav, objekt, znamenit zaradi razsežnosti, oblike, redkosti in zato zavarovan z ustrez­nim režimom PRIM.: spomeník oblikováne naráve narávni vír -ega -a m nav. mn. var. okolja ob-novljivo, neobnovljivo ali stalno naravno bogatstvo, ki je dostopno za clovekovo rabo, npr. energetski viri, mineralne snovi, rodovit­na prst, les, vodna moc, ribe, živali v divjini, naravne lepote GL: var. okolja izkoríšcanje narávnih vírov, var. okolja konstántni narávni vír, ind. geogr. naha­jalíšce narávnih vírov, var. okolja nčobnovljívi narávnivír, var. okolja obnovljívi narávni vír, var. okolja stálni narávni vír narávnogeográfska clenítev -e -tve ž spl. geogr. . narávnogeográfska regionalizácija narávnogeográfska régija -e -e ž spl. geogr. naravnogeografsko bolj ali manj homogeno ozemlje S: fízicnogeográfska régija narávnogeográfska regionalizácija -e -e ž spl. geogr. delitev dolocenega ozemlja, obmocja na podlagi naravnih sestavin pokrajine S: narávnogeográfska clenítev narávnogeográfski zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje naravno­geografske pojave in procese na Zemljinem površju, npr. relief, vodovje, rastlinstvo S: fízicna kárta, fízicnogeográfska kárta PRIM.: drúžbenogeográfski zemljevíd narávno gíbanje števíla prebiválcev -ega -a ---- s demogeogr. demografski proces kot po­sledica naravnega prirastka prebivalstva GL: demogeogr. négativnonarávnogíbanješte­víla prebiválcev, demogeogr. pózitivnonarávno gíbanje števíla prebiválcev narávno gnojílo -ega -a s agr. geogr. gnojilo organskega ali anorganskega izvora, pri­dobljeno iz snovi v naravi, iz uležanih, predelanih živalskih iztrebkov, odpadkov ali odmrlih rastlin, rastlinskih delov PRIM.: umétno gnojílo narávno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, na­stalo izkljucno z naravnimi procesi, brez neposrednega clovekovega posega v naravne razmere PRIM.: umétno jézero narávno kno -ega -a s geomorf. vecja odprtina v steni, grebenu, skozi katero se vidi ozadje narávno okje -ega -a s spl. geogr. okolje, ob-mocje, ki se spreminja v naravnih razmerah, brez vplivov clovekovega delovanja PRIM.: antropogéno okólje, drúžbeno okólje (1), kultivírano okólje narávno prezracevánje vôde -ega -a -- s hidgeogr. prezracevanje vode zaradi pršenja, vrtincenja, konvekcije PRIM.: umétno pre­zracevánje vôde narávno rastlínstvo -ega -a s biogeogr. ras­tlinstvo na dolocenem obmocju, ki raste v naravnih razmerah, brez vplivov clovekovega delovanja PRIM.: antropogéno rastlínstvo GL: biogeogr. potenciálno narávno rastlínstvo narávno ravnotéžje -ega -a s pokr. ekol. . narávno ravnovésje narávno ravnovésje -ega -a s pokr. ekol. stanje okolja, v katerem so njegove sestavine uskla­jene, ustaljene S: narávno ravnotéžje narávno zdravílno srédstvo -ega -ega -a s geogr. turizma zdravilno sredstvo z naravnimi sestavinami, ki ima na podlagi znanstvenih raziskovanj, medicinskih opazovanj doka­zane zdravilne ucinke, zlasti mineralne in termalne vode, blata, peloidi, zdravilni plini, podnebje narínjena moréna -e -e ž geomorf. morena, na­stala zaradi premikanja morenskega gradiva ob napredovanju ledenika cez celni morenski nasip narív -a m geomorf. kamninska gmota vecjih razsežnosti v nagubanih pogorjih, ki je zaradi težnostne sile in tektonskih pritiskov premak­njena z nekdanje podlage in po dokaj ravni drsni ploskvi narinjena na druge, lahko tudi geološko mlajše kamninske plasti S: šariáž, tektónski pokrňv narívanje -a s geomorf. posebna oblika gubanja oziroma prelamljanja, za katero je znacilno takšno premešcanje kamnin, da del kamnin prekrije drug del kamnin, se naloži prek njega narívna tektska zgrádba -e-e -ežgeomorf. tektonska zgradba ozemlja, kjer se mlajši skladi narivajo na starejše v obliki tektonske­ga pokrova ali polegle gube národ -a m 1. demogeogr. skupnost prebivalcev, nastala v zgodovinskem razvoju na podlagi skupnega jezika, ozemlja, gospodarstva in kulture 2. polit. geogr. družbeno, kulturno, gospodarsko organizirana etnicna skupina s subjektivnoin institucionalnoidentiteto,ki si v etnicno tuji državi prizadeva za jezikovno, politicno samobitnostin avtonomijo, za lastno državo PRIM.: nácija národna identitéta -e-ežpolit. geogr. nezamen­ljivost in enkratnost dolocenega naroda, ki ju ob družbenih spremembah v širši upravnopo­liticni skupnosti doživlja kot poseben nacin mišljenja,ravnanjaindoživljanja S: národna istovétnost PRIM.: nacionálna identitéta národna istovétnost -e -i ž polit. geogr. . národna identitéta národna manjšína -e -e ž 1. demogeogr., polit. geogr. skupina prebivalstva, ki živi na ozem­lju neke države in se po jeziku, obicajih, šegah, veri razlikuje od vecinskega naroda 2. demogeogr., polit. geogr. manjši del naroda na lastnem ozemlju, ki ne živi v maticni državi in se narodnostno in jezikovno razlikuje od ve-cinskega narodav skupnidržavi 3. demogeogr., polit. geogr. del naroda, ki nima lastne države in je razdeljen na dve ali vec držav národni dohdek -ega -dka m spl. geogr. na novo ustvarjena vrednost bruto domacega proizvoda v doloceni državi v dolocenem obdobju, navadno enem letu, ki se izracuna tako, da se od skupne vrednosti proizvedenih dobrin odštejejo materialni in drugi delovni stroški, place, storitve drugih podjetij in davki S: nacionálni dohódek národni párk -ega -a m var. okolja praviloma obsežnejše obmocje z naravnimi znameni­tostmi, ki je zaradi edinstvene, neponovljive celote zakonsko zašciteno z ustreznim varo­valnim režimom kot pokrajinska vrednota, pomembna za državo, njene prebivalce in mednarodno skupnost PRIM.: krajínski párk, narávni párk, narávni rezervát, régijski párk národno méšano obmócje -- -ega -a s polit. geogr., demogeogr. obmocje, navadno vzdolž državne meje, na katerem živijo pripadniki dveh, lahko tudi vec narodov národnost -i ž 1. polit. geogr. pripadnost pre­bivalstva k dolocenemu narodu v nekdanji Jugoslaviji 2. polit. geogr. narodna skupnost, živeca med pripadniki vecjega naroda v ne­kdanji Jugoslaviji 3. polit. geogr. izraz za na­rodno manjšino v nekdanji Jugoslaviji 4. polit. geogr. del naroda, ki je locen od nacionalnih držav z državnimi mejami 5. demogeogr., polit. geogr. . nacionálna manjšína narodopísje -a s spl. geogr. . etnologíja narodoslvje -a s spl. geogr. . etnologíja nasŕd -áda m 1. agr. geogr. zemljišce za gojitev kulturnih rastlin, zlasti za prodajo, npr. in-tenzivni, sadni, hmeljarski nasad S: plantáža (2) 2. var. okolja zemljišce, nacrtno zasajeno z naravnimi,kultiviranimirastlinamizokras-no, vzgojno, izobraževalno ali rekreacijsko vlogo, npr. alpinetum, javni nasad GL: agr. geogr. trájni nasŕd naselbínskisistém -ega-amgeogr. nas. ureje­nost omrežja naselbin v doloceni pokrajini, v katerem ima v sklopu vseh naselij posamezno naselje doloceno vlogo naselbínsko zemljepísno imé -ega -ega -nas kart. lastno ime naselbine, npr. zaselka, vasi, trga, mesta PRIM.: nčnaselbínskozemljepísno imé naselítvena gostôta -e -e ž geogr. nas. . go- stôta naséljenosti nasélje -a s 1. geogr. nas. vsaka obcasna, sezon-ska, polstalna ali stalna cloveška naselbina, od skupka preprostih bivališc lovcev in na­biralcev dosodobnihvelemest S: krŕj 2. geogr. nas., statisticna definicija skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb s pripadajocim funkcionalnim zemljišcem in spremljajocimi objekti, ki v gospodarskem in administrativnem smislu sestavlja temelj-no naselbinsko enoto z lastnim imenom in lastnim sistemom oštevilcenja GL: geogr. nas. barákarsko nasélje, geogr. nas. centrálno nasélje, geogr. nas. centrálno na­sélje nížje ravní, geogr. nas. centrálno nasélje srédnjeravní, geogr. nas. centrálnonaséljevíšje ravní, geogr. nas. efemęrno nasélje, geogr. nas. gabarít nasélja, spl. geogr. geografíja nasélij, geogr. nas. gostôta nasélja, geogr. nas. grúca­sto nasélje, geogr. nas. hierarhíja centrálnih nasélij, geogr. nas. hierarhíja nasélij, geogr. nas. industríjsko nasélje, geogr. nas. kájžarsko nasélje, klimatogeogr. klíma vécjega nasélja, geogr. nas. kmécko nasélje,geogr. nas. kmétsko nasélje, geogr. nas. morfologíjarurálnihnasélij, geogr. nas. morfologíja urbánih nasélij, geogr. nas. nasélje s pravílnim tlórisom, geogr. nas. nomádsko nasélje, geogr. nas. obcéstno na­ naskálna rastlína sélje, geogr. nas. obcásno nasélje, geogr. nas. oblíka nasélja, geogr. nas. obméstno nasélje, geogr. nas. omréžje centrálnih nasélij, geogr. nas. omréžje nasélij, geogr. nas. permanéntno nasélje, geogr. nas. pionírskonasélje, geogr. nas. plánšarsko nasélje, geogr. nas., geogr. turizma pocítniško nasélje, geogr. nas. podežęlsko na­sélje, klimatogeogr. podnébje vécjega nasélja, geogr. nas. položájnasélja, geogr. nas. pôlstálno nasélje, geogr. nas. preobrázba nasélja, geogr. nas. prilóžnostnonasélje,geogr. nas. priméstno nasélje, geogr. nas. razložęno nasélje, geogr. nas. razpršęno nasélje, geogr. nas. raztréseno nasélje, geogr. nas. satelítsko nasélje, geogr. nas. sémipermanéntno nasélje, geogr. nas. sestávljeno nasélje, geogr. nas. seznsko na­sélje, geogr. nas. sklénjeno nasélje, geogr. nas. sleménsko nasélje, geogr. nas. spálno nasélje, geogr. nas. sredíšcno nasélje, geogr. nas. stálno nasélje, geogr. nas. stanovánjskonasélje, geogr. nas. strnjeno nasélje, geogr. nas. temporálno nasélje, plan., geogr. nas. teoríja o centrálnih naséljih, geogr. nas. tlóris nasélja, geogr. nas. trško nasélje, geogr. turizma turísticno nasélje, geogr. nas. ustrňjnasélja, geogr. nas. vrtíckarsko nasélje, geogr. nas. zgrádba nasélja nasélje s pravílnim tlrisom -a -- -- -- s geogr. nas. pravokotno, kvadratno, okroglo, redkeje trikotno strnjeno naselje z urejeno tlorisno zasnovo, nastalo z nacrtno kolonizacijo ali s temeljito preureditvijo, navadno zaradi obrambe PRIM.: grúcasto nasélje, obcéstno nasélje nasícena cóna -e -e ž hidgeogr. z vodo prepo­ jena prepustna kamninska plast nasícenostprstí -i -- ž pedogeogr. lastnost prsti, odvisna od vsebnosti izmenljivih kovinskih ionov ali izmenljivih baz kalcija, magnezija, kalija,natrija PRIM.: V-vrédnost nasíp -a m geomorf. gradivo, nakopiceno z na­ sipavanjem PRIM.: nanňs, sedimčnt GL: geomorf. balvánskinasíp, geomorf. ledeníški nasíp, geomorf. morénskinasíp, geomorf. obréc­ ni nasíp nasipávanje -a s geomorf. mehanskokopicenje vseh vrst z mesta nastanka prestavljenega, prenesenega gradiva naskálnarastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, pri­lagojena življenjskim razmeram na kamnu, skali S: litofít nasprtništvo -a s biogeogr. tekmovanje med dvema razlicnima vrstama organizmov, pri katerem ena škodi drugi, a od tega nima koristi S: amenzalízem natalitéta -e ž demogeogr. . ródnost nátrijev horizt -ega -a m pedogeogr. argi-licnemu podoben diagnosticni horizont, ki vsebuje 15 % ali vec izmenljivega natrija S: Btn-horizónt, horizónt Btn natrílétno gospodárstvo -ega -a s agr. geogr. poljedelski sistem, temeljec na triletnem kolobarjenju, zato je vaško njivsko zemljišce razdeljeno na tripolja PRIM.: nadvlétno gospodárstvo naturalizácija -e ž 1. demogeogr. dodelitev dr­žavljanstva osebi, ki se je za stalno priselila vdržavo,aliosebibrezdržavljanstva 2. pokr. ekol., biogeogr. uvajanje dolocene živalske ali rastlinske vrste v okolje, v katerem ni avtohtona, vendar lahko v njem uspeva in se razmnožuje naturálno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. . sámozadôstno kmetíjstvo navádnagostôtaprebiválstva-e-e--ždemo­geogr. . aritméticna gostôta prebiválstva navádna gúba -e -e ž geomorf. . simétricna gúba navádna krivúlja récnega pádca -e -e -- -- ž geomorf. . erozíjska terminánta navęjani ledeník -ega -a m hidgeogr. manjši ledenik v zavetrni kotanji pod podnebno snežno mejo, nastal iz snega, ki ga je iz višjih leg nanesel veter navídezna gladína tálne vde -e -e ---- ž hidgeogr. zaradi višjega zracnega tlaka nižja gladina talne vode kot v sosednjih tleh navídezna pokrájina -e -e ž kart., spl. geogr. racunalniškitrirazsežnostniprikaznamišlje­ne pokrajine S: virtuálna pokrajína, virtuálna régija PRIM.: digitálni modél pokrájine navigácija -e ž 1. mat. geogr., geogr. prometa vodenje ladje, letala v doloceni smeri z do-locanjempoložaja 2. mat. geogr., geogr. prometa veda o vodenju prometnih sredstev s pomocjo dolocanja položaja 3. hidgeogr., geogr. prometa cas, ko je v dolocenem morju, jezeru, reki mogocaplovba navpícnaconálnost -e -i tudi navpícnazonál­nost -e -i ž biogeogr., pokr. ekol. . vertikálna conálnost navpícna rastlínska męja -e -e -e ž biogeogr. meja, do katere v visokogorju še uspevajo rastline, rastlinske združbe S: vertikálna ve­getacíjska męja PRIM.: vodorávna rastlínska męja navpícna razgíbanost površja -e -i -- ž geo­morf. prostorsko spreminjanje oddaljenosti, nagnjenosti in ukrivljenosti ploskev površja glede na vodoravno ravnino PRIM.: vodorávna razgíbanost površja navpícna zonálnost -e -iž biogeogr., pokr. ekol. gl. navpícna conálnost navpícnokróženjevôde -ega -a -- s hidgeogr. za mešanje vodnih slojev pomembno premikanje vodnih gmot v jezeru ali morju zaradi vetra, zgošcevanja površinske vode S: vertikálno króženje vôde návticna kárta -e -e ž kart. . pomôrski zemljevíd návticna mílja -e -e ž mat. geogr. . môrska mílja návticnimrák -ega -a m mat. geogr. del dneva po soncnem zahodu in pred soncnim vzhodom, ko je Sonce pod obzorjem od 6° do 12° PRIM.: astronómski mrák, mešcánski mrák návticni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki temelji na premožnih individu­alnih gostih z lastnimi ali najetimi jahtami, motornimi colni, jadrnicami in udeležencih križarjenj z velikimi potniškimi ladjami nčaktívna kmetíja -e -e ž agr. geogr., po družbeno­gospodarski clenitvi kmetija, na kateri se noben družinskiclan neukvarjavecs kmetovanjem PRIM.: císta kmetíja (2), dopolnílna kmetíja, méšana kmetíja (2), ostaréla kmetíja, poten­ciálno císta kmetíja nčaktívni ledeník -ega -a mhidgeogr. ledenik, ki se ne premika in ne povecuje S: mrtvi ledeník PRIM.: aktívni ledeník nčavtohta manjšína -e -e ž polit. geogr., demo-geogr. manjšina, katere pripadniki naseljujejo doloceno obmocje šele krajši cas, pogosto zaradi ekonomskih migracij, in navadno ni­majoenakihpravickotpripadnikiavtohtonih manjšin, npr. Turki v Nemciji, Srbi v Sloveniji PRIM.: avtohtna manjšína nčhidrávlicna civilizácija nebésna -e osí ž mat. geogr. navidezni po­daljšek Zemljine osi do severnega in južnega nebesnega tecaja, okrog katerega se navidez-no vrti nebo nebésna strán -e straní ž mat. geogr. tocka na obzorju, po kateri se orientira GL: mat. geogr. glávnanebésnastrán, mat. geogr. stránska nebésna strán nebésni ekvátor -ega -ja m mat. geogr. umišljeni krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico nebésni glbus -ega -a m mat. geogr., kart. . zvézdni glóbus nebésni koordinátni sistém -ega -ega -a m mat. geogr. sistem koordinat na nebu za do-locanje lege nebesnih teles GL: mat. geogr. eklípticni nebésni koordinátni sistém, mat. geogr. ekvatoriálni nebésni koor­dinátni sistém, mat. geogr. horizóntski nebésni koordinátni sistém nebésni obňk -ega -óka m mat. geogr. . neb nebésni pl -ega -a m mat. geogr. . nebésni tecáj nebésni poldnévnik -ega -a m mat. geogr. umiš­ljeni krog na nebu, ki povezuje severno in južnotockonaobzorju,greskozinadglavišce in podnožišce ter skozi oba nebesna tecaja nebésni svňd -ega svóda m mat. geogr. . neb nebésni tecáj -ega -a m mat. geogr. tocka, kjer nebesna os prebada nebo S: nebésni pól GL: mat. geogr. júžni nebésni tecáj, mat. geogr. séverni nebésni tecáj, mat. geogr. višína ne­bésnega tecája nebésni vzporédnik -ega -ammat. geogr. umiš­ljeni krog na nebu, vzporeden z nebesnim ekvatorjem neb-á s mat. geogr. polkrogla, omejena s horizontom opazovalca S: nebésni obňk, nebésni svňd nebráška poledenítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. starejšepleistocenska poledenitev v Severni Ameriki, pred okrog 800.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z mlajšo do-navsko poledenitvijo v Alpah in menapsko poledenitvijo na severu Evrope S: nebráški glaciál nebráški glaciál -ega -a mklimatogeogr., geomorf. . nebráška poledenítev nčcísta industríja -e -e ž var. okolja, ind. geogr. . umázana industríja nčcístogorívo -ega -a s nav. mn. var. okolja trdo gorivo, iz katerega se pri zgorevanju sprošca zlasti žveplov dioksid, ki v stiku z vlago, spremenjen vkislino,zeloškodiokolju PRIM.: císto gorívo nčdopústniposégivokólje -ih -ov -- -- m mn. 1. var. okolja clovekovo ravnanje, s katerim se okolje prevec obremenjuje, ogroža in se zato zelo poslabša njegova kakovost PRIM.: do-pústni poségi v okólje 2. var. okolja clovekovo poseganje v okolje, ki ni skladno s predpisi PRIM.: dopústni poségi v okólje nčdovjena grádnja -e -e ž geogr. nas. . crna grádnja nčdovjeno odlagalíšce odpádkov -ega -a --s var. okolja neurejeno, uradno nedovoljeno in okolju škodljivo odlagališce odpadkov S: crno odlagalíšce odpádkov, crno smetíšce, dívje odlagalíšce odpádkov négativna bilánca prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. zmanjšanje števila prebivalcev na dolocenem obmocju v dolocenem obdobju PRIM.: pózitivna bilánca prebiválstva négativni narávni prirástek prebiválstva -ega -ega -tka -- m demogeogr. presežek števila umrlih nad številom živorojenih prebivalcev PRIM.: pózitivni narávni prirástek prebivál­stva négativniprirástekštevílaprebiválcev -ega -tka -- -- m demogeogr. negativna razlika v šte­vilu prebivalcev na dolocnem obmocju med dvema popisoma, primerjalnima obdobjema S: upádek števíla prebiválcev négativno narávno gíbanje števíla prebivál­cev -ega -ega -a -- -- s demogeogr. demografski proces kot posledica negativnega naravnega prirastka števila prebivalcev PRIM.: pózitivno narávno gíbanje števíla prebiválcev negroíd -a m demogeogr. pripadnik velike rasne skupine, ki ima temno rjavo do crno barvo kože, kodraste lase, širok nos, ravno ali v sredini izboceno celo, izboceno celjust nčhidrávlicna civilizácija -e -e ž agr. geogr. podeželsko-mestnakmetijskacivilizacija,pri kateri je uspešnost pridelave v celoti odvisna od kolicine padavin in njihove razporeditve med letom PRIM.: hidrávlicna civilizácija nčkarbonátna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki ne vsebuje prostih karbonatov PRIM.: kar­bonátna prst nčkategorizírana césta -e -e ž geogr. prometa prometna površina, po kateri poteka promet po predpisih o varnosti cestnega prometa ali dolocilih lastnika, upravljalca, npr. gozdna cesta, zasebna cesta, dovozna cesta, pristopna pot do objektov, zemljišc, funkcionalna po­vršina ob objektih, avtobusna postaja PRIM.: kategorizírana césta nčkmécko gospodínjstvo -ega -a s agr. geogr. gospodinjstvo zvecinodohodkoviznekmetij­stva, v katerem so vsi aktivni družinski clani v rednem delovnem razmerju v nekmetijskih dejavnostih, na lastni ali najeti zemlji pa kmetujejo po delu, ljubiteljsko PRIM.: kmécko gospodínjstvo, méšano gospodínjstvo nékton -a m biogeogr., hidgeogr. v vodi živeci mikroorganizmi, ki plavajo PRIM.: plánkton néma kárta -e -e ž kart. . némi zemljevíd némi glbus -ega -a m mat. geogr., kart. globus brez vsebine, navadno crne barve, na katerega se riše s kredo S: crni glóbus némi zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid z omejeno vsebino, brez napisov, navadno na­menjen izobraževanju S: néma kárta nčnacrtni méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. . nčsistemáticni méstni tlóris nčnaselbínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. lastno ime države, pokrajine, vode, vzpetine, otoka, nebesnega telesa, poslopja, drugega objekta PRIM.: naselbínsko zemlje­písno imé néoárkticna bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografska regija, ki obsega Severno Ameriko PRIM.: antárkticnabíogeo­gráfskarégija,avstrálsko-ázijskabíogeográf-ska régija, etiópska bíogeográfska régija, neotrópska bíogeográfska régija, oceánska bíogeográfska régija, orientálska bíogeo­gráfska régija, páleoárkticna bíogeográfska régija nčobnovljívi narávni vír -ega -ega -a m nav. mn. var. okolja naravnivir, npr. rude, premog, nafta, zemeljski plin, katerega zaloga se, ker nastaja dolga geološka razdobja, s porabo dokoncnozmanjšujePRIM.: obnovljívinarávni vír, stálni narávni vír nčobnovljívi vír energíje -ega -a -- m nav. mn. var. okolja vir energije, npr. premog, nafta, zemeljskiplin, kateregazalogase, ker nastaja dolga geološka razdobja, s porabo dokoncno zmanjšuje PRIM.: obnovljívi vír energíje néogęa -e ž biogeogr. gl. néogęja néogęja -e in néogęa -e ž biogeogr. zooge­ografsko kraljestvo, ki obsega Srednjo in Južno Ameriko PRIM.: árktogęja, nótogęja, páleogęja néogén -a m geomorf. mlajša perioda terci­arja, ki se deli na miocen in pliocen PRIM.: páleogén néoimperialízem -zma m polit. geogr. . néo­ kolonialízem néokolonialízem -zma m polit. geogr. politika gospodarsko razvitih držav, ki si zlasti z utrjevanjem kapitalisticnih odnosov prizade­vajopridobiti,ohranitipoliticni,gospodarski vpliv v manj razvitih državah tretjega sveta S: néoimperialízem neolítskarevolúcija-e-ežagr. geogr. prehodiz popolne odvisnosti od lova in nabiralništva k domestikaciji rastlin in živali v mlajši kameni dobi ali neolitiku, kar je porodilo ustaljeno kmetovanje nčomejęni pláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz na prostranem, neporaslem in gladkem pobocju, ki mu je težko dolociti pot oziroma obseg PRIM.: omejęni pláz nčosvetljęna plást -e plastí ž hidgeogr. . ŕfóticna cóna nčosvíncenibencín -ega -a m var. okolja tekoce gorivo za motorna vozila, v katerem so proti klenkanju v motorju namesto svinca uporab­ljena druga sredstva, zato manj onesnažuje okolje néotektika -e ž 1. geomorf. vpliv tektonike na oblikovanje Zemljinega površja v kvartarju PRIM.: recéntna tektónika 2. geomorf. vpliv tektonike na oblikovanje Zemljinega površja v casu, ko je nastajal sedanji relief néotektnski reliéf -ega -a m geomorf. relief, v katerem prevladujejo oblike, na katere je bistveno vplivala neotektonika PRIM.: tek­tónski reliéf neotrpis -a m biogeogr. florna oblast, ki obsega nčrazvíto obmócje Srednjo in Južno Ameriko, razen njenega skrajnega južnega dela S: neotrópska flórna oblást PRIM.: antárktis, avstrális, holárktis, kapensis, páleotrópis neotrpska bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografska regija, ki obsega Srednjo in Južno Ameriko PRIM.: antárktic­na bíogeográfska régija, avstrálsko-ázijska bíogeográfskarégija,etiópskabíogeográfska régija, néoárkticna bíogeográfska régija, oceánska bíogeográfska régija, orientálska bíogeográfska régija, páleoárkticna bíogeo­gráfska régija neotrópska flórna oblást -e -e oblastí ž bio-geogr. . neotrópis neotrópska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki obsega Srednjo in Južno Ameriko PRIM.: antárkticnazóogeográfskaoblást,avstrálska zóogeográfska oblást, etiópska zóogeográf­skaoblást,holárkticnazóogeográfskaoblást, índijsko-malájska zóogeográfska oblást, madagáskarskazóogeográfskaoblást,novo­zelándskazóogeográfskaoblást,polinézijska zóogeográfska oblást nčperiódicni môrski tók -ega -ega -a m hid-geogr. obcasni morski tok, ki ga povzrocajo vetrovi, plimovanje, razlicna temperatura ali gostota vode PRIM.: obdóbni môrski tók nčperiódicno kolébanje ledeníkov -ega -a -- s hidgeogr. obcasno spreminjanje velikosti in oblike ledenikov, ki ga povzrocajo tektonski premiki,vulkanskiizbruhiPRIM.: periódicno kolébanje ledeníkov nčpísmenost -i ž demogeogr. nezmožnost vec kot 15 let starega cloveka, da bere in piše S: analfabetízem nčpovrátnaembaláža -e -e ž var. okolja emba­laža, ki se po enkratni uporabi zavrže PRIM.: odpádna embaláža, povrátna embaláža nčpozídano méstno zemljíšce -ega -ega -a s geogr. nas. zemljišce v mestu, namenjeno razlicnim funkcijam, na katerem ne stojijo stavbe, npr. ulice, ceste, trgi, dvorišca, vrtovi, zelenice, parki, manipulativni prostori tovarn, skladišc, delavnic, železniške naprave, ob-delovalna zemljišca, gozd PRIM.: pozídano méstno zemljíšce nčprávadržáva -e -e ž1. polit. geogr. država, ki zaradi majhnega ozemlja in maloštevilnega prebivalstva ne izvaja vseh državnih funk-cij, npr. San Marino, Andora 2. polit. geogr. politicnoteritorialna enota, ki izvaja vecino državnih funkcij, vendar ni mednarodno pri­znana,npr.Tajvan3. polit. geogr. mednarodno priznana politicnoteritorialna enota, ki ne izvaja vecinedržavnih funkcij, npr. Zahodna Sahara zaradi maroške okupacije nčpráva projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, pri kateri je mreža poldnevnikov in vzporednikov izvedena na dogovorjen nacin S: dogovorjęna projékcija PRIM.: konvencio­nálna projékcija, práva projékcija nčpravílni délec -ega -lca m agr. geogr. njivska, travniška parcela nepravilne podolgovate oblike na manj sistematicno razparceliranem delu vaškega zemljišca S: grúdasti délec PRIM.: pravílni délec nčpresihajócaréka -e -e ž hidgeogr. . stálna réka nčprežéti pás -ega pasú m geogr. krasa . vadózni pás nčproduktívno zemljíšce -ega -a s agr. geogr. . nčuporábno zemljíšce neptunísticna teoríja -e -e ž geomorf. teorija s konca 18. stoletja, po kateri naj bi kamnine nastale ali se odložile v morju nčrazclénjena obála -e -e ž geomorf. obala s sorazmerno ravno obalno crto zaradi plitvih zalivov, neizrazitih polotokov, maloštevilnih otokov PRIM.: razclénjena obála nčrazvíta prst -e prstí ž pedogeogr. prst v zacetni fazi razvoja, skoraj brez humusa, v neskle­njenem A-horizontu, neposredno na maticni podlagi, znacilna za strma pobocja, pušcave, kompaktnekamnine, sveženasuto, nesprijeto grušcnato oziroma prodno gradivo nčrazvíta régija -e -e ž spl. geogr. regija s pod­povprecno razvitim gospodarstvom PRIM.: razvíta régija nčrazvíto obmócje -ega -a s plan. obmocje, ki v primerjavi z drugimi zaostaja v regio­nalnem razvoju zaradi razlicnih razlogov, npr. gospodarskih in družbenih razmer, neugodnih demografskih tokov, težavnih naravnih razmer, slabe prometne povezanosti, pomanjkljive infrastrukture, zgodovinskih dogodkov S: mŕnj razvíto obmócje PRIM.: depresívno obmócje neríticni môrski sedimčnt -ega -ega -ęnta m geomorf. morski sediment v globini do 200 m PRIM.: abisálnimôrskisedimčnt,batiálnimôr-ski sedimčnt, pelágicni môrski sedimčnt nerítik -a m hidgeogr. plitvi del pelagiala S: nerítski pás nerítski pás -ega pasú m hidgeogr. . nerítik nčrodovítno zemljíšce -ega -a s agr. geogr. degradirano zemljišce, na katerem kulturne rastlineneuspevajo,vendar prinašadohodek zizkorišcanjemin prodajosurovin,npr.s pri­dobivanjem peska, proda, gline, okrasnega in gradbenega kamna, šote PRIM.: nčuporábno zemljíšce, rodovítno zemljíšce nčsimétricnikotlěc -ega -íca m geogr. krasa ko­tlicnanagnjenilašti, kiimazaradikorozijske­ga delovanja snežnice izbocen spodnji rob nčsistemáticni méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. mestni tloris, v katerem so hiše, ulice, ceste, trgi, zelene površine razporejeni stihijsko zaradi postopnega nastajanja pod vplivom razlicnih regulacij, nazorov, tradicije ali povsem spontanega razvoja S: nčnacrtni méstni tlóris PRIM.: sistemáticni méstni tlóris nčskládnopobócje-ega-as 1. geomorf. poboc­je, neskladno s kamninsko sestavo podlage PRIM.: skládno pobócje (1) 2. geomorf. pobocje, neskladno z naklonom kamninskih skladov PRIM.: skládno pobócje (2) nčsprijéti snég -ega snegá m klimatogeogr., hid-geogr. snežna odeja z majhno gostoto, v kateri kristali, zrnca niso sprijeti, vezani S: ráhli snég, sípki snég PRIM.: sprijéti snég nčstabílno ozrácje -ega -a s klimatogeogr. . labílno ozrácje nčteritoriálna manjšína -e -e ž polit. geogr., demogeogr. manjšina, katere pripadniki nimajo lastnega zgodovinskega ozemlja, npr. Romi PRIM.: teritoriálna manjšína néto gostôta naséljenosti -- -e -- ž geogr. nas. razmerje med številom prebivalcev in neto površino stanovanjskega obmocja, izraženo v preb./ha PRIM.: brúto gostôta naséljenosti nétopovršínastanovánjskegaobmócja---e ---- ž geogr. nas. površina stanovanjskega na­selja brez površine cest PRIM.: brúto površína stanovánjskega obmócja néto primárna proizvdnja -- -e -e ž pokr. ekol. del biomase, nastal s fotosintezo, od katerega seodštejeenergija, kijo rastlineporabljajo za razgrajevanje snovi pri disimilaciji, znacilen za posamezne vrste rastlin PRIM.: brúto pri­márna proizvódnja nétotnski kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za obracunavanje obsega neto dela v železniškem prometu, ugotavljanje prihodkov in stroškov na enoto placanega dela, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki teže tovora in razdalje v km, na katerih se ta tovor prepelje PRIM.: brútotónski kilométer, táratónski kilométer nčuporábno zemljíšce -ega -a s agr. geogr. zemljišce, neprimerno za kmetijsko, goz­darsko rabo in/ali pridobivanje surovin S: nčproduktívno zemljíšce PRIM.: nčrodovítno zemljíšce neúrje -a s klimatogeogr. zelo mocne padavine, ki jih spremlja mocen veter, zlasti ob nevihtah PRIM.: újma (1) nevárni odpádki -ih -ov m mn. var. okolja stru­peni, eksplozivni, vnetljivi in radioaktivni odpadki, za katere je predpisano posebno ravnanje, zbiranje, nevtraliziranje in se ne smejo odlagati na odlagališca komunalnih odpadkov, odmetavati v naravo nevíhta -e ž klimatogeogr. vremenski pojav z grmenjem, bliskanjem in strelo, vcasih s krat­kotrajnim mocnim dežjem ali toco, navadno ob pregretju ozracja in prehodu fronte GL: klimatogeogr. frontálna nevíhta,klimatogeogr. tęrmicna nevíhta, klimatogeogr. vrocínskanev­íhta nevíhtnost -i ž klimatogeogr. pogostnost po­javljanja neviht na dolocenem obmocju v do-locenem casu, navadno v enem letu nevtralizacíjskasposóbnost okólja -e -i -- ž var. okolja sposobnost okolja ali njegovih delov, da zmanjšuje škodljive vplive clovekovega ravnanja,poseganjavanj PRIM.: regeneracíj-ska sposóbnost okólja nevtralízem v okju -zma -- --m pokr. ekol., var. okolja lastnost okolja, da v njem ni vidnih medsebojnih vplivov, soucinkovanja med njegovimi sestavinami PRIM.: interákcija (2), sinergízem v okólju nevtrálna ca -e -e ž 1. polit. geogr. vmesno, niválni krás navadno dalj casa nenaseljeno ozemlje z varovalno vlogo med dvema državama, npr. La Linea med Gibraltarjem in Španijo S: tampónska cóna 2. polit. geogr. nenaseljeno obmocje, na katerem meja med državama še ni dokoncno dolocena, npr. med Egiptom in Sudanom, do leta 1975 med Irakom in Sau­dovoArabijo S: tampónska cóna nevtrálnareákcijaprstí -e -e -- ž pedogeogr. re-akcijaprstis pH-vrednostjo okrog 7, prikateri sta kislost in bazicnost uravnoteženi PRIM.: bázicna reákcija prstí, kísla reákcija prstí nevtrofílnarastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na zmerno kislih, nevtralnih prsteh s pH-vrednostjo med 6,7 in 7PRIM.: bazofílna rastlína, kisloljúbna rastlína new town -- -a [njú tá.n] m (ang.) geogr. nas. novo mesto v anglosaškem okolju PRIM.: ville nouvelle nčzréla prst -e prstí ž pedogeogr. . ŕconálna prst nícelna gladína -e -e ž hidgeogr. dogovorjeno stanje morske gladine kot izhodišce za racu­nanje hitrosti vodnih tokov S: núlta gladína nícelnaglobína -e -e ž hidgeogr., kart. dogovor­ jena ploskev z globino 0 m kot izhodišce za dolocanje morske globine na zemljevidih S: núlta globína nícelna tócka -e -e ž kart. tocka na morski gladini, pri povprecnem stanju morja, ki je izhodišce za merjenje nadmorskih višin na kopnem nícelna višína vôde -e -e -- ž hidgeogr. abso­lutna nadmorska višina, oznacena z 0, kot izhodišce za merjenje navpicnega kolebanja gladine rek, jezer, morij S: núlta višína vôde nícelnimeridián -ega -a mkart. . greenwiški poldnévnik nífe -- ž neskl. geomorf. oznaka za Zemljino je­dro, ki ga domnevno sestavljata zlasti nikelj in železo, s specificno gostoto vec kot 10 g/cmł PRIM.: siál, síma nímb -a in nímbus -a m klimatogeogr. temen, kopast oblak, iz katerega pada dež nimbostrát -a in nimbostrátus -a m klimatogeogr. brezoblicen, temnosiv sklenjen oblak z bazo na višini okrog 1000 m, ki sega navzgor tudi do 10.000 m visoko, sestavljen iz podhlajenih vodnih kapljic, snežink in snežnih kristalov, iz katerega se navadno brez prekinitev iz­locajo padavine nimbostrátus -a m klimatogeogr. gl. nimbostrát nímbus -a m klimatogeogr. gl. nímb níša -e ž geogr. krasa votlinica z ravnim ali po­ ložnim dnom, poglobljena v steno jame GL: pokr. ekol. ekolška níša, geomorf. nivacíjska níša nitosl -a m pedogeogr. prst z argilicnim B-ho­rizontom v profilu, ki vse do globine 150 cm vsebuje veliko glinastih delcev nitrátna direktíva -e -e ž var. okolja, agr. geogr. . nitrátna smérnica nitrátna smérnica -e -e ž var. okolja, agr. geogr. ukrepi za preprecevanje in zmanjšanje one-snaženostivodaznitrati, kijo povzrocazlasti intenzivno kmetovanje S: nitrátna direktíva nitrifikácija -e ž pedogeogr. biokemicna oksida­cija amonijevih ionov v prsti v nitrit in nitrat PRIM.: denitrifikácija GL: var. okolja nitrifikácija vodá nitrifikácija vodá -e -- ž var. okolja onesnaže­vanje voda z nitrati zaradi pretirane uporabe dušicnih gnojil, iz katerih se s padavinsko vodo izpirajo v prst in naprej v talno ter druge vode nitrofílna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na prsteh, v katerih je veliko dušika, dušikovih spojin S: nitrofít nitrofít -a m biogeogr. . nitrofílna rastlína nivácija -e ž geomorf. lokalno preperevanje in prenos preperine po pobocju zaradi zmrzal­nega preperevanja in delovanja snežnice na obmocju stalnih snežišc oziroma v njihovi bližini nivacíjska níša -e -e ž geomorf. z nivacijo nastala razlicno velika vdolbina v pobocju, ki postopoma lahko preraste v krnico, po­gostejša na osojah nivacíjsko umíkanje pobócij -ega -a -- s geo­morf. mocnejše preperevanje strmejših skalnih odsekov pobocij in njihovo umikanje zaradi dolgotrajnega zmrzalnega preperevanja niválna klíma -e -e ž klimatogeogr. . niválno podnébje niválnavrtáca -e -e ž geogr. krasa plitva vrtaca, nastala v apnencasti podlagi na obmocju z dalj casa trajajoco snežno odejo niválni krás -ega -a m geogr. krasa kras v sub­polarnem ali nivalnem podnebju z daljšim trajanjem in ucinkovanjem snežne odeje in/ali snežnice GL: geogr. krasa, geomorf. glácioniválni krás, geogr. krasa niválnivisokogôrskikrás,geogr. kra­sa spódnji niválni pás visokogôrskega krása, geogr. krasa súbniválni krás niválni pás -ega pasú m biogeogr. . snéžni pás niválni režím -ega -a m hidgeogr. . snéžni režím niválni visokogski krás -ega -ega -a m geogr. krasa visokogorski kras v nivalnem visoko­gorskem podnebju, z zelo izrazitimi znaki snežnega preoblikovanja površja S: snéžni visokogôrski krás niválno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje obmocij z dolgotrajno snežno odejo, za katero je znacilno dolgo, mrzlo zimsko in kratko, toplo poletno obdobje S: niválna klíma nivelmán -a m kart. izhodišcna, zacetna tocka, od katere se merijo višine niv -ja m geomorf. uravnano površje ali ostanki uravnave GL: hidgeogr. hídrostáticni nivó, geogr. krasa, hidgeogr. piezométricni nivó, geomorf. sleménski nívo, geomorf. terásni nivó, geomorf. vršni nivó nívoglaciálni režím -ega -a m hidgeogr. . snéžno-ledeníški režím nivjski promčt -ega-éta m geogr. prometa pro-met, ki poteka po prometnih poteh, križajocih se v isti ravnini PRIM.: ízvennivójski promčt nivójsko križíšce -ega -a s geogr. prometa ure­jena prometna površina, na kateri se dvoje ali vec cest križa, stika v isti ravnini PRIM.: ízvennivójsko križíšce nivologíja -e ž 1. hidgeogr. del hidrografije o snegu, snežni odeji 2. hidgeogr. veda, ki pro-ucuje snežno odejo, sneg nívopluviálni režím -ega -a m hidgeogr. . snéžno-dežni režím nízka kráška planta -e -e -e ž geomorf., geogr. krasa kraška planota z manj izrazito relativno višinsko razliko glede na okolico, pri nas vzpeta do okrog 700 m nadmorske višine, npr. Kras, Bloke PRIM.: visôka kráška planôta nízka mála vda -e -e -e ž hidgeogr. pri pol-dnevnem plimovanju nižja od obeh nizkih voda v toku dneva S: nízka oséka PRIM.: nízka plna vda nízka obála -e -e ž geomorf. navadno zelo položna obala, ki se lahko za obalno crto nadaljuje dalec v notranjost kopnega PRIM.: visôka obála nízkaoblácnost -e -i ž klimatogeogr. oblacnost, ki jo sestavljajo nizki oblaki, npr. kumuli, stratokumuli PRIM.: srédnjaoblácnost,visôka oblácnost nízka oséka -e -e ž hidgeogr. . nízka mála vda nízka planta -e -e ž geomorf. planota na nižji nadmorski višini, v Sloveniji npr. do okrog 700 m nadmorske višine S: nízka raván PRIM.: visôka planôta GL: geomorf., geogr. krasa nízka kráška planôta nízka plíma -e -e ž hidgeogr. . nízka plna vda nízka plna vda -e -e -e ž hidgeogr. pri pol-dnevnem plimovanju nižja od obeh polnih voda v toku dneva S: nízka plíma PRIM.: nízka mála vôda, visôka pôlna vôda nízka raván -e ravní ž geomorf. . nízka pla­na nízka terása -e -e ž geomorf. spodnja terasa v primeru, ko je kvartarna terasa razvita v dveh ravneh PRIM.: visôka terása nízka vda -e -e ž hidgeogr. glede na višino in pretok podpovprecna voda, odvisna od letnega casa PRIM.: visôka vôda nízke širíne -ih -ín ž mn. spl. geogr. obmocja okrog ekvatorja, do 30° severne oziroma juž­nezemljepisneširinealimed obemapovratni­koma PRIM.: srédnje širíne, visôke širíne nízki oblák -ega -a m nav. mn. klimatogeogr. oblak z bazo v višini do 2000 m, sestavljen vecino­maiz vodnihkapljic,npr.kumul,strat,strato­kumul PRIM.: srédnji oblák, visôki oblák nízko bárje -ega -as hidgeogr., biogeogr. barjev depresijah ali na skoraj ravnem površju, kjer zaradi anaerobnih razmer nastaja šotna prst, na kateri rastejo zlasti šaši in ostricevke S: plôsko bárje PRIM.: visôko bárje nízkotlácnahídroelektrárna -e -e žind. geogr., hidgeogr. . pretócna hídroelektrárna nízkotrávna preríja -e -e ž biogeogr. prerija na zahodu osrednjega nižavja Severne Amerike, v kateri prevladujejo nizke trave PRIM.: vis­kotrávna preríja nízkotrávna stépa -e -e ž biogeogr. stepa, v kateri zaradi manjših kolicin padavin pre­vladujejo nizke trave S: súha stépa PRIM.: viskotrávna stépa nizvdno hidgeogr. . dlvdno nižávje -a s geomorf. obsežno obmocje so-razmerno nižjega reliefa, v Sloveniji zlasti ravnin in gricevja S: nižína (2) PRIM.: ravnína, višávje nižína -e ž 1. geomorf. manj obsežno nižavje 2. geomorf., neustr. . nižávje nižínska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geo­morf. poledenitev, ki pokriva nižavja nižínski pás -ega pasú m biogeogr. višinski rastlinski pas s toploljubnimi gozdnimi združbami, npr. v Sloveniji s hrastovo-gabro­vimi gozdovi do nadmorske višine od 600 m do 700 m S: kolínski pás PRIM.: gôrski pás, súbalpínski pás, visokogôrski pás nižínskitókréke -ega -a -- m hidgeogr. pocasen tok reke po obmocju z blagim strmcem, pri cemer se odlagajo naplavine nižínsko bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje na dnu dolin, kotanj, na ravninah, v katero z obrobja z vodami pritekajo hranilne snovi, ki omogocajo rast trav, drugih zelišcnih vrst, drevja PRIM.: višínsko bárje nížja geodezíja -e -e ž kart. geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših obmocij in z izdelavo topografskih zemljevidov njíva -e ž 1. agr. geogr. obdelovalnozemljišce,na katerem se z navadno intenzivnimi delovnimi postopki obdelovanja pridelujejo poljšcine in vrtnine, npr. žita, zelenjava, krmne in indu­strijske rastline S: plje (2) 2. agr. geogr. ob-delovalno zemljišce za pridelovanje poljšcin in vrtnin kot temeljna katastrska zemljiška kategorija, v katero seuvršcajo tudi zemljišca, na katerih se pridelujejo jagodicje, sadike sad-nega, gozdnega in okrasnega drevja, sadike vinske trte, hmelja GL: agr. geogr. dlga njíva, agr. geogr. grúdasta njíva, agr. geogr. jerménasta njíva, agr. geogr. kvadrátasta njíva, agr. geogr. obcásna njíva njívska prst -e prstí ž pedogeogr. rodovitna prst z veliko humusa in ornico v zgornjem sloju, normálna gúba ki se razvija pod stalnim vplivom clovekovega delovanja S: živíca (2) nóc nocí ž mat. geogr. cas teme, ko je Sonce pod obzorjem PRIM.: dán (1) GL: mat. geogr. béla nóc, klimatogeogr. dán s tôplo nocjó, mat. geogr. polárna nóc nocník -a m 1. klimatogeogr. padajoci hladnejši veter, ki piha ponoci z višjih leg PRIM.: dnev­ník (1) 2. klimatogeogr. . kôpenski véter nodálna régija -e -e ž spl. geogr. . funkcíjska régija nomád -a m agr. geogr. clovek, ki mu gospo­darsko in družbeno življenje odlocilno za­znamuje nomadizem nomadízem -zma m agr. geogr. nacin življenja nekaterih skupin ljudi, ki se skupaj z doma-cimi živalmi stalno selijo po savanskih, pol-pušcavskih in gorskih obmocjih in obcasno bivajo v nomadskih naseljih S: nomádstvo GL: agr. geogr. plnomadízem, agr. geogr. právi nomadízem nomádska živinoręja -e -e ž agr. geogr. selilna ekstenzivna pašna živinoreja v pokrajinah z neugodnimi naravnimi razmerami, vezana na nomadizem nomádsko nasélje -ega -a s geogr. nas. obcasno kmecko naselje, ki ga sestavljajo šotori no-madov ali skromne koce, kolibe nomádstvo -a s agr. geogr. . nomadízem normálna gúba -e -ež geomorf. . simétricna gúba normálna mrska vda -e -e -e ž hidgeogr. morska voda z okrog 10,38 % klora, kar ustreza slanosti 35 ‰ in se uporablja kot vzo-rec za dolocanje slanosti vode S: stándardna môrska vôda normálna projékcija -e -e ž kart. . polárna projékcija normálna razvdnica -e -e ž hidgeogr. navi­dezna crta na površju, ki povezuje najvišje tocke vzpetin in locuje obmocja z nasprotno usmerjenim vodnim odtokom S: površínska razvódnica PRIM.: kráška razvódnica norvéški ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, ki nastaja iz snežnih gmot na visokih skan­dinavskih planotah in gorovjih nosílci uręjanja prostóra -ev -- -- m mn. plan. državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odlocajo ali soodlocajo o skupnih zadevah na podrocju urejanja prostora nosílna kapacitéta -e -e ž var. okolja najvecje število rastlin, živali in ljudi na dolocenem obmocju, ki lahko nemoteno uspevajo in se razvijajo, ne da bi se porušilo naravno ravnovesje GL: agr. geogr. nosílna kapacitéta zemljíšca nosílna kapacitéta zemljíšca -e -e -- ž agr. geogr., var. okolja najvecje število pasocih se živali in/ali najvecja kolicina krmnih rastlin, s katerima se pri doloceni agrotehniki, teh­nologiji lahko redi doloceno število živine, ne da bi se poslabšala kakovost zemljišca, rodovitnost prsti nosílnost okólja -i -- ž var. okolja zmogljivost okolja glede na najvecjo stopnjo antropogenih obremenitev, pri kateri se njegovo naravno ravnovesje še ne poruši GL: var. okolja integrálna nosílnost okólja, var. okolja struktúrna nosílnost okólja nosílnost Zęmlje -i -- ž demogeogr. ocenjeno ali izracunano najvecje možno število ljudi na Zemlji, ki jih lahko prehrani obstojeca ali možna kmetijska pridelava, proizvodnja ntogęa -e ž biogeogr. gl. nogęja ntogęja -e in nogęa -e ž biogeogr. zoogeo­grafsko kraljestvo z novozelandsko, avstral­sko in polinezijsko zoogeografsko oblastjo, kiobsega Avstralijo,NovoZelandijoinPoli­nezijo PRIM.: árktogęja, néogęja, páleogęja ntranja délta -e -e ž geomorf., hidgeogr. delta reke, ki z dobro namocenega povirnega ob-mocja pritece na uravnano, izrazito sušno obmocje, kjer zaradi izhlapevanja izgublja vodo, npr. Okavangova delta v Kalahariju, Nigrova delta v Maliju ntranja ledeníška razpka -e -e -e ž hidgeo-gr. ledeniška razpoka v notranjosti ledenika PRIM.: krížna ledeníška razpóka, précna ledeníškarazpóka,róbnaledeníškarazpóka, vzdôlžna ledeníška razpóka ntranja migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr., polit. geogr. migracija zlasti zaradi gospodar­skih vzrokov, ki znotraj dolocene države navadno poteka z manj razvitih na bolj raz-vita obmocja PRIM.: medcelínska migrácija, zunánja migrácija nranja moréna -e -e ž geomorf. morena v notranjosti ledenika, nastala iz gradiva, ki se nabira na njegovem površju in z ablacijo, sko­zi ledeniške razpoke prehaja v notranjost ntranja topltna izmenjáva v mrju -e -e -e ---- ž hidgeogr. toplotna izmenjava med morsko gladino in nižjimi vodnimi sloji ali posameznimi deli morja PRIM.: zunánja toplôtna izmenjáva v mórju nranja trgovína -e -e ž spl. geogr. trgovina znotraj meja dolocene države, namenjena za­dovoljevanju potreb domacega prebivalstva, tržišca z domacim blagom, storitvami PRIM.: mednárodna trgovína, zunánja trgovína (1) ntranja vdna pt -e -e potí ž hidgeogr., geogr. prometa naravna, npr. reka, jezero, notranje morje, ali umetna vodna pot, npr. prekop, umetno jezero, ki se uporablja za plovbo PRIM.: zunánja vôdna pót nótranje držávne fúnkcije -ih -ih -ij ž mn. polit. geogr. državne funkcije, ki urejajo poli­ticne, gospodarske in kulturne odnose med posameznimi deli državnega ozemlja in se odražajovrazlicnihdržavnihsistemihPRIM.: držávne fúnkcije, zunánje držávne fúnkcije ntranje mrje -ega -a s hidgeogr. morje, loce-no od oceana z ožinami med obdajajocimi ga otoki ntranje mrske vde -ih -ih vôd ž mn. polit. geogr. pas morja med obalo in teritorialnim morjem, v katerem ima dolocena država po nutričnt mednarodni konvenciji o morskem pravu suverenost nranji brég -ega -a m geomorf. položnejšibreg na notranji strani recnega zavoja, kjer se za­radi pocasnega vodnega toka odlaga gradivo, ki ga prenaša reka PRIM.: zunánji brég ntranji kolonialízem -ega -zma m polit. geogr. širjenjedržavnegaozemljas prikljucevanjem bližnjih, navadno redkeje poseljenih obmocij, npr. Osrednje Azije, Sibirije k Rusiji, Srednje­ga Zahoda k ZDA PRIM.: kolonialízem nranji promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora, prevajanje tekocin, prenos energije, informacij med kraji znotraj dolocene države S: nacionálni promčt PRIM.: mednárodni promčt GL: geogr. prometa nótranji želézniški promčt nótranji želézniški promčt -ega -ega -éta m geogr. prometa promet med kraji v doloceni državi z železniškimi vozili, ne glede na državo, v kateri so registrirana S: nacionálni želézniški promčt PRIM.: mednárodni želéz­niški promčt nranjska híša -e -e ž geogr. nas. manjša zidana pritlicna ali nadstropna kmecka hiša, podtip osrednjeslovenske hiše, z zelo strmo streho, ki se po nekaterih znacilnostih približuje škofjeloško-cerkljanskemu tipu nva ekologíja -e -e ž pokr. ekol. . humána ekologíja novák -a m agr. geogr., ljud. . novína (2) novína -e ž 1. agr. geogr. nedavno izkrceno obde­lovalnozemljišce 2. agr. geogr. njive in vrtovi, urejeniizsrenjskezemljevneposredniokolici kmeckega doma, bližini vasi ali na oddaljeni gmajni S: novák PRIM.: crét (2), fráta (1), lŕz, ledína (2), rôvt (1), rút nôvo mésto -ega -a s geogr. nas. na novo zgra­jenomestoalitemeljitoprenovljenoobstojece mesto, nacrtovano po nacelih funkcionaliz-ma,postavljeno,posodobljeno,daserazbre­menijo središca v velikih urbanih aglomera­cijah, zato so v njem ustanove, znacilne za centralna naselja, npr. Wolfsburg v Nemciji, Vergny Pontoise v Franciji, Lelystadt na Ni-zozemskem, Brasília v Braziliji, Chandigarh v Indiji, Akademgorodok v Rusiji, Nowa Huta na Poljskem, v Sloveniji Nova GoricaPRIM.: new town, ville nouvelle novotvrba -e ž pedogeogr., geomorf. drugotni mineral, nastal iz produktov preperevanja, ki se zaradi medsebojnega soucinkovanja pre­oblikujejo v novesnovi S: sekundárniminerál PRIM.: primárni minerál novozelándska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki obsega Novo Zelandijo PRIM.: antárkticna zóogeográfskaoblást,avstrálskazóogeográf-ska oblást, etiópska zóogeográfska oblást, holárkticna zóogeográfska oblást, índijsko­malájska zóogeográfska oblást, madagá­skarska zóogeográfska oblást, neotrópska zóogeográfska oblást nuée ardente -- -ta [nijé ardánt] m (fr.) geomorf. . žaréci oblák nukleárna elektrárna -e -e ž ind. geogr. . jędrska elektrárna nukleárna energíja -e -e ž ind. geogr., var. okolja . jędrska energíja nukleárnanesréca -e -e žvar. okolja . jędrska nesréca nukleárni odpádki -ih -ov m mn. var. okolja . jędrski odpádki núlta gladína -e -e ž hidgeogr. . nícelna gladína núlta globína -e -e ž hidgeogr., kart. . nícelna globína núlta višína vôde -e -e -- žhidgeogr. . nícelna višína vôde numęricna ekscéntricnost Sónca -e -i -- ž mat. geogr. razmerje med linearno ekscentric­nostjoinpolovicnodolžinoapsidnice PRIM.: lineárna ekscéntricnost Sónca numęricno merílo -ega -a s kart. s številcnim razmerjem izraženo razmerje med razdaljo v naravi in na zemljeviduS: števílcno merílo PRIM.: gráficno merílo núnatak -a m (eskim.) geomorf. skalnata vzpe­tina, ki se dviga nad ledenim pokrovom, zato jo z vseh strani obdaja ledena gmota nutácija -e ž mat. geogr. periodicno nihanje Zemljine osi zaradi privlacne sile Lune, ki opisuje valovit plašc precesijskega stožca nutričnt -ęnta m nav. mn. pedogeogr., biogeogr. . hranílo O oáza -e ž 1. biogeogr. obmocje v pušcavi, kjer zadostna kolicina razpoložljive talne vode omogoca rast kulturnih in naravnih rastlin S: zeleníca (2) 2. agr. geogr. zaokrožen kompleks namakanih obdelovalnih zemljišc znotraj iz­razito sušnih obmocij GL: agr. geogr. récna oáza obála -e ž 1. geomorf., hidgeogr. meja med kop­nim in morjem, jezerom, reko PRIM.: obréžje 2. geomorf., hidgeogr. ozek pas ozemlja ob morju,jezeru,rekiPRIM.: obréžje 3. geomorf., hidgeogr. z abrazijo oblikovano obmocje ob morju, jezeru GL: geomorf. abrazíjska obála, geomorf. aku­mulacíjska obála, geomorf. bdenska obála, geomorf. calaška obála, geomorf. dalmatínska obála, geomorf. déltska obála, geomorf. diskor­dántna obála, geomorf. dvígnjena obála, geo­morf. estuárijskaobála, geomorf. fjórdskaobála, geomorf. grbínasta obála, geomorf. ingresíjska obála, geomorf. konkordántnaobála, geomorf. la-gúnskaobála, geomorf. límanska obála, geomorf. mángrovska obála, geomorf. nčrazclénjena obála, geomorf. nízka obála, geogr. prometa ope-ratívnaobála, geomorf. podôlžnaobála, geomorf. précnaobála, geogr. prometa pristajálna obála, geomorf. razclénjenaobála, geomorf. ríaška obá-la, geomorf. tektnska obála, geomorf. tonéca obála, geomorf. vátenska obála, geomorf. vátska obála, geomorf. visôka obála obálna clenovítost -e -i ž geomorf. razmerje med dejansko dolžino obale na nekem odseku in zracno razdaljo med njegovima skrajnima tockama obálnacrta -e -e ž 1. hidgeogr. crta, ki razmejuje kopno in morje in je 2 m nad gladino sveto­vnegamorjaoziromaenakagladinimorjapri nizkisizigialniplimi S: obálna línija (1) 2. kart. crtanazemljevidu,kilocivodno površino od kopne S: obálna línija (2) obálna erozíja -e -e ž geomorf. . abrazíja obálna géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje morske in jezer­ske obale A – lagunska obala B – dalmatinska obala C – estuarijska obala C – deltska obala D – fjordska obala E – riaška obala Nekateri znacilni tipi morske obale obdélana va obálna klíma -e -e ž klimatogeogr. . obálno podnébje obálna línija -e -e ž 1. hidgeogr. .obálnacrta (1) 2. kart. . obálna crta (2) obálna meglŕ -e-č ž klimatogeogr. megla ob obali, nastala zaradi advekcije toplega celin­skega zraka nad hladno morsko gladino obálna škávnica -e -e ž geogr. krasa škavnica v obalnem pasu, nastala zaradi plimovanja ali valovanja, obcasno napolnjena z morsko vodo obálna škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja na morski ali jezerski obali, nastala na golih skalnih tleh zaradi pršenja ali valo­vanja vode obálna zrácna cirkulácija -e -e -e ž klimatoge­ogr. . obálno króženje zráka obálni krás -ega -a m geogr. krasa površinski kamniti kras na morski, jezerski ali recni obali, ki ga preoblikuje morska, jezerska ali recna voda obálni nanňs -ega -ôsa m geomorf. pešcen na-nos, naplavljen pred obalo obálni reliéf -ega -a m geomorf. relief, nastal z abrazijo ali/in akumulacijo na jezerski ali morski obali PRIM.: abrazíjski reliéf obálni véter -ega -tra m klimatogeogr. veter na obali oceana, morja ali vecjega jezera, kjer se zaradi razlicnega segrevanja kopnega in morja dnevno ali sezonsko spreminja smer gibanja zraka obálno jézero -ega -a s hidgeogr. laguna, ki na nizki morski obali nastane z zrašcanjem vzporedne zemeljske kose in bližnjega kop­nega obálnokróženjezráka -ega -a -- s klimatogeogr. dnevno in/ali sezonsko menjavanje smeri kroženja vetra na obali zaradi neenake se­gretosti kopnega in morja S: obálna zrácna cirkulácija obálno mje -ega -a s hidgeogr. pas morja v neposredni bližini obalne crte, navadno pod suverenostjo priobalnih držav obálno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pre­hodnopodnebjemedcelinskiminoceanskim, znacilno za obalna obmocja S: obálna klíma obcéstna vás -e vasí ž geogr. nas. vas z raz­meroma tesno skupaj postavljenimi domovi, razvršcenimi v pravilni vrsti na eni ali obeh straneh ceste, in s poljsko razdelitvijo vaškega zemljišca na proge S: úlicna vás obcéstnonasélje -ega -a s geogr. nas. sklenjeno naselje z razmeroma tesno skupaj postavlje­nimi domovi, razvršcenimi v pravilni vrsti na eni ali obeh straneh ceste, pri cemer so hiše proti cesti postavljene z dolgo ali kratko stranico PRIM.: grúcasto nasélje, nasélje s pravílnim tlórisom óbca geografíja -e -e ž spl. geogr. . splšna geografíja óbcagostôta -e -e ž demogeogr. . aritméticna gostôta prebiválstva óbcaregionalizácija -e -e ž spl. geogr. . kom­ pléksna regionalizácija obcásna njíva -e -e ž agr. geogr. njiva v siste-mu menjave obdelanih zemljišc, za katero je znacilno obdobno kultiviranje in nekajletno obdelovanje, nakar sezaradiizcrpanostiprsti za daljše obdobje opusti obcásna réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki zaradi premalo padavin, prevelikega izhlapevanja vode, ponikanja vode v tla, prevelikega iz-crpavanja podtalnice obcasno presahne S: periódicna réka, presihajóca réka PRIM.: ob-dóbna réka, stálna réka obcásno nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje, namenjeno obcasnemu, kratkotrajnemu ali zasilnemu bivanju, npr. sezonsko, polstalno, periodicno naselje, naselje zidanic, vinicar­skih kocS: temporálnonaséljePRIM.: nomád­sko nasélje, plánšarsko nasélje óbcina -ežspl. geogr. temeljnaprostorskaeno­ta, ki je hkrati temeljna lokalna samoupravna skupnost, kjer prebivalstvo ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena in izvršuje nanjo prenesene državne naloge GL: kart., agr. geogr. katástrska óbcina obcínska césta -e -e ž geogr. prometa javna cesta za povezovanje naselij, zaselkov, kra­jev z naravnimi, kulturnimi znamenitostmi znotraj dolocene obcine ali med sosednjimi obcinamiPRIM.: držávnacésta,lokálnacésta, magistrálna césta, regionálna césta obcutljívost okólja -i -- ž var. okolja lastnost dolocenega okolja, da je razlicno obcutljivo za posamezne clovekove posege PRIM.: ran-ljívost okólja obdélana vda -e -e ž var. okolja naravna voda, spremenjenas fizikalno-kemicnimipostopki, da dobi lastnosti, ki ustrezajo uporabi v do-locenih tehnoloških postopkih obdeláva bláta iz cistílne napráve -e -- -- -- -- ž var. okolja odstranjevanje blata iz cistilne naprave in njegovo spreminjanje v za nadalj­njo rabo ustreznejšo obliko, pri cemer se to presnovi, zgosti, deponira obdeláva ve -e -- ž var. okolja fizikalna, kemicna, biološka priprava vode, da ustreza doloceni rabi, npr. za pitje, hlajenje, tehno­loške procese obdeloválna površína -e -e ž agr. geogr., neustr. . obdeloválno zemljíšce obdeloválno zemljíšce -ega -a s agr. geogr., v statistiki zemljišcekotobdelovalnakategorija, na katerem se pridelujejo poljšcine, vrtnine, t. j. njiva,vrt,kijezasajeno z vecletnimina­sadi, npr. hmeljišce, sadovnjak, vinograd, ali s travo, npr. travnik S: obdeloválna površína PRIM.: kmetíjsko zemljíšce obdelovánje tál -a -- s agr. geogr. postopki, s katerimi se zemljišce pripravi za setev, sajenje, gnojenje, uravnavanje vodnih in zracnih razmer v prsti ter nega posevkov in nasadov, npr. v poljedelstvu obracanje, rahljanje, drobljenje, mešanje in ravnanje prsti, v sadjarstvu škropljenje, zastiranje, v vinogradništvurigolanje obdelovánje zęmlje -a -- s agr. geogr. obdelo­vanje tal z delovnimi postopki zaradi pri­delovanja poljšcin, pri cemer je pomembno ohranjanje rodovitnosti prsti obdna réka -e-e ž hidgeogr. reka, ki tece le po priložnostnem izdatnejšem deževju, ponekod samo za kratek cas v vecletnem razdobju S: epizódna réka PRIM.: obcásna réka, stálna réka obdni mski t -ega -ega -a m hidgeogr. morski tok, ki se pojavlja samo v dolocenem obdobju leta S: periódicni môrski tók PRIM.: nčperiódicni môrski tók obdno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, ki se pojavlja ob obilnejših padavinah in v sušnem obdobju izgine S: efemęrno jézero, periódicno jézero obdóbno vlážno podnébje -ega -ega -a s kli­matogeogr. podnebje z izrazitim menjavanjem sušne in deževne dobe med letom, znacilno za tropski pas, kjer je pojavljanje deževja povezano z zenitnim položajem Sonca S: spremenljívo súšno-vlážno podnébje PRIM.: pôlsúšno podnébje, pôlvlážno podnébje obdúkcija -e ž geomorf. narivanje oceanske litosferske plošce na celinsko PRIM.: sub-dúkcija obglávljena réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki jo je druga reka z globljo strugo z zadenjsko erozijo preusmerila v svoje korito obicájnipláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz, ki se skladno z opazovanji, pricakovanji ob primernih snežnih razmerah na dolocenem mestu proži vsako leto PRIM.: izrédni pláz oblácna kápa -e -e ž klimatogeogr. oblak, ki prekriva vrh vzpetine ali lebdi nad njo, nastal zaradi konvekcije zraka oblácna plást -e plastí m klimatogeogr. . ob- lácni slňj oblácni dán -ega dnéva m klimatogeogr. dan s povprecno oblacnostjo nad 6/10 PRIM.: jásni dán oblácni slňj -ega slôja m klimatogeogr. oblaki na enem ali vec višinskih nivojih, ki skupaj ustvarjajo vtis celote, vendar so še lahko prepoznavne lastnosti posameznega oblaka, npr. baza, debelina, barva S: oblácna plást S: oblácna plást oblácnost -i ž klimatogeogr. prekritost neba z oblaki, izražena z deležem jasnega neba v desetinah GL: klimatogeogr. frontálna oblácnost, klima­togeogr. konvekcíjska oblácnost, klimatogeogr. konvektívna oblácnost, klimatogeogr. nízka oblácnost, klimatogeogr. orográfskaoblácnost, klimatogeogr. skúpna oblácnost, klimatogeogr. srédnja oblácnost, klimatogeogr. visôka ob-lácnost oblák -a m klimatogeogr. zgošcene vodne kaplji­ce, ledeni kristalcki in drugi trdni delci, kot sklenjena koprena vidni v višjem ozracju GL: klimatogeogr. báza obláka, klimatogeogr. bíserni oblák, klimatogeogr. nízki oblák, klima­togeogr. oblák navpícnega razvôja, klimatogeo-gr. oblák vertikálnega razvôja, klimatogeogr. posébni obláki, klimatogeogr. srebrni oblák, klimatogeogr. srédnji oblák,klimatogeogr. utrgani oblák, klimatogeogr. visôkioblák,geomorf. žaréci oblák obmócje oblák navpícnega razvôja -a -- -- m nav. mn. klimatogeogr. oblak, ki hitro raste v navpicni smeri, tako da sega cez vec višinskih slojev, npr. kumulonimb, lahko tudi kumul in nim­bostrat S: oblák vertikálnega razvôja oblák vertikálnega razvja -a -- -- m nav. mn. klimatogeogr. . oblák navpícnega razvôja obledeníški krás -ega -a m geogr. krasa . predledeníški krás (2) oblíca -e ž geomorf. do vec dm velik zaobljen prodnik oblíka nasélja -e -- ž geogr. nas. velikost naselja, razporeditev stavb in nepozidanih zemljišc, potek prometnic, ki dolocajo njegov tloris in gostoto zazidave obmęjek -jka m agr. geogr. nezoran, travnat del med njivami, navadno kot posestna meja, ki je lahko tudi pot za dostop na bližnje parcele oziroma prostor za obracanje kmetijskih strojev, delovnih živali S: omęjek obmęjna régija -e-e ž polit. geogr. regija ob državni meji obmęjnimęjniprehňd -ega -ega -óda m geogr. prometa, polit. geogr. nadzorovan mejni prehod, namenjen izkljucno državljanom obeh sosed­njih držav, bivajocih na obmejnem obmocju PRIM.: kmetíjski męjni prehňd, mčddržávni męjni prehňd, mednárodni męjni prehňd, planínski męjni prehňd obmęjni pás -ega pasú m polit. geogr. spo­razumno dolocen ozek pas ozemlja vzdolž državne meje, v katerem je gibanje brez ustreznega dovoljenja prepovedano, omejeno PRIM.: máloobmęjni pás Glavne vrste oblakov obméstje -a s geogr. nas. obmocje v neposred­nem zaledju mesta, s katerim je tesno pove­zano, z izrazitim spreminjanjem starostne, zaposlitvene in socialne sestave prebivalstva S: priméstje PRIM.: predméstje GL: geogr. nas. agrárno obméstje obméstno nasélje -ega -a s geogr. nas. samo­ stojno naselje v neposredni okolici mesta, s katerim je tesno funkcionalno povezano obmócje-as 1. spl. geogr. ozemljez dolocenimi skupnimiznacilnostmi S: areál (2), podrócje, predél(1), teritórij(2) 2. spl. geogr. prostor, kjer ima dolocen pojav svojo privlacnost, vpliv PRIM.: geográfski prôstor GL: hidgeogr. ablacíjsko obmócje, agr. geogr. agrárno obmócje, hidgeogr. akumulacíjsko obmócjeledeníka, hidgeogr. aréicno obmócje, biogeogr. bíogeográfsko obmócje, geogr. nas. brútopovršínastanovánjskegaobmócja, geogr. nas. degradírano urbáno obmócje, polit. geogr. delimitácijaobmęjnihobmócij (1, 2), demogeogr. demográfsko ogróženo obmócje, plan. de­presívno obmócje, geomorf. distálno déltasto obmócje, hidgeogr. endoréicno obmócje, geo­morf. erozíjsko obmócje, geomorf. flúvioglaci­álnoobmócje, spl. geogr. geografíjakontáktnih obmócij, geomorf. gláciofluviálnoobmócje, spl. geogr. gózdnogospodárskoobmócje, geogr. nas. gravitacíjsko obmócje, geogr. prometa gravita­cíjskoobmócjelúke, hidgeogr. hidrográfskoob­mócje (1, 2), ind. geogr. industríjskoobmócje (1, 2, 3), klimatogeogr. íntertrópsko konvergéncno obmócje,geogr. nas. jędrno obmócje,agr. geogr. kmetíjsko obmócje, agr. geogr. komasacíjsko obmócje, geomorf. ledeníško-récno obmócje, plan. mŕnj razvíto obmócje, agr. geogr. melio­racíjskoobmócje, geogr. nas. méstnoobmócje, geogr. nas. metropolitánskoobmócje (1, 2), plan. modéldecentralizíranekoncentrácijeobmócij, plan. modél uravnotéženih funkcíjskih obmó-cij, polit. geogr., demogeogr. národno méšano obmócje, plan. nčrazvíto obmócje, geogr. nas. nétopovršínastanovánjskegaobmócja, geogr. turizma obmócje blížnje rekreácije, polit. geogr. obmócje gateway, geomorf., hidgeogr. obmócje gíbanja plazú (1, 2), hidgeogr. obmócje na­stájanja ledeníka, geomorf., hidgeogr. obmócje odláganja plazú, var. okolja obmócje onesná­ženegazráka, geogr. nas. obmócjeprivlácnosti, var. okolja obmócje protihrúpnega varovánja, geomorf., hidgeogr. obmócje próženja plazú, geomorf., hidgeogr. obmócje splazítve, plan. obmócje s posébnim regionálnim razvôjem, hidgeogr. obmócje taljęnja ledeníka, pokr. ekol. optimálno toleráncno obmócje, geogr. nas. óžjevplívnoobmócje, plan. pasívno obmócje, geomorf. plazljívo obmócje, geomorf. plazovíto obmócje,spl. geogr. podežęlsko obmócje,geogr. nas. poselítveno obmócje, plan. problémsko obmócje, geomorf. proglaciálno obmócje, geo­morf. proksimálno déltasto obmócje, geomorf. récno-ledeníško obmócje, hidgeogr. redílno obmócje ledeníka, spl. geogr. regíster obmócij teritoriálnih enôt, geogr. turizma rekreacíjsko obmócje, agr. geogr., hidgeogr. ribolôvno ob-mócje, ind. geogr. rudárskoobmócje, spl. geogr. rurálnoobmócje, geogr. nas. stávbno obmócje, polit. geogr. svetôvnointerésnoobmócje, geogr. nas. šírševplívnoobmócje, hidgeogr. talílno ob-mócjeledeníka, biogeogr. toleráncnoobmócje, geogr. nas. urbáno obmócje, plan. uredítveno obmócje, var. okolja varoválno obmócje, var. okolja várstveno obmócje, geogr. prometa vár­stveno obmócje letalíšca, hidgeogr. vdno obmócje, var. okolja, hidgeogr. vodovárstveno obmócje, hidgeogr. vodozbírnoobmócje, geogr. nas. vplívno obmócje, var. okolja zašcíteno ob-mócje, var. okolja zašcítno obmócje, var. okolja zavarováno obmócje, var. okolja zavarováno pokrajínskoobmócje, geogr. nas. zazidálnoob­mócje (1, 2), geogr. nas. zgostítveno obmócje (2), geogr. nas., plan. zgostítveno obmócje (1) obmócje blížnje rekreácije -a -- --s geogr. turizma pogosto obiskovano obmocje, ki je zaradi pokrajinske privlacnosti in/ali infra-strukturneopremljenostiprimernozabližnjo rekreacijo S: prôstor blížnje rekreácije obmócje gateway -a --[gęjtvej] s (ang.) polit. geogr., v geopolitiki obmocje ob geostrateških mejah, ki je navadno politicnogeografsko nestabilno, a ni nujno konfliktno, npr. države Srednje Evrope PRIM.: shatterbelt obmócje gíbanja plazú -a -- -- s 1. geomorf., hidgeogr. del plaznice ali pobocja, po katerem drsi plaz PRIM.: obmócje odláganja plazú, obmócje próženja plazú 2. geomorf., hidgeogr. . plazína obmócjenastájanjaledeníka -a -- -- s hidgeogr. . redíšce ledeníka obmócje odláganja plazú -a -- -- s geomorf., hidgeogr. del plaznice ali pobocja, kjer se zacne plazovina odlagati in se na koncu zaustavi PRIM.: obmócje gíbanja plazú (1), obmócje próženja plazú obmócje onesnáženega zráka -a -- -- s var. okolja prostorska razširjenost zraka z dolo-ceno koncentracijo cloveku škodljivih pri­mesi, ki se ugotavlja zlasti pri prostorskem, urbanisticnem nacrtovanju, saniranju virov onesnaževanja obmócje privlácnosti -a -- s geogr. nas. . gravitacíjsko obmócje obmócje protihrúpnega varovánja -a -- -- s var. okolja obmocje z objekti, postavljenimi, urejenimi v pasovih, npr. nasipi, ograje, ze­leni pasovi, s katerimi se zmanjšuje širjenje hrupa v okolico zlasti ob obremenjenih pro-metnicah obmócje próženja plazú -a -- -- s geomorf., hidgeogr. del plaznice ali pobocja, kjer se spro­ži plaz S: obmócje splazítve PRIM.: obmócje gíbanja plazú (1), obmócje odláganja plazú obmócjesplazítve -a -- s geomorf., hidgeogr. . obmócje próženja plazú obmócje s posébnim regionálnim razvô­jem -a -- -- -- -- s plan. obmocje, na katerem se pojavlja neskladje med demografskim, gospodarskiminsocialnimrazvojem S: pro­blémskoobmócje PRIM.: depresívnoobmócje, nčrazvíto obmócje, zgostítveno obmócje (1) obmócje taljęnja ledeníka -a -- -- s hidgeogr. . talíšce ledeníka obréžna ravnína obmôrski turísticni krŕj -ega -ega krája m geogr. turizma turisticni kraj z obalo, primerno za kopanje, z ugodnim podnebjem, namenjem zlasti rekreaciji ob vodi, na njej in v njej PRIM.: gôrski turísticni krŕj, izlétniški turísticni krŕj, zdravilíški turísticni krŕj obmrski turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem v obmorskih turisticnih krajih, na turisticno privlacnih morskih obalah PRIM.: gôrski turízem, méstni turízem obmsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero s sladko, brakicno ali slano vodo v bližini morja, od katerega je loceno z nanosi S: pri­bréžno jézero obmôrsko klimátsko zdravilíšce -ega -ega -a s geogr. turizma klimatsko zdravilišce, kjer glavne zdravilne ucinke povzrocajo izdatno soncno obsevanje, veter, zrak z vsebnostjo soli, morska voda, blatne kopeli, npr. Debeli rtic, Strunjan, Portorož PRIM.: višínsko kli­mátsko zdravilíšce obnaplavínska skálna oblíka -e -e -e ž nav. mn. geogr. krasa drobna skalna oblika,nastala na jamski steni ob naplavini, na stropu nad njo ali pod njo na dnu kraške jame PRIM.: anastomóza, níša obnva oklja -e -- ž var. okolja postopki, pri­zadevanja, da se po koncanem izkorišcanju naravnega vira zmanjša prizadetost okolja in da se, npr. z ozelenitvijo opušcenih gramo­znic,rekultivacijoodloženejalovinevokolici rudnikov, povrne v stanje, podobno prvotne-mu PRIM.: revitalizácija okólja obnovljívi narávni vír -ega -ega -a m nav. mn. var. okolja naravni vir, npr. voda, veter, les, katerega razpoložljivost, zaloga se za­radi obnavljanja ob ustrezni rabi, porabi ne zmanjšuje PRIM.: nčobnovljívi narávni vír, stálni narávni vír obnovljívi vír energíje -ega -a -- m nav. mn. var. okolja vir energije, npr. energija vode, vetra, Soncevega sevanja, geotermalna energija, katerega razpoložljivost, zaloga se zaradi na­ravnega obnavljanja z ustrezno rabo, porabo ne zmanjšujePRIM.: nčobnovljívi vír energíje obnovljívost okólja -i -- ž var. okolja sposob­nost okolja, da s pomocjo naravnih sestavin, organizmov presnavlja, razgrajuje škodljive snovi, ki jih vanj s svojimi dejavnostmi vnaša clovek oba -e ž agr. geogr. ograjeno zemljišce v goz­du, namenjeno gojitvi divjadi v naravnem okolju obrŕt -áta m ind. geogr. manjša proizvodna enota za dolocene delovne, tehnološke postopke, del industrijskega podjetja, tovarne GL: klimatogeogr. dvígnjeni toplôtni obrŕt, kli­matogeogr. frontálni toplôtni obrŕt, agr. geogr. kmetíjski obrŕt, klimatogeogr. kotlínski tempera-túrni obrŕt, klimatogeogr. kotlínski toplôtni obrŕt, mat. geogr. polétni Sóncev obrŕt, klimatogeogr. radiacíjski toplôtni obrŕt, biogeogr. rastlínski obrŕt, mat. geogr. Sóncev obrŕt, klimatogeogr. subsidéncni toplôtni obrŕt, klimatogeogr. tálni toplôtni obrŕt, klimatogeogr., var. okolja tempe­ratúrni obrŕt, klimatogeogr., var. okolja toplôtni obrŕt, mat. geogr. zímski Sóncev obrŕt obrátnatemperatúrnastratifikácijavôde -e -e -e -- ž hidgeogr. . dihotermíja vôde obrátnik -a m mat. geogr. . povrátnik obrécna prst -e prstí ž pedogeogr. surova prst s slabo razvitimgenetskimhorizontom, nastala na mladih recnih nanosih S: aluviálna prst, fluvisól, holocénska prst obrécni nasíp -ega -a m geomorf. nizek nasip na obeh straneh recnega korita, nastal iz na­plavine visoke vode, ki preliva breg obremenítev oklja -tve -a ž var. okolja ucinek vseh vplivov na okolje zaradi clovekovih dejavnosti v njem GL: var. okolja cezmérna obremenítev okólja, var. okolja dopústna obremenítev okólja, var. okolja ekvivaléntnaenôtaobremenítveokólja, var. okolja prekomérna obremenítev okólja obremenjevánje oklja -a --s var. okolja raba, izraba okolja, njegovih sestavin, s katero se okolje siromaši, nacenja, onesnažuje in se zmanjšuje njegova kakovost GL: var. okolja agrárnoobremenjevánjeokólja, var. okolja kmetíjsko obremenjevánje okólja, var. okolja zvócno obremenjevánje okólja obréžje -a s geomorf., hidgeogr. obmocje, kjer se kopno stika z vecjo površino stojece ali tekoce vode PRIM.: obála (1, 2) obréžna ravnína -e -e ž 1. geomorf. ravnina na obrežjualiobali 2. geomorf. ravnina na jezer­skem obrežju, obali S: jézerska ravnína (2) obréžna škávnica -e -e ž geogr. krasa škavnica na živoskalnem recnem bregu obréžniledeník-ega-amhidgeogr. ledenik, ki sega iz notranjosti do morskega obrežja obrh -a m geogr. krasa mocen kraški izvir na vznožju stene, pod strmim pobocjem obrnjeni reliéf -ega -a m geomorf. . invęrzni reliéf obrna réka -e -e ž hidgeogr. reka z nesime­tricnim porecjem na vznožju gora, ki dobiva vecino pritokov z gorske strani obrno jézero -ega -a s hidgeogr. z morenski-mi nasipi obdano jezero, nastalo na vznožju gora v celnih kotanjah ledenikov obrbno kráško pje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje,nastalo naobrobju neprepustnih kamnin ob ponornicah obrno mje -ega -a s hidgeogr. .stránsko mórje obrócasta morfostruktúra -e -e ž geomorf. reliefna oblika z obrocastimi vzpetinami in vmesnimi dolinami, ponekod z osrednjo vzpetino, nastala zaradi neotektonskih premi­kov v astenosferi S: obrócna morfostrúktura obrócna morfostrúktura -e -e ž geomorf. . obrócasta morfostruktúra obrnek -nka m geomorf. obrobni, skrajni del pobocja, gore, gorovja, ki se strmo vzpenja iznad ravnine obrt -i ž ind. geogr. gospodarska dejavnost, ki opravlja usluge ter z rocnim ali/in strojnim delom v manjših kolicinah predeluje suro-vine, polizdelke in proizvaja blago zlasti za osebnoporabo GL: agr. geogr., ind. geogr. domáca obrt, agr. geogr., ind. geogr. híšna obrt, agr. geogr. kmetíj-ska obrt obrúšena škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa vsaka od starejših škrapljastih izjed v lede­niško obrušenem skalnem površju S: rávna škráplja obrúšeni mákrožleběc -ega -íca m geomorf. makrožlebic z ledeniško obrušenima robo­voma obsekvéntna dolína -e -e ž geomorf. del poli­ genetske doline, usmerjen nasprotno od geo­ loške podlage PRIM.: konsekvéntna dolína, súbsekvéntna dolína obsekvéntni vdni tk -ega -ega -a m hidgeogr., geomorf. vodni tok, ki tece precno na geološko strukturo PRIM.: konsekvéntni vôdni tók, súbsekvéntni vôdni tók obviséla dolína -e -e ž geomorf. dolina stranske­ga pritoka, katere konec je zaradi hitrejšega poglabljanja glavne doline obvisel na njenem pobocju GL: geomorf. obviséla ledeníška dolína obviséla ledeníška dolína -e -e -e ž geomorf. stranska ledeniška dolina, od glavne locena s pragom PRIM.: dolínska prepoglobljęnost obzje -a s 1. mat. geogr. del Zemljinega po­vršja, ki se vidi s tocke opazovanja S: horizónt 2. mat. geogr. najbolj oddaljeni, koncni del tega površja S: horizónt obznica -e ž mat. geogr. krožnica, ki omejuje obzorje oceán -a m hidgeogr. najvecji del svetovnega morja, ki locuje dve ali vec celin, ima lastno geosinklinalo,samostojensistempovršinskih in globinskih tokov PRIM.: mórje GL: hidgeogr. antárkticnioceán, hidgeogr. stán­dardni oceán, hidgeogr. svetôvni oceán oceanografíja -e ž 1. hidgeogr. del hidrografije, ki proucuje fizikalne in kemicne lastnosti oceanov, njihov razvoj, razlike med morji in oceani 2. hidgeogr. opisovanje oceanov in morij oceanográfska postája -e-e ž hidgeogr. za­sidrana ali plavajoca postaja za enkratno, enodnevno, vecdnevno alistalno opazovanje, merjenje in zbiranje podatkov o fizikalnih in kemicnih lastnostih morske vode, ozracja nad njo PRIM.: mareográfska postája oceanográfski prerčz -ega -éza m hidgeogr. navpicni prerez oceana, ki kaže razporedi­tev temperature, slanosti, gostote, kisika in drugih lastnosti vode oceanologíja -e ž 1. hidgeogr. del hidrografije o oceanih, morjih 2. hidgeogr. multidisciplinar­na veda o fizikalnih, kemicnih, bioloških in drugih procesih v svetovnem oceanu GL: hidgeogr. satelítska oceanologíja oceánska bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografska regija, ki obsega vodni del Tihega oceana PRIM.: antárkticna bíogeográfska régija, avstrálsko-ázijska bí­ogeográfska régija, etiópska bíogeográfska régija, néoárkticna bíogeográfska régija, odpádki neotrópska bíogeográfskarégija, orientálska bíogeográfska régija, páleoárkticna bíogeo­gráfska régija oceánska ca -e -e ž hidgeogr. obmocje pelagiala, kjer živijo organizmi, znacilni za odprto morje oceánska frta -e -e ž hidgeogr. nagnjena plo­skev na stiku dveh gmot morske vode, ki se razlikujeta po temperaturi, slanosti, gostoti oceánska klíma -e -e ž klimatogeogr. . oce­ ánsko podnébje oceánska plôšca -e -e ž geomorf. litosferska plošca pod oceanskim dnom, sestavljena vecinoma iz oceanske skorje in zgornjega, trdnega dela Zemljinega plašcaPRIM.: celín-ska plôšca oceánska skja -e -e ž geomorf. . síma oceánski hrbet -ega -bta m geomorf. . pod- môrski hrbet oceánski járek -ega -rka m geomorf. . globo­ komôrski járek oceánski tok -ega otóka m geomorf. otok, ki sevzpenjanad morsko gladino dalecod celin kot del podmorskega praga ali kot vulkan PRIM.: celínski ôtok oceánski prŕg -ega prága m geomorf. . pod- môrski prŕg oceánski tk -ega -a m hidgeogr. obsežen morski tok v oceanu, med oceani PRIM.: môrski tók oceánsko króženje vôde -ega -a -- s hidgeogr. . kvázistacionárno króženje môrske vôde oceánsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. pre­cej vlažno podnebje z majhnimi temperatur­nimi razlikami, znacilno za morja in njihova bližnjazaledja S: maritímnaklíma,namôrska klíma, namôrsko podnébje, oceánska klíma oceánsko povje -ega -a s hidgeogr. del Zem­ljinega površja, ki ga eden ali vec glavnih rec­nih sistemov odmaka v enega od oceanov océna vplívov na oklje -e -- -- -- ž var. okolja ugotavljanje stopnje prizadetosti okolja kot sestavina prostorskega planiranja in pre­ventivnega varovanja okolja, s katerim se preprecujejo morebitna škodljiva ravnanja, poseganja vanj PRIM.: presója vplívov na oklje ocíšce -a s kart. . projekcíjsko sredíšce ocišceválna lagúna -e -e ž var. okolja manjše umetno, mocvirju podobno vodno zajetje z rastlinami za naravno biološko cišcenje one-snaženih odpadnih voda S: cistílna lagúna odbíto Sóncevo sévanje -ega -ega -a s klima­togeogr. Soncevo sevanje, ki se na površini telesa odbije odbójnost -i ž klimatogeogr. razmerje med vpa­dlim in odbitim sevanjem, ki zadene površino dolocenega predmeta GL: klimatogeogr. odbójnost obsévanja odbójnost obsévanja -i -- ž klimatogeogr. raz­merje med soncnim obsevanjem, vpadlim na doloceno površino in od nje odbitim delom odęja prstí -e -- ž spl. geogr., pedogeogr. . pedosfęra odjúga -e ž klimatogeogr. mocna otoplitev po daljšem mrazu, ki jo navadno spremlja top-ljenje snega ODK ODK-ja[odeká] m krajšavakart. . osn­ na držávna kárta odkladnína -e ž geomorf. . sedimčnt odklnska síla -e -e žhidgeogr., klimatogeogr. . Coriolisova síla odkópna sténa -e -e ž geomorf. pobocje kam­noloma, kjer lomijo kamen odkrívanje svetá -a -- s 1. spl. geogr. prva poto­ vanja zaradi spoznavanja do takrat neznanih tujih obmocij 2. spl. geogr. doba na zacetku novega veka, ko so evropski raziskovalci prvic prepotovali in opisali doslej neznana zunajevropska obmocja PRIM.: geográfsko odkrítje odlagalíšceodpádkov -a -- s var. okolja prostor za odlaganje odpadkov, zlasti komunalnih, tehnološko urejen tako, damalo obremenjuje, onesnažuje okolje S: deponíja odpádkov GL: var. okolja crnoodlagalíšceodpádkov, var. okolja dívje odlagalíšce odpádkov, var. okolja nčdovóljeno odlagalíšce odpádkov odlaganína -e ž klimatogeogr. izlocek ledu ali vode iz nevidne vodne pare neposredno na tleh alidrugemtrdnemprizemnempredmetu, npr. žled, ivje, slana, rosa PRIM.: padavína odlívni tk -ega -a m hidgeogr. vodoravno pre­mikanje morske vode zaradi oseke, navadno usmerjeno proc od obale PRIM.: oséški tók, plímski tók (1, 2), prilívni tók odoním -a m kart. . hodoním odpádki -ov m mn. var. okolja pri izdelavi, pre­delavi, vsakdanjem življenju nastale neupo­rabne snovi in zavrženi odrabljeni predmeti, kiobremenjujejo, onesnažujejo okolje, zato si clovek prizadeva, da bi njihovo prostornino zmanjšal, jih odložil na urejena odlagališca, unicil ali znova uporabil kot sekundarne surovine GL: var. okolja crno odlagalíšce odpádkov, var. okolja deponíja odpádkov, var. okolja deponí­ranje odpádkov, var. okolja dívje odlagalíšce odpádkov, var. okolja gospodínjski odpádki, var. okolja jędrskiodpádki, var. okolja komunálni odpádki, var. okolja nčdovóljeno odlagalíšce odpádkov, var. okolja nevárniodpádki, var. okolja nukleárni odpádki, var. okolja odlagalíšce od­pádkov, var. okolja posébni odpádki, var. okolja predeláva odpádkov, var. okolja rádioaktívni odpádki, var. okolja sanitárnadeponíjaodpád­kov, var. okolja sežíganje odpádkov, var. okolja strupéni odpádki odpádna embaláža -e -e ž var. okolja uporab­ljena embalaža, ki si jo clovek prizadeva kolicinsko zmanjšati, ponovno uporabiti ali jo spremeniti v naravno razgradljivo, da ne bi onesnaževala okolja PRIM.: nčpovrátna embaláža, povrátna embaláža odpádna energíja -e -e ž var. okolja energija, zlasti toplotna, ki se med delovnimi procesi, procesi pridobivanja elektricne energije spro-šca v okolje in ga obremenjuje odpádna vda -e -e ž nav. mn. 1. var. okolja, hidgeogr. voda, uporabljena v gospodinjskih, industrijskih, obrtnih, storitvenih obratih, ki zaradi onesnaženosti obremenjuje, ogroža okolje S: odpláka 2. var. okolja, hidgeogr. one-snažena voda, zlasti industrijske in komunal­ne odplake, ki se skupaj s padavinsko vodo steka v mešani kanalizacijski sistem GL: var. okolja cistílna napráva za odpádne vde, var. okolja industríjska odpádna vôda, var. okolja komunálna odpádna vôda odpláka -e ž nav. mn. var. okolja, hidgeogr. . odpádna vda (1) odplakovánje -a s geomorf. spiranje in odna­šanje površinskega gradiva s tekoco vodo PRIM.: denudácija, ploskôvna erozíja odpórnostkamníne -i -- ž geomorf. sposobnost kamnine, da je razlicno odporna proti ucin­kovanju eksogenih procesov odprta škávnica -e -e ž geogr. krasa škavnica z odprtim obodom, ki se nadaljuje v od­tocni žlebic PRIM.: predrta škávnica, zaprta škávnica odprtavrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca, ki ima na eni strani odprt obod odprti célek -ega -lka m agr. geogr. sklenjena podolgovata polja ene same kmetije, ki se pogosto brez jasne meje stikajo s sklenjenimi polji sosednjih kmetijnavadno istega zaselka PRIM.: pôlodprti célek, zaprti célek odprti ékosistém -ega -a m pokr. ekol. eko­sistem, ki prepušca energijske in snovne tokove, omogocaizmenjavo energije in snovi z okolico ter s sosednjimi ekosistemi PRIM.: zaprti ékosistém odprto mórje -ega -a s 1. polit. geogr., hidgeogr. morje zunaj pribrežne cone 2. polit. geogr., hidgeogr. morje zunaj teritorialnih voda, kjer imajo po mednarodnem morskem pravu vse države pravico do plovbe, preletov, polaganja kablov, raziskovanja S: prôsto mórje, svetôvno mórje (2), svobôdno mórje (2) odprto pólje -ega -a s agr. geogr. navadno prostrano polje brez jasne razmejitve med zemljišci razlicnih lastnikov ali med zemljišci sosednjih polj PRIM.: open field, zaprto pólje odséljenec -nca m demogeogr. oseba, ki za traj-no zapusti kraj stalnega bivališca S: emigránt (2) PRIM.: priséljenec odseljevánje -a s demogeogr. trajna zapustitev kraja stalnega bivališca S: emigrácija (2) PRIM.: izseljevánje, priseljevánje odsóncje -a s mat. geogr. tocka, v kateri je Zem­lja na svoji elipticni poti okrog Sonca od njega najboljoddaljena S: afélij PRIM.: prisóncje odtócni índeks -ega -a m hidgeogr. . índeks vdnega odtka odtócnikolícnik-ega -amhidgeogr. . kolícnik vdnega odtka odtócni ledeník -ega -a m hidgeogr. od le­deniškega ali ledenega pokrova odcepljen ledeniškijezik odtócni režím -ega -a m hidgeogr. kolebanje vodnega odtoka cez leto odtócnojézero -ega -a s hidgeogr. jezero z vod­nim odtokom in brez stalnega dotoka PRIM.: brezodtócno jézero, dotócno jézero odvétrna strán -e straní ž klimatogeogr. stran Ó-horiznt vzpetine ali predmeta, ki ni izpostavljena naj­pogostejšim vetrovom PRIM.: privétrna strán odvísno ozémlje -ega -a s polit. geogr. ozemlje, politicno, gospodarsko, upravno v vecji ali manjši meri odvisno od druge, prostorsko lo­cene države ali povezano z njo, npr. kolonija, protektorat, dominion odvnik -a m var. okolja umetna ali naravna struga, v katero se iz industrijskih in drugih obratov odvajajo odpadne, praviloma onesna­žene vode PRIM.: sprejémnik odzémlje -a s mat. geogr. tocka, v kateri je Luna pri kroženju okrog Zemlje od nje najbolj od­daljena S: apogęj PRIM.: prizémlje odžvepljevánje -a s 1. var. okolja tehnološki postopki, s katerimi se iz dimnih plinov industrijskih obratov, zlasti termoelektrarn, izlocižveplo 2. var. okolja odstranjevanježve­pla neposredno iz goriva oglejęna prst -e prstí ž pedogeogr. prst sive barve, nastala v anaerobnih razmerah zaradi vpliva podtalnice ali zastajajoce vode, pri cemer se reducirajo železo in druge prvineS: glęj, glęjna prst, glejsól oglejevánje -a s pedogeogr. nastajanje oglejene prsti z redukcijo železa in drugih prvin v anaerobnih razmerah zaradi podtalnice ali zastajajoce vode, pri cemer se delci prsti obarvajo sivo ali modrikastoPRIM.: psévdo­oglejevánje oglinjevánje -a s pedogeogr. nastajanje mi-neralov glin v prsti, npr. ilita, kaolonita S: argilogenéza ogljíkovkrogotňk -ega -óka m pokr. ekol. zaple­teno prehajanjeogljikainnjegovih spojin med posameznimi ovoji Zemlje in organizmi, pri cemer je posebno izrazito kopicenje ogljika v sedimentih ognjeníca -e ž geogr. nas., v Istri . ognjíšc­nica ognjeník -a m geomorf. . vulkán ognjeníško žręlo -ega -a s geomorf. . kráter (1) ognjíšcnica -e ž geogr. nas. kmecka hiša, na­vadno enocelicna stavba brez stropa, z od­prtim pritlehnim ognjišcem sredi prostora, od katerega se dim dviga naravnost pod ostrešje, znacilna za starejša zgodovinska obdobja S: ognjeníca ogňn -ôna m 1. agr. geogr. del njive med dvema razoroma 2. agr. geogr., v obdobju hubnega sistema merska enota, ki obsega zemljišce v širini od štirih do osmih brazd, pri cemer 30 ogonov sestavlja eno hubo ogozdovánje -a s agr. geogr. zarašcanje opuš-cenih kmetijskih zemljišc z gozdom navadno zaradi neugodnih demografskih in družbe­nogospodarskih tokov ali zaradi prilagajanja nekdanje maksimalne rabe zemljišc uporabi sodobne kmetijske mehanizacije PRIM.: ozele­njevánje (1), pogozdovánje, zarášcanje ogrŕd -áda m geogr. nas., agr. geogr. najpreprostej­ša stavba na planini, ki se uporablja zlasti kot zasilnihlev zadrobnico, narejenaizkamenja tako, da je na eni strani naslonjena na pobocje ali vecjo skalo ográda -e ž agr. geogr., ljud. suhi kamniti zid, navadno okroglaste oblike, za zašcito živine, kmetijskega zemljišca ográjnica -e ž agr. geogr., ljud. njiva, navadno ograjena s kamnitim zidom ogróženarastlínskavrsta -e -e -e ž var. okolja, biogeogr. rastlinska vrsta, pri kateri se število osebkov zaradi clovekovega neposrednega ali posrednega vpliva nanje tako zmanjšuje, da je ogroženo njihovo preživetje ogróžena živálska vrsta -e -e -e ž var. okolja, biogeogr. živalska vrsta, pri kateri se število osebkov zaradi clovekovega neposrednega ali posrednega vpliva nanje tako zmanjšuje, da je ogroženo njihovo preživetje ogróženost okólja -i -- ž var. okolja verjetna nevarnost,dasezaradiškodljivegadelovanja clovekakakovost dolocenegaokoljaposlabša in se zveca njegova prizadetost ogróženost ozęmlja -i -- ž var. okolja izpo­stavljenost dolocenega ozemlja naravnim in drugim nesrecam ohíšnica -e ž 1. agr. geogr. majhno zasebno zemljišce, ki ga v okviru popolnoma ko­lektiviziranega kmetijstva v nekdanjih so­cialisticnih državah vzhodnega bloka zadrži v lasti ali v last dobi kmetijski delavec, ki na njem samostojno gospodari, pridelane viške pa lahko tudi prodaja 2. agr. geogr., v Sloveniji majhno najeto obdelovalno zemljišce Ó-horiznt -a m pedogeogr. . orgánski hori­ znt óhricni horizónt -ega -a m pedogeogr. svetlejši, bledo obarvan diagnosticni horizont s slabo izraženo strukturo, ki vcasih postane trd, ko se posuši, in je plitvejši od umbricnega in molicnega horizonta S: Aoh-horizónt, ho-rizónt Aoh ojezerjęnost -iž hidgeogr. razmerjemedpovr­šino jezer in površino dolocenega obmocja, izraženo v odstotkih GL: hidgeogr. koeficičnt ojezerjęnosti okamenítev -tve ž geomorf. . okamnítev okamnéli gzd -ega -a m geomorf. nahajališce okamnelih ostankov drevesnih debel iz geo­loškepreteklosti PRIM.: kamníti gózd okamnína -e ž geomorf. ostanek, odtis, sled rastlinskega ali živalskega organizma iz geo­loške preteklosti,kijeohranjen v sedimentu ali kamnini S: fosíl okamnítev -tve ž geomorf. proces spreminjanja ostankov odmrlega organizma, njegovih sledi ali odtisov v okamnino S: fosilizácija, okamenítev okcidčnt -ęnta m polit. geogr. . zahd (3, 4) okludírana frta -e -e ž klimatogeogr. zracna fronta, ki nastane z združitvijo tople in hladne fronte PRIM.: hládna frónta, tôpla frónta okluzíja -ežklimatogeogr. delfrontalnegasiste­mav zreli stopnji razvoja ciklona, na odseku, kjer hitreje potujoca hladna fronta dohiti 1 – topel zrak 2 – hladen zrak 3 – hladnejši zrak 4 – okludirana fronta 5 – topel zrak 6 – izobara Shematicna prereza okludirane fronte pocasnejšo toplo fronto, zato je topel zrak v celoti potisnjen v višave, pri tleh pa je le še hladna zracna gmota ôknasta škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja z veliko okroglasto odprtino okoljáštvo -a s spl. geogr., var. okolja . envi­ronmentalízem oklje -a s 1. spl. geogr., pokr. ekol. prostor, ki s svojimi sestavinami omogoca življenje na Zemlji in vpliva nanj 2. pokr. ekol. biotske in abiotske sestavine, s katerimi je organizem v snovni, kemicni ali/in energijski povezavi GL: pokr. ekol. ŕbióticni clén okólja, pokr. ekol. ŕbióticni dejávnik okólja, pokr. ekol. ŕbiótski clén okólja, var. okolja absorpcíjskakapacitéta oklja, var. okolja absorpcíjskazmogljívostokó­lja, var. okolja agrárno obremenjevánje okólja, hidgeogr. akváticno okólje, spl. geogr. antropo­géno oklje, var. okolja asimilacíjskakapacitéta oklja, var. okolja asimilacíjska sposóbnost oklja, var. okolja asimilacíjska zmogljívost oklja, pokr. ekol. bióticniclénokólja, pokr. ekol. bióticni dejávnik okólja, pokr. ekol. biótski clén oklja, pokr. ekol. biválno okólje (1), geogr. nas. biválno okólje (2), geogr. nas. bivánjsko okólje, var. okolja cezmérna obremenítev okólja, var. okolja císto okólje, spl. geogr. clovékovo okólje (1, 2), var. okolja degradácija okólja, var. okolja degradírano okólje, var. okolja dejávniki de­gradácije okólja, var. okolja dekontaminácija oklja, spl. geogr. délovno oklje, var. okolja de­stabilizácija okólja, var. okolja dopústna obre­menítev oklja, var. okolja dopústni poségi v oklje, spl. geogr. drúžbeno okólje (1, 2), var. okolja ekonomíja oklja, var. okolja ekvivaléntna enôtaobremenítveokólja, var. okolja energíjska bilánca okólja, var. okolja entropíjska degra­dácija okólja, var. okolja fáktorji degradácije oklja, spl. geogr. geográfsko okólje, spl. geogr. humáno okólje, var. okolja indikátorji okólja, var. okolja informacíjski sistém várstva okólja, var. okolja integrálna nosílnost okólja, var. okolja integrálna zašcíta okólja, var. okolja integrálno várstvo okólja, var. okolja ěreverzibílni razvňj oklja, var. okolja kapacitéta okólja, var. okolja kategoríja kakôvosti okólja, pokr. ekol. kmetíj­skoobremenjevánjeokólja, var. okolja kontami­nírano okólje (1, 2), var. okolja kríza okólja, spl. geogr. kultivíranookólje, var. okolja kumulatívno oksidácija onesnaževánje okólja, var. okolja labílnost oklja, var. okolja laténtna onesnáženost okólja, geomorf. ledeníško oklje, geomorf. ledeníško sedimentacíjskookólje, var. okolja línijskoone­snaževánjeokólja, var. okolja lokálno oklje, spl. geogr. méstno okólje, spl. geogr. narávnookólje, var. okolja nčdopústni poségi v okólje (1, 2), var. okolja nevtralizacíjska sposóbnost okólja, pokr. ekol., var. okolja nevtralízem v okólju, var. okolja nosílnost okólja, var. okolja obcutljívost oklja, var. okolja obnva oklja, var. okolja ob-novljívost okólja, var. okolja obremenjevánje oklja, var. okolja océna vplívov na okólje, var. okolja ogróženost okólja, var. okolja onesnáže-no oklje, var. okolja onesnáženost okólja, var. okolja onesnaževálec okólja (1, 2), var. okolja onesnaževánje okólja, var. okolja planetárno oklje, var. okolja ploskôvno onesnaževánje oklja, var. okolja pokrajínsko okólje, var. okolja poségi v okólje, var. okolja poškodováno ok­lje, var. okolja právno várstvo okólja, var. okolja prekomérna obremenítev okólja, var. okolja presója vplívov na okólje, var. okolja ranljívost oklja, pokr. ekol. ravnotéžje okólja, var. okolja razpršęno onesnaževánje okólja, var. okolja razstrupítev okólja, var. okolja razvrednôtenje oklja, var. okolja regeneracíjska sposóbnost oklja, var. okolja revitalizácijaokólja, var. okolja sanácijaokólja,pokr. ekol., var. okolja sinergízem v okólju, var. okolja sístem várstva okólja, var. okolja snôvnabiláncaokólja,spl. geogr. sociálno oklje, var. okolja stabílnost okólja, var. okolja stándard okólja, var. okolja štúdija ranljívosti oklja, var. okolja tęrmicnoonesnaževánjeokó­lja, var. okolja tockôvnoonesnaževánjeokólja, var. okolja toplôtno onesnaževánje okólja, spl. geogr. urbáno okólje, var. okolja várstvo okólja, hidgeogr. vdno oklje, var. okolja zašcítaokólja (1, 2), var. okolja zmogljívost okólja, var. okolja zvócno obremenjevánje okólja, var. okolja živinoręjskoonesnaževánjeokólja, pokr. ekol., var. okolja življęnjsko okólje okoljevárstvena polítika -e -e ž var. okolja celovito urejanje odnosov družbe do okolja, temeljece na zakonih, odredbah, ki dolocajo ravnanje z njim, varovanje njegove kako­ vosti okoljevárstvenisistém -ega -a m var. okolja si- stem, ki ureja družbeno ravnanje in ukrepanje na (u)pravnem, gospodarskem, prostorskem, politicnem podrocju glede varovanja okolja kot temeljnega clovekovega življenjskega prostora S: sístem várstva okólja okoljevárstveni stándard -ega -a m nav. mn. var. okolja standard, ki na državni ali med-narodno dogovorjeni ravni doloca najvišje dopustne obremenitve okolja in njegovih posameznih sestavin, zlasti zraka in vodaS: stándard okólja okoljevárstvo -a s var. okolja . várstvo okó­ lja okljska jurisdíkcija -e -e ž var. okolja . právno várstvo okólja okóljski informacíjski sistém -ega -ega -a m var. okolja racunalniško podprt sistem, ki vkljucuje sprotno zbiranje, urejanje in posre­dovanje podatkov o stanju okolja na lokalni, regionalni, državni ravni okóljsko ravnotéžje -ega -a s var. okolja, pokr. ekol. . okóljsko ravnovésje okljsko ravnovésje -ega -a s var. okolja, pokr. ekol. stanje dolocenega okolja, ko so njegove sestavine medsebojno usklajene, ustaljene S: ekolóškoravnotéžje, ekolóškoravnovésje, okóljsko ravnotéžje, ravnotéžje okólja, stabíl­nost okólja okopávanje -a s agr. geogr. kmetijsko opravilo, s katerim se posajeno zemljišce rahlja in pleve v vrstah, znacilno zlasti za pridelovanje okopavin in vinske trte okopavína -e ž agr. geogr. poljšcina, ki jo je med rastjo potrebno okopavati, v izboljšanem na­triletnem kolobarjenju uporabljena namesto prahe, npr. krompir, korenje, repa, pesa okrásni kámni -ih -ov m mn. geomorf. . drági kámni okréšelj -šlja m geomorf. vecji gorski zatrep, ki se pod grebenom koncuje z vec krnicami okrla vás -e vasí ž geogr. nas. vas s pravilnim tlorisom, pri kateri so domovi zlasti zaradi obrambnih razlogov krožno alielipticno raz­vršceni okrog osrednjega prostora okrogljęnje -a s hidgeogr. del zrnjenja, pri katerem se snežni kristali zaradi razlik v razmerju med specificno površino in maso posameznih kristalov spreminjajo v kroglice PRIM.: polstęnje, srénjenje oksidácija -e ž 1. geomorf. kemicno prepereva­nje, pri katerem železove spojine reagirajo s kisikom v zraku ali vodi 2. pedogeogr. kemicni proces v prsti v aerobnih razmerah, pri cemer se kisik veže v spojine PRIM.: redúkcija (2) GL: geomorf. oksidácija kamníne oksidácija kamníne -e -- ž geomorf. kemicni proces preperevanja kamnine zaradi kisika v zraku ali vodi oksidacíjski glęjev horiznt -ega -ega -a m pedogeogr. podhorizont glejevega horizonta z rjastimi in sivimi madeži, ki je zaradi kolebanja gladine talne vode oksidiran S: Go -horizónt, horizónt Go oksisl -a m pedogeogr. . feralsól okultácija -e ž hidgeogr. ovirano prehajanje sve­tlobe skozi jezersko ali morsko vodo zaradi suspenzije, ki odbija in vsrkava svetlobne žarke okvír zemljevída -a -- m kart. ena ali vec crt, ki omejujejo polje zemljevida na listu oleáta -e ž kart. del originala zemljevida, pred­viden za tisk v eni od barv oligocén -a m geomorf. mlajša epoha pale-ogena, med 35,4 in 23,3 milijoni let pred sedanjostjo oligomíkticnojézero -ega -a s hidgeogr. manjše ali srednje veliko globlje jezero v vlažnem ekvatorialnem pasu, v katerem že manjše temperaturne spremembe v navpicni smeri zadošcajo za vzdrževanje enake gostote po­sameznih plasti jezerske vode óligosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž var. okolja prva,najnižja stopnja onesnaženosti voda, dolocena posredno po izbranih vrstah organizmov,združbah,kiuspevajolevcistih vodah PRIM.: álfamézosapróbna onesnáže­nostvodá,bétamézosapróbnaonesnáženost vodá, mézosapróbna onesnáženost vodá, pólisapróbna onesnáženost vodá óligosapróbnastôpnjakakôvostivôde -e -e ----žvar. okolja najnižjastopnjabiološkeone­snaženostivode,prikateritezanadaljnjorabo ni potrebno cistiti PRIM.: álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, bétamézosaprób­na stôpnja kakôvosti vôde, mézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, pólisapróbna stôpnja kakôvosti vôde ligosaprni organízem -ega -zma m nav. mn. var. okolja organizem, ki živi v cisti vodi PRIM.: mézosapróbniorganízem,pólisapróbni organízem óligotrófna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki vsebuje malo hranil, potrebnih za uspevanje rastlin PRIM.: evtrófna prst ligotrfno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje, navadno na višji nadmorski višini, revno s hranilnimi snovmi PRIM.: evtrófno bárje ligotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. navadno globlje jezero s strmo nagnjenimi bregovi in hladno, precej prozorno vodo zelenkaste ali modrikaste barve, ki v hipolimniju vse­buje veliko kisika in malo hranilnih snovi za vodne organizme PRIM.: distrófno jézero, evtrófno jézero ombrométer -tra m klimatogeogr. . dežemér omęjek -jka m agr. geogr. . obmęjek omejęni pláz -egaplazúmhidgeogr. snežniplaz na vbocenih oblikah reliefa, npr. v žlebovih, jarkih, koritih, ozebnikih, ki zbirajo, usmer­jajo plazovino, in mu je mogoce razmeroma natancnodolocitipot,obseg S: usmérjenipláz PRIM.: nčomejęni pláz omejítveni dejávniki razvja -ih -ov -- m mn. var. okolja kolicinsko omejeni ali zaradi onesnaženosti manj uporabni naravni viri, ki zavirajo nadaljnji razvoj zlasti na dolocenem gospodarskempodrocju S: omejítveni fáktorji razvôja omejítveni fáktorji razvja -ih -ev -- m mn.var. okolja . omejítveni dejávniki razvôja omčl omęla m hidgeogr. . plazěc omréžjecentrálnihnasélij -a -- -- s geogr. nas. celota centralnih naselij razlicnih hierarhic­nih stopenj na dolocenem obmocju omréžjemést -a -- s geogr. nas. celotavseh med-sebojno funkcijsko povezanih mest razlicnih hierarhicnih stopenj na dolocenem obmocju omréžje nasélij -a -- s geogr. nas. celota vseh naselij v pokrajini, na katero odlocilno vpli­vajo naravne, kulturnozgodovinske razmere in družbenogospodarske prvine omréžje plôvnih kanálov -a -- -- s geogr. pro-meta celota plovnih kanalov na dolocenem obmocju PRIM.: céstno omréžje, želézniško omréžje omréžjezaprenňspodátkov -a -- -- -- s geogr. optánt prometa celota naprav in objektov za prenos podatkov iz kraja v kraj onesnáženi zrŕk -ega zráka m 1. var. okolja zrak, v katerem so primesi, škodljive clo­veku, drugim organizmom, dobrinam, ki jih je mogoce izmeriti, dokazati 2. var. okolja zrak, v katerem škodljive primesi presegajo koncentracije, dovoljene na doloceno prostor­ ninsko enoto onesnáženookólje -ega -a s var. okolja naravno ali kultivirano okolje, katerega kakovost je zaradi vnesenih škodljivih snovi zmanjšana S: kontaminíranookólje (1) PRIM.: císto okólje, degradírano okólje, kontaminírano okólje (2) onesnáženost okólja -i -- ž var. okolja stanje okolja, nastalo zaradi onesnaževanja z raz-licnimiškodljivimisnovmi S: polúcija (1) GL: var. okolja laténtna onesnáženost okólja onesnaževálec okólja -lca -- m 1. var. oko­lja clovek ali industrijski, kmetijski, drugi gospodarski subjekt, ki s svojo dejavnostjo onesnažuje okolje PRIM.: kontaminátor (1) 2. var. okolja snov, ki onesnažuje okolje S: po­lutánt PRIM.: kontaminátor (2) onesnaževánjeokólja -a -- s var. okolja zmanj­ševanje kakovosti in naravnih samoobnovit­venih zmogljivosti okolja, ki jih povzroca clovek s svojim delovanjem in vnašanjem dolocenemu okolju škodljivih snovi, energije, organizmov S: polúcija (2) PRIM.: onesnaže­vánje prstí, onesnaževánje vodá, onesnaže­vánje zráka GL: var. okolja kumulatívno onesnaževánje oklja, var. okolja línijskoonesnaževánjeokólja, var. okolja ploskôvno onesnaževánje okólja, var. okolja razpršęno onesnaževánje okólja, var. okolja tęrmicno onesnaževánje okólja, var. okolja tockôvnoonesnaževánjeokólja, var. okolja toplôtnoonesnaževánjeokólja, var. okolja živinoręjsko onesnaževánje okólja onesnaževánje prstí -a -- s var. okolja onesna­ževanje z vnašanjem škodljivih snovi v prst, ki ga povzroca clovek s svojim delovanjem, zlasti z intenzivnim kmetovanjem, industrij­sko proizvodnjo, cestnim prometom PRIM.: onesnaževánje vodá, onesnaževánje zráka onesnaževánjevodá -a -- s var. okolja onesna­ževanje z vnašanjem škodljivih snovi v vode, ki ga povzroca clovek s svojim delovanjem, zlasti z umazano industrijo, intenzivnim kmetovanjem PRIM.: onesnaževánje prstí, onesnaževánje zráka onesnaževánje zráka -a -- s var. okolja one-snaževanje z vnašanjem škodljivih snovi v zrak, ki ga povzroca clovek s svojim delo­vanjem, zlasti s pridobivanjem elektrike v termoelektrarnah, industrijo, krajevno tudi s cestnim prometom PRIM.: onesnaževánje prstí, onesnaževánje vodá GL: var. okolja fótokémicno onesnaževánje zráka ooíd -a m geomorf. drobno jajcasto ali okroglo mineralno zrno, nastalo s postopnim kopice­njem drug na drugega pritrjenih mikroskop­sko tankih ovojev iz kalcita ali železovega oksida okrog osnovnega delca oolít -a m geomorf. sedimentna kamnina iz zlepljenihooidov S: íkravec opŕd -áda m pedogeogr. odmrli deli rastlin in živali na prsti ali v njej opást -i ž hidgeogr. snežni previs na odvetrni strani gorskega grebena S: snéžna stréha open field -- -a [óp.n fíld] m (ang.) agr. geogr., v angleškem okolju srenjsko zemljišce kot temelj kolektivnega kmetovanja v okviru vaške skupnosti, pri cemer je vsaka vas navadno imela dva ali tri takšne zemljiške komplekse PRIM.: enclosure (1), odprto pólje penska va -e -e ž pedogeogr., hidgeogr. . kapilárna vôda operatívna obála -e -e ž geogr. prometa . pri­ stajálna obála opísna geografíja -e -e ž spl. geogr. geografija, ki našteva, opisuje geografske pojave brez razkrivanja povezav z drugimi geografskimi pojavi in procesi S: deskriptívna geografíja opka -e ž 1. geomorf., ljud. . láporovec 2. hidgeogr. . klóža opoldánska pnvica -e -e žhidgeogr. .talílna pônvica opoldánski krg -ega -a m mat. geogr. . Zęmljin poldnévnik opozícija -e ž mat. geogr. z opazovališca na Zemlji takšna medsebojna lega planetov ali Lune, pri kateri so ti na nasprotni strani neba kot Sonce, npr. Mars–Zemlja–Sonce PRIM.: konjúnkcija optánt -a m polit. geogr. politicni migrant, navad­no pripadnik nacionalne manjšine, ki glede na meddržavni dogovor zapusti svoj dom in se preseli v maticno državo, kjer se mu ob priselitvi dodeli državljanstvo in materialna podpora PRIM.: azilánt, begúnec optimálna rába tál -e -e --žagr. geogr. rabatal, ki se uveljavlja z uvajanjem kmetijske meha­nizacije in deagrarizacijo, ko se obdelujejo le zemljišca, na katerih je ob doloceni kolicini vloženega dela mogoce doseci kolicinsko, kakovostno, vrednostno primeren pridelek PRIM.: maksimálna rába tál optimálno toleráncno obmócje -ega -ega -a s pokr. ekol., biogeogr. obmocje dejavnika, v ka­terem življenje organizma poteka optimalno S: óptimum PRIM.: kríticna tócka, toleráncno obmócje ptimum -a mpokr. ekol., biogeogr. . optimálno toleráncno obmócje opušcávljanje -a s spl. geogr. . dezertifiká­cija opušcęna planína -e -e ž agr. geogr. planinski pašnik, ki se zaradi nazadovanja planšarstva ne uporablja vec, zato se zarašca, objekti na njem so lahko preurejeni za turizem, rekrea­cijo PRIM.: aktívna planína orál -a m agr. geogr., od 19. stol. tradicionalna ploskovna mera za oznacevanje površine njive, ki jo je kmet z navadno vprego zmogel preorati v enem dnevu, ali površine travnika, ki jo je v istem casu zmogel pokositi kosec, t. j. od 35 arov do 65 arov S: jútro (2) oránje -a s agr. geogr. delovni postopek, pri katerem se s plugom prst obraca in rahlja razlicno globoko, npr. zelo plitvo do globine 10 cm, plitvo med 10 in 20 cm, srednje glo­boko med 20 in 30 cm, globoko med 30 in 40 cm ter zelo globoko med 40 in 50 cm PRIM.: rálanje, rigólanje oráženec -nca m geomorf. zaobljen kamen z raznosmernimi tankimi razami, nastalimi zaradi drgnjenja kamnov med seboj in s skalno podlago med premikanjem ledenika S: drsnik orbitálnacésta -e -e ž geogr. prometa .króžna césta orbitálno premíkanje vdnih délcev -ega -a -- -- s hidgeogr. krožno premikanje vodnih delcev pri valovanju ordovícij -a m geomorf. starejša perioda pa-leozoika, med 510 in 439 milijoni let pred sedanjostjo ore carrier -- -ja [ór kęrijer] m (ang.) geogr. pro-meta tovorna ladja, opremljena za prevažanje rud PRIM.: bulk carrier organízem -zma m biogeogr. raven organiza­cije žive snovi, v kateri potekajo življenjske funkcije, kot so dihanje, prehranjevanje, rast, razmnoževanje GL: biogeogr. aeróbni organízem, biogeogr. anaeróbniorganízem, biogeogr. avtotrófni orga­nízem, biogeogr. evritęrmniorganízem, biogeogr. halofílniorganízem, biogeogr. heterotrófni orga­nízem, biogeogr. higrofílniorganízem,biogeogr., var. okolja indikátorski organízem, biogeogr. kalcifílni organízem, biogeogr. kalcifóbni orga­nízem, biogeogr. kalcijljúbniorganízem,biogeogr. kserofílni organízem, biogeogr. kseromórfni organízem, biogeogr. kserotęrmni organízem, biogeogr. limnofílniorganízem, biogeogr. lucifílni organízem, biogeogr. mezofílni organízem, var. okolja mézosapróbniorganízem, var. okolja óli­gosapróbni organízem, var. okolja organízem indikátor, var. okolja pólisapróbni organízem, var. okolja, biogeogr. sapróbni organízem, biogeogr. sténotęrmni organízem, biogeogr. suholjúbni organízem, biogeogr. taksonomíja organízmov organízem indikátor -zma -ja m var. okolja . bíoindikátor organizírana selítev -e -tve ž demogeogr. na-crtovano preseljevanje ljudi zaradi gospodar­skih, politicnih, socialnih vzrokov organogéna kamnína -e -e ž geomorf. . biolít organogéni sedimčnt -ega-ęnta m 1. geomorf. sediment iz organizmov, npr. premog, nafta S: biogénisedimčnt PRIM.: kémicni sedimčnt, klásticnisedimčnt2. geomorf. sediment, nastal s pomocjo organizmov, npr. koralni apnenec S: biogénisedimčnt PRIM.: kémicni sedimčnt, klásticni sedimčnt organogéno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero za pregrado iz organogenih tvorb, kot so lehnjak,korale orgánominerálni délec -ega -lca m pedogeogr. delec, sestavljen iz minerala glin in delca humusa orográfska oblácnost orgánskaprst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki v ce­lotnemprofilu vsebujeveckot15% organskih snovi PRIM.: minerálna prst orgánska snv -e snoví ž pedogeogr. rastlinski in živalski ostanki v prsti na razlicni stopnji razkroja orgánski horiznt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu prsti nad njenim mineralnim delom, nastal zlasti v aerobnih razmerah, ki vsebuje nad35 % organskesnovi, znacilenza gozd S: horizónt Ó, Ó-horizónt orgánsko gnojílo -ega -a s agr. geogr. naravno gnojilo, nastalo iz živalskih iztrebkov, od­padkov ali odmrlih rastlin, rastlinskih delov PRIM.: anorgánsko gnojílo oričnt -ęnta m spl. geogr. . vzhd (3, 4) orientácija -e ž mat. geogr. dolocanje lege stojiš-ca glede na drugo tocko ali stran neba GL: mat. geogr. orientácija na zemljevídu, kart. orientácija zemljevída orientácija na zemljevídu -e -- -- ž mat. geogr. dolocitev položaja na zemljevidu s pomocjo prepoznavnih objektov, vzpetin orientácija zemljevída -e -- ž kart. usmeritev zemljevida proti eni od glavnih strani neba, navadno proti severu orientálska bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografska regija, ki obsega Južno in vecji del Jugovzhodne Azije PRIM.: antárk­ticnabíogeográfskarégija,avstrálsko-ázijska bíogeográfskarégija,etiópskabíogeográfska régija, néoárkticna bíogeográfska régija, neotrópska bíogeográfska régija, oceánska bíogeográfska régija, páleoárkticna bíogeo­gráfska régija originálni zemljevíd -ega -a m 1. kart. prva razlicica zemljevida 2. kart. zemljevid, iz katerega se delajo reprodukcije, deloma po­pravljene razlicice orkán -a m 1. klimatogeogr. mocen, navadno ožji tropski ciklon, ujma z mocnimi vetrovi, padavinami in poplavami, zlasti v Srednji Ameriki, jugovzhodnem delu ZDA in Jugovz­hodni Aziji S: uragán PRIM.: hurikán, tajfún 2. klimatogeogr. premikanje zraka s hitrostjo 12 boforov, pri cemer nastane vsesplošno razdejanje orkánski véter -ega -tra m klimatogeogr. zelo mocen veter, ki navadno povzroca poškodbe v naravi orkánski vihár -ega -ja m klimatogeogr. vihar s hitrostjo vetra nad 10 boforov, ki podira hiše in ruje drevje orníca -e ž 1. pedogeogr., agr. geogr. zgornji sloj njivske prsti, debel približno od 12 cm do 30 cm in vec, v katerem rastejo gojene rastline S: živíca (3) PRIM.: humóznihorizónt 2. agr. geogr. njiva, na kateri se s plugom drobi in obraca prst 3. agr. geogr., v menjalnem gospodarstvu njiva, nastala s preoranjem prvotnega travnika rni ekvivalčnt -ega -ęnta m agr. geogr. v koeficientih izraženo merilo za primerjanje produktivnosti razlicnih zemljiških kategorij glede na njihovo površino, z lestvico, pri kate­ri je izhodišcni koeficient za njivo 1, za druge kategorije pa so v naših razmerah primerjalni koeficienti za vrt 2,5, travnik 0,4, vinograd 2,5, sadovnjak 1,2, pašnik 0,1 in gozd 0,15 órno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. obdelo­vanje zemlje, pri katerem se njive za setev, sajenje pripravljajo z ralom ali plugom, ki ju navadno vlece vprežna žival ali traktorS: plúžno poljedélstvo orofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena živ­ljenjskim razmeram v gorah orogenéza -e ž geomorf. nastajanje gorovij z gubanjem, narivanjem in prelamljanjem Zemljine skorje zaradi trka litosferskih plošc S: gorotvórnost PRIM.: epirogenéza GL: geomorf. alpídska orogenéza, geomorf. alpinídska orogenéza, geomorf. armorikánska orogenéza, geomorf. hercínska orogenéza, geomorf. kaledónska orogenéza, geomorf. va­ríscicna orogenéza orografíja -e ž1. geomorf. opisovanje Zemljine­ga površja, navadno brez iskanja medsebojne povezanosti pojavov 2. geomorf. opis obliko­vanosti Zemljinega površja orográfska kárta -e -e ž kart. . orográfski zemljevíd orográfska męja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, ki upošteva reliefne prvine v okolju, npr. gorske grebene, hrbte, vrhove GL: klimatogeogr., hidgeogr. orográfska snéžna męja, biogeogr. orográfska zgórnja gózdna męja orográfska oblácnost -e -i ž klimatogeogr. ob­ lacnost, nastala ob gorah, vzpetinah zaradi prisilnega dviganja zraka PRIM.: frontálna oblácnost, konvekcíjska oblácnost orográfskasnéžnamęja -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. višinskameja,dokateresev gorskem svetu cez vse leto ohranjajo posamezne krpe snega in/ali firna orográfska zgnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. zgornja meja, do katere na dolocenem obmocju, odvisno od reliefne oblikovanosti, še uspeva gozd S: reliéfna zgórnja gózdna męja orográfske padavíne -ih -ín ž mn. klimatogeogr. padavine, ki nastanejo zaradi dviganja zraka ob visokih vzpetinah PRIM.: frontálne pada­víne, konvekcíjske padavíne orográfski bíoklimátski pás -ega -ega pasú m biogeogr., agr. geogr. višinski pas v visokih in prostranih gorovjih, kjer gledenazemljepisno širinoinnadmorskovišinonastanejoznacilne conespodobnimipodnebnimi,rastlinskimi, prstenimiinvodnimiznacilnostmi,npr.tierra fria, kola, montanski pas orográfski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki prikazuje razporeditev, obliko gora, gorovij in drugih vzpetin S: orográfska kárta orometríja -e ž geomorf., kart. veda o merjenju višin gora, gorovij, drugih vzpetin oroním -a m kart. lastno ime gore, hriba, plano­te, gorovja, gricevja S: višínsko zemljepísno imé oroševánje -a s agr. geogr. . namákanje z oroševánjem ortodrma -e ž mat. geogr., kart. ravna crta, ki vsakega od poldnevnikov seka pod razlicnim kotom in je najkrajša razdalja med tockama na Zemlji PRIM.: loksodróma ortofto zemljevíd -- -a m kart. fotografski po­snetek dolocenega obmocja z merilom, imeni geografskih objektov, pojasnili ortográfska projékcija -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri je izhodišce projekcij­skih žarkov dalec od Zemlje, v neskoncnosti, z ravnimi srednjim poldnevnikom, ekvator­jem in vzporedniki ter s proti robovom zmanj­šujocimi se površinami in razdaljami med vzporedniki PRIM.: gnómonska projékcija, stereográfska projékcija, zunánja projékcija rtometamrfna kamnína -e -e ž geomorf. metamorfna kamnina, nastala z metamorfozo magmatske kamnine PRIM.: párametamórfna kamnína ortotíl -a m geomorf. . tálni tíl -a m(šved. ĺs) geomorf. . ésker osamélec -lca m geomorf. vzpetina na samem, osamljena gorica, gric, gora, holm, hrib, trdin osaméli krás -ega -a m geogr. krasa kras sredi nekraške okolice S: osámljeni krás osámljeni krás -ega -a m geogr. krasa . osa­ méli krás oscilácija -e ž hidgeogr. spreminjanje dolocene­gapojava, npr. kolicineledu v ledeniku, vode v reki, jezeru, morju GL: hidgeogr. pristaníška oscilácija osébna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. . drúžbena ínfrastruktúra osébni promčt -ega -éta m geogr. prometa pro-met oseb z osebnimi vozili iz kraja v kraj S: individuálni promčt PRIM.: jávni promčt oséka -e ž 1. hidgeogr. ciklicno se ponavljajoce upadanje gladine morske vode pri plimovanju PRIM.: plíma (1) 2. hidgeogr. zaradiciklicnega upadanja vode nižja morska gladina PRIM.: plíma (2) GL: hidgeogr. nízka oséka oséški tk -ega -a m hidgeogr. od obale usmer­jen, z upadom vodne gladine ob oseki pove­zan tok, ki se ne ponavlja ob istem dnevnem casu PRIM.: odlívni tók, plímski tók (1, 2), prilívni tók osíp -a m hidgeogr. . plazěc osipávanje -a s agr. geogr. poljedelska tehnika za povecevanje donosnosti okopavin z dosi­pavanjem prsti iz vmesnih jarkov h gojenim rastlinam oskrba -e ž geogr. nas. dejavnost zagotavljanja potrebnih dobrin za prebivalstvo dolocene­ga naselja, vplivnega obmocja, npr. živil, oblacil, tehnicnega blaga, energentov S: oskrbovánje GL: geogr. nas. dolgorócna oskrba, spl. geogr. geografíja oskrbe, var. okolja, hidgeogr. jávna oskrba s pítno vôdo, geogr. nas. kratkorócna oskrba, hidgeogr. oskrba z vôdo, geogr. nas. srednjerócna oskrba, hidgeogr. vôdooskrba oskrba z vôdo -e -- ž hidgeogr. . vôdooskr­ ba otoplítev oskrbovánje -a s geogr. nas. . oskrba osmínska húba -e-e ž agr. geogr., v srednjem veku kmetija, nastala z razdelitvijo hube na osem delov, velika približno 4 orale PRIM.: cetrtínska húba, húba (2), polovícna húba, šestínska húba, tretjínska húba ni kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. pro-meta merska enota za merjenje obsega dela v železniškem prometu, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki števila osi posamez­nih vagonov v vlakovnih kompozicijah in razdalje v km, ki jih te vlakovne kompozicije prevozijo osnôvna držávna kárta -e -e -e ž K: ODK kart. zemljevid posamezne države v merilu 1 : 5000 za ravninska obmocja in 1 : 10.000 za gorata obmocja osnvna geográfska kárta -e -e -e ž kart. . osnôvni geográfski zemljevíd osnvna línija -e -e ž polit. geogr. po mednarod­ni konvenciji o morskem pravu crta najnižjega vodostaja, ki povezuje izpostavljene obalne tocke in po kateri se doloca obseg teritorialnih voda in drugih morskih pasov, nad katerimi države izvajajo doloceno stopnjo suverenosti S: tęmeljna crta osnvna réka -e -e ž hidgeogr. . glávna réka osnvni geográfski zemljevíd -ega -ega -a m kart. geografski zemljevidkot podlaga za upo­dabljanje najrazlicnejše vsebine S: osnvna geográfska kárta osje osój ž mn. klimatogeogr. sencne pobocne lege s kratkotrajnim direktnim soncnim obse­vanjem ali povsem brez njega PRIM.: prisóje osóncenost -i ž klimatogeogr. obsijanost Zemlji­ne površine s Soncevimi žarki S: insolácija osrédek -dka m agr. geogr., ljud. nezoran del njive sredi razora osrédje -a s polit. geogr. osrednji, najbolj drža­votvorni del upravnopoliticne enote, kjer so osredotoceni najpomembnejši državni organi, ustanove osrédnjeslovénska híša -e -e ž geogr. nas. najbolj razširjena slovenska kmecka hiša, prehodni tip z mnogimi razlicicami, v kate-rem se združujejo znacilnosti drugih tipov slovenskih kmeckih hiš osrédnjeslovénska vás -e vasí ž geogr. nas., v Sloveniji grucasta vas, v kateri so posamezno stojecestavberazporejeneokrog osrednjeva­ške prometnice, z manj razvejanim omrežjem poti in na vaškem zemljišcu s prevladujocimi prvotnimi in drugotnimi grudami S: pred­ álpska vás ostaréla kmetíja -e -e ž agr. geogr., po družbe­nogospodarski clenitvi kmetija, na kateri so vsi aktivni družinski clani starejši od 64 let in se vsaj eden še ukvarja s kmetovanjem PRIM.: císta kmetíja (2), dopolnílna kmetíja, méšana kmetíja (2), nčaktívna kmetíja, potenciálno císta kmetíja osténje -a s geomorf. skupina sten na strmem skalnatem pobocju vzpetine osuševálni járek -ega -rka m agr. geogr. jarek za osuševanje kmetijskih zemljišc PRIM.: namakálni járek osuševánje -as agr. geogr. odstranjevanjezasta­jajoce talne vlage z mrežo osuševalnih jarkov, s talno drenažo zlasti zaradi intezivnejše go-spodarske rabe zemljišc PRIM.: namákanje GL: agr. geogr. osuševánje tál osuševánje tál -a -- s agr. geogr., var. okolja odstranjevanje odvecne vode z mokrotnega zemljišca, zlasti z drenažo, regulacijo vodo­toka, melioracijo, s cimer se poruši naravno ravnovesje, spremeni prvotno mokrišcno okolje osútost drévja -i -- ž var. okolja cezmerna, ne­naravna izguba drevesnih listov ali iglic med vegetacijsko dobo, ki kaže na visoko stopnjo prizadetosti dreves zaradi onesnaženega zraka, okolja nasploh osvetljęnaplást -e plastí mhidgeogr. .fóticna cóna štro -a m klimatogeogr. južni veter ob lepem vremenu na Jadranskem morju otócje -a s geomorf. skupina številnih bližnjih otokov PRIM.: arhipelág, otóška veríga, otó­ški níz tok otóka m geomorf. z izjemo celin del kop­nega, ki ga z vseh strani obdaja morje, jezero ali reka GL: geomorf. celínski ôtok, geomorf. korálni ôtok, geomorf. oceánski ôtok,geomorf. šélfni ôtok, kli­matogeogr. tôpliméstniôtok, geomorf. vulkánski ok (1, 2) otoplítev -tve ž klimatogeogr., geomorf. . med- ledéna dba otška veríga -e -e ž geomorf. daljši niz morskih otokov PRIM.: arhipelág, otócje, otóški níz otški níz -ega -a m geomorf. skupina v vrsto razporejenih otokovPRIM.: arhipelág, otócje, otóška veríga output -a [á.tput] m (ang.) var. okolja . iznňs (2) ovceręja-ežagr. geogr. gospodarsko pomemb­na panoga živinoreje, ki se ukvarja z rejo ovac, jagnet za meso, volno, mleko, znacilna za razlicna obmocja sveta ovcíca -e ž 1. klimatogeogr. . altokúmul 2. klimatogeogr. . cirokúmul ôvcjaplanína-e-ežagr. geogr. planinski pašnik zlasti za pašo ovac PRIM.: govęja planína, knjska planína ovijálka -e ž biogeogr. rastlina, znacilna zlasti za tropski deževni gozd, ki se vzpenja in ovija po deblu, vejah lesnatih rastlin S: lijána ovdje -a s hidgeogr. navadno vecji in zaokro­žen del morja, npr. ovodje Tržaškega zaliva S: akvatórij ovršje -a s geomorf. del, obmocje ob vrhu vzpetine ozára -e ž nav. mn. agr. geogr. ozek travnat pas na koncu njive, pri oranju namenjen obracanju delovnih živali, traktorja s plugom ozébnik -a m geomorf. strm, globok žleb v visokogorju, ki je dolgo v poletje ali vse leto zasnežen, zaledenel ozelenjevánje -a s 1. agr. geogr. spreminjanje njiv v travnike, navadno zaradi preusmerjanja v živinorejo ali zaradi pomanjkanja delovne sile in z njim povezano ekstenzifikacijo pri­ delave PRIM.: ogozdovánje 2. var. okolja na- crtno zasajanje zemljišc, npr. golih pobocij, varovalnih pasov, zemljišc ob vodotokih z rastlinami, zlasti z drevjem in grmovjem PRIM.: pogozdovánje ozémeljske ve -ih vodá ž mn. polit. geogr., hidgeogr. . teritoriálno mórje ozémlje -as 1. spl. geogr., geomorf. vecjikopenski del Zemljinega površja S: predél (2), teritórij (1) PRIM.: geográfski prôstor 2. spl. geogr. del Zemljinega površja glede na pripadnost kakšni upravni, politicni enoti 3. polit. geogr. . teritórij (3) GL: hidgeogr. drenážno ozémlje, polit. geogr. mandátno ozémlje, polit. geogr. mednárodno ozémlje, polit. geogr. odvísno ozémlje, var. oko­lja ogróženost ozęmlja, polit. geogr. ozémlje v zaúpniuprávi, geomorf. poplávno ozémlje, polit. geogr. vojáško zasédeno ozémlje ozémlje v zaúpni uprávi -a -- -- -- s polit. geogr. . mandátno ozémlje zki délec -ega -lca m agr. geogr. njivska, travniška parcela podolgovate oblike na zelo kakovostnem zemljišcu, pri kateri je razmerje med širino in dolžino vecje od 1 : 10 PRIM.: krátki délec, širôki délec ozoníranje pítne vde -a -- -- s var. okolja ciš-cenje, razkuževanjepitnevodev vodovodnih zajetjih z dodajanjem ozona, ki zaradi ne­oporecnosti izpodriva kloriranje vode PRIM.: kloríranje pítne vôde ozonosfęra -e ž klimatogeogr. plast ozracja v višinah 20–50 km, v kateri je razmeroma veliko ozona ozónska lúknja -e -e ž var. okolja, klimatogeogr. spremenljiva vrzel z razredcenim ozonom v ozonosferi, s središcem nad tecajema, ki jo povzroca prevelika raba freonov, zato je zmanjšana zašcita Zemlje pred škodljivim ultravijolicnim sevanjem ozónskaplást -e plastí ž klimatogeogr. obmocje v zgornjem delu ozracja, kjer ob vpijanju ul­travijolicne svetlobe nastaja in razpada ozon (O3), ki se tu pojavlja v vecjih kolicinah ozraceválnalagúna -e -e ž var. okolja . ozra- ceválni bazén ozraceválni bazén -ega -a m var. okolja del cistilne naprave, v katerega se s pomocjo turbine dovaja v vodo zrak, in s tem kisik, ki ga za razgradnjo organskih snovi v njem potrebujejo mikroorganizmi S: ozraceválna lagúna ozracevánje vodá -a -- s var. okolja dovajanje kisika v vodo, navadno z njenim vrtincenjem ali vpihavanjem zraka vanjo, da se pospeši biokemicno razgrajevanje organskih snovi v cistilnih napravah ozrácje -a s spl. geogr., klimatogeogr. plast zraka, ki obdaja Zemljo ali drug planet S: atmosfęra GL: klimatogeogr. labílno ozrácje, klimatogeogr. nčstabílnoozrácje, klimatogeogr. prôsto ozrác­je, klimatogeogr. stabílno ozrácje óžje vplívno obmócje -ega -ega -a s geogr. óžje vplívno obmócje Plasti Zemljinega ozracja in njihove glavne znacil­nosti nas. ožja mestna okolica, obmestje, katerega joce centralno naselje PRIM.: šírše vplívno prebivalci so izrazito navezani na pripada-obmócje P padajóci véter -ega -tra m klimatogeogr. veter iz težjega zraka, ki piha po pobocju navzdol S: katabáticni véter, katabátni véter padavína -e ž klimatogeogr. voda v tekocem ali trdnem stanju, ki pada iz ozracja na Zemljino površje, npr. dež, sneg, sodra, toca PRIM.: odlaganína padavíne -ín ž mn. klimatogeogr. kolicina vode, ki iz ozracja pade na Zemljino površje GL: klimatogeogr. frontálne padavíne, klima­togeogr. izdátnost padavín, klimatogeogr. kon­vekcíjske padavíne, klimatogeogr. konvektívne padavíne, klimatogeogr. orográfske padavíne padavínska invęrzija -e -e ž klimatogeogr. zmanjševanjekolicinepadavin znarašcanjem nadmorske višine in proti osrednjemu delu prostranega gorovja padavínska sénca -e -e ž klimatogeogr. pojav v prostranih visokih gorovjih, ko je zavetrno obmocje onstran visoke pregrade zavarovano pred prevladujocimivlažnimivetrovi, tako da je v primerjavi s privetrnim bistveno manj namoceno padavínska va -e -e ž hidgeogr. voda, ki pada iz oblakov S: atmosfęrska vôda, izpodnébna vôda, meteórna vôda, meteórska vôda padavínski índeks -ega -a m hidgeogr. razmerje med kolicino padavin in odtocno površino dolocenega obmocja S: pluviométricni índeks PRIM.: kolícnik vôdnega odtóka padavínskirežím -ega -a m klimatogeogr. razpo­reditev kolicine in vrste padavin med letom GL: klimatogeogr. celínski padavínski režím, klimatogeogr. ekvatoriálni padavínski režím, klimatogeogr. kontinentálni padavínski režím, klimatogeogr. mediteránski padavínski režím, klimatogeogr. sredozémski padavínski režím padavínsko zalédje -ega -a s hidgeogr. . vodo­ zbírno obmócje paddy -ja [pédi] m agr. geogr. gl. pádi (1, 2, 3) pádec -dca m geomorf. . strmec pádec réke -dca -- m hidgeogr. . strmec réke pádi -ja tudi paddy -ja [pédi] m (malaj., ang.) 1. agr. geogr. riž, zlasti vrste brez lusk, ki pre­vladujemedkulturnimirastlinami,gojenimi na terasah monsunske Jugovzhodne Azije 2. agr. geogr. terasna parcela, na kateri se goji zlasti riž brez lusk 3. agr. geogr. žetev riža brez lusk pahljácastagúba-e-ežgeomorf. krožnagubas plastmi, ki vpadajo simetricno v vseh smereh z osno ravnino, upognjeno pod vodoravno ploskvijo S: kúpola PRIM.: dóma, zabôjasta gúba pájštva -e ž geogr. nas., agr. geogr. ljud., nekdaj pre­prosta sušilnica zlasti za sušenje lanu, sadja páleoárkticna bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. biogeografskaregija,kiobsegavso Evropo in vecji del Azije, razen Južne in Ju­govzhodne PRIM.: antárkticnabíogeográfska régija,avstrálsko-ázijskabíogeográfskarégi­ja,etiópskabíogeográfskarégija,néoárkticna bíogeográfskarégija,neotrópskabíogeográf-ska régija, oceánska bíogeográfska régija, orientálska bíogeográfska régija páleocén -a m geomorf. starejša epoha pa-leogena, med 65 in 56,5 milijoni let pred sedanjostjo páleogęa -e ž biogeogr. gl. páleogęja páleogęja -e in páleogęa -e ž biogeogr. obsežno zoogeografsko kraljestvo z madagaskarsko, etiopsko in indijsko-malajsko zoogegrafsko oblastjo, ki obsega srednjo in južno Afri­ko, južni del Arabskega polotoka, Južno in Jugovzhodno Azijo, razen vzhodnih indo­nezijskih otokov PRIM.: árktogęja, néogęja, nogęja páraklímaks páleogén -a m geomorf. starejša perioda terci­arja, ki se deli na paleocen, eocen in oligocen PRIM.: néogén páleogeografíja -e ž spl. geogr. del geologije, ki proucuje razmere v geološki preteklosti s poudarkom na spremembah v razporeditvi kopnega in morja páleoklimatologíja -e ž klimatogeogr. del kli­matologije, ki proucuje Zemljino podnebje v preteklih geoloških obdobjih páleokrás -a m geogr. krasa kras, nastal v pre­teklih geoloških obdobjih GL: geogr. krasa álpski páleokrás paleontologíja -e ž geomorf., biogeogr. veda o življenju v geološki preteklosti in o njegovih preostankih, okamninah paleosl -a m pedogeogr. prst, nastala zaradi vplivov podnebja in rastlinstva v preteklih geološkihobdobjih páleotrpis -a m biogeogr. florna oblast, ki ob-sega severni del Afrike, južni del Arabskega polotoka, Južno in Jugovzhodno Azijo ter oto­ke Indijskega in Tihega oceana S: páleotróp-ska flórna oblást PRIM.: antárktis, avstrális, holárktis, kapensis, neotrópis páleotrpska bíogeográfska régija -e -e -e ž biogeogr. . etiópska bíogeográfska régija páleotrópskaflórnaoblást -e-e oblastíž bio-geogr. . páleotrópis páleozik -a m geomorf. stari zemeljski vek, med 570 in 245 milijoni let pred sedanjostjo, ki se deli na periode kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon in perm PRIM.: kenozóik, me-zozóik, prčdkámbrij paléta -e ž geogr. krasa slikarski paleti podobna plošcata sigova tvorba, ki se v poševni legi razrašca iz dovodnega kanala v steni ali s stropa jame palinologíja -e ž biogeogr. veda, ki z analizo vrst fosilnega peloda raziskuje razširjenost rastlinstva v preteklosti, s cimer posredno doloca starost sedimentov pálsa -e ž geomorf. pingu podobna nizka vzpeti­na,dvignjena zaradi leceledu všotnipodlagi PRIM.: píngo paludologíja -e ž 1. hidgeogr. del hidrografije o mocvirjih,barjih2. hidgeogr. veda, ki proucuje mocvirja in barja PRIM.: limnologíja (2) pámpa -e ž biogeogr. stepa v Argentini in Urug­vaju, na gosto porasla s travami in drugimi zelnatimirastlinami pannska híša -e -e ž geogr. nas. pritlicna kmecka hiša, znacilna za vzhodni del Slove­nije, ki se navadno širi z dodajanjem novih celic, s položno, prvotno s slamo krito streho S: vzhdnoslovénska híša pannska vás -evasížgeogr. nas., v Sloveniji ob-cestna vas, v kateri so medsebojno enakomer-no oddaljene stavbe razporejene istosmerno na eni ali obeh straneh prometnice, z zelo razvejanimprometnimomrežjems krožnimi potmiin vaškimzemljišcems prevladujocimi pravilnimi, ponekod tudi nepravilnimi delci GL: geogr. nas. súbpanónska vás panorámska kárta -e -e žkart. . panorámski zemljevíd panorámska kartografíja -e -e ž kart. del kartografije, ki se ukvarja z izdelavo pano­ramskih graficnih prikazov panorámski zemljevíd -ega -a m kart. zem­ljevid, ki prikazuje pogled na pokrajino s strani, navadno z višje razgledne tocke S: panorámska kárta pánrégija -e ž polit. geogr. regionalna zveza raz­licnih geopoliticnih enot, navadno nadrejene in politicno, vojaško, družbenogospodarsko podrejene geopoliticne enote, npr. ameriška panregija z ZDA in njim pripadajoco geo­politicno enoto Latinske Amerike pantográf -a m kart. mehanicna priprava za povecevanje ali pomanjševanje zemljevidov, nacrtov v poljubno merilo papírnaindustríja -e -e ž ind. geogr. industrijsko izdelovanje celuloze in papirja, zlasti iz lesa, predelanegaodpadnegapapirja S: proizvódnja in predeláva papírja pára -e ž hidgeogr. voda v plinastem agregatnem stanju S: vôdna pára (1) parabólicnasipína -e -e ž geomorf. . srpasta sipína paradígma -e ž 1. spl. geogr. primer, zgled, vzo-rec 2. spl. geogr. skupek pravil in metod, zna-cilnih za doloceno panogo, vejo geografije GL: spl. geogr. geográfskatrájnostno-sňnarávna paradígma páraklímaks -a m biogeogr. razvojna stopnja v procesu menjavanja rastlinskih združb, ki jo na poti proti klimaksu omejujejo neugodne rastne razmere párakrás -a m geogr. krasa neizraziti kras v kamninah, ki so le deloma podvržene zakra­sevanju, npr. v dolomitu, konglomeratu paraláksa -ež 1. mat. geogr. razlikamedodcita-no in dejansko vrednostjo pri merjenju kakšne kolicine, do katere pride zaradi gledanja od strani pri odcitavanju 2. mat. geogr. kot, pod katerim se vidi z oddaljene tocke izbrana baza 3. mat. geogr. mera za dolocanje razdalje med nebesnimitelesi4. kart. odstopanje od tocnosti zaradi razlik v raztezanju papirja, folije GL: mat. geogr. zvézdna paraláksa paraléla -e ž mat. geogr. . vzporédnik párametamrfna kamnína -e -e ž geomorf. metamorfna kamnina, nastala z metamorfozo sedimentne kamninePRIM.: órtometamórfna kamnína páramo -ambiogeogr. rastlinskipasvtropskih gorovjih Srednje in Južne Amerike, zlasti na njihovi vzhodni strani nad zgornjo gozdno mejo, na nadmorski višini med 3000 in 3500 m, za katerega je znacilno vednozeleno ras­tlinstvo, ki ga sestavljajo zlasti visoke trave, blazinaste rastline párarendzína -e ž pedogeogr., zastar. debelejša rendzina z malo skeletnih delcev, na mehki karbonatni maticni podlagi, npr. na laporju S: rendzína (2) parazít -a m biogeogr. . zajedávec parazitízem -zma m biogeogr. . zajedávstvo parazítski kráter -ega -ja m geomorf. bocni kra­ ter, iz katerega pritekajo na površje skozi ožjo stransko žilo magma ali/in plini S: parazítski stôžec PRIM.: stránski vulkán parazítski stôžec -ega -žca m geomorf. . parazítski kráter parcéla -e ž agr. geogr. najmanjši, natancno izmerjeni kos rodovitnega ali nerodovitnega zemljišca v lasti enega ali vec lastnikov, pripadajoc posamezni katastrski obcini, v zemljiškem katastru voden pod doloceno številko PRIM.: zemljíški kós parcelácija -e ž geogr. nas. razdelitev zemljišc na parcele zaradi lastninjenja ali dolocenega nacina izkorišcanja, zlasti v gradbene na­mene párk -a m geogr. turizma vecje zeleno zemljišce, navadno v mestu ali na gosto poseljenem obmocju,namenjenosprehajanju,posedanju, druženju, igram na prostem GL: ind. geogr. industríjski párk, var. okolja kra­jínski párk, geogr. nas. méstni párk, var. okolja narávnipárk, var. okolja národnipárk, geogr. tu­rizma prostocásnipárk, var. okolja régijskipárk, geogr. turizma špórtnipárk, ind. geogr. tehnolóški párk párkovno mésto -ega -a s geogr. nas. . vrtno mésto pás pasú m 1. spl. geogr. obsežno razpotegnjeno ozemlje, obmocje, kjer se uveljavlja dolocen geografski pojav, proces 2. geomorf. vodo­ravno usmerjen del površja kot del višinske pasovitostivzpetinspodobnimieksogenimi procesi GL: geogr. krasa aeracíjski pás, biogeogr. alpín-ski pás, biogeogr. álpski pás, spl. geogr. árkticni pás, hidgeogr., biogeogr. bentálni pás, klima­togeogr., biogeogr. bíoklimátski pás, agr. geogr. bombážni pás, spl. geogr. boreálni pás, mat. geogr. casôvni pás, agr. geogr. drevésni pás, klimatogeogr. ekvatoriálni solárni podnébni pás, klimatogeogr. ekvatoriálni vlážnostni podnébni pás, geogr. krasa epifreáticni pás (1, 2), geogr. krasa freáticni pás, hidgeogr. globokomôrski pás, biogeogr., klimatogeogr. gôrski pás,geomorf. kamníti pás, klimatogeogr. klimátski pás, agr. geogr. kmetíjski pás, biogeogr. kolínski pás, agr. geogr. korúzni pás, hidgeogr. litorálni pás, polit. geogr. máloobmęjnipás, agr. geogr. mlécni pás, biogeogr. montánski pás, geogr. krasa nčprežéti pás, hidgeogr. nerítski pás, biogeogr. niválnipás, biogeogr. nižínskipás, polit. geogr. obmęjnipás, biogeogr., agr. geogr. orográfskibíoklimátskipás, geogr. krasa pásgôlegavisokogôrskegakrása, geogr. krasa pás gôrskega ledeníškega krása, demogeogr., agr. geogr. pás lákote, hidgeogr., bio-geogr. pelagiálni pás, klimatogeogr. podnébni pás, klimatogeogr., biogeogr. podnébno-rastlín-ski pás, spl. geogr. polárni pás, klimatogeogr. polárni solárni podnébni pás, klimatogeogr. polárni vlážnostni podnébni pás, geogr. krasa prežétipás, agr. geogr. protivétrni pás, agr. geogr. pšenícni pás, biogeogr. rastlínski pás, biogeogr. snéžnipás, klimatogeogr. solárniklimátskipás, klimatogeogr. solárni podnébni pás, geogr. krasa spódnji niválni pás visokogôrskega krása, geogr. krasa spódnji prehódni pás visokogôr­ skega krása na gózdni męji, biogeogr. súbal­ pínski pás, spl. geogr. súbálpski pás, spl. geogr. súbárkticni pas, hidgeogr. súblitorálni pás, spl. geogr. súbpolárni pás, klimatogeogr. súbpolárni solárnipodnébnipás,klimatogeogr. súbpolárni vlážnostnipodnébnipás,spl. geogr. súbtrópski pás, klimatogeogr. súbtrópski solárni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski súhi vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski vlážni vlážnostnipodnébnipás, hidgeogr. súpralitorál­ ni pás, klimatogeogr. termálni pás, klimatogeogr. tôpli pás, klimatogeogr. toplôtni pás, spl. geogr. trópski pás, geogr. krasa vadózni pás, biogeogr. vegetacíjski pás, biogeogr. visokogôrski pás, spl. geogr. višínski pás, klimatogeogr. vlážnostni klimátski pás, klimatogeogr. vlážnostni pod- nébnipás, var. okolja vodovárstvenipás, geogr. nas. zelęni pás,spl. geogr. zęmeljski pás,geogr. krasa zgórnji niválni pás visokogôrskega krá­ sa, spl. geogr. zmérni pás, klimatogeogr. zmérni vlážnostnipodnébnipás,klimatogeogr. zmérno hládni pás, klimatogeogr. zmérno tôpli pás, kli­ matogeogr. zmérno tôpli solárni podnébni pás pásar -ja m kart. . prijemác pasáti -ov m mn. klimatogeogr. stalni tropski ve­trovi, ki pihajo z obmocja tropskega visokega tlaka ob povratnikih proti ekvatorju, na južni polobli z jugovzhoda in na severni polobli s severovzhoda pasátni pritk -ega -a m hidgeogr. pasatnemu toku nasproten morski tok GL: hidgeogr. medpasátni prótitók pášna živinoręja pasátni t -ega -a m hidgeogr. površinski morski tok v ekvatorialnih širinah severne in južne poloble, ki ga povzrocajo pasati GL: hidgeogr. pasátni prótitók pasáža -e ž geogr. krasa . hodník pás glega visokogskega krása pasú ------ m geogr. krasa višinsko obmocje nad zgornjo gozdno mejo, za katero je znacilen goli visokogorski ledeniški kras pás grskega ledeníškega krása pasú -- -- -- m geogr. krasa višinsko obmocje pod zgornjo gozdno mejo, za katero je znacilen gorski ledeniški kras pasívni ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, ki se v zadnjem casu nenehno krci PRIM.: aktívni ledeník (2) pasívno obmócje -ega -a s plan. gospodarsko slabo razvito obmocje, razpoznavno po pod­povprecnih gospodarskih rezultatih glede na zmožnosti prebivalstva, ki ga poseljuje pásji dnévi -ih dní m mn. klimatogeogr. obdobje hude poletne vrocine na koncu julija in v za-cetku avgusta pás lákote pasú -- m demogeogr., agr. geogr. svetovno obmocje s skoraj polovico prebi­valstva našega planeta, ki s prehrano dnevno prejema nezadostno kolicino energije ali pa je hrana enostranska zlasti zaradi pomanjkanja beljakovin živalskega izvora in vitaminov pasôvni cŕs -ega cása m mat. geogr. . stán­dardni cŕs pášna pravíca -e -e ž agr. geogr. pravica do paše nanekdanjihsrenjskihinplaninskih pašnikih, ki jo imajo posamezne kmetije, lastniki iz ene ali vec vasi, skupine zakupnikov pášna skúpnost -e -i ž agr. geogr. združenje pašnih upravicencev na doloceni planini, ustanovljeno zaradi dogovarjanja o skupnih zadevah, povezanih z uspešnim gospodarje­njem na skupnem pašniku pášnaživinoręja -e -e ž 1. agr. geogr. živinoreja, ki se ukvarja z rejo razlicnih domacih živali, zlasti goveda in drobnice, pri kateri dobi ži­vina glavnino krme s pašo na pašnikih PRIM.: hlévska živinoręja 2. agr. geogr. živinorejski kmetijski sistem na obmocjih z visoko- in nizkotravno stepo v novokoloniziranih deže­lah obeh Amerik in v Avstraliji, za katerega je znacilna ekstenzivnarejaživinena velikih posestvih pášnik -a m 1. agr. geogr. s travami in drugimi zelišcnimi vrstami poraslo zemljišce, name-njeno zlasti paši domacih živali, ki se, razen credink, ne kosi 2. agr. geogr. s travami in drugimizelišcnimivrstamiporaslozemljišce kot temeljna katastrska zemljiška kategorija, v katero se lahko uvršcajo tudi travnata zem­ljišca, ki jih ni mogoce gospodarno izkorišcati zaradistrmine,skalovitostialinedostopnosti, oziroma zemljišca, ki so delno ali popolno-ma zarasla z grmicevjem, robidovjem PRIM.: trávnik (2) GL: agr. geogr. credínskipášnik, agr. geogr. eks­tenzívni pášnik, agr. geogr. intenzívni pášnik, agr. geogr. planínski pášnik, agr. geogr. skúpni pášnik pášništvo -a s agr. geogr. prvotna, najprepro­stejša oblika živinoreje, ki se ukvarja z rejo udomacenih rastlinojedih živali zaradi potreb cloveka po hrani, oblacenju, bivanju in vleki, pomoci pri delu GL: agr. geogr. ekstenzívno pášništvo, agr. geogr. intenzívnopášništvo, agr. geogr. planínsko páš­ništvo, agr. geogr. selílno pášništvo, agr. geogr. stacionárno pášništvo, agr. geogr. ustaljęno pášništvo pášni upravícenec -ega -nca m agr. geogr. lastnik kmetije, ki ima pravico do paše na planini pášno-kôšnisistém -ega -a m agr. geogr. inten­ziven kmetijski sistem s prevlado ustaljene pašne govedoreje, za katerega je znacilno izmenicnoizrabljanjerazpoložljivegatravinja za pašo in košnjo, namenjeno pripravi silaže ali pridobivanju sena pášno-kôšno gospodárstvo -ega -a s agr. geogr. kmetovanje, pri katerem prevladuje intenzivna govedoreja, temeljeca na pašno--košnem sistemu pátina -e ž geomorf. preperela površinska plast kamnine, ki se kemicno in barvno razlikuje od nepreperele podlage PRIM.: skórja patriarhát -a m spl. geogr. družbena ureditev, pri kateri ima v družbeni skupnosti ali družini odlocujoco vlogo najstarejši moški PRIM.: matriarhát PCB-ji PCB-jev [pecebé] m mn. (ang. poly-chlorinated biphenyls) krajšava var. okolja . póliklorírani bífeníli PDM PDM-ja [p.d.m.] m krajšava agr. geogr. . polnovrédna délovna móc PE PE-ja [peé -ęja] m krajšava var. okolja . po­ pulacíjski ekvivalčnt péc pecí ž 1. geomorf. skala,zlastivecja 2. geo­morf., ljud. jama, votlina, zlasti v skali pecévje -a s geomorf., ljud. strm, razclenjen skalnat svet pecína -e ž geogr. krasa, ljud., na Krasu kraška jama pedalfęri -ov m mn. pedogeogr. prsti, nastale zaradi vplivov vlažnega podnebja, za katere je znacilna vsebnostželeza, aluminija in njunih spojin PRIM.: pedokáli pedimčnt -ęnta m geomorf. položno, rahlo vboceno in z drobirjem prekrito skalno pobocje na vznožju gora z golimi ostenji v pušcavskem okolju PRIM.: bajada, pediplén, peneplén, piedmónt GL: geomorf. kríopedimčnt pedimentizácija -e ž geomorf. . pedipleni­zácija pediplén -a m geomorf. razkrita ali s tanko plastjo odkladnin prekrita uravnava z redki-mi osamelci, navadno nastala z združitvijo pedimentov v pušcavskem okolju PRIM.: pedimčnt, peneplén pediplenizácija -e ž geomorf. uravnavanje po­vršja na obmocjih s sušnim podnebjem, za katero je znacilno razširjanje pedimentov ob vzporednem odmikanju pobocja na škodo okoliškega višavja S: pedimentizácija PRIM.: peneplenizácija pedogenétski dejávnik -ega -a m nav. mn. pedogeogr. vsak od dejavnikov, ki vpliva na na­stanek, razvoj in lastnosti prsti, zlasti maticna podlaga, podnebje, voda, relief, organizmi, delovanje cloveka S: tlotvórni dejávnik pedogenétski procés -ega -a m nav. mn. pedo­geogr. fizikalni, kemicni in biološki procesi, ki povzrocajo nastanek, razvoj in oblikovanje prsti, zlasti preperevanje maticne podlage, humifikacija, oglejevanje, zaslanjevanje PRIM.: pedogenéza pedogenéza -e ž pedogeogr. celota fizikalnih, kemicnih in bioloških procesov, ki vplivajo periglaciál na nastanek, razvoj in oblikovanje prsti S: genéza prstí PRIM.: pedogenétski procés pédogeografíja -e ž spl. geogr. veja fizicne geo­grafije, ki proucuje prsti kot del pokrajine in njihovo povezanost z drugimi pokrajinskimi dejavniki S: edáfogeografíja, geografíja prstí pédogeográfska regionalizácija -e -e ž klimatogeogr. razdelitev ozemlja na prsteno homogena obmocja, regije prsti pedokáli -ov m mn. pedogeogr. prsti, nastale zaradi vplivov suhega podnebja, za katere je znacilna vsebnost kalcija in njegovih spojin PRIM.: pedalfęri pédoklíma -e ž pedogeogr. . klíma prstí pédoklímaks -a m pedogeogr. stanje prsti, ko so njene lastnosti v ravnovesju z okoljskimi dejavniki, zlasti s podnebjem pedologíja -e ž pedogeogr. veda, ki se ukvarja s proucevanjemnastanka, razvoja, rodovitnosti in drugih lastnosti prsti (tal) pedolška kárta -e -e ž kart. . pedolóški zemljevíd pedolška vda -e -e ž hidgeogr. voda v raz­licnih oblikah v prsti pedolški zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje pedološke znacilnosti dolocenega obmocja S: pedolóška kárta ped -a m pedogeogr. najmanjša tridimenzi­onalna enota prsti, praviloma šesterokotne oblike, s površino med 1 in 10 m2, ki sega do spodnje meje genetskih horizontov pédosekvénca -e ž pedogeogr. skupina prsti, v kateri se znacilne prsti pojavljajo v dolocenem zaporedju PRIM.: krónosekvénca pedosfęra -e ž spl. geogr., pedogeogr. zgornji del litosfere, v katerem potekajo pedogenetski procesi S: odęja prstí pelagiál -a m hidgeogr., biogeogr. obmocje jezer­ske ali morske vode brez stika z dnom kot življenjsko okolje organizmov S: pelagiálni pás PRIM.: batipelagiál, bentál, hemipelagiál pelagiálni pás -ega pasú m hidgeogr., biogeogr. . pelagiál pelágicnimôrskisedimčnt-ega-ega-ęnta m geomorf. sediment, nastal v morju, globokem od 800 m do 4000 m PRIM.: abisálni môrski sedimčnt, batiálni môrski sedimčnt, neríticni môrski sedimčnt peldna analíza -e -e ž biogeogr. metoda za dolocanje deleža in vrste peloda posamezne rastlinske vrste v usedlinah peloídi -ov m mn. geogr. turizma organske ali/in anorganske snovi, ki se kot vodne naplavine uporabljajo za zdravilne kopeli, npr. mocvir­ske, blatne kopeli peneplén -a m geomorf. rahlo valovito ali skoraj ravno površje s položnimi razvodji na nižji nadmorski višini, nastalo z dolgotrajnim zniževanjem gorovij in zmanjševanjem po­bocnih naklonov, po Davisu tretja oziroma zadnja faza razvoja površja PRIM.: pedimčnt, pediplén peneplenizácija -e ž geomorf. uravnavanje Zemljinega površja z zmanjševanjem po­bocnih naklonov zaradi eksogenih procesov, pri cemer nastajajo penepleni PRIM.: pedi­plenizácija penitčnt -ęnta m hidgeogr. . spokórnik pe -a m (šp.) agr. geogr., v latinskoameriškem okolju kmetijski delavec na latifundiji, ki je lahko najet ali je z njenim lastnikom v pol-fevdalnem odnosu pereniálna réka -e -e ž hidgeogr. . stálna réka pereniálno jézero -ega -a s hidgeogr. . stálno jézero perestrójka -e ž polit. geogr. politika v nekdanji Sovjetski zvezi, ki jo je zaradi demokrati­zacije družbe in postopnega uvajanja nacel tržnega gospodarstva leta 1985 uvedel pred­sednik Mihail Gorbacov perhumídna klíma -e -e ž klimatogeogr. . perhumídno podnébje perhumídno podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje z najvišjo stopnjo vlažnosti S: per-humídna klíma peridotít -a m geomorf. temna, zelenkasta, rjavkasta do skoraj crna ultrabazicna glo­bocnina perigęj -a m mat. geogr. . prizémlje periglaciál -a m 1. geomorf. pojav, povezan s pe­riglacialnim podnebjem in trajno zamrznjeni-mi tlemi na današnjih polarnih, subpolarnih in visokogorskih ledeniških obmocjih, najbolj razširjen v casu pleistocenskih ohladitev 2. klimatogeogr., geomorf. manjše ali vecje obmocje s periglacialnim podnebjem na polarnih, subpolarnih ali visokogorskih ledeniških obmocjih, kjer se pojavlja permafrost 3. geo­morf. ozemlje med poledenelim in gozdnatim površjem, kjer se uveljavljajo periglacialni procesi periglaciálna klíma -e -e ž klimatogeogr. . periglaciálno podnébje (1, 2) periglaciálna kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa . predledeníška kráška oblíka (2) periglaciálni pojáv -ega -a m 1. geomorf. reliefna oblika, nastala z geomorfološkimi procesi na obmocju z borealnim podnebjem 2. geomorf. reliefna oblika, nastala z geomor­fološkimi procesi na obmocju med ledeniki in z gozdom poraslim površjem periglaciálni procés -ega -a m nav. mn. 1. geo­morf. geomorfološki proces na obmocju z bo­realnimpodnebjem 2. geomorf. geomorfološki procesna obmocju med ledeniki in z gozdom poraslim površjem periglaciálni skálni t -ega -ega-amgeomorf. pocasi se premikajoce periglacialno skalovje napobocju periglaciálni vršáj -ega -a m geomorf. vršaj na obmocju s periglacialnim podnebjem periglaciálno podnébje -ega -a s 1. klimato­geogr. podnebje na ožjih obmocjih ledenikov, zlasti na polarnih, subpolarnih, visokogorskih in zmerno hladnih obmocjih severne poloble, ki povzroca nastanek permafrosta, kriotur­batne pojave, preperevanje zaradi zmrzaliS: periglaciálna klíma 2. klimatogeogr. podnebje obmocja med zgornjo gozdno in snežno mejo S: periglaciálna klíma periglaciálno skalvje -ega -a s geomorf. oglati skalni bloki, na gosto posejani na ravnem ali malo nagnjenem površju, nastali v perigla­cialnih razmerah zaradi zmrzalnega prepe­revanja živoskalne podlage in s soliflukcijo preneseni razlicno dalec od izvora perigonálna tlŕ -ih tál s mn. geomorf. . struk­ túrna tlŕ perihélij -a m mat. geogr. . prisóncje perida -e ž geomorf. del zemeljskega veka, ki se deli na epohe PRIM.: epa, geolško ob- dóbje, zęmeljski vék periódicna réka -e -e ž hidgeogr. . obcásna réka periódicni izvír -ega -a m geogr. krasa . za­ ganjálka periódicnimôrskitók -ega -ega -a m hidgeogr. . obdóbni môrski tók periódicno jézero -ega -a s hidgeogr. . ob- dóbno jézero periódicno kolébanje ledeníkov -ega -a -- s hidgeogr. redno ponavljajoce se spreminjanje velikosti in oblike ledenikov, ki ga povzro-cajo obdobne spremembe podnebja PRIM.: nčperiódicno kolébanje ledeníkov perkolácija -e ž hidgeogr. . influácija pęrm -a m geomorf. najmlajša perioda paleo­ zoika, med 290 in 245 milijoni let pred sedanjostjo permafrôst -a m hidgeogr., geomorf. trajno zamrznjena tla na obmocju z mrzlim pod-nebjem, ki se razlicno na debelo pojavljajo v razlicnih globinah S: merzlotŕ, tjäle PRIM.: podzémni léd GL: hidgeogr., geomorf. fosílni permafrôst, hid-geogr., geomorf. gôrski permafrôst, hidgeogr., geomorf. izolíranipermafrôst, hidgeogr., geomorf. prekínjeni permafrôst, hidgeogr., geomorf. re-céntnipermafrôst, hidgeogr., geomorf. sklénjeni permafrôst, hidgeogr., geomorf. spdnja męja permafrôsta, hidgeogr., geomorf. zgórnja męja permafrôsta permakultúra-ežvar. okolja poskusustvarjanja uravnovešenega clovekovega okolja, temeljec naopazovanju, proucevanju naravnegaokolja piezométricna vôdna gladína in njemu prilagojenih tradicionalnih nacinov kmetovanja permanéntna réka -e -e ž hidgeogr. . stálna réka permanéntno nasélje -ega -a s geogr. nas. . stálno nasélje persisténca -e ž var. okolja obstojnost, neraz­gradljivost kemicnih snovi, ki onesnažujejo okolje, npr. fitofarmacevtskih sredstev PRIM.: karénca personálna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. . drúžbena ínfrastruktúra perspektívna projékcija -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri se koordinatna mreža, navadno poldnevnikov in vzporednikov, prenaša na ravno ploskev s pomocjo projek­cije žarkov iz dolocene tocke, projekcijskega središca perturbácija -e ž mat. geogr. motnja v gibanju nebesnih teles, ki se pojavi zaradi težnosti drugih nebesnih teles GL: mat. geogr. sekulárna perturbácija perutnínarstvo -a s agr. geogr. panoga živino­reje, ki se ukvarja z rejo kokoši, rac, gosi, puranov in drugih udomacenih ptic, zlasti za meso, jajca in perje pések -ska m 1. pedogeogr. mineralni delci v prsti s premerom od 2 mm do 0,02 mm 2. geomorf. nevezana klasticna usedlina, ki jo sestavljajo mineralna zrna s premerom od 2 mm do 0,02 mm GL: geomorf., pedogeogr. drôbni pések, geomorf., pedogeogr. gróbi pések, geomorf. korálni pések, geomorf. potujóci pések (1, 2), geomorf. žívi pések peskokňp -ópa m ind. geogr. površinski kop na pešcenem zemljišcu, namenjen pridobivanju, drobljenju peska peskvnik -a m geomorf. naprava za simuliranje erozijskih in denudacijskih procesov v sedi­mentih na spremenljivi podlagi, ob delovanju umetno reguliranega vodnega pretoka in nje­govega vpliva na oblikovanje površja pesticíd -a m nav. mn. var. okolja, agr. geogr. okolju lahko škodljivo, navadno sinteticno sredstvo, ki se zlasti v kmetijstvu uporablja za neselek­tivno zatiranje škodljivih organizmov, plevela in povzrociteljev bolezni kulturnih rastlin PRIM.: biocíd, fungicíd, herbicíd, insekticíd pešcénaprst-eprstížpedogeogr. prst,kivsebu­ je v vsem profilu nad 85 % pešcenih delcev pešcéna pušcáva -e -e ž geomorf. . ęrg pešcénasipína -e -e ž geomorf. vetrna ali lede­ niška akumulacija peska S: pešcína pešcénivihár -ega -ja m klimatogeogr. orkanski veter, ki prenaša oblak peska PRIM.: hábub pešcenják -a m geomorf. klasticna sedimentna kamnina, nastala z vezavo zrn peska péšceva cóna -e -e ž geogr. nas. . cóna za péšce pešcína -e ž geomorf. . pešcéna sipína petrografíja -e ž geomorf. veda, ki proucuje mineralno in kemicno sestavo kamnin, njihove lastnosti in njihovo sistematizacijo, razvršcanje petrologíja -e ž geomorf. veda, ki proucuje nastanek kamnin in njihovo spreminjanje, razširjenost S: kamninoslôvje pH pH-ja [pehá] m (lat. potentia hydrogenium) krajšava pedogeogr. enota za merjenje reakcije prsti, ki se izraža kot negativni logaritem koncentracije aktivnosti vodikovih ionov phaeozem -a[feozém] m pedogeogr. gl. feozém phaozem -a[fáozem] m gl. feozém P-horiznt -a [pé] m pedogeogr. . antropogéni horizónt piedmt -a m geomorf. rahlo nagnjena ravnica na gorskem vznožju, ki jo od strmega pobocja loci izrazita pobocna stopnjaPRIM.: pedimčnt, podgórje, podnóžje piedmntska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. pahljacasta ledeniška gmota, ki na­staja iz dolinskega ledenika in pokriva del ravnine pod gorami, znacilna za južno in severno vznožje Alp, v pleistocenu tudi za Blejski kot in Radovljiško kotlino PRIM.: predgôrska poledenítev piedmntsko kráško plje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje z vecinoma obdo­bnim pritokom prodonosnega hudournika z okoliških gora piemnt -a m polit. geogr. izhodišcna država, ki se je zacela postopoma razširjati po vsem narodnostnem ozemlju piezométer -tra m geogr. krasa, hidgeogr. . piezométricni nivó (1) piezométricnavôdnagladína -e -e -e ž geogr. krasa, hidgeogr. vodna gladina v povezanih kraških votlinah, ki se od izvira v zaledje dviguje po zakonitostih veznih posod piezométricni nivó -ega -ja m 1. geogr. krasa, hidgeogr. domnevna ploskev, do katere v kra­ški notranjosti po sistemu veznih posod sega gladinapodzemnevode, kisegledenavodne razmere nenehno spreminja S: piezométer PRIM.: gladína kráške vôde 2. hidgeogr. . hídrostáticni nivó pijáni gzd -ega -a m biogeogr., geomorf. gozd z drevesi, ki jim je soliflukcija spremenila prvotnipoložaj píksel -sla m kart. najmanjša enota rastrske digitalne slike GL: kart. gostôta píkslov píngo -a m (inuit.) geomorf. vzpetina na ob-mocju permafrosta, visoka do vec deset m in široka od 30 m do 600 m, iz sedimentov na površju in ledu pod njimi, nastala zaradi zmrzovanja podtalnice v lecasto ledeno jedro in njegovega širitvenega pritiska na krovne plasti PRIM.: pálsa GL: geomorf. ugréznjeni píngo pionírska rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki se prva naseli na golih, ogolelih kamnitih, pešcenih tleh, v skalnih razpokah pionírska zdrúžba -e -e ž biogeogr. rastlinska združba, ki prva porašca gola, ogolela kam­nita, pešcena tla, skalne razpoke pionírsko nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje, ki je izhodišcna tocka kolonizacije dolocene pokrajine piramídastivrh -ega -a m geomorf. vrh v obliki piramide PRIM.: kôpasti vrh, stôžcasti vrh pirateríja -e ž geomorf. skrajšanje reke ali/in nje­nih pritokov v zgornjem toku zaradi širjenja sosednjega porecja S: pretocítev réke PRIM.: obglávljena réka, zádenjska erozíja Nastanek piraterije pirofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena živ­ ljenjskim razmeram na rastišcu, ki ga obcasno opustošijo požari piroklást -a m geomorf. kamninski delec, ki nastane z vulkanskim izbruhom PRIM.: lápil, téfra, vulkánska bómba, vulkánski pepél piroklásticna kamnína -e -e ž geomorf. kla­sticna kamnina, sestavljena iz nakopicenega vulkanskega gradiva, ne glede na nacin na­stanka ali transporta S: piroklastít GL: geomorf. piroklásticna sedimęntna kamní­na piroklásticna sedimęntna kamnína -e -e -e ž geomorf. sedimentna kamnina, nastala z ve­zavo vulkanskegagradiva PRIM.: bíokémicna sedimęntna kamnína, klásticna sedimęntna kamnína piroklásticnitók -ega -a m geomorf. vroca zmes vulkanskih plinov, pepela, lavnih kapljic in piroklastov, ki se s stožca delujocega vulkana zaradi težnosti z veliko hitrostjo pomika po pobocjunavzdol PRIM.: žaréci oblák piroklastít -a m geomorf. . piroklásticna kamnína píscikultúra -e ž agr. geogr. umetno gojenje sladkovodnih ali morskih rib za prodajo pítna vda -e -e ž var. okolja, hidgeogr. voda za pitje, pripravljanje hrane, ki je v Sloveniji praviloma bistra, brezbarvna, s temperaturo od 8 °C do 12 °C, z ustreznimi minerali in brez zdravju škodljivih snovi, povzrociteljev bolezni PRIM.: hladílna vda, kopálna vda, tehnolška vda GL: var. okolja, hidgeogr. jávna oskrba s pítno vdo, var. okolja kloríranje pítne vôde,var. oko­lja ozoníranje pítne vôde, var. okolja, hidgeogr. zdrávstveno ustrézna pítna vôda pizolít -a m geogr. krasa . jámski bíser plája -e in playa -e [plája] ž (šp.) 1. geomorf. naplavna ravnica iz drobnega peska ali soli, ki jo v kotanji ustvarjajo naplavine hudour­nikov, lahko obdobno preplavljena s plitvim slanim jezerom, znacilna za sušno ameriško okolje PRIM.: sébha, š (2) 2. hidgeogr. ob-dobno, navadno slano jezero, ki preplavlja naplavno ravnico v kotanji v sušnem okolju PRIM.: š (1) planét -a m mat. geogr. vecje nebesno telo, ki ne seva lastne svetlobe in ga osvetljuje svetloba planta najbližje zvezde, okrog katere se giblje po ustaljeni tirnici S: premícnica planetárij -a m 1. mat. geogr. naprava, ki pona­ zarja gibanje nebesnih teles, kakor se vidijo z Zemlje 2. mat. geogr. prostor ali stavba, kjer je namešcena ta naprava 3. mat. geogr. model planetnega sistema z mehanizmom, ki pri­ kazuje njegovo sestavo in gibanja v njem planetárni ékosistém -ega -a m pokr. ekol. ekosistem, ki obsega celotno Zemljo planetárni vôdni obtňk -ega -ega -óka m hid- geogr. . hidrográfski cíkel planetárnokróženjezráka -ega -a -- s klimato­ geogr. kroženjezrakav smeripoldnevnikov in v okviru sosednjih zracnih celic S: globálna zrácna cirkulácija, globálno króženje zráka PRIM.: globálna zrácna cirkulácija, globálno króženje zráka planetárno oklje -ega -a s var. okolja celota okoljskih sestavin na Zemlji, ki s svojimi znacilnostmiomogocaživljenjenaplanetarni ravni, vpliva nanj PRIM.: geográfsko okólje, lokálno okólje, regionálno okólje planiméter -tra m kart. priprava za merjenje površine ploskev na zemljevidih, katastrskih nacrtih, risbah planimetríranje -a s kart. merjenje površine ploskev na zemljevidih, katastrskih nacrtih, risbah s planimetrom planína -e ž 1. agr. geogr. pašnik, navadno s pastirskimi stanovi, namenjen paši živine v poletnih mesecih v visokogorju ali sredogor­ ju, ki serazlikuje glede na nadmorsko višino, obdobje paše, namen, vrsto pasoce se živine, lastništvo S: planínski pášnik, planšaríja (2) PRIM.: gôra (3), prčdplanína 2. geomorf., ljud. gora ali gorovje GL: agr. geogr. aktívna planína, agr. geogr. govęja planína, agr. geogr. knjska planína, agr. geogr. mlécnaplanína, agr. geogr. opušcęna planína, agr. geogr. ôvcja planína, agr. geogr. požárna planína, agr. geogr. prehódnaplanína, agr. geogr. prvaplanína, agr. geogr. senožétnaplanína, agr. geogr. srénjskaplanína, agr. geogr. visokogôrska planína, agr. geogr. zasébna planína planínska kárta -e -e ž kart. . planínski zemljevíd planínski męjni prehňd -ega -ega -óda m polit. geogr., geogr. turizma nenadzorovan mejni prehod v gorah, cez katerega je po urejeni in posebej oznaceni planinski poti pod meddr­žavnodolocenimipogojimogoceza krajšicas preckati državno mejoPRIM.: kmetíjskimęjni prehňd,mčddržávnimęjniprehňd,mednárod­ni męjni prehňd, obmęjni męjni prehňd planínski pášnik -ega -a m agr. geogr. . pla­ nína (1) planínski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, prirejen posebej za planince, pohodnike po gorah, vzpetem svetu S: planínska kárta planínsko gospodárstvo -ega -a s agr. geogr. kmetovanje, pri katerem prevladuje pašna živinoreja v povezavi s planinskim pašni­štvom planínsko pášništvo -ega -a s agr. geogr. paš­ništvo s poletno pašo živine na planinskih pašnikih v visokogorju in sredogorju S: plán­šarstvo PRIM.: tranzimánsa planíranje -a s plan. vnaprejšnje razmišljanje zlasti o spremembah na dolocenem obmocju, pri cemer se na podlagi analiz stanja in raz­vojnih usmeritev izbirajo, sprejemajo, do-locajo, predlagajo ustrezni ukrepi za dosego želenih ciljev, ucinkov S: nacrtovánje GL: plan. krajínsko planíranje, plan. planíranje razvôjapodežęlja, plan. prostórskoplaníranje, plan. regionálno planíranje, plan. regionálno prostórskoplaníranje, plan. rurálnoplaníranje, plan. urbanísticno planíranje planíranje razvôja podežęlja -a -- -- s plan. . rurálno planíranje planjáva -e ž geomorf. zložno, planotasto po­vršje v gorah plánkton -a m biogeogr., hidgeogr. skupnost v vodi lebdecih mikroskopsko majhnih živali, rastlin PRIM.: nékton GL: biogeogr., hidgeogr. fítoplánkton, biogeogr., hidgeogr. rastlínskiplánkton, biogeogr., hidgeogr. zoplánkton, biogeogr., hidgeogr. živálskiplánk-ton planosl -a m pedogeogr. prst, nastala na ravnem površju ali v kotanjah zaradi slabe odcednosti planta -e ž geomorf. obsežno, precej ravno ali rahlo razgibano površje, ki je s strmimi po­bocji vidno omejeno od sosedstva, navadno v vecji nadmorski višini na kopnem ali pod morjem S: plató, raván (2) PRIM.: višávje GL: geomorf., geogr. krasa kráška planôta, geo­morf., geogr. krasa nízka kráška planôta, geomorf. nízka plana, geomorf. púhlicna planôta, geo­morf., geogr. krasa visôka kráška planôta, geo­morf. visôka planôta planôtastapoledenítev -e -tve ž hidgeogr., geo­morf. ledeniški pokrov, ki prekriva planotasto gorovje in sega z ledeniškimi jeziki navzdol po pobocjih planôtasto gorôvje -ega -a s geomorf. gorovje, kjer prevladujejo vršne planote plánska régija -e-e ž plan. zaokroženo ob-mocjenacrtovanja,udejanjanjainspremljanja ucinkov predvidenih dejavnosti, razvoja na podrocju prostorskega ali regionalnega pla­niranja S: téhnicna régija (2) plánsko gospodárstvo -ega -a s plan., ind. geogr. gospodarska ureditev, v kateri je celotno gospodarsko dogajanje usmerjano, nacrtovano in vodeno iz enega centra, brez upoštevanja nacela ponudbe in povpraševanja na trgu S: centrálno plánsko gospodárstvo PRIM.: svobôdno tržno gospodárstvo planšaríja -e ž 1. geogr. nas. poleti sezonsko naseljeno bivališcenaplaninskih pašnikih, ki ga sestavljajo stan, hlev in ponekod pomožna gospodarska poslopja 2. agr. geogr., neustr. . planína (1) plánšarski kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. sezonsko naseljen kmecki dom, znacilen za planinske pašnike, kjer je prevladujoca kmetijska dejavnost živinoreja plánšarsko nasélje -ega -a s geogr. nas. izvorno polnomadsko obcasno kmecko naselje na planinskih pašnikih Alp, Pirenejev, Karpatov, Dinarskega gorovja, Himalaje plánšarstvo -a s agr. geogr. . planínsko páš­ ništvo planšét -a m kart. . kartográfska míza plánta -e ž agr. geogr., v Sredozemlju vinograd na ravnini, v katerem so vinski trti v oporo drevesa razlicnih vrst plantáža -e ž 1. agr. geogr. veliko posestvo v tropskem in subtropskem podnebnem pasu, v lasti posameznika ali delniške družbe, na katerem se navadno kot monokultura pri­delujejo tržno visoko donosni pridelki 2. agr. geogr. . nasŕd (1) GL: agr. geogr., var. okolja gózdna plantáža plantážnisadovnják -ega-a m agr. geogr. zem­ljišce, ki praviloma meri vsaj 10 ha, zasajeno z razmaknjenim sadnim drevjem, intenzivno oskrbovanim s kmetijsko mehanizacijo in zašcitnimi sredstvi, od sedemdestih let 20. stoletja katastrska zemljiška kategorija plantážništvo -a s agr. geogr. . plantážno kmetíjstvo plantážno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. spe­cializirano, tržno usmerjeno kmetijstvo na plantažah, kjer se pridelujejo zlasti plodovi tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, namenjenih zlasti porabi v razvitih državah zmernotoplega pasu S: plantážništvo plastenják -a m agr. geogr. s plasticnimi mate-riali pokrit ali nadkrit, lahko ogrevan rastli­njak, namenjen intenzivnemu pridelovanju vrtnin, sadnih in okrasnih rastlin, rezanega cvetja PRIM.: steklenják plásticni modél reliéfa -ega -a -- m kart. tri­dimenzionalni model prikaza Zemljinega površja v lesu, mavcu, pri katerem so zaradi vecje nazornosti višine glede na vodoravne razdalje nekajkrat povecane plástikultúra -e ž agr. geogr. intenzivnogojenje kulturnih rastlin v rastlinjakih plástnata kamnína -e -e ž geomorf. . sedimęntna kamnína plástnica -e ž kart., geomorf. . izohípsa plastovíta erozíja -e -e ž pedogeogr. . povr­šínska erozíja prstí plastovíti ognjeník -ega -a m geomorf. . strátovulkán plastôvna vôda -e -e ž hidgeogr. podzemna voda v prepustni plasti med neprepustnima plastema, navadno pod hidrostaticnim pri­tiskom S: skladvna vda plát platí ž geomorf. gladka, ravna skalnata po­vršina v steni plat-ja m geomorf. . planta plátonsko léto -ega -a s mat. geogr. cas obhoda nebesne osi okrog tecaja ekliptike zaradi pre­cesije, ki traja 25.729 let plavajócikómpas-ega-amkart. kompas,kije zaradi ublažitve nihanja namešcen na ploskvi, plavajoci v tekocini S: tekocínski kómpas plavajóci léd -ega ledú m hidgeogr. vecji kosi ledu, plavajoci na reki, jezeru ali morju plavína -e ž geomorf. . plávje plímska elektrárna plávje -a s geomorf. drobno kamninsko in drugo gradivo, ki ga nosi s seboj in naplav­lja turbulentni vodni tok S: plavína PRIM.: suspénzija (2) plávljenje lesá -a -- s agr. geogr. organizirano spravilo lesa po tekocih vodah z obmocij secnje do žag, znacilno za prometno slabo povezane, redko poseljene pokrajine, pri nas zamrlo z gradnjo gozdnih cest PRIM.: splavárstvo playa -e[plája] ž geomorf. gl. plája pláz plazú m 1. geomorf., hidgeogr. premikanje gmote kamenja, prsti, snega, ledu s pol-zenjem, plazenjem ali tokom, zlasti zaradi težnosti 2. geomorf. odkladnina, ki jo je od­ložil plaz 3. geomorf. vdolbina, obmocje, kjer se pogosto prožijo plazovi GL: hidgeogr. izrédni pláz, geomorf. kamníti pláz, hidgeogr. klóžasti pláz, hidgeogr. ledéni pláz, hidgeogr., geomorf. ledeníški pláz, hid-geogr. maksimálni obsčg snéžnega plazú, hidgeogr. napóka plazú, hidgeogr. nčomejęni pláz, hidgeogr. obicájni pláz, geomorf., hidgeogr. obmócjegíbanjaplazú (1, 2), geomorf., hidgeogr. obmócje odláganja plazú, geomorf., hidgeogr. obmócje próženja plazú, hidgeogr. omejęni pláz, geomorf. podmôrski pláz, hidgeogr. pršni pláz, hidgeogr. snéžni pláz, hidgeogr. tálni pláz, hidgeogr. usmérjeni pláz, hidgeogr. vrhnji pláz, geomorf. zęmeljski pláz plazěc -íca m hidgeogr. manjša gmota snega, ki se sproži na strmem pobocju in se kmalu zaustavi S: omčl, osíp plazína -e ž geomorf., hidgeogr. osrednji,navadno najdaljši del plaznice, kjer je hitrost plazovine praviloma najvecja, njeno gibanje pa enako­merno S: obmócje gíbanja plazú (2) plazíšce -a s geomorf. . plazovíto obmócje plazljívo obmócje -ega -a s geomorf. . pla­ zovíto obmócje plazníca -e ž 1. geomorf. drsna ploskev ze­meljskega plazu 2. hidgeogr. celotna površina snežnega plazu od obmocja proženja do obmocja odlaganja 3. hidgeogr. sled, ki jo na površjunaredisnežniplaz4. geomorf. podlaga snežnega plazu v kopnih razmerah glede na zarašcenost, rabo tal plazovína -e ž geomorf., hidgeogr. gmota splaze­ lega gradiva, snega plazovítoobmócje -ega -a s geomorf. obmocje, na katerem se pogosto prožijo plazovi S: plazíšce, plazljívo obmócje, plazôvje plazvje -a s geomorf. . plazovíto obmócje plazvna brázda -e -e ž geomorf. plazina, po kateri se snežni plazovi trgajo in obnavljajo S: lavínska brázda plazvni ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, v katerem nastaja led iz snega, ki ga odlagajo plazovi S: lavínski ledeník pláža -e ž 1. geomorf. nizka, skoraj ravna obala iz drobnozrnate naplavine S: žálo 2. geogr. turizma kraj, prostor ob vodi, prirejen za ko­panje, soncenje plebiscít -a m polit. geogr. neposredno odlocanje polnoletnih državljanov dolocene države o pomembni politicni, gospodarski, okoljski zadevi pleistocén -a m 1. klimatogeogr., geomorf. sta­rejša epoha kvartarja, za katero je znacilno menjavanje ohladitev in otoplitev S: dilúvij (3) PRIM.: holocén 2. klimatogeogr., geomorf. . ledéna dba (2) GL: klimatogeogr., geomorf. mlájši pleistocén, klimatogeogr., geomorf. nŕjstaręjši pleistocén, klimatogeogr., geomorf. srédnji pleistocén, klima­togeogr., geomorf. staręjši pleistocén pleniglaciál -a m klimatogeogr., geomorf. obdobje najvecje poledenitve plenílstvo -a s biogeogr. prehranjevanje oseb­kov dolocenih živalskih vrst z osebki drugih organizmov, ki jih ti lovijo kot plen S: predá­torstvo plíma -e ž 1. hidgeogr. ciklicno ponavljajoce se dviganje gladine morske vode pri plimovanju PRIM.: oséka (1) 2. hidgeogr. zaradi ciklicnega dviganja vode višja morska gladina PRIM.: oséka (2) GL: hidgeogr. celodnévna plíma, hidgeogr. kva­dratúrna plíma,hidgeogr. nízka plíma, hidgeogr. pldnévna plíma, hidgeogr. sizigiálna plíma, hidgeogr. visôka plíma plimovánje -a s hidgeogr. izmenicno narašcanje in zniževanje morske gladine zaradi težnosti Lune in Sonca ob vrtenju Zemlje okrog svoje osi S: bíbavica plímska amplitúda -e -e ž hidgeogr. . bíba­ vicna amplitúda plímska elektrárna -e -e ž ind. geogr., hidgeogr. Nastanek sizigialne plime pod vplivom vzajemne pri­vlacnosti Lune in Sonca hidroelektrarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca kineticna ener­gija plimovanja morske vode S: bíbavicna elektrárna plímski kr -ega -a m hidgeogr. doba naraš-canja in zniževanja gladine morske vode pri plimovanju plímski t -ega -a m 1. hidgeogr. morski tok, ki nastane zaradi plimovanjaS: bíbavicni tók PRIM.: odlívni tók, oséški tók, prilívni tók 2. hidgeogr. proti obali usmerjen, z dvigom vodne gladine ob plimi povezan morski tok, ki se ne ponavlja ob istem dnevnem casu S: bíbavicni tk PRIM.: odlívni tók, oséški tók, prilívni tók plímski vál -ega -a m hidgeogr. val, ki ga povzro-ci plimovanje in se na odprtem morju pojavi dvakrat dnevno plímsko mje -ega -a s hidgeogr. morje z moc­nimplimovanjem plínastitôvor -ega tovóra m geogr. prometa tovor snovi v plinastem stanjuPRIM.: razsúti tôvor, tekóci tôvor plinifikácija -e ž var. okolja oskrba mest in industrije po omrežju z zemeljskim plinom ali plinom, pridobljenim iz premoga ali ku­rilnega olja S: gazifikácija plinovňd -óda m geogr. prometa cevovod z ob-jekti in napravami za prevajanje plina po plinovodnem omrežju PRIM.: naftovd GL: geogr. prometa magistrálni plinovňd, geogr. prometa mednárodni plinovňd plínska elektrárna -e -e ž ind. geogr. termoelek­trarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca pretocna energija vrocega plina, ki se pri gorenju v komori mocno raz­ teza PRIM.: géotermálna elektrárna, jędrska elektrárna, sóncna elektrárna (2) pliocén -a m geomorf. mlajša epoha neogena, med 5,3 in 1,64 milijoni let pred sedanjostjo plítva škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja z izrazito plitvo zevjo plítvi krás -ega -a m 1. geogr. krasa kras s plitvim vadoznim pasom PRIM.: globôki krás (1) 2. geogr. krasa kras s tanko plastjo karbonatnih kamnin PRIM.: globôki krás (2) plítvo jézero -ega -a s hidgeogr. nekaj m glo­boko jezero, ki ima samo epilimnij PRIM.: globôko jézero plítvo mje -ega -a s hidgeogr. del morja do globine približno 200 m, ki najveckrat pre­liva celinske police, robne dele celin in vec­jih otokov, na zunanji strani pa se s strmim celinskim pobocjem prevesi v morsko globel S: litorálno mórje PRIM.: globôko mórje (1) plódnost prstí -i -- ž pedogeogr. . rodovítnost prstí pla -e ž klimatogeogr. nenaden, kratkotrajen, navadno mocen dež ali sneg iz dvigajocega se zraka v oblaku S: nalív GL: klimatogeogr. snéžna plôha plmba -e ž geogr. nas. praznina sredi pozida­nega obmocja v strnjenem naselju plka dolína -e -e ž geomorf. dolina s širšim, ravnim nasutim dnom plko bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. . nízko bárje ploskvna denudácija -e -e ž geomorf. ploskov-no spiranje preperine z Zemljinega površja zaradi po njem polzece vodePRIM.: žlébasta denudácija ploskvna erozíja -e -e ž geomorf. enakomerno spiranje preperine zaradi delovanja dežnih kapelj in površinskega odtekanja vode brez nastajanjajarkov S: ploskôvnospíranje PRIM.: dčžnaerozíja,lineárnaerozíja,odplakovánje, spíranje ploskvna korozíja -e -e ž geogr. krasa korozi­ja, ki deluje enakomerno na vecjo površino zemljišca PRIM.: lineárna korozíja ploskôvnivíronesnaževánja -ega -a -- m var. okolja . razpršęni vír onesnaževánja ploskôvnoonesnaževánjeokólja -ega -a -- s . razpršęno onesnaževánje okólja pocítniški turízem ploskvno spíranje -ega -a s geomorf. . plo-plúžno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. . skôvna erozíja plôšca -e ž 1. geomorf. vecje, gladko, strmo skalnato pobocje 2. geomorf. . litosfęrska plôšca 3. geomorf. . sedimęntna plôšca GL: geomorf. celínska plôšca, geomorf. konti­nentálna plôšca, geogr. krasa láštasta plôšca, hidgeogr. ledéna plôšca, geomorf. litosfęrska plôšca, geomorf. oceánska plôšca, geomorf. razmíkanje plôšc, hidgeogr. Secchijeva plôš-ca, geomorf. sedimęntna plôšca, geogr. krasa skladôvna plôšca, geomorf. tektónika plôšc, geomorf. tektónska plôšca, geomorf. trkanje plôšc, geomorf. zmíkanje plôšc plter -ja m kart. risalnik, ki deluje s pomocjo racunalnika plec -vca m geomorf. penastonapihnjenapre­dornina, nastala ob hitrem izlocanju plinov med strjevanjem lave, ki je tako lahka, da plava na vodi plna pt -e potí ž geogr. prometa . vdna p (2) plvni kanál -ega -a m geogr. prometa umetna vodna pot manjših dimenzij, napravljena po­sebej za promet z majhnimi ladjami in colni, pogosto ob nižinskih naravnih vodotokih ali kot vez med njihovimi plovnimi deli GL: geogr. prometa omréžje plôvnih kanálov plvni snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. slabo sprijet, zrnat in plazljiv sneg plúndra -e ž klimatogeogr. . snéžna brózga plutn -a m geomorf. v Zemljini skorji skrepe­nelo veliko globocninsko telo, iz katerega lahko izhajajo žile PRIM.: batolít, fakolít, la-kolít, lopolít, síl plutonít -a m geomorf. . globocnína plutonízem -zma m geomorf. z magmo povezani procesi v Zemljini notranjosti, zlasti nastaja­nje, spreminjanje, prestavljanje in umešcanje raztaljene kamninske gmote v Zemljini skorji PRIM.: vulkanízem pluviálni režím -ega -a m hidgeogr. . dčžni režím pluviométer -tra m klimatogeogr. . dežemér pluviométricni índeks -ega -a m hidgeogr. . padavínski índeks plúvioniválni režím -ega -a m hidgeogr. . dčžno-snéžni režím órno poljedélstvo pobócje -a s geomorf. nagnjeno površje, ki po­vezuje višje in nižje dele reliefa na kopnem in v morju GL: geomorf. akumulacíjsko pobócje, geomorf. celínsko pobócje, geomorf. denudacíjsko po­bócje, geomorf. kontinentálnopobócje, geomorf. nagíbni prŕg na pobócju, geomorf. nčskládno pobócje, geomorf. nivacíjskoumíkanjepobócij, geomorf. regresíjsko pobócje, geomorf. Rich-terjevo pobócje, geomorf. skládno pobócje, geomorf. stabílno pobócje,geomorf. stopnícasto pobócje pobócna meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla, nastala zaradi ohlajanja zraka ob njegovem dviganju po pobocju pobócni ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, navadno stranski, ki nastaja v krnici in se razteza še po strmem pobocju pod njo S: viséci ledeník pobócninanňs -ega -ôsa m geomorf. sedimenti, odloženi na pobocju pobócniprerčz -ega -éza m geomorf. oblika po­bocja, kot se vidi od strani S: pobócni profíl GL: geomorf. izbócenipobócniprerčz,geomorf. konkávni pobócni prerčz, geomorf. konvéksni pobócni prerčz, geomorf. uravnovéšenipobócni prerčz, geomorf. vbóceni pobócni prerčz pobócniprocési -ih -ov m mn. geomorf. eksoge­ni procesi odnašanja gradiva na površini po­bocja vzpetine, npr. gore, hriba, grica PRIM.: gmôtno odnášanje, graviklásticni procési pobócni profíl -ega -a m geomorf. . pobócni prerčz pobócnivéter -ega -tra m klimatogeogr. padajoci veter, ki piha po pobocju, navadno ob nocni ohladitvi pobócnobárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje na pobocju, nagnjenem površju póc pocí ž geomorf., hidgeogr. razpoka ali špranja v skalovju, ledeniku ali snežni odeji GL: geomorf., hidgeogr. krájna ledeníška póc, hidgeogr. krájna póc, hidgeogr. ledeníška póc, hidgeogr. róbna póc, geogr. krasa škrápljasta póc pocítniški turízem -ega -zma m 1. geogr. tu­rizma turisticno potovanje, ki traja najmanj pet dni oziroma potovanje z najmanj štirimi prenocevanji S: stacionárni turízem PRIM.: prehódni turízem 2. geogr. turizma množicni turizem v casu pocitnic, prilagojen njihovemu aktivnemu preživljanju pocítniško bivalíšce -ega -a s geogr. turizma, geogr. nas. . pocítniško stanovánje pocítniško nasélje -ega -a s geogr. nas., geogr. turizma naselje, ki ga sestavlja skupina ali vec skupin pocitniških bivališc, navadno v izjem-no kakovostnem naravnem okolju pocítniško stanovánje -ega -a s geogr. turizma, geogr. nas. nepremicno ali premicno stano­vanje, namenjeno obcasnemu prebivanju v prostem casu, zlasti ob koncu tedna, med po-citnicami S: pocítniškobivalíšce,sekundárno bivalíšce, sekundárno pocítniško bivalíšce, víkend pňd pôda m geogr. nas., agr. geogr. pokrit prostor za mlacev, shranjevanje sena podánja dolína -e -e ž geomorf. recna dolina, pri kateri se dolinsko dno mocno razširi z nasipavanjem ali s stransko erozijo, pri ce-mer na stiku z dolinskim pobocjem nastane izrazit pregib podátkovna zbírka -e -e ž spl. geogr. . báza podátkov pňdcelína -e ž geomorf. geografsko zakljucen del celine, ki ima zaradi razsežnosti, lege in znacilnosti poselitve svojske poteze S: súbkontinčnt podedováni reliéf -ega -a m geomorf. relief, ki se na površju pojavi po odstranitvi krovnih plasti PRIM.: fosílni reliéf podežęlje -a s spl. geogr. kultiviranapokrajina, kjerjevrabi prostora inpokrajinskemvidezu opazna prevlada najpomembnejših dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, z nadpovprecnim deležem kmeckega prebivalstva, ki je bolj preprosto socialno razclenjeno in tradicio­nalno, s poudarjeno prilagojenostjo položaja naselij in oblike hiš naravnim razmeram, kmetijskim opravilom S: dežęla (5) PRIM.: kmetíjska pokrájina GL: spl. geogr. geografíjapodežęlja, plan. planí­ranje razvôja podežęlja, demogeogr., agr. geogr. práznjenje podežęlja, agr. geogr. revitalizácija podežęlja podežęlska rába tál -e -e -- ž agr. geogr. raba tal za potrebe clovekovih dejavnosti na podeže­lju, npr. za kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo S: rurálna rába tál podežęlska régija -e -e ž agr. geogr. prometno dobro povezano obmocje skupine vaških naselij s pripadajocimi zemljišci sorodnega ustroja, s podobnimi gospodarskimi teme­lji, ki ga praviloma naseljujejo prebivalci iste etnicne pripadnosti S: rurálna régija podežęlske fúnkcije -ih -ij ž mn. agr. geogr. funkcije, znacilne za podeželje, kot so biva­nje, delo, rekreacija, turizem, promet in še nekatere druge posebne funkcije, npr. varo­valne, ekološke, estetske, strateške, obram­bne, ki se kot celota v primerjavi z mestnimi funkcijami medsebojno izraziteje prepletajo S: rurálne fúnkcije PRIM.: méstne fúnkcije podežęlsko nasélje -ega -a s geogr. nas. pr-votno kmecka vas ali zaradi deagrarizacije spremenjena vas, ki še ni strnjena v urbano aglomeracijo podežęlsko obmócje -ega -a s spl. geogr. geo­grafsko obmocje, ki se od mestnega obmocija razlikuje po znacilni kombinaciji naravnih, prebivalstvenih, družbenih, gospodarskih in fiziognomskihznacilnosti S: rurálnoobmócje PRIM.: méstno obmócje podežęlsko prebiválstvo -ega -a s demogeogr. prebivalstvo, ki živi na podeželju, zunaj mestnih in industrijskih poselitvenih ob-mocij S: rurálno prebiválstvo PRIM.: méstno prebiválstvo podga -e ž geomorf. nižji relief na vznožju vzpetine podgje -a s geomorf. nižavje pred goro, gorov­jem,hribovjem PRIM.: piedmónt, podnóžje podgski vršáj -ega -a m geomorf. vršaj vodo­toka v podgorju podhlajęna meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla iz podhlajenihvodnihkapljic,kiseobdotikus hladno podlago spreminjajo v ivje podhlajęna va -e -e ž klimatogeogr. voda s temperaturo pod ledišcem pňdhorizónt -a m pedogeogr. del glavnega ho-rizonta, ki se zaradi svojskih lastnosti lahko doloci kot posebna plast, npr. Gr-horizont, Gso -horizont PRIM.: glávni horizónt pdi -ov m mn. geogr. krasa razgibana ledeniško preoblikovana visokogorska kraška planota podnébje s skalnim površjem, navadno nad zgornjo gozdno mejo S: kráški pôdi GL: geogr. krasa kotlícasti pôdi, geogr. krasa lá­štastipôdi, geogr. krasa láštasto-kotlícastipôdi, geogr. krasa škrápljasti pôdi podledeníška erozíja -e -e ž geomorf. ledeniška erozija na stiku ledenika s skalno podlagoS: englaciálna erozíja, súbglaciálna erozíja podledeníška erozíjska oblíka -e -e -e ž geomorf. reliefna oblika, ki nastane na stiku ledenika s skalno podlago S: súbglaciálna erozíjska oblíka podledeníška kavitácija -e -e ž geomorf. dol­benje podledeniške vode v skalno podlago ledenika in mehansko delovanje ledu nanjo podledeníška korozíja -e -e ž geogr. krasa ko­rozija, omejena na mesta odtoka ledeniške vode podledeníška kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa recentna ali reliktna kraška oblika, ki je nastala v skalni podlagi ledenika ali prišla podenj pozneje podledeníška vda -e -e ž hidgeogr. tekoca voda v notranjosti ledenika, zlasti na stiku med ledom in skalno podlago podledeníški krás -ega -a m 1. geogr. krasa kraške oblike in pojavi, nastali pod ledenikom 2. geogr. krasa kraškeoblikeinpojavi,kijihje prekril ledenik podledeníškiodtňk-ega-ókamhidgeogr. vod­ni odtok izpod ledeniškega jezika podmska délta -e -e ž geomorf. nadaljevanje recne delte pod morsko gladino, navadno na celinskempobocju podmska ga -e -e ž geomorf. osamljena vzpetina, navadno vulkanskega izvora, ki se vzpenja z morskega dna, a ni dovolj visoka, da bi dosegla morsko gladino podmrska kotlína -e -e ž geomorf. kotlina vec­jih razsežnosti v podmorskem reliefu podmrska políca -e -e ž geomorf. obsežna uravnava na podmorskem pobocju podmska terása -e -e ž geomorf. stopnja na nagnjenem morskem dnu podmski blátni t -ega -ega -a m geomorf. blatni tok pod morsko gladino, pogost na celinskempobocju podmôrskihrbet -ega -bta m geomorf. podmor-ska gorska veriga, nastala zaradi razmikanja litosferskih plošc S: oceánski hrbet PRIM.: podmôrski prŕg, srednjeoceánski hrbet podmrski izvír -ega -a m hidgeogr. . brôj­ nica podmrski kánjon -ega -a m geomorf. stopnja­sto podmorsko korito v nadaljevanju izlivov nekdanjih ali sedanjih velikih rek, vrezano v celinsko polico podmski objékt -ega -a m kart. topografski objekt pod morjem, morsko gladino podmski ognjeník -ega -a m geomorf. . podmôrski vulkán podmski pláz -ega plazú m geomorf. plaz na strmejšem odseku morskega dna, tudi plazenje blatnega toka v podaljšku reke s kopnega podmrski potrčs -ega -ésa m geomorf. potres s hipocentrom pod morskim dnom podmski prŕg -ega prága m geomorf. raz­potegnjena, blago zaobljena vzpetina pod morjem, ki se vzpenja visoko nad morsko glo­beljo, tako da lahko vpliva na morske tokove S: oceánski prŕg PRIM.: podmôrski hrbet podmrski reliéf -ega -a m geomorf. oblikova­nost morskega dna podmrski vršáj -ega -a m geomorf. akumula­cija sedimentov na celinski polici, v nadalje­vanju rek s kopnega podmrski vulkán -ega -a m geomorf. vulkan pod morsko gladino S: podmôrski ognjeník podmrzltna vda -e -e ž hidgeogr. podzemna voda pod stalno zamrznjenimi tlemi na ob-mocju permafrosta, navadno pod pritiskom, znacilna za Sibirijo podnébje -a s klimatogeogr. povprecne vremen­ske razmere v daljšem obdobju, znacilne za dolocen kraj, obmocje S: klíma GL: klimatogeogr. álpsko podnébje, klimatoge­ogr. árkticno podnébje, klimatogeogr. blažílno podnébje, klimatogeogr. boreálno podnébje, klimatogeogr. celínsko podnébje, klimatogeogr. dražílnopodnébje, klimatogeogr. etezíjsko pod-nébje, klimatogeogr. gôrsko podnébje, klimato­geogr. gdno podnébje, klimatogeogr. índeks celínskostipodnébja, geogr. krasa, klimatogeogr. jámsko podnébje, klimatogeogr. kotlínsko pod-nébje, klimatogeogr. krajévno podnébje, geogr. krasa, klimatogeogr. kráško podnébje, klimato­geogr. mediteránsko podnébje, klimatogeogr. méstno podnébje, klimatogeogr. monsúnsko podnébje, klimatogeogr. namôrsko podnébje, klimatogeogr. niválno podnébje, klimatogeogr. obálno podnébje, klimatogeogr. obdóbnovlážno podnébje, klimatogeogr. oceánskopodnébje,kli­matogeogr. perhumídnopodnébje, klimatogeogr. periglaciálnopodnébje, klimatogeogr. podnébje vécjega nasélja, klimatogeogr. polárno pod-nébje, klimatogeogr. pôlsúšnopodnébje,klima­togeogr. pôlvlážnopodnébje, klimatogeogr. puš-cávsko podnébje, klimatogeogr. relaksacíjsko podnébje, klimatogeogr. savánsko podnébje, klimatogeogr. spremenljívo súšno-vlážno pod-nébje, klimatogeogr. sredozémsko podnébje, klimatogeogr. stépsko podnébje, klimatogeogr. súbpolárno podnébje, klimatogeogr. súbtróp­sko podnébje, klimatogeogr. súšno podnébje, klimatogeogr. trópsko podnébje, klimatogeogr. visokogôrsko podnébje, klimatogeogr. vlážno podnébje, klimatogeogr. zdravílno podnébje, klimatogeogr. zmérno tôplo podnébje podnébje vécjega nasélja -a -- -- s klimato­geogr. podnebje z višjimi temperaturami od okolice, znacilno za vecja naselja S: klíma vécjega nasélja podnébnaklasifikácija -e -e ž klimatogeogr. raz­vršcanje podnebnih tipov glede na doloceno podnebno prvino, npr. temperaturo, padavine, vlažnost S: klimátska klasifikácija GL: klimatogeogr. Köppnova podnébna klasi­fikácija, hidgeogr. podnébna klasifikácija rék, klimatogeogr. Thornthwaitova podnébna klasi­fikácija podnébna klasifikácija rék -e -e -- ž hidgeogr. razvrstitev rek glede na prevladujoce vire napajanja in njihov odtok S: klimátska klasi­fikácija rék podnébna locníca -e -e ž klimatogeogr. visoko in prostrano gorovje, ki locuje obmocji z izrazito razlicnimi podnebnimi znacilnost-mi, npr. Himalaja, Skalno gorovje, Andi S: klimátska locníca podnébna męja -e -e ž klimatogeogr. nadmorska višina ali zemljepisna širina, do katere se po­javlja dolocen podnebni pojav ali rastlinstvo S: klimátska męja GL: biogeogr. podnébna zgórnja gózdna męja podnébna pasovítost -e -i ž klimatogeogr. raz­poreditev podnebja po vzporedniških pasovih glede na podobne znacilnosti S: klimátska pasovítost GL: klimatogeogr. enostávna podnébna paso­vítost, klimatogeogr. splšna podnébna paso­vítost podnébna prvína -e -e ž klimatogeogr. sestavina podnebja, npr. temperatura, padavina, veter, zracni tlak S: klimátska prvína podnébna regionalizácija -e -e ž klimatogeogr. razdelitev ozemlja na podnebno homogene podnebne regije S: klimátska regionalizácija podnébnasnéžnamęja -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. snežna meja, do katere glede na pod-nebne razmere v gorah sega sklenjena snežna odeja, ne da bi se v topli polovici leta stalila S: dejánska snéžna męja, klimátska snéžna męja PRIM.: geográfska snéžna męja podnébna spremémba -e -e ž klimatogeogr. spremembapodnebjaalinekaterihpodnebnih prvin v daljšem obdobju, ko se po podneb­nem odklonu ne vzpostavi prvotno stanje S: klimátska spremémba podnébna zgrnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. zgornja meja, do katere na do-locenem obmocju, odvisno od podnebnih razmer, še uspeva gozd S: klimátska zgórnja gdna męja podnébni dejávnik -ega -a m nav. mn. klima­togeogr. vsak od dejavnikov, ki vplivajo na podnebje, npr. relief, razporeditev morja in kopnega, nadmorska višina, zemljepisna dolžina in širina, albedo, rastlinstvo, naselja S: klimátski dejávnik podnébni níz -ega -a m klimatogeogr. 30-letno obdobjezizmerjenimivremenskimipovpre-cki, pri nas 1931–60, 1961–90 S: klimátski níz podnébni odklňn -ega -ôna m klimatogeogr. obcutna, zlasti temperaturna odstopanja od povprecja v dolocenem podnebnem pasu ali na isti zemljepisni širini S: klimátska anomalíja podnébni timum -ega -a m klimatogeogr. . atlántik podnébni pás -ega pasú m klimatogeogr. ob-mocje s podobnim podnebjem, razpotegnjeno cez vecji del Zemlje ali cez vso Zemljo S: klimátski pás GL: klimatogeogr. ekvatoriálnisolárnipodnébni podňr pás, klimatogeogr. ekvatoriálni vlážnostni pod-nébni pás, klimatogeogr., biogeogr. podnébno--rastlínski pás, klimatogeogr. polárni solárni podnébni pás, klimatogeogr. polárni vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. solárni podnébni pás, klimatogeogr. súbpolárnisolárnipodnébni pás, klimatogeogr. súbpolárni vlážnostni pod-nébnipás, klimatogeogr. súbtrópski solárni pod-nébni pás, klimatogeogr. súbtrópski súhi vláž­nostni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. zmérni vlážnostnipodnébnipás,klimatogeogr. zmérno tôpli solárni podnébni pás podnébni zemljevíd -ega-amkart. zemljevid, ki prikazuje podnebne znacilnosti S: klimát-ska kárta podnébno níhanje -ega -a s klimatogeogr. spre­minjanje podnebja ali nekaterih podnebnih prvin v krajših ali daljših obdobjih s težnjo vracanja na izhodišcno tocko S: klimátsko níhanje podnébno obdje -ega -a s klimatogeogr. obdobje podobnega ali enakega podnebja S: klimátsko obdóbje podnébno-rastlínski pás -ega pasú m klima­togeogr., biogeogr. višinski ali vecji pokrajinski pas s podobnimi podnebnimi, rastlinskimi, poselitvenimi in kmetijskimi razmerami S: bíoklimátski pás podnožíšce -a s mat. geogr. tocka na nebu, na­sproti nadglavišca in pod nogami opazovalca S: nadír PRIM.: nadglavíšce podnóžje -a s geomorf. del Zemljinega površja, kjer se zacne pobocje vzpetine S: vznóžje PRIM.: piedmónt, podgórje podnóžna škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. kra­sa škraplja, nastala na spodnjem robu lašte zaradi odtekanja vode pod skladovno celo naslednje lašte podolgováta délta -e -e ž geomorf. delta, ki ima glede na širino razmeroma veliko dol­žino PRIM.: kljúnasta délta, lopátasta délta, prstasta délta, trikótna délta podje -a s geomorf. širšinižjipas površjamed višjim reliefom, pogosto sestavljen iz niza plitvih dolin in kotlin GL: geogr. krasa láštasto podólje podôlžnadolína -e -e ž geomorf. dolina, poteka­ joca v smeri prevladujoce slemenitve gora ali geološke strukture PRIM.: précna dolína podôlžna obála -e-e ž geomorf. . konkor­dántna obála podôlžni potrésni vál -ega -ega -a m geomorf. . longitudinálni potrésni vál podôlžniprerčz -ega -éza m 1. kart. prerez do-locenega obmocja po dolžini od ene do druge tocke, prikazan s pomocjo razlik v višinskih tockah PRIM.: précni prerčz (1) 2. kart. po­dolžno cez dolino ali recno korito potekajoc prerez PRIM.: précni prerčz (2) GL: geomorf. izravnáni podôlžni récni prerčz, hidgeogr. podôlžni prerčz ledeníka, geomorf. podôlžni prerčz récne strúge, geomorf. uravno­véšeni podôlžni récni prerčz podôlžni prerčz ledeníka -ega -éza -- m hidgeogr. prerez ledeniške gmote med rediš-cem in celom ledenika PRIM.: précni prerčz ledeníka podôlžniprerčzrécnestrúge-ega-éza----m geomorf. oblikadnastrugevodotokavpodolž­ni ravnini med izvirom in izlivom S: krivúlja récnega pádca, talweg (1), vzdôlžni récni prerčz PRIM.: précni prerčz récne strúge podomácenozemljepísnoimé -ega -ega -na s kart. . eksoním podomacevánje zemljepísnih imén -a -- -- s kart. . eksonimizácija podňr -ôra m1. geomorf. locitev, odlomitev, od­krušitev dela kamnine od strmega pobocja, pri cemer sprošceno gradivo pade v nižjo lego S: skálni podňr (1) PRIM.: kamníti pláz 2. geomorf. . podórno gradívo 3. agr. geogr. setev in podoravanje kulturnih rastlin, ki se z mocnim koreninjenjem hitro razvijajo, da se prst obogati z organskimi snovmi GL: geomorf. skálni podňr (2) Shematicni prerez podora podorávanje -a s agr. geogr. oranje,prikaterem se prst, porasla s hitro rastocimi kulturnimi rastlinami, obraca zato, da se z njimi pognoji pretirano izcrpano zemljišce podna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, ki se razkrije ob skalnem podoru podna míza -e -e ž geomorf. podorni balvan na živoskalnem podstavku, nastalem zaradi pred korozijskim zniževanjem zašcitene pod-lage PRIM.: kráška míza, skladôvna míza GL: geomorf. podstávek podórne míze podni balván -ega -a m geomorf. vecja, osamljena skala, nastala s podorom PRIM.: ledeníški balván podni potrčs -ega -ésa m geomorf. potres, nastal zaradi podora podno gradívo -ega -as geomorf. s podorom odloženo gradivo S: podňr (2), skálni podňr (2) podpovršínski ekvatoriálni prtitk -ega -ega -a m hidgeogr. stalno premikanje morske vode vzdolž ekvatorja proti vzhodu, v za­hodnih delih oceanov v globini od 100 m do 400 m, v vzhodnih od 10 m do 150 m podpovršínski vdni tk -ega -ega -a m hidgeogr. tok morske ali jezerske vode pod površinskim slojem, ki ga povzrocajo zlasti razlike v gostoti vode PRIM.: globínski vôdni tók, površínski vôdni tók, pridnéni vôdni tók podrást -i ž biogeogr. nizke, v gozdu rastoce rastline podrívanje -a s geomorf. . subdúkcija podrócje -a s spl. geogr., neustr. . obmócje (1) podrúžbljanje zemljíšc -a --s agr. geogr., v nekdanji Jugoslaviji zemljiškolastniški kon­cept v nekdanjem sistemu samoupravnega socializma, s katerim naj bi se s trajnejšimi medsebojnimi povezavami in poslovnim sodelovanjem na podlagi združevanja dela, sredstev in zemlje dosegla izenacitev indivi­dualnih kmetovalcev s kmetijskimi delavci v družbenem sektorju kmetijstva podržávljanje -a s spl. geogr. . nacionalizá­cija podsévek -vka m 1. agr. geogr. pridelovanjepolj-šcin z izkorišcanjem vmesnega prostora med drugimi gojenimi poljšcinami, kulturnimi rastlinami, npr. korenja med žitom, buc med koruzo, zelenjave v sadovnjaku 2. agr. geogr. kulturne rastline, ki se sadijo med druge, na doloceni njivi že rastoce poljšcine podstávek kráške míze -vka -- -- m geogr. krasa živoskalni ali grušcnati podstavek pod ledeniškim balvanom, ki s svojo višino kaže, za koliko se je od konca zadnje poledenitve zaradi ploskovne denudacije znižala okolica balvana PRIM.: podstávek podórne míze, pod-stávek skladôvne míze podstávekpodórnemíze -vka -- -- m geomorf. živoskalni ali grušcnati podstavek pod po­dornim balvanom, ki s svojo višino kaže, za koliko se je od nastanka podora dalje zaradi ploskovnedenudacijeznižalaokolicabalvana PRIM.: podstávek kráške míze, podstávek skladvne míze podstávekskladôvne míze -vka -- -- m geogr. krasa zaradi korozije zožen živoskalni pod-stavek pod osamljenim, gobasto oblikovanim vršnimdelomizboljodpornekamnine PRIM.: podstávek kráške míze, podstávek podórne míze podsténskomelíšce -ega -a s geomorf. melišce na podnožju manj razclenjene stene, ki je po njeni celotni dolžini sklenjeno povezano PRIM.: melíšcni vršáj, podžlébno melíšce podtálna jámica -e -e ž geogr. krasa kotanjica v podtalnem krasu, ki po odstranitvi prstene odeje postane škavnica podtálna korozíja -e -e ž geogr. krasa korozija, ki deluje na skalno podlago pod prstjo, ilovico in drugimi neklasticnimi sedimenti podtálna škávnica -e -e ž geogr. krasa škavnici podobna skalna kotlica, prekrita s prstjo podtálna vda -e -e ž hidgeogr. . podtálnica podtálnica -e ž hidgeogr. podzemna voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustnimi plastmi S: podtálna vôda, tálna vôda, tálnica PRIM.: podzémna vda GL: hidgeogr. gladínapodtálnice, hidgeogr. krá­ška podtálnica podtálni krás -ega -a m geogr. krasa kras v kar­bonatni kamnini neposredno pod površjem, za katerega je znacilna gladka površina skale S: súbkutáni krás GL: geogr. krasa lúknja v podtálnem krásu podvdni izvír -ega -a m hidgeogr. izvir sladke ali mineralne vode pod recno, jezersko, mor­ sko gladino S: súbakválni izvír podzęmeljska réka -e -e žhidgeogr., geogr. krasa . podzémna réka podzęmeljska va -e -e ž hidgeogr. . pod- zémna vda podzęmeljski krás -ega -a m geogr. krasa . podzémni krás podzęmeljski léd -ega ledú m hidgeogr. . podzémni léd podzęmeljski vôdni odtňk -ega -ega -óka m hidgeogr. . podzémni vôdni odtňk podzęmnahidrográfskamréža -e -e -e ž geogr. krasa sistem stalno ali obdobno z vodo zalitih in medsebojno povezanih votlin v kraškem podzemlju podzémna réka -e -e ž hidgeogr., geogr. kra­sa reka, ki tece po kraškem podzemlju S: podzęmeljska réka PRIM.: ponikálnica podzémna vda -e -e ž hidgeogr. voda v zgornjem delu Zemljine skorje v plinastem, tekocem ali trdnem agregatnem stanju S: podzęmeljska vda PRIM.: podtálnica, po­vršínska vôda GL: hidgeogr. dinámicna zalóga podzémne vde podzémni krás -ega -a m geogr. krasa kras s podzemnimi kraškimi oblikami, navadno povezanimi s kraškim vodnim odtokom S: éndokrás, podzęmeljski krás podzémni léd -ega ledú m 1. hidgeogr. led v kraškihjamahinbreznih S: podzęmeljski léd 2. hidgeogr. led v zamrznjenih tleh celinskega subpolarnega in polarnega pasu, ki jih ne pre­ podzl kriva površinska poledenitev S: podzęmeljski léd PRIM.: permafrôst podzémni promčt -ega -éta m geogr. prometa kopenski promet, ki poteka po podzemnem rovu, v katerem je zgrajena prometnicaPRIM.: površínski promčt podzémnivôdniodtňk-ega-ega-ókamhidgeo-gr. odtok vode pod površjem zaradi težnosti, hidravlicnega pritiska S: podzęmeljski vôdni odtk PRIM.: kráški vôdni odtňk, površínski vôdni odtňk podzémni vulkán -ega -a m geomorf. vulkanska gmota, strjena v zunanjem delu Zemljine skorje S: kríptovulkán, súbvulkán podzémno namákanje -ega -a s agr. geogr. na­makanje, pri katerem se uporablja podtalnica, ki se pridobiva s pomocjo globoko skopanih kanalov, vodnjakov, arteških vodnjakov, ali zajema iz izvirov PRIM.: površínsko na­mákanje podzl -a m pedogeogr. prst s pepelnato si-vim eluvialnim horizontom nad iluvialnim horizontom, v katerem so odložene zlasti humusne snovi, železovi oksidi, znacilna za gozdnata obmocja v borealnem podnebju O h – organski horizont Ah – zgornji humozni horizont E h – eluvialni horizont Bh – iluvialni horizont– odlaganje humusa Bs – iluvialni horizont – odlaganje seskvioksidov C h – maticna podlaga Znacilni horizonti prsti pri podzolu podzólastihorizónt -ega -a m pedogeogr. iluvi­alni horizont v profilu prsti, kjer so odložene od zgoraj premešcene snovi, npr. humusne snovi in železo, znacilen za podzol podzolizácija -e ž pedogeogr. nastajanje pod-zola podzoluvisl -a m pedogeogr. prst z argilicnim iluvialnim horizontom v profilu, v katerega jezikasto sega zgornji eluvialni horizont, znacilna po z železom sprijetih skupkih podžlébno melíšce -ega -a s geomorf. vršaju podobno melišce pod vecjim žlebom ali jarkom v steni, od sosednjih melišc loceno z živoskalno podlago ali starejšim grušcnatim gradivom PRIM.: melíšcni vršáj, podsténsko melíšce pogje -a s 1. geomorf. . gorôvje (2) 2. geo­morf. . gôrstvo 3. geomorf. obsežno visoko­gorje v dolžini vec sto km, npr. Himalaja, Kavkaz S: velegórje pogozdovánje -a s var. okolja, agr. geogr. nacrtno sajenje mladik gozdnega drevja na dolocenem zemljišcu zaradi gojitve ali obnove, pomla­jevanja gozdov, parkov PRIM.: ogozdovánje, ozelenjevánje (2) pogréznica -e ž geomorf. zaradi sufozije nad podtalno votlino nastala jamasta ugreznina nanegozdnatempobocju,znacilnazailovnate sedimente pohdništvo -a s geogr. turizma prirejanje in/ali udeleževanje daljše hoje v gorskem svetu, po zanimivipokrajini zaradi rekreacije, spozna­vanja krajev, znamenitosti, PRIM.: tréking poikilotęrmicnojézero -ega -a s hidgeogr. jeze­ro, v katerem so sloji z razlicno temperaturo nepravilno razporejeni póikilotęrmna živál -e -i ž biogeogr. . mrz­ lokrvna živál pojézerje -a s 1. hidgeogr. obmocje, s katerega se stekajo vode v doloceno jezero 2. geomorf., hidgeogr. . jézerska pokrájina pokarbonátnarjávaprst -e -e prstí ž pedogeogr. prst z A-, (B)rz- in C-horizontom v profilu, nastala na cistih apnencih in dolomitih S: kálkokambisól, krómicni kambisól (2) poklínska škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja z ozko, izrazito podolgovato zevjo, navadno vzporedna s sosednjo škrapljo S: struktúrna škráplja, vzporédna škráplja pokôncnagúba -e-e ž geomorf. . simétricna gúba pokopáni reliéf -ega -a m geomorf. relief pod odejo mlajših sedimentov pokrájina -e ž 1. spl. geogr. del Zemljinega po­vršja,kiimagledenaprepletanjegeografskih pojavov, prvin in soucinkovanje geografskih dejavnikov svojski znacaj, videz, po katerem se razlikuje od okoliceS: régija(2) 2. spl. geogr. ozemlje s prevlado ene ali vec pokrajinskih prvin 3. spl. geogr. videz Zemljinega površja S: krájina (2) 4. spl. geogr. upravna enota višje ravni PRIM.: régija (1) GL: agr. geogr. agrárna pokrájina, spl. geogr. antropogénapokrájina, kart., spl. geogr. digitálni modél pokrájine, geogr. turizma doživljájska privlácnost pokrájine, geogr. turizma, var. okolja ekolóška rekreacíjska zmogljívost pokrájine, ind. geogr. industríjska pokrájina, geomorf. iz­gônska pokrájina, geomorf., hidgeogr. jézerska pokrájina, agr. geogr. kmetíjska pokrájina, spl. geogr. kultúrna pokrájina, geomorf. ledeníška pokrájina,geomorf. mládomorénskapokrájina, spl. geogr. narávna pokrájina, kart., spl. geogr. navídezna pokrájina, spl. geogr. preobrážena pokrájina, spl. geogr. prvobítnapokrájina, geogr. turizma psiholóška rekreacíjska zmogljívost pokrájine, geogr. turizma rekreacíjska zmogljí­vost pokrájine, ind. geogr. rudárska pokrájina, geomorf. stáromorénska pokrájina, geogr. turiz-ma téhnicna rekreacíjska zmogljívost pokráji­ne, kart., spl. geogr. virtuálna pokrajína, geogr. turizma vrednôtenje pokrájine za rekreácijo pokrajinoslvje -a s spl. geogr. . regionálna geografíja pokrajinotvna prvína -e -e ž spl. geogr. . pokrajínska prvína pokrajínska ekologíja -e -e ž spl. geogr. del geografije, ki proucuje odnose med clove­kom in okoljem glede na okoljske dejavnike, ki najbolj vplivajo na razmere, primerne za življenjecloveka S: géoekologíja pokrajínska prvína -e -e ž spl. geogr. temeljna sestavina pokrajine, ki kot del pokrajinske sestavine pomembno vpliva na druge po­krajinske prvine, npr. naklon površja, koli-cina padavin, rodnost, centralno naselje S: pokrajinotvórna prvína, pokrajínski elemčnt, regionálna prvína, regionálni elemčnt PRIM.: polárna zrácna célica pokrajínska sestáva, pokrajínska sestavína, pokrajínski kompléks pokrajínska sestáva -e -e ž spl. geogr. sklop pokrajinskih sestavin, znacilnih za doloceno obmocje, po katerem se to razlikuje od drugih obmocij S: pokrajínska struktúra, regionálna sestáva,regionálnastruktúra PRIM.: pokrajín­skaprvína,pokrajínskasestavína,pokrajínski kompléks pokrajínska sestavína -e -ež spl. geogr. sklop sorodnih pokrajinskih prvin, npr. kamnine, relief, vodovje, podnebje, prst, rastlinstvo, živalstvo, prebivalstvo, naselja in gospodar­stvo S: regionálna sestavína PRIM.: pokrajín-ska prvína, pokrajínska sestáva, pokrajínski kompléks pokrajínska struktúra -e -e ž spl. geogr. . pokrajínska sestáva pokrajínski elemčnt -ega -ęnta mspl. geogr. . pokrajínska prvína pokrajínski kompléks -ega -a m spl. geogr. razmeroma samostojen sklop pokrajinskih sestavin znotraj pokrajinskega sistema, ki odlocilno vpliva na nekatere bistvene zna-cilnosti pokrajine, npr. soodvisnost in pre­pletenostkamnin, reliefa, podnebja, naselij in gospodarstva kot poglavitnih dejavnikov rabe tal S: regionálni kompléks PRIM.: pokrajínska prvína, pokrajínska sestáva, pokrajínska sestavína pokrajínskoekolóška clenítev -e -tve ž pokr. ekol. clenitev okolja po lastnostih njegovih posameznih sestavin, pri cemer se navadno upoštevajo zlasti znacilnosti dominantnih oziroma stabilnih sestavin okolja pokrajínskoekolška enta -e -e ž pokr. ekol. del pokrajine s sorazmerno enotnimi narav­nogeografskimi,npr.reliefnimi,podnebnimi, prstenimiznacilnostmiinbiotskimirazmera-mi, ki zagotavljajo cloveku sorazmerno enake življenjske razmere S: ekolóška pokrajínska ena pokrajínsko oklje -ega -a s var. okolja . regionálno okólje pokrajínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. lastno ime pokrajine, dela Zemljinega površja S: horoním pokríta škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja, v celoti prekrita s prstjo in porasla z rastlinstvom PRIM.: pôlpokríta škráplja pokríti krás -ega -a m geogr. krasa s prstjo povsem prekrita skalnata kraška podalaga PRIM.: gôli krás, pôlgôli krás, prekríti krás, prikríti krás pokrôvnost rastlínske vrste -i -- -- ž biogeo-gr. stopnja pokritosti tal z nadzemnimi deli vseh primerkov dolocene rastlinske vrste na popisni ploskvi pl -a m mat. geogr. . tecáj polarizacíjska teoríja -e -e ž plan. . teoríja razvójnih pólov polárna frta -e -e ž klimatogeogr. gibljivo sticišcemedpolarnimiintropskimizracnimi gmotami polárna gnmonska projékcija -e -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri so projekcij-ski žarki iz središca Zemlje usmerjeni proti tecaju, kjer je projekcijska ploskev PRIM.: ekvátorska gnómonska projékcija polárna gzdna męja -e -e -e ž biogeogr. meja, do katere v višjih zemljepisnih širinah zaradi nižjih temperatur še uspeva gozd PRIM.: ho-rizontálna gózdna męja polárna klíma -e -e ž klimatogeogr. . polárno podnébje polárna męja -e -e ž agr. geogr. podnebna meja na skrajnem severu in jugu Zemljinih polobel, onstran katere so v poletnih mesecih tempe­rature tako nizke, da kmetijska raba tal, rast gozda ni mogoca PRIM.: višínska męja (2) GL: biogeogr. polárna gózdna męja polárnanóc -e nocí ž mat. geogr. cas, ko Sonce ne vzide vsaj 24 ur, znacilen za obmocja severno od severnega tecajnika in južno od južnega tecajnika PRIM.: polárni dán polárna -e osí ž mat. geogr. . Zęmljina ós polárna projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, navadno azimutna, prikateriseosi Zemlje in projekcijske ploskve ujemata in se projekcijska ploskev dotika Zemlje na tecaju S: normálnaprojékcija PRIM.: ekvátorska pro-jékcija, précna projékcija GL: kart. polárna gnómonska projékcija polárna razdálja -e -e ž mat. geogr. kotna raz­dalja med nebesnim tecajem in nebesnim telesom polárna zrácna célica -e -e -e ž klimatogeogr. zracna celica nad severnim in južnim po­larnim obmocjem, z vzhodnim polarnim vetrom na obrobju Arktike in zahodnikom na obrobju Antarktike v nižjih plasteh ozracja polárna zrácna gmôta -e -e -e ž klimatogeogr. zracna gmota nad polarnim obmocjem, ki kot hladen veter vdira v zmerne širine polárni dán -ega dnéva m mat. geogr. cas, ko Sonce ne zaide vsaj 24 ur, znacilen za obmoc­je severno od severnega tecajnika in južno od južnega tecajnika PRIM.: polárna nóc polárnik -a m mat. geogr. . tecájnik polárni léd -ega ledú m hidgeogr. . ledéni pokrňv polárni ledeníški krás -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. . ledeníški polárni krás polárni pás -ega pasú m spl. geogr. pokrajinski pas naobmocjihs polarnimpodnebjem PRIM.: árkticni pás, boreálni pás, súbpolárni pás, súbtrópski pás, trópski pás, zmérni pás GL: klimatogeogr. polárni solárni podnébni pás, klimatogeogr. polárni vlážnostni podnébni pás polárni síj -ega -a m klimatogeogr. svetloba v visokem ozracju, ki nastane pri trkih delcev s Sonca z zracnimi molekulami v eksosferi S: avróra PRIM.: júžni síj, séverni síj polárni solárni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas z majhno kolicino soncnega obsevanja in prevladujocim dolgovalovnim izžarevanjen v polarni noci, ki prevladuje severno od severnega tecajnika in južno od južnega tecajnikaPRIM.: ekvatoriálni solárnipodnébnipás,súbpolárnisolárnipod­nébni pás, súbtrópski solárni podnébni pás, zmérno tôpli solárni podnébni pás polárni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas s celoletno ali polletno majhno potencialno in neznatno dejansko evapotranspiracijo, za katerega so znacilni polarni ledeniki in za­ledenela morja PRIM.: ekvatoriálni vlážnostni podnébnipás,súbpolárnivlážnostnipodnébni pás,súbtrópskisúhivlážnostnipodnébnipás, súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás, zmérni vlážnostni podnébni pás polárno jézero -ega -a s hidgeogr. za polarna obmocjaznacilno jezero,kateregapovršinska voda se poleti ogreje do okrog 4 °C, ko pride tudi do njenega kroženja, za preostali del leta je znacilna obratna toplotna porazdelitev polárno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje z nizkimi temperaturami vecji del leta in majhno kolicino padavin, znacilno za po­larna obmocja S: polárna klíma GL: klimatogeogr. súbpolárno podnébje plder -ja m agr. geogr., geomorf. z nasipi zava­rovano, osušeno, delno poseljeno in navadno intenzivno obdelano zemljišce, ki leži nižje od morske gladine, redkeje gladine vecje reke, znacilno za Nizozemsko pldnévna plíma -e -e ž hidgeogr. plima s ciklom, ki traja približno 12 ur in 25 minut, kar ustreza polovici lunarnega dneva PRIM.: celodnévna plíma poldnévnik -a m mat. geogr. umišljeni krog, ki povezuje severni in južni tecaj Zemlje ali nebesnega oboka, del koordinatnega sistema S: meridián PRIM.: vzporédnik GL: kart. dotikálnipoldnévnik, kart. greenwiški poldnévnik, mat. geogr. magnétni poldnévnik, mat. geogr. nebésni poldnévnik, kart. sekántni poldnévnik, kart. tangéntni poldnévnik, kart. zacétni poldnévnik, mat. geogr. Zęmljin pol-dnévnik pldrági kámni -ih -ov m mn. geomorf. ne­prozorni, manj odporni in manj dragoceni minerali, ki se uporabljajo zlasti za izdelavo nakita ali izdelke umetne obrti PRIM.: drági kámni pňledéna dôba -e -e ž klimatogeogr., geomorf. . póstglaciál (1) pňledeníška kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa . póstglaciálna kráška oblíka poledenítev -tve ž 1. klimatogeogr., geomorf. obdobje v Zemljini zgodovini, ko so se za­radi ohladitve podnebja razširili ledeniki S: glaciál (2), hládna dba 2. hidgeogr., geomorf. prekritje dela Zemljinega površja z ledom zaradi ohladitve podnebja S: glaciácija PRIM.: deglaciácija3. klimatogeogr., geomorf. .ledéna dba (2) GL: hidgeogr., geomorf. aljáška poledenítev, hid-geogr., geomorf. álpska poledenítev (2, 3), klima­togeogr., geomorf. álpska poledenítev (1), hidge­ogr., geomorf. antárkticnapoledenítev, hidgeogr., geomorf. celínska poledenítev, hidgeogr., geomorf. dolínska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. policéntricna industrializácija dreenthska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. élstrskapoledenítev, hidgeogr., geomorf. gôrska poledenítev, hidgeogr., geomorf. grénlándska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. gnška poledenítev, klimatogeogr., geomorf. illinojska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. kansaška poledenítev, hidgeogr., geomorf. kontinentálna poledenítev, hidgeogr. męja poledenítve, kli­matogeogr., geomorf. menápska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. míndelska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. mlájša dnavska polede­nítev, klimatogeogr., geomorf. nebráška polede­nítev, hidgeogr., geomorf. nižínska poledenítev, hidgeogr., geomorf. piedmóntska poledenítev, hidgeogr., geomorf. planôtasta poledenítev,hidge­ogr., geomorf. predgôrskapoledenítev, hidgeogr., geomorf. predgôrski típ poledenítve, hidgeogr., geomorf. regionálna poledenítev, klimatogeogr., geomorf. ríška poledenítev, klimatogeogr., geo­morf. saalska poledenítev, hidgeogr., geomorf. sévernoamęriška poledenítev, hidgeogr., geomorf. skandinávska poledenítev, hidgeogr., geomorf. stadiálnapoledenítev, hidgeogr. šélfna poledenítev, klimatogeogr., geomorf. víselska po­ledenítev, hidgeogr., geomorf. visokogôrska po­ledenítev, klimatogeogr., geomorf. warthska po­ledenítev, klimatogeogr., geomorf. wisconsinska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. würmska poledenítev, klimatogeogr., geomorf. zakljúcna poledenítev polédica -e ž klimatogeogr. gladka, trda drseca plast ledu na tleh, ki ovira hojo, promet polęglagúba -e -e ž geomorf. asimetricna guba s položno ali vodoravno osno ravnino in vzporednima kriloma S: ležéca gúba PRIM.: pošévna gúba, potopljęna gúba, prevrnjena gúba polétje -a s 1. klimatogeogr. letni cas, ki na severni polobli traja od 21. 6. do 23. 9. in na južni od 21. 12. do 21. 3. 2. klimatogeogr. fenofaza med cvetenjem bezga in cvetenjem jesenskega podleska GL: mat. geogr. astronómsko polétje, klimato­geogr. bábje polétje, klimatogeogr. indijánsko polétje, klimatogeogr. meteorolóškopolétje, kli­matogeogr. pzno polétje, klimatogeogr. zgdnje polétje polétnicŕs -ega cása m mat. geogr. cas, ki med sredino marca in sredino oktobra prehiteva pasovni cas praviloma za eno uro, uveden v mnogih državah zaradi smotrnejše izrabe dnevne svetlobe PRIM.: zímski cŕs polétni dán -ega dnéva m klimatogeogr. . tôpli dán polétnisolstícij -ega -a mmat. geogr. . polétni Sóncev obrŕt polétni Sóncev obrŕt -ega -ega -áta m mat. geogr. cas (21. 6.), ko Sonce doseže najvišjo tocko pod nebesnim ekvatorjem, je v zenitu nad severnim Zemljinim povratnikom in ima najvecjo deklinacijo (+23° 27')S: polétni solstícij PRIM.: zímski Sóncev obrŕt polétni turízem -ega -zma m 1. geogr. turizma množicni turizem, ki temelji na poletnih ak­tivnostih, zlasti soncenju, plavanju, planinar­ jenjuPRIM.: zímskiturízem(1) 2. geogr. turizma del turisticnega prometa, ki ga domaci in tuji gostje v doloceni državi, pokrajini ustvarijo v zimskem casu PRIM.: zímski turízem (2) polétno zelęni gzd ---ega -a m biogeogr. listnati gozd zmernega pasu, v katerem so listavci olistani le v toplem delu leta plgli krás -ega -a m geogr. krasa kras s kam­nitim, skalnatim površjem, delno prekrit s pokrovom prsti PRIM.: gôli krás, pokríti krás políca -e ž 1. geomorf. zložnejši del pobocja na kopnem ali morskem dnu 2. geomorf. . terása GL: geomorf. abrazíjska políca, hidgeogr., geo­morf. celínska políca (1), hidgeogr., polit. geogr. celínska políca (2), geomorf. geliflukcíjska políca, hidgeogr., geomorf. kontinentálna pol-íca, geogr. krasa korozíjska políca, geogr. krasa láštastapolíca, hidgeogr. ledénapolíca, geomorf. podmôrska políca policéntricna aglomerácija -e -e ž geogr. nas. aglomeracija, v kateri je funkcijsko povezanih vec velikih mest z njihovo okolico, navadno nastala na bogatih nahajališcih surovin in energentov, ki so vzpodbudila nastanek ob-sežnega industrijskega obmocja, npr. Porurje vNemciji,RandstadnaNizozemskem,Zgor­nja Šlezija na Poljskem, Donbas na vzhodu Ukrajine S: včcjędrna aglomerácija PRIM.: monocéntricna aglomerácija policéntricna industrializácija -e -e ž 1. ind. geogr. bolj razvita oblika industrializacije, za katero so znacilna v glavnem majhna industrijska podjetja, proizvodni obrati, razporejeni po vsej pokrajini, državi, pri cemer podjetja niso medsebojno organiza­cijsko in proizvodno povezana S: včcjędrna industrializácija PRIM.: industríjski kombinát, industríjski kompléks, monocéntricna indu­strializácija (1) 2. ind. geogr. industrializacija v industrijsko razviti pokrajini, državi, za katero je znacilna enakomerna zastopanost vec industrijskih panog PRIM.: monocéntricna industrializácija (2) policéntricni razvňj -ega -ôja m plan. raz­voj, ki temelji na predhodno dogovorjenem, hierarhicno zasnovanem omrežju vodilnih središc v doloceni državi, pokrajini PRIM.: monocéntricni razvňj policéntricni sistém -ega -a m plan. urbani sistem z vec središci, ki z medsebojno delit­vijo funkcij sestavljajo celoto PRIM.: mono­ céntricni sistém policéntricno omréžje -ega -a s geogr. nas. omrežje naselij, v katerem je namesto enega samega središca vec mest, ki si mestne funk-cije delijo z natancno dolocenimi vlogami PRIM.: monocéntricno omréžje policentrízem -zma m plan. doktrina, nacrto­valskikonceptrazvojanapodlagivecsredišc PRIM.: monocentrízem policíklicni razvňj reliéfa -ega -ôja -- m geo­morf. poligenetski razvoj reliefa, za katerega so v razlicnih ciklih znacilni razlicni geo­morfološkiprocesi PRIM.: Davisov cíkel, poli­genétski razvňj reliéfa poliédrska projékcija -e -e ž kart. kartograf-ska projekcija, pri kateri je Zemljino površje razdeljeno na majhne sfericne trapeze in pre­ neseno na polieder pólifunkcionálniturísticnikrŕj -ega -ega krá­ja m geogr. turizma turisticni kraj, v katerem se turizemprepletazdrugimidejavnostmi, npr. industrijo, oskrbo, upravo, zato sta njegova ureditev in videz manj turisticno izrazita PRIM.: mónofunkcionálni turísticni krŕj pólifunkcionálno mésto -ega -a s geogr. nas. mesto z vec bolj ali manj enakovrednimi usmeritvami, funkcijami PRIM.: mónofunk­cionálno mésto poligenétska dolína -e -e ž geomorf. dolina, na­ stala z razlicnimi geomorfološkimi procesi poligenétski razvňj reliéfa -ega -ôja -- m geo­morf. razvoj reliefa, za katerega so znacilni razlicni geomorfološki procesi PRIM.: poli­cíklicni razvňj reliéfa poligenétsko bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, ki so ga izoblikovali razlicni geo­morfološki procesi poligenétsko uravnávanje -ega -a s geomorf. uravnavanje z vec socasnimi eksogenimi procesi poligéni vulkán -ega -a m geomorf. stratigrafsko inmorfološkoraznolikavulkanskavzpetina PRIM.: monogéni vulkán polign -a m kart. v geografskem informacij­skem sistemu natancno omejeno obmocje dolocenega pojava, procesa z enakimi, sorod­nimi lastnostmi, ki se lahko deli na odseke nižjeravni PRIM.: centroíd poligonálna tlŕ -ihtáls mn. geomorf., pedogeogr. . struktúrna tlŕ pliklorírani bífeníli -ih -ov m mn. K: PCB-ji var. okolja zelo strupene, okolju škodljive, rakotvorne nerazkrojljive klorove spojine, ki se uporabljajo zlasti kot izolacijska ali proti­požarna sredstva, hidravlicne tekocine in so nakopicene kot odpadki okoljsko škodljive, nevarne pólikónicna projékcija -e -e ž kart. karto­grafska projekcija, pri kateri je mreža vzpo­rednikov in poldnevnikov prenesena na vec stožcev pólikultúra -e ž 1. agr. geogr. izkorišcanje zem­ljišca z menjavanjem raznovrstnih kulturnih rastlin, ki si navadno sledijo v razlicnih siste­mih kolobarjenja PRIM.: mónokultúra (2) 2. agr. geogr. kmetijski sistem s prepletanjem vec razlicnih kmetijskih panog, navadno povezan s tradicionalnim samooskrbnim kmetijstvom, v novejšem casu tudi z biološkim kmetova­njem PRIM.: mónokultúra (3) pólikultúrno kmetíjstvo -ega -a s 1. agr. geogr. kmetijstvo, pri katerem se na posamezni kmetiji ali v doloceni pokrajini medsebojno dopolnjuje vec razlicnih kmetijskih panog, npr. poljedelstvo in živinoreja PRIM.: mno­kultúrnokmetíjstvo (1) 2. agr. geogr. kmetijstvo, pri katerem se na posamezni kmetiji ali v doloceni pokrajini prideluje vec razlicnih polítika regionálnega razvja kulturnih rastlin PRIM.: mónokultúrno kme­tíjstvo (2) polimíkticno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z veckratnim letnim navpicnim kroženjem vode, ki ga povzrocajo kratkotrajne toplotne spremembe in veter PRIM.: monomíkticno jézero polinézijska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž biogeogr. zoogeografska oblast, ki ob-sega vecino vulkanskih in koralnih otokov v TihemoceanuPRIM.: antárkticnazóogeográf-ska oblást, avstrálska zóogeográfska oblást, etiópska zóogeográfska oblást, holárkticna zóogeográfskaoblást,índijsko-malájskazóo­geográfska oblást, madagáskarska zóogeo­gráfska oblást, neotrópska zóogeográfska oblást, novozelándska zóogeográfska oblást pólinukleárnomésto -ega -a s geogr. nas. mesto s heterogenim mestnim tlorisom, ki se ob-likuje s postopnim zrašcanjem vec starejših razvojnih jeder, središc PRIM.: mónonukle­árno mésto pólisapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž var. okolja cetrta, najvišja stopnja onesnaže­nosti voda, dolocena posredno po izbranih vrstah organizmov, združbah, ki uspevajo tudivzeloonesnaženihvodahPRIM.: álfamé­zosapróbna onesnáženost vodá, bétamézo­sapróbnaonesnáženostvodá,mézosapróbna onesnáženost vodá, óligosapróbna onesná­ženost vodá pólisapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž var. okolja najvišja stopnja biološke onesnaženosti vode, pri kateri je ta zaradi onesnaženosti okolju škodljiva in neprimerna za nadaljnjo rabo PRIM.: álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, mézosapróbna stôp­nja kakôvosti vôde, óligosapróbna stôpnja kakôvosti vôde plisaprbni organízem -ega -zma m nav. mn. var. okolja organizem, ki živiv zelo onesnaženi vodi PRIM.: mézosapróbni organízem, óligo­sapróbni organízem polisintézni ledeník -ega -a m hidgeogr. lede­nik, nastal z združitvijo ledenikov s samo­stojnimiredilnimiobmocji piteízem -zma m spl. geogr. . mnogob­štvo politermálni ledeník -ega -a m hidgeogr. lede­nik z bazalnimi lastnostmi toplih in hladnih ledenikov políticna geografíja -e -e ž spl. geogr. veja družbene geografije, ki proucuje politicnote­ritorialne, upravnopoliticneenotein politicni razvoj družbe políticna grupácija -e -e ž polit. geogr. . pol­ íticna integrácija políticna integrácija -e -e ž polit. geogr. zdru­ževanje, povezovanje zainteresiranih držav zaradi sodelovanja na razlicnih podrocjih, npr. gospodarskem, politicnem, obrambnem S: políticna grupácija, políticno zdrúženje políticna kárta -e -e ž kart. . políticni zem­ ljevíd políticna męja -e -e ž polit. geogr. meja med državama, dolocena po mednarodnem spo­razumu, ki upošteva obstojece družbene, kulturne, naravne meje S: držávna męja GL: polit. geogr. definíranje políticne męje, polit. geogr. géopolíticna męja políticnamigrácija -e -e ž nav. mn. polit. geogr., demogeogr. meddržavna migracija, pri kateri se prebivalci dolocene države, zlasti pripadniki manjšin, zaradi politicnega preganjanja, za­postavljanja zacasno ali za stalno naseljujejo v drugih državah, kjer imajo pravico zaprositi za posebni status políticni migránt -ega -a m polit. geogr. oseba, ki se seli zaradi politicnih razlogov in ji po mednarodnih dogovorih država priselitve navadno podeli status azilanta, begunca, optanta políticni zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki prikazuje politicne, upravne ozemeljske enote, sporna obmocja S: políticna kárta políticnoteritoriálna enôta -e -e ž polit. geogr. ozemlje z natancno dolocenimi družbenimi mejami in politicnim statusom na državni ali poddržavni ravni, npr. država, enklava, kolo­nija, regija PRIM.: uprávnopolíticna enôta políticno zdrúženje -ega -a s polit. geogr. . políticna integrácija polítika regionálnega razvja -e -- -- ž plan. nacrtovanje, usmerjanje prostorskega raz­voja in odlocanje o njem, da se preprecujejo regionalne neenakosti in odpravljajo razvojna nesorazmerja, zaostanki poljána -e ž agr. geogr. valovit plan svet, na­ vadno v gozdu ali ob njem plje -a s 1. agr. geogr. zemljišce, ki ga sestav­ ljajo njive, travniki in pašniki, razdeljeno po katastrskih obcinah, zato je vanj lahko vkljucenih tudi vec vaških zemljišc 2. agr. geogr., neustr. . njíva (1) 3. geomorf., ljud. ravnejši plan svet v gorah, npr. Velo polje 4. geomorf. obsežnejšerazmeromaravnopovršje, npr.Dravskopolje,Sorškopolje 5. geogr. krasa mednarodnouveljavljenizrazzakraškopolje 6. ind. geogr. nahajališce dolocene rudnine z napravami za izkorišcanje, npr. naftno polje, premogovno polje 7. mat. geogr. del prostora, kjer ima neka fizikalna kolicina v vsaki tocki doloceno vrednost, npr. magnetno polje GL: var. okolja cistílno pólje, agr. geogr. dvplje, geogr. krasa erozíjsko kráško pólje, hidgeogr. fírnskopólje, geogr. krasa jézersko kráško pólje, agr. geogr. katástrsko pólje, geogr. krasa koro­zíjsko kráško pólje, geogr. krasa kráško pólje, geogr. krasa kráško pólje v višíni piezométricne gladíne, geomorf. ledeníško plje, geogr. krasa obróbno kráško pólje, agr. geogr. odprto pólje, geogr. krasa piedmóntskokráškopólje, var. okolja ponikoválnopólje, geogr. krasa prelívnokráško plje, geogr. krasa pritócno-odtócno kráško pó­lje, geogr. krasa róbno kráško pólje, geogr. krasa súho kráško pólje, geogr. krasa tektónsko kráško plje, agr. geogr. trípólje, agr. geogr. zaprto pólje, mat. geogr. Zęmljino magnétno pólje poljedélska gostôta -e -e ž agr. geogr. agrarna gostota, ki izraža razmerje med skupnim številom kmeckih prebivalcev in površino obdelovalnih zemljišc brez travnikov na dolocenem obmocju, uporabna zlasti pri pri­merjanju poljedelsko usmerjenih pokrajin PRIM.: fiziolóška gostôta, kmetíjska gostôta, specíficna gostôta poljedélstvo -a s agr. geogr. ena najpomemb­nejših in najstarejših panog kmetijstva, ki se ukvarja s pridelovanjem poljšcin na obdelo­valnih zemljišcih, zlasti njivah in vrtovih S: agrikultúra (2) GL: agr. geogr. arídno poljedélstvo, agr. geogr. ekstenzívno poljedélstvo, agr. geogr. grędasto poljedélstvo, agr. geogr. intenzívno poljedél­stvo, agr. geogr. mehanizírano poljedélstvo, agr. geogr. namakálno poljedélstvo, agr. geogr. órno poljedélstvo, agr. geogr. plúžno poljedél­stvo, agr. geogr. požigálniško poljedélstvo, agr. geogr. prášno poljedélstvo, agr. geogr. rôcno poljedélstvo, agr. geogr. róparskopoljedélstvo, agr. geogr. selílno poljedélstvo, agr. geogr. sta­cionárno poljedélstvo, agr. geogr. strôjno pol-jedélstvo, agr. geogr. súšno poljedélstvo, agr. geogr. ustaljęno poljedélstvo, agr. geogr. vrtno poljedélstvo, agr. geogr. žítno poljedélstvo poljína -e ž agr. geogr. skupek njivskih parcel, na katerih morajo lastniki zaradi velike zem­ljiške razdrobljenosti enotno kolobariti, jih izrabljati na usklajen, pogosto enak nacin pljska kapacitéta -e -e ž pedogeogr. fizikalna lastnost prstigledenautežnialiprostorninski odstotek vode, ki preostane v njej po tem, ko iz nje odtece gravitacijska voda pljska razdelítev -e -tve ž 1. agr. geogr. razko­sanost zemljišc, zlasti njiv in travnikov, ki je v zgodovinskem razvoju zaradi raznovrstnih naravnih razmer, lastništva, kulturnih rastlin indonosnostidobilarazmeromaustaljenoob­liko, razvršceno v sistemPRIM.: zemljíškaraz­delítev 2. agr. geogr. . zemljíška razdelítev GL: agr. geogr. sistém póljske razdelítve, agr. geogr. típ póljske razdelítve póljšcina -e ž agr. geogr. kulturnarastlina, ki se prideluje na njivah plkmčt -éta m agr. geogr., demogeogr. oseba v rednem delovnem razmerju v nekmetijski dejavnosti, ki na lastnem zemljišcu, zemljiš-cu družinskih clanov ali najetem zemljišcu kmetujepopoldne,konectednainmedletnim dopustom S: dvožívka, kmčt délavec PRIM.: kmetíjski délavec pôlmésecna iztrganína -e -e ž geomorf. pol-krožna iztrganina v živoskalni podlagi lede­nika, nastala zaradi detrakcije pl mráza -a -- m klimatogeogr. obmocje naj­nižjih temperatur v nižjem sloju ozracja Zemlje plna vda -e -e ž hidgeogr. najvišja gladina morske vode med plimovanjem S: maksimál­na plímska vda PRIM.: mála vda GL: hidgeogr. nízka plna vda, hidgeogr. visôka plna vda pnomadízem -zma m agr. geogr. nomadizem, pri katerem je del prebivalstva trajno naseljen in obdeluje polja, del pa skrbi za živino in se 1 – poljska razdelitev na prvotne grude 2 – poljska razdelitev na prave ali pravilne delce 3 – poljska razdelitev s kombinacijo sklenjenih prog in pravilnih delcev 4 – poljska razdelitev na sklenjene proge Rastrirano so prikazane posesti posameznih lastnikov. Znacilni tipi poljske razdelitve v Sloveniji pôlpušcáva z njo vred zaradi iskanja ugodne paše seli po ustaljenih poteh S: pôlnomádstvo PRIM.: právi nomadízem pôlnomádstvo -a s agr. geogr. . pnoma­dízem polnovrédna délovna móc -e -e mocí ž K: PDM agr. geogr. enota za vrednotenje delov­nega potenciala kmetij, izražena z vrednostjo koeficienta 1 za odraslega moškega, polno zaposlenega na kmetiji, pri cemer se koe­ficienti posameznih clanov gospodinjstva navadno seštevajo, npr. 2,7 PDM/kmetijo PRIM.: délovna móc plla -e ž spl. geogr. polovica Zemljinega po­vršja, navadno severna in južna s sticišcem ob ekvatorju, lahko tudimorskaalikopenska z najvecjima deležema kopnega ali morja S: hemisfęra, polúta GL: spl. geogr. kenska pla, spl. geogr., hidgeogr. vdna plbla polodíja -e ž mat. geogr. odprta krivulja, ki jo opiše rotacijska os Zemlje okrog povprecnega tecaja zaradi nihanja Zemljine osi pôlodprticélek -ega -lka m agr. geogr. zemljišce samotne kmetije, pri katerem so meje med sklenjenimi polji izrazite, vendar niso locene z vmesnim gozdom PRIM.: odprti célek, za-prti célek polňg -óga m geomorf., ljud., v zahodni Sloveniji položno, nekoliko nagnjeno površje plotok polotóka m geomorf. pomol kopnine, s treh strani obdan z morjem polovícna húba -e -e ž agr. geogr., v srednjem veku kmetija, nastala z razdelitvijo hube na dva dela, velika približno 15 oralov PRIM.: cetrtínska húba, húba (2), osmínska húba, šestínska húba, tretjínska húba položáj nasélja -a -- m geogr. nas. naselje v kakovostnem razmerju do naravnih in po cloveku preobraženih razmer v dolocenem okolju,pokrajini plpokríta škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja, deloma pokrita s prstjo ali porasla z rastlinami PRIM.: pokríta škráplja pôlpušcáva -e ž biogeogr. pokrajina v tropskem in subtropskem pasu, ki je zaradi dolge sušne dobe na redko porasla s trnatimi grmi in ostri-mi, šopastimi travami PRIM.: pušcáva pôlpušcávska prst -e prstí ž pedogeogr. . kserosól pôlpušcávsko rastlínstvo -ega -a s biogeogr. rastlinstvo v polpušcavah, ki ga sestavljajo ostre, šopaste trave in nizki grmi z listi, stebli, v katerih hranijo vodo plslána vda -e -e ž hidgeogr. voda, ki vse­ buje od 1 g do 24,69 g raztopljenih soli na dmł S: slánkasta vôda PRIM.: sládka vda, slána vda pslépa dolína -e -e ž geogr. krasa recnadolina, kjer se visoka voda še površinsko preliva iz dolinaste kotanje, nizka voda pa ponika na njenem robu PRIM.: slépa dolína pôlstálnonasélje -ega -a s geogr. nas. naselje, ki ga prebivalci naseljujejo le nekaj let, nakar se navadno zaradi izcrpanosti zemljišc preselijo na drugo lokacijo S: sémipermanéntnonasé­lje PRIM.: sezónsko nasélje, stálno nasélje polsténi snég -ega snegá m klimatogeogr., hid-geogr. sneg iz delno razkrojenih snežink, pri katerem so še prepoznavni prvotni kristali polstęnje -a s hidgeogr. zacetni del zrnjenja oziroma sprijemanje snežnih kristalov na zacetku preobrazbe snežne odeje, pri katerem so še prepoznavni prvotni kristali PRIM.: okrogljęnje, srénjenje pôlsúšna klíma -e -e ž klimatogeogr. . pl­ súšno podnébje pôlsúšno podnébje -ega -a s klimatogeogr. zmerno sušno podnebje, pri katerem se med letom menjavata daljše suho in krajše vlaž-no obdobje S: pôlsúšna klíma, sémiarídna klíma polúcija -e ž 1. var. okolja . onesnáženost oklja 2. var. okolja . onesnaževánje okólja polúta -e ž spl. geogr. . plla polutánt -a m var. okolja . onesnaževálec oklja (2) polútnik -a m mat. geogr. . ekvátor pôlvlážna klíma -e -e ž klimatogeogr. . p­ vlážno podnébje pôlvlážno podnébje -ega -a s klimatogeogr. zmerno vlažno podnebje, pri katerem se med letom menjavata krajše suho in daljše vlažno obdobje S: pôlvlážna klíma, sémihumídna klíma pôlžarica -e ž geomorf. za Ljubljansko barje znacilna svetla jezerska odkladnina, v kateri so še vidne številne polžje hišice pomlád -i ž 1. klimatogeogr. letni cas, ki na sever-ni polobli traja od 21. 3. do 21. 6. in na južni od 23. 9. do 21. 12. 2. klimatogeogr. fenofaza med cvetenjem zvonckov in cvetenjem bezga GL: mat. geogr. astronómskapomlád, klimatoge­ogr. meteorolóškapomlád, klimatogeogr. pna pomlád, klimatogeogr. prčdpomlád, klimatogeogr. visôka pomlád, klimatogeogr. zgdnja pomlád pomladánski ekvinkcij -ega -a m mat. geogr. . pomladánsko enakonócje pomladánskoenakonócje -ega -a s mat. geogr. cas, navadno 21. marca, ko sta po vsej Zemlji dan in noc dolga natancno 12 ur S: pomla­dánskiekvinókcij,spomladánskoenakonócje PRIM.: jesénsko enakonócje pomladíšce -a s mat. geogr. presecišce nebes­nega ekvatorja in ekliptike, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca doseže navadno 21. marca PRIM.: jeseníšce GL: mat. geogr. precesíja pomladíšca pomňl -ôla m 1. geomorf. izboklina kopnega, ki moli v morje, jezero ali recno korito 2. geomorf. vzpetina, ki štrli v ravnino 3. geogr. prometa umetna pregrada za zavarovanje obale v pristanišcu in za sidranje, vkrcavanje, izkr­cavanje, natovarjanje, raztovarjanje ladij pomska kartografíja -e -e ž kart. del karto­grafije, ki se ukvarja z izdelavo pomorskih zemljevidov pomrski promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora s plovili po morju iz kraja v kraj PRIM.: jézerski promčt, récni promčt pomrski zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje morja, oceane z ozna-cenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti S: návticna kárta pončnt -ęnta m klimatogeogr. redek, za plovbo nevaren zahodni veter ponikálnica -e ž hidgeogr., geogr. krasa reka, ki izmenicno tece na površini in v podzemlju, znacilnazakraškopovršjePRIM.: podzémna réka, ponórnica poníkev -kve ž geogr. krasa, hidgeogr. . po­ níkva (2) ponikoválno pje -ega -a s var. okolja pose-bej urejeno prepustno njivsko ali travniško porfír zemljišce, na katero se spelje onesnažena voda, da se ocisti s prenikanjem in sprem­ljevalnimi procesi, tudi s pomocjo rastlin S: cistílno pólje poníkva -e ž 1. geogr. krasa, hidgeogr. . ponňr (2) 2. geogr. krasa, hidgeogr. z naplavino prekrita odprtina zlasti na kraških poljih, kamor se izgubljavoda S: poníkev poníranje -a s geogr. krasa vtekanje vode v kraško jamo v sklenjenem toku ponňr -ôra m 1. geogr. krasa vtok ponornice v kraško jamo 2. geogr. krasa, hidgeogr. naravna odprtina v kraških tleh v obliki jame, kanala ali jaška, v katero izginja površinska voda S: poníkva (1) ponrna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama s ponornico ponrnica -e ž geogr. krasa vodotok, ki ponira v kraško podzemlje PRIM.: ponikálnica ponrno bręzno -ega -a ž geogr. krasa brezno, v katero ponira voda popís -a m spl. geogr. zbiranje, analiziranje, vrednotenje in objavljanje podatkov, ki se nanašajo na vse subjekte ali objekte na dolo-cenem obmocju v dolocenem casu, pri cemer so vneseni podatki takšni, kot jih navede po­pisana oseba PRIM.: anketíranje GL: biogeogr. fítocenolóški popís, demogeogr. popís prebiválstva popísni okliš -ega -a m spl. geogr., demogeogr. najmanjša, temeljna prostorska enota, ki je ne sekajo meje drugih prostorskih enot, na­menjena izvedbi popisa prebivalstva popís prebiválstva -a -- m demogeogr. uradno ugotavljanje števila prebivalcev in drugih znacilnosti vsega prebivalstva v državi PRIM.: regíster prebiválstva popláva -e ž hidgeogr. redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene recne struge, jezerske kotanje, morja S: povdenj poplávna ravníca -e -e ž geomorf. ravnica, ki jo obdobno poplavi voda PRIM.: aluviálna ravníca, naplávna ravníca poplávna vda -e -e ž hidgeogr. voda, ki se redno ali obdobno razliva iz prenapolnjene recne struge, jezerske kotanje, morja poplávni bazén -ega -a m hidgeogr. vecja, na­vadno suha kotanja za zadrževanje, zbiranje inhranjenjerecnevode,kibisicerpoplavljala PRIM.: vôdni zadrževálnik poplávno ozémlje -ega -a s geomorf. ozemlje, ki ga obdobno poplavi voda poplni krás -ega -a m geogr. krasa kras s šte­vilnimikraškimipojavi,tudiskraškimipolji in gostimi vrtacami S: hólokrás pňpotrésni súnek -ega -nka m geomorf. moc­nejše tresenje po glavnem potresu v vrsti navadno vedno šibkejših potresnih sunkov PRIM.: prčdpotrésni súnek populácija -e ž 1. demogeogr. . prebiválstvo 2. biogeogr. skupnost osebkov posamezne ras­tlinske ali živalske vrste, ki socasno živijo na dolocenem obmocju GL: demogeogr. depopulácija,demogeogr. híper­populácija populacíjska eksplozíja -e -e ž demogeogr. . eksplozíja prebiválstva populacíjska enta -e -e ž var. okolja . ekvi­ valéntna enôta obremenítve okólja populacíjski ekvivalčnt -ega -ęnta m K: PE var. okolja .ekvivaléntnaenôtaobremenítve oklja pa -e ž pedogeogr. prostor med trdnimi delci v prsti, katerega premer znaša med 10,0 in 0,2 µm ali manj, ki ga zapolnjujeta voda in/ali zrak PRIM.: mákropóra, mézopóra, míkropóra porába kálijevega permanganáta -e -- -- ž var. okolja posredna metoda za dolocanje kolicine organskihsnovivvodizugotavljanjemkoli-cine porabljenega kisika, potrebnega za raz­gradnjo organskih snovi, ki je enaka kolicini porabljenega kalijevega permanganata porábnik -a m nav. mn. biogeogr. organizem, ki se hrani z drugimi organizmi, ker sam ne more sintetizirati organskih snovi S: konzumčnt, potróšnik PRIM.: proizvajálec, razkrojeválec porécje-as hidgeogr. ozemlje,skateregaodteka voda površinsko ali podzemno v isto reko S: récni bazén, vodozbírni bazén PRIM.: vodo­zbírno obmócje GL: hidgeogr. ŕsimétricnost porécja, hidgeogr. gozdnátost porécja, hidgeogr. koeficičnt ŕsimétricnosti porécja, hidgeogr. velikóst po­récja porfír -ja m geomorf. vse predornine in žilnine s porfirsko strukturo, pri kateri so v drobno­zrnati ali steklasti osnovi kot vtrošniki po­mešani veliki kristali porfirít -a m geomorf. rdeckasta ali rjavkasta, redkeje sivkasta predornina s porfirsko strukturo porocílo o stánju snegá in snéžne odęje -a -- -- -- -- -- --s klimatogeogr., hidgeogr. . lavínski biltén pororka -e ž (port. pororoca) 1. hidgeogr. do 5 m visok plimski val na Amazonki, ki vpliva na dviganje njene gladine še približno 600 km od izliva v Atlantski ocean2. hidgeogr. izrazit plimski val v ustjih drugih rek poróznost -i ž 1. pedogeogr. lastnost prsti glede na prostornino vseh por v njej, izražena v od­stotkih od prostornine izbrane prsti v naravi 2. geomorf. delež prostornine vseh praznih prostorov v kamnini porúšena škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa škraplja s porušenimi vmesnimi skalnimi rebri, kjer se zato pojavlja kršje posébna kultúra -e -e ž agr. geogr. enoletna ali vecletna kulturna rastlina, ki za uspešno go-jitev zahteva posebne agrotehnicne postopke in posebno nego, npr. jagodicje, vinska trta, hmelj, šparglji, tobak posébni obláki -ih -ov m mn. klimatogeogr. ob-laki, ki nastajajo zaradi izpušnih plinov pri preletu letal, gozdnih požarov, vulkanskih izbruhov, nad gejzirji, tudi oblaki v stratosferi in ionosferi, npr. biserni oblaki posébni odpádki -ih -ov m mn. var. okolja stru­peni, radioaktivni odpadki, zelo škodljivi za organizme in okolje, zato je zanje predpisano posebno ravnanje, odlaganje, skladišcenje poségi v oklje -ov -- --[vé] m mn. var. okolja dejavnosti, ravnanja, s katerimi clovek spre­minja okolje in navadno zmanjšuje njegovo kakovost GL: var. okolja dopústni poségi v okólje, var. okolja nčdopústni poségi v okólje (1, 2) poselítev -tve ž 1. demogeogr. obljudenost do-locenega obmocja s stalnim ali sezonskim prebivalstvom 2. geogr. nas. omrežje naselij v gospodarskem, funkcijskem, fiziognomskem in oblikovnemsmislu, pomemben oblikotvor­ni element pokrajine GL: demogeogr. gostôta poselítve poselítvenoobmócje -ega -a s geogr. nas., plan. obmocje obstojecega naselja in obmocje, predvideno za njegovo širitev, ki je kot tako doloceno v prostorskem aktu posést -i ž agr. geogr. lastništvo kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišc, ki se lahko razli­kuje glede na vrsto, velikost zemljišc, njihovo obliko, stopnjo strnjenosti GL: agr. geogr. kolektívna posést, agr. geogr. razdrobljęna posést, agr. geogr. razpršęna posést, agr. geogr. strnjena posést, agr. geogr. včleposést, agr. geogr. velikóst posésti, agr. geogr. zasébna posést poséstna razdrobljęnost -e -i ž agr. geogr. . velikóstna razdrobljęnost zemljíšc poséstnastruktúra -e -e ž agr. geogr. dolocitev, razvrstitev zemljiške posesti po lastništvu, sektorju lastništva, številu zemljiških kosov ali parcel, njihovi obliki in oddaljenosti od kmeckega doma posípni kt -ega -a m geomorf. . posípni nakln posípni naklňn -ega -ôna m geomorf. nagib, ki ga na pobocju iz sipkega gradiva lahko do-seže tam odloženo gradivo, preden se zacne znova usipati navzdol, v naravi blizu nagibu Richterjevega pobocja S: posípni kót poslôvnosredíšce -ega -a s geogr. nas. osrednji del velikih mest z osredotocenimi poslovnimi ustanovami, veliko gostoto visokih stavb, poslovno specializacijo, gostim prometom in veliko razliko v obljudenosti med dnevom, ko prihajajo vanj ljudje iz širše okolice, in nocjo, ko ostaja v njem le stalno prebivalstvoS: city PRIM.: central business district, downtown, méstno sredíšce pospéšena erozíja -e -e ž geomorf. erozija, ki jo pospeši nov geomorfološki proces z izvorom znotraj ali zunaj porecja pospéšena korozíja -e -e ž geogr. krasa koro­zija, ki deluje mocneje kot v okolici in zato povzroca korozijske kraške vdolbine pospeševálna slúžba -e -e ž agr. geogr., do leta 1991 svetovalna služba v obdobju samouprav­nega socializma PRIM.: svetoválna slúžba posploševánje zemljevída -a -- s kart. poeno­stavitev vsebine zemljevida zaradi zmanjše­vanja merila ali drugih kartografskih zahtev S: generalizácija kárte pt postája -e ž geogr. prometa kraj, opremljen z ustreznimi objekti in napravami za ustavlja­nje javnih vozil zaradi vstopanja ali izstopanja potnikov, nakladanja ali razkladanja tovora GL: geogr. prometa ávtobusnapostája, hidgeogr. hidrolóška postája, hidgeogr. mareográfska postája, klimatogeogr. meteorolóška postája, hidgeogr. oceanográfska postája, geogr. pro-meta pótniškapostája, klimatogeogr. prevetręna vreménskapostája, geogr. prometa ranžírnapo­stája, klimatogeogr. reprezentatívnavreménska postája (1, 2), geogr. prometa tovórna postája, klimatogeogr. ventilírana vreménska postája, klimatogeogr. vreménskapostája, geogr. prometa želézniška postája póstglaciál -a m 1. klimatogeogr., geomorf. toplej­še obdobje po glacialu S: pledéna dba 2. klimatogeogr., geomorf., zastar. . holocén póstglaciálna kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa kraška oblika, nastala po zadnjem umiku ledu ali v holocenu S: pledeníška kráška oblíka póstglaciálni krás -ega -a m geogr. krasa kras, nastal po umiku ledenika S: póstledeníški krás póstindustríjska drúžba -e -e ž ind. geogr., demogeogr. družba, v kateri se težišce z od­visnosti od industrije prestavlja zlasti na storitve, usluge, kar povecuje njeno blaginjo PRIM.: industríjska drúžba póstindustríjsko obdóbje -ega -a s plan., ind. geogr. sodobno razvojno obdobje, za katero je zaradi globalne delitve dela znacilen gospo­darski,socialni,prostorskirazvoj,kinamesto na industriji cedalje bolj temelji zlasti na storitvah, uslugah póstledeníški krás -ega -a m geogr. krasa . póstglaciálni krás postržek -žka m agr. geogr. poljšcina, ki iz prsti posrka preostale zaloge hranil póstvulkanízem -zma m geomorf. procesi in pojavi na vulkanskem obmocju, ko postane vulkanska dejavnost manj izrazita ali skoraj povsem preneha PRIM.: vulkanízem póstvulkánskipojáv -ega-am nav. mn.geomorf. pojav, ki spremlja postvulkanizem, zlasti izhajanje vrocih plinov in izlivanje vrocih vrelcev, npr. fumarola, solfatara, mofeta, gejzir PRIM.: vulkánski pojáv pošévna gúba -e -e ž geomorf. asimetricna guba s položno ali vodoravno osno ravnino, pri cemer sta obe krili vzporedni S: nágnjena gúba PRIM.: polęgla gúba, potopljęna gúba, prevrnjena gúba pošévna projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija,navadno azimutna, pri kateri Zem­ljina os in os projekcijske ploskve oklepata dolocen kot GL: kart. ázimutna pošévna projékcija poškodováno oklje -ega -a s var. okolja okolje, prizadeto zaradi clovekovih posegov, npr. dnevnega kopa, rudniškega sesedanja tal, jalovišca,kateregaregeneracijskasposobnost je bistveno zmanjšana pštni okliš -ega -a m spl. geogr. prostorska enota, ki zajema vsa gospodinjstva na ob-mocju, na katerem dostavlja poštne pošiljke dolocena pošta pt potí ž geogr. prometa ozek pas ozemlja na doloceni razdalji, po katerem poteka promet iz kraja v kraj GL: geogr. turizma gózdna úcna pót, geogr. prometa índeks vijúganja potí, geogr. prometa kolesárska pót, geogr. prometa kpenska p, hidgeogr., geogr. prometa nótranja vôdna pót, geogr. prometa plvna p, geogr. prometa zrácna pt, hidgeogr., geogr. prometa zunánja vôdna pót, hidgeogr., geogr. prometa vdna p (1), geogr. prometa vdna p (2) potamologíja -e ž 1. hidgeogr. del hidrografije o rekah 2. hidgeogr. veda, ki proucuje reke, vire njihovega napajanja, vodnatost, odtocne režime S: récna hidrologíja potenciálna deagrarizácija -e -e ž agr. geogr., demogeogr. proces prezaposlovanja in odselje­vanja morebitnih presežkov kmecke delovne silenadolocenemobmocju, kiselahko pojavi ob predvidenih posodobitvah kmetijstva potenciálna evápotranspirácija -e -e ž klima­togeogr. najvecje teoreticno mogoce izhlape­vanje v dolocenih podnebnih razmerah, ce je dovolj vode potenciálna kíslost prstí -e -i --ž pedogeogr. kislost prsti glede na kolicino izmenljivih vodikovih ionov, pri pH-vrednosti, manjši od 5,5, tudi izmenljivih aluminijevih ionov, ki postanejo v raztopini prsti po kationski izmenjavi prosti, izražena navadno v mili­ekvivalentih na 100 g prsti potenciálna narávna vegetácija -e-e-ežbio­geogr. . potenciálno narávno rastlínstvo potenciálno cístakmetíja -- -e -e ž agr. geogr., po družbenogospodarski clenitvi kmetija, na kateri se samo s kmetijstvom ukvarjajo le clani jedra družine, drugi družinski clani pa so praviloma v rednem delovnem razmerju ali samozaposleniPRIM.: cístakmetíja(2), dopol­nílna kmetíja, méšana kmetíja (2), nčaktívna kmetíja, ostaréla kmetíja potenciálnonarávnorastlínstvo -ega -ega -a s biogeogr. rastlinstvo na dolocenem obmocju, kakršno bi bilo brez vplivov clovekega delo­vanja S: potenciálna narávna vegetácija potísna cęlna moréna -e -e -e ž geomorf. celni morenski nasip, ki ga ob akumulaciji morenskega gradiva oblikuje tudi obcasni pritisk ledenika ptnik -a m geogr. prometa oseba, ki opravi po­tovanje z vozilom iz kraja v kraj pótniškalúka -e -e žgeogr. prometa . pótniško pristaníšce pótniškapostája -e -e ž geogr. prometa oznace­na, urejena prometna površina za ustavljanje javnih vozil zaradi vstopanja in izstopanja potnikov PRIM.: tovórna postája pniški kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za ugotavljanje obsega dela v potniškem prometu, preracunavanje stroškov in prihodkov, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki števila potnikov in razdalje v km, na katerih so bili ti potniki prepeljani GL: geogr. prometa céstni pótniški kilométer, geogr. prometa želézniški pótniški kilométer ptniški promčt -ega -éta m geogr. prometa promet potnikov z vozili javnega cestnega in železniškega prometa iz kraja v kraj PRIM.: tovórni promčt pótniško pristaníšce -ega -a s geogr. prometa vecje pristanišce z objekti in napravami za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov na ladje, trajekte,barkeS: pótniškalúkaPRIM.: tovórno pristaníšce pok potóka m hidgeogr. v manjši in krajši strugi tekoca voda GL: hidgeogr. ledeníški pôtok potopljęna gúba -e -e ž geomorf. asimetricna guba z osno ravnino, upognjeno pod vodo­ravnoploskvijo PRIM.: polęgla gúba, pošévna gúba, prevrnjena gúba potoválnahitróst -e -i ž geogr. prometa razmerje med casom, ki ga vozilo porabi, da prispe iz kraja v kraj, in dolžino opravljene poti potovánje blížnje rekreácije -a ----s geogr. turizma potovanje v prostem casu, ki traja ne­kaj ur, pol dneva, do najvec tri dni potovánje celín -a--s geomorf. . premíkanje celín potréba po kisíku -e -- -- ž var. okolja merilo za dolocanje stopnje onesnaženosti oziroma kakovostnega razreda tekocih in stojecih sladkih voda GL: var. okolja bíokémicna potréba po kisíku, var. okolja kémicna potréba po kisíku potrčs -ésa m geomorf. nenaden premik in tre­senje dela litosfere zaradi sprostitve napetosti v Zemljini skorji GL: geomorf. krajévni potrčs, geomorf. lokálni potrčs, geomorf. podmôrski potrčs, geomorf. podórnipotrčs, geomorf. regionálnipotrčs, geo­morf. tektónski potrčs, geomorf. udórni potrčs, geomorf. umétni potrčs, geomorf. vulkánski potrčs potrésna intenzitéta -e -e ž geomorf. ucinek potresa na Zemljinem površju, ugotovljen po poškodbah v pokrajini in merjen z 12­stopenjsko evropsko potresno lestvico, Mercalli-Cancani-Sieberggovo in Medve­dev-Sponheuer-Karnikovo lestvico PRIM.: potrésna magnitúda potrésna léstvica -e -e ž geomorf. lestvica za prikaz potresne intenzitete ali potresne magnitude GL: geomorf. EMS-potrésna léstvica, geomorf. evrópska potrésna léstvica, geomorf. MCS-potrésna léstvica, geomorf. Medvedev-Spon­heuer-Kárnikova potrésna léstvica, geomorf. Mercalli-Cancani-Siebergova potrésna lé­stvica, geomorf. Mercallijeva potrésna léstvi-ca, geomorf. MSK-potrésna léstvica, geomorf. Richterjeva potrésna léstvica potrésna magnitúda -e -e ž geomorf. moc tresenja v hipocentru, merjena z Richterjevo lestvico,izracunana iz jakosti tresenja v epi­centru in globine hipocentra PRIM.: potrésna intenzitéta potrésni vál -ega -a m geomorf. širjenje tresenja od hipocentra po Zemljini skorji in skozi njo S: sęizmicni vál GL: geomorf. longitudinálni potrésni vál, geo­morf. podôlžni potrésni vál, geomorf. primárni potrésni vál, geomorf. sekundárni potrésni vál, geomorf. strížni potrésni vál, geomorf. transver­zálni potrésni vál potrésno nadžaríšce -ega -a s geomorf. . epicénter potrésnost -i ž geomorf. stopnja, ki izraža po­gostnost pojavljanja potresov glede na možno potresno intenziteto na dolocenem obmocju S: sęizmicnost povprécna mésecna temperatúra potrésno žaríšce -ega -a s geomorf. . hipo­cénter potresomér -a m geomorf. . seizmográf potršnik -a m nav. mn. biogeogr. . porábnik potujóci pések -ega -ska m 1. geomorf. nespri-jet pesek, ki ga npr. v pešcenih pušcavah, na morskih obalah prenaša veter in ga nasipava v pešcenih sipinah 2. geomorf. droben pesek, ki ga vzdolž pešcenih obal premikajo morski tokovi in morski valovi povézanost prométnega omréžja -i -- -- ž geogr. prometa povezanost cestnih,železniških poti, krajev, med katerimi poteka promet, v prometno omrežje povírje -a s hidgeogr. zgornji del porecja, kjer reke izvirajo, se oblikujejo povdenj -dnji ž hidgeogr. . popláva povdje -a s hidgeogr. . vodozbírno obmóc­je povprécna dnévna temperatúra -e-e-e ž klimatogeogr. povprecek veckratnih meritev iz urnih meritev po termografu, ali srednja vrednost iz dnevne maksimalne in dnevne minimalne temperature, ali temperatura, izracunana za dan kot cetrtina seštevka terminskihtemperatur,pricemerimatempe­ratura ob 21. uri dvojno vrednost (pri nas 7. ura + 14. ura + 2 × 21. ura) S: srédnjadnévna temperatúra povprécna globína vôde -e -e -- ž hidgeogr. razmerje med površino in prostornino vode jezera, reke, morja S: srédnja globína vôde povprécnalétnatemperatúra -e -e -e ž klima­togeogr. povprecek iz mesecnihtemperatur S: srédnja létna temperatúra povprécnamaksimálnatemperatúra-e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. najvišja temperatura zraka ali vode na dolocenem mestu, izracu­nana izmaksimalnih temperatur v dolocenem obdobju, npr. povprecna maksimalna letna temperatura, povprecna maksimalna me-secna temperatura, povprecna maksimalna dnevna temperatura PRIM.: absolútna mak­simálna temperatúra, povprécna minimálna temperatúra povprécna mésecna temperatúra -e -e -e ž klimatogeogr. povprecek iz povprecnih dnevnih temperatur v dolocenem mesecu S: srédnja mésecna temperatúra povprécna minimálna temperatúra -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. najnižja temperatura zraka ali vode na dolocenem mestu, izracu­nana iz minimalnih temperatur v dolocenem obdobju, npr. povprecna minimalna letna temperatura,povprecnaminimalnamesecna temperatura, povprecna minimalna dnevna temperatura PRIM.: absolútna minimálna temperatúra, povprécna maksimálna tem­peratúra povprécna širína jézera -e -e -- ž hidgeogr. razmerje med površino in dolžino jezera S: srédnja širína jézera povprécna temperatúra -e -e ž klimatogeogr. povprecna vrednost veckratnih temperatur­nih meritev S: srédnja temperatúra (1) GL: klimatogeogr. povprécna dnévna tempe­ratúra, klimatogeogr. povprécna létna tempe­ratúra, klimatogeogr. povprécna maksimálna temperatúra, klimatogeogr. povprécna mésecna temperatúra, klimatogeogr. povprécnaminimál­na temperatúra povprécna višína mórja -e -e --ž hidgeogr. višina morske gladine na dolocenem kraju, izracunana iz dolgoletnih povprecijS: srédnja višína mórja povprécna višína snéžne odęje -e -e -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. povprecna višina plasti snežne odeje, izracunana iz dnevnih meritev in deljena s številom dni, navadno v enem mesecu povprécnavôda -e -e ž hidgeogr. srednja vred­nost med najvišjim in najnižjim vodostajem pri plimovanju S: srédnja vôda povprécni vôdni pretňk -ega -ega -óka m hidgeogr. povprecna kolicina vode, ki na do-locenem mestu navadno v tridesetletnem obdobju odtece skozi ovlažen recni profil v casovni enoti, izražena v l/s, mł/s S: srédnji létni vôdni pretňk povprécno vézno števílo -ega -ega -a s geogr. prometa merilo za dolocanje splošne dostop­nosti prometnega omrežja, ki se izracunava tako, da se vsota veznih števil deli s številom prometnih vozlišc v njem povrátnaembaláža -e -e ž var. okolja embalaža, ki se lahko uporabi veckrat, s cimer se zmanj­šuje kolicina odpadkov PRIM.: nčpovrátna embaláža, odpádna embaláža povrátna evakuácija -e -e ž demogeogr. vracanje nekdanjih evakuirancev v domaci kraj povrátna migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr. . remigrácija povrátnik -a m mat. geogr. vzporednik na 23° 27' severne in južne zemljepisne širine, nad katerim je Sonce v solsticiju v zenitu in se od njega ponovno obrne k ekvatorju S: obrátnik PRIM.: tecájnik GL: mat. geogr. júžni povrátnik, mat. geogr. ko­zorógov povrátnik,mat. geogr. rákovpovrátnik, mat. geogr. séverni povrátnik površína jézera -e -- ž hidgeogr. z bregom ome­jena ploskev vodne gladine jezera površínska erozíja prstí -e -e -- ž pedogeogr. erozija tankih površinskih slojev prsti zlasti z vodo, vetrom S: plastovíta erozíja PRIM.: járkasta erozíja prstí, žlebícasta erozíja prstí površínska intenzívnost -e -i ž agr. geogr. merilo za vrednotenje delovne intenzivnosti kmetovanja, izraženo s kolicino pridelkov na površinsko enoto zemljišca, npr. v q/ha PRIM.: délovna intenzívnost, prehrámbna intenzívnost površínska pna mja -e -e -- ž hidgeogr. nekaj mikronov debel sloj vode na morski gladini, ki je v stiku z ozracjem površínska razvdnica -e-e ž hidgeogr. . normálna razvódnica površínska reverberácija -e -e ž hidgeogr. razprševanje zvoka v vrhnji plasti vode PRIM.: pridnéna reverberácija, vmésna re-verberácija površínska vda -e -e ž hidgeogr. voda, ki stalno ali obcasno prekriva del Zemljinega površja PRIM.: podzémna vda površínski kňp -ega kópa ž ind. geogr. . dnévni kňp površínski krás -ega-amgeogr. krasa kras s po­vršinskimikraškimioblikami S: éksokrás površínski promčt -ega -éta m geogr. prometa promet, ki poteka po zgrajeni ali utrjeni po­vršini po kopnem PRIM.: podzémni promčt površínskisréž-ega-amklimatogeogr., hidgeogr. ledeni kristalcki v obliki igel, lusk, peresc, pahljac, stebrickov, ki nastanejo s sublimacijo vodnih hlapov na podhlajeni površini snežne odeje PRIM.: globínski sréž (1) površínski vôdni odtňk -ega -ega -óka m požirálnik hidgeogr. odtok vode po površju zaradi težno­sti, izražen v absolutni (l/s/mł) ali relativni (l/s/km˛)vrednostiPRIM.: kráškivôdniodtňk, podzémni vôdni odtňk površínski vni t -ega -ega -a m hidgeogr. gibanje površinskega sloja morske ali jezer­ske vode, ki ga povzrocajo vetrovi PRIM.: globínski vôdni tók, podpovršínski vôdni tók, pridnéni vôdni tók površínsko namákanje -ega -a s agr. geogr. namakanje, pri katerem se površinsko teko-ca voda pretaka po površini obdelovalnega zemljišca, npr. namakanje s prelivanjem, namakanje s preplavljanjem, namakanje v brazdah PRIM.: podzémno namákanje površje -a s geomorf. zunanji, vrhnji del Zemlje S: zęmeljsko površje PRIM.: reliéf (1, 2) GL: geomorf. distálno sándrsko površje, geo­morf. mutonírano površje, geomorf. navpícna razgíbanost površja, geomorf. proksimálno sándrsko površje, geomorf. teoríja o dvójnem uravnávanju površja, geomorf. teoríja o kon­trákciji Zęmljinega površja, geomorf. ukrívlje­nost površja, geomorf. vodorávna razgíbanost površja pozéba -e ž klimatogeogr. poškodba, unicenje rastline ali njenega dela zaradi mraza, slane pozídano méstno zemljíšce -ega -ega -a s geogr. nas. zemljišce v mestu, na katerem stojijo stavbe razlicnih namembnosti, tipov PRIM.: nčpozídano méstno zemljíšce pozidáva -e ž geogr. nas. . zazidáva pózitivna bilánca prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. porast števila prebivalcev na dolo-cenem obmocju v dolocenem obdobju PRIM.: négativna bilánca prebiválstva pózitivni narávni prirástek prebiválstva -ega -ega -tka -- m demogeogr. presežek števila živorojenih nad številom umrlih prebivalcev PRIM.: négativni narávni prirástek prebivál­stva pózitivni prirástek števíla prebiválcev -ega -tka -- -- m demogeogr. pozitivna razlika v šte­vilu prebivalcev med dvema popisoma PRIM.: négativni prirástek števíla prebiválcev pzitivno narávno gíbanje števíla prebivál­cev -ega -ega -a -- -- s demogeogr. demografski proces kot posledica pozitivnega naravnega prirastka števila prebivalcev PRIM.: négativno narávno gíbanje števíla prebiválcev pzna jesén -e -i ž klimatogeogr. fenofaza, ko odpada drevesno listje PRIM.: zgdnja jesén pzna ohladítev -e -tve žklimatogeogr., geomorf. . súbboreál pzna pomlád -e -i ž klimatogeogr. zadnja po­mladna fenofaza, ki se konca s cvetenjem bezga PRIM.: prčdpomlád, visôka pomlád, zgdnja pomlád pzni glaciál -ega -a m klimatogeogr., geomorf. zadnje hladnejše obdobje v pleistocenu, ko je led prekril obsežna obmocja Zemljinega površja S: tárdiglaciál PRIM.: srédnji glaciál, zakljúcna poledenítev, zgódnji glaciál pzno polétje -ega -a s klimatogeogr. zadnja poletna fenofaza, ki se konca s cvetenjem jesenskega podleska PRIM.: zgdnje polétje požárna planína -e-e ž agr. geogr. planinski pašnik, izkrcen s požigalništvom požárnica -e ž agr. geogr., ljud. s požiganjem izkrcena njiva, ki se po nekaj letih, ko se rodovitnost prsti poslabša, ponovno prepusti zarašcanju požárništvo -a s 1. agr. geogr. .požigálništvo (1, 2) 2. agr. geogr. kmetijski sistem, podtip selilnega poljedelstva s požigalništvom, razširjen na obmocjih tropskega deževnega gozda v Afriki PRIM.: požigálništvo (2), se­lílno poljedélstvo požigálniško poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. obdelovanje zemlje, pri katerem se rodovitnost prsti ohranja s požigalništvom, ki ga v sodobnosti uporabljajo le še nekatera ljudstva v tropskem in monsunskem pod-nebnem pasu požigálništvo -a s 1. agr. geogr. obdelovanje zemljišc z obdobnim krcenjem gozdov, pri katerem se zemljišce s požiganjem pognoji s pepelom, ko pa se po nekaj letihizcrpa, se za daljše obdobje opusti, znacilen za tropski pas in monsunska obmocja S: požárništvo (1) 2. agr. geogr. primitivni kmetijski sistem s pridobivanjem novih kmetijskih zemljišc s krcenjem in požiganjem odstranjenega drevja, grmicevja, nekoc zelo razširjen na goratih obmocjih EvropeS: gôrskokopáštvo, požárništvo (1) PRIM.: požárništvo (2) požirálnik -a m 1. geogr. krasa odprtina v recni strugi, v katero vteka voda 2. geogr. krasa od­prtina v kraški kamnini, ki požira vodo GL: hidgeogr. môrski požirálnik požléd -a m klimatogeogr. . žléd PPP-nacęlo -a [pepepé] s var. okolja . nacęlo PPP PPP-princíp -a[pepepé] mvar. okolja .nacęlo PPP prádolína -e ž geomorf. v ledenih dobah plei­stocena nastala široka dolina, ki jo je izdolbla reka, tekoca pred talecim se ledenim pokro­vom ali ob njem prŕg prága m 1. geomorf. obmocje, kjer se zložno gorsko pobocje prelomi v bolj strmo 2. geo­morf. obsežno razpotegnjeno vzpeto površje, ki locuje povodja, kotline, npr. prag Lunda v Afriki 3. geomorf. nizka skalnata pregrada v recni strugi GL: geomorf. dolínski prŕg, geomorf. krníški prŕg, geomorf. nagíbni prŕg na pobócju, geo­morf. oceánskiprŕg, geomorf. podmôrski prŕg, klimatogeogr. temperatúrni prŕg prágzd --a m 1. biogeogr. gozd, v katerem dre­vesa in druge rastline dosežejo zrelo, z oko­ljemuravnoteženostopnjo razvoja 2. biogeogr. gozd, porasel z drevesi in drugimi rastlinami v zreli stopnji razvoja, ki se ne izsekuje práha -e ž1. agr. geogr. obdobje pri obdelavi nji­ve v dvoletnem in troletnem kolobarju, ko se zemljišce zaradi preprecevanja cezmernega izcrpavanja jeseni preorje in se do naslednje pomladi pusti neobdelano S: trznína PRIM.: pręlog 2. agr. geogr. njiva, ki se obdobno za krajši cas pusti neobdelana, da se poveca njena rodovitnost GL: agr. geogr. délna práha, agr. geogr. zelęna práha prálni prášek -ega -ška m var. okolja sinteticna kemicnasnov v prahu za pranje, ki onesnažuje okolje in, zlasti ce vsebuje fosfate, povzroca evtrofikacijo voda prápňk -óka m mat. geogr. hipna, eksplozivna širitev vesolja iz dolocene, skrajno zgošcene tocke navzven, zato se celotno vesolje še vedno širi S: big bang, véliki pňk prašiceręja -e ž agr. geogr. panoga živinoreje, ki se ukvarja z rejo prašicev za meso, kože, zaradi intenzivnosti zlasti v velikih farmah okoljsko zelo obremenjujoca S: svinjeręja prášnogospodárstvo -ega -a s agr. geogr. kme­tovanje, pri katerem prevladuje poljedelstvo, temeljece na dve- ali triletnem kolobarjenju prášno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. orno poljedelstvo,prikateremsedolocenazemljiš-ca pušcajo v prahi vec let zapored právanacionálnadržáva -e -e -e ž polit. geogr. nacionalna država, v kateri dominantni narod sestavlja vec kot 90 % njenega prebivalstva PRIM.: funkcionálna nacionálna držáva práva projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, pri kateri je izveden geometricni prenos poldnevnikov in vzporednikov na projekcijsko ploskev PRIM.: konvencionálna projékcija, nčpráva projékcija právi délec -ega -lca m agr. geogr. . pravílni délec pravílni délec -ega -lca m agr. geogr. njivska, travniška parcela pravilne podolgovate ob-like na bolj sistematicno razparceliranem delu vaškega zemljišca S: právi délec PRIM.: nčpravílni délec právi nomadízem -ega -zma m agr. geogr. no-madizem, pri katerem živinorejski nomadi prebivajovšotorih,kijihobselitvah postav­ljajo na novih krajih, in se sploh ne ukvarjajo s poljedelstvom PRIM.: plnomadízem právi Sóncev dán -ega -ega dnéva m mat. geogr. cas, ki mine od ene do druge zgornje kulminacijeSonca PRIM.: lunárnidán,srédnji Sóncev dán, zvézdni dán právno várstvo okólja -ega -a -- s var. oko­lja celota pravnih predpisov, s katerimi se ureja varovanje okolja, npr. zakon o varstvu okolja, zakoni o zraku, vodah S: okljska jurisdíkcija pravokótna grúda -e -e ž agr. geogr. razpoteg­njena njivska, travniška parcela pravokotne oblike, ki se od zemljiškega delca razlikuje po vecji lastniški razpršenosti na vaškem zemljišcu pravokótna koordinátna mréža -e -e -e ž kart. koordinatna mreža iz dveh med seboj pravokotnih, enako dolgih nizov ravnih crt, natisnjena na topografskem zemljevidu S: topográfska koordinátna mréža pravokótna mréža UTM -e -e --[utečm] ž (univerzalna transverzalna Merkatorjeva projekcija) kart. pravokotna koordinatna precesíja mreža iz 60 poldnevniških con s širino 6 dolžinskih stopinj, oštevilcenih od 1 do 60, ki potekajo od mednarodne datumske meje proti vzhodu pravoktna vás -e vasí ž geogr. nas. nacrtno zasnovana vas s tlorisom, pri katerem se ceste pravokotno križajo, osrednji del, namenjen trgovanju, druženju prebivalcev, pa je na­vadno nepozidan pravokótni méstnitlóris -ega -ega -a m geogr. nas. praviloma nacrtni mestni tloris v obliki pravokotnika, znacilen za ameriška, nekatera ruska mesta, npr. Chicago, Buenos Aires, Novosibirsk PRIM.: koncéntricni méstni tlóris, radiálni méstni tlóris, zvézdasti méstni tlóris pravokótni récni sistém -ega -ega -a m hidgeogr. recna mreža, pri kateri so pritoki bolj ali manj pravokotni na reko, v katero se izlivajo práznjenje podežęlja -a -- s demogeogr., agr. geogr. proces, ki nastane zaradi bega z dežele in lahko negativno vpliva na obvladovanje, ohranjanje kulturne pokrajine prebiválstvena enôta -e -e ž var. okolja . ekvivaléntna enôta obremenítve okólja prebiválstveni rezervát -ega -am 1. demogeo-gr. za bivanje posebne skupine prebivalstva dolocenoobmocje 2. demogeogr. obmocje, na­menjeno skupini prebivalstva na nižji stopnji razvoja, ki živi po obicajih, šegah in navadah prednikov prebiválstvo -a s demogeogr. skupnost vseh lju­di, ki v danem trenutku živijo na dolocenem ozemlju S: populácija (1) GL: demogeogr. absolútni prirástek prebivál­stva, agr. geogr., demogeogr. agrárna gostôta prebiválstva, demogeogr. agrárnoprebiválstvo, demogeogr. aktívno prebiválstvo, demogeogr. alohtóno prebiválstvo, demogeogr. aritméticna gostôta prebiválstva, demogeogr. avtohtno prebiválstvo, demogeogr. bég prebiválstva, demogeogr. bilánca prebiválstva, demogeogr. biolóška reprodúkcija prebiválstva, demoge­ogr. biolóška sestáva prebiválstva, demogeogr. biolóškiprirástekprebiválstva, demogeogr. cen­trálniregísterprebiválstva, demogeogr. dejánski prirástek prebiválstva, demogeogr. drúžbeno­gospodárskasestávaprebiválstva, demogeogr. ekonómska gostôta prebívalstva, demogeogr. éksodus prebiválstva, demogeogr. eksplozíja prebiválstva, spl. geogr. geografíjaprebiválstva, demogeogr. gostôtaprebiválstva, demogeogr. ho-rizontálna mobílnost prebiválstva, demogeogr. izobrázbena sestáva prebiválstva, demogeogr. kmécko prebiválstvo, demogeogr. kmetíjsko prebiválstvo, demogeogr. mehánski prirástek prebiválstva, demogeogr. méstno prebiválstvo, demogeogr. narávnareprodúkcijaprebiválstva, demogeogr. narávna stagnácija prebiválstva, demogeogr. narávni prirástek prebiválstva, de­mogeogr. négativnabiláncaprebiválstva, demo-geogr. négativni narávni prirástek prebiválstva, demogeogr. podežęlskoprebiválstvo, demogeogr. popísprebiválstva, demogeogr. pózitivnabilán-ca prebiválstva, demogeogr. pózitivni narávni prirástek prebiválstva, demogeogr. pózitivni prirástek števíla prebiválcev, demogeogr. prirá­stek števíla prebiválcev, demogeogr. prisôtno prebiválstvo, demogeogr. projékcija prebivál­stva, demogeogr. rást prebiválstva, demogeogr. razvňj prebiválstva, demogeogr. regíster prebi­válstva, demogeogr. reprodúkcija prebiválstva, demogeogr. rezidéncnoprebiválstvo, demogeogr. rurálno prebiválstvo, demogeogr. samostójno prebiválstvo, demogeogr. selítvenareprodúkcija prebiválstva, demogeogr. selítveni prirástek prebiválstva,demogeogr. sestáva prebiválstva, demogeogr. sociálna mobílnost prebiválstva, demogeogr. sociálno-ekonómskastruktúrapre­biválstva, demogeogr. sócioekonómska struk­túra prebiválstva, demogeogr. spôlna sestáva prebiválstva, demogeogr. stálno prebiválstvo, demogeogr. stáranje prebiválstva, demogeogr. stárostna piramída prebiválstva, demogeogr. stárostna sestáva prebiválstva, demogeogr. stôpnja brúto reprodúkcije žénskega prebi­válstva, demogeogr. stôpnja néto reprodúkcije žénskega prebiválstva, demogeogr. stôpnja reprodúkcije prebiválstva, demogeogr. urbána eksplozíjaprebiválstva, demogeogr. urbáno pre­biválstvo, demogeogr. vertikálnamobílnostpre­biválstva,demogeogr. vzdrževánoprebiválstvo, demogeogr. zacásno prisôtno prebiválstvo prebjna dolína -e -e ž geomorf. navadno ozka in globoka recna dolina, ki poteka precno na slemenitev gorovja S: predórna dolína precesíja -e ž mat. geogr. gibanje Zemljine osi okrog tecaja ekliptike zaradi gravitacijskega delovanja Sonca in Lune GL: mat. geogr. precesíjaekvinókcija, mat. geogr. precesíja pomladíšca precesíja ekvinkcija -e -- ž mat. geogr. . precesíja pomladíšca precesíja pomladíšca -e -- ž mat. geogr. pre­mikanje pomladišca po ekliptiki za 50" na leto zaradi premikanja Zemljine osi S: precesíja ekvinókcija precesíjski stôžec -ega -žca m mat. geogr. na­videzni stožec, katerega plašc zariše Zemljina os zaradi razlicne nagnjenosti proti ekliptiki med letom, z nihaji na krožnici osnovne ploskve in valovitim plašcem, ki nastanejo zaradi nutacije précna dolína -e -e ž geomorf. dolina, poteka­joca precno na smer prevladujoce slemenitve gora ali geološke strukture PRIM.: podôlžna dolína précna ledeníška razpóka -e -e -e ž hidgeogr. ledeniška razpoka, ki poteka precno na smer premikanjaledenika PRIM.: krížna ledeníška razpóka, nótranja ledeníška razpóka, róbna ledeníška razpóka, vzdôlžna ledeníška raz­pka précna obála -e -e ž geomorf. . diskordántna obála précna projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, navadno azimutna, pri kateri os Zemlje in os projekcijske ploskve oklepata pravi kot in se projekcijska ploskev dotika Zemlje na doloceni tocki med ekvatorjem in tecajemPRIM.: ekvátorskaprojékcija,polárna projékcija précninaklňnréke -ega -ôna -- m hidgeogr. za­radi sredobežne sile v recnih zavojih v precni smeri nagnjena gladina vecjih rek précni prelňm -ega -ôma m geomorf. prelom, ki poteka precno na usmerjenost glavnih pre­lomov PRIM.: vzdôlžni prelňm précni prerčz -ega -éza m 1. kart. prerez do-locenega obmocja po širini od ene do druge tocke, prikazan s pomocjo razlik v višinskih tockah PRIM.: podôlžni prerčz (1) 2. kart. pra­vokotno cez dolino ali recno korito potekajoc prerez PRIM.: podôlžni prerčz (2) précniprerčzledeníka -ega -éza -- m hidgeogr. prerez ledeniškegmotemed bokoma ledenika na dolocenem delu med redišcem in ledeni­škim celom PRIM.: podôlžni prerčz ledeníka précni prerčz récne strúge -ega -éza -- -- m geomorf. oblika dna struge v ravnini, ki poteka pravokotno na recni tok S: précnirécniprerčz PRIM.: podôlžni prerčz récne strúge précni récni prerčz -ega -ega -éza m geomorf. . précni prerčz récne strúge precrkoválna abecéda -e -e ž kart. abeceda, ki se uporablja za zapis besed v tujih jezikih, zapisanih z drugacno, nelatinicno pisavo S: transliteracíjska abecéda PRIM.: prevédbena abecéda precrkoválni kljúc -ega -a m kart. razpre­delnica, v kateri so ob znamenjih dolocene pisave navedene ustrezne crke druge pisave S: transliteracíjski kljúc predálpska vás -e vasí ž geogr. nas., v Sloveniji . osrédnjeslovénska vás predálpsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, na­stalo v celni kotanji pleistocenskega alpskega ledenika, navadno na južnem ali severnem vznožjuAlp prédaselj -slja m geomorf. naravnimost, kipo­vezuje bregova recnega korita predátorstvo -tva s biogeogr. . plenílstvo prčdboreál -a m klimatogeogr., geomorf. prvo postglacialno obdobje toplejšega podnebja, med 8150 in 6800 leti pred našim štetjem S: prčdotoplítev prčdcíšcenje -a s 1. var. okolja cišcenje onesna­žene vode v cistilni napravi, s katerim se v usedalnikih odstranijo težji mehanski delci PRIM.: biolóško cíšcenje, kémicno cíšcenje, mehánskocíšcenje 2. var. okolja cišcenje zelo onesnažene vode pri viru onesnaževanja, pred izpustom v kanalizacijsko omrežje 3. var. okolja cišcenje onesnažene vode s peskolovi, lovilniki olj, greznicami, gnojnimi jamami predél -a m 1. spl. geogr. . obmócje (1) 2. spl. geogr. .ozémlje (1) PRIM.: geográfskiprôstor 3. geogr. nas. del mesta, naselja s posebnimi znacilnostmi PRIM.: méstna cetrt predeláva odpádkov -e -- ž var. okolja postopki, s katerimi se odpadne snovi ali že uporabljena embalaža z ustrezno obdelavo znova uporabi za iste ali druge namene S: recikláža (1) predeloválna dejávnost -e -i ž ind. geogr. po statisticni definiciji vsaka od gospodarskih predrta škávnica dejavnosti, ki se ukvarja z industrijsko pre­delavorudarskih,gozdnih inkmetijskih suro­vin, kar ustreza tradicionalnemu pojmovanju industrije predeloválna industríja -e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proiz­vodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijskeopreme,potrošnihdobrin PRIM.: bázicna industríja, ekstraktívna industríja predgrje -a s geomorf. nižji pas na prehodu podgorjav gorovje, hribovje S: prigórje PRIM.: zagórje predgrska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geo­morf. ledeniški pokrov, nastal v podnožju gora iz vec gorskih ledenikov, ki je v pleistocenupokrival npr. Švabsko-Bavarsko planoto, v sodobnosti znacilen za višje dele Aljaske PRIM.: piedmóntska poledenítev GL: hidgeogr. predgôrski típ poledenítve predgrski ledeníški krás -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. ledeniški kras v alpskem pred­gorju, za katerega so zaradi vpliva trajnejše rastlinskein prsteneodejeznacilnezaobljene površinske in podtalne kraške oblike predgrski típ poledenítve -ega -a -- m hidgeogr., geomorf. poledenitev, pri kateri se ledeniški jeziki razlicnih redilnih obmocij v predgorju združujejo v ledeniška polja, pre­krita z debelo grušcnato odejo prčdinštrumentálno obdbje -ega -a s kli­matogeogr. obdobje pred rednim merjenjem vremenskih pojavov z inštrumenti prčdkámbrij -a m geomorf. zgodnji zemeljski vek do 570 milijonov let pred sedanjostjo, ki se deli na periodi arhaik in proterozoik S: krip­tozóik PRIM.: kenozóik, mezozóik, páleozóik predledeníška kráška oblíka -e -e -e ž 1. geogr. krasa majhna, geološko mlada kraška oblika, nastala na obmocju pred ledeniškim jezikom ali v njegovi bližini 2. geogr. krasa kraškaob­lika na obmocju periglaciala S: periglaciálna kráška oblíka predledeníški krás -ega -a m 1. geogr. krasa kras, nastal pred nastopom poledenitve S: proglaciálni krás 2. geogr. krasa kras, nastal na obmocju pred ledeniškim jezikom ali v njegovi bližini, za katerega so znacilne ali zelo mladealiledeniško obrušenepovršinske kraškeoblikeS: obledeníškikrás,proglaciálni krás predledeníški vôdni odtňk -ega -ega -óka m hidgeogr. odtok vode z roba talecega se plei­stocenskega ledenega pokrova predledeníški vršáj -ega -a m geomorf. . sánder predledeníško pregrádno jézero -ega -ega -a s hidgeogr. pregradno jezero, nastalo na robu pleistocenskega ledenega pokrova, za ledeniškimicelnimimorenami predméstje -a s geogr. nas. vsak od zunanjih delov mesta, navadno strnjeno zazidan, a redkeje od mestnega središca, na katero je tesno funkcijsko navezan in ima specializi­rane funkcije, npr. industrijske, storitvene, trgovske, stanovanjske PRIM.: obméstje predrna dolína -e -e ž geomorf. . prebójna dolína predornína -e ž geomorf. magmatska kam­nina, ki nastane ob izbruhu vulkana, ko iz Zemljine notranjosti privre na površje lava S: efuzívna kamnína, ekstruzívna kamnína, izlívnakamnína,vulkanít,vulkánskakamnína PRIM.: globocnína prčdotoplítev -tve ž klimatogeogr., geomorf. . prčdboreál prčdplanína -e ž agr. geogr. planinski pašnik v nižjih legah visokogorja za zacasno pašo živi­ne na poti na planino spomladi in na povratku jeseni, namenjen tudi košnji S: prva planína, rôvt (2),senožét (2),senožétnaplanína,stája (3) PRIM.: planína (1) prčdpomlád -i ž klimatogeogr. fenofaza pred pomladjo, ko cvete iva PRIM.: pzna pomlád, visôka pomlád, zgódnja pomlád prčdpotrésni súnek -ega -nka m geomorf. tre­senje tal neposredno pred glavnim potresom PRIM.: pňpotrésni súnek prčdpristaníšce -a s geogr. prometa pristanišce pred glavnim pristanišcem, ki se uredi, ko to postane zaradi narašcajocega prometa pre­majhno ali neprimerno za pristajanje novih modelov ladij predrta škávnica -e -ež geogr. krasa škavnica, v kateri zaradi predrtega dna ali oboda ni stojece vode PRIM.: odprta škávnica, zaprta škávnica predstávni zemljevíd -ega -a m kart. . spo­ znávni zemljevíd prčdtegelénska ohladítev -e -tve ž klimatoge­ogr., geomorf. najstarejša pleistocenska ohladi­tev na severu Evrope pred okrog 2 milijonoma let, primerljiva z bibersko ohladitvijo v Alpah S: bruggenska ohladítev, bruggenski glaciál, prčdtegelénski glaciál prčdtegelénski glaciál -ega -a mklimatogeogr., geomorf. . prčdtegelénska ohladítev predúh -a m geomorf., geogr. krasa odprtina, luk­nja v kraški jami, odprta na obeh straneh GL: hidgeogr. vôdni predúh pregíb -a m geomorf. menjava strmine pobocja PRIM.: lňm, rób GL: geomorf. ledeníški pregíb pregíbnica -e ž geomorf. crta, ki povezuje pregi-be v reliefu, navadno tektonskega nastanka pręglaciál -a m klimatogeogr., geomorf. obdobje pred poledenitvijo pręglaciálna kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa kraška oblika, nastala pred nastopom poledenitve, kljub ledeniškemu preoblikova­nju lahko ohranjena v razlicno spremenjeni obliki preglédna kárta -e -e ž kart. . preglédni zemljevíd preglédna topográfska kárta -e -e -e ž kart. . preglédni topográfski zemljevíd preglédni topográfski zemljevíd -ega -ega -a m kart. topografski zemljevid v merilu 1 : 200.000 ali manjšem S: preglédna topográf-ska kárta preglédni zemljevíd -ega -a m kart. zemlje­vid, navadno v merilu od 1 : 100.000 do 1 : 1,000.000, ki prikazuje vecje obmocje S: preglédna kárta GL: kart. preglédni topográfski zemljevíd pregníto bláto -ega -a s var. okolja . aktívno bláto pregráda -e ž hidgeogr., var. okolja . jéz pregrádno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, nastalo za naravno ali umetno pregrado S: akumulacíjsko jézero, zajezítveno jézero GL: hidgeogr. predledeníško pregrádno jéze­ro prehdna planína -e -e ž agr. geogr. pašnik med predplanino in visokogorsko planino, namenjen kratkotrajni paši živine na poti iz doline v višje lege in na povratku prehdni turízem -ega -zma m geogr. turizma turisticno potovanje, pri katerem se turist na poti v namembni kraj potovanja ali iz njega vposameznemkrajuzadržujenajvec2dni S: tranzítni turízem PRIM.: pocítniški turízem (1) prehrámbna bilánca -e -e ž agr. geogr. razmerje med številcnostjo kmeckega ali celotnega pre­bivalstva in kolicino pridelane hrane, ki kaže na njene presežke ali primanjkljaje v posa­meznih državah, na posameznih obmocjih prehrámbna industríja -e -e ž ind. geogr. . živílska industríja prehrámbna intenzívnost -e -i ž agr. geogr. merilo za vrednotenje prehrambne vredno­sti razlicnih kulturnih rastlin, pridelanih na površinski enoti zemljišca, izraženo npr. v kJ/ha PRIM.: délovnaintenzívnost,površínska intenzívnost prehrámbnarastlína -e -e ž nav. mn. agr. geogr. kulturna rastlina, ki se uporablja zlasti za prehrano ljudi, npr. pšenica, krompir, fižol, jagode PRIM.: industríjska rastlína, krmna rastlína prehranjeválna veríga -e -e ž biogeogr., pokr. ekol. zaporedje skupin organizmov glede na razlicne prehranjevalno-troficne nivoje, pri cemer prehajajo snovi in energija od rastlin preko rastlinojedih, mesojedih živali, cloveka do organizmov razkrojevalcev S: prehranje­válni cíkel prehranjeválni cíkel -ega -kla mbiogeogr., pokr. ekol. . prehranjeválna veríga prekínjenipermafrôst -ega -a m hidgeogr., geo­morf. permafrostz vmesnimi nezamrznjenimi obmocji prekmúrska híša -e -e ž geogr. nas. ozka in nizka lesena ali nabita slovenska kmecka hiša, podtip panonske hiše s stavbami, raz­porejenimi v kljucu ali na vogel, ki je vedno pobeljena in zlasti nekoc krita z debelo slam-nato streho prekomérna obremenítev oklja -e -tve -- ž var. okolja . cezmérna obremenítev okólja prekomérna páša -e -e ž agr. geogr., var. okolja . cezmérna páša prekomérna rába tál -e -e -- ž agr. geogr., var. okolja . cezmérna rába tál préma temperatúrna stratifikácija vôde prekňp -ópa m hidgeogr., geogr. prometa v zemelj­sko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovbo S: kanál (2) prekríti krás -ega -a m geogr. krasa kras pod debelejšimi prepustnimi klasticnimi sedi­menti, katerega oblike se odražajo tudi v površinskih reliefnih oblikah PRIM.: pokríti krás, prikríti krás prelŕz -áza m geomorf. . prevál prelív -amhidgeogr. ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami GL: hidgeogr. môrski prelív prelívna ca -e -e ž hidgeogr. obmorski pas med crtama plime in oseke prelívni izvír -ega -a m hidgeogr., geogr. krasa kraški izvir, ki deluje ob višji vodi, ko skozi nižji, stalnejši izvir ne more izteci vsa iz pod-zemlja pritekajoca voda prelívno kráško pje -ega-ega-as geogr. krasa kraško polje, kjer se voda na dnu površinsko preliva cez pas neprepustne podlage pręlog -a m agr. geogr. dolgotrajnejša opustitev obdelave zemljišca, ki praviloma ni nepo­sredno povezana s sistemi kolobarjenja PRIM.: práha (1), púšca GL: agr. geogr. ekonómski pręlog, agr. geogr. funkcíjski pręlog, agr. geogr. pręlog drúge stôpnje, agr. geogr. pręlog prve stôpnje, agr. geogr. prikríti pręlog, agr. geogr. sociálnipręlog, agr. geogr. sodôbni pręlog, agr. geogr. téhnicni pręlog pręlog drúge stôpnje -a ----m agr. geogr. prelog na kmetijskem zemljišcu, ki je v fazi izrazitega zarašcanja z grmicevjem in s tem postopnegavzpostavljanjanaravnegarastlin­stva PRIM.: pręlog prve stôpnje, púšca (3) pręlog prve stôpnje -a -- -- m agr. geogr. pre-log na kmetijskem zemljišcu, ki je v zacetni fazi zarašcanja, navadno tri leta po popolni opustitvi obdelave, ko se na njem mocno raz­rastejo zlasti pleveli in druga zelišca PRIM.: pręlog drúge stôpnje, púšca (3) prelňm -ôma m geomorf. razpoka v kamninskih skladih, nastala zaradi premika kamnin S: prelómnica (1) PRIM.: prelómna cóna GL: geomorf. précni prelňm, geomorf. stôpnjasti prelňm, geomorf. transfórmni prelňm, geomorf. vzdôlžni prelňm, geomorf. zęmeljski prelňm prelómljenagúba -e -e ž geomorf. guba s pravo­kotno na smer pritiskov pretrganimi krilnimi ploskvami, pri cemer plasti razpadejo na nepovezane odseke v obliki stopenj PRIM.: prepógnjena gúba, próžna gúba prelmna ca -e-e ž geomorf. pas ozemlja ob prelomu ali vec vzporednih prelomih S: prelómnica (2) PRIM.: prelňm prelómnacrta -e -e ž geomorf. presecnicaprelo-ma z Zemljinim površjem S: prelómna línija prelmna línija -e -e ž geomorf. . prelómna crta prelmna plkev -e -kve ž geomorf. ploskev, ob kateri se kamninski blok razlomi in pre­makne prelmna tektnika -e -e ž geomorf. del tekto­ nike, ki proucuje prelomne procese in pojave v Zemljini skorji prelmnica -e ž 1. geomorf. . prelňm 2. geo­morf. . prelómna cóna prelómni skňk -ega skôka m geomorf. višina tektonske premaknitve kamninskih skladov prelmniški blk -ega -a m geomorf. vecja kamninska gmota med dvema prelomomaS: tektónski blók prelmniški járek -ega -rka m 1. geogr. krasa . kráški járek 2. geomorf. . tektónski járek prelňv -ôva m hidgeogr. letni ulov rib posamezne vrste ali rib v dolocnem morju, ki presega letni prirastek prelóžnogospodárstvo -ega -a s agr. geogr. . menjálno gospodárstvo (2) prématemperatúrnastratifikácijavôde -e -e -e -- ž hidgeogr. . anotermíja vôde premícnica -e ž mat. geogr. . planét premíkanje celín -a -- s geomorf. po teoriji o tektoniki plošc nenehno razcepljanje in gibanje celin, ki se je zacelo z razcepom praceline Pangeje in nadaljevalo z mlajšima pracelinama Gondvano in Lavrazijo S: po­ továnje celín premíkanje ledeníka -a -- s hidgeogr. drsenje ledenika navzdol zaradi težnosti, nagnje­nosti podlage, vode v njem, spreminjanja temperature premíkanje zęmeljskih gmt -a -- -- s geomorf. . gmno odnášanje préminapredujócivál -ega -ega -a m hidgeogr. morski val, ki se širi v premi crti cez plitvino in se razlomi blizu obale premogvništvo -a s ind. geogr. rudarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem premoga prenaséljenost -i ž demogeogr. relativno pre­ veliko število prebivalcev ali posameznih skupin prebivalstva na dolocenem obmocju, na katerem nimajo zagotovljenih temeljnih možnosti za življenje in delo S: híperpopu­lácija GL: agr. geogr., demogeogr. agrárna prenasélje­nost prenikajóca vôda -e -e ž hidgeogr., geogr. krasa . kapníca (3) prenôsna móc -e mocí ž geomorf. . trans- pórtna móc prenôsna móc réke -e mocí -- ž hidgeogr., geo­morf. . transpórtna móc réke prenôsnasposóbnostréke -e -i -- ž hidgeogr., geomorf. . transpórtna sposóbnost réke prenôsno omréžje -ega -a s geogr. prometa omrežje za prenos elektricne energije po visokonapetostnih daljnovodih z napetostjo 400, 220 in 110 kV prenva -e ž geogr. nas., plan. nacrtovalski in drugi ukrepi za gospodarsko, socialno in kul­turno prenovitev, posodobitev degradiranih poselitvenih obmocij GL: geogr. nas. méstnaprenôva, geogr. nas. pre­nôva mésta, geogr. nas. prenôva vasí prenôva mésta -e -- ž geogr. nas. urbanisticni postopek, s katerim se nacrtuje prenova in revitalizacija dela mestnega naselja z upoš­tevanjem njegovih znacilnosti in posebnosti, pricakovanega družbenogospodarskega raz­voja S: méstna prenôva PRIM.: prenôva vasí prenva vasí -e -- ž geogr. nas. urbanisticni postopek, s katerim se nacrtuje prenova in revitalizacija obstojecega podeželskega na­selja z upoštevanjem krajevnih posebnosti, regionalnih znacilnosti in pricakovanega družbenogospodarskega razvoja PRIM.: pre­nôva mésta preobrázba nasélja -e -- ž geogr. nas. spremi­njanje naselja glede na razlike med mestom in podeželjem, ki ga pospešujejo ali zavirajo zlasti razpoložljiva delovna mesta, prometna dostopnost, socialno preslojevanje, obli­kovanost površja, mikroklimatske in talne razmere preobrázba snéžne odęje -e -- -- ž klimato­geogr., hidgeogr. spreminjanje sestave, kakovo­stiinlastnostiposameznih plastisnežneodeje zaradi preobrazbe snega, vremenskih vplivov in lastnosti podlage S: razvňj snéžne odęje preobrážena kamnína -e -e ž geomorf. . metamórfna kamnína preobrážena pokrájina -e -e ž spl. geogr. . kultúrna pokrájina preostánek -nka m geomorf. v procesu ke­micnega preperevanja oziroma raztapljanja kamnine zaradi slabe topljivosti preostalo gradivo, npr. boksit, laterit S: rezídij preperelína -e ž geomorf., neustr. . preperína preperévanje -a s geomorf. razpadanje,razkra­janje kamnin in mineralov zaradi kemicnih, fizikalnih, mehanskih in bioloških procesov S: razpádanje GL: geomorf. biogéno preperévanje, geomorf. bíokémicno preperévanje, geomorf. biolóško preperévanje, geomorf. fizikálnopreperévanje, geomorf. frónta preperévanja,geomorf. hidrolít­sko preperévanje, geomorf. kémicno preperé­vanje, geomorf. lupínastopreperévanje, geomorf. mehánicno preperévanje, geomorf. mehánsko preperévanje, geomorf. môkro preperévanje, geomorf. razbremenílnopreperévanje, geomorf. sólno preperévanje, geomorf. súho preperé­vanje, geomorf. temperatúrno preperévanje, geomorf. zmrzálno preperévanje preperína -e ž geomorf. plast nesprijetega pre­perelega kamninskega gradiva na Zemljinem prevetręna vreménska postája površju, nastala s preperevanjem maticne podlage S: detrít, preperelína prepógnjena gúba -e -e ž geomorf. guba s kamninskimi plastmi, zaradi stiskanja upo­gnjenimi v obliki valov, pri cemer so plasti premaknjene druga proti drugi S: ukrívljena gúba PRIM.: prelómljena gúba, próžna gúba preprôsti récni režím -ega -ega -a m hidgeogr. . enostávni récni režím prepústnost -i ž geomorf., pedogeogr. lastnost kamnine, prsti, da v vecji ali manjši meri prepušca vodo PRIM.: poróznost (1, 2) GL: geomorf. prepústnost kamníne prepústnost kamníne -i --ž geomorf. lastnost kamnine, da v vecji ali manjši meri prepušca vodo ali pa je sploh ne prepušca prerčz réke -éza -- m hidgeogr. namišljenanav­picna ploskev, pravokotna na recni tok GL: hidgeogr. mrtvi prerčz réke, hidgeogr. žívi prerčz réke preríja -e ž biogeogr. pokrajina v osrednjem severnoameriškem nižavju z majhnimi koli-cinami padavin in vrocim poletjem, porasla s travami in drugimi zelnatimi rastlinami GL: biogeogr. nízkotrávnapreríja, biogeogr. vis­kotrávna preríja preríjska prst -e prstí ž pedogeogr. prst, raz­širjena na obmocjih z zmernim do hladnim vlažnim podnebjem, ki jo porašca visoko­travna prerija preséka -e ž agr. geogr. podolgovato izsekano zemljišce v obsežnem gozdu presihajócaréka -e -e ž hidgeogr. . obcásna réka presihajóce kráško jézero -ega -ega -a s hid-geogr., geogr. krasa jezero na kraškem površju, ki se glede na vodno stanje obdobno polni in prazni presihajóci izvír -ega -a m geogr. krasa kraški izvir, ki ob suši presahne S: sušíca presna -ežpokr. ekol. življenjsko pomembni biokemicni procesi, pri katerih nastajajo energija in snovi za obnovo celic S: meta-bolízem presja vplívov na oklje -e -- -- -- ž var. okolja ugotavljanje sprejemljivosti nacrtovanih po­segov v okolje glede na njegove znacilnosti in pricakovane negativne posledice, ki ga kot preventivno okoljevarstveno ukrepanje opravijo pooblašceniorgani, ustanove PRIM.: océna vplívov na okólje prestólnica -e ž geogr. nas., polit. geogr. . glávno mésto prestólnica federácije -e -- ž geogr. nas., polit. geogr. . glávno mésto zvézne držáve prestólnicazvéznedržáve -e -- -- žgeogr. nas., polit. geogr. . glávno mésto zvézne držáve prestópnoléto -ega -a s mat. geogr. vsako cetrto leto, dolgo 366 dni pretocítev réke -tve -- ž geomorf. . pirateríja pretócna hídroelektrárna -e -e ž ind. geogr., hidgeogr. hidroelektrarna na reki z velikim pretokom in majhnim strmcem, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca kineticna energija sproti pritekajoce recne vode S: nízkotlácna hídroelektrárna PRIM.: akumulacíjska hídroelektrárna pretócna krivúlja -e -e ž 1. hidgeogr. krivulja, ki prikazuje dnevno, mesecno, letno spre­minjanje pretoka vode 2. hidgeogr. krivulja, ki prikazuje razmerje med višino in pretokom vode pretócnaškávnica -e -e ž geogr. krasa škavnica, skozi katero tece voda zaradi prerezanega oboda na zgornji dotocni in spodnji odtocni strani pretócni režím -ega -a m hidgeogr. . récni režím (1, 2) pretócno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z dotokom in odtokom, lahko razširjena recna struga pretrgana próga -e -e ž agr. geogr. zemljiška proga, pri kateri prvotno sklenjen zemljiški kos prekinjajo vmesni ozki delci in precno potekajoce poljske poti PRIM.: císta próga prevál -a m geomorf. nižji del gorskega slemena, cez katerega je mogoce priti iz ene doline v drugo S: prelŕz PRIM.: sędlo prevédbena abecéda -e -e ž kart. abeceda, ki se uporablja za zapis besed iz jezika z drugacnimi crkami, jezikovnimi znaki S: transkripcíjska abecéda PRIM.: precrkoválna abecéda prevetręnavreménskapostája -e -e -e ž klima­togeogr. vremenska postaja na pobocju ali vrhu vzpetine, izpostavljena vetru S: ventilírana vreménska postája prevísna sténa -e -e ž geomorf. pobocje ali njegov del z naklonom nad 90° prevíšani horiznt -ega -a m klimatogeogr. zaradi vzpetin zvišano obzorje v dolini, ki zmanjšuje cas soncnega obsevanja prevdnik -a m geogr. krasa votlina, skozi katero se pretaka kraška voda prevózno srédstvo -ega -a s geogr. prometa . vozílo prevóženikilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za potrebe vzdrževanja in menjavanja vozil, ki se izracunava tako, da se seštevajo vse razdalje, ki jih v dolocenem casu prevozi doloceno vozilo prevrnjena gúba -e-e ž geomorf. asimetric­na guba, pri kateri obe krili vpadata v isti smeri PRIM.: polęgla gúba, pošévna gúba, potopljęna gúba prezracevánjeprstí -a -- s pedogeogr. stalna iz­menjava plinov med zrakom v prsti in zrakom v ozracju S: aerácija prstí prezracevánje vôde -a -- s var. okolja, hidgeogr. dovajanje kisika v vodo, navadno z njenim vrtincenjem ali z vpihavanjem zraka vanjo, da se pospeši biokemicno razgrajevanje organskih snovi v cistilnih napravah S: ae­rácija vôde GL: hidgeogr. narávno prezracevánje vôde, hidgeogr. umétno prezracevánje vôde prežéti pás -ega pasú m geogr. krasa . freá­ ticni pás prhlína -e ž pedogeogr. humus, ki je neenako­merno pomešan z anorganskimi snovmi in je njegov horizontnavadno ostro locen od spod­njega horizonta, nastal pri delnem razkroju opada zlasti s pomocjo gliv S: mór húmus, prhnína PRIM.: sprstenína, trhlína prhnína -e ž pedogeogr. . prhlína pribňj -ôja m hidgeogr. . bútanje mórja pribréžno jézero -ega -a s hidgeogr. . ob- môrsko jézero pricakovánaživljęnjskadôba -e -e -e ž demo-geogr. statisticno opredeljena dolžina življenja, ki jo lahko pricakuje skupina novorojenckov v doloceni državi, pokrajini prideloválna specializácija -e -e ž agr. geogr. usmerjenost pridelave v doloceno kmetijsko panogo, npr. sadjarstvo,živinorejo,alivpri­delovanje dolocenih kulturnih rastlin oziroma rejo dolocenih domacih živali, zlasti zaradi pridobivanja posameznih tržnih pridelkov, npr. pšenice za moko, mleka, mesa, namiz­nega grozdja pridnéna reverberácija -e -e ž hidgeogr. raz­prševanje zvoka v najgloblji plasti vode PRIM.: površínska reverberácija, vmésna reverberácija pridnéni vdni tk -ega -ega -a m hidgeogr. gibanje tankega sloja vode ob dnu jezera, morjaPRIM.: globínskivôdni tók,podpovršín-ski vôdni tók, površínski vôdni tók pridvíg -a m geomorf. . reliéf (1) prigje -a s geomorf. . predgórje prijemác -a m kart. oznaka na zemljevidu, ki doloca položaj posameznih prekrivajocih se listov, oleat S: pásar prěkamnína -e ž geomorf. kamninsko telo, ki meji na drugo kamninsko telo, ga obdaja, npr. žila prikríti krás -ega -a m geogr. krasa podzemni kras, ki ni viden, ker ga na površju prekrivajo neprepustne odkladnine S: skríti krás PRIM.: pokríti krás, prekríti krás prikríti pręlog -ega -a m agr. geogr. prelog na kmetijskem zemljišcu, na katerem je kme­tijska pridelava izrazito ekstenzivna ali je samo navidezno obdelano zaradi strahu pred morebitnimisankcijami prilívni tk -ega -am hidgeogr. vodoravno pre­mikanje morske vode zaradi plime, navadno usmerjeno k obali PRIM.: odlívni tók, oséški tók, plímski tók (1, 2) prilóžnostno nasélje -ega -a s geogr. nas. na­selje, ki je naseljeno samo za krajši cas, npr. naselje za gozdne delavce, lovska postojanka lovskih ljudstev, naselje pravih nomadov S: efemęrno nasélje primár -ja m spl. geogr. . primárni séktor primárna dejávnost -e -i ž nav. mn. spl. geogr. celota gospodarskih dejavnosti, katerih rezultat so pridelki in izdelki, povezani z izrabo naravnih virov, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov in nabiralništvo, po nekaterih klasifikacijah tudi rudarstvo in vodno gospodarstvo PRIM.: kvartárna dejávnost, sekundárna dejávnost, terciárna dejávnost (1, 2) primárna energíja -e -e ž ind. geogr. energija, ki prirástek prebiválstva se porablja neposredno v prvotni obliki, npr. premog za kurivo, elektrika iz hidroelektrarn PRIM.: sekundárna energíja primárna prodúkcija -e -e ž pokr. ekol. . pri­ márna proizvódnja primárna proizvdnja -e -e ž pokr. ekol. nasta­janje organskih snovi s fotosintezo v zelenih rastlinah kot primarnih proizvajalcih S: pri­márna prodúkcija GL: pokr. ekol. brútoprimárnaproizvódnja, pokr. ekol. néto primárna proizvódnja primárna turísticna dobrína -e-e-e ž nav. mn. geogr. turizma turisticno zanimiva dobrina, ki obstaja v naravi, npr. podnebna, vodna, geomorfološka, rastlinska, živalska, ali jo je ustvaril clovek, npr. kultura, zgodovinski in kulturni spomenik, oblika rabe tal, videz na­selij PRIM.: sekundárna turísticna dobrína primárna vrtáca -e -e ž geogr. krasa vecja vrta-ca, v katero se poglablja manjša, sekundarna vrtaca S: prvôtna vrtáca PRIM.: sekundárna vrtáca primárna zgrnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. . narávna zgórnja gózdna męja primárni gzd -ega -a m biogeogr. . prvôtni gd primárni minerál -ega -a m pedogeogr., geomorf. mineralv neprepereli kamnini ali prstiPRIM.: novotvórba primárni potrésni vál -ega -ega -a m geomorf. . longitudinálni potrésni vál primárni séktor -ega -ja m spl. geogr. del go-spodarstva, ki obsega primarne dejavnosti S: primár PRIM.: kvartárni séktor, sekundárni séktor, terciárni séktor primárno cíšcenje -ega -a s var. okolja . me- hánsko cíšcenje primárno rastlínstvo -ega -a s biogeogr. . prvôtno rastlínstvo primárno vodovódno omréžje -ega -ega -a s var. okolja, hidgeogr. sistem naprav za prenos pitne vode od vodnega zajetja do sekundarne­ga vodovodnega omrežja PRIM.: sekundárno vodovódno omréžje primérnostzarekreácijo -i -- -- ž geogr. turizma dejstvo, da je dolocena pokrajina, kraj pri­meren za rekreacijo na prostem, v naravi S: ustréznost za rekreácijo priméstje -a s geogr. nas. . obméstje priméstni promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora z javnimi vozili med mestom in primestnimi naselji PRIM.: mčdkrajévni promčt, méstni promčt priméstnonasélje -ega -a s geogr. nas. nekdanje samostojno naselje, ki je postalo del mesta, pri cemer lahko sestavlja lastno naselbinsko enoto, lahko pa se je z mestnim tkivom že povsem zraslo primrje -a s 1. spl. geogr., ožje ozemlje nepo­sredno ob morju 2. spl. geogr., širše regija, ki gravitira k obalnim naseljem primrska híša -e -e ž geogr. nas. zidana kam­nita kmecka hiša, znacilna za jugozahodno Slovenijo, ki se povecuje z dodajanjem novih celic, s položno, žlebicasto streho, ponekod obloženo s težkimi kamni, in visokim dim-nikom, imenovanim kamin S: mediteránska híša primrska vás -e vasí ž geogr. nas., v Sloveniji grucasta vas, v kateri se strnjeno zazidane stavbe držijo druga druge v dokaj premocrt­nem nizu, nizi objektov pa so raznosmerno razporejeni po naselju, zato je prometno omrežje zelo razvejano, na vaškem zemljišcu prevladuje razdelitev na prvotne grude princíp PPP -a --[pepepé] m var. okolja . nacęlo PPP priobálni r -ega -a m geomorf. del plitvega morskega dna pred strmo pobocno stopnjo pripráva ve -e -- ž var. okolja postopki, s ka­terimi se vodi zagotavljajo lastnosti, potrebne za doloceno rabo, npr. za pitje, tehnološke namene, hlajenje S: kondicioníranje vôde priraslíka -e ž biogeogr. rastlina, prilagojena življenju na drugi rastlini, ki ji ne jemlje hranilne snovi S: epifít prirástek prebiválstva -tka -- m demogeogr. razlika v številu prebivalcev na dolocenem obmocju v dolocenem obdobju PRIM.: prirá­stek števíla prebiválcev GL: demogeogr. absolútniprirástekprebiválstva, demogeogr. biolóški prirástek prebiválstva, demogeogr. dejánski prirástek prebiválstva, demogeogr. mehánski prirástek prebiválstva, demogeogr. narávni prirástek prebiválstva, demogeogr. négativni narávni prirástek prebi­válstva, demogeogr. pózitivni narávni prirástek prebiválstva, demogeogr. selítveni prirástek prebiválstva prirástekštevílaprebiválcev -tka -- -- m demo-geogr. razlika v številu prebivalcev med dvema popisoma PRIM.: prirástek prebiválstva GL: demogeogr. négativni prirástek števíla pre­biválcev, demogeogr. pózitivni prirástek števíla prebiválcev priséljenec -nca m demogeogr. oseba od drugod, ki se za stalno naseli v dolocenem kraju, po­krajini, državi S: imigránt PRIM.: odséljenec priseljevánje -a s demogeogr. naseljevanje v do-locenem kraju, pokrajini, državi od drugod S: imigrácija PRIM.: odseljevánje prisíljena konvékcija -e -ež hidgeogr. konvek­ cija vode zaradi ucinkovanja mehanskih sil, npr. turbulentnega toka prisklédništvo -a s biogeogr. razmerje med dvema razlicnima organizmoma, pri katerem ima eden korist, drugi pa ni oškodovan S: komenzalízem prisje -ój ž mn. klimatogeogr. soncne pobocne lege z dolgotrajnim direktnim soncnim ob-sevanjem PRIM.: osje prisóncje -a s mat. geogr. tocka, v kateri je Zemlja na svoji elipticni poti okrog Sonca od njega najmanj oddaljena S: perihélij PRIM.: odsóncje prisôtno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. prebivalstvo, ki je na kriticni dan popisa v dolocenem kraju, ne glede na kraj stalnega ali zacasnega bivališca PRIM.: stálno prebivál­stvo, zacásno prisôtno prebiválstvo pristajálna obála -e -e ž geogr. prometa obala, urejena za pristajanje ladij S: operatívna obála pristán -a m geogr. prometa, hidgeogr. . pri­ staníšce (1, 2) pristaníšce -a s 1. geogr. prometa, hidgeogr. morska, jezerska ali recna obala s pomoli in napravami za pristajanje, natovarjanje, raz­tovarjanje ladij S: lúka (2), pristán 2. geogr. prometa, hidgeogr. obrežni del morja, jezera ali reke, kjer se ladje privezujejo, sidrajo, oskrbujejo S: lúka (3), pristán GL: geogr. prometa pótniško pristaníšce, geogr. prometa prčdpristaníšce, geogr. prometa specia­lizírano pristaníšce, geogr. prometa, polit. geogr. svobôdno pristaníšce, geogr. prometa tovórno pristaníšce, geogr. prometa tranzítno pristaníš-ce, geogr. prometa trgôvsko pristaníšce pristaníškaoscilácija -e -e ž hidgeogr. navpic­no in vodoravno gibanje vode v pristanišcu zaradi valovanja na odprtem morju, ki potiska ladje k obali ali od nje pristaníški cŕs -egacásam hidgeogr. cas,kov pristanišcu nastopi plima, ki omogoca vplutje in izplutje vecjih ladij S: lúški cŕs pristáva -e ž 1. geogr. nas. grašcinsko stano­vanjsko ali kmetijsko gospodarsko poslopje v vaškem okolju, zunaj grajskega obzidja 2. agr. geogr., v srednjem veku posest zemljiških gospostev, ki se praviloma lastniško ne me-nja, lahko pa se ob širjenju hubnega sistema povecuje s prikljucevanjem podložnih hub in delov srenjskih zemljišc pritócno-odtócno kráško pólje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje s pritoki ali izviri na eni in ponori na drugi strani pritňk -óka m hidgeogr. potok ali reka, ki se iz­liva v vecjo reko, jezero privatizácija -ežspl. geogr. spreminjanjedržav­ne, družbene ali kolektivne lastnine v zasebno PRIM.: denacionalizácija, reprivatizácija privétrna strán -e straní ž klimatogeogr. stran vzpetine ali predmeta, ki je obrnjena pravo­kotno na smer prevladujocih vetrov PRIM.: odvétrna strán privčz -éza m geogr. prometa del obale, urejen za pristajanje, privezovanje plovil prizémlje -a s mat. geogr. tocka, v kateri je Luna pri kroženju okrog Zemlje od nje najmanj oddaljena S: perigęj PRIM.: odzémlje problémsko obmócje -ega -a s plan. . ob- mócje s posébnim regionálnim razvôjem prd -a m 1. geomorf. usedlina iz nesprijetih za­obljenih kamnitih delcevvelikostinad 2 mm, ki so jih iz ostrorobatega grušca z valjenjem po strugi izoblikovale tekoce vode 2. geomorf. zaobljeni kamniti delci v morju, ki nastanejo zaradi erozijskega delovanja in premikanja sedimentov PRIM.: prodíšce, pródnik GL: geomorf. Callieuxova metóda dolócanja zaóbljenosti próda, geomorf. drôbni pród, geo­morf. histográm próda, geomorf. morfometríja próda, geomorf. srédnje debéli pród, geomorf. zaóbljenost próda, geomorf. zeló debéli pród, geomorf. zélo drôbni pród promčt prodíšce -a s geomorf. s prodom prekrito zem­ ljišce, navadno ob recnem toku pródnata pušcáva -e -e ž geomorf. . serír prdnik -a m geomorf. kos kamnine, kigajemed prenašanjem zaoblila voda PRIM.: méljnik prdni vršáj -ega -a m geomorf. recni vršaj iz proda prdni zasíp -ega -a m geomorf. debelejša, vecinoma prodnata in pešcena akumulacija v gorskem podgorju GL: geomorf. mlájši pródni zasíp, geomorf. staręjši pródni zasíp producčnt -ęnta m biogeogr. . proizvajálec profíl prstí -a -- m pedogeogr. navpicen presek prsti od njenega površja do maticne podlage, v katerem so vidni horizonti profíl ravnovésja -a -- m hidgeogr., geomorf. teo­reticna izoblikovanost morskega ali jezerske­ga brega v obliki v zgornjem delu položnejše in v spodnjem delu strmejše krivulje profúndal -a m hidgeogr. obmocje morskega, jezerskega dna GL: hidgeogr. jézerski profundál prga -e ž agr. geogr. . zemljíška próga prógastagrúda -e -e ž agr. geogr. njivska, trav­ niška parcela podolgovate oblike, nekdanja gruda, ki je zaradi spreminjanja obdelovanja, npr. zaradi strojnega oranja, dobila podobno obliko kot vzporedni delci proglaciálna dolína -e -e ž geomorf. dolina, po kateri je tekla proglacialna reka proglaciálna réka -e -e ž hidgeogr. reka v ne­ posredni bližini ledeniškega jezika proglaciálni krás -ega -a m geogr. krasa . predledeníški krás (1, 2) proglaciálni pojáv -ega -a m nav. mn. geomorf. vsak od pojavov, znacilnih za proglacialno podokolje, npr. glaciofluvialno nasipanje v sandrih, glaciofluvialnih terasah, kemske terase, kotanje mrtvega ledu proglaciálni sedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment v neposredni bližini ledeniškega jezika ali dolvodno od njega proglaciálni vršáj -ega -a m geomorf. . sánder proglaciálno obmócje -ega -a s geomorf. . proglaciálno pňdokólje proglaciálno pňdokólje -ega -a s geomorf. del ledeniškega sedimentacijskega okolja pod celom ledenika, kjer se glaciofluvialno gradivo odlaga v terasah, vršajih, deltah in se pojavljajo ostanki mrtvega ledu ter ko­tanje v mrtvem ledu S: ledeníško prčdpólje, proglaciálno obmócje PRIM.: ékstraglaciálno pňdokólje, englaciálno pňdokólje, súbglaci­álno pňdokólje, súpraglaciálno pňdokólje, tęrminoglaciálno pňdokólje proizvajálec -lca m biogeogr. organizem, ki sin-tetiziraorganskohranoizanorganskihsnovi S: producčnt PRIM.: porábnik, razkrojeválec proizvódnja eléktricne opréme -e -- -- ž ind. geogr. . eléktrotéhnicna industríja proizvdnja in predeláva papírja -e -- -e -- ž ind. geogr. . papírna industríja proizvódnjaprométnihsrédstev -e -- -- ž ind. geogr. proizvodnja razlicnih prometnih vozil, kiobsega proizvodnjo motornih vozil, ohišij, delov in dodatne opreme za vozila, prikolic in polprikolic, graditev in popravilo ladij in colnov, proizvodnjo železniških in drugih tirnih vozil, zracnih vozil, koles, motornih koles in drugih vozil proizvódnja tekstílij -e -- ž ind. geogr. . tek­ stílna industríja projékcija prebiválstva -e -- ž demogeogr. . demográfska prognóza projekcíjska plskev -e -kve ž kart. ploskev, na katero se prenaša projicirana Zemljina koordinatna mreža projekcíjskosredíšce -ega -a s kart. izhodišce projekcijskih žarkov pri kartografskih pro-jekcijah, od koder se ti projicirajo na ravno projekcijsko ploskev S: ocíšce, sredíšce perspektíve proksimálnodéltastoobmócje -ega -ega -a s geomorf. obmocje delte, ki je bližje ledeniške-mu celu PRIM.: distálno déltasto obmócje proksimálnosándrskopovršje -ega -ega -a s geomorf. sandrsko površje, ki je bližje ledeni­škemu celu PRIM.: distálno sándrsko površje prolúvij -a m geomorf., neustr. . hudoúrniški nans promčt -éta m1. geogr. prometa prehajanje ljudi, tovora, prevajanje tekocin, prenos energije, pretok informacij po dolocenih poteh iz kraja v kraj PRIM.: transpórt (1) 2. geogr. prometa go- spodarska panoga za prevoz potnikov, tovora z vozili iz kraja v kraj S: transpórt (2) GL: geogr. prometa blagôvnipromčt, geogr. prome­ta celínskipromčt, geogr. prometa céstnipromčt (1, 2), geogr. prometa cevovódni promčt, geogr. prometa daljínski promčt, spl. geogr. geografíja prométa, geogr. prometa gostôtaprométa, geogr. prometa individuálni promčt, kart., geogr. pro-meta izohróna prométa, geogr. prometa izrédni promčt, geogr. prometa ízvennivójski promčt, geogr. prometa jávnipromčt, geogr. prometa jézer­skipromčt, geogr. prometa kontęjnerskipromčt, geogr. prometa kontinentálni promčt, geogr. pro-meta kôpenski promčt, geogr. prometa letálski promčt (1, 2), geogr. prometa línijski promčt, geogr. prometa lokálni promčt, geogr. prometa medcelínski promčt, geogr. prometa medkon­tinentálni promčt, geogr. prometa mčdkrajévni promčt, geogr. prometa mednárodni promčt, geogr. prometa mednárodni želézniški promčt, geogr. prometa méstni promčt, geogr. prometa nacionálni želézniški promčt, geogr. prometa nivójskipromčt, geogr. prometa nótranjipromčt, geogr. prometa nótranjiželézniškipromčt, geogr. prometa osébnipromčt, geogr. prometa podzémni promčt, geogr. prometa pomôrskipromčt, geogr. prometa pótniški promčt, geogr. prometa povr­šínskipromčt, geogr. prometa priméstnipromčt, geogr. prometa promčt informácij, geogr. prometa promčt pótniških zvéz, geogr. prometa promčt rollon-rolloff, geogr. prometa promčtro-ró, geogr. prometa promčt sporocíl, geogr. prometa promčt z zabójniki, geogr. prometa récni promčt, geogr. prometa regionálni promčt, geogr. prometa roll on-rolloff promčt, geogr. prometa ro-ró promčt, geogr. prometa telefónski promčt, geogr. prometa tovórnipromčt, geogr. prometa trajéktnipromčt, geogr. prometa tranzítni céstni promčt, geogr. prometa tranzítnipromčt, geogr. prometa tranzítni želézniškipromčt, geogr. prometa vôdnipromčt, geogr. prometa zrácni promčt, geogr. prometa želézniški promčt (1, 2) promčt informácij -éta -- m geogr. prometa prenašanje informacij, sporocil po razlicnih medijih iz kraja v kraj S: promčt sporocíl prométna cetrt -e -i ž geogr. nas. mestna cetrt s številnimi prometnicami, parkirišci, pro- metnimi ustanovami, kar vpliva na njeno prevladujocofunkcijo,znacilenvidez PRIM.: industríjskacetrt,stanovánjskacetrt,trgôvska cetrt, univerzitétna cetrt, uprávna cetrt, za­bavíšcna cetrt prométnadestinácija -e -e ž geogr. prometa . destinácija prométnega tóka prométna dostôpnost -e -i ž geogr. prometa, plan. casovna ali dejanska oddaljenost doloce­neganaseljaodnajbližjeprometnepovezave, prometnega sredstva, zaposlitvenega središ-ca, vecjega mesta, izražena v minutah ali km PRIM.: dostôpnost v prométnem omréžju prométna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. prometa omrežje, objekti in naprave cestnega, želez­niškega, recnega, jezerskega, pomorskega in letalskega prometa prométna napráva -e -e ž nav. mn. geogr. pro-meta naprava, ki omogoca promet razlicnih vozil, npr. cestišce, semafor, cestna oznaka S: transpórtna napráva prométna obremenítev -e -tve ž geogr. prometa obremenitev prometne poti glede na obseg, intenzivnost prometnega toka GL: geogr. prometa prométna obremenítev céste, geogr. prometa prométna obremenítev letalíšca, geogr. prometa prométnaobremenítev vdne potí, geogr. prometa prométnaobremení­tevzrácnegaprostóra, geogr. prometa prométna obremenítev želéznice prométnaobremenítevcéste-e -tve --žgeogr. prometa obremenitev ceste glede na obseg, intenzivnost prometnega toka prométna obremenítev letalíšca -e -tve -- ž geogr. prometa obremenitev letališca glede na obseg, intenzivnost prometnega toka prométna obremenítev vdne potí -e -tve ---- ž geogr. prometa obremenitev dolocene vodne poti glede na obseg, intenzivnost pro-metnega toka prométna obremenítev zrácnega prostóra -e -tve -- -- ž geogr. prometa obremenitev letal­skega koridorja glede na obseg, intenzivnost prometnega toka prométnaobremenítevželéznice -e -tve -- ž geogr. prometa obremenitev železnice glede na obseg, intenzivnost prometnega toka prométna površína -e -e ž geogr. prometa površina, po kateri poteka promet vozil S: transpórtna površína prométna privlácnost -e -i ž geogr. prometa naravne in družbene znacilnosti dolocenega prôsti karbonát kraja, obmocja, ki pritegujejo intenzivne prometne tokove prométna razdálja -e -e ž geogr. prometa raz­dalja med krajema po doloceni prometni poti glede na dejansko oddaljenost, cas, potreben za potovanje med njima prométna smér -e smerí ž geogr. prometa prostorska usmerjenost prometa na doloceni prometni poti iz kraja v kraj prométnastruktúra -e -e ž geogr. prometa sesta­va prometa in prometnega omrežja razlicnih prometnih panog na dolocenem obmocju prométna žíla -e -e ž geogr. prometa . pro- métnica (1) prométnica -e ž 1. geogr. prometa ozek, trakast del kopnega, navadno ustrezno urejen, po ka­terem poteka prevoz ljudi, tovora, npr. cesta, železnica, plovna reka, prekop, plovni kanal S: prométna žíla 2. geogr. prometa prometno pomembna cesta GL: geogr. prometa zmogljívost prométnice prométni médij -ega -a m geogr. prometa . prométno srédstvo prométni objékt -ega-amnav.mn.geogr. prome­ta objekt, ki omogoca promet razlicnih vozil, npr. cesta, železnica, letališce, pristanišceS: transpórtni objékt prométni sistém -ega -a m geogr. prometa go-spodarska,prostorska,tehnicnaintehnološka organizacija prometnih dejavnosti S: trans-pórtni sistém prométni terminál -ega -a m geogr. prometa obmocje zbiranja in distribucije blaga, opre­mljeno z objekti in napravami za skladišcenje, razkladanje, nakladanje, razvršcanje, sorti­ranje, oznacevanje, embaliranje, tehtanje, cišcenje in shranjevanje blaga pred njegovim prevozom, po njem PRIM.: blagôvnodistribu­cíjski cénter prométni tk -ega -a m geogr. prometa obseg in casovni potek celotnega prometa med dvema krajema GL: geogr. prometa destinácija prométnega tka prométnoomréžje -ega -a s geogr. prometa celo­ta cest in železnic na dolocenem obmocju, v državi S: transpórtno omréžje GL: geogr. prometa dostôpnost v prométnem omréžju, geogr. prometa gostôta prométnega omréžja (1, 2), geogr. prometa povézanost pro-métnega omréžja prométno povpraševánje -ega -a s geogr. prometa povpraševanje dolocenega obmocja oziroma dejavnosti po prometnih storitvah prométnosrédstvo-ega-a s geogr. prometa vsa­ko od razlicnih vozil za prevoz potnikov, to-vora S: prométni médij, transpórtno srédstvo GL: ind. geogr. proizvódnja prométnih sréd­stev prométno vozlíšce -ega -a s geogr. prometa kraj, kjer se stika, srecuje vec razlicnih pro-metnih poti promčt ptniških zvéz -éta -- -- m geogr. prome­ta prenašanje, posredovanje sporocil, paketov in denarnih nakazil na daljavo s prometnimi sredstvi promčt roll on-roll off -éta -- -- -- [rolôn rol­ôf] m (ang.) geogr. prometa . roll on-roll off promčt promčt ro-r-éta -- m (ang.) geogr. prometa . roll on-roll off promčt promčt sporocíl -éta -- m geogr. prometa . promčt informácij promčt z zabjniki -éta -- -- m geogr. prometa . kontęjnerski promčt pronicajóca vôda -e -e ž hidgeogr., pedogeogr. . gravitacíjska vôda prosójnostvôde -i -- žhidgeogr. . prozórnost vde prôstaatmosfęra -e -e žklimatogeogr. . prôsto ozrácje prôsta konvékcija -e -e ž hidgeogr. konvekcija zaradi razlik v gostoti posameznih delov vodnih gmot S: svobôdna konvékcija prôsta trgovína -e -e ž polit. geogr. popolna svo­boda mednarodnega trgovanja, prepoznavna po odpovedi zašcitnih carin in s tem kakrš­nihkoli izvoznih oziroma uvoznih dajatev S: svobôdna trgovína PRIM.: protekcionízem prôsti cŕs -ega cása m geogr. turizma cas, ki ni zapolnjen s poklicnim delom, v katerem se udejanjajo nekatere od temeljnih eksistencnih funkcij cloveka, npr. pocitek, oddih, rekrea­cija, razvedrilo prôsti karbonát -ega -a m nav. mn. pedogeogr. kalcijev ali magnezijev karbonat, porazdeljen med delci prsti, ne da bi bil izlocen, npr. v konkrecijah prôstimeánder -ega -dra m geomorf. meander, katerega potek se zaradi mehke aluvialne pod-lage lahko prestavlja PRIM.: ujéti meánder prostocarínska cóna -e -e ž geogr. prometa ozemlje, na katerem veljajo posebni predpisi glede uvoza in izvoza, proizvodnje, predelave in dodelave blaga prostocásna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. turizma gostinski, prometni, športni in drugi objekti, naprave, namenjeni domacemu pre­bivalstvu, udeležencem bližnje rekreacije in pocitniškim gostom za preživljanje prostega casa prostocásni párk -ega -a m geogr. turizma vecji park z zeleno površino, kopališcem na prostem, pokritim kopališcem, dvorano za drsanje, športnimi igrišci, sprehajalnimi potmi, namenjen aktivnemu preživljanju prostega casa prostocásno sredíšce -ega -a s geogr. turizma obmocjezrazlicnimiosredotocenimiobjekti, namenjenimi preživljanju prostega casa prôstogospodárstvo-ega-as plan., ind. geogr. . svobôdno tržno gospodárstvo prôsto mórje -ega -a s polit. geogr., hidgeogr. . odprto mórje (2) prôsto ozrácje -ega -a s klimatogeogr. del ozracja, ki ni vec pod neposrednim vplivom Zemljinega površja, nad nekako 1 km nad površjem, do koder so glede na hrapavost tal še opazni ucinki trenja s trdnim ali tekocim površjem S: prôsta atmosfęra prôstor prostóra m spl. geogr. celota fizicnih po­javov, procesov na Zemljinem površju, nad in pod njim, do koder sežejo neposredni vplivi clovekovih dejavnosti GL: spl. geogr. geográfski prôstor, polit. geogr. ízvenzrácni prôstor, geogr. nas. kmécka híša z ęnimprostórom, polit. geogr. nacionálniprôstor (1, 2), plan. naménska rába prostóra, plan. nosílci uręjanja prostóra, geogr. prometa pro-métna obremenítev zrácnega prostóra,geogr. turizma prôstorblížnjerekreácije, plan. uręjanje prostóra, var. okolja vôdni prôstor, polit. geogr. zrácni prôstor, polit. geogr. življęnjski prôstor (2), biogeogr., pokr. ekol. življęnjski prôstor (1) prôstor blížnje rekreácije prostóra -- -- m geogr. turizma . obmócje blížnje rekreácije prostórska nosílnost -e -i ž var. okolja nosil­ nost dolocenega obmocja glede na najvišje število ljudi, organizmov, ki lahko živijo v njem, ne da bi se porušilo okoljsko ravno­vesje na njem prostórskarazdrobljęnost zemljíšc -e -i -- ž agr. geogr. razdrobljenost zemljišc glede na razporeditev zemljiških kosov dolocenega kmetijskega posestva v prostoru, na katero vpliva zlasti prilagajanje cloveka raznovrst­nim naravnim razmeram PRIM.: velikóstna razdrobljęnost zemljíšc prostórskauredítev -e -tve ž plan. nacrtovana razmestitev dejavnostiin objektov nadoloce­nem ureditvenem obmocju prostórske evidénce -ih -énc ž mn. plan. zbirke prostorskih podatkov, dokumentov, ki jih sestavljajo zbirke o prostorskih aktih in podatki iz drugih predpisov o urejanju prostora, zbirke podatkov o posegih v prostor, urejanju prostora prostórski izvédbeniákt -ega -ega -a m plan., geogr. nas. z zakonom predpisana strokovna podlaga za izdelavo lokacijske dokumen­tacije in izdajanje lokacijskih dovoljenj na obmocjih, namenjenih novogradnjam, re-konstrukcijam prostórski nacrt -ega -a m plan. dolgorocni, razvojno in varovalno naravnan planski akt države ali lokalne skupnosti, v katerem se predvidi raba prostora glede na dolgorocne potrebe skupnosti in opredelijo stavbna zem­ljišca, javne površine, zemljišca, potrebna za oskrbo, promet, rekreacijo, in zemljišca za kmetovanje, rast gozda prostórskiuredítvenipogóji -ih -ih -ev m mn. K: PÚP-i plan. predpisi, ki dolocajo omejitve in zahteve pri izdelavi lokacijske dokumen­tacije za razlicna prostorsko in funkcionalno zaokroženaobmocjaspodobniminaravnimi in družbenogospodarskimi razmerami prostórsko nacrtovánje -ega -a s plan. . prostórsko planíranje (1, 2) prostórskoplaníranje -ega -a s 1. plan. planira­nje razvoja dejavnosti v prostoru in dolocanje namenske rabe prostora tako, da se ob upošte­vanju javnega interesa in varovanja naravnih virov zagotavljajo uravnotežen in enakome­ren razvoj, razmere za zdrav, human razvoj posameznika,skupnosti,okolja S: prostórsko prst nacrtovánje PRIM.: regionálno planíranje 2. plan. multidisciplinarnadejavnost, s katero se na podlagi usklajevanja razvojnih in varstve­nih interesov pripravljajo predlogi za razvoj in razmestitev dejavnosti v prostoru, ukrepi za izboljšanje obstojecih fizicnih struktur, dolo-cajo pogoji za umestitev nacrtovanih objektov v prostor in za njihovo izvedboS: prostórsko nacrtovánje PRIM.: krajínskoplaníranje,rurál-no planíranje, urbanísticno planíranje GL: plan. regionálno prostórsko planíranje protekcionízem -zma m polit. geogr. zuna­njetrgovinska politika, ki poskuša domaco proizvodnjo zavarovati pred tujo konkurenco s sistemom zašcitnih carin, kolicinsko ome­jitvijo uvoženih proizvodov, popolno prepo­vedjo uvoza PRIM.: prôsta trgovína protektorát -a m 1. polit. geogr. politicnote­ritorialna enota z delno samoupravo, ki je na podlagi mednarodne pogodbe posredno politicno, gospodarsko, vojaško odvisna od prostorsko oddaljene države pokroviteljice, npr. Bermudi, Marshallovi otoki, med letoma 1884 in 1916 Kamerun 2. polit. geogr. država s formalno neodvisnostjo, ki je dejansko poli-ticno, gospodarsko odvisna od druge države, npr. vecina otoških državic v Karibskem morju, Tihem oceanu proterozik -a m geomorf. mlajša perioda pred­kambrija, med približno 2500 in 570 milijoni let pred sedanjostjo S: algónkij pritk -a m hidgeogr. morski tok, po smeri nasproten prevladujocemu vetru GL: hidgeogr. ekvatoriálni prótitók, hidgeogr. medpasátni prótitók, hidgeogr. pasátni prótitók, hidgeogr. podpovršínski ekvatoriálni prótitók protivétrni pás -ega pasú m agr. geogr. ozek sklenjen nasad gozdnega ali sadnega drevja, grmovja, na obmocjih s stalnimi mocnimi vetrovi nacrtno zasajen med kmetijskimi zemljišci, da se ublažijo negativni ucinki vetra na poljšcine protokooperácija -e ž biogeogr. skupno živ­ljenje razlicnih vrst organizmov, ki je ko­ristno za vse udeležence, ni pa življenjsko pomembno protonacionalízem -zma m polit. geogr. nacio­nalno gibanje znotraj obstojecih držav, ki se zavzema za spreminjanje državne pripadno­sti v nacionalno, npr. v Franciji vseh njenih državljanov v pripadnike francoske nacije PRIM.: nacionalízem (1) protourbanizácija -e ž geogr. nas. zgodnja faza urbanizacije, v kateri naselbinska struktura ni vec izrazito vaška, vendar tudi še ne iz­razito mestna prozórnost vôde -i -- ž hidgeogr. sposobnost vode, da prepušca svetlobo razlicno dalec v globino, odvisna od njenih fizikalnih in ke­micnih znacilnosti, slojevitosti in prisotnosti organizmov S: prosójnost vôde próžnagúba -e -e ž geomorf. guba, pri kateri se že obstojece krivine znova ukrivijo, navijejo ali zvrtincijo, vendar ne prelomijo PRIM.: pre­lómljena gúba, prepógnjena gúba prst prstí ž 1. pedogeogr. preperel površinski del Zemljine skorje, ki nastaja in se spreminja zaradi vplivov maticne podlage, podnebja, reliefa, vode, casa, delovanja organizmov in cloveka, in je naravno okolje za uspevanje rastlin S: tlŕ (1), zęmlja 2. pedogeogr. s humu­som bogata tla GL: pedogeogr. ŕconálna prst, pedogeogr. aerácija prstí, pedogeogr. aktívna kíslost prstí, pedogeogr. alkálna prst, pedogeogr. alkálna reákcija prstí, pedogeogr. alohtóna prst, pedogeogr. aluviálna prst, pedogeogr. antropogéna prst (1, 2), pe­dogeogr. antropogenizírana prst, pedogeogr. apnęnje prstí, pedogeogr. avtohtóna prst, pedo­geogr. avtomórfna prst, pedogeogr. barjánska prst, pedogeogr. bárskaprst, pedogeogr. bázicna prst, pedogeogr. bázicna reákcija prstí, pedo­geogr. bázicnost prstí, pedogeogr. bonitéta prstí, pedogeogr. conálna prst, pedogeogr. cóna prstí, pedogeogr. degradácijaprstí, pedogeogr. dístricna prst, pedogeogr. dístricna rjáva prst, pedogeogr. erozíjaprstí, pedogeogr. évtricna prst, pedogeogr. évtricna rjáva prst, pedogeogr. evtrófna prst, pe­dogeogr. feralítnaprst, pedogeogr. fertílnostprstí, pedogeogr. fosílna prst, pedogeogr. genéza prstí, spl. geogr. geografíjaprstí, pedogeogr. glęjnaprst, pedogeogr. glínasta prst, pedogeogr. halomórfna prst, pedogeogr. hidrolíticna kíslost prstí, pedo­geogr. hidromórfnaprst, pedogeogr. holocénska prst, pedogeogr. horizónt prstí, pedogeogr. intra­conálnaprst, pedogeogr. izmenljívakíslostprstí, pedogeogr. izpíranje prstí, pedogeogr. izprána prst, pedogeogr. járkastaerozíjaprstí, pedogeogr. karbonátnaprst, pedogeogr. kísla prst, pedogeogr. kísla reákcija prstí, pedogeogr. kísla rjáva prst, pedogeogr. kíslost prstí, pedogeogr. klasifikácija prstí (1, 2), pedogeogr. klíma prstí, pedogeogr. klimoconálna prst, pedogeogr. koluviálna prst, pedogeogr. kostánjeva prst, pedogeogr. laterít­na prst, pedogeogr. lesivírana prst, pedogeogr. míkromonolít prstí, pedogeogr. minerálna prst, var. okolja mónitoring prstí, pedogeogr. monolít prstí, pedogeogr. nasícenost prstí, pedogeogr. nčkarbonátna prst, pedogeogr. nčrazvíta prst, pedogeogr. nevtrálna reákcija prstí, pedogeogr. nčzréla prst,pedogeogr. njívska prst, pedogeogr. obrécna prst,spl. geogr., pedogeogr. odęja prstí, pedogeogr. oglejęna prst, pedogeogr. óligotrófna prst, var. okolja onesnaževánje prstí, pedogeogr. orgánskaprst, pedogeogr. pešcéna prst, pedogeo-gr. plódnostprstí, pedogeogr. pokarbonátnarjá­va prst, pedogeogr. pôlpušcávska prst, pedogeogr. potenciálna kíslost prstí, pedogeogr. površínska erozíja prstí, pedogeogr. preríjska prst, pedoge­ogr. prezracevánje prstí, pedogeogr. profíl prstí, pedogeogr. pušcávska prst, pedogeogr. reákcija prstí, pedogeogr. relíktna prst, pedogeogr. retén­zijska kapacitéta prstí, pedogeogr. rjáva prst (1, 2), pedogeogr. rodovítnost prstí, pedogeogr. síva gózdna prst, pedogeogr. síva pušcávska prst, pedogeogr. skelétna prst, pedogeogr. slabrazvíta prst, pedogeogr. slána prst, pedogeogr. spíranjeprstí,pedogeogr. struktúra prstí,pedoge­ogr. súbakválna prst, pedogeogr. substitucíjska kíslost prstí, pedogeogr. surôva prst, pedogeogr. šôtna prst, pedogeogr. taksonomíja prstí, pedoge­ogr. taksón prstí, pedogeogr. típ prstí, pedogeogr., agr. geogr. utrújenostprstí, pedogeogr. vrtna prst, pedogeogr. zaslanjevánje prstí (1), pedogeogr., var. okolja zaslanjevánje prstí (2), pedogeogr. zrácnost prstí, pedogeogr. žlebícasta erozíja prstí prstasta délta -e -e ž geomorf. delta v obliki iz dlani štrlecih prstov, ki jo kot recno akumula­ cijo ustvari prestavljajoci se recni tok PRIM.: kljúnasta délta, lopátasta délta, podolgováta délta, trikótna délta pršec -šca m klimatogeogr. padavina v obliki drobnih, gostih dežnih kapelj pršęnje -a s klimatogeogr. šibke padavine v ob- likivodnih kapeljs premerom 0,2–0,5 mm, ki padajo iz oblakov ali goste megle S: rosęnje pršěc -íca m 1. klimatogeogr. padavina v obliki gostih, drobnih snežink 2. klimatogeogr. suh, droben, prhek sneg pršni pláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz z zrakom pomešanega nesprijetega snega, ki se z veliko hitrostjo premika vecinoma nad tlemi PRIM.: klóžasti pláz prva planína -e -e ž agr. geogr. . prčdpla­ nína prvobítna pokrájina -e -e ž spl. geogr. pokrajina, v kateri prevladujejo naravni procesi brez neposrednih antropogenih vplivov PRIM.: antropogéna pokrájina, narávna pokrájina prvôtna grúda -e -e ž agr. geogr. zemljiška gru­da, znacilna za vaška zemljišca zaselkov in manjšihgrucastih vasi, nastala priširjenju po­sesti s krcenjem gozda na obrobju prvotnega vaškega zemljišca PRIM.: drugôtna grúda prvôtnavrtáca -e -e ž geogr. krasa . primárna vrtáca prvtni gzd -ega -a m biogeogr. gozd, nastal izkljucno pod vplivom naravnih dejavnikov S: primárni gózd PRIM.: drugôtni gózd prvtni zasélek -ega -lkamgeogr. nas. skupina domacij, ki se zaradi omejenih naravnih mož­nosti ni mogla prostorsko širiti, z na grude ali nepravilne delce razclenjenim in izrazito posestno premešanim vaškim zemljišcem PRIM.: drugôtni zasélek prvôtnorastlínstvo -ega -- s biogeogr. naravno rastlinstvo, ki se prvo razraste na dolocenem obmocju S: primárno rastlínstvo psamofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram v/na živem pesku psévdoglęj -a m pedogeogr. prst, nastala zaradi vpliva obcasno zastajajoce vode na slabo prepustnem horizontu v profilu, v kateri zaradi menjajocih se anaerobnih in aerobnih procesov nastajajo sivkaste lise in rjaste pege, temno rjave konkrecijePRIM.: amfiglęj, epiglęj, hipoglęj, stagnoglęj psévdoglęjev horiznt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu psevdogleja, nastal pod vplivom obcasno zastajajoce vode nad nepre­pustno podlago S: g-horizónt, horizónt g psévdokrás -a m 1. geogr. krasa, geomorf. kra­škim oblikam podobni pojavi v nekraških kamninah, npr. silikatni kras, škavnica v nekraških kamninah, kriokras, ledeniški pušcávska prst kras 2. geogr. krasa, geomorf. kraški pojavi zaradi podpovršinskega spiranja klasticnih sedimentov GL: geomorf. ledeníški psévdokrás psévdooglejevánje -a s pedogeogr. pedo­genetski proces, v katerem nastaja psevdoglej PRIM.: oglejevánje psévdovrtáca -e ž geogr. krasa, geomorf. vrtaci podobna kotanja v nekraških kamninah, na­stala z nekraškimi procesi psiholóška rekreacíjska zmogljívost po­krájine -e -e -i -- ž geogr. turizma rekreacijska zmogljivost pokrajine, dolocena s številom udeležencev rekreacije, ki še omogoca njiho­vo dobro pocutjePRIM.: téhnicnarekreacíjska zmogljívost pokrájine psihrofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram na vlažnih rastišcih v tundri, visokogorju, kjer je zaradi pogoste zmrzali sprejemanje vode oteženo psihrométer -tra m klimatogeogr. . vlagomér pšenícni pás -ega pasú m agr. geogr., v sever-noameriškem okolju znacilen kmetijski pas na Srednjem zahodu in v Prijezerju v Združenih državah Amerike in Kanadi, s pšenico kot prevladujoco kulturno rastlino S: wheat belt PRIM.: bombážni pás, korúzni pás, mlécni pás puéblo -a m (šp.) geogr. nas. naselje avtohtonih Indijancev v Arizoni, Novi Mehiki in na ob-mejnih obmocjih Mehike, Teksasa, v katerem je vecina hiš vecnadstropnih, zgrajenih iz ilo-vice ali kamenja tako, da pogosto sestavljajo terasaste, zaokrožene stavbne komplekse púhasti snég -ega snegá m klimatogeogr., hid-geogr. sneg iz razvejanih in rahlih kosmov pri temperaturi pod 0 °C púhlica -e ž geomorf. rumena ali rjava porozna klasticna sedimentna kamnina iz kremena in kalcita, nastala z usedanjem in vezavo vetr­nega nanosa, zlasti ledenodobnega púhlicna planôta -e -e ž geomorf. od vec deset metrov do nekaj sto metrov visoka planota iz puhlice, obdana z recnimi dolinami ali nižavjem, znacilna za Kitajsko púhlicnikrás -ega -a m geogr. krasa kras v puh­lici, z izviri, udornicami in vrtacami puhtécameglŕ -e -č ž klimatogeogr. tanka megla iz hladnega zraka nad toplejšimi in vlažnimi tlemi ali vodno gladino pulzácija ledeníkov -e -- ž hidgeogr. obdobno razmeroma hitro narašcanje in zmanjševanje dolinskih ledenikov, zlasti njihovih jezikov pulzirajóciledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, pri katerem so vzdolžni premiki zelo izraziti, lahko tudi nenadni, dolgi vec m dnevno púna -e ž biogeogr. visoka planota na nadmor-ski višini med 3000 in 4500 m v osrednjih Andih, za katero so znacilni suho in hladno podnebje, sušnim razmeram prilagojeno rastlinstvo, zlasti trnati grmi, šopaste trave, trnate blazinaste rastline PÚP-i --ov m mn. krajšava plan. . prostórski uredítveni pogóji push-pull fáktorji -- -ev[púš púl] m mn. (ang.) spl. geogr. . dejávniki push-pull pústa -e in puszta -e[pústa] ž(madž.) agr. geogr. kultivirana stepa na Madžarskem pustôta -e ž 1. agr. geogr. ozemlje, ki se ne ob-deluje vec in se zarašca 2. agr. geogr. opustela, neobdelana kmetija puszta -e[pústa] ž agr. geogr. gl. pústa púšca -e ž 1. agr. geogr. opušceno, opustošeno kmetijsko zemljišce 2. geogr. nas. opušceno, propadlo, opustošeno naselje 3. agr. geogr. prelog kot koncna faza spreminjanja kmetij­skih zemljišc v neizkorišcana zemljišca, na katerih prevladuje naravno, strnjeno poraslo drevje, grmovje, ki nima vecje gospodarske vrednostiPRIM.: pręlogdrúgestôpnje,pręlog prve stôpnje pušcáva -e ž biogeogr., geomorf. redko poseljena pokrajina v tropskem, subtropskem in zmer­notoplem pasu, brez rastlinstva aliz zelo red-kimi suholjubnimi rastlinami, prilagojenimi redkim, majhnim kolicinam padavin GL: geomorf. grúšcnata pušcáva, biogeogr. hládna pušcáva, geomorf. kamníta pušcáva, biogeogr. ledéna pušcáva, biogeogr. megléna pušcáva, biogeogr. mrzla pušcáva, spl. geogr. opušcávljanje, geomorf. pešcéna pušcáva, biogeogr. pôlpušcáva, geomorf. pródnata puš-cáva, biogeogr. slána pušcáva, biogeogr. tpla pušcáva pušcávska klíma -e -e ž klimatogeogr., neustr. . pušcávsko podnébje pušcávska prst -e prstí ž pedogeogr. prst, v kateri zaradi zelo majhnih kolicin organskih snovi uspevajo le redke rastline, razširjena vpušcavah GL: pedogeogr. pôlpušcávska prst, pedogeogr. síva pušcávska prst pušcávskilák-ega-amgeomorf. rjavocrnapre­vleka iz železovega ali manganovega oksida na kamenju in skalah v pušcavskem okolju pušcávsko podnébje -ega -a s klimatogeogr., neustr. podnebje vrocih pušcav S: pušcávska klíma rádiotelevizíjski korid R rába tál -e -- ž agr. geogr. raba zemljišc za po­trebe clovekovih dejavnosti v pokrajini S: zemljíška rába GL: agr. geogr., var. okolja cezmérnarábatál, agr. geogr. kmetíjska rába tál (1, 2), agr. geogr. maksi­málnarábatál, geogr. nas. méstnarábatál, agr. geogr. optimálnarábatál, agr. geogr. podežęlska rábatál, agr. geogr., var. okolja prekomérnarába tál, agr. geogr. rurálnarábatál, agr. geogr. sistém rábe tál (1, 2), geogr. nas. urbána rába tál rácje okó -ega océsa s hidgeogr. jezerce na ob-mocju nekdanje poledenitve, ki zapolnjuje podledeniško korito racunálniškakárta -e -e žkart. . racunálniški zemljevíd racunálniška kartografíja -e -e ž kart. . digitálna kartografíja racunálniški zemljevíd -ega -a m kart. zem­ljevid, izdelan s pomocjo racunalnika S: racunálniška kárta radiácija -ež 1. klimatogeogr. . sévanje (1) 2. var. okolja . sévanje (2) radiacíjska meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla, nastala ob ohladitvi Zemljinega površja in prizemnih zracnih plasti zaradi oddajanja toplote v ozracje PRIM.: advekcíjska meglŕ radiacíjski topltni obrŕt -ega -ega -áta m klimatogeogr. toplotni obrat, nastal zaradi mocnega dolgovalovnega sevanja tal in ohla­jevanja pritlehnega zraka, ki polzi v nižino PRIM.: frontálni toplôtni obrŕt, subsidéncni toplôtni obrŕt radiálna césta -e -e ž geogr. prometa cesta, na­vadno speljana žarkasto in precno na krožno cesto neposredno v središce mesta, naselja ali obmocjaPRIM.: króžnacésta,tangenciálna césta radiálniméstnitlóris -ega -ega -a m geogr. nas. nacrtni ali nenacrtni mestni tloris z žarkasto razporejenimipozidanimipasovivzdolžpro­metnic, usmerjenih proti mestnemu središcu, znacilen za evropska mesta, tudi Ljubljano PRIM.: koncéntricni méstni tlóris, pravokótni méstni tlóris, zvézdasti méstni tlóris GL: geogr. nas. radiálno-koncéntricni méstni tlóris radiálno-koncéntricni méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. koncentricni ali zvezdasti mestni tloris s krožno pozidanimi pasovi, ki jih sekajo proti mestnemu središcu žarkasto usmerjene prometnice rádioaktívna vda -e-e ž hidgeogr. naravna voda s povecano kolicino radioaktivnih snovi rádioaktívni odpádki -ih -ov m mn. var. okolja neunicljivi odpadki, nastali pri izkorišcanju jedrske energije, ki vsebujejo radioizotope, katerih stopnja radioaktivnosti presega pred­pisano vrednost, zato je zanje predpisano posebno, tehnološko zahtevno ravnanje, skladišcenje rádioáktivno sévanje -ega -a s var. okolja ionizirajoce sevanje naravnih ali umetno pridobljenihsnovi,zlastivisoko-insrednje­aktivnih jedrskih odpadkov, ki je za cloveka nevarno zaradi morebitnih poškodb tkiv, tveganja rakavih obolenj PRIM.: ionizirajóce sévanje GL: var. okolja dóza rádioaktívnega sévanja rádioaktívnost -i ž var. okolja lastnost nekaterih neobstojnih atomskih jeder, da oddajajo zlasti delce alfa in beta, ki v dolocenih odmerkih škodijo organizmom radiolárijsko bláto -ega -a s geomorf. rdeca glinasta globokomorska usedlina iz kre­menastih skeletov radiolarij, enocelicnih korenonožcev rádiotelevizíjski korid -ega -ja m geogr. prometa zracni prostor, v katerem se širijo radiotelevizijski signali rádon -a m Si: Rn var. okolja brez tehnicnih pripomockov nezaznaven, splošno razširjen radioaktivnižlahtniplin,kratkoživirazpadni produkt urana, ki v vecjih koncentracijah zlasti v slabo zracenih bivalnih prostorih, rudnikih škodi zdravju ráhli snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. . nčsprijéti snég rajn -a m 1. spl. geogr. zaokroženo gospo­darskogeografsko obmocje 2. spl. geogr. . régija GL: agr. geogr. kmetíjski rajón rajonizácija -e ž spl. geogr. delitev ozemlja na rajone rakotvórnost -i ž var. okolja lastnostškodljivih snovi, dejavnikov, da povzrocajo rakasta obolenja S: karcinogénost rákov povrátnik -ega -a m mat. geogr., zastar. . séverni povrátnik rálanje -a s agr. geogr. obdelovanje zemlje z lesenim ralom, ki ga vlece clovek ali delo­vna žival, s katerim se površinski sloj prsti do globine med 8 in 12 cm drobi in rahlja, a le neznatno obraca PRIM.: oránje ráme -éna s geomorf. širok, položen ali vodora­ven del grebena GL: geomorf. korítno ráme, geomorf. ledeníško ráme raménska dolína -e -e ž geomorf. ledeniška do-lina s precnim prerezom v obliki crke U, ki se navzgor odpira v obojestranski polici rámsarska konvéncija -e -e ž kart., var. oko­lja mednarodni dogovor o zašciti mokrišc, sprejet leta 1971 v iranskem mestu Ramsar, ki vsebuje seznam mednarodno zašcitenih mokrišc rancho -a [ránco] m (šp.) geogr. nas. barakarsko naselje v obmestjih velikih mest v Venezueli PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, favéla, gacekondu, jacale, slum (2), tugúrio, villa miseria ránc -a m agr. geogr. velika kmetija, usmerjena v ekstenzivno pašno rejo govedi, konjev ali ovac, znacilna za južne in zahodne predele Združenih držav Amerike, jugozahod osred­njega dela Kanade, Argentino, Urugvaj in vzhodno Avstralijo ránker -ja m pedogeogr. prst z enotnim humusno­akumulacijskim horizontom in brez drugih diagnosticnih horizontov v profilu, nastala na silikatni maticni podlagi S: zastar. álpska crníca (1) PRIM.: rendzína ranljívost okólja -i -- ž var. okolja dovzetnost dolocenega okolja za clovekove posege, ne­ustrezna ravnanja, zaradi katerih se zmanjša njegovanevtralizacijska,regeneracijskaspo­sobnost PRIM.: obcutljívost okólja GL: var. okolja štúdija ranljívosti okólja ranžírna postája -e -e ž geogr. prometa oznace­na, urejena prometna površina, opremljena z železniškimi objekti in napravami za prevoz vlakov, sestavljanje vlakovnih kompozicij rasízem -zma m polit. geogr. ideologija, po kateri so pripadniki dolocene družbene skupine zaradi svojih fizicnih in socialnih znacilnosti manj vredni, podrejeni rásna diskriminácija -e -e ž demogeogr., polit. geogr. diskriminacija glede na rasne razlike S: rásno razlikovánje PRIM.: segregácija rásno razlikovánje -ega -a s demogeogr., polit. geogr. . rásna diskriminácija rastíšce -a s biogeogr. življenjski prostor z znacilnimi podnebnimi, vodnimi, prstenimi in biotskimi razmerami, v katerem rastejo rastline rástje -a s biogeogr., neustr. . rastlínstvo rastlína -e ž biogeogr. organizem, navadno pri­rasel na podlago, ki ima praviloma celulozne celicne stene in je sposoben fotosinteze GL: biogeogr. acidofílna rastlína, biogeogr. asimilácija rastlín, biogeogr. asociácija rastlín, biogeogr. bazofílnarastlína, biogeogr. efemęrna rastlína, biogeogr. ekologíja rastlín, biogeogr. hékistotęrmna rastlína, biogeogr. heliofílna rastlína, biogeogr. hidrofílna rastlína, biogeogr. higrofílna rastlína, biogeogr. indikátorska ras­tlína, agr. geogr. industríjska rastlína, var. okolja integrálno várstvo rastlín, biogeogr. kalcifílna rastlína, biogeogr. kalcifóbna rastlína, biogeogr. kalcijljúbnarastlína, biogeogr. kisloljúbnarastlí­na, biogeogr., agr. geogr. korístna rastlína, agr. ge­ogr. krmna rastlína,biogeogr. kserofílna rastlína, biogeogr., agr. geogr. kultúrna rastlína, biogeogr. mégatęrmna rastlína, agr. geogr. męjakultúrnih rastlín, biogeogr. mesojéda rastlína, biogeogr. mézotęrmna rastlína, biogeogr. míkrotęrmna rástni hormóni rastlína, biogeogr. naskálna rastlína, biogeogr. nevtrofílna rastlína, biogeogr. nitrofílna rast­lína, biogeogr. pionírska rastlína, agr. geogr. prehrámbna rastlína, biogeogr. sencoljúbna rastlína, biogeogr. séncna rastlína, biogeogr. skiofílnarastlína, biogeogr. slanoljúbnarastlína, var. okolja, agr. geogr. srédstvo za várstvo rastlín, biogeogr. suholjúbnarastlína, biogeogr. svetlobo­ljúbnarastlína,agr. geogr. tekstílna rastlína,bio­geogr. termofílna rastlína, biogeogr. toploljúbna rastlína,biogeogr. vlagoljúbnarastlína,biogeogr. vôdna rastlína, biogeogr. vodoljúbna rastlína, biogeogr., agr. geogr. zdravílna rastlína, biogeogr. zélnata rastlína, biogeogr. žužkojéda rastlína rastlinják -a m agr. geogr. pokrit, ogrevan ali neogrevan prostor za gojenje kulturnih ras­tlin, namenjen intenzivni, tržno usmerjeni vrtnarski pridelavi, v katerem se s soncnim obsevanjem ustvarja ucinek tople grede PRIM.: plastenják, steklenják rastlinojédec -dca m nav. mn. biogeogr. žival, ki se hrani z rastlinami S: herbivór rastlínskacóna -e -e tudi rastlínska zóna -e -e ž biogeogr. . rastlínski pás rastlínskacistílnanapráva -e -e -e ž var. okolja cistilna naprava za odpadne vode, zasnovana tako, da se posnemajo samocistilni procesi v naravnem mocvirskem ekosistemu rastlínska męja -e -e ž biogeogr. nadmorska višina ali zemljepisna širina, do katere na dolocenem obmocju, odvisno od podnebnih, reliefnih, prstenih razmer, še uspevajo rastli­ne, rastlinske združbe S: vegetacíjska męja GL: biogeogr. navpícnarastlínskamęja, biogeogr. vodorávna rastlínska męja rastlínska stôpnja -e -e ž biogeogr. razporeje­nost znacilnih rastlinskih združb v razlicnih nadmorskih višinah S: vegetacíjska stôpnja rastlínska vrsta -e -e ž 1. biogeogr. skupina rastlinskih organizmov, ki se ujemajo v veci­ni lastnosti in se med seboj razmnožujejo 2. biogeogr. osnovna sistematska kategorija pri razvršcanju rastlin z dolocenimi lastnost-mi, poimenovana z dvobesednim latinskim imenom GL: var. okolja, biogeogr. ogróžena rastlínska vrsta, biogeogr. pokrôvnost rastlínske vrste rastlínska zdrúžba -e -e ž biogeogr. skupnost razlicnih rastlinskih vrst na dolocenem rastišcu, nastala s prilagajanjem rastišcnim razmeram in medsebojnim prilagajanjem med vrstami v dolocenem casu S: asociácija rastlín, fitocenóza GL: biogeogr. klímaksna rastlínska zdrúžba, biogeogr. klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe rastlínska zóna -e -e ž biogeogr. gl. rastlínska cóna rastlínski obrŕt -ega -áta m biogeogr. obrnjeno zaporedje rastlinskih pasov, pri katerem so zaradi toplotnega obrata na nižji nadmorski višini rastlinske združbe, znacilne za višje nadmorske višine, združbe, znacilne za nižje nadmorske višine, pa so višje S: vegetacíjska invęrzija rastlínskipás -ega pasú m biogeogr. obsežen pas rastlinstva na Zemlji, nastal zlasti zaradi po­dobnih podnebnih razmerS: rastlínskacóna, vegetacíjska cóna, vegetacíjski pás GL: klimatogeogr., biogeogr. podnébno-rastlínski pás rastlínskiplánkton -ega -a m biogeogr., hidgeogr. skupnost v vodi lebdecih mikroskopsko majh­nih rastlin, med katerimi prevladujejo algeS: fítoplánkton PRIM.: živálski plánkton rastlínski típ -ega -a m biogeogr. skupnost raz­licnih rastlin z enotnimi fiziognomskimi, biološkimilastnostmi S: vegetacíjski típ rastlínstvo -a s biogeogr. vse rastlinskezdružbe na dolocenem obmocju S: rástje, vegetácija PRIM.: živálstvo GL: biogeogr. antropogéno rastlínstvo, biogeo-gr. efemęrno rastlínstvo, biogeogr. geografíja rastlínstva, biogeogr. intraconálno rastlínstvo, biogeogr. klimatogéno rastlínstvo, biogeogr. klimoconálno rastlínstvo, biogeogr. narávno rastlínstvo, biogeogr. pôlpušcávskorastlínstvo, biogeogr. potenciálno narávno rastlínstvo, bio-geogr. primárno rastlínstvo, biogeogr. prvôtno rastlínstvo, biogeogr. sedánje rastlínstvo rástna dôba -e -e ž biogeogr., klimatogeogr. cas, ki je ugoden za rast, razvoj, razmnoževanje rastlin S: vegetacíjska dôba, vegetacíjsko obdje GL: biogeogr., klimatogeogr. trájanje rástne de rástni hormóni -ih -ov m mn. var. okolja hor­moni, ki uravnavajo rast organizma, katerih uporaba v intenzivni živinoreji po pravnih dolocilih Evropske zveze zaradi morebit­nega ljudem škodljivega ucinkovanja ni do-voljena rást prebiválstva rastí -- ž demogeogr. spre­minjanje števila prebivalcev v dolocenem obdobju na dolocenem obmocju rástrska digitálna slíka -e -e -e ž kart. slika, sestavljena iz pikslov PRIM.: véktorska digi­ tálna slíka rástrski gráficni nacín -ega -ega -a m kart. nacin shranjevanja in prikazovanja podatkov v racunalniku na podlagi goste mreže tock, razporejenih v stolpce in vrstePRIM.: véktor-ski gráficni nacín raván ravní ž 1. geomorf. . ravnína 2. geomorf. . planta rávna škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa . obrúšena škráplja ravníca -e ž geomorf. majhna ravnina GL: geomorf. aluviálna ravníca, geomorf. na­plávna ravníca, geomorf. poplávna ravníca ravník -a m 1. geomorf. ostanek nekdaj uravna­nega površja, pri nas znacilen za kras 2. mat. geogr. . ekvátor GL: geogr. krasa korozíjskiravník, geomorf. kráški ravník ravnína -e ž geomorf. vecje obmocje uravnanega Zemljinega površja, ne glede na nadmorsko višino S: raván (1) PRIM.: nižávje, planôta, uravnáva GL: geomorf. abisálnaravnína, geomorf. abrazíj-ska ravnína, geomorf. akumulacíjska ravnína, geomorf. dánja ravnína, geomorf. denudacíjska ravnína, geomorf. erozíjska ravnína, geomorf. fluviálna ravnína, geomorf. flúvioglaciálna rav­nína, geomorf. gláciofluviálna ravnína, geomorf. globokomôrska ravnína, geomorf. holocénska ravnína, geomorf. jézerska ravnína (1, 2), geomorf. obréžna ravnína (1, 2), geomorf. récna ravnína, geomorf. récno-ledeníškaravnína, geo­morf. vršájska ravnína ravnínska réka -e -e žhidgeogr. navadno plitva in vijugasta reka, ki tece po ravnini, ima zara­di majhnega strmca pocasen tok, zato odlaga naplavine PRIM.: gôrska réka ravnotéžje -a s pokr. ekol. . ravnovésje ravnotéžje okólja -a -- s var. okolja, pokr. ekol. . okóljsko ravnovésje ravnovésje -a s pokr. ekol. stanje v okolju, kjer so razlicni deli, procesi in pojavi usklajeni in nakazujejo stabilnost S: ravnotéžje GL: pokr. ekol. dinámicno ravnovésje, geomorf. dinámicno ravnovésje reliéfa, var. okolja, pokr. ekol. ekolóško ravnovésje, pokr. ekol. narávno ravnovésje, var. okolja, pokr. ekol. okóljsko rav­novésje, hidgeogr., geomorf. profíl ravnovésja ravnovésna męja ledeníka -e -e -- ž hidgeogr. namišljena crta ali pas precno na potek le­denika, kjer sta akumulacija in taljenje ledu v ravnovesju, tudi meja med redišcem in tališcemledenika rŕz ráza m geomorf. izrazit rob na stiku dveh strmih sten, izboklina v steni razbremenílno preperévanje -ega -a s geo­morf. mehansko preperevanje, pri katerem se ob razbremenitvi zaradi odnašanja zgornjih kamninskih plasti spodnje kamninske plasti razširijo in razpokajo vzporedno s površjem razbremenítev kamnínskih gmt -tve -- -- ž geomorf. pojav, da se zaradi zmanjšane teže kamninskih gmot, odstranjenih v dolinah in kotanjah, na njihovem robu pojavijo razpoke in ob njih tektonski premiki razcépljena réka -e -e ž hidgeogr. široka, plitva reka z odtokom po vec manjših, med seboj prepletenih strugah, locenih s sipinami, otoki S: razvejęna réka razcépljeni ledeník -ega -a m hidgeogr. lede­nik, ki ima zaradi oblikovanosti površja dva kraka ali vec razclénjena obála -e -e ž geomorf. obala z iz­razito razvejano obalno crto zaradi mnogih otokov, polotokov, globokih zalivov PRIM.: nčrazclénjena obála razclénjeno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, ki ima zaradi podvodnih pragov dve ali vec kotanj z vmesnimi plitvinami in prelivi razclénjenost jézerskega bréga -i -- -- ž hid-geogr. razmerje med dolžino obrežne crte in krožnico, ki ustreza površini jezera razdaljemér -a m kart. . daljinomér razdelítvena grúda -e -e ž agr. geogr. . dru­ gôtna grúda razdrobljęnaposést -e -i ž agr. geogr. zemljiška posest, za katero so znacilne majhne, po­gosto precej prostorsko razdrobljene kmetije zaradi velike agrarne gostote ali zagotavlja­nja socialne pravicnosti ob delitvi prvotnih razpršęna posést veleposesti med številne male posestnike z agrarno reformo PRIM.: razpršęna posést, strnjena posést razdrobljęnost zemljíšc -i --ž agr. geogr. raz-clenjenostvaškega zemljišca na manjše enote, npr. poljine, zemljiške kose, parcele, posa­mezne kmetije S: zemljíška razdrobljęnost GL: agr. geogr. índeksrazdrobljęnostizemljíšc, agr. geogr. prostórska razdrobljęnost zemljíšc, agr. geogr. velikóstna razdrobljęnost zemljíšc razkani célek -ega -lka m agr. geogr. zem­ljišce, nastalo s kosanjem ene same kmetije v celku na vec kmeckih gospodarstev, pri cemer je s sestavljanjem posameznih pose-stev še vedno mogoce rekonstruirati obseg prvotnega celka razkríta jáma -e -e žgeogr. krasa .brezstrôpna jáma razkríti krás -ega -a m geogr. krasa kras, ki so mu površje razkrili geomorfološki procesi S: ekshumírani krás razkrojeválec -lca m biogeogr. organizem, ki pridobi energijo s kemicnim razkrojem od­mrlih organizmov, organskih odpadkov, pri cemer organsko snov spreminja v anorgansko S: destrúktor, reducčnt PRIM.: porábnik, pro-izvajálec razlómljena krcevínska próga -e -e -e ž agr. geogr. zemljiški kos, ki s svojo obliko, usmerjenostjo odstopa od prvotnega strogega parcelnegareda,nastalob prikljucevanjuno­vih kmetij ali zaselkov z na novo izkrcenimi zemljišci k starim vaškim jedrom razlmljeno gorvje -ega -a s geomorf. gorov­je, ki je zaradi prelomov in pestre geološke zgradbe razclenjeno na vec delov GL: geomorf. razlómljeno nagúbano gorôvje razlómljeno nagúbano gorôvje -ega -ega -a s geomorf. gorovje z nagubano in socasno ali pozneje tektonsko razlomljeno geološko zgradbo razložęna vás -e vasí ž geogr. nas. vas, podtip razpršene vasi, pri kateri so domovi postav­ljeni sicer razmaknjeno, vendar med njimi ni velikih razdalj, navadno nastala iz prvotnih samotnih kmetij z vmesnim dozidavanjem kmeckih domov razložęnicélek -ega -lka m agr. geogr. vsak del razkosanegaprvotnegacelka, od drugih delov locenega z ozkimi pasovi gozda, drevja ali golicav, ki skupaj še vedno kažejo na prvotno zemljiško posest v enem kosu razložęno nasélje -ega -a s geogr. nas. pode­želsko naselje, v katerem so kmecki domovi razporejeni razmaknjeno, vendar razdalje med njimi navadno niso vecje od 100 m razmíkanje plôšc -a -- s geomorf. premikanje dvehsosednjihlitosferskihplošcvnasprotnih smereh, pri cemer se na njunem stiku dviga magma in nastaja nova trdna skorja PRIM.: trkanje plôšc, zmíkanje plôšc raznosmérnimíkrožlebíci -ih -ev m mn. geogr. krasa kratki, v razlicne smeri potekajoci mikrožlebici na nizkih skalnih izboklinah, znacilni za korozijske police rázor razóra m agr. geogr. vmesni jarek, ki nasta­ne pri oranju, ko se ena brazda odreže na eno, druga pa na nasprotno stran PRIM.: naňr razorávanje -a s agr. geogr. tehnika oranja, pri kateri se brazde na njivi obracajo navzven, tako da na sredini nastane razor za odvajanje odvecne vode PRIM.: naorávanje razpácenje letálskega posnétka -a -- -- s kart. poprava perspektivnih napak letalskega posnetka in njegovo preoblikovanje v izbrano merilo in kartografsko projekcijo s pomocjo racunalnika razpádanje -a s geomorf. . preperévanje razprna tektnika -e -e ž geomorf. navpicni in/ali vodoravni premiki kamninskih blo­kov vzdolž neravnih in poševnih prelomnih ploskev, pri cemer prihaja do razmikanja in posedanja površinskih skladov razpršęna grádnja -e -e ž geogr. nas., plan. prosto stojece stavbe zunaj strnjeno pozidanih obmocij naselij razpršęna industrializácija -e -e ž ind. geogr. oblika policentricne industrializacije, za ka­tero je znacilna delna ali popolna premestitev proizvodnihzmogljivostiizmest napodeželje zaradi bolj primernega, cenejšega zemljišca, cenejše delovne sile, boljših delovnih raz-mer, boljše prometne povezanosti, politicnih vzgibov S: difúzna industrializácija razpršęna posést -e -i ž agr. geogr. zemljiška posest, za katero je znacilna izrazita razdrob­ljenost zemljišc, tako da so posamezni zem­ljiški kosi v razlicni oddaljenosti razpršeni okrog kmeckega doma PRIM.: razdrobljęna posést, strnjena posést razpršęna urbanizácija -e -e ž geogr. nas. urba­nizacija, razmeroma enakomerno razširjena na velikem delu obmocja dolocene države, pokrajine, ki kaže na visoko stopnjo gospo­darskega razvoja, ugodne prometne povezave, visoko življenjsko raven prebivalstva razpršęna vás -e vasí ž geogr. nas. vas, v kateri so domovi precej oddaljeni drug od drugega S: raztrésena vás razpršęni vír onesnaževánja -ega -a -- m var. okolja en ali vec onesnaževalcev okolja, najpogosteje na kmetijskih zemljišcih, ki onesnažujejo na širšem obmocju in izvirajo z dolocenega obmocja S: ploskôvni vír one-snaževánja PRIM.: línijski vír onesnaževánja, tockôvni vír onesnaževánja razpršęno nasélje -ega -a s geogr. nas. po­deželsko naselje, sestavljeno iz bolj ali manj razpršenih, medsebojno razmaknjenih sta­novanjskih hiš, gospodarskih poslopij, z ob-sežnimi vmesnimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišci S: raztréseno nasélje razpršęnoonesnaževánjeokólja -ega -a -- s var. okolja onesnaževanje okolja zlasti na obde­lovalnih zemljišcih, v gozdovih, industrijskih središcihinnjihoviokolici,kjerlahkoimisije ogrožajo podtalnico, povzrocajo umiranje gozdov, ogrožajo zdravje ljudi S: ploskvno onesnaževánje okólja PRIM.: línijsko one-snaževánje okólja, tockôvno onesnaževánje oklja razséljena oséba -e -e ž 1. demogeogr. oseba, ki ji je kraj bivališca dolocila oblast 2. demogeogr. oseba, vkljucena v razlicne oblike prisilnih množicnih selitev zaradimenjaveprebivalcev med državami ob spremembah meja ali zaradi reševanja problemov narodnih manjšin razslojevánje -a s demogeogr. vecji premik v družbeni sestavi prebivalstva, nastajanje novih slojev ali spremembe v sistemu slojev, najveckrat zaradi socialnih ucinkov gospo­darskega razvoja razsoljevánje -a s 1. hidgeogr. pridobivanjeslad­ke vode za pitje ali namakanje iz morske vode S: desalinizácija 2. pedogeogr. odstranjevanje soli iz zasoljenih prsti z namakanjem razstrupítev okólja -tve -- ž var. okolja odstra­nitev nevarnih, strupenih snovi po nesreci, ekološki katastrofi, npr. iz tankerjev razlite nafte, ali na obmocjih vojaških spopadov, da se zmanjša, prepreci njihovo škodljivo delo­vanje na okolje S: dekontaminácija okólja razsúti tôvor -ega tovóra m geogr. prometa to-vor nepakiranega sipkega blaga, npr. rude, premog, žito, oljna semena, tropine, fosfati, umetna gnojila, krmila PRIM.: plínasti tôvor, tekóci tôvor raztócje -a s hidgeogr., geogr. krasa . bifurká­cija raztócni ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, navadno v visokogorju, ki se razteka v dve razlicno usmerjeni dolini raztrésena vás -e vasí žgeogr. nas. . razpršęna vás raztréseno nasélje -ega -a s geogr. nas. . razpršęno nasélje razvejęna réka -e -e žhidgeogr. .razcépljena réka razvíta régija -e -e ž spl. geogr. regija z nad­povprecno razvitim gospodarstvom PRIM.: nčrazvíta régija razvje -a s hidgeogr. ozemlje, na katerem se vode raztekajo v razlicne smeri, porecja, povodja razvdnica -e ž hidgeogr. navidezna crta na Zemljinem površju, ki locuje odtok padavin z nasprotno nagnjenega ozemlja GL: hidgeogr. celínska razvódnica, hidgeogr. dolínska razvódnica, hidgeogr. glávna raz­vódnica, hidgeogr. kontinentálna razvódnica, hidgeogr., geogr. krasa kráškarazvódnica, hidgeo-gr. normálna razvódnica, hidgeogr. površínska razvódnica, hidgeogr. svetôvna razvódnica razvjna s -e osí ž geogr. nas. strnjeno nasel­binsko obmocje z raznovrstnimi funkcijami vzdolžpomembne prometnežile, kipovezuje dve ali vec mest razvójno intenzívna industríja -- -e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, pri katerih je po­trebno zlasti intenzivno razvojno delo, npr. elektrotehnicna, strojna, kemicna industrija PRIM.: délovno intenzívna industríja, kapitál-no intenzívna industríja, kapitálno-razvójno intenzívna industríja razvňj prebiválstva -ôja -- m demogeogr. spre­minjanje števila prebivalcev na dolocenem récna ravnína obmocju, odvisno predvsem od dejavnikov rodnosti, umrljivosti in migracijskih tokov razvňj réke -ôja -- m hidgeogr. . izvijúganost réke razvňj snéžne odęje -ôja -- -- m klimatogeogr., hidgeogr. . preobrázba snéžne odęje razvredntenje oklja -a -- s var. okolja bistve-no poslabšanje kakovosti okolja zlasti zaradi onesnaževanja, s cimer se zmanjša njegova sposobnost za obnavljanje, nevtralizacijo razžvepljevánje -a s 1. var. okolja odstranje­vanje žvepla iz premoga, da se ob njegovem zgorevanju prepreci onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom S: desulfurizácija 2. var. okolja odstranjevanje žvepla neposredno izgoriva S: desulfurizácija rdéciseznám -ega -a m var. okolja register ogro­ženih rastlinskih in živalskih vrst, ki ga vodi Mednarodna zveza za zašcito narave reagrarizácija -e ž 1. agr. geogr., demogeogr. ponovno narašcanje deleža kmeckega pre­bivalstva v doloceni državi, pokrajiniPRIM.: deagrarizácija (1) 2. agr. geogr. ponovno narašcanje pomena ali vnovicna prevlada kmetijstva na obmocjih, kjer so z deagrari­zacijozacasnoprevladaledrugegospodarske dejavnosti PRIM.: deagrarizácija (2) reákcija prstí -e -- ž pedogeogr. lastnost prsti, ki kaže stopnjo kislosti ali bazicnosti prsti, izražena navadno s pH-vrednostjo GL: pedogeogr. alkálnareákcijaprstí, pedogeogr. bázicnareákcijaprstí, pedogeogr. kíslareákcija prstí, pedogeogr. nevtrálna reákcija prstí reálna evápotranspirácija -e -e žklimatogeogr. . dejánska evápotranspirácija réber -bri ž geomorf. plosko, dolgo in strmo premocrtno pobocje, v Sloveniji navadno iz apnencev rębrasti krás -ega -a m geogr. krasa kras, kjer na površje štrlijo rebrasti kamni rebrícavost -i ž geomorf. drobno valovita raz-clenjenost površine peska ali melja, ki nastane zaradi vetra, hitrega vodnega toka, pocasnega umika morske vode s plitve pešcene obale ob oseki, pritlehnih podmorskih tokov recéntna moréna -e -e ž geomorf. morena, nastala v mlajših zgodovinskih obdobjih ho- locena S: históricna moréna, mláda moréna, svéža moréna PRIM.: fosílna moréna, žíva moréna recéntna tektnika -e -e ž geomorf. sodobno premikanje, oblikovanje Zemljinega površja zaradi tektonike PRIM.: néotektónika (1) recéntni permafrôst -ega -a m hidgeogr., geo­morf. permafrost, nastal v holocenskih pod-nebnih razmerah recéntni vršáj -ega -a m geomorf. vršaj, ki še nastaja S: aktívni vršáj PRIM.: fosílni vršáj recesíja -e ž spl. geogr. manjše, praviloma kratkotrajno nazadovanjegospodarstva,upo-casnjena gospodarska rast recikláža -e ž1. var. okolja .predelávaodpád­kov 2. pokr. ekol. razkrajanje odmrle biomase v hranilne snovi recipičnt -ęnta m var. okolja . sprejémnik récica -e ž hidgeogr. manjša reka récje -a s hidgeogr. reka z vsemi pritoki v do-locenem porecju récna akumulácija -e -e ž 1. geomorf. . flu-viálna akumulácija (1) 2. geomorf. . récni nans récnadolína -e-ež 1. geomorf. dolinazreko2. geomorf. dolina, ki jo je izdolbla reka récna erozíja -e -e ž geomorf. erozija tekocih voda récna géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje vplive recne vode na oblikovanje reliefa S: fluviálna gé­omorfologíja récna hidrologíja -e-e ž hidgeogr. . pota­ mologíja (2) récna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, v kateri tece podzemna reka récnamréža-e -ežhidgeogr. površinske in pod-zemne tekoce in druge vode na dolocenem ozemlju S: hidrográfska mréža GL: hidgeogr. gostôta récne mréže, hidgeogr. izoblikovánost récne mréže, hidgeogr. klasifi­kácija récne mréže récnaoáza -e -e ž agr. geogr. zaradi namakanja intenzivno obdelanapoljedelskapokrajinana obeh straneh reke, ki z dobro namocenega povirnega obmocja pritece na izrazito sušno obmocje, npr. zeleni pas ob spodnjem toku Nila récna ravnína -e -e ž geomorf. ravnina, nastala z recno erozijo ali akumulacijo S: fluviálna ravnína GL: geomorf. récno-ledeníška ravnína récnastrúga-e-ežgeomorf. korito,pokaterem tece voda S: récno koríto GL: geomorf. podôlžni prerčz récne strúge, geomorf. précni prerčz récne strúge récna terása -e -e ž 1. geomorf. terasa iz recne naplavine PRIM.: aluviálnaterása 2. geomorf. v starejše gradivo z recno erozijo vrezana terasa S: fluviálna terása GL: geomorf. ledeníško-récna terása, geomorf. récno-ledeníška terása a – prvotna naplavljena ravnica ob reki z meandri in mrtvico b – nastanek prve terase c – nastajanje druge terase c – zdajšnje stanje 1, 2, 3 recne terase 4 poplavna ravnica Nastanek in razvoj recnih teras récna vijúga -e -e ž geomorf. . récni zavňj récnavôda -e -e ž hidgeogr. voda v recni strugi S: récnica récni bazén -ega -a m hidgeogr. . porécje récnica -e ž hidgeogr. . récna vôda récniklíf -ega -a m geomorf. visok strm breg ob rekah, ki nastane zaradi dolgotrajne bocne erozije in spodkopavanja obrežja récni nanňs -ega -ôsa m geomorf. usedline ali naplavine, ki jih odloži recni tok S: fluviálna akumulácija (2), récna akumulácija (2) récni okljúk -ega -a m geomorf. . meánder récni prerčz -ega -éza m geomorf. oblika dna recne struge v podolžni ali precni ravniniS: récni profíl GL: geomorf. izravnáni podôlžni récni prerčz, geomorf. précni récni prerčz, geomorf. uravno­véšeni podôlžni récni prerčz, geomorf. vzdôlžni récni prerčz récni pretňk -ega -óka m hidgeogr. . vôdni pretňk récni profíl -ega -a m geomorf. . récni prerčz récni promčt -ega -éta m geogr. prometa pre­voz potnikov, tovora s plovili po reki iz kraja v kraj PRIM.: jézerski promčt, pomôrski promčt récni reliéf -ega -a m geomorf. relief, nastal z delovanjem tekoce vode S: fluviálni reliéf GL: geomorf. akumulacíjskirécno-denudacíjski reliéf, geomorf. destrukcíjski récno-denudacíj-ski reliéf, geomorf. récno-denudacíjski reliéf récnirežím -ega -a m 1. hidgeogr. spreminjanje vodostaja ali vodnega pretoka reke cez letoS: pretócnirežím 2. hidgeogr. spreminjanje lastno­sti recne vode cez leto S: pretócni režím GL: hidgeogr. enostávni récni režím, hidgeogr. kompléksni récni režím, hidgeogr. preprôsti récni režím, hidgeogr. sestávljeni récni režím récnirokáv -ega -a m hidgeogr. od glavne recne struge odcepljena stranska struga récnisedimčnt -ega -ęnta m geomorf. sediment tekoce vode récni sistém -ega -a m hidgeogr. glavna reka s pritoki kot del recne mreže GL: hidgeogr. pravokótni récni sistém récni tôvor -ega tovóra m geomorf. snovi, ki jih prenaša recni vodni tok kot kemicno raztopljene minerale, lebdece delce ali jih kot trdne delce vali po dnu struge S: récni transpórt (2) GL: geomorf. valjęni récni tôvor regeneracíjska sposóbnost okólja récnitranspórt -ega -a m 1. geomorf. prenašanje recnega tovora 2. geomorf. . récni tôvor récni vršáj -ega -a m geomorf. vršaj, nastal kot recni nanos GL: geomorf. récno-ledeníški vršáj récni zavňj -ega -ôja m geomorf. vsaka spre­memba smeri vodnega toka v recni strugi S: récna vijúga PRIM.: meánder récno-denudacíjski reliéf -ega -a m geomorf. relief z znacilnimi oblikami, nastalimi z delo­vanjem tekoce vode, erozije in denudacijeS: flúviodenudacíjski reliéf GL: geomorf. akumulacíjskirécno-denudacíjski reliéf, geomorf. destrukcíjski récno-denudacíj-ski reliéf récnojézero -ega -a s 1. hidgeogr. jezero v raz­širjenem in poglobljenem delu struge reke z umirjenim pretokom 2. hidgeogr. jezero na po­plavni ravnici 3. hidgeogr. jezero v nekdanjem recnem rokavu récno koríto -ega -a s geomorf. . récna strúga récno-ledeníška fáza -e -e ž geomorf. . glá­ ciofluviálna fáza récno-ledeníška oblíka -e -e ž geomorf. . gláciofluviálna oblíka récno-ledeníška ravnína -e -e ž geomorf. aku­mulacijska ravnina na recnih in ledeniških nanosih S: flúvioglaciálna ravnína récno-ledeníška terása -e -e ž geomorf. . gláciofluviálna terása récno-ledeníškiprocés -ega -a m geomorf. . gláciofluviálni procés (1, 2) récno-ledeníški vršáj -ega -a m geomorf. . flúvioglaciálni vršáj récno-ledeníškogradívo -ega -a s geomorf. . gláciofluviálno gradívo récno-ledeníško obmócje -ega -a s geomorf. . gláciofluviálno obmócje récno ústje -ega -a s hidgeogr. . ústje réke redílna da -e -e ž hidgeogr. obdobje leta, ko iz snega nastaja led in se ledenik rediPRIM.: talílna dba redílnoobmócjeledeníka -ega -a -- s hidgeogr. . redíšce ledeníka redíšce ledeníka -a -- s hidgeogr. zgornji del ledenika, kjer iz snega nastaja ledS: obmócje nastájanjaledeníka,redílnoobmócjeledeníka PRIM.: talíšce ledeníka rédka meglŕ -e -č ž klimatogeogr. megla, v kateri je vidljivost od 100 m do 1 km PRIM.: gósta meglŕ reducčnt -ęnta m biogeogr. . razkrojeválec redúkcija -e ž 1. klimatogeogr. preracunavanje vrednosti izmerjenih meteoroloških para­metrov na dolocene razmere, ce vremenska postaja ni na morski gladini, npr. zracnega tlaka na morski nivo 2. pedogeogr. kemicni proces v prsti v anaerobnih razmerah, pri cemer se kisik odstranjuje iz spojin PRIM.: oksidácija (2) redukcíjski glęjev horiznt -ega -ega -a m pe­dogeogr. podhorizont glejevega horizonta sive barve, ki je zaradi stalne navzocnosti talne vode reduciran S: G r-horizónt, horizónt Gr referéncni elipsoíd -ega -a m mat. geogr. ma­tematicno telo, ki se najtesneje prilega geo­ idu PRIM.: apioíd, elipsoíd, geoíd, kardioíd, sferoíd referéndum -a m polit. geogr. neposredno odlocanje volilcev o posebno pomembnih politicnih, gospodarskih vprašanjih na ravni države, politicne skupnosti, mesta refrákcija -e ž mat. geogr. odklon svetlobe v Zemljinem ozracju zaradi razlik v lomu sve­tlobnih žarkov GL: mat. geogr. atmosfęrska refrákcija refúgij -a m biogeogr. . zatocíšce refúl-amklimatogeogr. osamljen, nenaden sunek vetra na morju rég -a m geomorf. kamnita pušcava ali pušcavska ravnina, prekrita s plastjo od vetra zaobljene­ga grušca S: grúšcnata pušcáva PRIM.: ęrg, hamáda, serír regelácijaledú -e -- ž hidgeogr. zaradi tempera-turnihspremembinspremembpritiskapona­vljajoce se zmrzovanje in odtaljevanje ledu, ki vpliva na razvoj in gibanje ledenikov regenerácija -e ž 1. var. okolja naravno obna­vljanje prvotnih lastnosti okolja, njegovih sestavin, kot so voda, zrak, rastlinstvo 2. var. okolja sposobnost okolja, njegovih sestavin, da znova pridobi prvotne lastnosti regeneracíjska sposóbnost okólja -e -i -- ž var. okolja, pokr. ekol. sposobnost ekosiste-ma, njegovih sestavin, da z obnavljanjem znova pridobi prvotne lastnosti, zmanjša, nevtralizira doloceno stopnjo antropogenih obremenitev regenerírani ledeník -ega -a m hidgeogr. do-linski ledenik, ki nima lastnega firnskega bazena in se ohranja z ledenimi odlomi z višje ležecegaledenika regenerírano gorvje -ega -a s geomorf. po­mlajeno gorovje, nastalo v starejšem reliefu z mlajšim tektonskim dviganjem régija -e ž 1. spl. geogr. bolj ali manj enoten del Zemljinega površja ali vecje obmocje, ki zaradi svojskih pokrajinskih sestavin in procesov, njhovega medsebojnega prepleta­nja, soucinkovanja predstavlja znacilno po­krajinsko enoto z enakimi naravnimi in/ali družbenimi znacilnostmi S: rajón (2) PRIM.: geográfski prôstor, pokrájina (4) 2. spl. geogr. . pokrájina (1) GL: agr. geogr. agrárna régija, biogeogr. an­tárkticna bíogeográfska régija, biogeogr. avstralázijska bíogeográfska régija, biogeogr. avstrálsko-ázijska bíogeográfska régija, biogeogr. bíogeográfska régija, polit. geogr. cezmęjna régija, spl. geogr. ekonómska régi­ja, biogeogr. etiópska bíogeográfska régija, spl. geogr. fízicnogeográfska régija, spl. geogr. fiziognómska régija, spl. geogr. funkcíjska régija, spl. geogr. geográfska régija, spl. geogr. gospodárska régija, spl. geogr. gravitacíjska régija, spl. geogr. homogéna régija, agr. geogr. kmetíjska régija, spl. geogr. mákrorégija, geogr. méstna régija (1,2), spl. geogr. mézorégija, spl. geogr. míkrorégija, spl. geogr. narávna régija, spl. geogr. narávnogeográfska régija, biogeogr. néoárkticna bíogeográfska régija, biogeogr. neotrópska bíogeográfska régija, spl. geogr. nčrazvíta régija, spl. geogr. nodálna régija, po-lit. geogr. obmęjna régija, biogeogr. orientálska bíogeográfska régija, biogeogr. páleoárkticna bíogeográfska régija, biogeogr. páleotrópska bíogeográfska régija, polit. geogr. pánrégija, plan. plánska régija, agr. geogr. podežęlska ré­gija, spl. geogr. razvítarégija, agr. geogr. rurálna régija, spl. geogr. statísticna régija (1, 2), plan. téhnicna régija (1, 2), geogr. turizma turísticna régija, spl. geogr. unifórmna régija, geogr. nas. urbána régija, kart., spl. geogr. virtuálna régija régijski párk -ega -a m var. okolja praviloma obsežnejše obmocje z naravnimi znameni­tostmi,znacilnimiekosistemi,kijezakonsko zavarovano z ustreznim režimom varovanja kot pokrajinska vrednota, pomembna za do-loceno regijo, širšo skupnost PRIM.: krajínski párk, narávni párk, narávni rezervát, národni párk regionalizácija -e ž 1. spl. geogr. delitev ozemlja na regijeS: tipizácija (1) 2. spl. geogr. postopek clenitve ozemlja na regije S: tipizácija (2) 3. plan. strokovni in politicni postopek, katere­ga cilj je oblikovanje pokrajin kot vmesnih teritorialnih enot med državo in upravnopo­liticnimienotaminižjeravni GL: spl. geogr. celovítaregionalizácija, spl. geogr. drúžbenogeográfskaregionalizácija, hidgeogr. hidrolóška regionalizácija, klimatogeogr. kli­mátskaregionalizácija, spl. geogr. kompléksna regionalizácija, spl. geogr. narávnogeográfska regionalizácija, spl. geogr. óbcaregionalizácija, klimatogeogr. pédogeográfska regionalizácija, klimatogeogr. podnébna regionalizácija, spl. geogr. specíficna regionalizácija, spl. geogr. splôšnaregionalizácija, biogeogr. vegetacíjska regionalizácija regionalízem -zma m 1. polit. geogr. prizade­vanje, da se v regionaliziranem državnem sistemu dolocenemu obmocju priznajo avto­nomija, poseben kulturni, gospodarski polo-žaj, npr. baskovski regionalizem 2. polit. geogr. preoblikovanje centraliziranega državnega sistema v unitarni državi v regionaliziranega s prenašanjem dolocenih soupravljavskih pristojnosti na poddržavne enote 3. polit. geogr. kulturna in prostorska identifikacija prebivalcev z domaco regijo in prizadevanje za njeno uveljavitev v državi GL: polit. geogr. mednárodni regionalízem regionalizíranidržávnisistém -ega -ega -a m polit. geogr. državni sistem v unitarni državi, v kateremimajo poddržavneenotesoupravljav­ske pristojnosti na družbenem, politicnem, kulturnem, gospodarskem podrocju PRIM.: centralizírani držávni sistém regionálnacésta -e -e ž geogr. prometa cesta za prometno povezovanje pomembnejših lokal­nih, regionalnih središc, za državo pomemb­nih turisticnih in obmejnih obmocij, mejnih prehodov PRIM.: držávna césta, lokálna césta, magistrálna césta, obcínska césta regionálni razvňj regionálna disparitéta -e -e ž plan. odstopanje oziroma neskladnost v najbolj pomembnih prvinah družbenega življenja na funkcijsko ali/in naravnogeografsko zaokroženem ob-mocju PRIM.: medregionálna disparitéta GL: plan. ínterregionálna disparitéta regionálna geografíja -e -e ž spl. geogr. temelj­ni del geografije, ki z metodo kompleksne geografije ali povezovanjem, prepletanjem posameznih geografskih panog sinteticno obravnava Zemljino površje ali njegove posa­mezne dele S: pokrajinoslôvje PRIM.: splšna geografíja regionálna géomorfologíja -e-ežgeomorf. del geomorfologije, ki proucuje reliefne oblike v posameznih pokrajinah regionálna manjšína -e-ežpolit. geogr., demogeo-gr. narodnostno-jezikovna manjšina, katere pripadniki živijo v doloceni državi, ki jim priznava doloceno stopnjo suverenosti, npr. Furlani, Ladinci v Italiji, Katalonci v Španiji S: intęrna manjšína regionálna poledenítev -e-tve ž hidgeogr., geo­morf. . celínska poledenítev regionálna polítika -e -e ž 1. plan., sodobno pojmovanje sistem usklajenih ukrepov za za­gotavljanje skladnega regionalnega razvoja, ki temelji na gospodarskem in socialnem povezovanju, uravnoteženem razvoju in urav­noteženi konkurencnosti na obmocju celotne države 2. plan., tradicionalno pojmovanje sistem usklajenih ukrepov za zašcito obmocij z raz­vojnimi problemi, ki jim država s financno pomocjo izboljšuje infrastrukturne pomanj­kljivosti, gospodarskim subjektom pa s sub-vencijami zmanjšuje proizvodne stroške regionálna prvína -e-e ž spl. geogr. . po­ krajínska prvína regionálna sestáva -e -e ž spl. geogr. . po­ krajínska sestáva regionálna sestavína -e -e ž spl. geogr. . po­ krajínska sestavína regionálna struktúra -e -e ž spl. geogr. . po­ krajínska sestáva regionálna zasnôva prostórskega razvôja -e -e -- -- ž plan. podroben nacrt zasnove prostorskih ureditev na regionalni ravni, ki so zaradi gospodarskih, socialnih in varovalnih razlogov pomembne za regionalni prostorski razvoj regionálni elemčnt -ega -ęnta m spl. geogr. . pokrajínska prvína regionálni fáktor -ega -ja m ind. geogr. razvojno merilo, ki v dolocenem primerjalnem obdobju pokaže razvojne razlike zaradi ucinkov in-dustrije na dolocenem obmocju v primerjavi z državnim, regionalnim povprecjem PRIM.: lokacíjski efékt, struktúrni efékt regionálni kompléks -ega -a m spl. geogr. . pokrajínski kompléks regionálni márketing -ega -a m plan. povezo­vanjeposameznih delov lokalnih skupnostiv vecjo regionalno celoto zaradi dolgorocnega in strateško usmerjenega koncepta izrabe razvojnih, lokacijskih potencialov, pri cemer sepojavljajo,ohranjajoskupnazavest,regio­nalnaidentiteta,skupniproblemi,zgodovina, proucevanje razvojnih struktur in ovir pri medsebojnem sodelovanju, zlasti z vidika mednarodnih povezav regionálni potrčs -ega -ésa m geomorf. tekton-ski ali vulkanski potres, ki se cuti na širšem obmocju PRIM.: krajévni potrčs regionálni promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora, prevajanje tekocin, prenos energije, informacij iz regije v regijo PRIM.: daljínski promčt, lokálni promčt regionálniprostórskirazvňj -ega -ega -ôja m plan. spremembe v poselitvi, infrastrukturi, naravni in kulturni pokrajini na regionalni ravni, temeljece na trajnostni zasnovi rabe prostora kot omejenega razvojnega vira, kar skladno z razvojnimi cilji omogoca, spod­buja regionalne razvojne spremembe PRIM.: regionálni razvňj regionálni razvňj -ega -ôja m plan. družbene spremembe, ki so z razvojnimi strategijami, politikami in ukrepi v krajšem casovnem obdobju namenjene zmanjševanju razlik v stopnji razvitosti regij, v daljšem pa njiho­vemu odpravljanju in zmanjševanju razlik v kakovosti življenja njihovega prebivalstva PRIM.: regionálni prostórski razvňj GL: plan. obmócje s posébnim regionálnim razvôjem, plan. polítikaregionálnegarazvôja, plan. regionálna zasnôva prostórskega raz­vja, plan. skládni regionálni razvňj regionálni razvjni prográm -ega -ega -a m plan. temeljni programski in izvedbeni doku­ment za spodbujanje gospodarskega razvoja na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije in vsebuje financno ovred­notene projekte, programe regionálno okje -ega -a s var. okolja del geografskega okolja, ki s svojimi pokrajinsko svojskimi sestavinami vpliva na življenje cloveka, organizmov na pokrajinski ravni S: pokrajínsko okólje PRIM.: geográfsko okólje, lokálno okólje, planetárno okólje regionálno planíranje -ega -a s plan. nacr­tovanje manjših, funkcijsko ali problemsko zaokroženih obmocij, da se ob upoštevanju naravnih, socialnih, gospodarskih in kul­turnih znacilnosti zagotovijo optimalne, trajnostne razmere za nadaljnji prostorski razvoj S: regionálno prostórsko planíranje PRIM.: prostórsko planíranje (1) regionálno prostórsko planíranje -ega -ega -a s plan. . regionálno planíranje regionálnosredíšce -ega -a s geogr. nas., v Slove­niji . sredíšce regionálnega poména (2) regíster obmócij teritoriálnih enôt -tra -- -- -- m K: RÓTE spl. geogr., do leta 2003 evidenca prostorsko dolocljivih enot, ustanovljenih po administrativnih,gospodarskih,geografskih ali drugih nacelihPRIM.: regíster prostórskih en regíster prebiválstva -tra -- m demogeogr. seznam prebivalstva dolocenega obmocja v knjižni,kartotecni,racunalniškiobliki PRIM.: popís prebiválstva GL: demogeogr. centrálni regíster prebiválstva regísterprostórskih enôt -tra -- -- m K: RPE spl. geogr., od leta 2003 evidenca prostorsko dolocljivih enot, ustanovljenih po admini­strativnih, gospodarskih, geografskih ali drugih nacelih, v kateri se evidentirajo tudi ulice in hišne številkePRIM.: regísterobmócij teritoriálnih enôt regolít -a m1. geomorf. do vec deset metrov glo­boka preperina kamnine, znacilna za vlažno tropsko podnebje PRIM.: saprolít 2. geomorf. . kolúvij (1) regosl -a m pedogeogr. prst s slabo razvitimi horizonti na mehki maticni podlagi, npr. flišu, laporovcu, pešcenjaku regresíja -e ž geomorf., hidgeogr. umikanje morja s kopnega zaradi tektonskega dviganja obale ali zniževanja gladine morja PRIM.: ingresíja, transgresíja regresíjskopobócje -ega -a s geomorf. strmejši del pobocja v njegovem višjem delu, nastal zaradi pospešene erozije ob širitvi doline, ravnine regulácija -ež geogr. nas., plan. . regulacíjski nacrt regulácija vodá -e -- ž hidgeogr. . hídrore­ gulácija regulacíjska crta -e -e ž geogr. nas. crta, ki do­loca mejo, cez katero ne sme segati zazidava zaradi varovalnega koridorja dolocene infra-strukture, npr. ceste, trase javnega prometa, komunalnega vodaS: regulacíjskalínijaPRIM.: grádbena crta, stávbna crta regulacíjska línija -e -e ž geogr. nas. . regu­ lacíjska crta regulacíjski nacrt -ega -a m geogr. nas., plan. poenostavljen urbanisticni nacrt, ki vsebuje zlasti dolocitev pomembnih cest, trgov, par-kov, razdelitev na zazidalne otoke, dolocitev rabe tal, lokacije pomembnih javnih stavb in glavnih oblikovnih usmeritev S: regulácija regúr -ja m pedogeogr., ljud. rodovitna, lepljiva crnaprst nabazaltnipodlaginaDekanskipla­noti, ki se uvršca med vertisole PRIM.: tírs réka -e ž vecja, v strugi tekoca voda z zgornjim, srednjimin spodnjim tokom, kiserazlikujejo po kolicini vode, strmcu, hitrosti, erozijskem in akumulacijskem delovanju, živem svetu GL: hidgeogr. alogéna réka (1, 2), hidgeogr. alohtóna réka, hidgeogr. dolžína réke, hidgeogr. efluéntnaréka, hidgeogr. eksóticnaréka, hidgeo-gr. epigenétska réka, hidgeogr. epizódna réka, hidgeogr. glávna réka, hidgeogr. gôrska réka, hidgeogr. izvijúganost réke, hidgeogr. jézerska réka, hidgeogr. klimátska klasifikácija rék, hid-geogr. koeficičnt izvijúganosti réke, hidgeogr. kolmácijaréke, hidgeogr. kráškaréka(1, 2), hid-geogr. ledeníškaréka (1, 2), hidgeogr. maritímni dél réke, hidgeogr. meándrska réka, hidgeogr. mrtvi prerčz réke, hidgeogr. nčpresihajóca réka, hidgeogr. nižínski tók réke, hidgeogr. ob­cásna réka, hidgeogr. obdóbna réka, hidgeogr. obglávljena réka, hidgeogr. obróbna réka, hidgeogr. osnôvna réka, hidgeogr. pádec réke, rélativna kmetíjska zemljíšca hidgeogr. pereniálna réka, hidgeogr. periódicna réka, hidgeogr. permanéntna réka, hidgeogr. podnébna klasifikácija rék, hidgeogr., geogr. krasa podzęmeljskaréka, hidgeogr., geogr. krasa podzémna réka, hidgeogr. précni naklňn réke, hidgeogr., geomorf. prenôsnamócréke, hidgeogr., geomorf. prenôsna sposóbnost réke, hidgeogr. prerčzréke,hidgeogr. presihajócaréka,geomorf. pretocítev réke, hidgeogr. proglaciálna réka, hidgeogr. ravnínskaréka, hidgeogr. razcépljena réka, hidgeogr. razvejęna réka, hidgeogr. razvňj réke, hidgeogr. réka drúgega réda, hidgeogr. réka prvega réda, hidgeogr. réka trétjega réda, hidgeogr. stálna réka, hidgeogr. strmec réke, hidgeogr. stržén réke, hidgeogr., geomorf. transpórtna móc réke, hidgeogr. transpórtna sposóbnost réke, hidgeogr. tranzítna réka, var. okolja umíranje rék, hidgeogr. ústje réke, hidge­ogr. žívi prerčz réke réka drúgega réda -e -- -- ž hidgeogr. reka, v katero se stekata reki prvega redaPRIM.: réka prvega réda, réka trétjega réda rékaprvegaréda -e -- -- ž hidgeogr. povirni del reke med izvirom in pritokom prvega reda PRIM.: réka drúgega réda, réka trétjega réda réka trétjega réda -e -- -- ž hidgeogr. reka, v katero se stekajo reki drugega reda in ne­ posredno pritoki prvega reda PRIM.: réka drúgega réda, réka prvega réda rekreácija -e ž geogr. turizma dejavnost, na­ menjena obnovi telesnih in duševnih zmog­ ljivosti GL: geogr. turizma blížnja rekreácija, geogr. turizma krŕj blížnje rekreácije, geogr. turizma obmócje blížnje rekreácije, geogr. turizma po­továnje blížnje rekreácije, geogr. turizma pri­mérnost za rekreácijo, geogr. turizma prôstor blížnje rekreácije, geogr. turizma ustréznost za rekreácijo, geogr. turizma vrednôtenje pokrájine za rekreácijo rekreacíjska privlácnost -e -i ž geogr. turizma privlacnost obmocja za rekreacijo rekreacíjska vrédnost -e -i ž geogr. turizma ustreznost, primernost obmocja za rekrea­ cijo rekreacíjska zmogljívost pokrájine -e -i -- ž geogr. turizma, var. okolja število udeležencev, ki se lahko rekreirajo na dolocenem rekreacij­skem obmocju, ne da bi se poslabšalo njegovo naravno ravnovesje GL: geogr. turizma ekolóškarekreacíjskazmog­ljívost pokrájine, geogr. turizma psiholóška re-kreacíjskazmogljívostpokrájine, geogr. turizma téhnicna rekreacíjska zmogljívost pokrájine rekreacíjske fúnkcije -ih -ij ž mn. 1. geogr. turizma namenjenost pokrajine ali kraja rekre­aciji 2. geogr. turizma opremljenost z objekti, napravami v doloceni pokrajini, naselju, ki omogocajo ukvarjanje z rekreacijo rekreacíjski gzd -ega -a m geogr. nas., biogeogr. gozd, navadno v bližini mest in med gosto poseljenimi obmocji, v katerem so pešpoti in kolesarske steze, namenjene rekreacijiPRIM.: gzd posébnega poména rekreacíjsko obmócje -ega -a s geogr. turizma obmocje, ki je zaradi naravne lepote, ugodne prometne dostopnosti in rekreacijskih objek­tov namenjeno zlasti rekreaciji rektascénzija -e ž mat. geogr. kot med krogom deklinacije in krogom, ki gre skozi pomla­dišce in se meri od pomladišca cez jug proti vzhodu rekultivácija -e ž var. okolja ponovna ureditev in ozelenitev degradiranega okolja, zlasti od­lagališc odpadkov, industrijskih odlagališc, rudniških jalovišc, dnevnih kopov za športno, rekreacijsko dejavnost ali za kmetovanje, rast gozda PRIM.: renaturácija, restitúcija relaksacíjska klíma -e -e ž klimatogeogr. . relaksacíjsko podnébje relaksacíjsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje, ki deluje na clovekov organizem pomirjevalno S: relaksacíjska klíma rélativna erozíjska báza -e -e -e ž geomorf. jezero ali vecje nižavje, pri pritokih pa tocka izliva v vecjo reko, do katerih se teoreticno lahko poglablja reka oziroma znižuje po­vršje v povodju ali porecju PRIM.: absolútna erozíjska báza rélativnagostôta-e-ež demogeogr. . aritmé­ ticna gostôta prebiválstva rélativna kmetíjska zemljíšca -ih -ih -íšc s mn. agr. geogr. zemljišca na obmocjih z vec kot 500 mm letnimi padavinami, ki jih je potencialno možno uporabljati za kmetijsko pridelavo, vendar so porasla z gozdom ali pa so za njihovo usposobitev za kmetijsko rabo potrebne melioracije rélativna višína -e -e ž kart. navpicna oddalje­nost dolocene tocke na Zemljinem površju od izbrane druge višinske tocke PRIM.: nad­ môrska višína rélativnavlážnost -e -i ž klimatogeogr. vlažnost zraka, izražena v odstotkih PRIM.: absolútna vlážnost, specíficna vlážnost rélativna zrácna vlága -e -e -e ž klimatogeogr. razmerje med dejansko in nasiceno zracno vlago, ne glede na zracno temperaturo PRIM.: absolútna zrácna vlága reliéf -a m 1. geomorf. oblikovanost Zemljinega površja na kopnem, pod vodno gladino S: pridvíg 2. geomorf. celota reliefnih oblik na Zemljinem površju 3. kart. model, ki pomanj­šano prikazuje Zemljino površje 4. geomorf., kart. graficna ponazoritev dela Zemljinega površja GL: geomorf. abrazíjski reliéf, geomorf. absolútna stárostreliéfa, geomorf. agradácijareliéfa, geo­morf. akumulacíjskirécno-denudacíjskireliéf, geomorf. akumulacíjski reliéf, geomorf. álpski reliéf (1,2), geomorf. degradácija reliéfa, geo­morf. destrukcíjski récno-denudacíjski reliéf, kart., geomorf. digitálni modél reliéfa, geomorf. dinámicno ravnovésje reliéfa, geomorf. eólski reliéf, geomorf. fluviálnireliéf, geomorf. flúviode­nudacíjskireliéf, geomorf. fosílnireliéf, geomorf. genétski típ reliéfa, geomorf. glaciálni reliéf, geomorf. gôrski reliéf, geomorf. invęrzni reliéf, geomorf. kráški reliéf, geomorf. ledeníški reliéf, geomorf. mákroreliéf, geomorf. mégareliéf, geo­morf. mézoreliéf, geomorf. míkroreliéf, geomorf. mórfostruktúrni reliéf, geomorf. néotektónski reliéf, geomorf. obálni reliéf, geomorf. obrnjeni reliéf, kart. plásticni modél reliéfa, geomorf. podedováni reliéf, geomorf. podmôrski reliéf, geomorf. pokopáni reliéf, geomorf. policíklicni razvňj reliéfa, geomorf. poligenétski razvňj reliéfa, geomorf. récni reliéf, geomorf. récno-de­nudacíjski reliéf, kart. séncno-plásticni prikŕz reliéfa, geomorf. skulptúrnireliéf, geomorf. stôp­nja v reliéfu, geomorf. struktúrni reliéf, geomorf. tektónski reliéf, geomorf. vétrni reliéf, geomorf. vulkánski reliéf reliéfna crtka -e -e ž kart., nekdaj vsaka od vec crtic na zemljevidu, ki s smerjo, razlicno de­belino ponazarjajo oblikovanost Zemljinega površja S: Lehmannova crtka reliéfna depresíja -e -e ž geomorf. . depre­síja (1) reliéfna energíja -e -e ž geomorf. izdatnost relativnih višinskih razlik na dolocenem obmocju, ki odraža potencialno energijo pri zniževanju površja, navadno izražena v m/km˛ PRIM.: reliéfna razclénjenost reliéfna kárta -e -e ž kart. . reliéfni zemlje­ víd reliéfna oblíka -e -e ž geomorf. vsaka od relief-nih prvin, ki oblikujejo Zemljino površje GL: geomorf. mákroreliéfna oblíka, geomorf. mézoreliéfna oblíka, geomorf. míkroreliéfna oblíka, geogr. krasa míkroreliéfnekráškeoblíke, geomorf. struktúrna reliéfna oblíka reliéfnarazclénjenost-e-ižgeomorf. navpicna in vodoravna razclenjenost površja PRIM.: reliéfna energíja reliéfna stôpnja -e -e ž geomorf. zložnejši del pobocja S: stôpnja v reliéfu reliéfna zgrnja gzdna męja -e -e -e -e žbio­geogr. . orográfska zgórnja gózdna męja reliéfni glbus -ega -a m mat. geogr., kart. globus, na katerem je pomanjšano prikazan relief Zemlje reliéfni modél -ega -a m kart. pomanjšan tridi­menzionalni model dela Zemljinega površja reliéfni zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki prikazuje oblikovanost Zemljinega površja S: reliéfna kárta relíkt -a m biogeogr. na omejenem obmocju ohranjena rastlinska, živalska vrsta, znacilna za pretekla geološka obdobja relíktna męja -e -e ž polit. geogr. nekdanja politicna ali upravna meja, ki znotraj do­locene države še vedno locuje najrazlicnejše ozemeljske enote, npr. narecna obmocja, ob­cine, regije relíktna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, nastala v preteklih geoloških obdobjih, ki se nespre­menjena ohranja na dolocenem obmocju relíktno jézero -ega -a s hidgeogr. stojeca voda na mestu, od koder se je umaknilo morje, npr. Blatno jezero, Kaspijsko jezero remigrácija -e ž demogeogr. selitveno gibanje prebivalstva, usmerjeno na obmocje nekda­njega izseljevanja S: povrátna migrácija revitalizácija okja renaturácija -e ž var. okolja obnova, vzpostavi­tev prvotnih naravnih znacilnosti in nekda­njega pokrajinskega videza v degradiranem okolju PRIM.: rekultivácija, restitúcija rendzína -e ž 1. pedogeogr. prst s temnorjavim humoznim Ah-horizontom in brez drugih diagnosticnih horizontov v profilu, nastala na karbonatni maticni podlagi S: álpska crníca (2) PRIM.: ránker 2. pedogeogr. . pá­rarendzína rénta -e ž 1. spl. geogr. del dohodka ali placila proizvodnega dejavnika, ki je kolicinsko omejen 2. spl. geogr. dohodkovni višek, ki na­stane zaradi boljših možnosti za proizvodnjo, pridelavo 3. spl. geogr. cena za uporabo trajnih dobrin v dolocenih okolišcinah v dolocenem obdobju reológicni procés -ega -a m geomorf., hidgeogr. naravni proces, povezan s plasticnostjo snovi, zlasti s spreminjanjem prvotne sestave in videza tal, ledu repatriácija -e ž demogeogr., polit. geogr. vrnitev izseljencev, prebivalstva, ki živi na ozemlju druge države ali na drugem obmocju znotraj lastne države, v domovino, kraj prvotnega bivališca réper -ja m 1. kart. izrazita tocka na terenu, na­menjena dolocanju vodoravnih kotnih razdalj 2. kart. trdno postavljena oznaka z navedbo nadmorske višine reprezentatívna vreménska postája -e -e -e ž 1. klimatogeogr. vremenska postaja na takem kraju, da njeni podatki bolj ali manj veljajo za širše obmocje 2. klimatogeogr. vremenska postaja, po kateri se interpolirajo manjkajoci podatki reprivatizácija -e ž spl. geogr. . denaciona­lizácija reprodúkcija prebiválstva -e -- ž demogeogr. obnavljanje posameznih generacij prebival­stva GL: demogeogr. biolóškareprodúkcijaprebivál­stva,demogeogr. narávnareprodúkcijaprebivál­stva, demogeogr. selítvena reprodúkcija prebi­válstva, demogeogr. stôpnja brúto reprodúkcije žénskegaprebiválstva, demogeogr. stôpnja néto reprodúkciježénskegaprebiválstva, demogeogr. stôpnja reprodúkcije prebiválstva reprodukcíjski originál zemljevída -ega -a -- m kart. original zemljevida, pripravljen in namenjen za tisk resáva -e ž biogeogr. površje, poraslo z vresjem in rastlinskimi združbami, ki uspevajo na prsteh zmalo hranili, znacilno zadeleseverne in zahodne Evrope restitúcija -e ž var. okolja ravnanje, s katerim se po opušceni rabi, npr. po zaprtju rudni­ka, premogovnika, kamnoloma, vzpostavi prvotnemu podobno stanje v okolju, zlasti z izravnavo tal, prekritjem s prstjo, ozelenitvijo PRIM.: rekultivácija, renaturácija reténzija -e ž hidgeogr. . retinénca reténzijskakapacitétaprstí-e-e--žpedogeogr. lastnost prsti glede na najvecji prostorninski odstotek vode, kolikor je lahko zadrži v porah retinénca -e ž hidgeogr. zamuda v vodnem od­toku zaradi zadrževanja padavinske vode na dolocenem obmocju S: reténzija GL: hidgeogr. lédnaretinénca, hidgeogr. snéžna retinénca retrográdna erozíja -e-e ž geomorf. . zá­ denjska erozíja retrográdna korozíja -e -e ž geogr. krasa . zádenjska korozíja revelírana škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa . ekshumírana škráplja reverberácija -e ž hidgeogr. razprševanje zvoka v vodi v smeri vira, ki ga je treba upoštevati pri dolocanju globin z eholotom GL: hidgeogr. površínska reverberácija, hidge­ogr. pridnéna reverberácija, hidgeogr. viséca reverberácija, hidgeogr. vmésna reverberácija revęrzni tk -ega -a m hidgeogr. morski tok, ki spreminja smer zaradi plimovanja, navadno v prelivih in ožjih zalivih revitalizácija -e ž var. okolja, geogr. nas. ravnanje, s katerim kaj ponovno oživi, se obnovi GL: geogr. nas. revitalizácija nasélja, var. okolja revitalizácija okólja, agr. geogr. revitalizácija podežęlja, geogr. nas. revitalizácija vasí (1, 2) revitalizácija nasélja -e -- ž geogr. nas. funk-cionalna prenova stavb, dela naselja, zlasti njegovega starega jedra, z oživitvijo, vzposta­vitvijo raznovrstnih funkcij, ki vanj vracajo živahnejši utrip revitalizácija okja -e -- ž var. okolja ravnanje, s katerim se doloceno življenjsko okolje ob­novi in se v njem znova vzpostavi ekološko ravnovesje PRIM.: obnva oklja revitalizácija podežęlja -e -- ž agr. geogr. na-crtno, celovito prizadevanje za oživljanje in razvijanje nosilnih funkcij na podeželju, zlasti v demografsko ogroženih ali celo iz­praznjenih obmocjih zaradi ohranjanja in vzdrževanja kulturne pokrajine revitalizácija vasí -e -- ž 1. geogr. nas. ponovno oživljanje vaškega naselja z novimi vse­binami, izboljšano infrastrukturo, boljšimi bivanjskimirazmerami 2. geogr. nas. prilago­ditev obstojecih stavb in drugih zemljišc v podeželskem naselju bivanjskim razmeram, kmetijski pridelavi in morebitnim novim funkcijam, npr. obrti, trgovini, turizmu revolúcija Zęmlje -e -- ž mat. geogr. gibanje Zemlje okrog Sonca, katerega posledica je menjavanje letnih casov PRIM.: rotácija Zęmlje rezervát -am 1. demogeogr. varovalno obmocje za razlicne skupine ljudi, zlasti staroselce 2. var. okolja, biogeogr. varovalno obmocje, namenjeno preživetju dolocene živalske ali rastlinske vrste, ki jo s svojim delovanjem mocno ogroža clovek GL: var. okolja gózdni rezervát, var. okolja naráv­ni rezervát, demogeogr. prebiválstvenirezervát (1, 2) rezidéncno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. . stálno prebiválstvo rezídij -a m geomorf. . preostánek režím -a m 1. spl. geogr. povprecni potek do- gajanja, npr. temperature, vodnega stanja, rastiprebivalstva2. polit. geogr. nacin vodenja, politicnega upravljanja dolocene organizirane skupnosti, zlasti države GL: klimatogeogr. celínski padavínski režím, demogeogr. demográfski režím, hidgeogr. dčžni režím, hidgeogr. dčžno-snéžnirežím, var. okolja ekolóškirežím, klimatogeogr. ekvatoriálnipada­vínski režím, hidgeogr. enostávni récni režím, hidgeogr. glaciálnirežím, hidgeogr. glácioniválni režím, hidgeogr. hidrolóški režím, hidgeogr. kálnostni režím, hidgeogr. kompléksni récni režím, klimatogeogr. kontinentálni padavínski režím, hidgeogr. ledeníškirežím, hidgeogr. lede­níško-snéžni režím, klimatogeogr. mediteránski padavínskirežím, hidgeogr. niválnirežím, hidge­ogr. nívoglaciálnirežím,hidgeogr. nívopluviálni režím, hidgeogr. odtócni režím, klimatogeogr. padavínski režím, hidgeogr. pluviálni režím, hidgeogr. plúvioniválnirežím, hidgeogr. preprôsti récni režím, hidgeogr. pretócni režím, hidgeogr. récni režím, hidgeogr. sestávljeni récni režím, hidgeogr. snéžnirežím, hidgeogr. snéžno-dčžni režím, hidgeogr. snéžno-ledeníški režím, kli­matogeogr. sredozémski padavínski režím,kli­matogeogr. temperatúrni režím, hidgeogr. vôdni režím R-horiznt -a [čr] m pedogeogr. . trda kam­ nína ría -e ž geomorf. ozek, globoko vrezan zaliv v ustju nekdanje recne doline, ki ga je morska voda preplavila zaradi ugrezanja obale, zna-cilen za Galicijo na severozahodu Španije S: rías rías -a m geomorf., neustr. . ría ríaška obála -e -e ž geomorf. morska obala z riami ríbištvo -a s agr. geogr. . ribolňv ríbnik -a m hidgeogr. manjša umetna vodna za­jezitevs pritokominodtokom, namenjenago­jenju rib, športnemu ribolovu PRIM.: bájer ribognica -e ž agr. geogr., hidgeogr. obrat za gojenje rib v umetnem vodnem bazenu, v katerem se vzrejajo ribe od iker do velikosti, primerne za porabo ali vlaganje v ribolovne vode ribolňv -ôva m agr. geogr. gospodarskadejavnost primarnega sektorja, ki poleg komercialnega, samoprehranitvenega in športnega lova rib v morju in kopenskih vodah vkljucuje tudi lov oziroma nabiranje drugih vodnih živali, rastlin, rastlinskih delov, npr. kitov, rakov, školjk, ostrig, spužev, koral, alg S: ríbištvo rna korozíja GL: agr. geogr. ribolôvno obmócje ribolôvno obmócje -ega -a s agr. geogr., hid-geogr. z ribami bogato obmocje, ki omogoca uspešen komercialni ribolov, praviloma na sticišcu toplih in hladnih morskih tokov z obiljem planktona Richterjevapotrésnaléstvica -e -e -e[ríhter­jeva] in richterjeva potrésna léstvica -e -e -e ž geomorf. 9-stopenjska logaritemska lestvica za opredelitev, navedbo potresne magnitude PRIM.: evrópskapotrésnaléstvica,Medvedev-Sponheuer-Kárnikova potrésna léstvica, Mer-calli-Cancani-Siebergova potrésna léstvica Richterjevo pobócje -ega -a [ríhterjevo] in richterjevopobócje -ega-a s geomorf. pobocje, katerega strmino doloca zlasti gravitacijsko premikanje preperine, strmejše pri debelej­šem, bolj robatem gradivu in zložnejše pri drobnejšem, bolj zaobljenem gradivu, pri sipkem gradivu navadno s strmino od 29° do 33° PRIM.: męjni naklňn, posípni naklňn riglanje -a s agr. geogr. rahljanje tal z globokim prekopavanjem ali oranjem, znacilno za ob-delovanje vinogradov in pripravo sadovnja­kov, pri cemer se talni horizonti medsebojno premešajo, tako da pridejo na površjespodnji sloji prsti, vcasih celo zgornji del maticne podlage PRIM.: oránje rímland -a m (ang.) polit. geogr., v klasicni geo­politiki otoški del Evrazije kot geostrateška enota, katerega hitrejši razvoj omogocajo dostopnostz morja in z njo povezani odprtost ter izpostavljenost zunanjim vplivom PRIM.: hártland rímski klúb -ega -a m var. okolja mednarodno združenje znanstvenikov s sedežem v Rimu, ki je med letoma 1972 in 1974 objavljalo študije o svetovnih problemih, ki ogrožajo nadaljnji razvoj cloveštva, npr. o hitri rasti prebivalstva, cezmernem izcrpavanju narav­nih, zlasti neobnovljivih virov ríng -a m geogr. nas. široka krožna cesta v velikih mestih, ponekod zgrajena na mestu nekdanjega mestnega obzidja rínjeno gradívo -ega -a s geomorf., hidgeogr. v hidrologiji in hidrotehniki prod in pesek, ki ju reka nosi s seboj riolít -a m geomorf. sivkasto, rumenkasto, ze­lenkasto ali rdeckasto obarvanapredorninaz vtrošniki v gosti, steklasti osnovi S: liparít riss -a [rís] m klimatogeogr., geomorf. . ríška poledenítev ríška poledenítev -e -tve ž klimatogeogr., geo­morf. predzadnja, srednjepleistocenska pole-denitev v Alpah, med 195.000 in 130.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z warthsko ohladitvijo na severu Evrope in illinojsko poledenitvijo v Severni Ameriki S: riss, ríški glaciálPRIM.: gnška poledenítev, míndelska poledenítev, würmska poledenítev ríški glaciál -ega-am klimatogeogr., geomorf. . ríška poledenítev ríško-wrmska mčdledéna dba -e -e -e [vírmska] ž klimatogeogr., geomorf. . ríško­würmska otoplítev ríško-wmska otoplítev -e -tve [vírmska] ž klimatogeogr., geomorf. mlajšepleistocenskaoto­plitev v Alpah, med 130.000 in okrog 100.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z eemsko otoplitvijo na severu EvropeS: ríško-würmska mčdledéna dôba, ríško-würmski ínterglaciál ríško-wrmski ínterglaciál -ega -a [vírmski] m klimatogeogr., geomorf. . ríško-würmska otoplítev ríža -e ž agr. geogr. lesen nepremicni ali pre­micni žleb za spravilo lesa s težko dostopnih hribovitih obmocij v dolino pred zgraditvijo gozdnih cest S: drca (2) rjáva prst -e prstí ž 1. pedogeogr. . kísla rjáva prst 2. pedogeogr. . évtricna rjáva prst rjavęnje -a s pedogeogr. sprošcanje in oksidacija železa, kipripreperevanjuprimarnihminera­lov prekrije in obarva delce prsti v razlicnih rjavih odtenkih S: bravnizácija rjavíca -e ž 1. pedogeogr., zastar. . kísla rjáva prst 2. pedogeogr., zastar. . évtricna rjáva prst Rn --[erčn] m neskl. simbol var. okolja . rá- don rb -a m geomorf. del pobocja na kopnem ali v morju, kjer seizrazito spremeninjegov nagib PRIM.: lňm, pregíb GL: pokr. ekol. gózdnirób, geomorf. konstruktívni rób, geomorf. konzervatívni rób, geomorf. prio­bálni rób, geomorf. transfórmni rób rbna korozíja -e -e ž geogr. krasa korozija, ki deluje v karbonatni kamnini na robu ne­prepustnega dna kraške kotanje S: krájna korozíja rna ledeníška razpa -e -e -e ž geomorf., hidgeogr. težko prehodna razpoka, ki na robu ledenikanastanezodmikomledu od strmega pobocja ali stene v krnici, zlasti zaradi izdat­nega poletnega taljenja ledu ob stiku s toplejšo kamnino in izhlapevanja S: krájna ledeníška póc, krájna zév, róbna zév PRIM.: krájnapóc, krížna ledeníška razpóka, nótranja ledeníška razpóka,précnaledeníškarazpóka,vzdôlžna ledeníška razpóka rbna moréna -e -e ž geomorf. . bócna moréna róbna póc -e pocí ž hidgeogr. . krájna póc rna zév -e zeví ž geomorf., hidgeogr. . róbna ledeníška razpóka rno kráško plje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje na stiku karbonatne kamnine z neprepustnimi kamninami, od koder pri­tekajo vode rbno mrje -ega -a s hidgeogr. . stránsko mórje roca -e [róka] ž (port.) agr. geogr. požigalništvo vBraziliji PRIM.: chitimene, kaingin, ládang, mílpa, tavy roche moutonnée -- -ja [róš mutoné -ęja] m(fr.) geomorf. . ledeníška grbína rôcnopoljedélstvo -ega -a s agr. geogr. obdelo­vanjezemlje, prikateremsevecinadelopravi z živo delovno silo cloveka ali živali, npr. kopaštvo, vrtnarstvo, prvotne oblike plužnega poljedelstva, ponekod plantažništvo PRIM.: strôjno poljedélstvo ródnost -i ž demogeogr. število živorojenih na dolocenem obmocju in v dolocenem ob-dobju, ki se praviloma izracunava na 1000 prebivalcev v enem letu S: natalitéta PRIM.: umrljívost GL: demogeogr. celokúpna ródnost, demogeogr. efektívna ródnost, demogeogr. stôpnja ródno­sti rodovítni plmésec -ega -a m agr. geogr. pro-strano polkrožno obmocje s kmetijskimi zemljišci, ki sega od jugovzhodne sredozem­ske obale cez Libanon in Sirijo do aluvialnih ravnic Mezopotamije, kjer se v zgodovini cloveštva pojavljajo številne inovacije v kmetovanju rodovítnostprstí -i -- ž pedogeogr. lastnost prsti, odvisna od kolicine in razmerja med hranili, ki omogoca rastdolocenih rastlin, rastlinskih združb S: fertílnost prstí, plódnost prstí rodovítno zemljíšce -ega -as agr. geogr. kme­tijsko, gozdno zemljišce, ki ga je mogoce izrabljati za pridobivanje dobrin, pomembnih za prehrano in življenje cloveka, udomacenih živali, surovin za industrijsko predelavo PRIM.: nčrodovítno zemljíšce rokáv -a m geogr. krasa stranski jamski rov S: rňv (2) GL: geomorf. mrtvi rokáv, hidgeogr. récni rokáv, hidgeogr. stránski rokáv rokodélstvo -a s agr. geogr., ind. geogr. . do­ máca obrt rokopísni originál zemljevída -ega -a -- m kart. rocno izdelan original zemljevida, pri­pravljenzanadaljnjokartografskoobdelavo, graviranje, digitalizacijo roll on-roll off promčt -- -- -- -éta [rolôn rolôf] m (ang.) geogr. prometa tovorni promet v pri­stanišcih, pri katerem se blago, praviloma avtomobili in zabojniki, naklada in razklada na posebej prilagojeno ladjo skupaj s pro-metnimi sredstvi, zlasti s polpriklopniki in prikolicami S: promčt roll on-roll off, promčt ro-ró, ro-ró promčt rnek -nkamnav.mn.agr. geogr., ljud., na Goriškem . terásni vinógrad róparsko poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. ob-delovanje zemlje, s katerim se prst cezmerno izcrpava, zato se obdelano zemljišce hitro opusti in nadomesti z ureditvijo zemljišca na novi lokaciji ro-r promčt ---éta m geogr. prometa . roll on-roll off promčt rsa -e ž klimatogeogr. vodne kapljice, ki se zaradi kondenzacije vodne pare izlocijo iz zraka na rastline, predmete, tla rosęnje -a s klimatogeogr. . pršęnje rosíšce -a s klimatogeogr. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka zacne izlocati voda kot megla ali rosa S: temperatúra rosíšca rotácija Zęmlje -e -- ž mat. geogr. vrtenje Zemlje okrog svoje osi, katerega posledica je menja­vanje dneva in noci PRIM.: revolúcija Zęmlje rotacíjski elipsoíd -ega -a m mat. geogr. elip­ rurálno planíranje soid, ki nastane, ce se elipsa zavrti okrog ene od osi RÓTE RÓTE-ja m krajšavaspl. geogr. . regíster obmócij teritoriálnih enôt rňvrôvam 1. geogr. krasa ožji,razpotegnjenidel kraške jame 2. geogr. krasa . rokáv GL: hidgeogr. englaciálni rňv rvt -a m 1. agr. geogr., v severozahodni Sloveniji njiva na nekdaj s trebljenjem izkrcenem zemljišcu na hribovitih, goratih obmocjih S: rút PRIM.: crét (2), fráta (1), lŕz, ledína (2), novína (2) 2. agr. geogr., ljud., v Julijskih Alpah . prčdplanína RPE RPE-ja[erpeé -ęja]mkrajšava spl. geogr. . regíster prostórskih enôt rt -a m geomorf. konec polotoka, otoka ali kop-nine, ki štrli v morje rtěc rtíca m geomorf. majhen rt rubifikácija -e ž pedogeogr. pedogenetski proces, pri katerem nastane rdeca barva, ki obarva delce prsti, npr. v jerovici rúda -e ž 1. ind. geogr., širše vsak kovinski mine­ral ali kovinska mineralna zmes 2. ind. geogr., ožje kovinska mineralna zmes, vsebujoca gospodarsko pomembne kovine in druge prvine, ki jih je mogoce pridobivati v vecjih kolicinah in iz njih s predelavo ciste kovine, uporabne kovinske zmesi rudárska pokrájina -e -e ž ind. geogr. del kultur­ne pokrajine, v kateri na pojave in procese iz­razito vpliva rudarstvo, navadno s poslabšano kakovostjookolja PRIM.: rudársko obmócje rudársko obmócje -ega -a s ind. geogr. ob-mocje pridobivanja rud, premoga, navadno z zgošcenimirudniškiminapravami,jalovišci, znacilnimi rudarskimi bivališci v bližnji okolici, na katerem se lahko nad opušcenimi rudniškimi rovi pojavlja tudi ugrezanjePRIM.: rudárska pokrájina rudárstvo -a s ind. geogr. gospodarska dejav­nost, ki vkljucuje odkrivanje, pridobivanje, izkopavanje rud in njihovo osnovno pre­delavo rudíšce -a s ind. geogr. nahajališce rude v Zem­ljini skorji, ki je tako po kolicini kot po vse­bnostiprimerno zagospodarsko izkorišcanje S: rúdno nahajalíšce rúdnik -a m ind. geogr. površinske in podzemne naprave, namenjene odkrivanju, pridobiva­nju, odkopavanju oziroma izkopavanju in predelavi rud, premoga, soli, drugih mine-ralnih surovin rudnínsko gnojílo -ega -a s agr. geogr. . mi- nerálno gnojílo rúdniški krás -ega -a m geogr. krasa podzemni kras, ki ga odkrijejo pri rudarjenju rúdniško jézero -ega -a s hidgeogr. . ugrez­nínsko jézero rúdno bogástvo -ega -a s ind. geogr. vse nad­zemno in podzemno naravno nakopicene mineralne snovi in njihova nahajališca, ki jih clovek lahko uporabizapridobivanjesurovin za nadaljnjo predelavo, energetske potrebe rúdno nahajalíšce -ega -a s ind. geogr. . rudíšce ruralizácija -e ž agr. geogr. proces, znacilen za odmaknjena podeželska obmocja, kjer za­radi odseljevanja mladih številcno prevlada ostarelo kmecko prebivalstvo, ob tem pa ne prihaja do socialnega in poklicnega preslo­jevanja z delovnimi mesti zunaj kmetijstva PRIM.: deruralizácija rurálna depopulácija -e -e ž demogeogr. zmanj­ševanje števila prebivalcev na kmetijskih obmocjih zaradi negativnega naravnega prirastka in/ali izseljevanja na urbanizirana obmocja z boljšimi možnostmi za zaposlitev in življenje rurálna rába tál -e -e --ž agr. geogr. . podežęlska rába tál rurálna régija -e-ež agr. geogr. . podežęlska régija rurálne fúnkcije -ih -ij ž mn. geogr. nas. . podežęlske fúnkcije rurálni cénter -ega -tra mgeogr. nas. . rurálno sredíšce rurálno obmócje -ega -a s spl. geogr. . podežęlsko obmócje rurálno planíranje -ega -a s plan. planiranje podeželskih obmocij, pri cemer so glavni vidiki nacrtovanje rabe zemljišc, razvoja vasi in vaškega funkcionalnega zemljišca, celovito nacrtovanje vseh družbenogospodarskih se­stavin in dejavnosti na podeželju, temeljece na razvojnih programih, vkljucevanju lokalnega prebivalstva, izrabi notranjih potencialov S: planíranje razvôja podežęlja PRIM.: krajínsko planíranje, urbanísticno planíranje rurálno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. . podežęlsko prebiválstvo rurálno sredíšce -ega -a s geogr. nas. manjše centralno naselje, ki ima razen temeljnih centralnih funkcij razvite še nekatere storit­vene dejavnosti, namenjene tudi okolicanom na manjšem kmetijskem vplivnem obmocju S: rurálni cénter PRIM.: tęmeljno sredíšce, vicinálno sredíšce rurálno-urbána selítev -e -tve ždemogeogr. . selítev vás–mésto rurálno-urbáni kontínuum -ega-amgeogr. nas. obmocje postopnega prehoda med podeželjem in mestom, na katerem se prepletajo pode­želske in mestne funkcije, z zelo izrazitimi procesi pokrajinske preobrazbe, pri cemer med podeželjem in mestom ni vec jasne gospodarske, socialne, fiziognomske locnice PRIM.: rurálno-urbáno obróbje rurálno-urbáno obrbje -ega -a s geogr. nas. prehodno obmocje okrog vecjih mest, kjer se prepletajo, dopolnjujejo mestne in pode­želske funkcije, pri cemer se med zemljišca s kmetijsko in gozdno rabo vrašcajo bivalna obmocja in druge mestne rabe prostora, npr. umazana industrija, nakupovalna središca, bolnišnice, športna igrišca, cistilne naprave, letališca, ki jih zaradi prostorske stiske ni mogoceumestitinagostejepozidanaobmocja PRIM.: rurálno-urbáni kontínuum rurbanizácija -e ž geogr. nas. novejši proces, katerega glavna znacilnost jeizginjanjeraz­lik med mestnim in podeželskim nacinom življenja, zlasti zaradi množicnih selitev mestnega prebivalstva na podeželjein preslo­jevanja avtohtonega kmeckega v nekmecko prebivalstvo rurízem -zma m agr. geogr. nacrtovanje razvoja podeželskih naselij po nacelih ohranjanja prvotnega okolja in lažne idile kmeckega življenja, zato se hote ohranja, vzdržuje za­ostalost podeželja rút -a m agr. geogr., v severozahodni Sloveniji . rôvt ryot -a [rijót] m (hind.) agr. geogr. zakupniški zemljiškoposestni sistem na Indijski pod-celini, pri katerem daje zemljišce v zakup država neposredno, brez posredniške vloge zemljiških veleposestnikov PRIM.: zámindar ržéni kámen -ega -mna m geomorf., ljud. kos zrnate kamnine sámocíšcenje vodá S S --[s.] m neskl. simbol mat. geogr. . séver (2) saalska poledenítev -e -tve [sálska] ž klima­togeogr., geomorf. najobsežnejša poledenitev severne Evrope, med 300.000 in 130.000 leti pred sedanjostjo, ki vkljucuje tako dreenthsko kot warthsko poledenitev in s tem ustreza riški ter mindelski poledenitvi v Alpah S: saalski glaciál saalski glaciál -ega -a [sálski] m klimatogeogr., geomorf. . saalska poledenítev sadjárstvo-as agr. geogr. intenzivna kmetijska panoga za pridelovanje sadja, ki zrase na sad-nem drevju, grmovnicah in jagodicevju sadovnják -a m 1. agr. geogr. obdelovalno zem­ljišce, namenjeno gojenju sadnega drevja, npr. jablan, hrušk, breskev, višenj, orehov 2. agr. geogr. zemljišcezagojenjesadnegadrevjakot temeljna katastrska zemljiška kategorija GL: agr. geogr. ekstenzívnisadovnják, agr. geogr. intenzívni sadovnják, agr. geogr. plantážni sa­dovnják sadréni krás -ega -a m geogr. krasa kras,razvit v sadri S: gípsni krás safári -ja m geogr. turizma vecdnevno skupinsko turisticno potovanje z možnostjo fotografira­nja, nekdaj tudi lova velikih in drugih divjih živali, znacilno za afriška savanska obmocja sahárskazrácnagmôta -e -e -e ž klimatogeogr. zracna gmota iznad Sahare, ki jo topel in suh veter privede nad evropsko kopno, vcasih rdeckasto obarvana od peska sahél -a m biogeogr. obsežna polpušcavska pokrajina na južnem obrobju Sahare, kjer se redno pojavljajo dolgotrajne suše in se zlasti zaradi cezmerne paše živine, pretirane secnje grmicevja za kurjavo ruši krhko naravno ravnovesje, kar povzroca dezertifikacijo salása -e ž geomorf. . blátni vulkán sálaš -a m (madž. szallas) geogr. nas. preprosta koca v Panonski nižini za obcasno bivanje zemljiških posestnikov, hrambo orodja, po­stavljena sredi polj dalec od vasi salinitéta -e ž hidgeogr. . slánost salinizácija -e ž pedogeogr. . zaslanjevánje Salisburyjeva délta -e -e [sólzburijeva] in sa­ lisburyjevadélta -e -e ž geomorf. delta, po raz­vitosti in drugih znacilnostih med Gilbertovo in Hjülstromovo deltoPRIM.: Gílbertovadélta, Hjülstromova délta salmonídna vda -e -e ž var. okolja, hidgeogr. hladnejši, hitro tekoc vodotok, s tempera-turo do 12 °C, veliko kisika, skalnatim ali prodnatim dnom, v katerem prevladujejo ribe iz družine lososov (Salmonidae) PRIM.: ciprinídna vôda salonít -a m var. okolja v industriji gradbenega materiala uporabljana zmes iz cementa in azbestnih vlaken, katere uporaba zaradi ra­kotvornosti azbesta ni vec dovoljena salpausselkä -ja [sálpa.selke] m (fin.) geomorf. obdobje nastanka poznoglacialnega niza mo-renskih nasipov na južnem Finskem samíja -e ž agr. geogr., ljud. . samna kme­tíja sámna -ežagr. geogr., ljud., zlasti na Koroškem . samna kmetíja sámocistílnasposóbnostnaráve -e -i -- ž var. okolja sposobnost narave, njenih sestavin, da s fizikalnimi, kemicnimi in biološkimi pro-cesi razgrajujejo, pretvarjajo vanje vnesene škodljive snovi sámocíšcenje vodá -a -- s var. okolja sposo­ bnost onesnaženih voda, da z biokemicnimi in drugimi procesi same obnavljajo svoje naravne lastnosti GL: var. okolja biolóško sámocíšcenje vôde (1, 2) sámooskrbno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. . sámozadôstno kmetíjstvo samostójno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. aktivno prebivalstvo in osebe, ki imajo lastne dohodke PRIM.: vzdrževáno prebiválstvo samotár -ja m geomorf. sam zase stojec skalni cok, navadno na negozdnatem površju samôtna domacíja -e -e ž agr. geogr. . sa­ mna kmetíja samna kmetíja -e -e ž agr. geogr. gospodarsko izrazito samostojna kmetija z v glavnem str­njenim zemljišcem v celku, od drugih kmetij locenazgozdom, pašnikom alidrugiminepo­zidanimizemljišci S: samíja, sámna, samtna domacíja PRIM.: fárma (1) samtni célek -ega -lka m agr. geogr. . za- prti célek sámozadôstno kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. kmetijstvo, namenjeno neposrednemu zadovoljevanju potreb po hrani in drugih potrebšcinah kmetovalca in njegove druži­ne, z morebitno prodajo pa se zagotavljajo samo sredstva za nakup najnujnejših dobrin S: avtárkicno kmetíjstvo, naturálno kmetíj­stvo, sámooskrbno kmetíjstvo PRIM.: tržno kmetíjstvo samúm -a in samún -a m klimatogeogr. suh vroc veter, ki prenaša prah in pesek v pušcavah severne Afrike in Arabskega polotoka samún -a m klimatogeogr. gl. samúm sanácijamésta-e--žgeogr. nas. nacrtno izbolj­ševanje stanovanjskih in higienskih razmer v starejših mestnih predelih ali stanovanjskih stavbah z gradbenimi posegi S: asanácija mésta sanácija okja -e--žvar. okolja ravnanje, s ka­terim se degradirano okolje regenerira, zveca njegova cistost in izboljša kakovost PRIM.: renaturácija, restitúcija, revitalizácija okólja sanácija zemljíšca -e --ž var. okolja, agr. geogr. ponovna usposobitev zemljišca, zacasno upo­rabljanegazapridobivanjemineralnihsurovin v rudnikih, kamnolomih, gramoznicah ali za odlaganje jalovine, zlasti za kmetijsko rabo, lahko tudi za druge namene sánder -dra m geomorf. ravnica v obliki le­deniško-recnega prodnega vršaja na koncu ledenega pokrova, piedmontskega ali drugega vecjega ledenika S: predledeníški vršáj, pro-glaciálni vršáj sanínec -nca m klimatogeogr., hidgeogr. . spri­ jéti snég sanitárna deponíja odpádkov -e -e -- ž var. okolja tehnološko urejeno odlagališce komunalnih in drugih odpadkov, ki prepre-cuje obremenjevanje, onesnaževanje okolja in širjenje nalezljivih bolezni v okolici sanitárna vda -e-e ž hidgeogr. voda, ki se uporablja v sanitarijah sanitárni kordn -ega -a m polit. geogr. ozemelj-ski pas okrog dolocene države, ki preprecuje njeno nadaljnjo širitev ali locuje dve sprti državi S: cordon sanitaire sápa -e ž klimatogeogr. komaj izmerljivo pre­mikanjezraka sápica -e ž klimatogeogr. šibko premikanje zraka s hitrostjo 1 bofora, ki ga nakazuje le zana­šanje dima, ne pa tudi vetrovne zastavice saprobiolška analíza vodá -e -e -- ž var. okolja metoda za dolocevanje kakovosti voda s pomocjo organizmov, znacilnih za vsako od štirih stopenj njene onesnaženosti sapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž var. okolja stopnja biološke onesnaženosti vode, ugotovljena s saprobnim indeksom GL: var. okolja álfamézosapróbna onesná­ženost vodá, var. okolja bétamézosapróbna onesnáženostvodá, var. okolja mézosapróbna onesnáženost vodá, var. okolja óligosapróbna onesnáženost vodá, var. okolja pólisapróbna onesnáženost vodá sapróbnastôpnjakakôvostivôde -e -e -- -- ž var. okolja stopnja kakovosti vode, ugotovljena s saprobnim indeksom, dolocena glede na njenouporabnost GL: var. okolja álfamézosapróbna stôpnja ka­kôvosti vôde, var. okolja bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja mézosa­próbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja óligosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja pólisapróbna stôpnja kakôvosti vôde saprni índeks -ega -a m var. okolja, hidgeogr. indeks za izražanje stopnje biološke onesna­ženosti vode, izracunan z množenjem števila izbranih vrst organizmov in števila osebkov posamezne vrste, na podlagi katerega se do­ sedimčnt locajo štiri glavne in tri prehodne saprobne stopnje kakovosti vode saprni organízem -ega -zma m nav. mn. var. okolja, biogeogr. organizem, s pomocjo kate­rega se doloca stopnja onesnaženosti voda z organskimisnovmi GL: var. okolja mézosapróbni organízem, var. okolja óligosapróbni organízem, var. okolja pólisapróbni organízem saprofít -a m biogeogr. . gniložívka saprolít -a m geomorf. globoka kamninska pre­perina, ki zlastiv vlažnemtropskem podnebju nastaja zaradi preperevanja maticne podlage in neprenesena ostaja na mestu nastanka PRIM.: regolít sapropél -a m pedogeogr., var. okolja . gnílo bláto satelítskadržáva -e -e ž polit. geogr. država pod izrazitim vplivom velesile, navadno vodite­ljice ideološkega, vojaškega bloka satelítska oceanologíja -e -e ž hidgeogr. del oceanologije, ki raziskuje lastnosti morij s pomocjo inštrumentov, namešcenih na/v satelitih satelítski posnétek -ega -tka m kart. posnetek dela Zemljinega površja, narejen iz satelita satelítsko mésto -ega -a s geogr. nas. manjše mesto z majhnim številom funkcij na vpliv­nem obmocju vecjega središca, s katerim je povezano funkcijsko, upravno pa je samo­stojno S: satelítsko nasélje satelítsko nasélje -ega -a s geogr. nas. . sa­ telítsko mésto savána -e ž biogeogr. pokrajina v tropskih in subtropskih predelih z menjajoco se suho in deževno dobo, porasla s travami in drugimi zelnatimi rastlinami, vmesnim redkim drev­jem in grmicevjem GL: biogeogr. drevésnasavána, biogeogr. gd­na savána, biogeogr. savána s trnátim grmícev­jem, biogeogr. súhasavána, biogeogr. termítska savána, biogeogr. trávnata savána, biogeogr. trnáta savána, biogeogr. vlážna savána savána s trnátim grmícevjem -e -- -- -- ž biogeogr. savana,kijezaradidolgesuhedobe poraslas travami v nestrnjeniruši in zredkim trnatim grmovjem S: trnáta savána PRIM.: drevésna savána, gózdna savána, trávnata savána savánska klíma -e -e ž klimatogeogr., neustr. . savánsko podnébje savánski gzd -ega -a m biogeogr. gozd v sa­vanah, v deževnem obdobju ozelenjen, kjer nesklenjeno rastejo drevesa, pod katerimi je gost sloj zelišcnega rastlinstva PRIM.: gale-ríjski gózd savánsko podnébje -ega -a s klimatogeogr., ne­ustr. podnebje na obeh straneh ekvatorja, kjer se menjavata deževno in sušno obdobje z raz­meroma visokimitemperaturami, znacilno za savane S: savánska klíma schrebergarten -tna[šrébergárt.n] m geogr. nas. nacrtno nastalo vrtickarsko naselje v Nemciji, poimenovano po pobudniku vrtickarstva kot oblike preživljanja prostega casa, zdravniku DanieluGottliebuSchreberju scrub -a[skráb] m biogeogr. gl. skráb sébha -e ž (arab.) geomorf. naplavna ravnica z zaslanjenim zablatenim dnom, ki ga obdobno preliva voda, znacilna za Saharo PRIM.: plája (1), š (2) Secchijeva plôšca -e -e [sékijeva] in secchi­jeva plôšca -e -ež hidgeogr. obteženaokrogla bela plošca za merjenje prozornosti vode S: Secchijev dísk Secchijev dísk -ega -a[sékijev] in secchijevdísk -ega -a m hidgeogr. . Secchijeva plôšca sedánje rastlínstvo -ega -a s biogeogr. ras­tlinstvo na dolocenemo obmocju, nastalo zaradi naravnih dejavnikov in navadno tudi vplivov clovekovega delovanja S: aktuálna vegetácija sédežni kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za merjenje obsega dela v potniškem prometu, zlasti izkorišcenosti vozil, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki števila sedežev na potniških vozilih in razdalje v km, ki jih ta vozila prevozijo sedimčnt -ęnta m geomorf. mineralna ali organska gmota, nastala z odlaganjem in usedanjem gradiva S: odkladnína, usedlína (1) PRIM.: nans GL: geomorf. abisálni môrski sedimčnt, geo­morf. alogéni sedimčnt, geogr. krasa alohtóni jámski sedimčnt, geomorf. alohtóni sedimčnt, geogr. krasa avtohtóni jámski sedimčnt, geo­morf. avtohtóni sedimčnt, geomorf. batiálni môrski sedimčnt, geomorf. biogéni sedimčnt, geomorf. eólski sedimčnt, geomorf. glaciálni sedimčnt, geomorf. glacigénisedimčnt, geomorf. glacilímnicnisedimčnt, geomorf. glacimarínski sedimčnt, geomorf. glácioestuárski sedimčnt, geomorf. gláciolakústricni sedimčnt, geomorf. gláciomarínski sedimčnt, geogr. krasa jámski sedimčnt,geomorf. jézerski sedimčnt,geomorf. kémicnisedimčnt, geomorf. klásticni sedimčnt, geomorf. koluviálni sedimčnt, geomorf. ledení­ški sedimčnt, geomorf. ledeníško-estuárijski sedimčnt, geomorf. ledeníškojézerskisedimčnt, geomorf. ledeníško-môrski sedimčnt, geomorf. marínskisedimčnt, geomorf. môrski sedimčnt, geomorf. neríticni môrski sedimčnt, geomorf. organogéni sedimčnt (1, 2), geomorf. pelá­gicni môrski sedimčnt, geomorf. proglaciálni sedimčnt, geomorf. récni sedimčnt sedimentácija -e žgeomorf. usedanje snovi, zla­sti mineralov, kamninskih delcev in ostankov organizmov, iz katerih nastane kamnina GL: geomorf. déltna sedimentácija, geomorf. krížna sedimentácija, geomorf. várvna sedi­mentácija sedimentacíjski bazén -ega -a m geomorf. pod-morska globel, v kateri se kopicijo nevezane usedline PRIM.: sedimentacíjsko koríto sedimentacíjsko koríto -ega -as geomorf. pod-morska globel, v kateri se med orogenezo kopicijo nevezane usedline PRIM.: sedimen­tacíjski bazén sedimęntna kamnína -e -e ž geomorf. kamnina, nastalazusedanjemmineralov in kamninskih delcevin zdiagenezovvodialinakopnem S: plástnata kamnína, usedlína (2) PRIM.: mag-mátska kamnína, metamórfna kamnína GL: geomorf. bíokémicnasedimęntnakamnína, geomorf. klásticna sedimęntna kamnína, geo­morf. piroklásticna sedimęntna kamnína sedimęntnaplôšca -e -e ž geomorf. obsežnejši del Zemljinega površja iz malo nagubanih ali nenagubanih kamnin s planotastim po­vršjem, navadno na robu zemeljskega šcita S: plôšca(3) PRIM.: kratón,litosfęrskaplôšca, zęmeljski šcít sedimentologíja -ežgeomorf. del geologije, ki proucuje sedimente, sedimentne kamnine in procese njihovega nastajanja sędlo -a s geomorf. široka vrzel v razpotegnjeni vzpetini PRIM.: prevál segregácija -e ž demogeogr., polit. geogr. loceva­nje posameznih skupin prebivalstva z zakon­skimi predpisi ali zaradi obicajev, navad, da se zavrejo ali preprecijo stiki med pripadniki razlicnih ras, družbenih skupin ali slojev pre­bivalstva PRIM.: rásna diskriminácija segregacíjski léd -ega ledú m hidgeogr. led, nastal pri zmrzovanju vlažnih, drobno raz­pršenih plasti zaradi kristalizacijskih razlik seif -a [sęjf] ž geomorf. podolgovata pešcena sipina, odložena vzporedno s prevladujoco smerjo vetra na pušcavskem obmocju, kjer ni veliko peska sęizmicnakárta -e -e ž kart., geomorf. zemljevid s crtami, ki povezujejo kraje iste potresne jakosti sęizmicni vál -ega -a m geomorf. . potrésni vál sęizmicnost -i ž geomorf. . potrésnost sęizmika -e ž geomorf. potresi in z njimi po­vezanodogajanje seizmográf -a m geomorf. naprava za beleženje potresnih sunkov S: potresomér, seizmo­méter seizmográm -a m geomorf. zapis nihanja zaradi potresa, zabeležen na seizmografu seizmologíja -e ž geomorf. del geofizike, ki pro- ucuje potrese in z njimi povezane pojave seizmométer -tra m geomorf. . seizmográf sęjem -jma m agr. geogr., ind. geogr. obcasna prireditev na dolocenemmestu, kjer se srecu­jejo prodajalci in kupci, ki lahko neposredno trgujejo alisklepajo trgovskeposlenapodlagi razstavljenih primerkov blaga sęjš -a m hidgeogr. kolebanje gladine jezera, morskega zaliva, stranskega morja brez plimovanja ali valovanja, zlasti zaradi vetra, hitre spremembe zracnega tlaka, pri cemer se gladina izmenicno nagiba zdaj na eno zdaj na drugo stran GL: hidgeogr. binárni sęjš, hidgeogr. binodálni sęjš, hidgeogr. dvójni sęjš, hidgeogr. dvóósni sęjš sęjšni tk -ega -a m hidgeogr. vodoravno pre­mikanje jezerske ali morske vode zaradi kolebanja vodne gladine, ki ga spremljajo stojeci valovi sekántna paraléla -e -e ž kart. . sekántni vzporédnik selílno pášništvo sekántni meridián -ega -a m kart. . sekántni poldnévnik sekántni poldnévnik -ega -a m kart. poldnev­nik, na katerem projekcijska ploskev seka Zemljino oblo S: sekántni meridián PRIM.: sekántni vzporédnik sekántni vzporédnik -ega -a m kart. vzpored­nik, na katerem projekcijska ploskev seka Zemljino oblo S: sekántna paraléla PRIM.: sekántni poldnévnik sekrécija -e ž geomorf. delna ali popolna za­polnitev praznih prostorov v kamninah z izlocanjem mineralov v raztopinah, ki pro-drejo navznoter iz obdajajoce kamnine, pri cemer nastajajo kroglaste druze, gomoljaste geode, razpotegnjene plošcate žile PRIM.: konkrécija (2) séktorlastníštvazemljíšc -ja -- -- m agr. geogr. delitev zemljišc po vrsti lastnine na individu­alno oziroma zasebno in kolektivno posest, ki se deli na državno, družbeno in srenjsko sekulárna perturbácija -e -e ž mat. geogr. per-turbacija, ki traja vec kot 30.000 let sekundár -ja m spl. geogr. . sekundárni séktor sekundárnadejávnost -e -i ž nav. mn. spl. geogr. celota gospodarskih dejavnosti, katerih rezul-tat so predelani naravni viri, iz polizdelkov narejeni koncni izdelki, kot so industrija, gradbeništvo, vecinoma tudi vodno gospo­darstvo in rudarstvo, po nekaterih klasifi­kacijah še na proizvodnjo vezana promet in obrt PRIM.: kvartárna dejávnost, primárna dejávnost, terciárna dejávnost (1, 2) sekundárna energíja -e -e ž ind. geogr. energija, pretvorjena iz primarne energije v razlicne oblike energije, npr. elektrika iz jedrskih elektrarn, toplotna energija iz premoga, po­gonska energija iz naftnih derivatov PRIM.: primárna energíja sekundárna surovína -e -e ž nav. mn. var. okolja odpadki, ki jih je mogoce s predelavo ponovno uporabiti za proizvodnjo sekundárna turísticnadobrína -e -e -e žnav. mn. geogr. turizma naprava, objekt, storitev, ki omogoca turisticna potovanja in bivanje, upo­rabo in uživanje turisticnih primarnih dobrin PRIM.: primárna turísticna dobrína sekundárna vrtáca -e -e ž geogr. krasa manj­ ša vrtaca, ki se poglablja v pobocje vecje, primarne vrtace S: drugôtna vrtáca PRIM.: primárna vrtáca sekundárna zgrnja gzdna męja -e -e -e -e ž biogeogr. . antropogéna zgórnja gózdna męja sekundárni gzd -ega -a m biogeogr. . dru­ gôtni gózd sekundárni minerál -ega -a m pedogeogr., geo­morf. . novotvórba sekundárni potrésni vál -ega -ega -a m geo­morf. . transverzálni potrésni vál sekundárni séktor -ega -ja m spl. geogr. del go-spodarstva, ki obsega sekundarne dejavnosti S: sekundár PRIM.: kvartárni séktor, primárni séktor, terciárni séktor sekundárno bivalíšce -ega -a s geogr. turizma, geogr. nas. . pocítniško stanovánje sekundárno cíšcenje -ega -a s var. okolja . biolóško cíšcenje sekundárno oksidírani glęjev horiznt ---ega -ega -a m pedogeogr. podhorizont glejevega horizonta, ki je zaradi znižanja gladine podtalnice oksidiran S: Gso-horizónt, horizónt G so sekundárno pocítniško bivalíšce -ega -ega -a s geogr. turizma, geogr. nas. . pocítniško stanovánje sekundárno vodovódno omréžje -ega -ega -a s var. okolja, hidgeogr. sistem naprav za pre-nos pitne vode od primarnega vodovodnega omrežja do njenih koncnih uporabnikov PRIM.: primárno vodovódno omréžje selektívna erozíja -e -e ž 1. geomorf. hitrejše erodiranje in odnašanje manjših zrn napla-vine 2. geomorf. neenako erozijsko zniževanje reliefa zaradi razlicne odpornosti kamninske podlage selílna živinoręja -e -e ž agr. geogr. živinoreja, pri kateri se živina zaradi zagotavljanja za­dostne in kakovostne paše med letom seli s sušnih na bolj namocena ali s hladnejših na toplejša obmocja, iz nižinskih na gorske pašnike PRIM.: ustaljęna živinoręja selílno pášništvo -ega -a s agr. geogr. pašništvo, pri katerem se zaradi primerne paše sezonsko selijo ljudje skupaj s credamipasocihse do-macih živali PRIM.: nomadízem, planínsko pášništvo, tranzimánsa, ustaljęno pášništvo selílno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. tradi­cionalno poljedelstvo, pri katerem nomadska ljudstva v tropski Afriki in monsunski Aziji obdelujejo majhna zemljišca nekaj let zapo-red, ko pa se prst izcrpa, se preselijo na drugo lokacijo, kjer navadno s požigalništvom izkrcijo novo obdelovalno zemljišce PRIM.: požárništvo (2), ustaljęno poljedélstvo selítev -tve ž demogeogr. premik osebe iz kraja v kraj, zenegaobmocjanadrugo, izenedržave v drugo, katerega posledica je sprememba trajnega ali zacasnega bivališca S: migrácija (2) PRIM.: izseljevánje, odseljevánje GL: demogeogr. cezmôrska selítev, demogeogr. družínska selítev, demogeogr. individuálna se­lítev, demogeogr. kolektívna selítev, demogeogr. mednárodna selítev (1, 2), demogeogr. mn­žicna selítev, demogeogr. organizírana selítev, demogeogr. rurálno-urbána selítev, demogeogr. selítev vás–mésto, demogeogr. seznska selí­tev selítev vás–mésto -tve -- ž demogeogr. zapuš-canje kmetijskih obmocij in naseljevanje v mestnih, primestnih in industrijskih naseljih S: rurálno-urbána selítev selítvena bilánca -e -e ždemogeogr. . mehán- ski prirástek prebiválstva selítvena reprodúkcija prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. reprodukcija prebivalstva zaradi selitev, ki se prikazuje z bruto in neto koeficientom selítveni prirástek prebiválstva -ega -tka -- m demogeogr. . mehánski prirástek pre­biválstva selítveni sáldo -ega -a m demogeogr. . me- hánski prirástek prebiválstva sélva -e ž (port., šp.) biogeogr. tropski deževni gozd v porecju Amazonke sémiarídna klíma -e -e ž klimatogeogr. . p­súšno podnébje sémihumídna klíma -e-e ž klimatogeogr. . pôlvlážno podnébje sémipermanéntno nasélje -ega -a s geogr. nas. . pôlstálno nasélje sencoljúbna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na sencnem rastišcu, zlasti v gozdni podrasti S: skiofílna rastlína séncenje -a s kart. metoda za ponazoritev iz­oblikovanosti površja na zemljevidu, s katero se z razlicno mocnimi sivimi odtenki glede na ekspozicijo oznacijo razlicno visoka in strma pobocja séncna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, pri­lagojena življenjskim razmeram na temnem, sencnem rastišcu S: skiofít séncno-plásticni prikŕz reliéfa -ega -áza -- m kart. barvni ali crno-beli prikaz izob­likovanosti površja s sencenjem in drugimi graficnimi pripomocki seník -a m agr. geogr. prostor ali gospodarsko poslopje za hranjenje sena zlasti na oddalje­nih travnikih, vmesna stopnja med senenimi kopami in svislimi PRIM.: svísli senožét -i ž 1. agr. geogr. manj kakovosten trav­nik, zlasti v hribovitem svetu, ki se navadno kosi samo enkrat na leto, v evidenci zemlji­škega katastra nekaj casa voden kot katastrska zemljiška kategorija S: crca, košeníca 2. agr. geogr., ljud., v Julijskih Alpah . prčdplanína senožétna planína -e -e ž agr. geogr., ljud. . prčdplanína senzibílna temperatúra -e-e ž klimatogeogr. temperatura, ki jo organizem zaznava s cutili kot prijetno ali neprijetno, zlasti glede na vlažnost,vetrovnost separatízem -zma m polit. geogr. težnja manjših narodov po locitvi od dejanskih ali instituci­onalnih vecnacionalnih državnih skupnosti, v katere so vkljuceni, npr. cecenski, korziški separatizem S: locítveni nacionalízem PRIM.: združeválni nacionalízem serák -a m hidgeogr. ledeni stolp ali igla, ki se dviga iz razpokane površine ledenika serír -a m geomorf. s prodom prekrito skalnato površje v pušcavi S: pródnata pušcáva PRIM.: ęrg, hamáda, rég serozém -a m pedogeogr. . kserosól sertăo -ăva [sertá. -áva] m (port.) biogeogr. trnato grmicasto in drevesno rastlinstvo, prilagojeno sušnemu podnebju na višje ležecih obmocjih severovzhodne Brazilije, med katerim pre­vladuje palma karnavba seskvioksíd -a m nav. mn. pedogeogr. mineralna zmes, ki vsebuje 1,5 atoma kisika in 1 atom kovine, npr. Fe2O3 ali/in Al2O3, pogosto je v njej tudi TiO2 sestáva prebiválstva -e -- ž demogeogr. pre­ séverni síj bivalstvo glede na spol, starost, izobrazbo, zaposlitev, narodno pripadnost, vero GL: demogeogr. biolóška sestáva prebiválstva, demogeogr. drúžbeno-gospodárska sestáva prebiválstva, demogeogr. izobrázbena sestáva prebiválstva, demogeogr. spôlna sestáva pre­biválstva, demogeogr. stárostna sestáva pre­biválstva sestávljeni kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. kmecki dom pod eno streho, pri katerem sta stanovanjska stavba in gospodarsko po­slopje zrašcena zaradi naknadnih preureditev ali nacrtne zasnove ob gradnji sestávljenikotlěc -ega -íca m geogr. krasa vecja skalnaglobel,sestavljenaizvecrazpadajocih kotlicev sestávljeniledeník -ega -a mhidgeogr. ledenik, navadno dolinski, ki ima dva ali vec krakov sestávljenirécnirežím -ega -ega -a m hidgeogr. recni režim z vec izrazitimi vodnimi viški in nižki tekom leta, navadno pri rekah s porec­jemnaobmocjuvsajdvehrazlicnihodlocujo-cih podnebnih dejavnikov S: kompléksni récni režím PRIM.: dčžno-snéžni režím, enostávni récnirežím,ledeníško-snéžnirežím,snéžno­dčžni režím, snéžno-ledeníški režím sestávljeno gorôvje -ega -a s geomorf. raz­vejano gorovje, ki ga sestavlja vec izrazitih gorskihskupin sestávljeno nasélje -ega -a s geogr. nas. po­deželsko naselje z vec funkcionalnimi in/ali oblikovnimi jedri, grucami hiš, z rahlimi povezavami med posameznimi deli, kar se kaže tudi v arhitekturni hierarhiji seválna bilánca -e -e ž klimatogeogr. razmerje med sevanjem, ki ga Zemlja ali del Zemlji­nega površja sprejema od Sonca in oddaja v vesolje sévanje -a s 1. klimatogeogr. energijski tokovi v obliki elektromagnetnih valov ali fotonov, delcev brez mase S: radiácija (1), žárcenje (1) 2. var. okolja curek delcev iz radioaktivnega vira ali nevtronov iz jedrskega reaktorja S: radiácija (2), žárcenje (2) GL: klimatogeogr. dolgovalôvnosévanjeZęmlje, var. okolja dóza rádioaktívnega sévanja, var. okolja ionizirajóce sévanje, klimatogeogr. kz-micno sévanje, klimatogeogr. odbíto Sóncevo sévanje, var. okolja rádioáktivno sévanje, var. okolja últravijólicno sévanje séver -a m 1. mat. geogr. ena od štirih glavnih strani neba, ki je pod Severnico, na prese-cišcu krajevnega poldnevnika in obzorja 2. mat. geogr. severna stran neba ali Zemlje Si: S 3. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje in ljudstva, ki so severneje 4. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje s posebno civilizacijo in kulturo GL: mat. geogr. geográfski séver, mat. geogr. magnétni séver, mat. geogr. zemljepísni séver séverna geográfska širína -e -e -e žmat. geogr. . séverna zemljepísna širína séverna zemljepísna širína -e -e -e ž mat. geogr. zemljepisnaširina, merjena severno od ekvatorja S: séverna geográfska širína Sévernica -e ž mat. geogr. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega voza, ki je zaradi lege v ne­posredni bližini severnega nebesnega tecaja izvrstna orientacijska tocka pri dolocanju severne strani neba sévernik -a m klimatogeogr. veter, ki piha s severa séverni magnétni p -ega -ega -a mmat. geogr. . séverni magnétni tecáj séverni magnétni tecáj -ega -ega -a m mat. geogr. spreminjajoca se tocka na Zemlji, v kateri se stekajo silnice Zemljinega magnet-nega polja in proti kateri se usmeri magnetna igla v kompasu, trenutno na Otoku waleškega princa v Kanadskem arhipelagu S: séverni magnétni pól PRIM.: júžni magnétni tecáj séverni nebésni pl -ega -ega -a m mat. geogr. . séverni nebésni tecáj séverninebésnitecáj -ega -ega-a mmat. geogr. nebesni tecaj, ki je 90° severno od nebesnega ekvatorja, kjer Zemljina os, podaljšana od severnega Zemljinega tecaja, navidezno pre­bada nebo S: séverni nebésni pól séverni pl -ega -a m mat. geogr. . séverni tecáj séverni povrátnik -ega -a m mat. geogr. vzpo­rednik na 23° 27' severne zemljepisne širine, nad katerim je Sonce v zenitu 21. 6.S: rákov povrátnik séverni síj -ega -a m klimatogeogr. polarni sij na severni polobli S: avróra boreális PRIM.: júžni síj séverni tecáj -ega -a m mat. geogr. tocka na Zemljinem severu, na 90° severne zemlje­pisne širine, skozi katero gre Zemljina os S: séverni pól GL: mat. geogr. séverni nebésni tecáj séverni tecájnik -ega -a m mat. geogr. vzpo­rednik na 66° 33' severne zemljepisne širine, onstran katerega se 21. 6. zacenja polarni dan in 21. 12. polarna noc S: árkticni króg sévernoamęriška depresíja -e-e ž klimato­geogr. depresija, navadno s središcem nad vzhodno Kanado sévernoamęriška poledenítev -e -tve ž hid-geogr., geomorf. celinska poledenitev, ki je v pleistocenu pokrivala severni del Severne Amerike sévernoatlántska depresíja -e -e ž klimatoge­ogr. . islándska depresíja sévernoatlántskazrácnagmôta -e -e -e ž kli­matogeogr. zracna gmota nad severnim Atlant-skim oceanom, ki jo pozimi topel in poleti hladen veter privede nad evropsko kopno sévernoatlántski ánticikln -ega -a m klima­togeogr. . azórski ánticiklón sévernopacífiški ánticiklón -ega -a m klima­togeogr. anticiklon s središcem nad severnim Tihim oceanom sezska migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr. . seznska selítev seznska selítev -e -tve ž nav. mn. demogeogr. zacasna selitev aktivnega prebivalstva zaradi sezonskih del v kmetijstvu, gradbeništvu, industriji S: sezónska migrácija sezónska snéžna męja -e -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. snežna meja na gorskih pobocjih, ki se zaradi sezonskega kolebanja temperature poleti pomakne do podnebne snežne meje seznska termoklína -e-e ž hidgeogr. tanka plast vode, v kateri se temperatura spreminja zaradi podnebnih vplivov letnih casov sezsko nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje, ki je naseljeno le v dolocenem letnem casu, znacilno za gorata obmocja z razvitim pla­ninskimpašništvom PRIM.: pôlstálnonasélje, stálno nasélje sežíganje odpádkov -a -- s var. okolja unice­vanje odpadkov s sežiganjem v posebnih peceh, pri cemer se sprošcajo energija in, ce gorenje ni dovolj temeljito, škodljivi plini, ki uhajajo v ozracje sfágnovo bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. . šôtno bárje sfęrni triktnik -ega -a m mat. geogr. trikotnik na nebu, omejen z loki treh velikih nebesnih krogov ter z zenitom, severnim nebesnim tecajem in opazovanim nebesnim telesom v oglišcih sferoíd -a m mat. geogr. zaradi vrtenja okrog svoje osi na tecajih splošcena krogla, ki po­nazarjaoblikoZemlje PRIM.: apioíd, elipsoíd, geoíd, kardioíd, referéncni elipsoíd shanty town -- -a [šánti tá.n] m(ang.) geogr. nas. . slum (2) shatterbelt -a [šéterbélt] m polit. geogr. gl. šé­terbelt Shimblov índeks -ega -a [šímblov] in shimblov índeks -ega -a m geogr. prometa merilo za do-locanje stopnje dostopnosti v prometnem omrežju, ki kaže število vezi, potrebnih, da so vsa prometna vozlišca v omrežju po najkrajši poti povezana med seboj siál -a m geomorf. do 60 km debela zgornja plast Zemljine skorje, sestavljena v glavnem iz silicija in aluminija, s povprecno specificno gostoto 2,7 g/cmłS: celínskaskórja,granítna plást PRIM.: nífe, síma sibírski ánticikl -ega -a m klimatogeogr. anti-ciklon s pozimi mrzlim zrakom, s središcem nad vzhodno Sibirijo sidęricni dán -ega dnéva m mat. geogr. . zvézdni dán sidęricni mésec -ega -a m mat. geogr. . zvézdni mésec sidęricnoléto -ega -a s mat. geogr. . zvézdno léto siderotrfno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z veliko vsebnostjo železa siderza -e ž var. okolja poklicna pljucna bolezen zaradi dolgotrajne izpostavljenosti železovemu prahu sidríšce -a s 1. geogr. prometa obmocje pred pristanišcem za zasidranje ladij, ki cakajo na prosto mesto v pristanišcu 2. geogr. prometa naravno zavarovan prostor, navadno v zalivu, primeren za krajše zaustavljanje manjših plovil, zlasti jadrnic in motornih colnov sienít -a m geomorf. rožnata debelozrnata glo­bocnina, ki se kot gradbeni kamen uporablja za tlakovanje, izdelavo drobljenca sierra -e[sjęra] ž(šp.) geomorf., v španskem govor­nem okolju razpotegnjeno gorovje z nazobca­nimivrhovi sifn -a m geogr. krasa z vodo obdobno ali trajno zalit rov, del rova v kraški jami S: smrk sifski izvír -ega -a m geogr. krasa, hidgeogr. . voklíški izvír sifónski zapirác -ega -a m geogr. krasa skala, ki štrli v obdobno ali trajno zalit rov v kraški jami sifnsko jézero -ega -a s geogr. krasa, hidgeogr. vecja gmota stojece vode v koritu sifona síga -e ž geogr. krasa mineralna usedlina iz sigotvorne jamske vode sígova kpa -e -e ž geogr. krasa stojeci kapnik kopaste oblike, ki nastaja ob vodnih curkih sígova pvica -e -e ž geogr. krasa kotanjica iz sige, trajno ali obdobno napolnjena s sigo­ tvorno vodo sígova tvba -e -e ž 1. geogr. krasa usedlina iz sigotvorne jamske vode na stropu, stenah ali dnu kraške jame 2. geogr. krasa kapniška tvorba síl -a m geomorf. plošcato magmatsko telo, vri­njeno med vzporedne kamninske plastiPRIM.: batolít, fakolít, lakolít, lopolít, plutón silikátni krás -ega -a m geogr. krasa kras v sili­ sínking katni kamnini z vložki lažje topljivih sesta­vin, v katerih se razvijejo kraški pojavi silikza -e ž var. okolja poklicna pljucna bolezen zaradidolgotrajneizpostavljenostikremeno­vemu prahu sílos -a m agr. geogr. gospodarska zgradba, navadno oblikovana v visok valjast stolp, namenjena za siliranje in skladišcenje krme v razsutem stanju zlasti za prehrano goveje živine silúr -ja m geomorf. starejša perioda paleozoika, med 439 in 408,5 milijoni let pred sedanjostjo S: gotlándij sílvikúltura -e ž biogeogr. nacrtno gojenje gozdov síma -e ž geomorf. spodnja plast Zemljine skorje, sestavljena v glavnem iz silicija in magnezija, s povprecno specificno gostoto 3,0 g/cmł S: bazáltna plást, oceánska skórja PRIM.: nífe, siál simbiza -e ž biogeogr. . sožítje simétricnadolína -e -e ž geomorf. dolina z ena­konagnjenimapobocjema PRIM.: ŕsimétricna dolína simétricna gúba -e -e ž geomorf. guba s skoraj navpicno osno ravnino in enako dolgima kri­loma, ki sta proti kadunjama na obeh straneh nagnjeni pod enakim kotom S: navádnagúba, normálna gúba, pokôncna gúba, stojéca gúba PRIM.: ŕsimétricna gúba, pahljácasta gúba, zabôjasta gúba sinekologíja -e ž biogeogr. del fitocenologije o odnosihmed rastlinskimizdružbamiin njiho­vimi razmerji do ekoloških dejavnikov sinergíja -e ž pokr. ekol. dopolnjevanje dveh ali vec vzajemno ucinkujocih dejavnikov, katerih skupni ucinek je vecji od njihovega seštevka oziroma od casovno neusklajenega delovanja sinergízem v okju -zma -- -- m pokr. ekol., var. okolja spoznanje, da je v okolju zaradi soucin­kovanja med raznimi imisijami skupni ucinek škodljivih snovi vecji od njihovega seštevka PRIM.: interákcija (2), nevtralízem v okólju singularitéta -e ž klimatogeogr. tip vremena, vezan na dolocen datum v letu, del leta, npr. ledeni možje, babje poletje, pasji dnevi sínking -a m hidgeogr. pocasno tonjenje površin­ske morske vode zaradi zniževanja tempera­ture, vecanja slanosti PRIM.: apvéling sinklinála -e ž geomorf. vboceni del naguba­nih kamninskih plasti, nastal s tektonskim gubanjem PRIM.: antiklinála, géosinklinála, sinklinórij 1 – krilo 2 – teme antiklinale 3 – jedro sinklinale 4 – osna ravnina 5 – dno sinklinale 6 – dno sinklinale 7 – jedro antiklinale 8 – erodirano teme antiklinale Shematicni prikaz sinklinale in antiklinale sinklinálna dolína -e -e ž geomorf. dolina, na­stala v sinklinali PRIM.: antiklinálna dolína sinklinrij -a m geomorf. niz sinklinal, ki pov­zroca vboceno strukturo v Zemljini skorji PRIM.: antiklinórij, géosinklinála, sinklinála sindski mésec -ega -a m mat. geogr. cas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama, npr. od šcipa do šcipa, dolg 29 dni 12 ur 44 minut in 2 sekundi S: lunácija,lunárni mésec, Lúnin mésec PRIM.: drakónskimésec, koledárski mésec, zvézdni mésec sinópticna kárta -e -e ž kart. . vreménski zemljevíd sinusoídna projékcija -e -e ž kart. valjna kartografska projekcija, podobna nepravi po­koncni valjni projekciji, pri kateri je srednji poldnevnik raven in pravokoten na ekvator, ki je od njega še enkrat daljši, vzporedniki so ravne crte, na srednjem poldnevniku med seboj enako oddaljene in vzporedne z ekva­torjem, na te so nanesene pravilne razdalje medpoldnevniki,s povezovanjemtehtockna zemljevidu so poldnevniki razlicno ukrivlje­ne sinusoide, ki se koncajo v obeh tecajih S: Flamsteed-Sansónova projékcija sionízem -zma m polit. geogr. politicno gibanje Judov v 19. stoletju, katerega cilja sta bila nji­hova naselitev v nekdanji domovini Palestini in ozavešcanje, da so narod sipína -e ž geomorf. s tekoco vodo naplavljena ali z vetrom nanesena akumulacija sipkega peska GL: geomorf. eólskasipína,geomorf. parabólicna sipína, geomorf. pešcénasipína, geomorf. srpa­sta sipína, geomorf. vétrna sipína sípki snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. . nčsprijéti snég sírnica -e ž 1. agr. geogr. živinorejska kmetija v gorskem svetu, nacrtno nastala zaradi po­speševanja kolonizacije zlasti med 12. in 16. stoletjem, pri cemer je bila glavna dajatev zemljiškemu gospodu sir S: švájga 2. agr. geogr. prostor za zorenje, hranjene sira siromášenje méstnih sredíšc -a -----s geogr. nas. umikanje, seljenje uslužnostnih dejavnosti, zlasti trgovine in obrti, iz starih mestnih jeder na mestno obrobje s cenejšim zemljišcem, boljšo prometno povezanostjo, številnimi parkirišci, znacilno za mnoga mesta v razvitih državah, kar povzroca raz­vojno stagnacijo ali celo nazadovanje središc, težave pri vzdrževanju stavb, v katere se marsikje naseljujejo revnejši socialni sloji prebivalstva sistemáticniméstnitlóris-ega-ega-amgeogr. nas. mestni tloris, v katerem so hiše, ulice, ceste, trgi, zelene površine razporejeni po do-locenem sistemu, sistematicnem razporedu, npr. v obliki šahovnice, zvezdasto, krožno S: nacrtni méstni tlóris PRIM.: nčsistemáticni méstni tlóris sistém geográfskih znánosti -a -- -- m spl. geogr. idejna smer v geografiji, po kateri geografija ni enotna veda, ampak jo sestavlja vrsta specializiranih, sistemsko povezanih ved PRIM.: enôtna geografíja sistém infield-outfield -a -- [ínfild á.tfild] m (ang.) agr. geogr., na Škotskem do 18. stol. kmetijski sistem, pri katerem se intenzivno kmetuje na skíca odklna magnétne ígle majhnih, ograjenih zemljiških kosih v bližini kmetije, imenovanih infield, na bolj oddalje­nih zemljišcih, imenovanih outfield, pa se ob ekstenzivnem pašništvu odprta polja obcasno obdelujejo po sistemu selilnega poljedelstva S: infield-outfield sistém sistémkolobárjenja -a -- m agr. geogr. kolobar­jenje, znacilno za doloceno obmocje, odvisno zlasti od stopnje razvitosti agrotehnike in tradicije, ki skupaj z drugimi prvinami doloca kmetijski sistem sistém póljske razdelítve -a -- -- m agr. geogr. prevladujoci tradicionalni nacin clenitve vaškega zemljišca glede na znacilne oblike parcel, nastalnapodlagikmetijskih znacilno­stizgodovinskihobdobijinvrstekolonizacije, razlicnih kmetijskih sistemov in tradicije sistém rábe tál -a -- -- m 1. agr. geogr. prevla­dujoca oblika kmetijske rabe zemljišc na do-locenem obmocju, dolocena glede na zastopa­nost in razporeditev posameznih zemljiških kategorij, npr. njivska raba, travniška raba 2. agr. geogr. prevladujoca oblika poljedelske rabe zemljišc na dolocenem obmocju, dolocena glede na zastopanost in razporeditev zlasti v kolobarjenje vkljucenih kulturnih rastlin na njivah, npr. žitna raba, okopavinska raba, krmna raba sistémska geografíja -e -e ž spl. geogr. idejna smer v geografiji, ki pojasnjuje svetovno dogajanje s stališca teorije o medsebojni po­vezanosti pojavov in procesov v geosferi sístem várstva okólja -a -- -- m var. okolja . okoljevárstveni sistém situacíjski nacrt -ega -a m 1. geogr. nas., plan. prikaz novega objekta v odnosu do urbani­sticnega nacrta, sestavni del lokacijske do-kumentacije 2. geogr. nas., plan. prikaz stavbe, naprave ali vec tovrstnih objektov v odnosu do drugih objektov, naprav síva gózdna prst -e -e prstí ž pedogeogr. . grejzém síva pušcávska prst -e -e prstí ž pedogeogr. . kserosól sivíca -e ž 1. geomorf. siva morska glina oligo­censke starosti 2. pedogeogr., zastar. prst sive barve sizigiálna plíma -e -e ž hidgeogr. najvišja plima obsizigiju PRIM.: kvadratúrna plíma sizígij -a m mat. geogr. medsebojni položaj Zem­lje, Lune in Sonca ob šcipu in mlaju, ko sta Luna in Sonce v isti crti z Zemljo in se njuni privlacni sili seštevata PRIM.: kvadratúra skálnata cistęrna -e -e ž geogr. krasa v skalo izdolbena votlina za hranjenje vode skálnata vrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca na kraško razjedenem in pretrtem golem skalna­tem površju visokogorskega krasa skálna vda -e -e ž hidgeogr. podzemna voda, ki zapolnjuje razpoke v kompaktnih, nepre­pustnih kamninah S: skálnica skálnica -e ž hidgeogr. . skálna vda skálni hrbet -ega -bta m geogr. krasa izboklina med dvema vdolbinama v živi skali, znacilna za kraško površje skálni ns -ega nosú m nav. mn. geogr. krasa iz skalne stene ali pobocja štrleca izboklina v obliki nosu, ostanek rebra med žlebici skálni nňž -ega nôža m geogr. krasa skalna ob-lika, ki kot ostanek izvotljevanja štrli v jamski prostor ali se pojavlja na škrapljastem površju visokogorskega krasa S: korozíjski nňž skálni podňr -ega -ôra m 1. geomorf. . podňr (1) 2. geomorf. . podórno gradívo skandinávska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. celinska poledenitev, ki je v pleistoce-nu pokrivala Skandinavijo in druga obmocja na severu Evrope skánsen -a m geogr. nas. muzej na prostem, v katerem so razstavljeni najbolj tipicni in najbolje ohranjeni objekti, nacrtno izbrani in prestavljeni iz prvotnega okolja skedčnj -dnjŕ m 1. agr. geogr. gospodarsko po­slopje z delovnim prostorom zlasti za mlacev in s prostorom za shranjevanje sena, slame 2. geogr. krasa, ljud. majhna,vecinomavodoravna kraška jama skelét -a m pedogeogr. . skelétni délec skelétnaprst -e prstí ž pedogeogr. prst, v kateri je vec kot 75 % skeletnih delcev, zato je zracna in zelo dobro prepušca vodo, vendar je v njej zelo malo hranilnih snovi skelétni délec -ega -lca m nav. mn. pedogeogr. mineralni delec prsti s premerom vec kot 2 mm S: skelét skéner -ja m kart. . brálnik skíca odklna magnétne ígle -e -- -- -- ž kart. skica, ki prikazuje odklon magnetne igle od zemljepisnega severa in njegovo letno spre­minjanje skíca razporéda lístov -e -- -- ž kart. skica, ki prikazuje razdelitev in oznacbe listov zemlje­vida dolocenega obmocja v istem merilu skiofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . senco­ljúbna rastlína skiofít -a m biogeogr. . séncna rastlína sklŕd skláda m geomorf. . kamnínski sklŕd sklŕdkmetíjskihingózdnihzemljíšc skláda -------- m agr. geogr., v Sloveniji sklad za uprav­ljanje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišci, v katerega je vkljucena nekdanja družbena po­sest, ki ima zacasni status državne lastnine skládni regionálni razvňj -ega -ega -ôja m plan. uravnotežen prostorski in družbeno­gospodarski razvoj, ki temelji na nacrtnih prizadevanjih za zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih raz­merah med pokrajinami dolocene države ali vecjeupravneenote,preprecevanjenastajanja novih obmocij z vecjimi razvojnimi pro-blemi, ohranjanje poseljenosti na celotnem obmocju, pospeševanje razvoja okolju pri­jaznih gospodarskih dejavnosti, varovanje naravnih virov skládno pobócje -ega -a s 1. geomorf. poboc­je, skladno s kamninsko sestavo podlage, zložnejše v kamnini, ki je manj odporna proti eksogenim procesom, in strmejše v bolj odporni kamnini PRIM.: nčskládno pobócje (1) 2. geomorf. pobocje, skladno z naklonom kamninskih skladov PRIM.: nčskládno po­bócje (2) skladvna míza -e -e ž geogr. krasa ostanek ne­kdaj sklenjene plasti kamnine, npr. apnenca, pešcenjaka, v obliki gobe ali mize z ožjim podstavkom, nastal s selektivnim kemicnim in mehanskim preperevanjem PRIM.: kráška míza, podórna míza GL: geogr. krasa kráška skladôvna míza, geogr. krasa podstávek skladôvne míze skladôvna plôšca -e -e ž geogr. krasa . lá­ šta skladvna va -e -e ž hidgeogr. .plastôvna vda skladvnica odkladnín -e --ž geomorf. debela plast sedimentov, ki se postopoma nabira v geosinklinalah skladôvno cęlo -ega -a s geogr. krasa celo ene ali vec kamninskih plasti v strukturnem lašta-stem reliefu, pogosto ledeniško zaobljeno sklédasta vrtáca -e -e ž geogr. krasa vrtaca s precnim prerezom, podobnim skledi sklénjena prga -e -e žagr. geogr. .zemljíška próga sklénjena vás -e vasí ž geogr. nas. vas, pri ka­ teri so kmecki domovi postavljeni strnjeno, v majhnih medsebojnih razdaljahS: strnjena vás sklénjeni permafrôst -ega -a m hidgeogr., geomorf. obsežnejše sklenjeno obmocje per-mafrosta sklénjeno nasélje -ega -a s geogr. nas. po­deželsko naselje s strnjenimi, v dolocenem redu razvršcenimi stanovanjskimi in gospo­darskimi poslopji S: strnjeno nasélje PRIM.: grúcastonasélje,naséljespravílnimtlórisom, obcéstno nasélje sklerofít -a m biogeogr. rastlina z usnjatimi ved­nozelenimi listi in debelo varovalno plastjo na površinipovrhnjice,prilagojenaživljenjskim razmeramzlastinaobmocjih s sredozemskim podnebjem skňk skôka m geomorf. del pobocja z mocno povecanostrmino GL: geomorf. dolínski skňk, geomorf. krníški skňk, geomorf. prelómni skňk, hidgeogr. slňj kémic­nega skka, hidgeogr. sl skka, hidgeogr. slj temperatúrnega skóka skrja -e ž geomorf. preperela vrhnja plast kamna aliskale, kemicnoenakakot podlaga PRIM.: pátina GL: geomorf. celínskaskórja, geomorf. oceánska skórja, geomorf. Zęmljina skórja skráb -a in scrub -a [skráb] m (ang.) biogeogr. znacilno rastlinstvo na sušnih obmocjih Av-stralije, med katerim prevladuje grmicevje GL: biogeogr. múlgasti skráb, biogeogr. súhi skráb skrílavost -i ž geomorf. znacilen zlog kamnine oziroma mineralna sestava zloga, ki ni odvi-sen od plastovitosti kamnine, ampak od cep­ljivosti po vzporednih skrilavih ploskvah skríti krás -ega -a m geogr. krasa . prikríti krás skrtje -a s geomorf. zelorazclenjeno,krušljivo in mestoma porašceno skalnato pobocje slemenítev skulptúrni reliéf -ega -a m geomorf. relief, iz­oblikovan neodvisno od geološke zgradbe, izkljucno z eksogenimi procesi PRIM.: struk­túrni reliéf skupínski turízem -ega -zma m geogr. turiz-ma turizem, ki temelji na pripravi utecenih turisticnih potovanj za vecje skupine ljudi s sorodnimi pogledi, pricakovanji, kar omogo-ca cenejšo organizacijo in ugodnejše cene za prevoze,prenocevanje,prehranjevanje,druge potrebe turistov PRIM.: individuálni turízem, mnóžicni turízem skúpna oblácnost -e -i ž klimatogeogr. ob-lacnost, pri kateri se upoštevata oblacnost in meglenost skúpnavišínasnéžneodęje -e -e -- -- ž klima­togeogr., hidgeogr. skupna višina zapadlega sne­ga od površine snežne odeje do kopne podlage na vodoravnem površju S: absolútna višína snéžneodęjePRIM.: ekstrémnavišínasnéžne odęje, maksimálna višína snéžne odęje skúpni pášnik -ega -a m agr. geogr. zemljišce z gospodarskimi poslopji in drugimi naprava-mi, namenjeno za pašo živine, zlasti pašnik, košenica, ledina, planina ali nekultivirano zemljišce, nekdaj v lasti agrarnih skupnosti slabó razvíta prst -- -e prstí ž pedogeogr. prst v zacetni fazi razvoja, z malo organskimi snovmi in slabo izoblikovanim profilom S: surôva prst sládka va -e -e ž hidgeogr. voda, ki vsebuje malo raztopljenih soli, do 1 g/dm3 PRIM.: plslána vda, slána vda sladkovno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero s sladko vodo slána -e ž klimatogeogr. kristali ledu na tleh ali na rastlinju, nastali s sublimacijo pare v ozracju slána prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki vsebuje precej v vodi topnih soli S: halomórfna prst PRIM.: solód, soloncák, solónec slána pušcáva -e -e ž biogeogr. pušcava s sla­nimiprstmi, naredko poraslas slanoljubnimi rastlinami slána stépa -e -e ž biogeogr. stepa s slanimi prstmi, porasla s slanoljubnimi rastlinami slána va -e -e ž hidgeogr. voda, ki vsebuje vec kot 24,69 g raztopljenih soli na dmł in zamrzne pri najvecji gostoti PRIM.: plslána vda, sládka vda slánkasta vôda -e -e ž hidgeogr. . plslána vda slánkasto jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z vodo, ki vsebuje od 1 ‰ do 25 ‰ soli S: mineralizírano jézero sláno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero z vodo, ki vsebuje vec kot 25 ‰ soli slanoljúbna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na slanih prsteh, zlasti ob morski obali, v slanih pušcavah, stepah slánost -i ž hidgeogr. stopnja koncentracije soli v morski in jezerski vodi, navadno izražena v g/l, g/dm3 ali promilih S: salinitéta slanúša -e ž biogeogr. rastlina, prilagojena živ­ljenjskim razmeram na slanih tleh ob morski obali, v solinah, slanih mocvirjih, stepah, pušcavah S: halofít sláp -amhidgeogr., geomorf. vecjakolicinavode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi reliefne stopnje na reki, potoku, pogosto na meji razlicno odpornih kamnin GL: hidgeogr. ledeníški sláp slapíšce -a s hidgeogr. recna struga z zapored­nimislapi S: šumelíšce slátina -e ž geogr. turizma, hidgeogr. naravni vre­lec z vodo, ki vsebuje raztopljene mineralne snovi, razmeroma veliko ogljikovega dioksida in se uporablja za pitje, zdravilne kopeli sledęnje kráške vde -a -- -- s geogr. krasa ugo­tavljanje podzemnih povezav med ponorom in izvirom kraške vode, navadno z obarvanimi sledili S: bárvanje kráške vôde sledílo -a s geogr. krasa sredstvo za ugotavljanje podzemnih vodnih tokov slęme sleména s geomorf. enakomerno visoka in široka razpotegnjena vzpetina, navadno z blago zaobljenim in poraslim vršnim delom GL: geomorf. glávno slęme, geomorf. stránsko slęme sleménasto gorôvje -ega -a s 1. geomorf. gorovje z vidno slemenitvijo zaradi gubanja Zemljineskorje 2. geomorf. gorovjes prevlado slemen in vmesnih dolin slemenítev -tve ž geomorf. prevladujoca smer poteka slemen in drugih vzpetin v dolocenem gorovju, na dolocenem obmocju GL: geomorf. álpska slemenítev, geomorf. dínar-ska slemenítev sleménska uravnáva -e -e ž geomorf. izho­dišcna uravnava gorovja, po razclenjevanju ohranjena samo v enakih višinah slemen PRIM.: vršna uravnáva sleménski nívo -ega -ja m geomorf. uravnano površje oziroma po teoriji recnega cikla osta­nek uravnave na vrhu vzpetine PRIM.: terásni nivó, vršni nivó sleménsko nasélje -ega -a s geogr. nas. raz­potegnjeno razloženo naselje, postavljeno vzdolž prometnice na temenu slemena, znacilno za gricevja severovzhodnega in vzhodnega dela Slovenije slépa dolína -e -e ž geogr. krasa recna dolina s strmim zakljucnim pobocjem v karbonatni kamnini, kjer voda ponika PRIM.: plslépa dolína, zatrépna dolína slépo jézero -ega -a s hidgeogr. . kôncno jézero slépoústje -ega -a s hidgeogr. kraj, kjer se reka porazgubi v tleh slík -a m hidgeogr. zrcalno gladka ploskev na vzvalovljeni vodni gladini slňj kémicnega skóka slôja -- -- m hidgeogr. . kemoklína slňjskóka slôja -- m hidgeogr. sloj jezerske vode, v katerem se navpicni gradienti temperature, slanosti, gostote zaradi vetrovnega ali kon­vekcijskega mešanja hitro spremenijo GL: hidgeogr. slňj kémicnega skóka, hidgeogr. slňj temperatúrnega skóka slňj temperatúrnega skóka slôja -- -- m hid-geogr. . termoklína slovénska izséljenska skúpnost -e -e -i ž 1. polit. geogr. vsaka od slovenskih etnicnih skup­nosti, katere pripadniki se zaradi ekonomskih ali/in politicnih migracij naselijo v drugih državah, zlasti Zahodne Evrope, Severne in Južne Amerike, v Avstraliji 2. polit. geogr. pripadniki slovenske etnicne skupnosti kot zgodovinski izseljenci na Hrvaškem slovénska manjšína -e -e ž polit. geogr. avto­htona manjšina, ki jo sestavljajo pripadniki slovenskega naroda, živeci v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški slum -a[slám] m (ang.) 1. geogr. nas., mednarodno . barákarsko nasélje 2. geogr. nas. bara­ karsko naselje v obmestjih velikih mest v anglosaškem okoljuS: shanty town, squatter settlement PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, favéla, gacekondu, jacale, rancho, tugúrio, villa miseria slumizacija -e [slamizácija] ž geogr. nas. proces nastajanja, širjenja slumov, znacilen za ne­razvite države in države v razvoju smg -a m klimatogeogr. zelo onesnažen zrak z zmesjo dima, megle in polutantov, ki nastaja zlasti ob hladnem in vlažnem vremenu v zrac­ni plasti s toplotnim obratom nad mestom smnica -e ž pedogeogr. prstnamaticnipodlagi, ki vsebuje vec kot 30 % zlasti montmorilo­nitne gline, navlažena crne ali temnosive barve smrk -a m geogr. krasa, ljud. . sifón smrtnost -i ž demogeogr. . umrljívost smúcarskicénter -ega -tra m geogr. turizma . smúcarsko sredíšce smúcarsko sredíšce -ega -a s geogr. turizma naselje z ustreznimi naravnimi razmerami in infrastrukturnimi napravami za rekrea­cijo, športna tekmovanja na snegu, zlasti za alpsko smucanje S: smúcarski cénter PRIM.: zímskošpórtno sredíšce snég snegá m 1. klimatogeogr. padavina v obliki bolj ali manj sprijetih, razlicno oblikovanih ledenih kristalov, izjemoma zrn 2. klimatoge­ogr. . snéžna odęja GL: klimatogeogr., hidgeogr. júžni snég (1, 2), klimatogeogr., hidgeogr. klóžasti snég, hidgeogr., klimatogeogr. męja vécnega snegá, klimatoge­ogr., hidgeogr. môkri snég, klimatogeogr., hidgeogr. nabíti snég, klimatogeogr., hidgeogr. napháni snég, klimatogeogr., hidgeogr. napíhani snég, klimatogeogr., hidgeogr. nčsprijétisnég, klimatoge­ogr., hidgeogr. plôvni snég, klimatogeogr., hidgeogr. polsténi snég, klimatogeogr., hidgeogr. porocílo o stánju snegá in snéžne odęje, klimatogeogr., hidgeogr. púhasti snég, klimatogeogr., hidgeogr. ráhlisnég, klimatogeogr., hidgeogr. sípkisnég, kli­matogeogr., hidgeogr. sprijétisnég, klimatogeogr., hidgeogr. súhi snég (1, 2), klimatogeogr., hidgeogr. utrjeni snég, klimatogeogr., hidgeogr. vécni snég, klimatogeogr., hidgeogr. višína nôvozapádlega snegá, hidgeogr. zelęni snég, klimatogeogr., hid-geogr. zrnati snég, klimatogeogr., hidgeogr. žívi snég snéžni zamčt snegolňm -ôma m klimatogeogr., biogeogr. polom drevja, vej zaradi obtežitve z novozapadlim snegom snežíšce -a s klimatogeogr., hidgeogr. vecja zapla­ta snežne odeje, ki se obdrži dolgo v pomlad alipoletje GL: klimatogeogr., hidgeogr. trájno snežíšce snéžna bilánca -e -e ž hidgeogr. razmerje med debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja, vejavice in njenim kopnenjem zaradi tajanja, izhlapevanja snéžna brózga -e -e ž klimatogeogr. voden, shojen sneg S: plúndra snéžna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama z vecjim vhodom, v kateri se dolgo v poletje ohranja sneg snéžna męja -e -e ž 1. klimatogeogr., hidgeogr. nadmorska višina, nad katero se na ravnem, nezasencenem površju cez vse leto ohranja strnjenasnežnaodeja S: męja vécnega snegá 2. klimatogeogr., hidgeogr. nadmorska višina, nad katero poleti obležijo posamezne snežne krpe GL: klimatogeogr., hidgeogr. dejánska snéžna męja, klimatogeogr., hidgeogr. geográfska snéžnamęja, klimatogeogr., hidgeogr. klimátska snéžnamęja, klimatogeogr., hidgeogr. orográfska snéžnamęja, klimatogeogr., hidgeogr. podnébna snéžnamęja, klimatogeogr., hidgeogr. seznska snéžna męja snéžna odęja -e -e ž klimatogeogr., hidgeogr. sloj snega na površju, ki nastane zaradi sneženja in vetrnega nanašanja snega, lahko v vec plasteh, ki so pozneje izpostavljene zunanjim dejavnikom, npr. dežju, soncnemu obsevanju, in procesom, npr. topljenju, spreminjanju v površinski srež S: snég (2) GL: klimatogeogr., hidgeogr. absolútna višína snéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. debelína snéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. ekstrém­navišínasnéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. maksimálnavišínasnéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. porocílo o stánju snegá in snéžne odęje, klimatogeogr., hidgeogr. povprécna višína snéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. preobráz­basnéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. razvňj snéžne odęje, klimatogeogr., hidgeogr. skúpna višínasnéžneodęje,klimatogeogr., hidgeogr. šte­vílo dní s snéžno odęjo, klimatogeogr., hidgeogr. trájanje snéžne odęje, klimatogeogr., hidgeogr. višína snéžne odęje snéžna plást -e plastí ž 1. hidgeogr. plast snega, ki se po vsaj eni lastnosti razlikuje od snega v plasteh, na katere meji 2. hidgeogr. plast snega, ki nastane ob enem sneženju, obdo­bju vejavice snéžna plôha -e -e ž klimatogeogr. nenadno mocno kratkotrajno sneženje, ki ga pogosto spremlja veter snéžna retinénca -e -e ž hidgeogr. zamuda v vodnem odtoku zaradi zadrževanja vode v snežni odeji snéžna stréha -e -e ž hidgeogr. . opást snežníca -e ž hidgeogr. voda iz topece se snežne odeje snéžni métež -ega -a m klimatogeogr. mocno sneženje ob mocnem vetru, ki raznaša sneg s površine snežne odeje S: métež, vęjavica (1) snéžni odlňm -ega -ôma m hidgeogr. mesto na pobocju, kjer je snežna odeja odlomljena, pretrgana snéžni pás -ega pasú m biogeogr. najvišji med višinskimi rastlinskimi pasovi v gorovjih zmernih širin, ki se pojavlja nad podnebno snežno mejo S: niválni pás PRIM.: gôrski pás, nižínski pás, visokogôrski pás snéžni pláz -ega plazú m hidgeogr. snežna gmota, ki se na strmini loci, odtrga od celote in zdrsne navzdol S: lavína (2) GL: hidgeogr. maksimálni obsčg snéžnega plazú snéžnirežím -ega -a m hidgeogr. enostavni recni režim, ki ga uravnava zlasti taljenje snežne odeje, zato je v naših razmerah vodni višek v casu najbolj izdatnega topljenja snega na prehodu iz pomladi v poletje, nižek pa zara­di snežne retinence pozimi S: niválni režím PRIM.: dčžni režím, ledeníški režím (2) GL: hidgeogr. dčžno-snéžni režím, hidgeogr. ledeníško-snéžni režím snežníška krníca -e -e ž geomorf. krnica, na­stala zaradi denudacijskega in transportnega delovanja snega PRIM.: ledeníška krníca snéžnivisokogôrskikrás -ega -ega -a mgeogr. krasa . niválni visokogôrski krás snéžnizamčt -ega -éta m hidgeogr., klimatogeogr. debelejša plast snega, ki jo namede, nanese veter snéžno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, v katerem se dolgo v poletje ohranja sneg snéžno-dčžni režím -ega -a m hidgeogr. se­stavljeni recni režim, ki ga uravnavajo zlasti taljenje snežne odeje in nekoliko manj dežne padavine, zato je v naših razmerah glavni vodni višek pozno spomladi in drugotni višek pozno jeseni, glavni nižek pozimi, drugotni nižek pa poleti S: nívopluviálni režím PRIM.: dčžno-snéžni režím snéžno-ledeníški režím -ega -a m hidgeogr. sestavljeni recni režim, ki ga uravnavata zlasti taljenje snežne odeje in nekoliko manj taljenje ledenikov, zato je v naših razmerah glavni vodni višek spomladi in drugotni višek poleti, glavni nižek pozimi, drugotni nižek pa jeseni S: nívoglaciálni režím PRIM.: ledeníško-snéžni režím snéžno satôvje -ega -a s hidgeogr. . talílna pônvica snvna bilánca okja -e -e -- ž var. okolja razmerje med vnosi snovi v okolje in iznosi iz njega, ki kaže stanje dolocenega okolja, ravnovesje v njem PRIM.: ekolóška bilánca, energíjska bilánca okólja snôvni pretňk -ega -óka m pokr. ekol. . éko­ sistémsko króženje snoví SO2 --[esodvá] m neskl. krajšava var. okolja žve­ plov dioksid sociálna geografíja -e -e ž spl. geogr. veja druž­bene geografije, ki proucuje in doloca pros-torske sisteme družbenih struktur, njihove sestavine in prostorsko pomembne procese sociálna mobílnost prebiválstva -e -i -- ž 1. demogeogr. . vertikálna mobílnost prebivál­stva 2. demogeogr. prehajanje posameznikov, socialnih skupinalidružbenih slojev v druge družbene sloje sociálna várnost -e -i ž spl. geogr. varovanje zdravja in blaginje, s katerim je posamezni­ku, družini npr. ob brezposelnosti, bolezni, nezmožnosti za delo, starosti, ovdovelosti zagotovljeno zadovoljevanje družbeno pri­znanih življenjskih potreb sociálni darvinízem -ega -zma m polit. geogr., v klasicni politicni geografiji nacelo, po katerem država, pojmovana kot na prostor vezan organizem, za svojo rast potrebuje vedno vecje ozemlje, zato se z drugimi državami bojuje za pridobitev dodatnega življenjskega prostora PRIM.: življęnjski prôstor (2) sociálni pręlog -ega -a m agr. geogr. prelog za­radi socialne preslojitve lastnika kmetijskega zemljišca, kiseneukvarjavecs kmetovanjem PRIM.: ekonómski pręlog, funkcíjski pręlog, téhnicni pręlog sociálno-ekonmska kárta -e-e ž kart. . drúžbeno-gospodárski zemljevíd sociálno-ekonómskastruktúraprebiválstva -e-e-- ž demogeogr. sestava prebivalstva glede na zaposlenost, dejavnost zaposlitve, poklic, položaj v poklicu S: drúžbeno-gospodárska sestávaprebiválstva,sócioekonómska struk­túra prebiválstva sociálno okje -ega -a s spl. geogr. . drúž­ beno oklje (2) sociálno skrbstvo -ega -a s spl. geogr. dejav­nost, s katero se življenjsko ogroženim, za samostojno življenje nezmožnim osebam zagotavlja materialna pomoc in pomoc pri njihovem usposabljanju za življenje, delo, ki jo izvajajo npr. centri za socialno delo, socialnovarstveni in vzgojni zavodi, domovi za ostarele sociálnost -i ž biogeogr. . zádružnost sócioekonómska struktúra prebiválstva -e -e --ž demogeogr. . sociálno-ekonómska struktúra prebiválstva sociotp -a m 1. spl. geogr. najmanjšaprostorska enota z enako družbeno sestavo 2. spl. geogr. najmanjša prostorska enota z enakimi raz­merami za družbeni razvoj sdavo jézero -ega -a s hidgeogr. . hídrokar­ bonátno jézero sodôbnaindustríja -e -e ž ind. geogr. industrija, prikaterisepripredelavisurovin v polizdelke inizdelkemnožicnouporabljajostrojiinvo­dene naprave, nenehno uvajajo novi oziroma izpopolnjujejo obstojeci izdelki, namenjeni bližnjim in oddaljenim trgom sodni pręlog -ega -a m agr. geogr. vsak od prelogov nakmetijskih zemljišcih, kiostajajo neobdelana zaradi socialnih, psevdosocial­nih, gospodarskih, konjunkturnih, delovnih ali/in gradbenih razlogov PRIM.: ekonómski pręlog, funkcíjski pręlog, sociálni pręlog sra -e ž klimatogeogr. padavina v obliki pro­ sňméstje sojnih, trdih ledenih zrn s premerom manj kot 5 mm, ki ob padcu odskakujejo od tal sofión -a m (ital. soffione) geomorf. izvir vroce vodne pare s temperaturo vec kot 200 °C, v kateri je razredcena borova kislina, znamenje ugašajoce vulkanske dejavnostiPRIM.: fuma­róla, gejzír, moféta, solfatára soglásje -a s geogr. nas., plan. uradni akt pri­stojnega organa ali pooblašcene strokovne organizacije, s katerim ta izraža, da se strinja s predlaganim posegom v prostor solariméter -tra m klimatogeogr. . heliográf solárna elektrárna -e -e žind. geogr. . sóncna elektrárna (1, 2) solárna energíja -e -e ž 1. klimatogeogr. . sóncna energíja (1) 2. ind. geogr. . sóncna energíja (2) solárna konstánta -e -e ž klimatogeogr. moc Soncevega sevanja pravokotno na vrhu Zem­ljinega ozracja in pri povprecni oddaljenosti Zemlje od Sonca, katere vrednostznaša 1370 W/km˛ ±2 % solárni klimátski pás -ega -ega pasú m klima­togeogr. . solárni podnébni pás solárni koledár -ega -ja m mat. geogr. koledar, ki temelji na navideznem letnem gibanju Sonca okrog Zemlje PRIM.: lunárni koledár, lúnisolárni koledár solárni podnébni pás -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas, dolocen glede na dnevno kolicino soncnega obsevanja in nocnega dolgovalovnega izžarevanja Zemlje, kar odlocilno vpliva na razporeditev in potek zracne temperature S: solárni klimátski pás PRIM.: vlážnostni podnébni pás GL: klimatogeogr. ekvatoriálnisolárnipodnébni pás, klimatogeogr. polárnisolárnipodnébnipás, klimatogeogr. súbpolárnisolárnipodnébnipás, klimatogeogr. súbtrópski solárni podnébni pás, klimatogeogr. zmérno tôpli solárni podnébni pás solfatára -e ž geomorf. reža na površju Zemlje, skozi katero uhajajo žvepleni plini in vodna para s temperaturo med 100 in 250 °C, zna­menje ugašajoce vulkanske dejavnosti PRIM.: fumaróla, gejzír, moféta, sofión solifluidálni horizónt -ega -a m geomorf. hori­zont s solifluidno teksturo solifluídna tekstúra -e -e ž geomorf. tekstura, znacilna za usedline, nastale s soliflukcijo soliflúkcija -e ž geomorf. zelo pocasno premi­kanje, polzenje z vodo prepojene, poleti od­tajane preperinske plasti po pobocju navzdol, znacilno za polarna in subpolarna obmocja ter periglacialna visokogorja soliflukcíjska terása -e -e ž geomorf. manjša polica, nastala s soliflukcijo solína -e ž nav. mn. hidgeogr. plitev bazen za pridobivanje soli zlasti iz morske vode, v katerem slana voda postopoma izhlapeva, tako da ostane na dnu le še sol solínarstvo-as hidgeogr. dejavnost, kiseukvar­ja s pridobivanjem soli v solinah slna dma -e -e ž geomorf. . diapír sna tektika -e -e ž geomorf. premiki geolo­ških plasti, ki jih povzrocajo solne kamnine sólni cňk -ega côka m geomorf. . diapír slni krás -ega -a m geogr. krasa kras v plasti soli sno preperévanje -ega -a s geomorf. me-hansko preperevanje zaradi kristalizacije mineralnih snovi ob izhlapevanju vode PRIM.: temperatúrno preperévanje, zmrzálno pre­perévanje sold -a m pedogeogr. slana prst z znaki psevdo­oglejevanja, nastala iz solonca po dolgotraj­nem izpiranju in odlaganju razlicnih snovi soloncák -a m pedogeogr. slana prst z vec kot odstotkom soli, ki se pojavlja v profilu do globine 125 cm ali kot skorja na površju solnec -nca m pedogeogr. prst s stebrasto ali prizmaticno oblikovanim natrijevim iluvi­alnim horizontom v profilu, v katerem je adsorbirano vec kot 15 % natrijevih ionov solstícij -a m mat. geogr. . Sóncev obrŕt solstícijskatócka -e -e ž mat. geogr. ena od dveh tock Soncevega obrata, v katerih je Sonce naj­bolj oddaljeno od nebesnega ekvatorja solzájnižleběc -ega -íca m geogr. krasa posame-zen žlebic ali makrožlebic, ki nastane zaradi dolgotrajnejšega odtekanja manjše kolicine vode iz lezike sma -e ž geomorf. nov, praviloma majhen vulkanski stožec v kalderi, ki nastane z ob-novljeno vulkansko dejavnostjo, pri cemer se lahko prestavi tudi os kamina sňméstje -a s geogr. nas. . konurbácija (1, 2) somrna vda -e -e ž hidgeogr. . somórnica somrnica -e ž hidgeogr. voda, ki nastane za­radi mešanja sladke in slane vode S: brákicna vôda, somórna vôda sňnarávni razvňj -ega -ôja m var. okolja razvoj cloveške družbe, zlasti gospodarski, skladen z naravo,pokrajino,njunozmogljivostjoPRIM.: trájnostni razvňj, trájnostni sňnarávni razvňj sňnarávni turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, skladen z obiskano naravo, pokra­jino,njunozmogljivostjo,prikateremindivi­dualni gostje spoštujejo znacilnosti okolja in se jim prilagajajo S: ékoturízem sňnarávnokmetovánje -ega -a s agr. geogr. . integrálno kmetovánje Sóncev mrk -ega -a m mat. geogr. obcasna zatemnitev Sonca, ki se pojavi, kadar je na­tancno na zveznici Sonce–Zemlja ali v njeni neposredni bližini Luna, ki deloma ali v celoti prekrije Soncevo ploskev Sóncev obrŕt -ega -áta m mat. geogr. cas, ko Sonce na svoji navidezni poti okrog Zemlje na severni polobli doseže najvišjo tocko nad obzorjem poleti (poletni obrat) in najnižjo tocko nad obzorjem pozimi (zimski obrat), zato sta dan in noc najdaljša oziroma naj­krajša, na južni polobli pa glede na severno poloblo najnižjo tocko poleti in najvišjo po­zimi S: solstícij PRIM.: enakonócje GL: mat. geogr. polétniSóncevobrŕt,mat. geogr. zímski Sóncev obrŕt sóncna elektrárna -e -e ž 1. ind. geogr. elek­trarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energijeizkorišcaenergijaSoncevegasevanja s pomocjo soncnih celic S: solárnaelektrárna PRIM.: hídroelektrárna,tęrmoelektrárna,vétr­naelektrárna 2. ind. geogr. termoelektrarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca toplotna energija vodne pare, prido­bljene iz energije Soncevega sevanja s sonc­nimi kolektorji S: solárna elektrárna PRIM.: géotermálna elektrárna, jędrska elektrárna, plínska elektrárna sóncnaenergíja -e -e ž 1. klimatogeogr. energija, ki pride do Zemljinega ozracja s Sonca, nakar sevozracju pretvarjavdrugeenergije,sproža globalna in krajevna gibanja, tokove, procese in pojave v ozracju, na Zemljinem površju S: solárnaenergíja (1) 2. ind. geogr. tehnicnoupo­rabnasevalnaenergija, neposrednopridoblje­na s pomocjo soncnih zbiralnikov, soncnih celic, v soncnih elektrarnah tudi posredno iz Soncnega sevanja S: solárna energíja (2) sóncnoobsévanje -ega -a s klimatogeogr. seva­nje Sonceve svetlobe na doloceno površino sopárica -e ž klimatogeogr. vroc in vlažen zrak, kizaradipremajhnegaizhlapevanja povzroca neugodno pocutje soséska -e ž 1. geogr. nas. zaokrožen stano­vanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje 2. geogr. nas. temeljna enota organizirane skupnosti stanovalcev v mestu3. demogeogr. skupnostprebivalcevzdo-locenimi skupnimi pravicami in dolžnostmi sotéska -e ž geomorf. ozka dolina brez širše alu­vialne ravnice in s strmim, visokim pobocjem PRIM.: déber, grápa, kánjon, víntgar sovdán -a m geomorf., ljud., na Primorskem . flíš sovhz -a m (rus. sovhoz sovjetskoe hozjajstvo) 1. agr. geogr. kolektivni kmetijski sistem, nastal po 1. svetovnivojniv nekdanjiSovjetskizvezi z razlastitvijo cesarske, fevdalne in cerkvene veleposesti, pri cemer so bila vsa delovna sredstva v lasti države, kmetijski delavci pa so bili za svoje delo placani z denarjem PRIM.: kolhz (1) 2. agr. geogr. na novo ustanovljeno socialisticno kmetijsko naselje s sovhoznim kmetijskim sistemom, zgrajeno tako, da so sredi naselja uprava, lope za kmetijske stroje, delavnice in predelovalni obrati, okrog njih pa zlastivecstanovanjskabivališca kmetijskih delavcev PRIM.: kolhz (2) sovdenj -dnji ž hidgeogr., geomorf. sotocje vec rek in recnih strug sožítje -a s biogeogr. skupno življenje dveh razlicnih organizmov, pri katerem imata oba korist S: simbióza spálna vás -e vasí ž geogr. nas. prvotno kmecko podeželsko naselje, v katerem prebivajo redki kmetje in številni dnevni migranti, zaposleni v bližnjih zaposlitvenih središcih spálno nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje znotraj obmocja dnevne migracije dolocenega središca, navadno brez pomembnejših cen­tralnih funkcij in ustanov, v katerem ljudje le prebivajo, na delo paodhajajo v bližnjemesto ali v vec okoliških zaposlitvenih središc spodmňl specializírana lúka -e -e ž geogr. prometa . specializírano pristaníšce specializírani terminál -ega -a m geogr. prometa terminal v pristanišcu z objekti in napravami za sprejem, odpravo, pretovor samo dolocene vrste blaga, npr. za razsuti tovor, tekoca go-riva, avtomobile specializírano pristaníšce -ega -a s geogr. prometa pristanišce z objekti in napravami za pretovarjanje, skladišcenje dolocenega blaga, za njegovo predelavo in dodelavo S: specializírana lúka speciálka -e ž kart. topografski zemljevid v merilu do 1 : 50.000 speciálna kárta -e -e ž kart. . speciálni zemljevíd speciálni zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki podrobneje prikazuje doloceno tematiko, vsebino S: speciálna kárta PRIM.: splôšni zemljevíd, temátski zemljevíd specíficna gostôta -e -e ž agr. geogr. agrarna gostota, ki izraža razmerje med površino vseh razpoložljivih obdelovalnih zemljišc in številom prebivalcev v doloceni pokrajini ali državi, navadno izražena v arih na prebivalca PRIM.: fiziolóška gostôta, kmetíjska gostôta, poljedélska gostôta specíficnaregionalizácija -e -e ž spl. geogr. de­litev dolocenega ozemlja, obmocja na podlagi prevladujoce prvine, pojava, procesa PRIM.: kompléksna regionalizácija specíficna stôpnja umrljívosti -e -e -- ž de­mogeogr. umrljivost posameznih skupin pre­bivalstva, zlasti glede na starost, spol specíficnatoplôta -e -e ž klimatogeogr. potrebna kolicina toplote, da se kilogram dolocene snovi segreje za eno stopinjo Celzija specíficna vlážnost -e -i ž klimatogeogr. vlaž­nost zraka, izražena v gramih vodne pare na kilogram vlažnega zraka PRIM.: absolútna vlážnost, rélativna vlážnost specíficnivôdniodtňk -ega -ega -óka m hidge­ogr. kolicinaodteklevodezdolocenepovršine v doloceni casovni enoti, navadno izražena v l/s/km˛ S: módul pretóka (2) spéci ognjeník -ega -a m geomorf. . spéci vulkán spéci vulkán -ega -a m geomorf. vulkan v fazi dolgotrajnega mirovanja, ki lahko tudi po vecstoletnem premoru nenadoma spet po­stane dejavenS: spéciognjeníkPRIM.: aktívni vulkán, delujóci vulkán, ugásli vulkán spęleobiologíja -e ž geogr. krasa del biologije, ki proucuje žive organizme v okolju kraškega podzemlja S: geogr. krasa bíospeleologíja speleolg -a m geogr. krasa znanstvenik, ki raz­iskuje kraške jame S: jamoslôvec speleologíja -e ž geogr. krasa veda o kraških jamah S: jamoslvje GL: geogr. krasa bíospeleologíja spíranje -a s agr. geogr. odplakovanje drobnih delcev na Zemljinem površju z vodo, zlasti deževnico PRIM.: ploskôvna erozíja GL: geomorf. ploskôvno spíranje, pedogeogr. spíranje prstí spíranje prstí -a -- s pedogeogr., neustr. . iz­ píranje prstí splavárstvo -a s agr. geogr. dejavnost, ki se ukvarjas prevozomv splavepovezanegalesa po rekah na dolge razdalje, pri nas znacilna za obdobje od konca 13. stoletja do zacetka 2. svetovne vojne PRIM.: plávljenje lesá splšna geografíja -e -e ž spl. geogr. temeljni del geografije o zakonitostih in znacilnostih, ki so skupne vsem geografskim pojavom na celotnem Zemljinem površju S: óbca geo­grafíja PRIM.: regionálna geografíja splšna kárta -e -e ž kart. . splôšni zem­ ljevíd splôšnapodnébnapasovítost -e -e -i ž klima­togeogr. pasovitost, izvedena z upoštevanjem vec podnebnih dejavnikovPRIM.: enostávna podnébna pasovítost splšna regionalizácija -e -e ž spl. geogr. . kompléksna regionalizácija splšni géomorfolški zemljevíd -ega -ega -a m geomorf., kart. zemljevid, ki prikazuje poglavitne reliefne oblike in geomorfolo­ške procese PRIM.: temátski géomorfolóški zemljevíd splšni zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid v razlicnih merilih, ki prikazuje vse bistve­ne prvine dolocenega obmocja S: splšna kárta PRIM.: speciálni zemljevíd, temátski zemljevíd GL: geomorf., kart. splôšnigéomorfolóškizem­ljevíd spodmňl -ôlam 1. geogr. krasa, geomorf. kratka, skoraj vodoravna votlina z visoko previsno steno na vhodu S: abrí 2. geomorf. previs na morski, redkeje jezerski obali, ki ga ustvari erozijsko delovanje valov 3. geogr. krasa, geo­morf., ljud., na Pivki kraška jama spdnja gzdna męja -e -e -e ž biogeogr. meja, do katere glede na najnižjo nadmorsko višino zaradi sušnosti v gorah tropskega, subtrop­skega pasu še uspeva gozd PRIM.: zgórnja gdna męja spdnja kulminácija -e -e ž mat. geogr. najnižja tocka, ki jo doseže nebesno telo pri prehodu cez poldnevnik PRIM.: zgórnja kulminácija spódnjamęjapermafrôsta -e -e -- ž hidgeogr., geomorf. globina, do katere sega permafrost PRIM.: zgórnja męja permafrôsta spódnjamęjasnežęnja -e -e -- ž klimatogeogr., hidgeogr. spodnjavrednost razponanadmorske višine, nad katero ob padavinah vecinoma snežiPRIM.: višínskamęja snežęnja,zgórnja męja snežęnja spódnje déltne plastí -ih -ih -- ž mn. geomorf. spodnji del deltne sekvence, ki ga sestavljajo malo nagnjene plasti PRIM.: srédnje déltne plastí, zgórnje déltne plastí spnji niválni pás visokogskega krása -ega -ega pasú -- -- m geogr. krasa spodnji del pasu golega visokogorskega krasa, tik nad gozdno mejo, kjer se še ne kažejo mocnejši vplivi mehanskega preperevanja S: súbniválni krás PRIM.: zgórnjiniválnipásvisokogôrskega krása GL: geogr. krasa spódnji prehódni pás visoko­gôrskega krása na gózdni męji spdnji prehdni pás visokogrskega krása na gzdni męji -ega -ega pasú -- -- -- -- -- m geogr. krasa pas visokogorskega krasa med zgornjo gozdno in drevesno mejo, za katerega so znacilne površinske kraške oblike, nastale zaradi nekdanje rastlinske in prstene odeje spódnji récni tók -ega -ega -a m hidgeogr., geomorf. del vodnega toka pred izlivom reke v morje, vecje jezero, praviloma z majhnim strmcem, obmocje odlaganja recnega tovora S: spódnji vôdni tók PRIM.: srédnji récni tók, zgórnji récni tók spnji vni t -ega -ega -a m hidgeogr., geo­morf. . spódnji récni tók spoknik -a m hidgeogr. stebricasta razjeda v snegu, firnu ali ledu, ki zaradi sublimacije nastaja na prisojah zlasti v visokih gorovjih blizu ekvatorja S: penitčnt spôlna sestáva prebiválstva -e -e -- ž demo-geogr. razmerje med ženskami in moškimi v doloceni državi, pokrajini, naselju, ki je ena od temeljnih lastnosti prebivalstva in dejav­nikov njegovega razvoja spolovínarstvo -a s agr. geogr. . kolonát spomeník oblikováne naráve -a -- -- m var. okolja antropogeno oblikovan del narave, ki je zaradi naravnih, estetskih znacilnosti, kulturnega, znanstvenega pomena zavarovan z ustreznim režimom, npr. park, botanicni vrt, drevored PRIM.: narávni spomeník spomladánsko enakonócje -ega -a s mat. geogr. . pomladánsko enakonócje spoznávni zemljevíd -ega -a m kart. zemlje­vid, izdelan na podlagi prostorske predstave cloveka o legi in razprostranjenosti posamez­nih pojavov S: mentálna kárta, predstávni zemljevíd sprejémnik -a m var. okolja vodno telo, npr. reka, jezero, morje, v katerega odvodniki dovajajo vodo S: recipičnt PRIM.: odvódnik spremenljívo súšno-vlážno podnébje -- -ega -a s klimatogeogr. . obdóbno vlážno podnébje sprijéta moréna -e -e ž geomorf. morena, katere delci so zaradi starosti sprijeti S: cementírana moréna sprijéti snég -ega snegá m klimatogeogr., hidge­ogr. snežna odeja, v kateri so kristali, zrnca rahlo do mocno sprijeti, vezani S: sanínec, utrjeni snég PRIM.: nčsprijéti snég sprímek -mka m geomorf. . bréca sprstenína -e ž pedogeogr. humus, nastal iz dobro razkrojenega, s hranili bogatega opada zlasti s pomocjo bakterij, deževnikov, ki je precej enakomerno pomešan z anorganskimi snovmi nevtralne do slabo kisle reakcije S: blá­gi húmus, múl húmus PRIM.: prhlína, trhlína squatter settlement -- -enta[skvóter set.lmčnt -ęnta] m (ang.) geogr. nas. . slum (2) srebrnioblák -ega -a m klimatogeogr. srebrnkast oblak v ionosferi, na višini med 75 in 90 km, ki nastane z vezavo vodne pare in ledenih kristalckov na prašne delce medplanetarne snovi, opazen le v mraku srédnja dnévna temperatúra sredíšce -a s geogr. nas. . centrálno nasélje sredíšce lokálnega poména -a -- -- s geogr. nas., v Sloveniji, v omrežju centralnih naselij kraj z najnižjo stopnjo centralnosti, temeljno prometno in informacijsko infrastrukturo, temeljno oskrbo z dobrinami in uslugami, praviloma središce lokalne samouprave S: lokálno sredíšce PRIM.: sredíšce medná­rodnega poména, sredíšce medobcínskega poména (2), sredíšce nacionálnega poména (2), sredíšce regionálnega poména (2) sredíšce mednárodnega poména -a -- -- s geogr. nas., v Sloveniji, v omrežju centralnih naselij kraj z najvišjo stopnjo centralnosti, medna­rodno pomembno prometno vozlišce, s sedeži najpomembnejših gospodarskih, poslovnih, visokošolskih in raziskovalnih organizacij, financnih, upravnih, zdravstvenih, sodnih in kulturnih ustanov, ki so pomembne za celo­tno državo in so del mednarodnega omrežja mest S: držávno sredíšce PRIM.: sredíšce lokálnegapoména,sredíšcemedobcínskega poména (2), sredíšce nacionálnega poména (2), sredíšce regionálnega poména (2) sredíšce medobcínskega poména -a -- -- s 1. geogr. nas. centralno naselje, ki z javnimi funkcijami, dobrinami in uslugami oskrbuje prebivalstvo v neposrednem zaledju z manj kot 20.000 prebivalci PRIM.: sredíšce nacio­nálnega poména (1), sredíšce regionálnega poména (1) 2. geogr. nas., v Sloveniji, v omrežju centralnih naselij kraj z nizko stopnjo central-nosti, manjše prometno vozlišce z oskrbo in storitvami, namenjenimi manjši, navadno naravno ali funkcijsko zaokroženi pokrajini, praviloma sedež nekdanje obcine, zdajšnje upravne enote S: medobcínsko sredíšce PRIM.: sredíšce lokálnega poména, sredíšce mednárodnega poména, sredíšce nacionál­nega poména (2), sredíšce regionálnega poména (2) sredíšce nacionálnega poména -a -- -- s 1. geogr. nas. centralno naselje, ki z družbeno in gospodarsko infrastrukturo, javnimi dejav­nostmi in javnimi funkcijami na nacionalni ravni, s specializiranimi dobrinami najvišjega pomena, specializiranimi uslugami oskrbuje prebivalstvo velikega dela ali celotne države, pomembno zaposlitveno središce, katerega vplivno obmocje ima vec kot 150.000 pre­bivalcevPRIM.: sredíšcemedobcínskegapo­ména (1), sredíšce regionálnega poména (1) 2. geogr. nas., v Sloveniji, v omrežju centralnih naselij kraj z visoko stopnjo centralnosti, državno pomembno prometno vozlišce z bogato po­nudbo specializiraneoskrbein storitev, sedeži pomembnih gospodarskih in poslovnih orga­nizacij, financnih, upravnih, zdravstvenih, sodnih, izobraževalnih in kulturnih ustanov, namenjenihobmocju,kipresegapokrajinsko raven S: nacionálnosredíšcePRIM.: sredíšce lokálnega poména, sredíšce mednárodnega poména, sredíšce medobcínskega poména (2), sredíšce regionálnega poména (2) sredíšce perspektíve -a -- s kart. . projek­ cíjsko sredíšce sredíšce regionálnega poména -a -- -- s 1. geogr. nas. centralno naselje, ki z javnimi funkcijami, splošnimi in specializiranimi dobrinami, uslugami oskrbuje prebivalstvo na pokrajinski ravni, praviloma pomembno za­poslitveno središce z raznovrstno industrijo, katerega vplivno obmocje ima od 20.000 do 150.000prebivalcevPRIM.: sredíšce medob-cínskegapoména (1),sredíšcenacionálnega poména (1) 2. geogr. nas., v Sloveniji, v omrežju centralnih naselij kraj s srednjo stopnjo cen­tralnosti, pokrajinsko pomembno prometno vozlišce z raznovrstno ponudbo oskrbe in storitev, vec gospodarskimi organizacijami, upravnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi inkulturnimi ustanovami, namenjenimi ob-mocju predvidene pokrajine S: regionálno sredíšce PRIM.: sredíšce lokálnega poména, sredíšce mednárodnega poména, sredíšce medobcínskega poména (2), sredíšce na­cionálnega poména (2) sredíšcna vás -e vasí ž 1. geogr. nas. vas z do-macijami, razvršcenimi okrog osrednjega prostora s cerkvijo, drevesom, kalom ali ne­pozidanim zemljišcem trikotne, kvadratne ali nepravilne oblike, namenjenim družab­nemu življenju prebivalcev 2. geogr. nas. . centrálna vás sredíšcno nasélje -ega -a s geogr. nas. . centrálno nasélje srédnjadnévnatemperatúra -e -e -e žklimato­geogr. . povprécna dnévna temperatúra srédnja globína vde -e -e -- ž hidgeogr. . povprécna globína vôde srédnjalétnakolicínavodá -e -e -e -- ž hidge­ogr. povprecna kolicina vse razpoložljive vode na dolocenem obmocju, navadno izražena v kmł srédnjalétnatemperatúra -e -e -e žklimatoge­ogr. . povprécna létna temperatúra srédnjamésecnatemperatúra -e -e -e žklima­togeogr. . povprécna mésecna temperatúra srédnja moréna -e -e ž geomorf. morena na površju dolinskega ledenika, nastala z zdru­žitvijo dveh bocnih moren srédnja oblácnost -e -i ž klimatogeogr. oblac­nost, ki jo sestavljajo srednje visoki oblaki, npr. altostrati, altokumuli PRIM.: nízka ob-lácnost, visôka oblácnost srédnja otoplítev -e -tve ž klimatogeogr., geo­morf. . atlántik srédnja širína jézera -e -e -- ž hidgeogr. . povprécna širína jézera srédnjatemperatúra -e -e ž 1. klimatogeogr. . povprécnatemperatúra2. klimatogeogr. srednja vrednost temperature kot polovica seštevka iz dnevne minimalne in dnevne maksimalne temperature GL: klimatogeogr. srédnja dnévna temperatúra, klimatogeogr. srédnjalétnatemperatúra, klima­togeogr. srédnja mésecna temperatúra srédnja višína mrja -e -e -- ž hidgeogr. . povprécna višína mórja srédnja vda -e -e ž hidgeogr. . povprécna vda srédnje debéli prd -- -ega -a m geomorf. prod z delci, velikimi od 63 mm do 20 mm PRIM.: drôbni pród, zeló debéli pród, zélo drôbni pród srédnje déltne plastí -ih -ih -- ž mn. geomorf. srednjideldelte,kigasestavljajozapribližno 30° nagnjene plasti PRIM.: spdnje déltne plastí, zgórnje déltne plastí srednjeevrski krás -ega -a m geogr. krasa kras s suhimi dolinami na nizkem planota-stem površju, z redkimi drugimi površinski-mi kraškimi pojavi srédnje merílo -ega -a s kart. veliko razmerje med merami, razsežnostmi dolocenega ob-mocja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resnicnimi, naravnimi merami, s katerim je na zemljevidu v merilu od 1 : 100.000 do 1 : 500.000 prikazano srednje veliko obmocje PRIM.: málo merílo, véliko merílo, zeló velíko merílo srednjeoceánski hrbet -ega -bta m geomorf. veriga podmorskega gorovja, sistem vzpetin in vmesnih globeli, ki poteka po sredi oceana, npr. Atlantskega, nastala zaradi razmikanja litosferskih plošc srednjerócnaoskrba -e -e ž geogr. nas. oskrba z dobrinami, ki se nabavljajo obcasno, vezana praviloma na veleblagovnice v centralnih naseljih srednje ravni ali v nakupovalnih sre­dišcih na obrobjih centralnih naselij najvišje ravni PRIM.: dolgorócna oskrba, kratkorócna oskrba srédnje Sce -ega -a s mat. geogr. umišljena tocka, ki se enakomerno giblje po nebu in opravi en obhod v enakem casu kot neenako­merno gibajoce se pravo Sonce srédnje širíne -ih -ín ž mn. spl. geogr. ob-mocja med 30 in 60° severne oziroma južne zemljepisne širine ali med povratnikoma in tecajnikoma S: zmérne širíne PRIM.: nízke širíne, visôke širíne srédnjevélikomésto -- -ega -a s geogr. nas., po kriterijih vecine zahodnoevropskih držav mesto z od 20.000 do 100.000 prebivalci, za katero je znacilna izrazita prostorska locenost funkcij bivanja in dela, z manjšo poslovno cetrtjo v središcu in zametki subcentrov na obrobju PRIM.: málo mésto, véliko mésto srédnji glaciál -ega -am klimatogeogr., geomorf. hladnejše obdobje sredi pleistocena, ko je led prekril obsežna obmocja Zemljinega površja PRIM.: pôzni glaciál, zakljúcna poledenítev, zgódnji glaciál srédnji greenwiški cŕs -ega -ega cása [grí­niški] m K: GMT mat. geogr. krajevni cas nicelnega poldnevnika, potekajocega skozi londonsko predmestje Greenwich, ki sovpada z zahodnoevropskim casom, glede na katere­ga vecina držav izracunava svoje standardne case PRIM.: svetôvni cŕs srédnjilétnivôdnipretňk -ega -ega -ega -óka m hidgeogr. . povprécni vôdni pretňk srédnji oblák -ega -a m nav. mn. klimatogeogr. oblak z bazo v višini od 2000 m do 6000 m, sestavljen iz podhlajenih vodnih kapljic stabílno ozrácje in/ali ledenih kristalckov, npr. nimbostrat, altokumul,altostratPRIM.: nízkioblák,visôki oblák srédnji pleistocén -ega -a m klimatogeogr., geomorf. doba pleistocena od okrog 230.000 do 130.000 let pred sedanjostjo PRIM.: mlájši pleistocén, nŕjstaręjši pleistocén, staręjši pleistocén srédnji récni tók -ega -ega -a m hidgeogr., geo­morf. osrednji del vodnega toka, praviloma s povprecnim strmcem, obmocje prenašanja recnega tovora S: srédnji vôdni tók PRIM.: spódnji récni tók, zgórnji récni tók srédnji Sóncev dán -ega -ega dnéva m mat. geogr. cas, ki mine od ene do druge zgornje kulminacije srednjega Sonca PRIM.: právi Sóncev dán srédnji vdni tk -ega -ega -a m hidgeogr., geo­morf. . srédnji récni tók sredogje -a s geomorf. gorski svet, ki s svojimi vrhovi praviloma ne dosega podnebne zgornje gozdne meje PRIM.: visokogôrje (1) sredozémska depresíja -e-e ž klimatogeogr. depresija s središcem nad Sredozemljem, ki zlasti pozimi izrazito vpliva na vreme v Evropi sredozémska klíma -e-e ž klimatogeogr. . sredozémsko podnébje sredozémskazrácnagmôta -e -e -e ž klimato­geogr. zracna gmota iznad Sredozemlja, ki jo južni veter prinese nad evropsko kopno sredozémski krás -ega -a m 1. geogr. krasa kras, nastal na obmocjih s sredozemskim podneb­jem 2. geogr. krasa kras v Sredozemlju sredozémski padavínski režím -ega -ega -a m klimatogeogr. padavinski režim z najvecjo kolicino padavin v novembru in najmanjšo kolicino poleti, znacilen za Sredozemlje S: mediteránski padavínski režím sredozémsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. subtropsko polikulturno kmetijstvo v Sre­dozemlju in na obmocjih s sredozemskim podnebjem, kjer je znacilno kmetovanje, prilagojeno razmeram poletne suše in vroci­ne, zato je njegova intenzivnost odvisna od namakanja S: mediteránskokmetíjstvo PRIM.: monsúnsko kmetíjstvo sredozémsko mrje -ega -a s hidgeogr. morje med dvema ali vec celinami S: medcelínsko mórje, medkontinentálno mórje sredozémsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje s toplim in suhim poletjem, milo in vlažnejšo zimo, znacilno za Sredozemlje S: etézijska klíma, etézijsko podnébje, me-diteránska klíma, mediteránsko podnébje, sredozémska klíma srédstvoza várstvorastlín -a -- -- -- s var. oko­lja, agr. geogr. . fítofarmacévtsko srédstvo srén -a m klimatogeogr. debela, dokaj trdna skorja zmrznjenega snega srénja -e ž agr. geogr., v fevdalizmu kolektivna organiziranost vaške skupnosti, katere pri­padniki lahko na podlagi skupnih pravic uporabljajo dolocene dele vaških zemljišc v lasti zemljiškega gospoda, navadno slabše kakovosti srénjenje -a s hidgeogr. koncni del zrnjenja ozi­roma spreminjanje snega v sren zaradi delo­vanja površinske napetosti in menjavajocega se tajanja in zmrzovanja PRIM.: okrogljęnje, polstęnje srénjska planína -e -e ž agr. geogr. planinski pašnik v upravljanju vaške skupnosti oziroma srenje sréž -a m klimatogeogr., hidgeogr. snegu podobna odkladnina iz ledenih iglic, ki nastane v mra­zu in megli, zlasti na površini snežne odeje GL: klimatogeogr., hidgeogr. globínskisréž(1, 2), klimatogeogr., hidgeogr. površínski sréž sréženje -a s hidgeogr. nastajanje sreža v ali na snežni odeji zaradi znižanja temperature in tlaka, sublimacije vodnih hlapov na mrzlih zrncih srpasta sipína -e -e ž geomorf. vetrna sipina s koncema na privetrni strani, položnejšim privetrnim in strmejšim odvetrnim poboc­jem,znacilnazamorskeobale S: parabólicna sipína PRIM.: barhán stabílni ékosistém -ega -a m pokr. ekol. usta­ljen, uravnovešen ekosistem, za katerega so znacilne starost, biotska raznovrstnost, pestrost biotopov in biocenoz, nižja stopnja antropogenih vplivov stabílnoozrácje-ega-as klimatogeogr. ozracje, v katerem je temperatura v debeli zracni pla­sti razmeroma enotna, tako da ob umirjenih vzponskih tokovih prevladuje lepo, jasno vreme PRIM.: labílno ozrácje GL: klimatogeogr. nčstabílno ozrácje stabílno pobócje -ega -a s 1. geomorf. pobocje v ravnovesnem stanju 2. geomorf. pobocje, na katerem se pri njegovem odmikanju zaradi eksogenih procesov ohranja enak naklon stabílnostokólja -i -- ž var. okolja, pokr. ekol. . okóljsko ravnovésje stacionárna živinoręja -e -e ž agr. geogr. . ustaljęna živinoręja stacionárniturízem -ega -zma m geogr. turizma . pocítniški turízem (1) stacionárnopášništvo -ega -a s agr. geogr. . ustaljęno pášništvo stacionárno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. . ustaljęno poljedélstvo stadiál -a m 1. klimatogeogr., geomorf. vsak višek ohladitve v posameznem ohladitvenem ob- dobju PRIM.: ínterstadiál 2. hidgeogr., geomorf. sklenjeno obdobje napredovanja ali nazado­vanja ledenikov v ledeni dobi GL: klimatogeogr., geomorf. mčdstadiál stadiálna moréna -e -e ž geomorf. morena, na­stala zaradi stadialne poledenitve stadiálna poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. znacilno stanje ledenikov v casu stadiala stádij -a m 1. geomorf. obdobje, faza v razvoju reliefa 2. klimatogeogr., geomorf. obdobje med poledenitvijo, v katerem je prišlo tudi do sekundarnega napredovanja ledenikov GL: geomorf., klimatogeogr. bohínjski umikálni stádij, hidgeogr., geomorf. ledeníški stádij (2), klimatogeogr., geomorf. ledeníški stádij (1), kli­matogeogr., geomorf. umikálni stádij stagnoglęj -a m pedogeogr. oglejena prst, nastala zaradi vpliva zastajajoce vode v uleknjenih delih površja, kjer voda celo leto sega sko-raj do vrha profila PRIM.: amfiglęj, epiglęj, hipoglęj, psévdoglęj stája -e ž 1. agr. geogr. ograjen prostor z narav­nimi prvinami, npr. gozdicek, kraška globel, previsna skalna stena, ali s preprostimigraje­nimi objekti, v katerega se zapira živina ali se ta vanj zatece pred soncno pripeko, neurjem, ponoci 2. agr. geogr. hlev naplaninah zagovejo živino ali drobnico, v katerem živali niso privezane 3. agr. geogr., ljud., v Vipavski dolini in v okolici Cavna . prčdplanína stalagmát -a m geogr. krasa . kápniški stebčr stalagmít -a m geogr. krasa kapnik, ki stoji na dnu ali steni kraške jame S: stojéci kápnik stalaktít-amgeogr. krasa kapnik,kivisi s stropa ali stene kraške jame S: viséci kápnik stálna réka -e -e ž hidgeogr. reka, ki tudi ob veliki suši ne presahne S: nčpresihajócaréka, pereniálna réka, permanéntna réka PRIM.: obcásna réka, obdóbna réka stálna termoklína -e -e ž hidgeogr. plast vode, pod katero se temperatura ne spreminja stálni môrski tók -ega -ega -a m hidgeogr. mor-ski tok, ki se pojavlja vseskozi, ne glede na obdobjeleta PRIM.: obdóbni môrski tók stálni narávni vír -ega -ega -a m nav. mn. var. okolja naravno bogastvo, dostopno za clove­kovo izrabo in uporabo, ne da bi se pri tem zmanjšala njegova kolicina, npr. energija Sonca, vetra, vode S: konstántni narávni vír PRIM.: nčobnovljívi narávni vír, obnovljívi narávni vír stálno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero s skoraj vedno enako kolicino vode S: pereniálno jézero stálno nasélje -ega -a s geogr. nas. naselje s stalnim prebivalstvom, ki v njem biva v vseh letnih casih S: permanéntno nasélje PRIM.: pôlstálno nasélje, sezónsko nasélje stálno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. pre­bivalstvo, ki ima v dolocenem kraju, naselju stalno bivališce, ne glede na to, ali je bilo v casu popisa prisotno ali ne S: rezidéncno prebiválstvo PRIM.: prisôtno prebiválstvo, zacásno prisôtno prebiválstvo stán -a m geogr. nas., v Bohinju in Kamniško-Sa­vinjskih Alpah stanovanjska planšarska stavba PRIM.: bájta, fáca, kóca standardizácija zemljepísnih imén -e -- -- ž spl. geogr., kart. prizadevanja, postopki za po­enotenje rabe zemljepisnih imen standardizírani eksoním -ega -a m kart. eks­onim, ki ga potrdi imenoslovni standardi­zacijski organ, npr. slovenska imena držav PRIM.: standardizírani endoním standardizírani endoním -ega -a m kart. en-donim, ki ga potrdi imenoslovni standardi­ stárostna sestáva prebiválstva zacijski organ, npr. imena slovenskih naselij PRIM.: standardizírani eksoním standardizírano zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. zemljepisno ime, ki ga potrdi imenoslovni standardizacijski organ PRIM.: standardizírani eksoním, standardizírani endoním stándardna môrska vôda -e -e -e ž hidgeogr. . normálna môrska vôda stándardni cŕs -ega cása m mat. geogr. kra­jevni cas srednjega poldnevnika na obmocju znotraj dolocenega casovnega pasu, ki se od svetovnega casa praviloma razlikuje za celo število ur, pri cemer se te do datumske meje proti vzhodu prištevajo, proti zahodu pa od­števajo S: pasôvni cŕs PRIM.: krajévni cŕs stándardni horizónt -ega -a m hidgeogr. vsaka od dogovorjenih globin v oceanih, morjih, kjer se opravljajo meritve lastnosti vode stándardnioceán -ega -a m hidgeogr., v oceano­logiji dogovorno poenoten ocean s tempera-turo 0 °C, 35-promilno slanostjo in glede na globino ustreznim pritiskom, ki se jemlje kot osnova pri oceanoloških izracunih stándard okólja -a -- m var. okolja . okolje­ várstveni stándard stanovánje -a s geogr. nas. prostor, prostori kot funkcionalna celota za zadovoljevanje te­meljne potrebe cloveka po bivanju, prehrani, pocitku, razvedrilu, higieni S: bivalíšce (2) GL: geogr. turizma pocítniško stanovánje stanovánjskacetrt -e -i ž geogr. nas. mestna ce-trt z osredotocenimi stanovanjskimi stavba-mi, kar vpliva nanjeno prevladujoco funkcijo, znacilen utrip, videz PRIM.: industríjska cetrt, prométna cetrt, trgôvska cetrt, univerzitétna cetrt, uprávna cetrt, zabavíšcna cetrt stanovánjska gostôta -e -e ž geogr. nas. . gostôta naséljenosti stanovánjskapolítika -e -e ž geogr. nas. sistem usklajenih ukrepov na podrocju stanovanj­skega gospodarstva, ki zajema gradnjo sta­novanjin izrabo, vzdrževanjestanovanjskega sklada stanovánjski fónd -ega -a m geogr. nas. . stanovánjski sklŕd stanovánjski sklŕd -ega skláda m geogr. nas. obstojeca stanovanja, razvršcena glede na skupno število, zvrst, kakovost, starost, število sob, velikost, opremljenost S: stano­vánjski fónd stanovánjski stándard -ega -a m geogr. nas. stopnja zadovoljitve stanovanjskih potreb na zdajšnji oziroma nacrtovani ravni gospodar­skega, družbenega ali tehnicnega razvoja stanovánjsko nasélje -ega -a s geogr. nas. razlicno veliko stanovanjsko obmocje, urba­nisticno-arhitektonsko oblikovano v zaklju-ceno, zaokroženo celoto stára moréna -e -e ž geomorf. . fosílna mo- réna stáranjeprebiválstva -a -- s demogeogr. vecanje deleža prebivalstva, starega nad 65 let staręjše dónavske ohladítve -ih -ih -tev ž mn. klimatogeogr., geomorf. zgodnjepleistocen­ske ohladitve v Alpah, med 1,500.000 in 1,300.000 leti pred sedanjostjo, primerljive z eburonsko ohladitvijo na severu Evrope staręjši dryas -ega -a [dríjas] m klimatogeogr., geomorf. . nŕjstaręjši dryas staręjši pleistocén -ega -a m klimatogeogr., geomorf. doba pleistocena od okrog 750.000 do 230.000 let pred sedanjostjo PRIM.: mlájši pleistocén, nŕjstaręjši pleistocén, srédnji pleistocén staręjši pródni zasíp -ega -ega -a geomorf. prodni zasip iz starejšega pleistocena PRIM.: mlájši pródni zasíp stárojézero -ega -a s hidgeogr. jezero v poznem razvojnem obdobju, ko se v jezerski vodi in na obrežju na gosto razraste rastlinje, dodobra napolnjena jezerska kotanja pa se polni zlasti z organskimi sedimenti in suspenzijskim gradivom PRIM.: mládo jézero, zrélo jézero stáromorénska pokrájina -e -e ž geomorf. pokrajina z zabrisanimi potezami morenske pokrajine iz starejšega obdobja pleistocena PRIM.: mládomorénska pokrájina stáro nagúbano gorôvje -ega -ega -a s geomorf. gorovje, nastalo z gubanjem in drugimi tek­tonski premiki pred zgornjo kredo ob koncu mezozoika PRIM.: mládo nagúbano gorôvje stárostna piramída prebiválstva -e-e -- ž demogeogr. graficna upodobitev prebivalstva po starosti in spolu stárostna sestáva prebiválstva -e -e -- ž de­mogeogr. razporeditev prebivalstva po spolu in starostnih skupinah, izražena v deležih, odstotkih statísticna régija -e -e ž 1. spl. geogr. regija, oblikovana zlasti zaradi statisticnih obdelav, prikazov, primerjav 2. spl. geogr., v Sloveniji vecja prostorska enota, v katero se združujejo obcine in upravne enote, primerna zlasti za upravne zadeve, statisticne primerjave, pros-torsko nacrtovanje statísticni okóliš -ega -a m spl. geogr. temeljna prostorska enota, ki pripada samo enemu naselju in se nikoli ne deli med dve naselji, namenjena zlasti statisticnim raziskavam stavbíšce -a s geogr. nas. gradbena parcela, ki se z namenom zidave stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja skladno z zazidalnim nacrtom ali urbanisticnim redom izloci iz kmetijskih ali gozdnih zemljišc stávbnacrta -e -e ž geogr. nas. ravna,ukrivljena ali nepravilna crta, ki oznacuje lego stavb glede na cesto, pri cemer mora ena od stranic vsake od stavb ležati na njej S: stávbna línija PRIM.: grádbena crta, regulacíjska crta stávbna línija -e -e ž geogr. nas. . stávbna crta stávbno obmócje -ega -a s 1. geogr. nas. . zazidálno obmócje (1) 2. geogr. nas., plan. . zazidálno obmócje (2) stávbno zemljíšce -ega -a s geogr. nas. zem­ljišce, ki je s prostorskim planom doloceno za gradnjo stavb GL: geogr. nas. komasácija stávbnih zemljíšc stebčr stebrŕ m1. geomorf. skalna gmota, ki štrli izstenein pogostosegaod njenegavznožjado vrha 2. geomorf. skalna cer na pobocju GL: geogr. krasa kápniški stebčr stégnjeni kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. kmecki dom, prehodna oblika med kmec­kim domom s pravilno zasnovo in domom pod eno streho, navadno stojec pravokotno na cesto, pri katerem so gospodarska poslopja nanizana v podaljšku hiše s skupno streho S: kmécki dóm v ęni vrsti steklárna-ež 1. ind. geogr. obratzaizdelovanje in predelavo stekla 2. ind. geogr. . glažúta steklárska industríja -e -e ž ind. geogr. in-dustrijsko izdelovanje stekla, steklenih iz­delkov steklenják -a m agr. geogr. s steklom ograjen in pokrit, navadno ogrevan prostor, name-njen zlasti intenzivnemu pridelovanju sadik, vrtnin, sadnih in okrasnih rastlin, rezanega cvetja PRIM.: plastenják steljárjenje -a s agr. geogr. zbiranje stelje z grabljenjem odpadlega listja, odmrlih rastlin v gozdu, sadovnjaku, ki se uporablja kot ležiš-ce za živino v hlevih, kar pod drevjem vpliva na pocasnejše nastajanje humusa, vecanje zakisanosti prsti in s tem zmanjšanje njene rodovitnosti stéljnik -a m 1. biogeogr., agr. geogr. gozd, v ka­terem se pridobiva stelja2. biogeogr., agr. geogr. redek gozd, v katerem prevladujejo breze in praproti, namenjen paši živine, znacilen za stopnícasta lášta Belo krajino 3. agr. geogr. stavba ali prostor za hranjenjestelje sténa -e ž geomorf. strmo skalnato pobocje GL: geomorf. odkópna sténa, geomorf. prevísna sténa stenofága vrsta -e -e ž biogeogr. živalska vr­sta, ki se prehranjuje samo z doloceno hrano PRIM.: evrifága vrsta stenohígra vrsta -e -e ž biogeogr. vrsta orga­nizmov, ki so se sposobni prilagajati ozkemu razponu vlažnosti v okolju PRIM.: evrihígra vrsta sténotęrmni organízem -ega -zma ž bio-geogr. rastlina ali žival, prilagojena ozkemu temperaturnemu obmocju PRIM.: evritęrmni organízem stenotópna vrsta -e -e ž biogeogr. vrsta orga­nizmov, ki so se sposobni prilagajati ozkemu razponu okoljskih dejavnikov, zato so redki PRIM.: evritópna vrsta sténski mákrožleběc -ega -íca m geogr. krasa vsak od daljših vzporednih makrožlebicev, znacilnih za strmejša, gladka skalna pobocja in skalne odlome sténski žléb -ega -a m geogr. krasa žlebasta vdolbina v obodu kraške jame, nastala zaradi vrtincenja vodnega toka, polzenja vode po steni ali na stiku naplavine s skalo GL: geogr. krasa sténski mákrožleběc stépa -e ž biogeogr. pokrajina brez dreves na sušnejših celinskih obmocjih zmernega pasu v Evropi in Aziji, vecinoma porasla s travami indrugimi, sušnimrazmeram prilagojenimi zelnatimirastlinami, nizkimipolgrmi GL: biogeogr. gózdna stépa, biogeogr. grmícasta stépa,agr. geogr. kultúrnastépa (1, 2), biogeogr. lesostépa, biogeogr. nízkotrávna stépa, biogeogr. slána stépa, biogeogr. súha stépa, biogeogr. trávnata stépa, biogeogr. viskotrávna stépa stépska crníca -e -e ž pedogeogr., zastar. . cernozjóm stépska klíma -e -e ž klimatogeogr., neustr. . stépsko podnébje stépskopodnébje -ega -a s klimatogeogr., neustr. podnebje s padavinami spomladi in jeseni, znacilno za obrobja pušcav in celinska ob-mocja zmernega pasu, kjer raste zlasti trav­niško rastlinstvo S: stépska klíma stęreofotogrametríja -e ž kart. fotografiranje Zemljinega površja s stereoskopskim foto­grafskim aparatom zaradi izdelave kakovost­nejših zemljevidov stereográfskaprojékcija -e -e ž kart. azimutna projekcija, pri kateri je izhodišce projekcij­skih žarkov na površini Zemlje, tocno na­sprotidotikališcaprojekcijskeploskve,tocna v kotih in oblikah, z ekvatorjem in srednjim poldnevnikom kot pravokotno se sekajocima ravnima crtama in s proti robu vedno vecjimi razdaljamimed vzporedniki PRIM.: gnon­skaprojékcija,ortográfskaprojékcija,zunánja projékcija stícni krás -ega -a m geogr. krasa . kontáktni krás stóg -a m 1. agr. geogr. pokoncna rogovila kot opora za hranjenje sena v senenih kopicah 2. geogr. nas., agr. geogr. na Gorenjskem . ko­ zólec stógasti krás -ega -a m geogr. krasa . stôž-casti krás stojéca gúba -e -e ž geomorf. . simétricna gúba stojéca vôda -e -e ž hidgeogr. sladka ali slana voda v morjih, jezerih, mocvirjih, ki jo na­pajajo predvsem tekoce vode, padavine PRIM.: tekóca vôda stojéci kápnik -ega -a m geogr. krasa . sta­ lagmít stojéci vál -ega -a m hidgeogr. val, ki zaradi interference valov stoji na dolocenem mestu in se ne pomika v vodoravni smeri stňlp stôlpa m 1. geomorf. visoka pokoncna skala stolpaste oblike 2. geomorf. pokoncna vzpetina, ki zaradi vecje odpornosti proti preperevanju štrli iz stene stôlpasti krás -ega -a m geogr. krasa tropski kras, kjer nad naplavne ravnice štrlijo karbo­natni skalnati stolpi S: fenglín stopínjskamréža -e -e ž mat. geogr., kart. pravo­kotna mreža iz poldnevnikov in vzporednikov z oznakamistopinj, kiomogoca natancno do-locitev lege katerekoli tocke na ZemljiPRIM.: geográfska koordinátna mréža stopnícasta lášta -e -e ž geogr. krasa vsaka od lašt na ravnem ali nagnjenem površju, ki si sledijo kot strešne opeke, s celi skladov na spodnji strani zaradi neskladja med manj­ šim nagibom kamninskih plasti in vecjim nagibom površja S: stopnícasti lášt stopnícastilášt -ega -a m geogr. krasa . stop- nícasta lášta stopnícasto pobócje -ega -a s geomorf. po­bocje, sestavljeno iz zložnejših in strmejših odsekov stôpnja brúto reprodúkcije žénskega pre­ biválstva -e -------- ž demogeogr. število otrok ženskega spola, ki bi jih rodilo 100 deklic v dolocenih razmerah plodnosti, ce med njimi ne bi bilo umrljivosti od rojstva do konca plodnega obdobja PRIM.: stôpnja néto reprodúkcije žénskega prebiválstva stôpnjacentrálnosti -e -- ž geogr. nas. razvrsti­tev dolocenega naselja v hierarhiji centralnih naselij glede na izbrane kriterije opremljeno­sti, privlacnosti stôpnja industrializíranosti -e -- ž ind. geogr. . industrializacíjska stôpnja stôpnja narávnega prirástka -e -- -- ž demo-geogr. številcna razlika med živorojenimi in umrlimi na 1000 prebivalcev v enem letu ali v daljšem obdobju na dolocenem obmocju PRIM.: stôpnja ródnosti, stôpnja umrljívosti stôpnja néto reprodúkcije žénskega prebi­ válstva -e -- -- -- -- ž demogeogr. število otrok ženskega spola, ki bi jih rodilo 100 novoro­jenihdeklicvdolocenihrazmerahplodnosti in umrljivosti stôpnja reprodúkcije prebiválstva -e -e -- ž demogeogr. proces obnavljanja generacij pre­bivalstva GL: demogeogr. stôpnja brúto reprodúkcije žénskegaprebiválstva, demogeogr. stôpnja néto reprodúkcije žénskega prebiválstva stôpnja ródnosti -e -- ž demogeogr. število živorojenih na 1000 prebivalcev v enem letu ali v daljšem obdobju na dolocenem obmocju PRIM.: stôpnja umrljívosti stôpnjasta dolína -e -e ž geomorf. dolina, katere dno se znižuje v stopnjah, navadno ledeniška stôpnjasti prelňm -ega -ôma m geomorf. tek­tonski prelom s stopnjevito razlomljenimi, dvignjenimi ali ugreznjenimi kamninskimi skladi stôpnjastobręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, v katerem navpicne ali strme dele povezujejo vmesne police, ravni ali poševni odseki stôpnja umrljívosti -e -- ž demogeogr. število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu ali v daljšem obdobju na dolocenem obmocju PRIM.: stôpnja ródnosti GL: demogeogr. specíficna stôpnja umrljívosti stôpnja urbanizácije -e -- ž geogr. nas. delež prebivalstva, živecega v mestih dolocene pokrajine, države, ki posredno kaže njeno družbeno in gospodarsko razvitost, oblike urbaniziranosti stôpnja v reliéfu -e -- -- ž geomorf. . reliéfna stôpnja storítve -ev ž mn. geogr. nas. nematerialne do-brine za zadovoljevanje razlicnih osebnih potreb prebivalstva, ki jih ni mogoce proiz­vajati na zalogo in skladišciti in se prenašajo neposredno na uporabnika, za katere skrbijo socialno skrbstvo, uprava, sodstvo, zdravstvo, izobraževalne ustanove, denarništvo, za­ strmec réke varovalništvo, prometna, turisticna podjetja PRIM.: uslúge storítvenedejávnosti -ih -- ž mn. 1. geogr. nas., tradicionalnopojmovanje dejavnosti,kiponujajo, zagotavljajo oskrbo s storitvami, npr. uprava, zdravstvo, promet, turizem PRIM.: uslúžnost­ne dejávnosti 2. geogr. nas., sodobno pojmovanje . uslúžnostne dejávnosti stôžcasti krás -ega -a m geogr. krasa tropski kras, v katerem imajo vzpetine obliko stožca S: stógasti krás stôžcasti vrh -ega -a m geomorf. vrh v obliki stožca PRIM.: kôpasti vrh, piramídasti vrh stôžcna projékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, pri kateri je površje krogle pre­neseno na plašc stožca, uporabna zlasti za upodabljanje obmocij v zmernih zemljepisnih širinah S: kónicna projékcija PRIM.: ázimutna projékcija, váljna projékcija stránska moréna -e -e ž geomorf. . bócna moréna stránska nebésna strán -e -e straní ž mat. geogr. stran neba med glavnimi nebesnimi stranmi, oznacena s SV za severovzhod, JV zajugovzhod, JZzajugozahodin SZzaseve­rozahod PRIM.: glávna nebésna strán stránski ledeník -ega -a m hidgeogr. ledeniški tok ali jezik iz stranske doline, ki se prikljuci h glavnemu ledenikuS: bócni ledeník PRIM.: glávni ledeník stránski rokáv -ega -a m hidgeogr. za delte znacilna od glavnega vodotoka odcepljena manjša veja recnega toka, ki se lahko znova združi z glavnim tokom ali pa se samostojno izliva v morje stránskivulkán-ega-amgeomorf. mestoizliva plinov, pepela ali lave na pobocju, podnožju glavnega vulkana, kamor eruptivne snovi prihajajo po stranskem kaminu, navezanem na osrednji ali glavni kamin PRIM.: parazítski kráter stránskomórje -ega -a s hidgeogr. del morja ob robu oceana, od katerega jeboljalimanjlocen s podmorskim pragom, otoki, polotokom S: obróbno mórje, róbno mórje stránskoslęme -ega sleména s geomorf. krajše, navzven znižujocesesleme, kiizhajaizglav­nega slemena PRIM.: glávno slęme strát -a in strátus -a m klimatogeogr. razvlecen tanek siv oblak visoko ali nizko na nebu strategíja prostórskega razvôja -e -- -- ž plan. dolocitev strateških usmeritev, ciljev in smernic za uresnicevanje nacrtovanega prostorskega razvoja stratifikácija vôde -e -- ž hidgeogr. navpicna razclenjenost morskih ali jezerskih vodnih gmot na plasti z razlicno temperaturo in go-stoto, kar povzroca navpicno mešanje vode GL: hidgeogr. obrátna temperatúrna stratifi­kácija vôde, hidgeogr. préma temperatúrna stratifikácija vôde, hidgeogr. temperatúrna stratifikácija vôde stratigrafíja -e ž geomorf. del geologije, ki pro-ucuje izvor, sestavo, zaporedje in povezanost kamninskihplasti stratokúmul -a in stratokúmulus -a m klima­togeogr. sivkast do belkast oblak navpicnega razvoja na višini do 2500 m, sestavljen iz drobnih kapljic, lahko tudi dežnih kapelj, zrnc sodre ali snežnih kristalov stratokúmulus -a m klimatogeogr. gl. strato­kúmul stratosfęra -e ž klimatogeogr. okrog 40 km debe-la plast ozracja med tropopavzo in mezosfero, kjer temperatura z narašcanjem višine ostaja enaka ali celo rahlo narašca stratosfęrski vzhódnik -ega -a m klimatoge­ogr. vzhodni veter v višinah tropske zracne celice strátovulkán -a m geomorf. kamninsko in morfološko neenoten vulkan z menjajocimi se plastmi lavnih pokrovov in nevezanega gradiva, nastal z menjavanjem faz rasti in razpadanja S: plastovíti ognjeník strátus -a m klimatogeogr. gl. strát stréla -e ž klimatogeogr. razelektritev ozracja med nevihto, ki povzroca bliskanje in gr-menje strížni potrésni vál -ega -ega -a m geomorf. . transverzálni potrésni vál strmec -mca m geomorf. nagib površja ali rec-nega toka, navadno izražen v promilih ali m/km S: pádec GL: hidgeogr. strmec réke strmec réke -mca -- m hidgeogr. višinska raz­lika vodne gladine na doloceni razdalji ali na celotnem toku reke, izražena v promilih ali m/km S: pádec réke strmína -e ž 1. geomorf. mocno nagnjeno Zem­ljino površje 2. geomorf. . nakln (2) strnína -e ž agr. geogr. celota poljšcin, ki se žanjejo, npr. žita, oljnice strníšce -a s 1. agr. geogr. nepreorana njiva po žetvi 2. agr. geogr. spodnji deli žitnih stebel, ki po žetvi ostanejo v tleh strnjenaposést -e -i ž agr. geogr. zemljiška po­sest, za katero je znacilno, da so vsa ali vecina pripadajocih zemljišc strnjena okrog kmec­kega doma v enem samem zemljiškem kosu ali manjšem številu nestrnjenih kosov PRIM.: razdrobljęna posést, razpršęna posést strnjena vás -e vasí ž geogr. nas. . sklénjena vás strnjeno nasélje -ega -a s geogr. nas. . sklé­ njeno nasélje strôjna industríja -e -e ž ind. geogr. izdelo­vanje strojev, naprav, opreme za nadaljnjo industrijsko obdelavo, predelavo surovin v polizdelke in koncne izdelke S: industríja proizvajálnih srédstev strôjna skúpnost -e -i ž 1. agr. geogr. organi­ ziranost kmetovalcev za ucinkovitejšo rabo dragih kmetijskih strojev v lasti posameznih clanov, ki dogovorno opravljajo dela z me-hanizacijo tudi na zemljišcih drugih clanov skupnosti, npr. dela z balirnim strojem, kom­bajnom 2. agr. geogr. solastništvo kmetijske mehanizacije, znacilno za obdobje samo­upravnega socializma, da se posamezni dragi kmetijski stroji bolj izkoristijo na vecjem številu majhnih, razdrobljenih kmetij strôjno poljedélstvo -ega-a s agr. geogr. na­vadno intenzivno obdelovanje zemlje, pri katerem se vecina del opravi z razlicnimi kmetijskimi stroji S: mehanizírano poljedél­stvo PRIM.: rôcno poljedélstvo stromatolíti -ov m mn. geomorf. tankoplastnate gomoljaste, kroglaste, stolpaste ali v obliki hlebca kruha nakopicene apnencaste od­kladnine, ki jih v plitvinah tropskih morij pomagajo graditi majhne modre alge ciano­bakterije strôpni kanál -ega -a m geogr. krasa daljša žle­bastavdolbinana stropu kraškejame, nastala na vrhu klasticnih sedimentov strôpni žléb -ega -a m geogr. krasa raven ali vijugast žleb na stropu kraške jame, nastal nad naplavino stroškôvna razdálja -e -e ž geogr. prometa razmerje med razdaljo in stroški prevoza potnikov, tovora med krajema struktúra mésta -e -- ž geogr. nas. povezanost, soodvisnost mestnih sestavin, zlasti mestne zgradbe in mestnih funkcij, v medsebojno bolj ali manj usklajeno celoto S: ustrňj mésta struktúraprstí -e -- ž pedogeogr. nacin razpore­ditve pešcenih, meljnatih in glinastih delcev prsti, zlepljenih v strukturne skupke, razlicne po velikosti, obstojnosti in obliki struktúrnanosílnostokólja -e -i -- ž var. okolja zmogljivost sestavin okolja glede na njihovo najvecjo dopustno obremenitev PRIM.: inte­grálna nosílnost okólja struktúrna reliéfna oblíka -e -e -e ž geomorf. reliefna oblika, skladna z geološko zgradbo struktúrna stôpnja -e -e ž geomorf. strmo po­bocje med dvema uravnanima ali manj str­mima deloma površja, nastalo s selektivnim preperevanjem in erozijo v razlicno odpornih kamninskih plasteh PRIM.: eskarpmčnt, kvésta struktúrnaškráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa . poklínska škráplja struktúrna tlŕ -ih tál s mn. geomorf., pedogeogr. tla, navadno na nižinskih ali gorskih peri­glacialnih obmocjih, pri katerih se neenako­merno veliko gradivo na površju razporeja v znacilnih vzorcih, npr. mnogokotnikih, krogih, pasovih, vencih z razsežnostjo od nekaj cm do okrog 100 m S: perigonálna tlŕ, poligonálna tlŕ PRIM.: kamníti kolobár, krío­turbátni pojávi GL: geomorf. struktúrna tlŕ ledénih klínov struktúrna tlŕ ledénih klínov -ih tál -- -- s mn. geomorf. strukturna tla v sipkem gradivu, nastala zaradi pogostega pojavljanja ledenih klinov struktúrni agregát -ega -a m pedogeogr. . struktúrni skúpek struktúrni efékt -ega -a m ind. geogr. pokaza­telj, ki pove, v kolikšni meri v dolocenem obdobju na razvojne spremembe v doloceni regiji vpliva spreminjanje industrijskih panog PRIM.: lokacíjski efékt submerzíja struktúrni kolobár -ega -ja m geomorf. . kamníti kolobár struktúrni reliéf -ega -a m geomorf. relief, iz­oblikovan skladno z geološko zgradbo S: mór­fostruktúrni reliéf PRIM.: skulptúrni reliéf struktúrniskúpek -ega -pka m pedogeogr. sku­pek, v katerem so zlepljeni pešceni, meljasti in glinasti delci v prsti, pomemben pri dolo-canju strukture prsti S: struktúrni agregát strupéni odpádki -ih -ov m mn. var. okolja zelo škodljivi odpadki, zlasti strupene kemikalije, težke kovine, radioaktivne snovi, za katere je predpisano posebno ravnanje, odlaganje, skladišcenje stržén réke -a -- m hidgeogr. navidezna crta najvecje hitrosti recnega toka v recni strugi, na ravnem odseku navadno na sredini reke, na zavoju pomaknjena proti bregu studęncnica -e ž hidgeogr. sladka voda v stu­dencih, gorskih izvirih studęnec -nca m 1. hidgeogr. manjši izvir vode 2. hidgeogr. vodni tok tega izvira 3. hidgeogr. zajeti izvir súbakválna prst -e prstí ž pedogeogr. prst, ki nastaja pod vodno gladino, zlasti na dnu plitvihstojecihvoda,npr.vbarjih,mocvirjih, jezerskih in morskih plitvinah súbakválni izvír -ega -a m hidgeogr. . pod- vôdni izvír súbalpínskipás -ega pasú m biogeogr. višinski rastlinski pas med zgornjo gozdno mejo in pasom visokogorskih zelišc, npr. v Sloveniji pas ruševja na nadmorski višini med 1500 m in od 1800 m do 2000 m PRIM.: gôrski pás, nižínski pás, visokogôrski pás súbálpskipás -ega pasú m spl. geogr. gorski pas v Alpah, neposredno ob zgornji gozdni meji PRIM.: álpski pás súbárkticnikrás -ega -a mgeogr. krasa, geomorf. . súbpolárni krás súbárkticni pas -ega pasú m spl. geogr. . súbpolárni pás súbatlántik -a m klimatogeogr. najnovejše postglacialno obdobje nekoliko hladnejšega in vlažnega podnebja, med letom 800 pred našim štetjem in sodobnostjo GL: klimatogeogr. súbatlántik I, klimatogeogr. súbatlántik II súbatlántik I -a --[ęna] m klimatogeogr. obdo­ bje nekoliko manj ugodnega podnebja med letoma 800 pred našim štetjem in 600 našega štetja, ki je vzpodbudilo obsežne selitve ljud­stev PRIM.: súbatlántik II súbatlántikII -a -- [dvé] m klimatogeogr. obdobje v povprecju razmeroma ugodnega podnebja med letom 600 in sodobnostjo, v katerem se je clovek razselil po vsej ekumeni S: drugôtni podnébni óptimum, máli podnébni óptimum PRIM.: súbatlántik I súbboreál -a m klimatogeogr., geomorf. novejše postglacialno obdobje nekoliko hladnejše­ga in bolj vlažnega podnebja, med letoma 2500 in 800 pred našim štetjem S: pzna ohladítev súbcénter -tra m geogr. nas., v omrežju centralnih naselij majhno središce z najnižjo stopnjo centralnosti, ki ima le nekatere od najbolj potrebnih funkcij, ustanov za zagotavljanje storitev, uslug majhnemu, navadno podežel­skemu zaledju subdúkcija -e ž geomorf. tonjenje oceanske litosferske plošce pod celinsko ob njunem trku S: podrívanje PRIM.: obdúkcija súbekuména -e ž spl. geogr. del Zemljinega po­vršja, ki ga v dolocenem delu leta obiskujejo pastirjiin lovcialigajemogocegospodarsko izkorišcati PRIM.: anekuména, ekuména (1) súbglaciálna erozíja -e -e ž geomorf. . pod-ledeníška erozíja súbglaciálna erozíjska oblíka -e -e -e ž geo­morf. . podledeníška erozíjska oblíka súbglaciálno pňdokólje -ega -a s geomorf. del ledeniškegasedimentacijskegaokoljanameji med skalno podlago in ledom PRIM.: ékstra­glaciálno pňdokólje, englaciálno pňdokólje, proglaciálno pňdokólje, súpraglaciálno pňdokólje, tęrminoglaciálno pňdokólje súbkontinčnt -ęnta m geomorf. . pňdcelína súbkutáni krás -ega -am geogr. krasa . pod- tálni krás súblitorál -a m hidgeogr. obmocjemorskegadna med litoralom in profundalom z globino od nekaj m do 200 m S: súblitorálni pás súblitorálni pás -ega pasú m hidgeogr. . súblitorál súbmarínski izvír -ega -a m hidgeogr. . brôjnica submerzíja -e geomorf. tonjenje kopnega pod morsko gladino zaradi ugrezanja Zemljine skorje ali zviševanja gladine morja, katerega posledica je transgresija PRIM.: emerzíja súbniválnikrás -ega -a mgeogr. krasa . spd­ nji niválni pás visokogôrskega krása súbpanónska vás -e vasí ž geogr. nas., v Slo­veniji obcestna vas, za katero je znacilna razporeditev stavb v nizu vzdolž ene same prometnice,obzidanenaenialiobehstraneh, z vaškim zemljišcem s prevlado pravilnih ali nepravilnih delcev súbpolárnaklíma -e -e ž klimatogeogr. . súb­ polárno podnébje súbpolárnikrás -ega -a m geogr. krasa, geomorf. kras na subpolarnih obmocjih, za katerega je znacilna grušcnatost površja S: ledeníški súbpolárni krás, súbárkticni krás súbpolárniledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik na subpolarnih obmocjih súbpolárni pás -ega pasú m spl. geogr. pokra­jinski pas tundre na obmocjih s subpolarnim podnebjem S: súbárkticni pas PRIM.: árkticni pás,boreálnipás,polárnipás,súbtrópskipás, trópski pás, zmérni pás GL: klimatogeogr. súbpolárni solárni podnébni pás, klimatogeogr. súbpolárni vlážnostni pod-nébni pás súbpolárni solárni podnébni pás -ega -ega -egapasú m klimatogeogr. podnebni pas z majh-no kolicino soncnega obsevanja in zmernim izžarevanjem, s hladnim poletjem in mrzlo zimo, ki prevladuje med polarno gozdno mejo in severnim tecajnikom PRIM.: ekvatoriálni solárnipodnébnipás,polárnisolárnipodnébni pás,súbtrópskisolárnipodnébnipás,zmérno tôpli solárni podnébni pás súbpolárni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas z majhno poletno in neznatno zimsko potenci­alno evapotranspiracijo ter majhno poletno in neznatno zimsko dejansko evapotranspi­racijo, znacilen za tundro PRIM.: ekvatoriálni vlážnostni podnébni pás, polárni vlážnostni podnébnipás,súbtrópskisúhivlážnostnipod­nébni pás, súbtrópski vlážni vlážnostni pod-nébni pás, zmérni vlážnostni podnébni pás súbpolárno podnébje -ega -a s klimatogeogr. hladno podnebje na obmocju tundre S: súb­polárna klíma súbsekvéntna dolína -e -e ž geomorf. dolina v znižanem reliefu, nastala precno na nekdanjo konsekventno dolino PRIM.: konsekvéntna dolína, obsekvéntna dolína súbsekvéntnamęja -e -e ž polit. geogr. politicna meja, nastala po nastanku dolocene kulturne pokrajine, zaradi cesar je vecinoma skladna zobstojecimikulturnimiindružbenimime­jami PRIM.: antecedéntna męja súbsekvéntni vôdni tók -ega -ega -a m hid-geogr., geomorf. vodni tok, precen na nekdanji konsekventni vodni tok PRIM.: konsekvéntni vôdni tók, obsekvéntni vôdni tók subsidénca -e ž klimatogeogr. spušcanje zraka na obmocju visokega zracnega tlaka, kar povzroca nastanek toplotnega obrata v vecjih višinah, ki vzdržuje lepo vreme subsidéncni toplôtni obrŕt -ega -ega -áta m klimatogeogr. toplotni obrat, nastal zaradi spuš-canjazrakavanticiklonu,pogostozmeglo,ki ne prepušca Soncevih žarkovPRIM.: frontálni toplôtni obrŕt, radiacíjski toplôtni obrŕt substitucíjskakíslostprstí -e -i -- žpedogeogr. . izmenljíva kíslost prstí súbtrópskaklíma -e -e ž klimatogeogr. . súb­ trópsko podnébje súbtrópskatišína -e -e ž klimatogeogr. obmocje šibkih vetrov v subtropskem pasu súbtrópski pás -ega pasú m spl. geogr. pokra­jinski pas s subtropskim podnebjem PRIM.: árkticni pás, boreálni pás, polárni pás, súb­polárni pás, trópski pás, zmérni pás GL: klimatogeogr. súbtrópski solárni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski súhi vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás súbtrópski solárni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas z naj­vecjo kolicino soncnega obsevanja podnevi in najvecjim dolgovalovnim izžarevanjem ponoci, z vrocim dnevnim in poletnim zra­komin zmerno toplimali hladnimnocnim in zimskim zrakom, ki prevladuje med 10 in 28° severne zemljepisne širinePRIM.: ekvatoriálni solárnipodnébnipás,polárnisolárnipodnébni pás,súbpolárnisolárnipodnébnipás,zmérno tôpli solárni podnébni pás súbtrópski súhi vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. pod­ súho kráško pólje nebni pas suhega in toplega dnevnega in po­letnega zraka s celoletno veliko potencialno in majhno dejansko evapotranspiracijo, zna-cilen za stepe in pušcave PRIM.: ekvatoriálni vlážnostni podnébni pás, polárni vlážnostni podnébnipás,súbpolárnivlážnostnipodnébni pás, súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás, zmérni vlážnostni podnébni pás súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas vlažnega in toplega dnevnega in poletnega zraka z veliko potencialno in veliko dejansko evapotranspiracijo ter bolj suhega in hladnega zimskega zraka z manjšo potencialno in manjšo dejansko evapotran­spiracijo, znacilen za monsunska obmocja PRIM.: ekvatoriálni vlážnostni podnébni pás, polárni vlážnostni podnébni pás, súbpolárni vlážnostni podnébni pás, súbtrópski súhi vlážnostni podnébni pás, zmérni vlážnostni podnébni pás súbtrópsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. polikulturno kmetijstvo v subtropskempasu, ki ga opredeljuje izrazito menjavanje letnih casov PRIM.: monsúnsko kmetíjstvo, sredo­zémsko kmetíjstvo, trópsko kmetíjstvo súbtrópsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje z vrocimi, suhimi poletji in milimi, bolj namocenimi zimami, znacilno za ob-mocja med 30 in 40° severne oziroma južne zemljepisne širine S: súbtrópska klíma súburbanizácija -e ž 1. geogr. nas. seljenje prebivalstva, mestnih dejavnosti, ustanov, delovnih mest in širjenje urbanega nacina življenja iz mestnih središc v mestno okolico, kar se odraža v številnih novih gradnjah in izraziti preobrazbi naselij na prej bolj ali manj podeželskihobmocjih,novihspalnihnaseljih, mocni dnevni migraciji 2. geogr. nas., demoge­ogr. razseljevanje mestnega prebivalstva v obmestje, na podeželje 3. demogeogr. dekon­centracija prebivalstva, pri cemer so selitveni tokovi z gosteje naseljenih obmocij usmerjeni proti redkeje naseljenim obmocjem GL: geogr. nas. industríjska súburbanizácija subvéncijavkmetíjstvu -e -- -- žnav.mn. agr. geogr. vsaka od oblik denarne pomoci drža­ve, ki prispeva del sredstev za spodbujanje razvoja kmetijstva, posameznih kmetijskih dejavnosti ali posameznih kmetij, s cimer se zagotavlja poseljenost podeželja in dosegajo drugi želeni rezultati, ucinki kmetovanja súbvulkán -a m geomorf. . podzémni vulkán súd -a in sudd -a [súd] m biogeogr. poplavna mocvirnata ravnica v kotlini ob zgornjem toku Belega Nila v Sudanu, porasla zlasti s papirusom in trsticjem sudd -a[súd] m biogeogr. gl. súd sufozíja -e ž geomorf. spiranje mineralnih in organskih delcev pod rušo ali krovno plastjo usedlin s tekoco vodo súha dôba -e -e ž klimatogeogr. letni cas v tropskem in subtropskem pasu z zelo skrom­nimi padavinami ali povsem brez njih PRIM.: dežévna dôba súha dolína -e -e ž geogr. krasa dolinasta ob-lika na kraškem površju brez površinskega vodnega toka GL: geogr. krasa viséca súha dolína súhajáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama brez vodnega pretoka súha savána -e-e ž biogeogr. savana na ob-mocjih z dolgo sušno dobo, porasla z nizkimi travami z nesklenjeno rušo in redkimi nizki-mi drevesi PRIM.: vlážna savána súha stépa -e -e ž biogeogr. . nízkotrávna stépa súhi adiabátni gradičnt -ega -ega -ęnta m klimatogeogr. sprememba temperature suhega zraka z višino, ki se pri spušcanju ohladi, pri dviganju pa segreje za 1 şC na 100 m PRIM.: vlážni adiabátni gradičnt súhi scrub -ega -a [skráb] m biogeogr. gl. súhi skráb súhi skráb -ega -a in súhiscrub -ega -a[skráb] m biogeogr. rastlinstvo na sušnih obmocjih Av-stralije, med katerim prevladuje evkaliptovo grmicevje PRIM.: múlgasti skráb súhi snég -ega snegá m 1. klimatogeogr., hidgeogr. prhek, rahel sneg, ki pada ob mrazu in daje malo vode 2. klimatogeogr., hidgeogr. snežna odeja iz suhega snega súhi zíd -ega zidú m geogr. krasa, ljud. zid, narejen iz kamnov brez malte ali cementa, navadno na meji parcel ali ob kolovozih, znacilen za kras súho kráško pólje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje brez površinskih voda, redko delno poplavljeno suholjúbna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na sušnem rastišcu S: kserofílna rastlína suholjúbni organízem -ega -zma m biogeogr. organizem, ki živi v suhem, sušnem okolju S: kserofílni organízem PRIM.: kseromórfni organízem, kserotęrmni organízem súho preperévanje -ega -a s geomorf., neustr. . mehánsko preperévanje súk -a m geogr. nas. trgovska ulica v arabskem okolju PRIM.: bazár, cáršija sukcesíja -e ž biogeogr. izmenjevanje, sosledje rastlinskih in živalskih združb na dolocenem obmocju GL: biogeogr. ekolóška sukcesíja sukulčnt -ęnta m biogeogr. rastlina z listi ali tkivi, v katerih hrani vodo za sušno dobo súperstruktúra -e ž plan. negospodarske dejavnosti, ki omogocajo skladno delovanje dolocene skupnosti, npr. šolstvo, zdravstvo, sociala, uprava súpraglaciálno pňdokólje -ega -a s geomorf. del ledeniškega sedimentacijskega okolja na površju ledenika PRIM.: ékstraglaciálno pňdokólje, englaciálno pňdokólje, progla­ciálno pňdokólje, súbglaciálno pňdokólje, tęrminoglaciálno pňdokólje súpralitorál -a m hidgeogr. kopno obmocje nad litoralom, kjer zaradi delovanja valov in vod­nega pršenja živijo kopne in morske rastline, živali S: súpralitorálni pás súpralitorálni pás -ega pasú m hidgeogr. . súpralitorál surôva prst -e prstí ž pedogeogr. . slabó raz­ víta prst surôvi húmus -ega -a m pedogeogr. . trhlína surovína -e ž nav. mn. ind. geogr. naravna snov, npr. rudnina, snov živalskega, rastlinskega izvora, ali sinteticna snov, ki se posredno ali neposredno uporablja za izdelavo uporabnih predmetov GL: var. okolja sekundárna surovína surovínska industríja -e -e ž ind. geogr. . bázicna industríja suspénzija -e ž 1. geomorf. prenašanje lahkih delcev s turbulentno tekoco vodo 2. geomorf. v vodi lebdeci mineralni in organski delci, ki jih prenaša vodnitokS: suspenzíjskogradívo PRIM.: plávje GL: hidgeogr. absolútni transpórt suspénzije suspenzíjski t -ega -a m hidgeogr. zaradi velike kolicine suspenzije moten, kalen vodni tok, znacilen za narasle vode suspenzíjsko gradívo -ega -a s geomorf. . suspénzija (2) súša -e ž klimatogeogr. daljše obdobje, ko evapo­transpiracija obcutno presega padavine, kar lahko povzroci veliko škodo v kmetijstvu, humanitarno katastrofo velikih razsežnosti sušíca -e ž geogr. krasa, ljud. . presihajóci izvír súšna dôba -e -e ž 1. klimatogeogr. najmanj 10 dni dolga doba brez padavin 2. klimatoge­ogr. vec kot 10 dni dolga doba s sklenjenim mocnim preseganjem evapotranspiracije nad padavinami súšna klíma -e -e ž klimatogeogr. . súšno podnébje súšni gózd -ega -a m biogeogr. dežno zeleni svetli gozd, ki porašca spremenljivo vlažna obmocja tropskega in subtropskega pasu, za katerega drevje so znacilni skromna rast in kseromorfne lastnosti PRIM.: vlážni gózd súšno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje, kjer je izhlapevanje vecje od kolicine padavin S: arídna klíma, súšna klíma GL: klimatogeogr. pôlsúšno podnébje súšno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. eks­tenzivno poljedelstvo na polsušnih obmocjih z 250 mm do 500 mm letnimi padavinami, kjer sebreznamakanjaohranjatalnavlažnost s pogosto praho, prekrivanjem prsti s steljo, oranjem v smeri plastnic, preprecevanjem erozije prsti S: arídno poljedélstvo súšnost -i ž klimatogeogr. znacilnost podneb­ja, da letna ali sezonska evapotranspiracija presega letno, sezonsko kolicino padavin S: arídnost PRIM.: vlážnost (2) GL: biogeogr. fízicna súšnost, biogeogr. fizio­lóška súšnost, klimatogeogr. índeks súšnosti, klimatogeogr. męja súšnosti svét svetá m 1. spl. geogr. Zemlja v najširšem pomenu 2. geomorf. Zemljino površje v najšir­šem pomenu3. spl. geogr., neustr. del Zemljine površine glede na oblikovanost, poraslost, svobôdno pristaníšce prebivalstvene znacilnosti, npr. predel, ob-mocje, rajon, regija GL: polit. geogr. cetrti svét, spl. geogr. odkrívanje svetá (1, 2), polit. geogr. trétji svét (1, 2) svętli gzd -ega -a m biogeogr. gozd z redkim drevjem, zato svetloba lahko pride do rastlin v nižjem sloju, podrasti svetlíkanje mrja -a -- s hidgeogr. nocno svetlikanje morske vode, ki nastane pri raz­gibani vodni gladini zaradi kemicnih reakcij v nekaterih planktonskih organizmih S: bío­luminiscénca svetloboljúbnarastlína -e -e ž biogeogr. rastli­na, ki uspeva na svetlem, soncnem rastišcu S: heliofílna rastlína svetoválna slúžba -e -e ž agr. geogr. ustanova za svetovanje, pomoc zasebnim kmetovalcem pri kmetijskih opravilih, usmeritvi pridelave, izdelavi financnih nacrtov pri investiranju, natancnem izpolnjevanju obrazcev za pri­dobivanje subvencij PRIM.: pospeševálna slúžba svetna razvdnica -e -e ž hidgeogr. raz­vodnica med vodnim odtokom v Atlantski, Tihi, Indijski in Arkticni ocean, ki se lahko razteza cez vec celin S: glávna razvódnica PRIM.: celínska razvódnica svetna síla -e -e ž polit. geogr. politicno, vo­jaško in/ali gospodarsko pomembna država, ki ima odlocujoc vpliv na obsežnih obmocjih sveta, v geopoliticnih enotah, geostrateških zvezah svetna trgovína -e -e ž spl. geogr. . med- národna trgovína svetôvna úra -e -e ž mat. geogr. ura, na kateri se lahko socasno odcitava razlicen cas v po­sameznih casovnih pasovih svetôvni cŕs -ega cása m K: UT mat. geogr. mednarodno dogovorjen cas, ki sovpada s srednjim greenwiškim casom, od katerega se glede na oddaljenost casovnih pasov doloca njihov standardni cas PRIM.: srédnji greenwiški cŕs GL: mat. geogr. koordinírani svetôvni cŕs svetni ideolški blk -ega -ega -a m polit. geogr., do razpada Sovjetske zveze vsaka od dveh politicno in ideološko nasprotnih geostrate­ških zvez z dominantnima državama ZDA na eni in Sovjetsko zvezo na nasprotni strani svetni oceán -ega -a m hidgeogr. ocean, ki obliva Zemljo in se deli na Tihi, Atlantski, Indijski, po nekaterih clenitvah tudi na An­tarkticni ocean in Arkticni ocean ali Severno ledenomorje S: svetôvno mórje (1) svetni splčt -ega splétam geogr. prometa . ínternét svetôvno interésno obmócje -ega -ega -a s polit. geogr. geostrateška zveza posameznih geopoliticnih enot, temeljeca na skupnih družbenogospodarskihinteresih,npr.skupina gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) svetôvno mésto -ega -a s geogr. nas. veliko mesto, ki s svojimi gospodarskimi, kultur­nimi funkcijami in privlacnostmi presega državni, nacionalni okvir, npr. New York, Pariz, London, Dunaj svetno mrje -ega -a s 1. hidgeogr. . sve­tôvni oceán 2. polit. geogr., hidgeogr. . odprto mórje (2) svéža moréna -e -e ž geomorf. . recéntna moréna svilogójstvo -a s agr. geogr. kmetijska dejav­nost, ki pridobiva sviloprejkine zapredke, iz katerih se odmotava naravna svila, raz­širjena zlasti v azijskih monsunskih deželah S: svilopręjstvo svilopręjstvo -a s agr. geogr. . svilogójstvo svinják -a m agr. geogr. zidano ali leseno go- spodarsko poslopje na kmetiji, namenjeno reji prašicev svinjeręja -e ž agr. geogr. . prašiceręja svísli -i ž mn. agr. geogr. gospodarsko poslopje ali prostor za shranjevanje krme za živino, slame, sena, praviloma sestavni del kmeckega doma PRIM.: seník svíšc -a m geomorf. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek svobdna konvékcija -e -e ž hidgeogr. . prôsta konvékcija svobôdnalúka -e -e žgeogr. prometa, polit. geogr. . svobôdno pristaníšce svobna trgovína -e -e ž polit. geogr. . prôsta trgovína svobno mje -ega -a s polit. geogr., hidgeogr. . odprto mórje (2) svobôdnopristaníšce -ega -a s geogr. prometa, polit. geogr. del morskega ali recnega pristaniš-ca, v katerem je mogoce uvažati ali iz njega izvažati blago brez carinskih formalnosti, placila carine S: svobôdna lúka svobôdnotržnogospodárstvo -ega -ega -a s plan., ind. geogr. gospodarska ureditev, v kateri razmerje med ponudbo in povpraševanjem dolocajo cene, prosto oblikovane na trgu, od­ locitve o proizvodnji in porabi pa sprejemajo posamezni gospodarski subjekti S: konku­ réncno gospodárstvo, prôsto gospodárstvo PRIM.: plánsko gospodárstvo S-vrédnost -i[čs] ž pedogeogr. vsota baz oziro- ma izmenljivih kovinskih kationov v prsti, izražena v miliekvivalentih na 100 g prsti S: vrédnost S SWOT-analíza -e [svót] ž (ang. strengths, weak­ness, opportunities, threats 'prednosti,slabosti, priložnosti, nevarnosti') plan. metoda za vred­notenje ucinkov izvedbe nacrtovanih projek­tov v doloceni pokrajini, ki se osredotoca na temeljit pretres pricakovanih posledic s štirih zornih kotov: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti S: analíza SWOT škávnica Š šariáž -a m geomorf. . narív šcít -a m geomorf. . zęmeljski šcít šcítastiognjeník-ega-amgeomorf. .šcítasti vulkán šcítasti vulkán -ega -a m geomorf. vulkan v obliki šcita, ki je zaradi enakomernega in širokega izlivanja redko tekoce lave zelo polo-žen, tako da premer njegove baze veckratno presega njegovo višino S: šcítasti ognjeník šélf -a m hidgeogr., geomorf. dno obrežnega mor­ja, globokega do 200 m, ki je dejansko z vodo prekrito položno robno obmocje celine, kjer je po mednarodni konvenciji mogoce tehnicno izkorišcati podmorske naravne vire S: celín-ska políca (1), kontinentálna políca GL: hidgeogr., polit. geogr. kontinentálni šélf šélfna poledenítev -e -tve ž hidgeogr. . šélfni ledeník šélfni ledeník -ega -a m hidgeogr. ledena ploš-ca, plavajoca v šelfnem morju ali oprta na morsko dno, zlasti ob obalah Antarktike kot nadaljevanje antarkticnega ledenega pokrova S: šélfna poledenítev šélfni tok -ega otóka m geomorf. otok, ki gleda iz šelfnega morja, v bistvu nadaljevanje celi­ne, npr. Velika Britanija, Borneo šélfno mrje -ega -a s hidgeogr. plitvo morjeob robu celin, globoko do okrog 200 m šestínska húba -e -e ž agr. geogr., v srednjem veku kmetija, nastala z razdelitvijo hube na šest delov, velika približno 5 oralov PRIM.: cetrtínska húba, húba (2), osmínska húba, polovícna húba, tretjínska húba šéterbelt -ain shatterbelt -a[šét.rbelt]m (ang.) polit. geogr. obmocje ob geostrateških mejah, zaradikatereganastajajo dolgotrajnipoliticni, vojaškispori,npr.Bližnjivzhod,Indokitajski polotok PRIM.: obmócje gateway šíbki véter -ega-tramklimatogeogr. premikanje zraka s hitrostjo 3 bofore, pri cemer se upo­gibajo drobne vejice, veter zravna zastavico šíbljak -a m biogeogr. grmicasto listopadno rastlinstvo zlasti v Sredozemlju in na Bal­kanskem polotoku, navadno na rastišcu iz­krcenega prvotnega gozda šíja -e ž geomorf. ozek greben, ki vodi od sedla proti vrhu širína jézera -e -- ž hidgeogr. razdalja med dvema tockama brega, pravokotnima na naj­daljšo os jezera GL: hidgeogr. maksimálna širína jézera, hidge­ogr. povprécna širína jézera, hidgeogr. srédnja širína jézera širínskastopínja -e -e ž kart. enota za merjenje zemljepisne širine PRIM.: dolžínska stopínja širki délec -ega -lca m agr. geogr. njivska, trav­niška parcela podolgovate oblike na srednje kakovostnem zemljišcu, navadno širša od 25 m, pri cemer je razmerje med širino in dolžino od 1 : 5 do 1 : 10PRIM.: krátki délec, ózki délec širko -a m klimatogeogr. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam obmocje niz­kega zracnega tlaka širokokôncniledeník-ega-amhidgeogr. gorski ledenik, ki sega do vznožja gore, kjer se na ravnini razširi šírše vplívno obmócje -ega -ega -a s geogr. nas. širša mestna okolica, katere prebivalci so manj izrazito navezani na pripadajoce centralno naselje, saj dolocene potrebe zado­voljujejo v sosednjih centralnih naseljih enake ravni PRIM.: óžje vplívno obmócje škávna -e ž geogr. krasa vecja škavnica škávnica -e ž geogr. krasa od nekaj dm do najvec nekaj m široka, plitva vdolbina v živoskalni podlagi, navadno z ravnim dnom in strmim, tudi previsnim robom, nastala zaradi korozije stojece vode S: kámenica PRIM.: škávna GL: geogr. krasa erodírana škávnica, geogr. krasa fosílnaškávnica, geogr. krasa obálnaškávnica, geogr. krasa obréžna škávnica, geogr. krasa od-prta škávnica, geogr. krasa podtálna škávnica, geogr. krasa predrta škávnica, geogr. krasa pre­tócna škávnica, geogr. krasa zaprta škávnica škodljívec -vca m biogeogr., var. okolja rastlin-ski, živalski organizem, ki povzroca škodo naravnim in kulturnim rastlinam, domacim živalim, clovekovemu imetju škofjelško-cerkljánska híša -e-e ž geogr. nas. velika nadstropna zidana kmecka hiša z mnogimi okni, podtip slovenske alpske hiše, s podobnim notranjim ustrojem in zunanjost­jo, podobno notranjski hiši, brez zunanjih hodnikov in s strmo streho brez copa, krito s slamo ali skrilom šklj -a m 1. geomorf. skalnat otocek v pribrež­nem morju 2. geomorf., narecno primorsko vecja skala, ki štrli iz morja, tal škrápa -e ž nav. mn. geogr. krasa . škráplja škráplja -e ž nav. mn. geogr. krasa podolgovata, lahko tudi razclenjena navpicna korozijska izjedenina na golem apnencastem skalnem površju, od sosednje locena z razlicno debelo skalno pregrado S: škrápa GL: geogr. krasa ekshumírana škráplja, geogr. krasa elípticna škráplja, geogr. krasa fosílna škráplja, geogr. krasa globôka škráplja, geogr. krasa gôlaškráplja, geogr. krasa jámskaškráplja, geogr. krasa ledeníškaškráplja, geogr. krasa lúk­njastaškráplja, geogr. krasa mréžasteškráplje, geogr. krasa obálnaškráplja, geogr. krasa obrúše­naškráplja,geogr. krasa ôknastaškráplja,geogr. krasa plítva škráplja, geogr. krasa podnóžna škráplja, geogr. krasa poklínska škráplja, geogr. krasa pokríta škráplja, geogr. krasa pôlpokríta škráplja, geogr. krasa porúšena škráplja, geogr. krasa rávna škráplja, geogr. krasa revelírana škráplja, geogr. krasa struktúrnaškráplja, geogr. krasa vzporédnaškráplja, geogr. krasa zabljena škráplja škrápljastaizjéda -e -e žgeogr. krasa . škráp­ ljasta razpóka škrápljasta izjedenína -e -e ž geogr. krasa . škrápljasta razpóka škrápljastapóc -e pocí žgeogr. krasa . škráp­ ljasta razpóka škrápljastapolícka-e-ežgeogr. krasa rebroali stena med škrapljastima razpokama, ki ima zaradi ledeniškega brušenja ravno zgornjo ploskev škrápljastarazpóka -e -e ž geogr. krasa navpic­nainpodolgovata,razlicnoglobokakorozij-ska razpoka v skalnem površju S: škrápljasta izjéda,škrápljastaizjedenína,škrápljastapóc, škrápljasta zév škrápljastazév -e zeví ž geogr. krasa . škráp­ ljasta razpóka škrápljasti hrbet -ega -bta m geogr. krasa širše skalno rebro na škrapljastem površju škrápljasti nňž -ega nôža m geogr. krasa zelo ozek skalni nož na škrapljastem površju škrápljastipôdi -ih -ov m mn. geogr. krasa podi, zelo razclenjeni s škrapljami škrápljasti vodnják -ega -a m geogr. krasa vodnjaku ali ozkemu breznu podobna vdol­bina na spodnjem robu lašte s škrapljami po stenah, kamor se steka padavinska voda ali snežnica škrápljastorębro-ega-as nav.mn.geogr. krasa podolgovata in tanka skalna pregrada med dvema škrapljama škrapljíšce -a s geogr. krasa površje, kjer je veliko škrapelj škrbína -e ž geomorf. ostro zarezana vrzel v gorskem grebenu ali med dvema vrhovoma šlska geografíja -e -e ž spl. geogr. del geogra­ fije, ki se ukvarja s problematiko poucevanja geografije šlska kárta -e -e ž kart. . šólski zemljevíd šlska kartografíja -e -e ž kart. del kartogra­fije, ki se ukvarja z izdelavo zemljevidov in drugih graficnih prikazov Zemlje, nebesnih teles za šolski pouk šlski okliš -ega -a m spl. geogr. prostorska enota, ki zajema obmocje, s katerega vsi šoloobvezni otroci praviloma obiskujejo isto osnovno šolo šlski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki se uporablja pri pouku geografije S: šlska kárta šólstvo -a s 1. spl. geogr. sistemorganiziranosti vzgoje, splošnega izobraževanja 2. spl. geogr. ustanove, ki se ukvarjajo z vzgojo, izob­ švájga raževanjem, npr. osnovno, srednje, visoko, manjšinsko šolstvo št -a tudi chott -a [šót] m (arab., fr.) 1. hidgeogr. plitvo jezero z brakicno vodo, nastalo z dvi­gom podtalnice ali po vecjem deževju, ki se po presušitvi spreminja v slano ravnicoPRIM.: plája (2) 2. geomorf. reliefna depresija, kjer na­staja takšno jezero PRIM.: plája (1), sébha šta -e ž pedogeogr. zaradi velike vlažnosti nerazkrojena ali delno razkrojena organska snov, nastala zlasti iz šotnih mahov, nakopi-cena v barjanskih tleh šôtna prst -eprstíž pedogeogr. prst s 40 in vec cm debelim horizontom v profilu, ki ga zaradi anaerobnih in vlažnih razmer sestavljajo sla­bo razkrojene organske snovi, razširjena na mokrotnih obmocjih S: histosól štni horiznt -ega -a m pedogeogr. horizont v profilu šotne prsti, sestavljen iz slabo raz­krojenih organskih snovi, ki se kopicijo v anaerobnih razmerah zaradi zastajajoce vode S: horizónt T, T-horizónt štno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje, kjer prevladujejo sfagnovi mahovi S: sfág­novo bárje šovinízem -zma m polit. geogr. povelicevanje lastnega naroda, razpihovanje sovraštva, ne­strpnosti in napadalnosti do drugih narodov špíca -e ž geomorf. konicast vrh gorealiskalnate vzpetine špík -a m geomorf. izrazito priostren piramidast visokogorski vrh, ki ga z vseh strani obkro­žajo krnice S: hórn PRIM.: aręt šprt -a m geogr. turizma po ustaljenih pravilih izvajane individualne ali kolektivne oblike telesnih dejavnosti, ki jih ljudje gojijo zaradi veselja do gibanja, potreb po vzdrževanju, izboljšanju telesne moci in tekmovalnosti šprtni párk -ega -a m geogr. turizma, geogr. nas. zemljišce z vsaj enim športnim igrišcem za eno ali vec športnih zvrsti špránjastobręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, ki ima v precnem prerezu obliko špranje šrafúra -e ž kart. . kartográfsko crtkanje štála -e ž agr. geogr., ljud. . hlév (1) števílcno merílo -ega -a s kart. . numęricno merílo števílcnost -i ž 1. biogeogr. število rastlinskih, živalskih osebkov dolocene populacije na nekemobmocju 2. biogeogr. število rastlinskih osebkov dolocene populacije na izbrani po­ pisni ploskvi S: abundánca števílo dní s snéžno odęjo -a -- -- -- -- s klima­togeogr., hidgeogr. . trájanje snéžne odęje štíristránicni kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. kmecki dom, podtip kmeckega doma s pravilno zasnovo, pri katerem samo­stojno stojeca poslopja z vseh strani obdajajo osrednje dvorišce, ki je proti cesti zaprto z velikimivhodnimivrati štúdija ranljívosti okólja -e -- -- ž var. okolja zakonsko predpisana raziskava pri nacrtova­nju posegov v okolje, s katero se ugotavljajo oblike in stopnje obcutljivosti, nosilnosti, zmogljivosti dolocenega okolja šumelíšce -a s hidgeogr. . slapíšce švájga -e ž agr. geogr. . sírnica (1) T tahiméter -tra m kart. priprava za dolocanje višinskih razlik in merjenje razdalj na zem­ljišcu tahimetríja -e ž kart. dolocanje višine tock in merjenje razdalj na Zemljinem površju s tahimetrom TAI TAI-ja [taí] m (fr. Temps Atomique Inter­national) krajšava mat. geogr. . mednárodni atómski cŕs tajfún -a m klimatogeogr. orkanski tropski ci­klon v zahodnem delu Tihega oceana, zlasti nad Južnokitajskim in Vzhodnokitajskim morjem, ki obdobno zaide na robno kopno PRIM.: hurikán tájga -e ž biogeogr. pokrajina v severnih pre­delih Evrazije in Severne Amerike, porasla s prostranimi iglastimi gozdovi in redkejšimi listavci taksn -a m 1. biogeogr. organizem, ki se v dolo-cenih lastnostih ujema z drugimi podobnimi organizmi, po katerih se ti v biologiji uvršcajo v isto skupino 2. biogeogr. sistematskakatego­rija pri razvršcanju skupin organizmov GL: pedogeogr. taksón prstí taksonomíja organízmov -e--žbiogeogr. veda, ki se ukvarja z dolocanjem taksonov taksonomíja prstí -e -- ž pedogeogr. veja pe­dologije, ki obravnava zveze med prstmi in dejavniki, ki vplivajo na njihov razvoj in lastnosti taksónprstí -a -- m pedogeogr. prst, ki se v dolo-cenih lastnostih ujema z drugimi podobnimi prstmi, po katerih se te v pedologiji uvršcajo v isto skupino tálik -a m hidgeogr., geomorf. trajno nezamrznjena vodna plast na obmocju permafrosta ali ter­mokrasa, na površju ali v vecjih globinah, npr. med recentnim in fosilnim permafrostom, marsikje pomembna za oskrbo z vodo talílna da -e -e ž hidgeogr. obdobje leta, ko se ledenik zaradi otoplitve taliPRIM.: redílna dba talílna fáza -e -e ž hidgeogr., geomorf. obdobje, ko se ledenik zaradi otoplitve tali PRIM.: mirovál­na fáza, napredoválna fáza, umikálna fáza talílna pvica -e -e ž hidgeogr. do nekaj dm široka in do nekaj cm globoka ovalna vbo­klina z daljšo osjo v smeri vzhod–zahod, ki v talilni dobi nastaja na površini snežne odeje zaradi krajevnega topljenja snega, kroženja in ponikanja snežnice ali deževnice ter sunkov in vrtincenja toplih vetrov S: opoldánska pônvica, snéžno satôvje talílnoobmócjeledeníka-ega-a--s hidgeogr. . talíšce ledeníka talíšce ledeníka -a -- s hidgeogr. spodnji del ledenika, kjer se ta povecini taliS: ablacíjska površína, obmócje taljęnja ledeníka, talílno obmócje ledeníka PRIM.: redíšce ledeníka tálna meglŕ -e -č ž klimatogeogr. tanka plast megle nad tlemi tálna moréna -e -e ž 1. geomorf. morena pod ledenikom 2. geomorf. morena, ki ostane, ko se ledenik stali PRIM.: tálni tíl tálna temperatúra -e -e ž 1. klimatogeogr. tem­peratura tal, tudi skalnatih, merjena v raz­licnih globinah S: zęmeljska temperatúra 2. klimatogeogr. temperatura Zemljinega površja S: zęmeljska temperatúra tálna vda -e -e ž hidgeogr. . podtálnica tálnica -e ž hidgeogr. . podtálnica tálni ledeníški obrús -ega -ega -a m geomorf. ledeniški obrus na dnu ledeniške doline ali na skalni podlagi, cez katero se je premikal ledenik talnína -e ž 1. geomorf. kamninske plasti, ki ležijo pod krovnino PRIM.: krovnína (1) 2. geomorf. starejša kamninska plast, ležeca téhnicna nesréca pod mlajšimi kamninskimi plastmi PRIM.: krovnína (2) 3. geomorf. plasti, ki ležijo pod doloceno plastjo rude, npr. pod premogovno plastjo PRIM.: krovnína (3) 4. geomorf. starejša kamninska plast, sestavljena vecinoma iz metamorfnih kamnin ali globocnin, ki jo pre­krivajo mlajše, diskordantno naložene plasti PRIM.: krovnína (4) tálni pláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz, ki zajame vse plasti snežne odeje in sega do trdne podlage PRIM.: vrhnji pláz tálni tíl -ega -a m geomorf. til, odložen v podlagi ledenika, sestavljen iz bazalnega in nakopi-cenega tila ter gradiva iz englacialnega pod-okolja S: ortotíl PRIM.: tálna moréna (2) tálni topltni obrŕt -ega -ega -áta m klima­togeogr. ob ohladitvah znižana temperatura neposredno nad tlemi PRIM.: dvígnjeni toplôtni obrŕt tálveg -ain talweg-a[tálveg] m (nem.)1. geomorf. . podôlžni prerčz récne strúge 2. hidgeogr. zveznica najnižjih tock v recnem koritu, pra­viloma pod vodnim strženom, po kateri se, ce po reki tece državna meja, doloci natancna razmejitev med državama talweg -a [tálveg] m(nem.) gl. talveg tampska ca -e -e ž polit. geogr. . nev­ trálna cóna (1, 2) tampónska držáva -e -e ž polit. geogr. država med dvema politicno in ideološko razlicnima državama ali interesnima obmocjema velesil, npr. nekdanja Jugoslavija, Afganistan tangenciálna césta -e -e ž geogr. prometa cesta, ki se v doloceni tocki dotika krožne ali radialne ceste in je navadno usmerjena proti drugemu, vecjemu centralnemu naselju PRIM.: króžna césta, radiálna césta tangéntni poldnévnik -ega -a m kart. . do- tikálni poldnévnik tangéntni vzporédnik -ega -a m kart. . do- tikálni vzporédnik tánker -ja m geogr. prometa veliko tovorno plo­vilo za prevoz tekocih snovi, zlasti nafte, ali stisnjenih plinov po vodnih poteh táratnski kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za obracunavanje obsega neplacanega dela v železniškem pro-metu, ugotavljanje izkorišcenosti vagonov, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki teže praznih vozil in razdalje v km, ki jih ta vozilaprevozijo PRIM.: brútotónski kilométer, nétotónski kilométer tárdiglaciál -a mklimatogeogr., geomorf. . pôzni glaciál tavy -ja [távi] m agr. geogr. požigalništvo na Madagaskarju PRIM.: chitimene, kaingin, ládang, mílpa, roca tecáj -am mat. geogr. tocka na nebu ali Zemlji, skozi katero gre nebesna oziroma Zemljina vrtilna os S: p GL: mat. geogr. júžni magnétni tecáj, mat. geogr. júžni nebésni tecáj, mat. geogr. júžni tecáj, mat. geogr. magnétni tecáj, mat. geogr. nebésni tecáj, mat. geogr. séverni magnétni tecáj, mat. geogr. séverni nebésni tecáj, mat. geogr. séverni tecáj, klimatogeogr. tecájmráza, spl. geogr. tecáj nčdostôpnosti, klimatogeogr. toplôtni tecáj, mat. geogr. višína nebésnega tecája, mat. geogr. Zęmljin tecáj tecáj mráza -a -- m klimatogeogr. obmocje na Zemlji z najnižjo povprecno temperaturo, ki se zlasti na severni polobli, kjer je v severovz­hodni Sibiriji, ne ujema s severnim Zemljinim tecajem PRIM.: toplôtni tecáj tecáj nčdostôpnosti -a -- m spl. geogr. tocka na Antarktiki, ki je najbolj oddaljena od morske obale tecájnik -a m mat. geogr. vzporednik na 66° 33' severne in južne zemljepisne širine, kjer se zacenjata polarni dan in polarna noc S: polár­nik PRIM.: povrátnik GL: mat. geogr. júžnitecájnik,mat. geogr. séverni tecájnik téfra -e ž geomorf. razlicno veliki nevezani izmecki vulkanov, lahko razlicne sestave PRIM.: piroklást tegelénska otoplítev -e -tve ž klimatogeogr., geo­morf. zgodnjepleistocenska otoplitev na severu Evrope, med eburonsko in predtegelensko ohladitvijo S: tegelénski ínterglaciál tegelénski ínterglaciál -ega -a m klimatogeogr., geomorf. . tegelénska otoplítev téhnicna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. nas. . materiálna ínfrastruktúra téhnicna kárta -e -e ž kart. . téhnicni zem­ ljevíd téhnicna nesréca -e -e ž spl. geogr. nesreca, ki jo povzroci clovek s tehnicnimi in tehnolo­škimi posegi v naravo, npr. porušitev vodne pregrade, zastrupitev pitne vode, huda pro-metna nesreca PRIM.: antropogéna nesréca, biolóška nesréca, narávna nesréca téhnicna régija -e -e ž 1. plan. zaokroženo obmocje,kise nacrtno za stalnoalizacasno oblikuje, ureja zaradi dolocenih tehnicnih razlogov, npr. izvedbe melioracij, namakanja, regulacije vodotokov, urejanja hudournikov, pogozdovanja, rudarskih del, urejanja pro-metnih naprav 2. plan. . plánska régija téhnicnarekreacíjskazmogljívostpokrájine -e -e -i -- ž geogr. turizma rekreacijska zmoglji­vost pokrajine glede na površino zemljišca, namenjenega rekreaciji PRIM.: psiholóška rekreacíjska zmogljívost pokrájine téhnicni pręlog -ega -a m agr. geogr. prelog zaradi neugodnih naravnih razmer, ki na kmetijskem zemljišcu ne dopušcajo uporabe kmetijske mehanizacije PRIM.: ekonómski pręlog, funkcíjski pręlog, sociálni pręlog téhnicni spomeník -ega -a m geogr. turizma, geogr. nas. stavba, skupina stavb, stroji, pred­meti, ki pricajo o pomembnih dosežkih tehnicne kulture téhnicni zemljevíd -ega -a m kart. tematski zemljevid, ki prikazuje tehnicne naprave S: téhnicna kárta tehnolška vda -e-e ž var. okolja, hidgeogr. voda, ki se uporablja v dolocenem tehnolo­škem procesu PRIM.: hladílna vda, kopálna vda, pítna vda tehnolški párk -ega -a m ind. geogr. manjše sodobno industrijsko obmocje z vso potreb-no infrastrukturo v bližini izobraževalno in znanstvenoraziskovalno uspešnih visokih šol in/ali drugih znanstvenoraziskovalnih usta­nov, v katerem delujejo zlasti raziskovalno in razvojno uspešna podjetja PRIM.: industríjski párk, inovacíjsko sredíšce tehnpolis -a m ind. geogr. v okolici vecjega mesta, bližini univerze in na ugodni lokaciji nacrtno zasnovano tehnološko središce z visoko usposobljenimi raziskovalci, najso­dobnejšo raziskovalno opremo in komunika­cijsko infrastrukturo, z letališcem povezano s svetovnimi industrijskimi in poslovnimi središci tehnosfęra -e ž spl. geogr., var. okolja plast tehno­ loško preoblikovane geosfere skupaj s tehno­loškimi sestavinami in njihovimi vplivi tekmovánje -a s biogeogr. razmerje med oseb­ki dveh ali vec vrst organizmov, živecih v skupnem okolju, ki tekmujejo za prostor, omejene kolicine hrane, svetlobe S: kompetí­cija, konkurénca tekócavôda-e -ežhidgeogr. voda rek, potokov, navadno sladka, ki zaradi raznosmernega strmca odteka v razne smeri, prenaša s se­boj kamninsko in drugo gradivo in ga ob zmanjšani transportni moci odlaga PRIM.: stojéca vôda tekocínskikómpas -ega -a mkart. . plavajóci kmpas tekócitôvor -ega tovóra m geogr. prometa tovor v tekocem stanju, npr. olja rastlinskega izvora, kisline,kemikalijeiznafteinnjenihderivatov PRIM.: plínasti tôvor, razsúti tôvor tekstílnaindustríja -e -e ž ind. geogr. industrij­sko izdelovanje tekstilne preje iz naravnih in umetnih vlaken, izdelovanje tkanin in tekstilnih izdelkov, zlasti konfekcije S: pro-izvódnja tekstílij tekstílna rastlína -e -e ž nav. mn. agr. geogr. industrijska rastlina, namenjena nadaljnji predelavi za potrebe izdelovanja tkanin, npr. bombaž, konoplja, lan, sisal tekstúra -e ž 1. pedogeogr. razmerje med deleži pešcenih, meljnatih in glinastih delcev v prsti 2. geomorf. velikost, oblika in razporeditev zrn v kamnini, ki doloca njeno trdnost S: zrnavost GL: geomorf. solifluídna tekstúra tekstúrna klasifikácija -e -e ž pedogeogr. raz­vršcanje prsti v teksturne razrede glede na odstotne deleže peska, melja in gline tekstúrna tlŕ -ih tál s mn. geomorf. tla, nastala skrioturbacijo tekstúrni rázred -ega razréda m pedogeogr. vsaka od enajstih skupin prsti v teksturni klasifikaciji, npr. meljnata glina, pešcena ilovica tekstúrnitrikótnik -ega -a m pedogeogr. trikotni diagram za dolocanje teksturnih razredov prsti tektnika -ež 1. geomorf. delovanjeendogenih sil, ki višinsko in vodoravno spreminjajo Zemljino skorjo in s tem vplivajo na relief tektnski reliéf Shematicni prikaz premikanja litosferskih plošc 2. geomorf. del geologije, ki proucuje zgradbo Zemlje, spreminjanje kamnin in vzroke za njihovo spreminjanje GL: geomorf. géotektónika, geomorf. gláciotek­tónika, geomorf. globálna tektónika, geomorf. morfotektónika, geomorf. néotektónika (1, 2), geomorf. prelómnatektónika, geomorf. razpórna tektónika, geomorf. recéntnatektónika, geomorf. sólna tektónika, geomorf. tektónika plôšc tektónika plôšc -e -- ž geomorf. teorija, ki raz­laga globalne geotektonske premike z raz­lomljenostjo litosfere v litosferske oziroma tektonske plošce, ki drsijo na židki podlagi astenosfere, pri cemer se širi morsko dno in nastajajo npr. srednjeoceanski hrbti in globo­komorski jarki tektónska drsa -e -e ž geomorf. raza, nastala zaradi raznosmernih tektonskih premikov, navadno na zglajeni skalni površini tektnska géomorfologíja -e -e ž geomorf. del geomorfologije, ki proucuje vplive neotek­tonike na oblikovanje reliefnih oblik PRIM.: morfotektónika tektónska grúda -e -ežgeomorf. del Zemljine skorje, ki ga z vseh strani obdajajo prelomi in se je od okolice locil z dviganjem, ugreza­njem ali poševnim prelamljanjem S: drmášca, grúda (1) tektnska jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama z vidnimi sledovi tektonske premaknitve sten tektnska obála -e -e ž geomorf. obala,nastala zaradi tektonskega ugrezanja kopnega tektónskaplôšca -e -e žgeomorf. . litosfęrska plôšca tektnska teoríja -e -e ž geomorf. teorija o na­stanku Zemljinega reliefa, ki pri oblikovanju površja pripisuje odlocilni vpliv tektoniki tektnski bl -ega -a m geomorf. . prelóm­niški blók tektónski cňk -ega côka m geomorf. . hórst tektnski járek -ega -rka m geomorf. ob vzporednih prelomih tektonsko ugreznjeno ozemlje, v katerem je nastala razpotegnjena dolinasta depresija S: prelómniški járek (2) PRIM.: hórst tektónski pokrňv -ega -ôva m geomorf. . narív tektnski potrčs -ega -ésa m geomorf. potres, nastal zaradi tektonskega delovanja v Zem­ljini notranjosti tektnski reliéf -ega -a m geomorf. relief, pri katerem prevladujejo tektonsko nastale po­vršinskeoblike PRIM.: néotektónski reliéf tektnsko bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno z vidnimi sledovi tektonske premaknitve sten tektnsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v kotlini, nastali s tektonskimi procesi, navadno veliko, globoko in s strmimi bregovi tektnsko kráško plje -ega -ega -a s geogr. krasa kraško polje,nastalostektonskim ugre­zanjem svojega dna tektnsko kno -ega -a s geomorf. odprtina v narivu, skozi katero se vidi talnina téledetékcija -e ž kart. . daljínsko zazná­vanje telefnski korid -ega -ja m geogr. prometa pas ozemlja, kjer poteka telefonski promet po površini, nad ali pod njo telefnski promčt -ega -éta m geogr. prometa prenašanjegovorjenihsporocil,informacijpo fiksnem, mobilnem telefonskem omrežju telekomunikácije -ij ž mn. geogr. prometa od­dajanje, prenos in sprejemanje znakov, ana­lognih in digitalnih signalov, pisane besede, slike, zvoka ali sporocil po žicnih, radijskih, opticnih in drugih elektromagnetnih siste­mih teleméter -tra m kart. . daljinomér telúrij -a m mat. geogr. priprava, ki ponazarja navidezno gibanje Zemlje okrog Sonca in svoje osi, Lune okrog Zemlje temátska kárta -e -e ž kart. . temátski zem­ ljevíd temátska kartografíja -e -e ž 1. kart. del kartografije, ki se ukvarja z izdelovanjem tematskih zemljevidov 2. kart. izdelovanje tematskih zemljevidov temátski géomorfolški zemljevíd -ega -ega -a m kart., geomorf. zemljevid, ki prikazuje posamezno vrsto reliefnih oblik in geomorfo­loškihprocesov PRIM.: splôšnigéomorfolóški zemljevíd temátski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, ki prikazuje doloceno vsebino, tematiko, zato je izbor prikazanih splošnih informacij prilagojen kar najbolj ucinkoviti ponazoritvi enega ali vec izbranih pojavov, procesov S: temátska kárta PRIM.: speciálni zemljevíd, splôšni zemljevíd tęme teména s geomorf. obli najvišji del vrha vzpetine ali slemena tęmeljna crta -e -e ž polit. geogr. . osnvna línija tęmeljni topográfski nacrt -ega -ega -a m K: TTN kart. topografski nacrt v merilu 1 : 5000, na goratih obmocjih v merilu 1 : 10.000, ki podrobno prikazuje relief, vodovje, rabo tal, prometno omrežje, naselja, pomembnejše ob- jekte PRIM.: držávna topográfska kárta tęmeljnosredíšce -ega -a s geogr. nas., v Sloveni­ ji, v omrežju centralnih naselij kraj z najnižjo, prvo stopnjo centralnosti PRIM.: rurálno sredíšce, vicinálno sredíšce temperatúra -e ž klimatogeogr. termodinamic­na spremenljivka, ki doloca toplotno stanje snovi GL: klimatogeogr., hidgeogr. absolútna maksi­málna temperatúra,klimatogeogr., hidgeogr. ab-solútna minimálna temperatúra, klimatogeogr. aktívna temperatúra (1, 2), klimatogeogr. dnévni hňd temperatúre, klimatogeogr. efektívna tem­peratúra, klimatogeogr. ekstrémnatemperatúra, klimatogeogr. ekvivaléntna temperatúra, klima­togeogr., hidgeogr. maksimálna temperatúra, hidgeogr. maksimálna temperatúra vôde, klimatogeogr. maksimálna temperatúra zráka, klimatogeogr., hidgeogr. minimálna tempera-túra, hidgeogr. minimálna temperatúra vôde, klimatogeogr. minimálna temperatúra zráka, klimatogeogr. povprécna dnévna temperatúra, klimatogeogr. povprécna létna temperatúra, klimatogeogr., hidgeogr. povprécnamaksimálna temperatúra, klimatogeogr. povprécna mésecna temperatúra, klimatogeogr., hidgeogr. povprécna minimálnatemperatúra, klimatogeogr. povpréc­na temperatúra, klimatogeogr. senzibílna tem­peratúra, klimatogeogr. srédnjadnévnatempe­ratúra, klimatogeogr. srédnjalétnatemperatúra, klimatogeogr. srédnja mésecna temperatúra, klimatogeogr. srédnjatemperatúra (1, 2), klima­togeogr. tálna temperatúra (1, 2), klimatogeogr., hidgeogr. temperatúra ledíšca pod povécanim tlákom, klimatogeogr. temperatúra ovláženega termométra, klimatogeogr. temperatúrarosíšca, klimatogeogr. temperatúrasúhegatermométra, klimatogeogr. termínska temperatúra, klimato­geogr., agr. geogr. vsôta bíotemperatúr, klimato­ teoríja o centrálnih naséljih geogr. vsôtatemperatúr, klimatogeogr. zęmeljska temperatúra temperatúraledíšcapodpovécanimtlákom -e -- -- -- -- ž klimatogeogr., hidgeogr. tempera-tura, nižja od 0 °C, pri kateri se zacne led pri povecanem tlaku zaradi svoje teže taliti in se znižuje za 1 °C na vsakih 140 barov temperatúra ovláženega termométra -e -­-- ž klimatogeogr. zaradi energije, porabljene za izhlapevanje vode s površine termometra, nižja izmerjena temperatura od dejanske temperatúra rosíšca -e -- ž klimatogeogr. . rosíšce temperatúra súhega termométra -e ---- ž klimatogeogr. dejanska temperatura zraka, iz­merjena z neovlaženim termometrom temperatúrna invęrzija -e -e ž klimatogeogr., var. okolja . toplôtni obrŕt temperatúrna slojevítost vôde -e -i -- ž hid-geogr. navpicna razclenjenost jezerske vode na temperaturne sloje zaradi spreminjanja temperature zraka nad jezerom ter spušcanja in dviganja vode, zlasti zaradi razlicne gostote vode pri doloceni temperaturi S: temperatúr­na stratifikácija vôde temperatúrna stratifikácija vôde -e -e -- ž hidgeogr. . temperatúrna slojevítost vôde temperatúrna vsôta -e -e ž klimatogeogr. se­števek srednjih dnevnih temperatur v rastni dobi, pomemben bioklimatski kazalnik GL: klimatogeogr., agr. geogr. biolóška tempera-túrna vsôta temperatúrni gradičnt -ega -ęnta m klimato­geogr., hidgeogr. sprememba zracne ali vodne temperature na doloceno razdaljo, najveckrat v zvezi z narašcanjem nadmorske višine ali globine vodnega telesa GL: klimatogeogr. vertikálni temperatúrni gradičnt temperatúrni obrŕt -ega -áta m klimatogeogr., var. okolja . toplôtni obrŕt temperatúrni prŕg -ega prága m klimatogeogr. izbrana temperatura v dnevnem poteku tem­perature med letom temperatúrni režím -ega -a m klimatogeogr. znacilno povprecno dnevno ali sezonsko nihanje temperature, najvecje v celinskem in najmanjše v oceanskem podnebju temperatúrnopreperévanje -ega -a s geomorf. mehansko preperevanje zaradi širjenja ali krcenja mineralov ob spreminjanju tempe­ rature PRIM.: sólno preperévanje, zmrzálno preperévanje temporálno nasélje -ega -a s geogr. nas. . obcásno nasélje teodolít -a m kart. priprava za merjenje vo­doravnih in navpicnih kotov in s tem za natancno dolocanje vodoravnih, poševnih in navpicnih razdalj na dolocenem zemljišcu, obmocju teoréticna geografíja -e -e ž spl. geogr. del geografije, ki proucuje teoreticne osnove geografske razporeditve pojavov na Zemlji PRIM.: aplikatívna geografíja teoríja -ež spl. geogr. celotalogicnopovezanih trditev, domnev, ki znanstveno doloca, raz­laga doloceno vsebino GL: geomorf. erozíjska teoríja, spl. geogr. geo­gráfska gestalt teoríja, spl. geogr. geográfska sistémskateoríja, spl. geogr. geográfskateoríja káosa, geomorf. izostáticnateoríja, geomorf. ne­ptunísticnateoríja,plan. polarizacíjskateoríja, geomorf. tektónskateoríja, geogr. prometa teoríja gráfov, spl. geogr. teoríja katastróf, plan., geogr. nas. teoríjaocentrálnihnaséljih, geomorf. teoríja o dvójnem uravnávanju površja, geomorf. teo­ríja o kontrákciji Zęmljinega površja, geomorf. teoríja razšírjanja môrskega dnŕ (1, 2), plan. teoríja razvójnih pólov, geomorf. Wegenerjeva teoríja teoríja gráfov -e -- ž geogr. prometa teorija, ki pojasnjuje topografske znacilnosti prometnih omrežij na podlagi razporeditve tock, promet­nih vozlišc in njihovih medsebojnih povezav v topološkem grafikonu teoríja katastróf -e --ž spl. geogr., po Cuvierju teorija, po kateri naj bi bila na koncu vsake geološke dobe katastrofa, ki je spremenila življenjske razmere teoríja o centrálnih naséljih -e -- -- -- ž plan., geogr. nas. predpostavka nemškega geografa Walterja Christallerja, zasnovana v tridesetih letih 20. stoletja, po kateri se centralna naselja na podlagi tržnih, prometnih in upravno-pra­vnih nacel razvršcajo v urejeno omrežje, pri cemer naj bi vsaki stopnji v omrežni hierarhiji ustrezala tudi velikost vplivnega obmocja in število prebivalcev v centralnem naselju teoríja o dvójnem uravnávanju površja -e -­------ ž geomorf. teorija, po kateri je v novejši geološki dobi prej splošno razširjeno dvojno uravnavanje v vlažnih tropih ostalo omejeno nadnaširokihdolin,kjersepodglobokopre­perino hidrolitsko uravnava skalna podlaga in se površje iz regolita razširja na pobocja teoríja o kontrákciji Zęmljinega površja -e-­------ ž geomorf., zastar. teorija, pokaterinaj bi se Zemljino površje zaradi ohlajevanja krcilo, kar naj bi povzrocalo deformacije na njem teoríja razšírjanja mrskega dnŕ -e -- -- -- ž 1. geomorf. teorija, da se morsko dno zaradi razhajanja litosferskih plošc širi na obeh straneh srednjeoceanskih hrbtov 2. geomorf. teorija o potovanju celin ali tektonskih plošc po razpadu Pangeje teoríja razvjnih plov -e -- -- ž plan. pred­postavka o neenakomernem prostorskem, gospodarskem razvoju, ker naj bi imela centralna naselja zaradi nadpovprecne opremljenosti z gospodarskimi, oskrbnimi dejavnostmi boljše razvojne možnostiS: po­ larizacíjska teoríja tęra ra -e -e ž pedogeogr. gl. terra rossa terása -ežgeomorf. dokajravenaliuravnandel Zemljinega površja, ki ga od nižjega ali višje­ga sveta ostro razmejuje ježa S: políca (2) GL: geomorf. abrazíjska terása,geomorf. akumu­lacíjska terása, geomorf. aluviálna terása, agr. geogr. antropogénaterása, geomorf. denudacíj-ska terása, geomorf. erozíjska terása, geomorf. fluviálna terása, geomorf. flúvioglaciálnaterása, geomorf. gláciofluviálna terása, geomorf. jézer-ska terása, geomorf. kémska terása, geomorf. konkordántnaterása, geomorf. korelacíjska te­rása, geomorf. kríoplanacíjskaterása, agr. geogr. kultúrna terása, geomorf. kvartárna terása, geomorf. ledeníško-récnaterása,geomorf. nízka terása, geomorf. podmôrska terása, geomorf. récna terása (1, 2), geomorf. récno-ledeníška terása, geomorf. soliflukcíjska terása, geomorf. visôka terása, geomorf. vršájska terása terásastivršáj -ega-amgeomorf. fosilni vršaj, ki ga je reka postopoma zniževala in razcle­nila s terasami terásni niv-ega -ja m geomorf. absolutna ali relativna višina, na kateri je ravnina terase PRIM.: sleménski nívo, vršni nivó terásni vingrad -ega -a m agr. geogr. vinograd s širokimi, v smeri plastnic uravnanimi in za strojno obdelavo dovolj širokimi obdeloval­nimi ploskvami med posameznimi vrstami vinske trte, s cimer se zmanjšuje tudi erozija prsti S: rónek PRIM.: tradicionálni vinógrad terásno obdelovánje zemljíšc -ega -a -- s agr. geogr. obdelovanje zemljišc na kulturnih terasah zaradi preprecevanja erozije prsti, ucinkovitejšega namakanja in lažjega dela na izravnani ploskvi terciár -ja m 1. geomorf. starejša perioda ke­nozoika, med 65 in 1,46 milijoni let pred sedanjostjo, ki se deli na paleogen in neogen 2. spl. geogr. . terciárni séktor terciárna dejávnost -e -i ž nav. mn. 1. spl. geogr., širše celota gospodarskih ali družbenih dejavnosti, namenjenih opravljanju storitev za delovanje družbe, kot so promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, (storitvena) obrt, osebne storitve, stanovanjsko-ko­munalna dejavnost, financne, tehnicne in poslovne storitve, izobraževanje, znanost, kultura, informiranje, zdravstveno in soci­alno zdravstvo, uprava, politicno delovanje PRIM.: kvartárna dejávnost, primárna dejáv­nost, sekundárna dejávnost 2. spl. geogr., ožje celota gospodarskih dejavnosti, ki vkljucuje opravljanje storitev za delovanje družbe, kot so promet in zveze, trgovina, gostinstvo, tu­rizem, osebne storitve in storitvena obrt, po nekaterih klasifikacijah obrt kot celotaPRIM.: kvartárna dejávnost, primárna dejávnost, sekundárna dejávnost terciárni séktor -ega -ja m spl. geogr. del go-spodarstva, ki obsega terciarne dejavnosti v širšem ali ožjem smislu S: terciár (2) PRIM.: kvartárni séktor, primárni séktor, sekundárni séktor terciárno cíšcenje -ega -a s var. okolja . ké- micno cíšcenje terénski posnétek -ega -tka m kart. dokument, na katerega so vpisani podatki in izmere neposredno na zemljišcu, kar je podlaga za izdelavo zemljevida terésticna fótogrametríja -e -e ž kart. foto­grafiranje Zemljinega površja s tal in izdelo­vanje zemljevidov na podlagi tako dobljenih posnetkov termínska temperatúra terezijánski katáster -ega -tra m kart., agr. geogr., v Avstriji, v obdobju vladavine cesarice Marije Terezije zemljiški kataster z evidenco kmetij­skih zemljišc in njihovim vrednotenjem, ki temelji na napovedanih dohodkih z njih po gospostvih in podatkih o rodovitnosti parcel, izveden med letoma 1749 in 1754 PRIM.: digi­tálnikatáster,franciscęjskikatáster,jožefínski katáster teritoriálna manjšína -e -e ž polit. geogr., demo-geogr. avtohtona manjšina, katere pripadniki so na lastnem zgodovinskem naselitvenem ozemlju navadno tudi vecinsko prebivalstvo PRIM.: nčteritoriálna manjšína teritoriálne vde -ih vodá ž mn. polit. geogr., hidgeogr. . teritoriálno mórje teritoriálno mje -ega -a s polit. geogr., hidge­ogr. 12 navticnih milj širok morski pas med osnovnolinijo inodprtimmorjem,vkaterem ima po mednarodni konvenciji o morskem pravu dolocena država suverenost, tuje ladje pa pravico do neškodljivega prehoda S: ozé­meljske vôde, teritoriálne vôde teritoriálnost -i ž polit. geogr. individualno ali družbeno dojemanje, ravnanje, ki se odraža v težnji po posesti, njeni omejitvi in poisto­vetenju z ozemljem GL: polit. geogr. nacęlo teritoriálnosti teritrij -a m 1. spl. geogr. . ozémlje (1) 2. spl. geogr. .obmócje (1) 3. polit. geogr. ozemlje, ki si ga prisvoji dolocena politicno organizirana družbena skupina, mu postavi meje in se z njim poistoveti S: ozémlje (3) 4. polit. geogr. . uprávnopolíticna enôta termálna vda -e -e ž hidgeogr. podzemnavoda s temperaturo najmanj 20 °C, ki priteka na površje iz globin Zemljine notranjosti termálni krás -ega -a m geogr. krasa kras, ki ga je izoblikovala termalna voda termálni pás -ega pasú m klimatogeogr. toplejše obmocje med dnom dolin, kotlin in višino, nad katero se dnevna temperatura znova zni­žuje, v naših razmerah posebno primerno za rast vinske trte S: tôpli pás, toplôtni pás termálni vrélec -ega -lca m geogr. turizma, hid-geogr. . tôpli vrélec tęrmicnaklasifikácijajézer -e -e -- ž hidgeogr. razvršcanje jezer glede na temperaturne raz-mere jezerske vode tęrmicna nevíhta -e -e ž klimatogeogr. nevihta, ki nastane ob krajevnem pregretju labilnega ozracja S: vrocínska nevíhta tęrmicni cíkel jézer -ega -kla -- m hidgeogr. cikel z menjavanjem obdobij pomladanske­ga in poletnega segrevanja ter jesenskega in zimskega ohlajanja jezerske vode, znacilen za zmerni pas tęrmicniekvátor -ega -ja m klimatogeogr. umiš­ljena crta na zemljevidu, ki povezuje tocke z najvišjimi poletnimi temperaturami na obeh straneh ekvatorja, potekajoca navadno znotraj celin tęrmicni véter -ega -tra m klimatogeogr. . dnevník (1) tęrmicno onesnaževánje okólja -ega -a -- s var. okolja . toplôtno onesnaževánje okólja terminálna moréna -e -e ž geomorf. . cęlna moréna terminálni bazén -ega -a m geomorf. . cęlna kotánja terminánta -ežspl. geogr. stanje, ko se dolocen proces ustavi GL: geomorf. erozíjska terminánta terminátor -ja m mat. geogr. locnica med osvet­ljenim in neosvetljenim površjem Lune tęrminoglaciálnopňdokólje -ega -a s geomorf. del ledeniškega sedimentacijskega okolja v spodnjem delu ledenika PRIM.: ékstraglaci­álno pňdokólje, englaciálno pňdokólje, pro-glaciálno pňdokólje, súbglaciálno pňdokólje, súpraglaciálno pňdokólje terminologíja -e ž spl. geogr. celota strokovnih izrazov in pojmov, ki jih uporablja dolocena znanost GL: spl. geogr. geográfska terminologíja termínska temperatúra -e -e ž klimatogeogr. vsak dan ob istem casu izmerjena tempera-tura, pri nas ob 7., 14. in 21. uri termítska savána -e -e ž biogeogr. s travo porasla pokrajina v spremenljivo vlažnih tropih, s skupinami dreves na opušcenih termitnjakih tęrmoelektrárna -e ž ind. geogr. elektrarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca toplotna energija vodne pare, prido­bljene z energijo, ki se sprošca pri zgorevanju trdnega, tekocega, plinastega ali jedrskega goriva, tudi vodne pare iz Zemljine notranjo­sti S: toplôtnaelektrárna PRIM.: hídroelektrár­na, sóncna elektrárna (1), vétrna elektrárna termofílna rastlína -e -e ž biogeogr. . toplo­ ljúbna rastlína termofít -a m biogeogr. rastlina, ki uspeva na toplem rastišcu termográf -a m klimatogeogr. naprava za zapi­sovanje poteka temperature zraka tęrmohalínska konvékcija -e -e ž hidgeogr. navpicno mešanje morske vode zaradi nižanja temperature, vecje slanosti in gostote višjega sloja, znacilno zlasti za jesen termoklína -e ž hidgeogr. tanka plast jezerske ali morske vode, kjer se temperatura izrazito spremeniS: slňj temperatúrnega skókaPRIM.: haloklína, kemoklína GL: hidgeogr. sezónska termoklína, hidgeogr. stálna termoklína tęrmokrás -a m geomorf. površje na obmocju permafrosta, s številnimi vrtacam podobni-mi kotanjami, povezanimi z nastajanjem in izginjanjem talnega ledu zaradi podnebnih sprememb S: kríokrás tęrmokráška kotánja -e-e ž geomorf. vrtaci podobna kotanja, nastala z raztapljanjem lece ledu v vrhnjih delih permafrosta tęrmokráški pojávi -ih -ov m mn. geomorf. kraškim podobni pojavi, ki so posledica zamrzovanja in odmrzovanja tal na perigla­cialnih obmocjih in sufozijskih procesov, ki jih spremljajo S: kríokráški pojávi tęrmokráško jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v posedlih delih stalno zamrzlih tal, nastalo zaradi taljenja podzemnega ledu, znacilno za Jakutijo S: kriogéno jézero, kríokráško jézero termométer -tra m klimatogeogr., hidgeogr. na­ prava za merjenje temperature zraka, vode, v kateri se za prikaz stanja, sprememb lahko uporabijo razlicne snovi z raztezkom v pri­mernem temperaturnem razponu, zlasti živo srebro, alkohol S: toplomér GL: klimatogeogr., hidgeogr. maksimálni termo­méter, klimatogeogr., hidgeogr. minimálnitermo­méter, klimatogeogr. temperatúra ovláženega termométra, klimatogeogr. temperatúrasúhega termométra termosfęra -e ž klimatogeogr. plast ozracja nad mezosfero, na višini med 80 in 100 km, v kateri temperatura hitro narašca PRIM.: ionosfęra termostád -a m 50–300 m debel sloj morske vode v globini od 100 m do 1000 m, kjer se temperatura spreminja za manj kot 0,1 °C na 100 m, znacilen za tropska morja terofít -a m biogeogr. rastlina, ki preživi za rast neugodno dobo mraza ali suše v obliki seme­ na ali plodu PRIM.: fanerofít, geofít, hamefít, hemikriptofít, kriptofít terra rossa -e -e [tęra rósa] in tęra rósa -e -e ž pedogeogr. . jérovica tésen tesní ž geomorf. zoženo, težko prehodno dolinsko dno, pogosto v soteski tęžka industríja -e -e ž ind. geogr. industrijske panoge, ki obdelujejo, izdelujejo surovine in jih predelujejo v polizdelke, proizvajalna in prometna sredstva, npr. petrokemicna, stroj­na, elektrotehnicna, gumarska, avtomobilska industrija PRIM.: láhka industríja tęžka kovína -e -e ž nav. mn. var. okolja kovina z veliko molekulsko maso, zlasti svinec, živo srebro, kadmij, ki se pri industrijskih postopkih, s prometom in drugimi cloveko­vimidejavnostmisprošcavokolje,vkaterem zastruplja zlasti vode in prsti téžnost -i ž mat. geogr. sila, s katero se zaradi svoje mase privlacijo materialna telesa S: gravitácija T-horizt -a [té] m pedogeogr. . šôtni hori­ znt Thornthwaitovapodnébnaklasifikácija -e -e -e [tórntvajtova] in thornthwaitova podnébna klasifikácija -e -e -e ž klimatogeogr. razvršcanje klimatov glede na razmerje med padavinami in potencialno evapotranspiracijo tierra caliente -e --[tjęra kaljénte] ž (šp.) klima­ tlris togeogr., biogeogr. najnižji podnebno-rastlinski pas s povprecnimi temperaturami nad 24 °C, znacilen za višavja Južne in Srednje Amerike PRIM.: tierrafria,tierraheláda,tierra templáda tierra fria -e -e [tjęra fríja] ž (šp.) klimatogeogr., biogeogr. podnebno-rastlinski pas s povprecni-mi temperaturami med 12 in 18 °C, znacilen za višavja Južne in Srednje Amerike PRIM.: tierra caliente, tierra heláda, tierra templáda tierra heláda -e -e [tjęra] ž (šp.) klimatogeogr., biogeogr. najvišji podnebno-rastlinski pas s povprecnimi temperaturami med 0 in 12 °C, znacilen za višavja Južne in Srednje Ame-rike PRIM.: tierra caliente, tierra fria, tierra templáda tierra templáda -e -e[tjęra] ž(šp.) klimatogeogr., biogeogr. podnebno-rastlinski pas s povprecni-mi temperaturami med 18 in 24 °C, znacilen za višavja Južne in Srednje Amerike PRIM.: tierra caliente, tierra fria, tierra heláda tíl -a m geomorf. novejšegeološkoimezanespri-jet ledeniški sediment, navadno diamiktne sestave, v geomorfologiji doslej najveckrat imenovan morena, morensko gradivo ali ledeniško gradivo PRIM.: moréna (1) GL: geomorf. ablacíjskitíl, geomorf. alotíl, geomorf. bazálnitíl, geomorf. nakopíceni tíl, geomorf. orto­tíl, geomorf. tálni tíl, geomorf. tíl taljęnja, geomorf. tokôvni tíl tilít -am 1. geomorf. starejšaalifosilnamorena kot dokaz nekdanje poledenitve 2. geomorf. klasticna sedimentna kamnina ledeniškega izvora tíl taljęnja -a -- m geomorf. . ablacíjska mo-réna tipizácija -e ž 1. spl. geogr. delitev ozemlja na tipegledenaensampojav,geografskoprvino ali skupek izbranih pojavov, procesov v po­krajini PRIM.: regionalizácija (1) 2. spl. geogr. postopek clenitveozemljanapokrajinsketipe PRIM.: regionalizácija (2) tipologíja visokogrskega krása -e ---- ž geogr. krasa clenitev posameznih vrst visoko­gorskega kraškega površja glede na podnebne in geološke dejavnike GL: geogr. krasa mórfoklimátskatipologíjaviso­kogôrskega krása típ pljske razdelítve -a----magr. geogr. zna- cilna oblika parcel oziroma zemljiških kosov v razclenitvi obdelanega vaškega zemljišca, npr. delec, gruda, proga, ki je glede na njeno prevladujoco zastopanost podlaga za doloca­nje sistema poljske razdelitve típ prstí -a -- m pedogeogr. sistematska enota prsti, opredeljena po njenih znacilnih last-nostih tírs -a m pedogeogr. crna glinasta prst v Maroku, ki se po mednarodni klasifikaciji prsti uvršca med vertisole PRIM.: regúr tiskárski originál zemljevída -ega -a--mkart. dokoncno izdelan zemljevid, pripravljen za tisk PRIM.: ávtorski originál zemljevída, kar­tográfski originál zemljevída tjäle -ja [céle] m (šved.) hidgeogr., geomorf. . permafrôst tlŕ tál s mn. 1. pedogeogr. . prst (1) 2. geomorf. trdna plast Zemljinega površja 3. spl. geogr. Zemljina površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji GL: pedogeogr. absolútna gózdna tlŕ, geomorf. aktívni slňj tál, agr. geogr. cezmérna rába tál, hidgeogr., klimatogeogr. degradácija stálno za-mrzlihtál, agr. geogr. degradácijatál, agr. geogr. kmetíjska rába tál, geomorf. kriogéna tlŕ, agr. geogr. maksimálna rába tál, geogr. nas. méstna rába tál, agr. geogr. obdelovánje tál, agr. geogr. optimálna rába tál, agr. geogr., var. okolja osu­ševánje tál, geomorf. perigonálnatlŕ, agr. geogr. podežęlska rába tál, geomorf., pedogeogr. poli­gonálna tlŕ, agr. geogr. prekomérna rába tál,agr. geogr. rába tál, agr. geogr. rurálna rába tál, agr. geogr. sistém rábe tál, geomorf. struktúrna tlŕ, geomorf. struktúrna tlŕ ledénih klínov, geomorf. tekstúrna tlŕ, geogr. nas. urbána rába tál, geo­morf. zmrzálnodvíganjetál, geomorf. zmrzálno pkanje tál tlakována césta -e-e ž geogr. prometa cesta, narejena iz kamnitih kock, položenih na utr­jenem drobljencu, gramozu PRIM.: asfaltírana césta, betónska césta, makadámska césta tlris -a m kart. graficni prikaz, presek površja, objekta, npr. kraške jame ali brezna, kot se jih vidi od zgoraj, lahko s podatki o merah GL: geogr. nas. heterogéni méstni tlóris, geogr. nas. homogéni méstni tlóris, geogr. nas. kon­céntricniméstnitlóris,geogr. nas. méstnitlóris, geogr. nas. nacrtni méstni tlóris, geogr. nas. na­séljespravílnimtlórisom, geogr. nas. nčnacrtni méstni tlóris, geogr. nas. nčsistemáticni méstni tlóris, geogr. nas. pravokótniméstnitlóris, geogr. nas. radiálni méstni tlóris, geogr. nas. radiálno--koncéntricni méstni tlóris, geogr. nas. siste­máticni méstni tlóris, geogr. nas. tlóris nasélja, geogr. nas. vás s pravílnim tlórisom, geogr. nas. zvézdasti méstni tlóris tlris nasélja -a --m geogr. nas. potek promet­nic in razporeditev domov ob njih, odvisna od naravnih razmer, socialno-ekonomske sestave prebivalstva, funkcije naselja, pravnih predpisov, stopnje nacrtnosti razvoja tlotvrni dejávnik -ega -a m nav. mn.pedogeogr. . pedogenétski dejávnik tobácna industríja -e -e ž ind. geogr. industrij-ska predelava tobaka in izdelava tobacnih izdelkov tóca -e ž klimatogeogr. padavina v obliki trdih in prosojnih ledenih zrn s premerom vec kot 5 mm tockôvni vír onesnaževánja -ega -a -- m var. okolja onesnaževalec okolja, ki onesnažuje na majhnem obmocju, vendar lahko skupaj z drugimi onesnaževalci zelo obremenjuje oko­lje PRIM.: línijskivíronesnaževánja,razpršęni vír onesnaževánja tockôvno onesnaževánje okólja -ega -a -- s var. okolja onesnaževanje okolja, ki ga na majhnih obmocjih povzrocajo posamezni onesnaževalci, npr. neurejena gnojišca, nedo­voljena odlagališca odpadkov, nenadzorovani izpusti industrijske odpadne vode, pri cemer so imisije praviloma zelo visoke in ob vecjem številu pojavov lahko izdatno obremenjujejo okolje PRIM.: línijsko onesnaževánje okólja, razpršęno onesnaževánje okólja tokáva -e ž 1. geomorf. ozka dolina s hudourni­škostrugo 2. hidgeogr., geogr. krasa površinska ali podzemna struga, navadno v kraškem svetu tokvni tíl -ega -a m geomorf. til, prestavljen v obliki masnega toka na drugo mesto, pri cemer se delci usmerijo vzporedno s smerjo toka tóksicnost -i ž 1. var. okolja lastnost kemicnih snovi, da pri cloveku ali drugih organizmih povzrocajo poškodbe, bolezni ali smrt 2. var. okolja stopnja strupenosti snovi za cloveka in druge organizme toksikánt -am nav. mn. var. okolja strupenake­micna snov, ki onesnažuje okolje, zastruplja cloveka in/ali druge organizme tk zahdnih vetr -a -- -- m hidgeogr. morski tok v Antarkticnem oceanu, usmerjen od zahoda proti vzhodu S: antárkticni cirkum­polárni tók toleránca -e ž1. var. okolja sposobnost organiz-ma, da prenese vplive posameznih okoljskih dejavnikov v dolocenem razponu2. var. okolja sposobnost okolja, da prenese raznovrstne obremenitve toleráncnoobmócje-ega-as biogeogr. razpon vrednosti dolocenega okoljskega dejavnika, ki omogoca organizmu normalno življenje PRIM.: kríticna tócka GL: pokr. ekol., biogeogr. optimálno toleráncno obmócje tolmác -a m kart. . legénda tolmún -a m hidgeogr. krajevno poglobljen del recne struge z mirnejšo vodo tmbolo -a m geomorf. morska pešcena sipina, ki povezuje kopno z bližnjim otokom PRIM.: ksa, lído tomiljár -ja in tomillar -ja [tomiljár] m (šp.) bio-geogr. rastlinstvo v Španiji, ki ga sestavljajo nizkigrmiinpolgrmi,zlastiizdružineustna-tic, med katerimi prevladuje timijan tomillar -ja [tomiljár] m biogeogr. gl. tomiljár tonéca obála -e -e ž geomorf. . ingresíjska obála tnski kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za merjenje obsega dela v prometu, ugotavljanje uspešnosti po­slovanja na enoto opravljenega dela, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki teže tovora in razdalje v km, na katerih se ta tovor prepelje GL: geogr. prometa brúto brútotónski kilométer, geogr. prometa brútotónski kilométer, geogr. prometa nétotónski kilométer, geogr. prometa táratónski kilométer tp -a m spl. geogr., biogeogr. najmanjši del Zemljinega površja, kjer so enake razmere za življenje organizmov GL: pokr. ekol. biotóp, biogeogr. ekotp (1), pokr. ekol. ekotp (2), biogeogr., geomorf. géomorfotóp, topltni obrŕt pokr. ekol. geot, pokr. ekol. hidrotóp, biogeogr., geomorf. morfotóp, spl. geogr. sociotóp (1, 2) tpla frta -e -e ž klimatogeogr. gibljivo sticišce, kjer se topla zracna gmota nariva na hladno in jo izriva PRIM.: hládna frónta, okludírana frónta tpla gręda -e -e ž 1. klimatogeogr., var. okolja segrevanje Zemljinega površja zaradi pre­pustnosti ozracja za kratkovalovno sevanje Sonca, ki se v tleh spreminja v toploto, in neprepustnosti ozracja za dolgovalovno iz­žarevanje Zemlje, kar preprecuje odvajanje toplotne energije 2. agr. geogr. toplotno za­varovan, lahko v tla vkopan in s folijo ali steklom zašciten prostor, namenjen zlasti vzgoji sadik, vecinoma tistih zelenjavnih vrst, ki potrebujejo vec toplote GL: klimatogeogr., var. okolja efékt tôple gręde, klimatogeogr., var. okolja ucínek tôple gręde tla jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, ki se v notranjosti dviguje in se v njej ohranja poleti segreti zrak PRIM.: hládna jáma tôpla pušcáva -e -e ž biogeogr. pušcava v vro-cem ali toplem, celo leto sušnem podnebju PRIM.: hládna pušcáva, ledéna pušcáva tplar -ja m agr. geogr., ljud. izpopolnjen ko­zolec z dvema vzporednima, medsebojno povezanima lesama za sušenje in hrambo sena, prekritima s skupno streho, pod katero sta pod in pod njim prostor za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja toplárna -e ž ind. geogr. termoelektrarna, v ka­teri se vodna para izkorišca za pridobivanje elektricne energije, nakar se utekocinjena kot vroca voda uporablja tudi za daljinsko ogrevanje tli dán -ega dnéva m klimatogeogr. dan z najvišjo temperaturo nad 25 °C S: polétni dán PRIM.: hládni dán, ledéni dán, mrzli dán, vróci dán tpli ledeník -ega -a m hidgeogr. ledenik, ki ima na stiku s podlago temperaturo ledu v glavnem višjo od temperature ledišca pod povecanim tlakom, kar povzroca njegovo hitrejše premikanje PRIM.: hládni ledeník tôpli méstni ôtok -ega -ega otóka m klimato­geogr. toplejši zrak nad mestom, ki nastaja zaradi dotekanja hladnejšega zraka iz okolice in dviganja segretega zraka nad mestnim središcem, zlasti ob toplotnem obratu tpli mrski tk -ega -ega -a m hidgeogr. morski tok z višjo temperaturo kot odprto morje na isti zemljepisni širini, navadno usmerjen iz nižjih zemljepisnih širin v višje PRIM.: hládni môrski tók tpli pás -egapasúm klimatogeogr. . termálni pás tpli vrélec -ega -lca m geogr. turizma, hidgeogr. zdravilni vrelec s precejšnjo vsebnostjo raz­topljenih mineralnih snovi in s temperaturo vode med 20 in 50 şC S: termálni vrélec PRIM.: vróci vrélec toplogrędni plíni -ih -ov m mn. var. okolja plini, zlastiogljikovdioksid,dušikov oksid, metan, vodna para in ozon, ki s prepušcanjem krat­kovalovnega sevanja Sonca in zadrževanjem dolgovalovnega izžarevanja Zemlje posredno povzrocajo dodatno segrevanje Zemljinega površja toplokrvna živál -e -i ž biogeogr. žival s stal-no telesno temperaturo, ki ni odvisna od temperature okolja S: éndotęrmna živál, hómoiotęrmna živál PRIM.: mrzlokrvna živál toploljúbna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki uspeva na toplem rastišcu S: termofílna rastlína toplomér -a m klimatogeogr., hidgeogr. . ter­ mométer topltna bilánca -e -e ž klimatogeogr. razmerje med toploto, ki jo Zemljino površje ali njegov del sprejema od Sonca in z izžarevanjem od­daja v vesolje topltna elektrárna -e -e ž ind. geogr. . tęrmoelektrárna topltna invęrzija -e -e žklimatogeogr., var. okolja . toplôtni obrŕt toplni obrŕt -ega -áta m klimatogeogr., var. oko­lja obratna višinska razporeditev temperature v ozracju od obicajne, za katero je znacilna vecja ohladitev na dnu kotanj kot v višjih legah, kar zaradi neprevetrenosti nižjih leg povzroca osredotocanje cloveku škodljivih primesi S: temperatúrna invęrzija, tempera-túrni obrŕt, toplôtna invęrzija GL: klimatogeogr. dvígnjeni toplôtni obrŕt, kli­matogeogr. frontálnitoplôtniobrŕt, klimatogeogr. kotlínski toplôtni obrŕt, klimatogeogr. radiacíjski toplôtniobrŕt, klimatogeogr. subsidéncni toplôt­ni obrŕt, klimatogeogr. tálni toplôtni obrŕt toplni pás -ega pasú m klimatogeogr. . termálni pás toplôtni tecáj -ega -a m klimatogeogr. obmocje na Zemlji z najvišjo povprecno temperaturo, ki se ne ujema z ekvatorjem, ampak je v Danakilski depresiji na severovzhodu Afrike PRIM.: tecáj mráza toplôtno onesnaževánje okólja -ega -a -- s var. okolja onesnaževanje zlasti voda s pre­velikimi emisijami odpadne toplote, ki pri pridobivanju elektricne energije, industrijskih postopkih uhajajo v okolje S: tęrmicno one-snaževánje okólja topográf -a m 1. spl. geogr. krajepisec, opi­sovalec krajev 2. spl. geogr. strokovnjak za topografijo topografíja -e ž 1. geomorf. oblikovanost Zemljinega površja, površja drugega planeta ali naravnega satelita 2. kart. prikazovanje oblikovanosti Zemljinega površja, površja drugega planeta ali naravnega satelita, zlasti z globusi, zemljevidi S: krajepísje topográfska entitéta -e -e ž kart. . topográf-ski objékt topográfska kárta -e -e ž kart. . topográfski zemljevíd topográfska koordináta -e -e ž kart. geograf-ska koordinata dolocenega objekta topográfskakoordinátnamréža -e -e -e žkart. . pravokótna koordinátna mréža topográfska léga -e -e ž kart. z geografskima koordinatama dolocena lega objekta, pojava topográfski kljúc -ega -a m kart. publikacija, v kateri so podrobno pojasnjeni topografski znaki topográfski objékt -ega -a m kart. objekt, del Zemljinega površja, drugega planeta ali naravnega satelita z razpoznavno identiteto, npr. gorski vrh, križišce, cerkev S: topográf-ska entitéta topográfski zemljevíd -ega -a m kart. zem­ljevid, ki z dogovorjenimi znaki prikazuje površjeZemljeinobjektenanjemS: topográf-ska kárta PRIM.: držávna topográfska kárta, tęmeljni topográfski nacrt topográfski znák -ega -a m kart. kartografski znak, ki se uporablja za opisovanje, prika­zovanje znacilnosti Zemljinega površja na zemljevidih PRIM.: kartográfski znák topográfsko snémanje -ega -a s kart. merjenje razdalj, višin, globin, dolocanje lege objektov zaradi izdelave topografskih zemljevidov topoklíma -e ž klimatogeogr. . krajévno pod- nébje topolška razdálja -e -e ž geogr. prometa raz­dalja med prometnimi vozlišci v topološkem grafikonu prometnega omrežja PRIM.: topo­lóški gráfikon topolóški gráfikon -ega -a m geogr. prometa grafikon, sestavljen iz skupine navadno med-sebojno z linijami povezanih tock, prometnih vozlišc ali križišc, za poenostavljeno pred­stavitev zlasti prometnega omrežja PRIM.: topolóška razdálja toponím -a m kart. lastno ime kraja, dela Zem­ljinega površja, površja drugega planeta ali naravnega satelita GL: kart. epotoponím toponímika -e ž kart. celota toponimov na do-locenem obmocju toponímska navodíla -ih -íls mn. kart. zbirka pravil, ki ureja standardizacijo naselbinskih zemljepisnih imen dolocene države in njihovo predstavitev na zemljevidih, v imenikih toponomástika -e ž kart. veda o izvoru in po-menu toponimov tr -a m geomorf. . bornhardt tornádo -a m klimatogeogr. lijakast viharni vr­tinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, zlasti pogost v Združenih državah Amerike totalitárnidržávnisistém -ega -ega -a m polit. geogr. nedemokraticni centralizirani državni sistem, v katerem ima politicno oblast v državi ena sama stranka, elita, rodbina ali posameznik továrna -e ž 1. ind. geogr. stavba, v kateri je industrijsko podjetje 2. ind. geogr. vecje indu­strijsko podjetje, kistrojno izdelujepolizdelke in izdelke v vecjih kolicinah tvor tovóra m geogr. prometa kolicina blaga, ki se prevaža s prometnimi sredstvi na doloceni poti iz kraja v kraj PRIM.: blagGL: geogr. prometa generálni tôvor, geogr. pro-meta plínasti tôvor, geogr. prometa razsúti tôvor, geomorf. récni tôvor, geogr. prometa tekóci tôvor, geomorf. valjęni récni tôvor transpt tovórna lúka -e -e ž geogr. prometa . tovórno pristaníšce tovórnapostája-e-ežgeogr. prometa oznacena, urejena prometna površina, opremljena z objekti in napravami za nakladanje in raz­kladanje tovora PRIM.: pótniška postája tovrni promčt -ega -éta m geogr. prometa pre­voz tovora z razlicnimi prometnimi sredstvi iz kraja v kraj S: blagôvni promčt PRIM.: pótniški promčt tovórno pristaníšce -ega -a s geogr. prometa vecje pristanišce z objekti in napravami za natovarjanje in raztovarjanje tovora na to-vorne ladje in njegovo skladišcenje S: tovórna lúka PRIM.: pótniško pristaníšce, trgôvsko pristaníšce tradicionálni vingrad -ega -a m agr. geogr. vinogradzmanjšimimedvrstnimirazdaljami, brez vmesnih uravnanih obdelovalnih plo­skev, ki se obdeluje predvsem rocno, z vecjo gostoto trt in zato z manj obilnim pridelkom na posamezno trto PRIM.: terásni vinógrad trahít -a m geomorf. sivkasta ali rdeckasta pre­dornina z velikimi vtrošniki, ki se uporablja za mlinske kamne, kamen za tlakovanje in cestni drobljenec trájanje rástne dôbe -a -- -- s biogeogr., klima­togeogr. število dni od zacetka rasti, pri nas spomladi, do njenega prenehanja, pri nas jeseni trájanje snéžne odęje -a -- -- s klimatogeogr., hidgeogr. število dni s snežno odejo v eni zimi oziroma hladni polovici leta S: števílo dní s snéžno odęjo trajéktni promčt -ega-éta m geogr. prometa po­morski, jezerski ali recni promet potnikov in vozil med pristanišci trájnadržávnaprestólnica -e -e -e žgeogr. nas., polit. geogr. . trájno glávno mésto držáve trájna kultúra -e -e ž agr. geogr. kulturna ras­tlina, ki se dalj casa goji na dolocenem zem­ljišcu, ne da bi jo zamenjale druge kulturne rastline, npr. vinska trta, hmelj, jagodicje, kava, kakav, sadno drevje trájni nasŕd -ega -áda m agr. geogr. nasad kul­turnih rastlin, ki se na dolocenem zemljišcu uredi za daljše obdobje, pri cemer se rastline intenzivno oskrbujejo in po potrebi pomlaju­jejo, npr. nasad hmelja, vinske trte trájno glávno mésto držáve -ega -ega -a -- s geogr. nas., polit. geogr. glavno mesto države, nastalo v zgodovini iz obstojecega starega mesta, npr. Pariz, Budimpešta, Atene S: trájna držávna prestólnica PRIM.: vpeljáno glávno mésto držáve trájnosnežíšce -ega -a s klimatogeogr., hidgeogr. snežišce, ki ostane cez poletje do nove zime trájnostnirazvňj -ega -ôja m var. okolja razvojna usmeritev cloveške družbe, usklajena, urav­notežena z naravnimi razmerami, ki ohranja okolje, naravne vire za prihodnost PRIM.: sňnarávni razvňj, trájnostni sňnarávni razvňj trájnostni sňnarávni razvňj -ega -ega -ôja m var. okolja skladen regionalni razvoj v okviru nosilnosti okolja in smotrne rabe vseh raz­položljivih gospodarskih, infrastrukturnih in cloveških virov PRIM.: sňnarávni razvňj, trájnostni razvňj trakôvno mésto -ega -a s geogr. nas. razpoteg­njeno mesto, nastalo vzdolž prometnice, zato je dolgo in zelo ozko tramontána -e ž klimatogeogr. viharni severni veter v Sredozemlju transfórmni prelňm -ega -ôma m geomorf. tektonski prelom, ki precno prelamlja sred­njeoceanski hrbet transfmni r -ega -a m geomorf. . kon­ zervatívni rób transgresíja -e ž geomorf., hidgeogr. postopno prodiranje, širjenje morja na kopno zaradi ugrezanja obale ali dviganja morske gladine PRIM.: ingresíja, regresíja GL: hidgeogr. flándrijska transgresíja transhumánca -ež agr. geogr. gl. tranzimánsa transkripcíjska abecéda -e -ež kart. . pre­védbena abecéda transliteracíjska abecéda -e -e žkart. . pre- crkoválna abecéda transliteracíjski kljúc -ega -a m kart. . pre- crkoválni kljúc transpirácija -e ž klimatogeogr., biogeogr. izhlape­vanje vode iz rastlin, zlasti skozi režePRIM.: evaporácija, evápotranspirácija transpt -a m 1. geogr. prometa prevoz tovora z razlicnimi prometnimi sredstvi iz kraja v kraj PRIM.: promčt (1) 2. geogr. prometa . promčt (2) GL: hidgeogr. absolútni transpórt suspénzije, geomorf. récni transpórt (1, 2) transpórtna móc -e -í ž geomorf. lastnost tekocih voda, ledenikov, vetra in drugih transportnih dejavnikov, da glede na svoje sposobnosti prenesejo razlicno kolicino gra-diva S: prenôsna móc GL: hidgeogr., geomorf. transpórtna móc réke transpórtna móc réke -e mocí -- ž hidgeogr., geomorf. lastnost recnega toka, da glede na vodnatost in hitrost bolj ali manj udejanja transportno sposobnost reke S: prenôsna móc réke PRIM.: transpórtna sposóbnost réke transptna napráva -e -e ž geogr. prometa . prométna napráva transptna površína -e -e ž geogr. prometa . prométna površína transpórtna sposóbnost réke -e -i -- ž hidge­ogr., geomorf. sposobnost reke, da prenašadolo-ceno kolicino plavja, odvisna od vodnatosti in hitrosti vodnega tokaS: prenôsnasposóbnost réke PRIM.: transpórtna móc réke transptni objékt -ega -a m geogr. prometa . prométni objékt transpórtnisistém -ega -a m geogr. prometa . prométni sistém transpórtno omréžje -ega -a s geogr. prometa . prométno omréžje transpórtno srédstvo -ega -a s geogr. prometa . prométno srédstvo transverzálni potrésni vál -ega -ega -a m geomorf. potresni val, ki se širi od mesta na Zemljinem površju, kjer ga je dosegel val iz potresnega žarišca S: sekundárni potrésni vál, strížni potrésni vál PRIM.: longitudinálni potrésni vál transverzálno merílo -ega -a s kart. graficno merilo, ki omogoca dolocanje dolžin z na­tancnostjo do 0,01 razdelitve glavne lestvice in oceno tocnosti do 0,001 razdelitve glavne lestvice tranzimánca -e ž agr. geogr. gl. tranzimánsa tranzimánsa -e tudi tranzimánca -e in trans-humánca -e ž (fr. transhumance) agr. geogr. polnomadsko pašništvo, za katero je znacil-no sezonsko ali obcasno, postopno seljenje pastirjev in živali na vecje razdalje, zlasti v vodoravni smeri, zaradi iskanja ugodne paše PRIM.: planínsko pášništvo tranzít -a m geogr. prometa . tranzítni promčt tranzítnalúka -e -e žgeogr. prometa . tranzítno pristaníšce tranzítna réka -e -e ž hidgeogr. reka, katere vodni režim ni skladen z naravnogeograf­skimi razmerami obmocja, ki ga precka S: eksóticna réka tranzítnicéstnipromčt-ega-ega-éta m geogr. prometa promet s cestnimi vozili med kraji v razlicnih državah cez ozemlje ene ali vec dru­gih držav PRIM.: tranzítni želézniški promčt tranzítni promčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora, prevajanje tekocin, prenos energije, informacij po dolocenih poteh med krajema v razlicnih državah cez ozemlje tretje države S: tranzít GL: geogr. prometa tranzítnicéstnipromčt, geogr. prometa tranzítni želézniški promčt tranzítni turízem -ega -zma mgeogr. turizma . prehódni turízem tranzítni želézniški promčt -ega -ega -éta m geogr. prometa promet z železniškimi vozili med kraji v razlicnih državah cez ozemlje ene ali vec drugih držav PRIM.: tranzítni céstni promčt tranzítno pristaníšce -ega -a s geogr. prometa luka z ustreznimi napravami in objekti za pre­tovarjanje, skladišcenje, predelavo, dodelavo blaga, namenjenegazaprevozv drugo državo S: tranzítna lúka travertín -a m 1. geomorf. trda, svetla apnena siga, ki se izloca ob vrocih izvirih ali v mirni površinski vodi in je zaradi naknadno zapol­njenih por z apnencem gosta2. geomorf., geogr. krasa . lehnják travínje -a s 1. agr. geogr. zemljiška kategorija z gostim prepletom korenin rastlinskih združb iz vrst trav, zeli in strocnic, ki se kosi (travni­ki) ali se na njej pase živina (pašniki) PRIM.: travíšce 2. agr. geogr. travna ruša z vsemi rast­linskimi vrstami na dolocenem zemljišcu, v kateri se lahko ugotavlja npr. gostota, trajnost, spreminjanje rastlinske sestave travíšce -a s biogeogr., agr. geogr. s travami, travam podobnimi in/ali zelišcnimi vrstami poraslo zemljišce, namenjeno košnji ali paši PRIM.: travínje (1) trávnata savána -e -ež biogeogr. savana, skle­ njeno porasla s travami in drugimi zelnatimi rastlinami, z zelo redkim vmesnim drevjem PRIM.: drevésna savána, gózdna savána, savána s trnátim grmícevjem trávnata stépa -e -e ž biogeogr. stepa, porasla s travami in drugimi zelišcnimi rastlinami PRIM.: nízkotrávna stépa, viskotrávna sté-pa trávnik -a m biogeogr. s travami in z drugimi zelišcnimi vrstami poraslo obdelovalno zemljišce, namenjeno pridelovanju krme za živino, za katero so znacilni košnja, gnojenje, ponekod namakanje 2. agr. geogr. s travami poraslo zemljišce za pridelovanje krme za živino kot temeljna katastrska zemljiška kategorija, ki vkljucuje tudi košenice PRIM.: pášnik (2) GL: agr. geogr. barjánskitrávnik, geomorf., geogr. krasa grbínasti trávnik, agr. geogr. mokrôtni trávnik trávniški kolobár -ega -ja m agr. geogr. izboljša-no dveletno kolobarjenje, pri katerem se med setvama glavnih kulturnih rastlin, zlasti žit, poseje trava za košnjo in pašo živine trávno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje, na katerem prevladujejo šaši in ostricevke trdakamnína -e -e ž pedogeogr. spodnjihorizont v profilu prsti, ki ga sestavljajo trde, nerazpa­dle kamnine S: horizónt R, R-horizónt PRIM.: máticna podlága trdaklóža-e-ežhidgeogr. napihana,trdnospri­jetaplast snega na snežnipodlagi, znacilna za privetrne lege PRIM.: męhka klóža trdín -a m geomorf. nižji osamelec, ki se je ohranil kot vzpetina zaradi vecje odpornosti gradiva proti preperevanju in drugim ekso­genim procesom PRIM.: bornhardt, bút, dájk (2), inselberg, kópje, monadnock trdi odtňk -ega -óka m geomorf., hidgeogr. koli-cina plavja razlicne velikosti, ki ga nosi reka skozi dolocen recni prerez v casovni enoti, izražena v g/s, kg/s, mł/s trdnjávsko mésto -ega -a s geogr. nas. . utrjeno mésto trdo ívje -ega -a s klimatogeogr. zrncasto ivje, prekrito s kristalastimi vejicami PRIM.: męhko ívje trdta vde -e -- ž hidgeogr. lastnost vode glede na vsebnost ionov kalcija in magnezija, zlasti v obliki karbonatov trgovína trébljenje gzda -a -- s agr. geogr. . izseká­ vanje trébljenje krása -a -- s geogr. krasa . cíšcenje krása treenska otoplítev -e -tve [trénska] ž klimato­geogr., geomorf. otoplitev na severu Evrope, med 230.000 in 195.000 letipred sedanjostjo, primerljiva z mindelsko-riško otoplitvijo v Alpah tréking -a m geogr. turizma skupinsko ali indi­ vidualno popotovanje na vecje razdalje, na­vadno peš po hribovitem, težje dostopnem, prometno odmaknjenem obmocju PRIM.: pohódništvo tretjínskahúba -e -e ž agr. geogr., v srednjem veku kmetija, nastalaz razdelitvijo hubenatridele, velika približno 10 oralov PRIM.: cetrtínska húba, húba (2), osmínska húba, polovícna húba, šestínska húba trétji svét -ega svetá m 1. polit. geogr. navadno manj razvite države, ki ne pripadajo nobe­nemu politicnemu bloku PRIM.: cetrti svét 2. polit. geogr. . držáve v razvôju trg -a m 1. geogr. nas. podeželsko naselje, kiima v sodobnosti lahko vlogo manjšega lokalnega središca, v preteklosti pa je imelo pravico do tržnega dne, obrtne dejavnosti, ni pa imelo samouprave in v srednjem veku pravice do obzidja, cetudi je bilo pomembno trgovsko ali celoupravnosredišceS: trškonasélje2. geogr. nas. prostor med stavbami in/ali zelenicami v naselju, prvotno namenjen trgovanju in se­stajanju ljudi, zdaj vecinoma razširjena ulica s parkovnim zelenjem, mirujocim cestnim prometom in javnimi funkcijami, najveckrat rezervirana za pešce 3. geogr. nas., agr. geogr. . tržnica 4. spl. geogr. . tržíšce (1) trgovína -e ž spl. geogr. gospodarska dejavnost posredovanja blaga in storitev med proizvod­njo in porabo, ne da bi se ob tem znacilnosti blaga bistveno spremenile, pri cemer se kot prodajalci, kupci in organizatorji tržišca po­javljajo posamezniki in podjetja GL: spl. geogr. mednárodna trgovína, spl. geogr. nótranja trgovína, polit. geogr. prôsta trgovína, spl. geogr. svetôvna trgovína, polit. geogr. svo­bôdnatrgovína, spl. geogr. zunánjatrgovína (1, 2) trgovínski cénter -ega -tra m geogr. nas. . nakupoválno sredíšce trgôvska cetrt -e -i ž geogr. nas. mestna cetrt s številnimi blagovnicami, specializiranimi trgovinami, gostinskimi lokali, kar vpliva na njeno prevladujoco funkcijo, znacilen utrip, videzS: nakupoválnacetrtPRIM.: industríjska cetrt, prométna cetrt, stanovánjska cetrt, univerzitétnacetrt,uprávnacetrt,zabavíšcna cetrt trgôvskalúka-e-ežgeogr. prometa . trgôvsko pristaníšce trgôvsko pristaníšce -ega -a s geogr. prometa pristanišce z ustreznimi napravami in objekti za pretovarjanje, skladišcenje, dodelavo, pre­delavo blaga, z drugimi gospodarskimi dejav­nostmi, povezanimi z dejavnostjo pristanišca S: trgôvska lúka PRIM.: tovórno pristaníšce trhlína -e ž pedogeogr. zelo kisel humus, nastal pri nebiološki humifikaciji iz slabo razpa­dlega opada iglavcev in rese, ki sestavlja O-horizontzlastigozdnihprsti S: surôvihúmus PRIM.: prhlína, sprstenína triangulácija -e ž kart. merjenje Zemljinega površja, pri katerem se v mreži trikotnikov izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice GL: kart. aęrotriangulácija triangulacíjska tócka -e -e ž kart. tocka s tocno doloceno lego na Zemljinem površju, od katere se izhaja pri triangulaciji S: trigo­nométricna tócka triangulacíjsko známenje -ega -a s kart. zna­menje za oznacevanje triangulacijskih tock trías -a m geomorf. najstarejša perioda me-zozoika, med 245 in 208 milijoni let pred sedanjostjo tribalízem -zma m polit. geogr. gospodarsko in politicno vedenje, znacilno za mnoge afriške države, ki izhaja iz težnje po uveljavljanju ko­ristidolocenega plemenain ne koristicelotne državne skupnosti trigonométricna tócka -e -e ž kart. . trian­ gulacíjska tócka triktna délta -e-ežgeomorf. deltaizrazitotri­kotneoblike PRIM.: kljúnasta délta, lopátasta délta, podolgováta délta, prstasta délta trílaterácija -e ž kart. vzpostavitev mreže tri­kotnikov z neposrednim merjenjem razdalj trílétno kolobárjenje -ega -a s agr. geogr. kolo­ barjenje, ki se zacne uporabljati v 6. stoletju severno od Loare v zdajšnji Franciji in do konca srednjega veka postane prevladujoce v vsej Evropi, pri katerem se na ustaljenih njivah doloceno zemljišce v triletnem obdobju prvi dve leti zaseje zlasti z ozimnim in jarim žitom, tretje leto pa pusti v prahi PRIM.: dv­ létno kolobárjenje, včclétno kolobárjenje GL: agr. geogr. izbóljšano trílétno kolobárjenje tríplje -a s agr. geogr. razdelitev njivskega zemljišca posameznega kmetovalca na tri približno enake dele, ki se v dogovoru z last-niki sosednjih parcel glede gojenih poljšcin usklajeno obdelujejo po sistemu triletnega kolobarjenja PRIM.: dvplje trírnik -a m 1. geomorf. znacilen kamen v pušcavi, ki ga je izoblikoval veter s pihanjem iz razlicnih smeri 2. geomorf. trioglat kamnit košcek, znacilen za vetrno akumulacijo trkanje plôšc -a -- s geomorf. stikanje dveh sosednjih litosferskih plošc, ki povzroca gu­banje in subdukcijo PRIM.: razmíkanje plôšc, zmíkanje plôšc trnáta savána -e-e ž biogeogr. . savána s trnátim grmícevjem trobéntastadolína -e -e ž geomorf. proglacialna dolina pod ustjem nekdanjega ledeniškega jezika, ki se od tod razširi v obliki trobente tróficni nivó pretvórbe energíje -ega -ja ----m pokr. ekol. vsaka od ravni, na kateri se pretvarja energija in nastaja biomasa, pri cemer gre na prvi ravni za zelene rastline, t. j. primarne proizvajalce, na drugi za rastli­nojedce in na tretji za mesojedce trofogéni slňj jézera -ega slôja -- m hidgeogr. zgornji sloj jezerske vode, v katerem s foto­sintezo nastaja organska snovPRIM.: trofolítski slňj jézera trofolítski slňj jézera -ega slôja -- m hidgeogr. spodnji sloj jezerske vode, v katerem zaradi pomanjkanja svetlobe ni fotosinteze in prevla­duje razkroj organske snovi PRIM.: trofogéni slňj jézera trmba -e ž klimatogeogr. lijakast zracni vrtinec pod nevihtnim oblakom, pogost nad toplim morjem, redkejši v južnem delu Srednje Evrope S: hláce GL: klimatogeogr. vôdna trómba trpi -ov m mn. spl. geogr. . trópski pás tržno kmécko gospodárstvo tropofít -a m biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram na obmocjih, kjer se menjavata suha in deževna doba tropopávza -e ž klimatogeogr. mejna plast med troposfero in stratosfero troposfęra -e ž klimatogeogr. najnižja plast ozracja, ki sega do višine 7 km nad tecajema in 17 km nad ekvatorjem, v kateri poteka vecina vremenskih procesov trpska klíma -e -e ž klimatogeogr. . trópsko podnébje trópska zrácna célica -e -e -e ž klimatogeogr. zracna celica s pasatnimi vetrovi pri tleh, vzhodnikom v višinah in pasom intertropske konvergence GL: klimatogeogr. ekstrópska zrácna célica trópska zrácna gmôta -e -e -e ž klimatogeogr. zracna gmota nad tropskim obmocjem, ki jo topel in suh veter prenaša nad obmocja zmernih širin trpske bolézni -ih -- ž mn. spl. geogr. bolezni, ki se endemicno pojavljajo na tropskih in sub-tropskih obmocjih, deloma zato, ker njihovi povzrocitelji in prenašalci lahko preživijo le v toplem podnebju, deloma zaradi tamkajšnjih neustreznih higienskih razmer in pomanjklji­ve zdravstvene oskrbe, npr. malarija, rumena mrzlica, bilharciaza, spalna bolezen trpski cikln -ega -a m 1. klimatogeogr. vrtin-cast viharni veter, znacilen za tropski pas 2. klimatogeogr. depresija v tropih trpski dán -ega dnéva m klimatogeogr. . vróci dán trópski dežévni gózd -ega -ega -a m biogeogr. listnatigozd tropskega pasu, v katerempravi­loma v izrazitih nadstropjih raste raznovrstno vednozeleno drevje z ovijalkami in epifitiS: džúngla (5) trpski krás -ega -am 1. geogr. krasa kras, na­stal v tropskem podnebju 2. geogr. krasa kras v tropih, za katerega so znacilne svojsko obliko-vane vzpetine, npr. mogote, stolpi, stožci trpski pás -ega pasú m spl. geogr. pokrajinski pas s tropskim podnebjem S: trópi PRIM.: árk­ticnipás,boreálnipás,polárnipás,súbpolárni pás, súbtrópski pás, zmérni pás trpsko jézero -ega-a s hidgeogr. jezero s stalno temperaturopovršinskeplastivodenad4°C, ki se z globino znižuje, znacilno za nižavja tropskega pasu trópsko kmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. poli­kulturno kmetijstvo v tropskem pasu, pri­lagojeno razlicni kolicini padavin in njihovi razporeditvi med letom, ki zaradi visokih temperatur ob morebitnem potrebnem na­makanju omogoca celoletno obdelavo z vec žetvami PRIM.: súbtrópsko kmetíjstvo trpsko léto -ega -a s mat. geogr. cas med dvema zaporednima prehodoma Sonca ali Zemlje skozi pomladišce trpsko mrje -ega -a s hidgeogr. morje v trop­skem pasu PRIM.: árkticno mórje trpsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje s stalnimi visokimi temperaturami, znacilno za obmocje na obeh straneh ekva­torja, praviloma do povratnikov S: trópska klíma trstícje -a s agr. geogr. zamocvirjeno zemljišce, poraslo s trstikami ali drugimi mocvirskimi rastlinami, ki jih je mogoce gospodarsko izkorišcati, od sedemdesetih let 20. stoletja katastrska zemljiška kategorija trstícno bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. ev­trofno barje, na katerem prevladuje trsticje trško nasélje -ega -a s geogr. nas. . trg (1) trúst -a m ind. geogr. združenje industrijskih podjetij iste panoge v eni državi, npr. jeklarski trust v Združenih državah Amerike PRIM.: kartél, koncęrn, monopól (1) trznína -e ž agr. geogr. . práha (1) tržíšce -a s 1. spl. geogr. obmocje kupovanja, prodajanja, posredovanja blaga in storitev S: trg (4) 2. spl. geogr. kupovanje, prodajanje, po­sredovanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje tržna kmetíja -e -e ž agr. geogr. kmetija, ki pri­deluje presežke kmetijskih pridelkov in se na trgu pojavlja kot ponudnik in povpraševalec S: tržno kmécko gospodárstvo PRIM.: avtár­kicna kmetíja tržnica -e ž geogr. nas., agr. geogr. urejen prostor v mestih, namenjen zlasti prodaji kmetijskih pridelkov, ki jih neposredno prodajajo pride-lovalci iz bližnje okolice, s cimer oskrbujejo mešcane zlasti z zelenjavo, sadjem S: trg (3) tržno kmécko gospodárstvo -ega -ega -a s agr. geogr. . tržna kmetíja tržnokmetíjstvo -ega -a s agr. geogr. kmetijstvo, pri katerem se pridelki pridelujejo za prodajo zaradi ustvarjanja dobicka in se uveljavlja z izrazitejšo delitvijodela,narašcanjemštevila prebivalcev, industrializacijo S: komerciálno kmetíjstvo PRIM.: sámozadôstno kmetíjstvo tsunami -ja[cunámi] m hidgeogr. gl. cunámi TTN TTN-ja[tetečn] m krajšavakart. . tęmeljni topográfski nacrt túf -a m geomorf. piroklasticna kamnina, nastala z diagenezo vulkanskega prahu ali pepela S: grňh tugúrio -a m (šp.) geogr. nas. barakarsko na­selje v obmestjih velikih mest v Kolumbiji PRIM.: barriada, básti, bidonville, callampa, favéla, gacekondu, jacale, rancho, slum (2), villa miseria túndra -e ž biogeogr. pokrajina severno od pola­rne gozdne meje, porasla z nizkimi zelnatimi rastlinami, grmi, lišaji in mahovi GL: biogeogr. gózdna túndra, biogeogr. lesotún­dra túndrsko obdóbje -ega -a s klimatogeogr., bio-geogr. obdobje v pleistocenu, ko so v zdaj drugacnih pokrajinah prevladovale znacil­nostitundre tunélska dolína -e -e ž geomorf. dolina s strmi-mi pobocji, nastala pod ledenim pokrovom tunélska jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, ki predira vzpetino od enega do drugega pobocja turbuléntni vdni tk -ega -ega -a m hidgeogr. zelo hiter vodni tok, v katerem so vrtinci in se vodni sloji mešajo med seboj S: vrtíncasti vôdni tók PRIM.: laminárni vôdni tók turíst -a m geogr. turizma oseba, ki potuje, za-casno biva v dolocenem kraju zaradi oddiha, razvedrila, zdravljenja turísticnabiválnazmogljívost -e -e -i ž geogr. turizma . turísticni biválni objékt turísticna ínfrastruktúra -e -e ž geogr. turizma bivalni, gostinski, športni, rekreativni, pro-metni in drugi objekti in naprave v javni ali zasebni lasti, namenjeni za bivanje, oskrbo, rekreacijoturistov turísticna intenzívnost -e -i ž geogr. turizma pokazatelj pomembnosti turizma, ki se izraža kot koeficient, izracunan iz razmerja med številom turisticnih nocitev v enem letu in številom stalnih prebivalcev v dolocenem kraju, obcini, pokrajini turísticnajáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, opremljena za obisk turistov in z organizirano vodniško službo turísticna kárta -e -e ž kart. . turísticni zemljevíd turísticna néto potoválna intenzívnost -e -- -e -i ž geogr. turizma delež oseb od skupnega številaprebivalcev dolocenegaobmocja, kiso bilevproucevanemobdobju,navadnov enem letu, na vsaj enem turisticnem potovanju, ki je trajalo najmanj 5 dni oziroma z najmanj štirimi prenocevanji, izražen v odstotkih turísticna potoválna pogóstost -e -e -i ž geogr. turizma povprecno število turisticnih potovanj na udeleženca z dolocenega ob-mocja, države turísticna régija -e -e ž geogr. turizma regija, v kateri se zaradi pokrajinske privlacnosti in primerne opremljenosti s turisticno infra-strukturo prebivalstvo intenzivno ukvarja s turizmom, zato je cilj turisticnih potovanj turísticna smér -e smerí ž geogr. turizma smer turisticnih potovanj proti turisticno privlac­nim krajem, pokrajinam, državam PRIM.: turísticni tók turísticna valorizácija -e -e ž geogr. turizma vrednotenje dolocenega obmocja s stališca njegove možnosti, primernosti za razvoj turizma turísticni biválni objékt -ega -ega -a m geogr. turizma nepremicni ali premicni objekt, na­menjenzabivanjeinprenocevanjeturistov S: turísticna biválna zmogljívost turísticnicénter -ega -tra mgeogr. turizma, geogr. nas. . turísticno sredíšce turísticni krŕj -ega krája m 1. geogr. turizma, splošno kraj, kjer je zaradi primarnih in se­kundarnih turisticnih dobrin prevladujoca gospodarska dejavnost turizem S: turísticno nasélje 2. geogr. turizma, ožje kraj, kjer se turi­sticni objekti in storitve uporabljajo zlasti za turiste S: turísticno nasélje 3. geogr. turizma, širše kraj, kjer se turisticni objekti in storitve uporabljajo zlasti za poslovne goste GL: geogr. turizma gôrski turísticni krŕj, geogr. turizma izlétniški turísticni krŕj, geogr. turizma mónofunkcionálni turísticni krŕj, geogr. turizma T-vrédnost obmôrski turísticni krŕj,geogr. turizma pólifunk­cionálni turísticni krŕj, geogr. turizma zdravilíški turísticni krŕj turísticnitók -ega -a m geogr. turizma pomemb­nejša smer turisticnih potovanj proti turistic­no privlacnim krajem, pokrajinam, državam PRIM.: turísticna smér turísticni zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, prirejen posebej za turisticne goste, izletnike S: turísticna kárta turísticno nasélje -ega -a s geogr. turizma . turísticni krŕj (1, 2) turísticno sredíšce -ega -a s geogr. turizma, geogr. nas. vecje turisticno naselje, ki je vse­stransko urejeno in opremljeno s številnimi objekti, napravami za nastanitev, prehrano, rekreacijo, šport in zadovoljevanje drugih po­treb turistov, npr. gorsko, obmorsko, zdravili­ško turisticno središce S: turísticni cénter turízem -zma m 1. geogr. turizma pojav, da kdo potuje, zacasno biva v dolocenem kraju za­radi oddiha, razvedrila, zdravljenja 2. geogr. turizma gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z oskrbovanjem turistov GL: geogr. turizma alternatívni turízem, geogr. turizma domáci turízem (1, 2), geogr. turizma ékoturízem, spl. geogr. geografíja turízma, geogr. turizma gôrski turízem, geogr. turizma igrálniški turízem, geogr. turizma individuálni turízem, geogr. turizma inozémskiturízem, geogr. turizma izlétniški turízem, geogr. turizma, geogr. krasa jámski turízem (1, 2), agr. geogr. kmécki turízem, geogr. turizma kongrésniturízem, geogr. turizma konvencionálni turízem, geogr. turizma lôvni turízem, geogr. turizma lôvski turízem, geogr. turizma masôvni turízem, geogr. turizma męhki turízem, geogr. turizma méstni turízem, geogr. turizma mnóžicni turízem, geogr. turizma nakupoválni turízem, geogr. turizma návticni turízem, geogr. turizma obmôrskiturízem, geogr. turizma pocítniški turízem (1, 2), geogr. turizma polétni turízem (1, 2), geogr. turizma prehódni turízem, geogr. turizma skupínskiturízem, geogr. turizma sňnarávni turízem,geogr. turizma staci­onárniturízem, geogr. turizma tranzítniturízem, agr. geogr. turízem na kmetíji, geogr. turizma vér-ski turízem, geogr. turizma zdravilíški turízem, geogr. turizma zímski turízem turízem na kmetíji -zma -- -- m agr. geogr. do-polnilna dejavnost z namenom na majhnih kmetijah zagotoviti dodatni zaslužek, polno zaposliti delovno silo, omogociti porabo trž­nih viškov v domacem okolju, popestriti tu­risticno ponudbo, gostom omogociti letovanje v neokrnjeni naravi S: kmécki turízem turkestánski ledeník -ega -a m hidgeogr. ozek in dolg dolinski ledenik, ki v zatrepu doline nastaja neposredno iz pobocnega plazovnega snega T-vrédnost -i [té] ž pedogeogr. . katiónska iz­menjálna kapacitéta U ucínek tôple gręde -nka -- -- m klimatogeogr., var. okolja segrevanje Zemljinega površja zaradi vecje prepustnosti ozracja za kratko­valovno in zmanjšane prepustnosti za dolgo­valovno sevanje kot posledica antropogene spremembe sestave ozracja, zlasti zaradi narašcajoce kolicine ogljikovega dioksida S: efékt tôple gręde udárnastrán -e straní ž geomorf. stran vzpetine, ki je ob premikanju ledenika izpostavljena njegovemu neposrednemu pritisku udárni brég -ega -a m geomorf. . zunánji brég Ú-dolína -e ž geomorf. . ledeníška dolína udomacevánje -a s agr. geogr. . domestifi­kácija udňr -ôra m geomorf. udrtina nad podzemno votlino udnica -e ž geogr. krasa vecja vrtaca s strmim skalnatim pobocjem, domnevno nastala z udorom površja udni potrčs -ega -ésa m geomorf. potres, nastal zaradi udora stropa nad podzemno votlino udrno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, ki se odpre na površje z udorom udno mje -ega -a s hidgeogr. morje, nastalo s preplavljenjem ugreznjenih delov kopnega S: ingresíjsko mórje udrta kaldęra -e -e ž geomorf. kaldera, nastala z udorom nad izteceno magmo ugásli ognjeník -ega -a m geomorf. . ugásli vulkán ugásli vulkán -ega -a m geomorf. vulkan, ki ne deluje, kar pomni cloveštvo S: mrtvi vulkán, ugásliognjeníkPRIM.: aktívnivulkán,delujóci vulkán, spéci vulkán ugréz -a m geogr. krasa kotanja na pokritem krasu, nastala s postopnim ugrezanjem ali hipnim ugrezom S: gréz ugrézanje zráka -a--s klimatogeogr. spušcanje, zgošcevanje in obenem segrevanje zraka, znacilno zlasti za subtropsko podnebje in anticiklon PRIM.: dvíganje zráka ugreznínsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v kotanji, nastali s posedanjem površja nad premogovniškimialidrugimirudniškimirovi S: montanogéno jézero, rúdniško jézero ugréznjeni píngo -ega -a m geomorf. pingo z ugreznjenim, kraterju podobnim vrhnjim delom zaradi zacetka njegovega razpadanja kotposledicepodnebnespremembealizaradi taljenja njegovega ledenega jedra uhlenberška otoplítev -e -tve [ul.nbęrška] ž klimatogeogr., geomorf. zgodnjepleistocenska otoplitev v Alpah med mlajšo in starejšo do-navsko poledenitvijo, primerljiva z waalsko otoplitvijo v severni Evropi S: uhlenberški ínterglaciál uhlenberški ínterglaciál -ega -a [ul.nbęrški] m klimatogeogr., geomorf. . uhlenberška oto­plítev ujéti meánder -ega -dra m geomorf. meander, ki umrljívost je zaradi tektonskega dviganja površja vrezan v trdno kamnino, zato senemoreprestavitiS: živoskálni meánder PRIM.: prôsti meánder újma -e ž 1. klimatogeogr. dogodek, pojav v na­ravi, ki povzroca škodo širšega obsega, nastal zaradi izjemnih vremenskih dogajanj PRIM.: neúrje 2. spl. geogr. . narávna nesréca ukrívljena gúba -e -e ž geomorf. . prepóg­ njena gúba ukrívljenostpovršja -i -- ž geomorf. izracunano prostorskospreminjanjenaklona,ekspozicije površja ali razmerje med kotno in dolžinsko enoto, izraženo v stopinjah ali radianih na meter, ki je obratno sorazmerno s polmerom pripadajocega umišljenega kroga PRIM.: po­bócni prerčz úlicna vás -e vasí ž geogr. nas. . obcéstna vás úlicniblók -ega -a m geogr. nas. skupina parcel, stavb med vzporedno potekajocimi ulicami, cestami últraabisál -a m hidgeogr. obmocje oceanskega dna v globokomorskih jarkih, v globini vec kot 6000 m S: hadálna cóna últrametamorfóza -e ž geomorf. skrajna stopnja kamninske preobrazbe, pri kateri so kamnine zaradi mocno povecanih pritiskov in tempe­rature delno ali povsem pretaljene, pri cemer s prekristalizacijo, delno tudi z dovajanjem bližnjega kamninskega gradiva, nastajajo novi minerali últravijólicno sévanje -ega -a s var. okolja cloveku škodljivo elektromagnetno sevanje z valovno dolžino med 380 in 13 nanometri, ki se na Zemljinem površju krepi zaradi raz­krajanja ozonske plasti v ozracju umázanaindustríja -e -e ž var. okolja, ind. geogr. industrijske panoge, npr. predelava rud, pre­moga, nafte, proizvodnja celuloze, kemicnih snovi in izdelkov, ki okolje onesnažujejo bolj kot druge industrijske panoge S: nčcísta industríja PRIM.: císta industríja úmbricni horizónt -ega -a m pedogeogr. dia­gnosticni horizont s slabo izraženo strukturo, vsuhemstanjutrd,manjkot 50-odstotnona-sicen z bazami S: Aum-horizónt, horizónt Aum umétni dčž -ega dežjŕ m klimatogeogr. dež, ki nastane zaradi umetnega vnosa kondenzacij­skih jeder v oblake umétni potrčs -ega -ésa m geomorf. šibek kra­jevni potres, nastal zaradi clovekove dejav­nosti, npr. preobremenitve pod umetno vodno akumulacijo, posedanjav rudniku, eksplozije v kamnolomu, bombardiranja umétno gnojílo -ega -a s agr. geogr. anorgansko mineralno gnojilo, ki se izdeluje v tovarnah iz dušika, fosforja in kalija, ali njihovih mešanic PRIM.: narávno gnojílo umétno jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, nastalo s clovekovim posegom v naravne razmere S: antropogéno jézero PRIM.: narávno jézero umétno narejęni objékt -- -ega -a m kart. to-pografski objekt, ki ga je naredil ali bistveno spremenil clovek umétno prezracevánje vôde -ega -a -- s hidgeogr. prezracevanje vode z vpihovanjem zraka, npr. v komunalnih cistilnih napravah umétnostnispomeník -ega -a m geogr. turizma, geogr. nas. z umetnostnega vidika pomembna stavba, skupinestavb, oblikovanispomeniki, stavbarske sestavine, slikarski, kiparski in drugi umetniški izdelki umikálna fáza -e -e ž hidgeogr., geomorf. obdobje, ko se ledenik zaradi zmanjševanja kolicine ledu krajša ali/in oži S: kátaglaciál,ledeníško nazadovánje PRIM.: miroválna fáza, napre­doválna fáza, talílna fáza umikálna moréna -e -e ž geomorf. morena, navadno celna, ki nastane pri postopnem umikanju ledenika umikálnistádij -ega -a m klimatogeogr., geomorf. zastoj v umikanju ledenika v poznoglacial­nemobdobju GL: geomorf., klimatogeogr. bohínjski umikálni stádij umíkanje ledeníka -a -- s hidgeogr. krajšanje ali/in oženje ledenika zaradi zmanjševanja kolicine ledu ali pocasnejšega premikanja PRIM.: napredovánje ledeníka umíranje gozdv -a -- s var. okolja bistveno povecano odmiranje iglavcev in listavcev na obsežnih obmocjih Evrope in Severne Amerike, ki ga povzrocata zlasti kisli dež in neustrezno gospodarjenje z gozdovi umíranje rék -a -- s var. okolja odmiranje orga­nizmov v tekocih vodah zaradi njihovega pretiranega onesnaževanja umrljívost -i ž demogeogr. število umrlih na dolocenem obmocju v dolocenem obdobju, ki se praviloma izracunava na 1000 prebi­valcev v enem letu S: mortalitéta, smrtnost PRIM.: ródnost GL: demogeogr. specíficna stôpnja umrljívosti, demogeogr. stôpnja umrljívosti unifrmna régija -e -e ž spl. geogr. . homo- géna régija unitárna držáva -e -e ž polit. geogr. država, v kateri centralna državna oblast povsem nad­zira in usmerja državno politiko na celotnem ozemlju in daje, zagotavlja poddržavnim po­liticnoteritorialnim enotam na njihovem ob-mocju dolocene soupravljavske pristojnosti univerzitétna cetrt -e -i ž geogr. nas. mestna cetrt z univerzo, številnimi fakultetami in študentskimi domovi, kar vpliva na njeno prevladujoco funkcijo, znacilen utrip, videz PRIM.: industríjska cetrt, prométna cetrt, sta­novánjska cetrt, trgôvska cetrt, uprávna cetrt, zabavíšcna cetrt upádek števíla prebiválcev -dka -- -- m demogeogr. . négativni prirástek števíla pre­biválcev upráva -e ž geogr. nas. organizirana dejavnost države ali drugih nosilcev oblasti, ki ureja, vodi in zagotavlja nemoteno gospodarsko, socialno, kulturno delovanje dolocene družbe insegledenanosilcedelinadržavno upravo, lokalnosamoupravo GL: spl. geogr. jávna upráva, polit. geogr. ozémlje v zaúpni uprávi uprávna cetrt -e -i ž geogr. nas. mestna cetrt s številnimi ustanovami javne uprave, kar vpli­va na njeno prevladujoco funkcijo, znacilen utrip,videz PRIM.: industríjska cetrt, prométna cetrt, stanovánjska cetrt, trgôvska cetrt, uni-verzitétna cetrt, zabavíšcna cetrt uprávna enta -e -e ž spl. geogr. temeljna pros-torska enota, v kateri je združenih vec obcin, zazagotavljanjeracionalnegain ucinkovitega opravljanja nalog državne uprave uprávna męja -e -e ž polit. geogr. meja, dolocena z upravnimi postopki, npr. med regijami, ob­cinami, šolskimi okoliši uprávna razdelítev -e -tve ž plan. organizira­nost uprave in zastopanost upravnih organov na razlicnih teritorialnih ravneh uprávnopolíticna enôta -e -e ž polit. geogr. ozemlje z natancno dolocenimi upravnimi mejami in samostojnim upravnim statusom na poddržavni ravni, npr. pokrajina, obcina S: teritórij (4) PRIM.: políticnoteritoriálna enôta upwelling -a[apvéling] m hidgeogr. gl. apvéling urádno zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. zemljepisno ime, ki ga potrdi uradni imeno­slovni organ uragán -a m klimatogeogr. . orkán (1) uravnáva -e ž geomorf. obsežnejše ravno ali zložno površje brez vecjih vmesnih vzpetin PRIM.: ravnína GL: geomorf. sleménska uravnáva, geomorf. vršna uravnáva uravnávanje -a s geomorf. zmanjševanje višinskih razlik in zniževanje nadmorske višine površja, ki ju povzrocajo razlicni geomorfološki procesi, npr. preperevanje, denudacija, erozija, transport, akumulacija S: izravnávanje GL: geomorf. dvójno uravnávanje skálne pod-láge, geomorf. erozíjsko uravnávanje, geomorf. poligenétsko uravnávanje, geomorf. teoríja o dvójnem uravnávanju površja uravnovéšenipobócniprerčz -ega -ega -éza m geomorf. v vododržnih kamninah v starejšem sredogorskem fluvialnem reliefu znacilen prerez vobliki crke S, skladen z dolgotrajnimi geomorfološkimi procesi uravnovéšeni podôlžni récni prerčz -ega -ega-ega-éza m geomorf. podolžni prerez reke, v katerem sta erozija in akumulacija kolicin­sko uravnovešeni PRIM.: erozíjskaterminánta, izravnáni podôlžni récni prerčz urbána aglomerácija -e -e ž geogr. nas. . aglomerácija (1) urbána césta -e -ež geogr. prometa . méstna césta urbána ekologíja -e -e ž pokr. ekol., var. okolja del geografije o mestnem okolju in njegovih obremenitvah urbána ekonmika -e -e ž plan., geogr. nas. del ekonomije, ki se ukvarja z analizo mest glede na njihov gospodarski razvoj, vkljuce­nost v celotno državno gospodarstvo, javno gospodarstvo urbána eksplozíja -e -e ž geogr. nas. hitra in obsežna rast mest, nastajanje novih mest in preobrazba mestnega omrežja zaradi indu­ urbanizácija strializacije, deagrarizacije, v 19. stoletju znacilna za zahodno in srednjo Evropo, po 2. svetovni vojni že za skoraj ves svet GL: demogeogr. urbána eksplozíja prebivál­stva urbánaeksplozíjaprebiválstva-e-e--ždemo­geogr. zelo hitro narašcanje števila prebivalcev v mestih, ki ga povzroca zlasti priseljevanje mladegaprebivalstvazaradigospodarskih in socialnih razlik med posameznimi obmocji dolocene države in rasti prebivalstva v ob-dobju demografskega prehoda urbána fíziografíja -e -ežgeogr. nas. delurba­ne geografije, ki se ukvarja s kompleksnim opisovanjen, proucevanjem naravnih razmer v mestih in njihovi okolici urbána geografíja -e -e ž spl. geogr. del geogra­fije, ki obravnava mesto kot naselje in njegovo vlogo v vplivnem obmocju S: méstna geo­grafíja PRIM.: geografíja podežęlja urbána rába tál -e-e--ž geogr. nas. . méstna rába tál urbána régija -e -e ž geogr. nas. . méstna régija (1, 2) urbána vás -e vasí ž geogr. nas. vas, ki postane zaradi širitve mesta njegov sestavni del, vendar ohranja nekatere prvotne znacilnosti in identiteto, npr. Savlje, Šmartno ob Savi v Ljubljani urbáne fúnkcije -ih -ij ž mn. geogr. nas. . méstne fúnkcije urbáni sistém -ega -a m geogr. nas. omrežje mest v doloceni pokrajini, državi, ki so v svojih funkcijah medsebojno tesno povezana, prepletena urbanísticna zakonodája -e -e ž plan., geogr. nas. celota zakonskih aktov, s katerimi se predpisujejo lokacijski pogoji, ureditev in organiziranost naselij urbanísticna zasnôva -e -e ž plan. . urba­ nísticni nacrt urbanísticni nacrt -ega -a m plan. prostorski dokument, narejen za obmocje mest, njihove neposredne okolice ali vecjih naselij, ki po­drobneje doloca družbenogospodarske, ar­hitektonske, tehnicne, prometne, infrastruk­turne in okoljske vidike posegov v prostor, upoštevane tudi v zazidalnih, lokacijskih na-crtih S: urbanísticna zasnôva urbanísticni spomeník -ega -a m geogr. turiz-ma, geogr. nas. s stališca oblikovanja prostora pomembno mestno ali vaško naselje, del na­selja PRIM.: arheolóški spomeník, etnolóški spomeník, kultúrni spomeník, zgodovínski spomeník urbanísticno nacrtovánje -ega -a s plan. . urbanísticno planíranje urbanísticnoplaníranje -ega -a s plan. del pros-torskega planiranja, s katerim se nacrtujejo poselitev in z njo povezane prostorske ure­ditve, dolocajo pogoji za umestitev objektov v prostor S: urbanísticno nacrtovánje PRIM.: krajínsko planíranje, rurálno planíranje urbanístika -e ž geogr. nas. . urbanízem (1) urbanizácija -e ž 1. demogeogr., geogr. nas. število ali delež prebivalstva, ki biva, dela v mestih dolocene pokrajine, države 2. demogeogr., geogr. nas. selitveno gibanje prebivalstva s podeželskih na urbana obmocja in prebi­valstveni tokovi znotraj mestnih obmocij, kar povzroca kopicenje v mestih živecega prebivalstva oziroma vecanje deleža mest­nega prebivalstva 3. geogr. nas. civilizacijski proces širjenja mestnega nacina življenja, ki se kaže v prevzemanju mestnih vzorcev, nacinov vedenja in mišljenja, kar v razvitem delu sveta povzroca hitro zmanjševanje, iz­ginjanje razlik med mestnim in podeželskim prebivalstvom 4. geogr. nas. družbenogospo­darski in prostorski proces, ki ga sprožijo in kot posledica spremljajo demografske, socialne, gospodarske, fiziognomske in druge spremembe, praviloma v mestih, glede na nacin življenja tudi na podeželju 5. geogr. nas. zgošcanje, osredotocanje gospodarskih, soci­alnih dejavnosti zaradi industrije, storitvenih dejavnosti, znanstveno-tehnicnega napred­ka ali osebnih razlogov 6. geogr. nas. širitev mestnih dejavnosti v obmestja, prostorsko in funkcijsko povezovanje bližnjih, sosednjih naselij in povecevanje vplivnih obmocij mest zaradi posodabljanja prometnih sistemov GL: geogr. nas. dekoncentrírana urbanizácija, geogr. nas. dezurbanizácija (1, 2), geogr. nas. hípourbanizácija, geogr. nas. industríjska súburbanizácija, geogr. nas. koridórska urba­nizácija, geogr. nas. protourbanizácija, geogr. nas. razpršęna urbanizácija, geogr. nas. rur­banizácija, geogr. nas. stôpnja urbanizácije, geogr. nas. súburbanizácija (1, 2), demogeogr. súburbanizácija (3) urbanízem -zma m 1. geogr. nas. veda o graditvi, urejanju mest in drugih naselij S: urbanístika 2. geogr. nas. dejavnost, ki se ukvarja z nacr­tovanjemrazvoja,oblikovanjeminurejanjem mest, drugih naselij urbáno-industríjskiékosistém -ega -a m pokr. ekol. labilen, zaradi clovekovega delovanja mocno preoblikovan ekosistem z odprtim energijskim in snovnim pretokom, znacilen za vecja mesta in industrijska obmocja urbáno-industríjskikompléks -ega -ega -a m geogr. nas., ind. geogr. obsežno obmocje, v kate-rem se prepletajo vecje mestne aglomeracije in industrijske cone, brez jasno ugotovljivega vpliva mest oziroma industrije na njegov na­stanek, razvoj urbánoobmócje -ega -a s geogr. nas. . méstno obmócje urbáno oklje -ega -a s spl. geogr. . méstno oklje urbáno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. . méstno prebiválstvo urbár -ja m agr. geogr. zemljiškoposestni seznam iz fevdalnega obdobja, ki vsebuje navedbo naselij in posameznih kmetij, podatke o pridelkih, dajatvah in delovnih dolžnostih podložnika do zemljiškega gospoda uredítvenoobmócje -ega -a s plan. prostorsko in funkcionalno zaokroženo obmocje, ki se ureja z regionalno zasnovo prostorskega razvoja, z urbanisticnim oziroma krajinskim nacrtom in z lokacijskim nacrtom PRIM.: za­zidálno obmócje (2) uręjanje prostóra -a -- s plan. prostorsko in urbanisticno nacrtovanje kot celota ukrepov, s katerimi se doloceno obmocje razvija, ob-likuje skladno z dogovorjenimi politicnimi cilji usklajenih gospodarskih, socialnih, kul­turnih, okoljskih dejavnosti, razmer GL: plan. nosílci uręjanja prostóra úrni kót -ega -a m mat. geogr. kot med dekli­nacijskim krogom dolocenega ozvezdja in poldnevnikom dolocenega kraja na Zemlji skoziopazovališce,štetnaekvatorjuod0°do 360° oziroma od 0 do 24 ur v smeri dnevnega gibanja Zemlje usŕd -áda m 1. geomorf. odtrganje in zdrs po­vršinske plasti preperine na strmem pobocju 2. geomorf. površinska plast preperine, ki se na strmem pobocju loci, odtrga od celote in zdrsnenavzdol 3. geomorf. pobocje, razgaljeno zaradi odtrganja površinske plasti preperine in njenega zdrsa navzdol usedálnik -a m var. okolja bazen za fizikalno, mehansko cišcenje onesnaženih odpadnih voda, navadno kot del cistilne naprave, v katerem se voda umiri in zaradi usedanja lebdecih delcev zbistri S: bistrílnik usedlína -e ž 1. geomorf. .sedimčnt 2. geomorf. . sedimęntna kamnína uslúge uslúg ž mn. geogr. nas. dobrine, name-njene zadovoljevanju osebnih potreb ljudi, ki jih zagotavljajo zlasti drobna neproizvodna obrt, gostinstvo, sodobno telekomunikacijsko omrežje PRIM.: storítve uslúžnostnedejávnosti -ih -- ž mn. geogr. nas. dejavnosti, ki nudijo, zagotavljajo oskrbo z uslugami, npr. gostinstvo, neproizvodna obrt S: storítvene dejávnosti (2) PRIM.: storítvene dejávnosti (1) usmérjeni pláz -ega plazú m hidgeogr. . omejęni pláz usnjárskaindustríja -e -e ž ind. geogr., var. okolja industrijska proizvodnja usnja, izdelovanje usnjenih in krznenih koncnih izdelkov, npr. obutve, oblacil, drobnih predmetov, ki med obdelavo usnja onesnažuje okolje, zlasti tekoce vode ustaljęna živinoręja -e -e ž agr. geogr. hlevska ali pašna živinoreja, pri kateri se živina celo leto redi v hlevu in se ne seli, pri cemer mora biti v bližini kmeckega doma zagotovljena za­dostna kolicina potrebne krme S: stacionárna živinoręja PRIM.: selílna živinoręja ustaljęno pášništvo -ega -a s agr. geogr. pašna živinoreja, znacilna za obmocja z oceanskim podnebjem, ki omogoca celoletno rast trave, zato selahkopasocaseživinastalnoprehra­njuje v bližini kmeckega doma, ne da bi se moralaseliti S: stacionárno pášništvo PRIM.: selílno pášništvo ustaljęno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. v svetu prevladujoce poljedelstvo, pri katerem kmecko prebivalstvo, naseljeno v ustaljenih naseljih, obdelovalna zemljišca trajno obdelu­ uvňz je in izkorišca s kolobarjenjemS: stacionárno poljedélstvo PRIM.: selílno poljedélstvo ústje réke -a -- s hidgeogr. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, jezero ali morje S: récno ústje ustréznostzarekreácijo -i -- -- žgeogr. turizma . primérnost za rekreácijo ustrňj mésta -ôja -- m geogr. nas. . struktúra mésta ustrňjnasélja -ôja -- m geogr. nas. naselje glede na medsebojno prepletenost in soodvisnost prostorsko-fiziognomskih znacilnosti, cen­tralnih in drugih funkcij, družbenogospo­darske sestave prebivalstva UT UT-ja [uté -ęja] m (ang. Universal Time) kraj­ šava mat. geogr. . svetôvni cŕs UTC UTC-ja [utecé -ęja] m (ang. Universal Time Coordinated) krajšavamat. geogr. . koordinírani svetôvni cŕs utekocínjenje -a s 1. klimatogeogr. . kon­denzácija 2. geomorf. destabilizacija gradiva zaradi prerazporeditve ali povecanja koli-cine vode ob potresu, obilnih padavinah S: likvefikácija utrgani oblák -ega -a m klimatogeogr. kratko­trajen, izredno mocan in krajevno omejen naliv utrjenisnég -ega snegá mklimatogeogr., hidgeogr. . sprijéti snég utrjeno mésto -ega -a s geogr. nas. staro mesto na strateško pomembni tocki, ki je nastalo, se razvijalo zaradi pomembne utrdbe, npr. Ankara, Bam, Agra S: trdnjávsko mésto utrújenost prstí -i --ž pedogeogr., agr. geogr. zmanjšana rodovitnost prsti zaradi prevec intenzivne rabe, neprimernega kolobarjenja úvala -e ž geogr. krasa vecja kotanja s kraškim odtokom, sklenjenim višjim obodom in ne­ravnim dnom GL: geogr. krasa dólastaúvala,geogr. krasa viso­kogôrska úvala uveljávljeno domáce zemljepísno imé -ega -ega -ega -na s kart. . endoním uvňz -ôza m spl. geogr. nakup blaga in storitev v tujini in njihov prevoz cez državno mejo ob placilu carine v domaco državo S: impórt PRIM.: izvňz V V --[v..] m neskl. simbol mat. geogr. . vzhd (2) vádi -ja m geomorf. suha recna dolina z obcas­nim površinskim vodnim tokom v sušnem podnebju, z dnom, navadno pokritim s kolu­vialnim grušcem vadzna vda -e -e ž hidgeogr. padavinska voda, ki prodre v zgornje plasti površja in na­paja vodnjake ali pride na površje kot izvir vadzni pás -ega pasú m geogr. krasa vrhnji sloj v navpicnem prerezu kraškega podzemlja, v katerem votline zapolnjuje zrak, obdobno tudi voda, ki prenika s površja v globino S: aeracíjski pás, nčprežéti pás PRIM.: epifreá­ticni pás (1), freáticni pás vagnski kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za merjenje obsega dela v železniškem prometu, ki se izracunava tako, da se seštevajo zmnožki števila vagonov v vlakovnih kompozicijah in razdalje v km, ki jih te prevozijo valjęni récnitôvor -ega -ega tovóra m geomorf. recni tovor, ki ga deroca voda prestavlja po dnu struge zlasti s kotaljenjem, valjenjem váljna projékcija -e -e ž kart. kartografska pro-jekcija, pri kateri se s projiciranjem površje krogle prenaša na plašc valja S: cilíndricna projékcija PRIM.: ázimutnaprojékcija,stôžcna projékcija valovánje -a s hidgeogr. kolebajocegibanjepo­vršinskega sloja vode, ki ga povzrocajo zlasti veter, potresni sunki, izbruhi podvodnih vulkanov, plovece ladje, privlacna sila Lune in Sonca GL: hidgeogr. kolebajóce valovánje valni tk -ega -a m hidgeogr. krožno premika­nje vodnih delcev površinskega sloja v smeri širjenja valov, ki ga povzrocajo vetrni valovi varíscicna orogenéza -e -e ž geomorf. oro- Stopnje vzvalovanosti morske gladine Stopnja Videz morja Srednja višina valov (m) 0 mirno – 1 razgibano 0,00 do 0,10 2 malo valovito 0,11 do 0,50 3 zmerno valovito 0,51 do 1,25 4 valovito 1,26 do 2,50 5 mocneje valovito 2,51 do 4,00 6 zelo valovito 4,01 do 6,00 7 težko 6,01 do 9,00 8 zelo težko 9,01 do 14,00 9 izjemno težko vec kot 14,00 geneza, s katero se je v devonu in karbonu dvignilo variscicno gorovje S: varíscicno gúbanje PRIM.: alpinídska orogenéza, armo­rikánska orogenéza, hercínska orogenéza, kaledónska orogenéza varíscicno gorôvje -ega -a s geomorf. gorovje, nastalo z variscicno orogenezo varíscicno gúbanje -ega -a s geomorf. . va­ ríscicna orogenéza varoválni gzd -ega -a m var. okolja, biogeogr. gozd s posebnim režimom varovanja in spre­vladujoco varovalno vlogo, namenjen zlasti zašciti pred plazovi, erozijo prsti, hudourni­škimi nanosi in ohranjanju virov pitne vode PRIM.: gospodárski gózd, gózdni rezervát, gózd posébnega poména, rekreacíjski gózd varoválno obmócje -ega -a s var. okolja . zašcítno obmócje varovánje narávne dédišcine -a -- -- s var. váška skúpnost okolja navadno pravno doloceno ravnanje, s katerim se varuje in ohranja narava kot naravnadedišcina várstveno obmócje -ega -a s var. okolja ob-mocje, na katerem je dovoljena le neškodljiva, zlasti ekstenzivna raba zemljišc GL: geogr. prometa várstvenoobmócjeletalíšca, var. okolja, hidgeogr. vodovárstveno obmócje várstvenoobmócjeletalíšca-ega-a--s geogr. prometa ozemlje in zracni prostor v okolici letališca, namenjena varnemu vzletanju in pristajanju letal várstvo naráve -a -- s var. okolja navadno pra­vno dolocena dejavnost, ravnanje, s katerim se zaradi posebnega pomena varujejo narava, njene posamezne sestavine ali zavarovana obmocja várstvo okólja -a -- s var. okolja celovito priza­devanje, skrb družbe, države za ohranjanje cistega, zdravega okolja in za izboljševanje preobremenjenega, onesnaženega okolja S: okoljevárstvo,zašcíta okólja (2) GL: var. okolja integrálno várstvo okólja, var. okolja právno várstvo okólja várva -e ž geomorf. ena od sedimentnih plasti, ki se zaradi sezonskih sprememb v sedimen­taciji po zrnavosti in barvi loci od drugih plasti v naplavini ali usedlini, navadno v ledeniškem jezeru várvna sedimentácija -e -e ž geomorf. za lede­niška jezera znacilna sedimentacija, pri kateri se temnejše drobnozrnate plasti menjavajo s svetlejšimi zaradi sezonskih sprememb v odlaganju organskih snovi varzęa -e ž biogeogr. gl. varzęja varzęja -e in varzęa -e ž(port.) biogeogr. tropski deževni gozd v Amazonskem nižavju, ki je obcasno poplavljen PRIM.: hilęja, igápo vás vasí ž geogr. nas. podeželsko naselje kme­tijskega izvora, navadno manjše od mesta in brez pomembnejših centralnih, upravnih funkcij PRIM.: mésto GL: geogr. nas. álpska vás, geogr. nas. barjánska vás, geogr. nas. centrálna vás, geogr. nas. dlga vás, geogr. nas. fiziognomíja vasí, geogr. nas. gdna vás, geogr. nas. grúcasta vás, geogr. nas. identitéta vasí, geogr. nas. kolonizacíjska vás, geogr. nas. kráška vás, geogr. nas. obcéstna vás, geogr. nas. okrógla vás, geogr. nas. osrédnjeslo­vénska vás, geogr. nas. pannska vás, geogr. nas. pravokótna vás, geogr. nas. predálpska vás, geogr. nas. prenôva vasí, geogr. nas. pri­mórska vás, geogr. nas. razložęna vás, geogr. nas. razpršęna vás, geogr. nas. raztrésena vás, geogr. nas. revitalizácija vasí (1, 2), demogeogr. selítev vás–mésto, geogr. nas. sklénjena vás, geogr. nas. spálna vás, geogr. nas. sredíšcna vás (1, 2), geogr. nas. strnjena vás, geogr. nas. súbpanónskavás,geogr. nas. úlicna vás,geogr. nas. urbána vás, geogr. nas. vás s pravílnim tlórisom, geogr. nas. zagátna vás vás s pravílnim tlrisom vasí -- -- -- ž geogr. nas. vas z urejeno zasnovo, podtip sklenjene vasi, nastala z nacrtno kolonizacijo ali pre­ureditvijo prvotnega naselja váška skúpnost -e -i ž spl. geogr. prostorska enota, ki zajema obmocje podeželskega nase­lja, namenjena samoupravni organiziranosti njegovega prebivalstva váški atár -ega -ja m agr. geogr. . váško zemljíšce váško jędro -ega -a s geogr. nas. osrednji del vasi, kjer so, pogosto v izpostavljeni legi, hiše postavljene tesneje skupaj, in osredotocene morebitne centralne ustanove, dejavnosti váško zemljíšce -ega -a s agr. geogr. funkcio­nalno zemljišce okrog posameznega pode­želskega naselja, zaselka, ki je vecinoma v lasti in uporabi kmetij iz maticne vasi, dela vasi S: váški atár vát -a m (nem. Watte) geomorf. prehodno obmocje med kopnim in morjem na nizki obali, ki je ob plimi prelito z vodo in se med oseko osuši, znacilno za široke obalne ravnine ob Severnem morju vátenska obála -e -e ž geomorf. . vátska obála vátska obála -e -e ž geomorf. nizka obala z vati S: vátenska obála vbócenipobócniprerčz -ega -ega -éza m geo­morf. pobocje vzpetine, navadno v spodnjem delu recno-denudacijskega reliefa, nastalo zaradi mocne erozije in naplavljanja klastic­nih sedimentov S: konkávni pobócni prerčz PRIM.: izbóceni pobócni prerčz vdlbek -bka m geogr. krasa nekaj pedi širok in visok odmik skalne površine v navpicnih ali skoraj navpicnih legah v podtalnem krasu V-dolína -e[vé] ž geomorf. recna dolina s prere­zom v obliki crke V PRIM.: Ú-dolína včcjędrna aglomerácija -e -e ž geogr. nas. . policéntricna aglomerácija včcjędrna industrializácija -e -e ž ind. geogr. . policéntricna industrializácija (1) včcjezícna kárta -e -e ž kart. . včcjezícni zemljevíd včcjezícnizemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, na katerem so imena napisana v vec jezikih S: včcjezícna kárta včclétnokolobárjenje -ega -a s agr. geogr. kolo­barjenje, ki se v 18. stoletju zacne uporabljati v angleških provincah Norfolk in Suffolk in je še vedno prevladujoce v vsej Evropi, pri katerem se na ustaljenih njivah na dolocenem zemljišcu v štiri- do osemletnih obdobjih brez prahe gojijo razlicne poljšcine PRIM.: dvlétno kolobárjenje, trílétno kolobárjenje včcnacionálna držáva -e -e ž polit. geogr. država z dvema ali vec konstitutivnimi et-nicno-jezikovnimi skupinami ali narodi, od katerih glede na število prebivalcev praviloma nobeden ne dosega vecinskega deleža, npr. nekdanja Jugoslavija, Nigerija, Indija PRIM.: nacionálna držáva vécnisnég-ega snegám klimatogeogr., hidgeogr. sneg, ki v gorah in polarnih predelih stalno pokriva doloceno obmocje in se postopoma spreminja v firn in led GL: klimatogeogr., hidgeogr. męja vécnega sne­ gá védnozelęni gzd -ega -a m biogeogr. listnati gozd, v katerem drevje nikoli ne odvrže vseh listov S: zímzelęni gózd GL: biogeogr. védnozelęni sredozémski gózd védnozelęni sredozémski gzd -ega -ega -a m biogeogr. gozd na obmocjih s sredozemskim podnebjem, ki ga sestavljajo iglavci, vedno­zeleni listavci in grmi z majhnimi, trdimi ali dlakavimilisti véga -e ž (šp.) 1. agr. geogr. zemljišce na jugu Pirenejskega polotoka, ki ga je mogoce na­makati 2. agr. geogr. namakano zemljišce na jugu Pirenejskega polotoka, ki se v pri­merjavi s huerto navadno manj intenzivno obdeluje in zato daje letno samo eno žetev PRIM.: huerta vegetácija -e ž biogeogr. . rastlínstvo vegetacíjska ca -e -e tudi vegetacíjskazóna -e -e ž biogeogr. . rastlínski pás vegetacíjska da -e -ežbiogeogr., klimatogeogr. . rástna dôba vegetacíjska geografíja -e-e ž biogeogr. del biogeografije o rastlinstvu kot sestavini po­krajine ter njegovem razmerju do naravnega in antropogenega okoljaS: geografíjarastlín­stva PRIM.: fítogeografíja vegetacíjska invęrzija -e -e ž biogeogr. . rastlínski obrŕt vegetacíjska męja -e -e ž biogeogr. . rastlín- ska męja vegetacíjska regionalizácija -e -e ž biogeogr. razdelitev ozemlja na rastlinsko homogena obmocja, rastlinske regije vegetacíjska stôpnja -e -e ž biogeogr. . rast­ línska stôpnja vegetacíjska za -e -e ž biogeogr. gl. vegeta­ cíjska cóna vérski turízem vegetacíjski pás -ega pasú m biogeogr. . rastlínski pás vegetacíjski típ -ega -a m biogeogr. . ras­ tlínski típ vegetacíjsko obdje -ega -a s biogeogr., kli­matogeogr. . rástna dôba vęja geografíje -e -- ž spl. geogr. del geografije z lastnim predmetom in metodologijo, npr. pedogeografija,gospodarskageografija,poli­ticnageografija S: geográfska pánoga vęjavica -e ž1. klimatogeogr. . snéžnimétež2. klimatogeogr., hidgeogr. sneg, napihan in odložen v zavetrju S: žívi snég véktorska digitálna slíka -e -e -e ž kart. slika, sestavljena iz tock, linij in poligonov PRIM.: rástrska digitálna slíka véktorski gráficni nacín -ega -ega -a m kart. nacin shranjevanja in prikazovanja graficnih informacij v racunalniku s tockami, doloce­nimi s koordinatami PRIM.: rástrski gráficni nacín véld -a m biogeogr. pokrajina s stepskemu podo­bnim travniškim rastlinstvom v Transvaalu in Oranju na jugu Afrike velegje -a s geomorf., zastar. . pogórje (3) včleposést -i ž agr. geogr. zemljiškolastniški sistem, pri katerem je zemljišce na soraz­merno velikem obmocju razdeljeno med malo lastnikov včleposéstvo -a s agr. geogr. zelo veliko kme­tijsko posestvo, navadno v lasti posameznega lastnika, delniške družbe, podjetja velesíla -e ž polit. geogr. politicno, vojaško, go-spodarsko zelo mocna, vplivna država, npr. Združene države Amerike, Kitajska včletk -a m hidgeogr. zelo velika, dolga reka, ki odvaja vodo z velikega dela celine vélika družína -e -e ž 1. demogeogr. družin-ska skupnost, ki jo poleg klasicne družine staršev in otrok sestavljajo tudi bližnji krvni sorodniki, njihovi zakonci in otroci, po­vezani v delovno, gospodarsko skupnost 2. demogeogr. družinska skupnost, sestavljena iz jedra družine, starih staršev in vseh otrok, ki skupaj ustvarjajo prihodke, razpolagajo z njihovo porabo véliki pňk -ega póka m mat. geogr. . prápňk véliko merílo -ega -a s kart. majhno razmerje med merami, razsežnostmi dolocenega ob-mocja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resnicnimi, naravnimi merami, s katerim je na zemljevidu v merilu od 1 : 25.000 do 1 : 100.000 prikazano majhno obmocje PRIM.: málo merílo, srédnje merílo, zeló velíko merílo véliko mésto -ega -a s geogr. nas., po kriterijih vecine zahodnoevropskih držav mesto z vec kot 100.000 prebivalci, z jasno razmejenim po­slovnim in upravnim središcem, izrazitimi mestnimi cetrtmi in pomožnimi središci na mestnem obrobju, katerega privlacnost presega regionalni okvir PRIM.: málo mésto, srédnje véliko mésto velikóstna razdrobljęnost zemljíšc -e -i -- ž agr. geogr. razdrobljenost zemljišc glede na velikost posameznih zemljiških kosov in kmetijskih posestev v celoti, na katero vplivata zlasti neustrezna dedovalna politika in premalo obsežno izvajanje komasacij S: poséstna razdrobljęnost PRIM.: prostórska razdrobljęnost zemljíšc velikóst porécja -i -- ž hidgeogr. površina po­ recja, izražena v km˛ velikóst posésti -i -- ž agr. geogr. merilo za vrednotenje posestne razdrobljenosti, na­vadno doloceno s površino obdelovalnih, kmetijskih ali skupnih zemljišc v lasti ozi­roma uporabi posameznih kmetij, s cimer se lahko posredno ugotavlja tudi intenzivnost kmetijstva ventilíranavreménskapostája -e -e -e žklima­togeogr. . prevetręna vreménska postája veríga vrtíncev -e -- ž hidgeogr. v strugi vodo­toka drug za drugim v doloceni smeri sledeci si vodni vrtinci verížno gorôvje -ega -a s geomorf. razsežnejše gorovje z medsebojno povezanimi hrbti in slemeni vecjih nadmorskih višin vérska manjšína -e -e ž polit. geogr., demogeogr. skupina pripadnikov dolocene verske skupno­sti, ki je glede na številcnostpripadnikov dru­gih verskih skupnosti v državi v manjšini vérska męja -e -e ž polit. geogr. kulturna meja, do katere sega obmocje, ki ga poseljuje do­locena verska skupnost vérski turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem, ki temelji na množicnem obisko­vanju verskih in romarskih središc razlicnih veroizpovedi vertikálna bifurkácija -e -e ž hidgeogr., geogr. krasa bifurkacija v kraškem podzemlju, pri kateri se zaradi razlicno usmerjenih odtocnih kanalov ob razlicni vodnatosti podzemne vode obdobno raztekajo v razlicni porecji vertikálna conálnost -e -i tudi vertikálna zo­nálnost -e -i ž biogeogr., pokr. ekol. razširjenost rastlinstva v gorah v pasovih glede na nad­morsko višino S: navpícna conálnost PRIM.: horizontálna conálnost, višínska pasovítost vertikálna gzdna męja -e -e -e ž biogeogr. meja, do katere v visokogorju še uspeva gozd PRIM.: horizontálna gózdna męja vertikálna mobílnost prebiválstva -e -i -- ž demogeogr. sprememba in izboljšanje sestave delovne sile po dejavnostih, poklicih, njene­ga položaja v poklicu, prehajanje iz nižjega socialnega sloja v višjega, iz nižje placilne lestvice v višjo S: sociálna mobílnost pre­biválstva (1) PRIM.: horizontálna mobílnost prebiválstva vertikálna vegetacíjska męja -e -e -e ž bio-geogr. . navpícna rastlínska męja vertikálnazonálnost -e -i ž biogeogr., pokr. ekol. gl. vertikálna conálnost vertikálni temperatúrni gradičnt -ega -ega -ęnta m klimatogeogr. razlika v temperaturi zraka na doloceno višino, izražena navadno v °C/100 m vertikálnokróženjevôde -ega -a -- s hidgeogr. . navpícno króženje vôde vertisl -a m pedogeogr. glinasta prst crne barve, ki navlažena nabrekne, izsušena pa se skrci, tako da nastanejo široke razpoke PRIM.: regúr, tírs véter -tra m klimatogeogr. zaradi razlik v zrac­nem tlaku, temperaturi premikajoci se, giba­joci se zrak s hitrostjo vec kot 2 bofora GL: klimatogeogr. dolínskivéter(1, 2), klimatogeo-gr. etezíjski vetrôvi, klimatogeogr. geostróficni véter, klimatogeogr. gôrski véter, klimatogeogr. húdi véter, klimatogeogr. katabáticni véter, klimatogeogr. katabátni véter, klimatogeogr. kôpenski véter, klimatogeogr. ledeníški véter, klimatogeogr. môcni véter, klimatogeogr. môrski véter, klimatogeogr. obálni véter, klimatogeogr. orkánski véter, klimatogeogr. padajóci véter, klimatogeogr. pobócni véter, klimatogeogr. šíbki véter, klimatogeogr. tęrmicni véter, hidgeogr. tk zahódnih vetrôv, klimatogeogr. vihárni véter, klimatogeogr. zmérni véter vétric -a m klimatogeogr. komaj zaznavno premi­kanje zraka s hitrostjo manj kot 2 bofora, pri katerem listje šelesti, na morju pa se pojavijo majhni in gladki valovi vétrna akumulácija -e -e ž geomorf. . eska akumulácija (1) vétrna elektrárna -e -e ž ind. geogr. elektrarna, v kateri se za pridobivanje elektricne energije izkorišca kineticna energija vetra S: eska elektrárna PRIM.: hídroelektrárna, sóncna elektrárna (1), tęrmoelektrárna vétrna energíja -e -e ž ind. geogr. kineticna energija tokov zracnih gmot, ki spada med obnovljive energetske vire vétrna erozíja -e -e ž geomorf. . eska erozíja vétrna róža -e-ežklimatogeogr. graficniprikaz povprecne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v dolocenem kraju v dolocenem obdobju S: vetrôvna róža vétrna sipína -e -e ž geomorf. do nekaj deset m visok in dolg kup ali sleme iz drobnozrnate ville nouvelle odkladnine, ki jo nasuje veter v pušcavi ali na morski obali S: eólska sipína vétrni mrski tk -ega -ega -a m hidgeogr. morski tok, ki ga povzroca trenje vetra ob morskogladino vétrninanňs-ega-ôsamgeomorf. sedimenti,ki jih odloži veter S: eólska akumulácija (2) vétrni reliéf -ega -a m geomorf. relief, nastal z vetrno erozijo in/ali vetrno akumulacijo S: eólski reliéf vétrni stržén -ega -a m klimatogeogr. osrednji del vetra v višji troposferi ali stratosferi, ki se najhitreje premika S: jet stream, vetrôvni stržén vétrni vál -ega -a m hidgeogr. vodni val, ki nastane zaradi ucinkovanja vetra na vodno gladino vétrno ohlajevánje -ega -a s klimatogeogr. ucinek hladnejšega vetra na organizme, ki dodatno znižuje temperaturo kože vetrolňm -ôma m klimatogeogr. razsežnejše lomljenje drevja ali vej zaradi viharja vetromér -a m klimatogeogr. naprava za merjenje hitrosti in smeri vetra S: anemométer vetrôvna róža -e -e ž klimatogeogr. . vétrna róža vetrnica -e ž mat. geogr. okrogla plošca na kompasu, na kateri so vrisane glavne in po­možne strani neba S: kómpasova róža Vetrovnica vetrôvni stržén -ega -a m klimatogeogr., neustr. . vétrni stržén véz vezí ž geogr. prometa . línija vézana vda -e -e ž hidgeogr. nepremicna podzemna voda, ki se z molekularno silo zadržuje v kamninskih plasteh in ne vstopa v hidrografski cikel vézno števílo -ega -a s geogr. prometa število vezi v prometnem omrežju, ki jih je treba prevoziti, da se z dolocenega prometnega vozlišca doseže najbolj oddaljeno prometno vozlišce GL: geogr. prometa povprécno vézno števílo vicinálno sredíšce -ega -a s geogr. nas., v Slo­veniji, v omrežju centralnih naselij kraj z nizko stopnjo centralnosti PRIM.: rurálno sredíšce, tęmeljno sredíšce vidljívost -i ž klimatogeogr. stanje ozracja, ko je z dolocene razdalje še mogoce razpoznati predmete vígvam -a m geogr. nas. visokemu šotoru po­dobno bivališce iz kož, lubja ali drugih materialov, razprtih prek od zgoraj navzdol polkrožno razmaknjenih lesenih kolickov, tradicionalno bivališce nomadskih severno­ameriških Indijancev, zdaj le še turisticna zanimivost vihár -ja m klimatogeogr. veter z jakostjo 8 bofo­rov, ki lomi vejice in veje dreves GL: klimatogeogr. húdivihár, mat. geogr. magnétni vihár, klimatogeogr. môcni vihár, klimatogeogr. orkánski vihár, klimatogeogr. pešcéni vihár vihárni véter -ega -tra m klimatogeogr. hitro pre­mikanje zraka s hitrostjo 9 boforov, pri cemer se upogibajo odrasla drevesa in je oteženo premikanje pri hoji proti vetru víkend -a m geogr. turizma, geogr. nas. . pocít­niško stanovánje vílicenje -a s hidgeogr., geogr. krasa . bifur­kácija villafranca -e[vilafránka] ž geomorf. v glavnem silikatni ostanki obsežnih prodnih naplavin na podnožju gorovja iz zgodnjega pleistocena ali s konca pliocena villafrankij -a [vilafránkij] m geomorf. geološka doba z zacetka kvartarja, takoj za plioce­nom villa miseria -e -je [vílja mizęrija] ž (šp.) geogr. nas. barakarsko naselje v obmestjih velikih mest v Argentini PRIM.: barriada, básti, bi-donville,callampa,favéla,gacekondu,jacale, rancho, slum (2), tugúrio ville nouvelle -- -- [víl nuvél] ž neskl. (fr.) geogr. nas. novo mesto v frankofonskem okolju PRIM.: new town vinárstvo -a s agr. geogr. del vinogradništva, ki vkljucuje postopke predelave grozdja v vino PRIM.: kletárstvo vinicaríja -e ž 1. geogr. nas. obcasno bivališce v vinorodni pokrajini, kjer vinogradniki iz oddaljenih stalnih bivališc prebivajo v casu pridelovalnihkonic 2. geogr. nas., nekdaj majh­na zidana stanovanjska hiša za vinogradniške najemnike vínicarstvo -a s agr. geogr. izkorišcevalski zemljiškoposestni odnos, pri katerem od dela na zemlji neodvisni vinogradniški vele­posestniki, zlasti mešcani, fevdalci, cerkev, od zadolženih malih kmetov kupujejo zem­ljišca, nakar jim jih dajejo v najem, pri cemer zemljiški najemniki poravnavajo obveznosti z oddajo vecjega dela pridelka vinrad -a m 1. agr. geogr. obdelovalno zem­ljišce, namenjeno gojenju vinske trte za predelavo v vino, namizno grozdje, rozine S: gôra (4) 2. agr. geogr. zemljišce za gojenje vinske trte kot temeljna katastrska zemljiška kategorija GL: agr. geogr. terásni vinógrad, agr. geogr. tra­dicionálni vinógrad vinográdništvo -a s agr. geogr. panoga kmetij­stva, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte v vinogradih za pridobivanje vina, namiznega grozdja, grozdnega soka, žganja, vinskega kisa in s predelavo grozdja v vino, njegovim negovanjem in skladišcenjem vínska césta -e -e ž geogr. turizma, geogr. prometa posebejoznacena, turisticno urejenacesta po vinorodnem obmocju, ob kateri so vinotoci in gostinski objekti, ki ponujajo domace vino, zlasti krajevne jedi, prenocišca vínski hrám -ega -a m geogr. nas., agr. geogr. . zídanica víntgar -ja m geomorf. ozka recna dolina, ki je v spodnjem delu kanjonska, v zgornjem pa se pobocji brez teras medsebojno oddaljujeta PRIM.: déber, grápa, kánjon, sotéska vír -a m1. var. okolja stvar, snov od, iz katere kaj prihaja, se pridobiva 2. hidgeogr. . izvír (2) GL: ind. geogr. energétski vír, var. okolja izko­ríšcanje narávnih vírov, var. okolja konstántni narávnivír, var. okolja línijskivíronesnaževánja, ind. geogr. nahajalíšcenarávnihvírov, var. okolja narávni vír, var. okolja nčobnovljívi narávni vír, var. okolja nčobnovljívi vír energíje, var. okolja obnovljívi narávni vír, var. okolja obnovljívi vír energíje, var. okolja ploskôvnivíronesnaževá­nja, var. okolja razpršęni vír onesnaževánja, var. okolja stálni narávni vír, var. okolja tockôvni vír onesnaževánja, hidgeogr. vôdni vír vírga -e ž klimatogeogr. pojav, da dež ali sneg v spodnjem delu oblaka zaradi zmanjšane zrac­ne vlažnosti hitro izhlapi in ne pade na po­vršjeZemlje,videnkotsiva,zavesipodobna koprena, ki sega od baze oblaka proti tlom virtuálna pokrajína -e -e ž kart., spl. geogr. . navídezna pokrájina virtuálna régija -e -e ž kart., spl. geogr. . naví­ dezna pokrájina visécareverberácija -e -e žhidgeogr. .vmés­ na reverberácija viséca súha dolína -e -e -e ž geogr. krasa suha dolina, na obe strani odprta proti okoliškemu nižavju viséca tálna vôda -e -e -e ž hidgeogr. podzemna voda v aeracijski plasti, oprta na leco nepre­pustne kamninske plasti sredi prepustnih plasti viséca vôda -e -e ž hidgeogr., geogr. krasa pod-zemna voda v vadoznem pasu na neprepustni plasti manjše razsežnosti GL: hidgeogr. viséca tálna vôda viséci kápnik -ega -a m geogr. krasa . sta­ laktít viséci ledeník -ega -a m hidgeogr. . pobócni ledeník víselska poledenítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. najmlajša pleistocenska poledenitev na severu Evrope, med okrog 100.000 in 10.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z würmsko poledenitvijo v Alpah in wiscon­sinsko poledenitvijo v Severni Ameriki S: víselski glaciál víselski glaciál -ega -a mklimatogeogr., geomorf. . víselska poledenítev visa dolínska pregráda -e -e -e ž hidgeogr., var. okolja obsežna umetna pregrada, namenje­na gospodarski rabi, ki z zadrževanjem veli­kih kolicin vode bistveno spreminja naravo, okolje S: visôki jéz PRIM.: jéz visa kráška planta -e -e -e ž geomorf., visokogski krás geogr. krasa kraška planota z izrazito relativno višinsko razliko glede na okolico, pri nas vzpeta nad nadmorsko višino 1000 m, npr. Nanos, Kocevski rog, Pokljuka PRIM.: nízka kráška planôta visôka kultúra -e -e ž spl. geogr. faza v razvoju družbe, za katero so znacilni razviti uprava, pravo, znanost in umetnost, pri cemer je za njeno uveljavitev pomembna zlasti pisava visa obála -e -e ž geomorf. navadno strma obala, ki se dviguje neposredno z obalne crte PRIM.: klíf, nízka obála visôka oblácnost -e -i ž klimatogeogr. oblac­nost, ki jo sestavljajo visoki oblaki, npr. ciri, cirostrati PRIM.: nízka oblácnost, srédnja oblácnost visa planta -e -e ž geomorf. planota na višji nadmorski višini, v Sloveniji npr. nad okrog 700 m nadmorske višine S: visôka raván PRIM.: nízka plana GL: geomorf., geogr. krasa visôka kráška planô­ ta visa plíma -e -e ž hidgeogr. . visôka pôlna vda viska plna vda -e -e -e ž hidgeogr. pri pol-dnevnem plimovanju višja od obeh polnih voda v toku dneva S: visôka plíma PRIM.: nízka plna vda viska pomlád -e -i ž klimatogeogr. fenofaza cvetenja španskega bezga PRIM.: pzna po­ mlád, prčdpomlád, zgódnja pomlád visa raván -e ravní ž geomorf. . visôka planta viska terása -e -ež geomorf. zgornja terasa v primeru, ko je kvartarna terasa razvita v dveh ravneh PRIM.: nízka terása visa va -e -e ž hidgeogr. glede na višino in pretok nadpovprecna voda, odvisna od letnega casa PRIM.: nízka vda viske širíne -ih -ín ž mn. spl. geogr. obmocja okrog tecajev z vec kot 60° severne ali južne zemljepisne širine oziroma onstran obeh te-cajnikov PRIM.: nízke širíne, srédnje širíne visi glaciál -ega -a m klimatogeogr., geomorf. obdobje viška poledenitve viski jéz -ega -a m hidgeogr., var. okolja . visôka dolínska pregráda viski oblák -ega -a m nav. mn. klimatogeogr. oblak z bazo v višini od 6000 m do okrog 13.000 m, sestavljen iz ledenih kristalckov, npr. cir,cirokumul,cirostrat PRIM.: nízki ob-lák, srédnji oblák visokoálpski krás -ega -a m geogr. krasa visoko­gorski kras, znacilen za visoke Alpe viso bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. zelo mokrotno barje, ki ima zaradi kopicenja odmrlih delov hitro rastocih šotnih mahov višji srednji del S: izbóceno bárje PRIM.: nízko bárje visokogje -a s geomorf. gorski svet, ki s svoji-mi vrhovi seganad podnebno zgornjo gozdno mejo PRIM.: sredogórje visokogska klíma -e-e ž klimatogeogr. . visokogôrsko podnébje visokogska kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa vsaka od površinskih kraških oblik, znacilna za visokogorski kras, npr. kotlic, kraška miza, skalni nos visokogska ledeníško-kráška oblíka -e -e -e ž geogr. krasa površinska visokogorska kra­ška oblika, po nastanku visokogorskokraška in ledeniško preoblikovana, npr. obrušena škraplja, škrapljasta policka visokogska planína -e -e ž agr. geogr. pla­ninski pašnik nad zgornjo gozdno mejo ali na njej, namenjen kakovostni poletni paši raz­licne živine, ki je zaradi kratke vegetacijske dobe omejena na le nekaj tednov visokogska poledenítev -e -tve ž hidgeogr., geomorf. poledenitev, pri kateri led pokriva najvišjedelegora visokogôrska úvala -e -e ž geogr. krasa . knta visokogski gláciokrás -ega -a mgeogr. krasa, geomorf. . visokogôrski krás visokogski krás -ega -a m geogr. krasa, geo­morf. površinski in podzemni kras v apneni­ških visokogorjih, navadno z znaki ledeniške preoblikovanosti S: visokogôrski gláciokrás, visokogôrski ledeníški krás GL: geogr. krasa álpski visokogôrski krás, geogr. krasa grúšcnati visokogôrski krás, geogr. krasa kóntasti visokogôrski krás, geogr. krasa kotlí-casti visokogôrski krás, geogr. krasa láštasti visokogôrskikrás, geogr. krasa mórfoklimátska tipologíja visokogôrskega krása, geogr. krasa mutonírani visokogôrski krás, geogr. krasa niválni visokogôrski krás, geogr. krasa pás g­legavisokogôrskegakrása,geogr. krasa snéžni visokogôrski krás, geogr. krasa spódnji niválni pásvisokogôrskegakrása, geogr. krasa spódnji prehódni pás visokogôrskega krása na gózdni męji, geogr. krasa tipologíja visokogôrskega krása, geogr. krasa višínska pasovítost visoko­gôrskegakrása, geogr. krasa zgórnjiniválnipás visokogôrskega krása visokogski ledeníški krás -ega -ega -a m geogr. krasa, geomorf. . visokogôrski krás visokogôrski míkrožleběc -ega -íca m geogr. krasa . míkrožleběc visokogski pás -ega pasú m biogeogr. višinski rastlinskipas zvisokogorskimizelišci, npr. v slovenskih Alpah nad 2000 m S: alpínskipás PRIM.: gôrski pás, nižínski pás, snéžni pás, súbalpínski pás visokogrsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebjezdolgimi,mrzlimizimami,kratkim poletjem in orografskimi padavinami, zna-cilno za visokogorska obmocja nad zgornjo gozdno mejo S: visokogôrska klíma visokotlácnahídroelektrárna -e -e žind. geogr., hidgeogr. . akumulacíjska hídroelektrárna viskotrávna preríja -e -e ž biogeogr. prerija na vzhodu osrednjega nižavja Severne Amerike, porasla zlasti z visokimi travami PRIM.: níz­ kotrávna preríja visôkotrávna stépa -e -e ž biogeogr. stepa, v kateri zaradi nekoliko vecje kolicine padavin prevladujejo visoke trave PRIM.: nízkotrávna stépa višávje -as geomorf. razmeroma ravno površje z majhno reliefno amplitudo na višji nadmorski višini S: višína PRIM.: nižávje, planôta višína -e ž nav. mn. geomorf., neustr. . višávje višína nebésnega tecája -e -- -- ž mat. geogr. kot med obzorjem in crto od opazovališca do nebesnega tecaja, enak zemljepisni širini opazovališca višína nvozapádlega snegá -e -- -- ž klima­togeogr., hidgeogr. višina snega, zapadlega v zadnjih 24 urah, izmerjena na vodoravnem površju in izražena v cm višína snéžne odęje -e -- -- ž klimatogeogr., hid-geogr. plast snega na ravnem površju, izražena v cm S: debelína snéžne odęje GL: klimatogeogr., hidgeogr. absolútna višína snéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. ekstrém­ navišínasnéžneodęje, klimatogeogr., hidgeogr. maksimálna višína snéžne odęje, klimatoge­ogr., hidgeogr. povprécna višína snéžne odęje, klimatogeogr., hidgeogr. skúpna višína snéžne odęje višína vde -e -- ž hidgeogr. višinska razlika med nicelno višino vode in dejansko vodno gladino, izražena v cm GL: hidgeogr. nícelnavišínavôde, hidgeogr. núlta višína vôde višinomér -a m kart. naprava za dolocanje nad­morske višine z merjenjem razlik v zracnem tlaku, ki se zmanjšuje z višino S: altiméter višínskaclenovítost -e -i ž 1. geomorf. razmerja med površinami višinskih pasov dolocenega ozemljainnjegovocelotnopovršino,izražena v odstotkih 2. geomorf. razmerjemedobsegom višinskih pasov dolocenega ozemlja in njego­vo površino, izraženo v m/km˛ višínska crta -e -e ž kart., geomorf. . izohíp­ sa višínska klíma -e -ežklimatogeogr. . višínsko podnébje višínska kmetíja -e -e ž agr. geogr., v Sloveniji kmetija na nadmorski višini vec kot 800 m, ki je zaradi neugodnih naravnih razmer za kmetovanje dodatno subvencionirana, da se ohranja poselitev, varuje kulturna pokrajina S: gôrska kmetíja PRIM.: hríbovska kmetíja višínska męja -e -e ž 1. spl. geogr. zgornja meja razprostranjenosti geografskih pojavov na go­ratihobmocjih S: zgórnja męja (1) 2. agr. geogr. zgornja meja uspevanja kulturnih rastlin na goratih obmocjih, ki se v višjih zemljepisnih širinah izenaci s polarno mejo, v smeri proti ekvatorju pa je skladno z narašcanjem tempe­rature cedalje višje S: zgórnja męja (2) PRIM.: polárna męja GL: klimatogeogr., hidgeogr. višínska męja snežęnja višínskamęjasnežęnja -e -e -- ž klimatogeogr., hidgeogr. nadmorska višina, nad katero ob pa-davinah vecinoma sneži PRIM.: spdnja męja snežęnja, zgórnja męja snežęnja višínska pasovítost -e -i ž pokr. ekol. raz­poreditev rastlinstva po višinskih pasovih v razlicnih nadmorskih višinah, v katerih raste naravnim razmeram posameznega vlážnostni podnébni pás pasu prilagojeno rastlinstvo PRIM.: vertikálna conálnost GL: geogr. krasa višínska pasovítost visoko­gôrskega krása, geomorf. višínska reliéfna pasovítost višínska pasovítost visokogôrskega krása -e -i -- -- ž geogr. krasa razporeditev obmocij visokogorskega krasa v višinske pasove glede na podnebne in biogeografske znacilnosti višínskareliéfnapasovítost -e -e -i ž geomorf. razporeditev reliefnih obmocij v višinske pasove glede na podnebno pogojene znacilne geomorfološke procese višínska vreménska kárta -e -e -e ž kart., klimatogeogr. vremenski zemljevid s tempera-turnimi razmerami v višjem sloju ozracja višínski CBD-índeks -ega -a[cebedé] m geogr. nas. indeks, ki izraža razmerje med celotno etažno površino za poslovno rabo in celotno pozidano površino S: višínski índeks CBD PRIM.: CBD-índeks intenzitéte višínski índeks CBD -ega -a -- [cebedé] mgeogr. nas. . višínski CBD-índeks višínski pás -ega pasú m spl. geogr. ozemlje s podobno relativno ali absolutno višino in z enakimi ali podobnimi znacilnostmi geo­grafskih pojavov višínsko bárje -ega -a s hidgeogr., biogeogr. barje na planotah, slemenih, razvodjih PRIM.: nižínsko bárje višínsko klimátsko zdravilíšce -ega -ega -a s geogr. turizma klimatsko zdravilišce na vecji nadmorskivišini, kjer glavnezdravilneucin­ke povzrocata izdatnejše soncno obsevanje in nižji zracni tlak, npr. Rakitna PRIM.: ob-môrsko klimátsko zdravilíšce višínsko podnébje -ega -a s klimatogeogr. podnebje pokrajin in visokih planot z nad­morsko višino vec kot 2000 m, katerega glavne znacilnosti so nižje temperature, manjši zracni tlak, skromna absolutna zracna vlažnost, vecjavetrovnost,izdatnejšesoncno obsevanje, marsikje vecja kolicina padavin S: višínska klíma višínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. . oroním vitálni índeks -ega -a m 1. demogeogr. razmerje med številom rojenih in številom umrlih v dolocenem obdobju na dolocenem obmocju2. demogeogr. število živorojenih na 100 umrlih vlagoljúbna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, prilagojena življenjskim razmeram na zelo vlažnem rastišcu S: higrofílna rastlína vlagomér -a m klimatogeogr. naprava za mer-jenje relativne zracne vlage S: higrométer, psihrométer vlákovni kilométer -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za merjenje obsega dela v železniškem prometu, izracunana z mno­ženjem števila vlakov in razdalj v km, ki jih ti vlaki prevozijo vlážna klíma -e -e ž klimatogeogr. . vlážno podnébje vlážna savána -e -e ž biogeogr. savana na ob-mocjihskratkosuhodobo,nagostoporaslaz visokimi travami in redkimi visokimi drevesi PRIM.: súha savána vlážni adiabátni gradičnt -ega -ega -ęnta m klimatogeogr. sprememba temperature vlažne­ga zraka z višino, ki se zaradi izhlapevanja pri spušcanju ohladi, zaradi kondenzacije pri dviganju pa segreje za 0,6 şC na 100 m S: môkriadiabátnigradičnt PRIM.: súhiadiabátni gradičnt vlážnigózd -ega -a m biogeogr. gozd, ki porašca razmeroma dobro namocena obmocja med tropskim deževnim in sušnim gozdom PRIM.: súšni gózd vlážno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje, kjer je potencialno sezonsko ali letno izhlapevanje manjše od kolicine padavin S: humídna klíma, vlážna klíma GL: klimatogeogr. obdóbno vlážno podnébje, klimatogeogr. pôlvlážno podnébje vlážnost -i ž 1. klimatogeogr. koncentracija vod­ne pare v ozracjuS: humídnost2. klimatogeogr. znacilnost podnebja, dapovprecnaletnakoli-cina padavin presega letno evapotranspiracijo S: humídnost PRIM.: súšnost GL: klimatogeogr. absolútna vlážnost, klimato­geogr. índeks vlážnosti, klimatogeogr. rélativna vlážnost, klimatogeogr. specíficnavlážnost, kli­matogeogr. vlážnostzráka, klimatogeogr. zrácna vlážnost vlážnostni klimátski pás -ega -ega pasú m klimatogeogr. . vlážnostni podnébni pás vlážnostni podnébni pás -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas, ki je dolocen gle­de na razmerje med potencialno in dejansko evapotranspiracijo S: vlážnostniklimátskipás PRIM.: solárni podnébni pás GL: klimatogeogr. ekvatoriálni vlážnostni pod-nébni pás, klimatogeogr. polárni vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. súbpolárni vláž­nostni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski súhi vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. súbtrópski vlážni vlážnostni podnébni pás, klimatogeogr. zmérni vlážnostni podnébni pás vlážnost zráka -i -- ž klimatogeogr. vsebnost vode v zraku, ki se z narašcanjem tempera­ture lahko povecuje S: zrácna vlága, zrácna vlážnost PRIM.: absolútna vlážnost, rélativna vlážnost, specíficna vlážnost vléceni nanňs -ega -ôsa m hidgeogr., geomorf.,v hidrotehniki kamninski drobir, ki ga reka nosi ali vali s seboj vlčk vléka m geogr. prometa tovorna ladja ali skupina tovornih colnov s ploskim dnom, ki se uporablja za prevoz tovora po rekah, recnih kanalih vmésna moréna -e -e ž geomorf. morena, ki nastane v praznini med vzporednima ledeni­škima jezikoma S: medkrílna moréna vmésna reverberácija -e -e ž hidgeogr. razprše­vanjezvokavvmesniplastivode,kijomotijo suspenzije, plankton, ribje jate S: viséca re-verberácija PRIM.: površínska reverberácija, pridnéna reverberácija vmésni posévek -ega -vka m 1. agr. geogr. setev, sajenje kulturnih rastlin med dvema glavnima poljšcinama v obdobju, ko bi sicer zemljišce ostalo neobdelano S: dosévek 2. agr. geogr. kulturne rastline, gojene v kratkem vmesnem casu med dvema glavnima poljšcinama vnňs vnôsa m 1. var. okolja povzrocanje, da pre­ide snov, energija v okolje, ki ga spreminja, obremenjuje, onesnažuje PRIM.: iznňs (1) 2. var. okolja v okolje vnesena snov, energija, ki ga spreminja, obremenjuje, onesnažuje S: ínput PRIM.: iznňs (2) vňd vóda m geogr. prometa naprava za prenos elektricne energije, telekomunikacijskih signalov in informacij vda -e ž 1. hidgeogr. spojina vodika in kisika, ki vsebuje razlicne primesi in se pojavlja v trdnem, tekocem ali plinastem agregatnem stanju 2. hidgeogr. ta tekocina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero 3. hidgeogr. ta tekocina z raz­topljenimisolmi,pliniinorganskimisnovmi kot del biosfere GL: hidgeogr. absórpcija vôde, hidgeogr. aci­ditéta vôde, hidgeogr. ŕconálna tálna vôda, hidgeogr., pedogeogr. adhezíjska vda, hidge­ogr., pedogeogr. adsorbírana vôda, var. okolja, hidgeogr. aerácija vôde, hidgeogr., geogr. krasa agresívna vôda, hidgeogr. aktívni slňj vôde, var. okolja álfamézosapróbna onesnáženost vodá, var. okolja álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, hidgeogr. alkálna vda, hidge­ogr. anotermíja vôde, hidgeogr. artéška vôda, hidgeogr. atmosfęrska vôda, geogr. krasa bár­vanje kráške vôde, hidgeogr. bázicna vôda, hidgeogr. bázicnost vôde, var. okolja bétamé­zosapróbna onesnáženost vodá, var. okolja bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja biolóško sámocíšcenje vôde (1, 2), pokr. ekol., hidgeogr. bíoprodúkcija vôde, hidge­ogr. bonitéta vôde, hidgeogr. brákicna vôda, var. okolja, hidgeogr. ciprinídna vôda, hidgeogr. conálna tálna vôda, var. okolja cvetęnje vodá, var. okolja cistílna napráva za odpádne vôde, var. okolja, hidgeogr. crpalíšce vôde, hidgeogr. dihotermíja vôde, hidgeogr. dinámicna zalóga podzémne vde, hidgeogr. dolgorócnanapôved stánja vodá, pokr. ekol. ékosistémski krogotňk vde, pokr. ekol. ékosistémsko króženje vôde, hidgeogr., var. okolja evtróficna vôda, hidgeogr., var. okolja evtrófna vôda, var. okolja fekálna vda, hidgeogr., pedogeogr. fílmska vda, hidge­ogr. fosílna vda, geogr. krasa, hidgeogr. gladína kráškevôde, hidgeogr. globína vde, var. okolja gníla vda, hidgeogr. gostôta vôde, hidgeogr., pedogeogr. gravitacíjska vôda, hidgeogr., pedo­geogr. higroskópska vôda, var. okolja, hidgeogr. hladílna vda, hidgeogr. homotermíja vôde, var. okolja industríjskaodpádnavôda, hidgeogr. infiltracíjska vôda, hidgeogr. izotermíja vôde, hidgeogr. izpodnébnavôda, var. okolja, hidgeogr. jávna oskrba s pítno vôdo, hidgeogr., var. okolja jávna slúžba za uprávljanje z vodámi, hidgeogr. juvenílnavôda, var. okolja, hidgeogr. kakôvostni rázred vôde, hidgeogr., var. okolja kakôvost vde, hidgeogr. kálnost vôde, pedogeogr., hidge­ogr. kapilárnavôda, hidgeogr. katotermíja vôde, vdna bilánca hidgeogr. kísla vda, hidgeogr. kíslost vôde, var. okolja kloríranje pítne vôde, hidgeogr. koléba­nje tálne vde (1, 2), var. okolja komunálna odpádna vda, geogr. krasa kondenzacíjska vda, var. okolja kondicioníranjevôde, hidgeogr. konvekcíjsko méšanje vôde, var. okolja, hidge­ogr. kopálna vda, hidgeogr. kpenska vda, hidgeogr., geogr. krasa kráška vôda, hidgeogr. krátka vôda, hidgeogr. kratkorócna napôved stánja vodá, hidgeogr. krivúlja vôde, hidgeogr. krogotňk vôde, hidgeogr. króženje vôde, hidge­ogr. kvázistacionárno króženje môrske vôde, hidgeogr. ledeníška vda, hidgeogr., geogr. krasa lehnjakotvórna vôda, hidgeogr. maksimálna plímska vda, hidgeogr. maksimálna tempe­ratúra vôde, hidgeogr. mála vda, hidgeogr. mčdskladôvnavôda, hidgeogr. medsljna vda, hidgeogr. meteórna vôda, hidgeogr. meteórska vda, var. okolja mézosapróbnaonesnáženost vodá, var. okolja mézosapróbna stôpnja kakô­vosti vôde, hidgeogr. minerálna vôda, hidgeogr. minimálna plímska vôda, hidgeogr. minimálna temperatúra vôde, var. okolja mónitoringvodá, hidgeogr. môrskavôda, hidgeogr. môtnostvôde, hidgeogr. mrtvavôda (1, 2), hidgeogr. namakálna vda, hidgeogr. narávno prezracevánje vôde, hidgeogr. navídezna gladína tálne vde, hidge­ogr. navpícnokróženjevôde, hidgeogr. nícelna višína vôde, var. okolja nitrifikácija vodá, hid-geogr. nízka mála vda, hidgeogr. nízka plna vda, hidgeogr. nízka vda, hidgeogr. normálna môrska vôda, polit. geogr. nótranje môrske vde, hidgeogr. núlta višína vôde, var. okolja obdélana vda, var. okolja obdeláva vde, hidgeogr. obrátna temperatúrna stratifikácija vde, hidgeogr. oceánsko króženje vôde, var. okolja, hidgeogr. odpádna vda (1, 2), var. okolja óligosapróbna onesnáženost vodá, var. okolja óligosapróbna stôpnja kakôvosti vôde, var. okolja onesnaževánjevodá, pedogeogr., hidgeogr. penska vda, hidgeogr. oskrba z vôdo, polit. geogr., hidgeogr. ozémeljske vde, var. okolja ozoníranje pítne vôde, var. okolja ozracevánje vodá, hidgeogr. padavínska vda, hidgeogr. pedolška vda, var. okolja, hidgeogr. pítna vda, hidgeogr. plastôvna vôda, klimatogeogr. podhlajęna vda, hidgeogr. podledeníška vda, hidgeogr. podmrzlôtnavôda, hidgeogr. podtálna vda, hidgeogr. podzęmeljska vda, hidgeogr. podzémna vda, var. okolja pólisapróbnaone­snáženostvodá, var. okolja pólisapróbnastôp­nja kakôvosti vôde, hidgeogr. plna vda, hid-geogr. plslána vda, hidgeogr. poplávna vda, hidgeogr. povprécna globína vôde, hidgeogr. povprécna vôda, hidgeogr. površínska vôda, hidgeogr. préma temperatúrna stratifikácija vde, hidgeogr., geogr. krasa prenikajóca vôda, var. okolja, hidgeogr. prezracevánje vôde, var. okolja pripráva vôde, hidgeogr., pedogeogr. pro­nicajóca vôda, hidgeogr. prosójnost vôde, hid-geogr. prozórnost vôde, hidgeogr. rádioaktívna vda, hidgeogr. récnavôda, hidgeogr. regulácija vodá, var. okolja, hidgeogr. salmonídna vda, var. okolja sámocíšcenje vodá, hidgeogr. sanitárna vda, var. okolja saprobiolóška analíza vodá, var. okolja sapróbna onesnáženost vodá, var. okolja sapróbna stôpnja kakôvosti vôde, hid-geogr. skálna vda, hidgeogr. skladvna vda, hidgeogr. sládka vda, hidgeogr. slána vda, hidgeogr. slánkasta vôda, geogr. krasa sledęnje kráškevôde, hidgeogr. somórnavôda, hidgeogr. srédnja globína vôde, hidgeogr. srédnja létna kolicínavodá, hidgeogr. srédnjavôda, hidgeogr. stándardna môrska vôda, hidgeogr. stojéca vda, hidgeogr. stratifikácijavôde, hidgeogr. tál­na vda, var. okolja, hidgeogr. tehnolška vda, hidgeogr. tekóca vôda, hidgeogr. temperatúrna slojevítost vôde, hidgeogr. temperatúrna stra­tifikácijavôde, polit. geogr., hidgeogr. teritoriálne vde, hidgeogr. termálna vôda, hidgeogr. trdôta vde, hidgeogr. umétno prezracevánje vôde, hidgeogr. vadzna vda, hidgeogr. vertikálno króženjevôde, hidgeogr. vézana vda, hidgeogr. viséca tálna vôda, hidgeogr., geogr. krasa viséca vda, hidgeogr. visôka pôlna vôda, hidgeogr. visôka vôda, hidgeogr. višína vôde, var. okolja zaprti krogotňk vôde, var. okolja, hidgeogr. zdrávstveno ustrézna pítna vôda vodílni fosíl -ega -a m geomorf. na široko raz­prostranjenafosilnarastlinaaližival,znacilna za doloceno kamninsko plast ali zaporedje kamninskih plasti enake geološke starosti, ne glede na vrsto kamnin vdna akumulácija -e -e ž hidgeogr. . vôdni zadrževálnik vdna bilánca -e -e ž hidgeogr. razmerje med dotokom in odtokom vode na dolocenem obmocju v dolocenem casu, izraženo v od­stotkih GL: hidgeogr. vôdna bilánca Zęmlje vdna bilánca Zęmlje -e -e -- ž hidgeogr. raz­merje med kolicino vode, ki pride na Zemljino površje s padavinami, in kolicino, ki z njega v istem casu izhlapi vdna elektrárna -e -e žind. geogr., hidgeogr. . hídroelektrárna vdna energíja -e -e ž ind. geogr., hidgeogr. . hídroenergíja vdna gladína -e -e ž hidgeogr. zgornjaploskev vodne gmote, ki se stika z ozracjem GL: hidgeogr. denivelácijavôdnegladíne,geogr. krasa, hidgeogr. piezométricna vôdna gladína vdna gmta -e -e ž hidgeogr. velika gmota vode v morju, jezeru, reki s homogenimi lastnostmi S: vdna mása vdna hemisfęra -e -e ž spl. geogr., hidgeogr. . vdna plbla vdna jáma -e -e ž geogr. krasa kraška jama, trajno ali obdobno zapolnjena z vodo vdna knjíga -e -e ž hidgeogr. knjiga za zapi­sovanje podatkov o izdanih vodopravnih do-voljenjih, koncesijah, soglasjih in uporabnih dovoljenjih vdna kríza -e -e ž var. okolja stiska s pitno ali cisto vodo, katere zaloge se zaradi cedalje vecje onesnaženosti hitro zmanjšujejo vdna mása -e -e ž hidgeogr. . vdna gma vna pára -e -e ž 1. hidgeogr. . pára 2. hidgeogr. voda v plinastem stanju v ozracju in prsti vôdna plást -e plastí ž hidgeogr. sloj vode z enakimi fizikalnimi, kemicnimi in/ali bio-loškimilastnostmi S: vôdni slňj GL: hidgeogr. aeróbna vôdna plást, hidgeogr. anaeróbnavôdnaplást, hidgeogr. anotęrmicna vôdna plást, hidgeogr. homogéna vôdna plást, hidgeogr. izotęrmicna vôdna plást vna plla -e -e ž spl. geogr., hidgeogr. Zem­ljina polobla z najvecjim deležem oceanov, morij S: vôdna hemisfęra, vôdna polúta PRIM.: kenska plla vôdna polúta -e -e ž spl. geogr., hidgeogr. . vdna plbla vdna pt -e potí ž 1. hidgeogr., geogr. prometa vodna površina, ki se uporablja za plovbo, splavarstvo, plavljenje lesa 2. geogr. prometa vodna površina na doloceni poti, po kateri poteka promet iz kraja v kraj, z enega ob-mocja na drugo S: plvna pt PRIM.: kpenska pót, nótranja vôdna pót, zrácna pót, zunánja vdna p vna pravíca -e -e ž var. okolja, hidgeogr. pravi-ca do rabe vodnega ali morskega javnega do-bra, zlasti naplavin, pod natancno dolocenimi pogoji PRIM.: vdno dovoljęnje vôdna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, pri­lagojena življenjskim razmeram v vodi ali na njeni gladini S: hidrofít vodnátostvodotóka -i -- ž 1. hidgeogr. lastnost vodotoka glede na kolicino vode 2. hidgeogr. . vôdni pretňk vdna trmba -e -e ž klimatogeogr. kratkotrajno vrtincenjezraka nad morsko gladino, pri ce-mer zracni tok z razburkane vodne površine vsesava peno, tako da vrtinceni zrak skupaj z vsrkanimi vodnimi delci sestavlja proti ne­vihtnemu oblaku usmerjen lijak vdna zajezítev -e -tve ž hidgeogr. . vôdni zadrževálnik vôdna žíla -e -e ž hidgeogr., geomorf. z vodo zapolnjena razpoka, špranja v neprepustnih kamninah vni bazén -ega -a m 1. hidgeogr. vecja na­ravna ali umetna kotanja, napolnjena z vodo 2. hidgeogr. morje, jezero, vodni zbiralnik 3. hidgeogr. . vodozbírno obmócje GL: hidgeogr. dnvdnega bazéna vdni cíkel -ega -kla m hidgeogr. . hidro­ gráfski cíkel vdni járek -ega -rka m hidgeogr. v tla izkopana ozka in podolgovata vdolbina, napolnjena z vodo vdni jášek -ega -ška m hidgeogr. ozek in globok rov, izkopan ali izvrtan do talne ali skalne vode vdni jęzik -ega jezíka m hidgeogr. podolgovata vodna gmota znotraj vodne gmote, razlicne po nastanku in lastnostih vôdnikatáster -ega -tra m hidgeogr., kart. urad­na zbirka podatkov o kolicini in kakovosti voda vdni koléktor -ega -ja m hidgeogr. . vôdni zbirálnik vôdnikrogotňk-ega-ókamhidgeogr. . hidro­ gráfski cíkel vdni léd -ega ledú m hidgeogr. led, ki nastane z zmrzovanjem recne, jezerske, morske ali podzemne vode vni objékt -ega -a m hidgeogr. voda v obliki reke, jezera, morja kot predmet hidrološkega proucevanja s hidrološkimi metodami vôdni odtňk -ega -óka m 1. hidgeogr. kolicina vode, ki odtece v dolocenem casu 2. hidgeogr. razmerje med padavinsko in izhlapelo vodo na dolocenem obmocju GL: hidgeogr. deficítvôdnegaodtóka (1), klima­togeogr. deficít vôdnega odtóka (2), hidgeogr. fluktuácija vôdnega odtóka, hidgeogr. índeks vdnega odtka, hidgeogr. intenzívnost vôdne­ga odtka, hidgeogr. koeficičntvôdnegaodtóka, hidgeogr. kolébanje vdnega odtka, hidgeogr. kolícnik vôdnega odtóka, geogr. krasa kráški vôdni odtňk, hidgeogr. podzęmeljski vôdni odtk, hidgeogr. podzémni vôdni odtňk, hidgeogr. površínskivôdniodtňk, hidgeogr. predledeníški vôdni odtňk, hidgeogr. specíficni vôdni odtňk vôdni predúh -ega -a m hidgeogr. . vdno kno vdni prerčz -ega -éza m hidgeogr. precni pre­rez vodnega toka, ki se spreminja glede na kolebanje vodne gladine vôdni pretňk -ega -óka m hidgeogr. kolicina vode, ki pretece dolocen del vodotoka v do-loceni casovni enoti, navadno izražena v l/s, mł/s S: récni pretňk, vodnátost vodotóka (2) GL: var. okolja biolóški mínimum vôdnega pre­tka, hidgeogr. maksimálni vôdni pretňk (1, 2), hidgeogr. minimálni vôdni pretňk (1, 2), hidgeogr. povprécni vôdni pretňk, hidgeogr. srédnji létni vôdni pretňk vdni promčt -ega-éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora s plovili po vodi iz kraja v kraj PRIM.: kôpenski promčt, zrácni promčt vôdni prôstor -ega prostóra m var. okolja zem­ljišce, na katerem so zaradi delovanja vode in specificnih naravnih dejavnikov razmere, ki zahtevajo posebno varstvo in rabo vôdni režím -ega -a m hidgeogr. . hidrolóški režím vôdni slňj -ega slôja m hidgeogr. . vdna plást vôdni stržén -ega -a m hidgeogr. del vodnega toka, zakaterega jeznacilna najvecjahitrost vodnják premikanja vodnih delcev, praviloma malo pod vodno gladino vni t -ega -a m hidgeogr. nepretrgan, v do-loceni smeri premikajoci se del vode v morju, jezeru, reki GL: hidgeogr. globínski vôdni tók, hidgeogr. hitróst vôdnega tóka, hidgeogr., geomorf. kon­sekvéntni vôdni tók, hidgeogr. kríticna hitróst vdnega tka, hidgeogr. laminárni vôdni tók, hidgeogr., geomorf. obsekvéntni vôdni tók, hidgeogr. podpovršínskivôdnitók, hidgeogr. po­vršínski vôdni tók, hidgeogr. pridnénivôdnitók, hidgeogr., geomorf. spódnji vôdni tók, hidgeogr., geomorf. srédnji vôdni tók, hidgeogr., geomorf. súbsekvéntni vôdni tók, hidgeogr. turbuléntni vôdni tók, hidgeogr. vrtíncasti vôdni tók, hidgeo-gr., geomorf. zgórnji vôdni tók vdni vál -ega -a m hidgeogr. praviloma pre­mikajoc se izboceni in vboceni del vodne gladine, nastal zaradi vetra, potresnih sunkov, izbruhovpodvodnihvulkanov,plovecihladij, privlacne sile Lune in Sonca GL: hidgeogr. dolžína vôdnega vála vdni vír -ega -a m hidgeogr. voda, uporabna za gospodarske, gospodinjske in druge na­mene vôdni zadrževálnik -ega -a m hidgeogr. za umetno pregrado zadržana tekoca voda, na­menjena npr. za namakanje, varovanje pred poplavami, proizvodnjo elektricne energije, oskrbo s pitnovodo S: akumulácija (3), vdna akumulácija, vôdna zajezítev, vôdni zbirálnik PRIM.: poplávni bazén vdni zbirálnik -ega -a m hidgeogr. . vôdni zadrževálnik vodnják -a m 1. hidgeogr. jašek s pitno vodo, skopan do talne vode in obložen s kamenjem, betonom, opeko, kovino ali lesom 2. hidgeogr. zaprt prostor ali posoda, navadno v tleh, za zbiranje, shranjevanje vecjih kolicin pitne vode GL: hidgeogr. artéški vodnják, hidgeogr. izkopáni vodnják, hidgeogr. izvrtani vodnják, geogr. krasa škrápljasti vodnják, hidgeogr. zabíti vodnják vodnjákasti kotlěc -ega -íca m geogr. krasa ko­tlic, ki ima globino izrazito vecjo od širine vodnjákastobręzno -ega -a s geogr. krasa brez-no z okroglastim precnim prerezom in dokaj enakomerno širino vdno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, trajno ali obdobno zapolnjeno z vodo vdno dovoljęnje -ega -a s var. okolja, hidgeogr. dovoljenje za rabo vode ali vodnih teles, ki ga za dolocen cas lahko pridobijo posamezniki alipodjetja PRIM.: vôdna pravíca vdno léto -ega -a s hidgeogr. . hidrolóško léto vôdnoobmócje-ega-as hidgeogr. obmocjepo­samezne države, ki spada v doloceno povodje S: hidrográfsko obmócje (2) vdno kno -ega -a s hidgeogr. odprtina na zaledeneli reki, jezeru, morju, nastala zaradi razlicno hitrega toka, dotoka toplejše vode S: vôdni predúh, vôdno okó vno ok-ega océsa s hidgeogr. . vdno kno vdno okje -ega -a s hidgeogr. z vodo napol­njen prostor, kjer živijo vodni organizmi S: akváticno okólje vôdnostánje -ega -a s hidgeogr. lastnost vodne­ga telesa, dolocena z njegovo višino, kolicino, pretokom GL: hidgeogr. absolútni máksimum vôdnega stánja, hidgeogr. absolútni mínimum vôdnega stánja vdno tel -ega -ésa s hidgeogr. površinska ali podzemna gmota vode, ki je lahko naravna ali antropogena in je locena od drugih vodnih gmot vdno zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. . hidroním vôdno zemljíšce -ega -a s hidgeogr., pokr. ekol. zemljišce,nakateremzaradistalnealiobcas­ne preplavljenosti z vodo nastanejo posebne geomorfološke, hidrološke in biološke razme-re, ki sestavljajo vodni in obvodni biotop vodoljúbna rastlína -e -e ž biogeogr. rastlina, ki raste v vodi S: hidrofílna rastlína vodomér -a m hidgeogr. . hidrolóška létev vodonsni horizt -ega -a m hidgeogr. . vodonósnik vodonsnik -a m hidgeogr. z vodo prepojen prepusten sloj tal, pomemben kot vir za oskrbozvodo S: akvifęr,vodonôsnihorizónt, vodonôsni slňj vodonôsnislňj -ega slôja mhidgeogr. .vodo­ nósnik vôdooskrba -e ž hidgeogr. dejavnost oskrbova­nja prebivalstva in gospodarskih subjektov z vodo dolocene kakovosti v potrebnih kolici­nah S: oskrba z vôdo vodorávna conálnost -e -i tudi vodorávna zonálnost -e -i ž biogeogr., pokr. ekol. . hori­zontálna conálnost vodorávnarastlínska męja -e -e -e ž biogeogr. meja, do katere glede na zemljepisno širino še uspevajo rastline, rastlinske združbe S: ho-rizontálna vegetacíjska męja PRIM.: navpícna rastlínska męja vodorávnarazgíbanost površja -e -i -- ž geo­morf. prostorsko spreminjanje oddaljenosti, nagnjenosti in ukrivljenosti ploskev površja glede na navpicno ravnino PRIM.: navpícna razgíbanost površja vodorávnazonálnost-e-ižbiogeogr., pokr. ekol. gl. vodorávna conálnost vodostáj -a m hidgeogr. višina vodne gladine dolocenega vodnega objekta glede na nicelno višino vode vodotňk -óka m 1. hidgeogr., na splošno naravni vodni tok ne glede na njegovo velikost 2. hidgeogr., v geografiji reka kot tekoca voda3. hid-geogr., v hidrologiji naravni ali umetni vodni tok ne glede na njegovo velikost, uporabnost GL: hidgeogr. hierarhíja vodotókov, hidgeogr. vodnátost vodotóka (1, 2), hidgeogr. vodotk drúgega réda,hidgeogr. vodotňk prvega réda, hidgeogr. vodotňk trétjega réda vodotňkdrúgegaréda -óka -- -- m hidgeogr. v klasifikaciji recne mreže vodotok, ki nastane po sotocju dveh izvirnih krakov glavne reke in se izliva v vecji vodotok tretjega reda vodotňk prvega réda -óka -- -- m hidgeogr. v vozlíšce klasifikaciji recne mreže izvirni vodotok, ki se na sotocju z drugim izvirnim vodotokom zliva v vodotok drugega reda vodotňk trétjega réda -óka ---- m hidgeogr. v klasifikaciji recne mreže vodotok, ki nastane po sotocju dveh vodotokov drugega reda in se skupaj z enakovrednim vodotokom zliva v vecji vodotok višjega reda vodovárstvenipás -ega pasú m var. okolja vsak od navadno koncentricnih pasov okrog zajetih vodnih virov s predpisanim, razlicno strogim režimom varovanja, ki z omejeno prostorsko rabo preprecuje njihovo onesnaževanje PRIM.: kaptážni izvír, vodovárstveno obmócje vodovárstveno obmócje -ega -a s var. okolja, hidgeogr. obmocje okrog zajetih vodnih virov, navadno razdeljeno na koncentricne pasove z razlicno strogim režimom varovanja, na kate-rem se z omejeno prostorsko rabo preprecuje njihovo onesnaževanje PRIM.: kaptážni izvír, vodovárstveni pás vodvje -a s hidgeogr. celota stojecih in teko-cih površinskih in podzemnih voda PRIM.: hidrosfęra vodovňd -óda m var. okolja, hidgeogr. . vodo­ vódno omréžje vodovódno omréžje -ega -a s var. okolja, hidge­ogr. sistem naprav za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, ki naj bi imel urejen in zavarovan vodni vir, zajetje, vodni zbiralnik, primar-no in sekundarno vodovodno omrežje S: vodovd PRIM.: primárnovodovódnoomréžje, sekundárno vodovódno omréžje vodozbírni bazén -ega -a m hidgeogr. . po­ récje vodozbírno obmócje -ega -a s hidgeogr. pada­vinsko obmocje, od koder odteka voda v isto reko, jezero, vodni zbiralnik S: padavínsko zalédje,povódje,vôdnibazén (3), vodozbírno zalédje PRIM.: porécje vodozbírno zalédje -ega -a s hidgeogr. .vodo­ zbírno obmócje voina déga -e -e [vójna] ž biogeogr., klimatogeogr. podnebno-rastlinskivišinski pas v Etiopskem višavju, na nadmorski višini med 1800 in 2500 m, zakateregaso znacilninjive, pašniki, gosta poselitev PRIM.: beréha, déga, kóla vojáška kárta -e -e ž kart. . vojáški zem­ ljevíd vojáška kartografíja -e -e ž kart. del kartogra­fije,kiseukvarjazizdelovanjemzemljevidov za vojaške namene vojáški blk -ega -a m polit. geogr. geostrate­ška, vojaška zveza držav, ki jo vodi, usmerja prevladujoca država, npr. Združene države Amerike, nekdanja Sovjetska zveza, Nemcija med svetovnima vojnama vojáški zemljevíd -ega -a m kart. tematski zem­ljevid, izdelan za potrebevojske, vojskovanja S: vojáška kárta vojáško zasédeno ozémlje -ega -ega -a s polit. geogr. del dolocene države, ki ga z vojaško silo navadno za krajši cas zasede druga, naj­pogosteje sosednja država, in ga prevzame v upravo, npr. Zahodna Sahara, Turška repu­blika severni Ciper, Zahodni breg voklíški izvír -ega -a m geogr. krasa, hidgeogr. vodnatkraškiizvir,vkateremvodapritekana površje iz velike globine S: sifónski izvír volílna geografíja -e -e ž polit. geogr. del politic­ne geografije, ki raziskuje rezultate politicnih in upravnih volitev, ugotavlja trajnejše poli­ticne usmeritve v razlicnih delih dolocenega ozemlja, vzroke zanje von Thnenov modél -- -ega -a [fon tínenov] m plan., agr. geogr. lokacijski model, zasnovan sredi prve polovice 19. stoletja, ki kaže, da je donosnost pridelave na dolocenem obmocju odvisna od kolicine pridelkov, tržne cene, proizvodnih stroškov, razdalje med pridelo­valci in trgom, kar vpliva na razporejanje kmetijskih sistemov v znacilnih kolobarjih, v idealnih razmerah krožno razporejenih okrog središcaporabe vorfluter -ja [forflúter] m (nem.) geogr. krasa raven površinske kraške vode, ki jo doloca morska ali jezerska gladina v zaledju votlíkavost -i ž geogr. krasa . gostôta jám (1) vzel -zla m Si: kn geogr. prometa, enota za merjenje hitrosti, ki se izrazi kot morska milja na uro, v rabi zlasti v pomorstvu PRIM.: môrska mílja vozílo -a s geogr. prometa vsako sredstvo, motor-no in brez motorja, za prevoz ljudi, tovora v prometu S: prevózno srédstvo GL: geogr. prometa césta za motórna vozíla vozlíšce -a s geogr. prometa kraj, prostor, kjer se prepleta, stika vec prometnih poti GL: geogr. prometa céstnovozlíšce, geogr. prome­ta prométnovozlíšce,geogr. prometa želézniško vozlíšce vpeljánadržávnaprestólnica -e -e -e ž geogr. nas., polit. geogr. . vpeljáno glávno mésto držáve vpeljáno glávno mésto držáve -ega -ega -a -- s geogr. nas., polit. geogr. novo glavno mesto države, zgrajeno z namenom, da s središcno lego, posebnimi simbolnimi prvinami pred­stavlja državno enotnost oziroma omogoca širjenje notranje kolonizacije, npr. Ankara, Brasília,Abuja S: vpeljánadržávnaprestólni-ca PRIM.: trájno glávno mésto držáve vplívno obmócje -ega -a s geogr. nas. . gra­ vitacíjsko obmócje vráta vrát s mn. 1. geomorf. zložen nižji prehod med višjim reliefom 2. hidgeogr. ozek morski preliv, ki povezuje vecje morje s stranskim, zaprtim morjem, npr. Gibraltarska vrata, Otrantska vrata, Kerška vrata GL: hidgeogr. ledeníškavráta, hidgeogr. môrska vráta vrédnostnétomigracíjskegatóka -i ------ ž demogeogr. razlika med številom priseljenih in odseljenih oseb vrédnost S -i --[čs] ž pedogeogr. . S-vréd­ nost vrédnost T -i --[té] ž pedogeogr. . katiónska izmenjálna kapacitéta vrédnost V -i --[vé] ž pedogeogr. . V-vréd­ nost vrédnost y1 -i --[ípsilon] ž pedogeogr. . y1­ vrédnost vredntenje pokrájine za rekreácijo -a -- -­-- s geogr. turizma presojanje ustreznosti, pri­mernosti dolocene pokrajine za rekreacijo vrelíšce -a s klimatogeogr., hidgeogr. temperatura 100 °C, pri kateri se pri navadnem tlaku voda spreminja v paro PRIM.: ledíšce vręme vreména s klimatogeogr. stanje ozracja oziroma celota zracnih pojavov v krajšem casu nad dolocenim krajem GL: klimatogeogr. koledár vreména vreménska híšica -e -e ž klimatogeogr. na sto­jalih stojeca, s poševnimi lesenimi letvicami zastrtabela omarica, v kateriso 2 mnad tlemi inštrumenti za merjenje, zapisovanje poda­tkov o vremenu S: meteorolóška híšica vreménska naped -e -i ž klimatogeogr. pred­videvanje prihodnjega vremenaS: vreménska prognóza GL: klimatogeogr. dolgorócna vreménska na­ped, klimatogeogr. kratkorócna vreménska naped vreménskapostája -e -e ž klimatogeogr. postaja zamerjenje podnebnih prvinS: meteorolóška postája GL: klimatogeogr. prevetręna vreménska po­stája, klimatogeogr. reprezentatívnavreménska postája (1, 2), klimatogeogr. ventilíranavremén-ska postája vreménska prognza -e -e ž klimatogeogr. . vreménska napôved vreménski zemljevíd -ega -a m kart. zemljevid, kiprikazujevremenskerazmerevdolocenem trenutku nadolocenemobmocju S: sinópticna kárta vrétje -a s geogr. krasa razvejan kraški izvir v kotanji, pri katerem zaradi vodnega pritiska voda na površini brbota kot pri vretju vrh -a m geomorf. najvišji del vzpetine S: vr­ šína GL: geomorf. kôpasti vrh, geomorf. piramídasti vrh, geomorf. stôžcasti vrh vrhhlévna híša -e -e ž geogr. nas. nadstropna slovenska kmecka hiša, pri kateri so stano­vanjski prostori vnadstropju,v pritlicju pod njimi pa je gospodarski del vrhnja moréna -e -e ž geomorf. morena na po­ vršini ledenika vrhnji pláz -ega plazú m hidgeogr. snežni plaz, ki zajame eno ali vec zgornjih plasti snežne odeje PRIM.: tálni pláz vróca tócka -e -e ž geomorf. dolgotrajno, usta­ljeno staljeno obmocje v Zemljinem plašcu, od koder vdirajo proti Zemljinemu površju vroce, raztopljene in zato specificno lažje kamnine, kipovzrocajo povišano temperatu­ro zgornjega dela plašca, pospešujejo premike litosferskihplošcinustvarjajoverigevulka­nov, ce se prebijejo skozi plošce S: hot spot vróci dán -ega dnéva m klimatogeogr. dan z najvišjo temperaturo nad 30 °C S: trópski dán PRIM.: hládni dán, ledéni dán, mrzli dán, tôpli dán vrocínska nevíhta -e -e ž klimatogeogr. . tęrmicna nevíhta vróci vrélec -ega -lca m geogr. turizma, hidgeogr. zdravilni vrelec s precejšnjo vsebnostjo raz­topljenih mineralnih snovi in s temperaturo vode nad 50 şC PRIM.: tôpli vrélec vrsténka -ežagr. geogr. njivaslabšekakovosti, na kateri pri ledinskem gospodarstvu traja doba pocivanja vec let zapored vršáj -a m geomorf. nagnjen prodnat in pešcen nanos v obliki trikotnika ali stožca, nastal zaradi zmanjšane transportne moci vodnega toka, navadno v podgorju, kjer reka z vzpe­tega površja pritece na ravnino GL: geomorf. aktívni vršáj, geomorf. flúviogla­ciálni vršáj, geomorf. fosílni vršáj, geomorf. hudoúrniški vršáj, geomorf. mákrovršáj, geo­morf. melíšcni vršáj, geomorf. naplávni vršáj, geomorf. periglaciálnivršáj, geomorf. podgórski vršáj, geomorf. podmôrski vršáj, geomorf. pred­ledeníški vršáj, geomorf. pródni vršáj, geomorf. proglaciálni vršáj, geomorf. recéntni vršáj, geo­morf. récnivršáj, geomorf. récno-ledeníškivršáj, geomorf. terásasti vršáj 1 – recentni vršaj 2 – fosilni vršaj Recentni in fosilni vršaj vršájska ravnína -e -e ž geomorf. ravnina, se­ stavljena iz vecjih sklenjenih vršajev vršájska terása -e-e ž geomorf. spodrezana vršajska ravnina vršína -e ž geomorf., zastar. . vrh vršna uravnáva -e -e ž geomorf. izhodišcna uravnanost gorovja, po razclenjevanju ohra­njena samo v enakih višinah vrhov PRIM.: sleménska uravnáva vršni nivó -ega -ja m geomorf. podobne višine vrhov vzpetin kot ostanki izhodišcne uravna­ ve PRIM.: sleménski nívo, terásni nivó vrt -a m 1. agr. geogr. obdelovalno zemljišce, navadno v bližini lastnikovega doma, na katerem se z intenzivnimi delovnimi po­ vrtícek stopki pridelujejo vrtnine, zlasti zelenjava, tudi sadje, cvetje 2. agr. geogr. zemljišce za pridelovanje vrtnin kot temeljna katastrska zemljiška kategorija vrtáca -e ž geogr. krasa manjša, od nekaj m do nekaj sto m široka kraška kotanja okroglaste oblike, navadno širša kot globlja GL: geogr. krasa drugôtna vrtáca, geogr. krasa dvójnavrtáca, geogr. krasa gostôtavrtác, geogr. krasa grúšcnata vrtáca, geogr. krasa kôtlasta vr­táca, geogr. krasa kotlícasta vrtáca, geogr. krasa lijákastavrtáca,geogr. krasa míkrovrtáca,geogr. krasa morénska vrtáca, geogr. krasa niválna vrtáca, geogr. krasa odprta vrtáca, geogr. krasa, geomorf. psévdovrtáca, geogr. krasa sekundárna vrtáca, geogr. krasa skálnatavrtáca, geogr. krasa sklédasta vrtáca vrtácasti dól -ega -a m geogr. krasa dol z gostimi, ponekod medsebojno povezanimi vrtacami na dnu vrtácasti krás -ega -a m geogr. krasa kras z gostimi vrtacami kot znacilno, prevladujoco reliefno obliko vrtícek-ckamagr. geogr. manjšivrtz gredami, navadno na najetem ali javnem zemljišcu, zlasti za preživljanje prostega casa, pridelavo zelenjave za lastno porabo vrtíckarskonasélje -ega -a s geogr. nas. nacrtno ali nenacrtno nastalo naselje z manjšimi ob-jekti za preživljanje prostega casa, hrambo orodja, nastalo na obmocju vrtickov na mest­nem obrobju, znacilno za srednjeevropska mesta, v Ljubljani npr. na levem bregu Save južno od Crnuc vrtíckarstvo -a s agr. geogr. ljubiteljsko vrtnar­stvo, razširjeno zlasti na obrobjih mest, kjer na vrtickih lastniki ali najemniki pridelujejo zlasti zelenjavo za lastno porabo in gojijo cvetje S: hortikultúra (1) PRIM.: vrtnárstvo vrtílna s -e osí ž mat. geogr. . Zęmljina ós vrtíncasta struktúra -e -e ž hidgeogr., v ocea­nologiji sistem vodne cirkulacije, sestavljen iz vec med seboj stikajocih se ciklonskih in anticiklonskih vrtincev vrtíncasti vôdni tók -ega -ega -a m hidgeogr. . turbuléntni vôdni tók vrtna prst -e prstí ž pedogeogr. rodovitna prst z veliko humusa, ki nastaja s clovekovim obdelovanjem in pripravo za gojenje vrtnin S: hortisól vrtnárstvo -a s agr. geogr. zelo intenzivno polje­delstvo,kiseukvarjaspridelovanjemvrtnin, okrasnih rastlin, jagodicevjaza lastno porabo ali za prodajo na trgu S: hortikultúra (2) PRIM.: vrtíckarstvo vrtnomésto -ega -a s geogr. nas. nacrtno zgraje-no mesto, lahko tudi samostojna naselbinska enota ali satelitsko naselje z veliko zelenih površin v bližini prenaseljenega velemesta, ki se od spalnega naselja razlikuje po tem, da so v njem tudi delovna mesta za zapo­slovanje domacega prebivalstva, v Sloveniji npr. Velenje, Nova Gorica in Kidricevo S: párkovno mésto vrtno poljedélstvo -ega -a s agr. geogr. inten­zivno poljedelstvo, pri katerem se veliko del opravizrocnimorodjeminsezuporabogno­jil, zašcitnih sredstev, upoštevanjem spoznanj sodobne kmetijske znanosti dosegajo obilni, kakovostni pridelki vrúlja -e ž (hrv.) hidgeogr. . brôjnica vsôta bíotemperatúr -e -- ž klimatogeogr., agr. geogr. . biolóška temperatúrna vsôta vsôtatemperatúr -e -- ž klimatogeogr. seštevek dnevnih temperatur v dolocenem casu vtršnik -a m geomorf. velik enojni kristal v drobnozrnatih ali amorfnih magmatskih kamninah vulkán -a m geomorf. mesto na Zemljinem površju, kjer iz njene notranjosti izhajajo magma, pepel, plini, tudi pod morsko gladino S: ognjeník GL: geomorf. aktívnivulkán, geomorf. blátni vul­kán, geomorf. delujócivulkán, geomorf. kríptovul­kán, geomorf. monogéni vulkán, geomorf. mrtvi vulkán, geomorf. podmôrski vulkán, geomorf. podzémni vulkán, geomorf. poligéni vulkán, geomorf. spécivulkán, geomorf. stránskivulkán, geomorf. strátovulkán, geomorf. súbvulkán, geo­morf. šcítasti vulkán, geomorf. ugásli vulkán vulkanít -a m geomorf. . predornína vulkanízem -zma m geomorf. procesi in pojavi, povezani s prodiranjem trdnih, tekocih in/ali plinastih snovi iz Zemljine notranjosti na po­vršje PRIM.: plutonízem, póstvulkanízem vulkanologíja -e ž geomorf. del geologije, ki proucuje vulkane vulkánska bmba -e -e ž geomorf. vecji vul­kanski izmecek, odtrgan od tekoce lave, ki med letom po zraku zaradi vrtenja dobi znacilno kroglasto obliko in strjen pade na tla PRIM.: lápil vulkánska eksplozíja -e -e ž geomorf. odtrga­ nje dela vulkanskega stožca zaradi izbruha vulkana vulkánska erúpcija -e-e ž geomorf. . vul­ kánski izbrúh vulkánska ga -e -e ž geomorf. vzpetina z vulkanom vulkánska kamnína -e -e ž geomorf. . pre­dornína vulkánski izbrúh -ega -a m geomorf. prodor magme, vodne pare in/ali plinov iz Zemljine notranjostinanjenopovršje S: erúpcija,izbrúh ognjeníka, vulkánska erúpcija vulkánski tok -ega otóka m 1. geomorf. otok z aktivnim vulkanom 2. geomorf. otok iz vul­kanskih kamnin vulkánski pepél -ega -a m geomorf. prašni do drobnozrnati delci s premerom manj kot 2 mm, ki ob izbruhu vulkana nastanejo iz na drobnekoscescefranemagmeinzdrobljenega vzvdno kamninskega gradiva iz sten vulkanskega žrela vulkánski pojáv -ega -a m nav. mn. geomorf. pojav, ki ga povzroca vulkanizem, npr. iz­bruh vulkana, lavni tok, žareci oblak PRIM.: póstvulkánski pojáv vulkánski pokrňv -ega -ôva m geomorf. pro-strana, bolj ali manj debela kamninska odkladnina vulkanskega izvora, ki nastane z iztekanjem redko tekoce lave ali ob dolgo­trajnem bruhanju vulkanskega pepela PRIM.: bazáltni pokrňv vulkánski potrčs -ega -ésa m geomorf. potres, ki nastane zaradi vulkanskega delovanja vulkánski reliéf -ega -a m geomorf. relief, ki ga je sooblikoval vulkanizem vulkánskistôžec -ega -žca m geomorf. vzpetina stožcaste oblike, nastala zaradi živahnega delovanja vulkana vulkánsko gorvje -ega -a s geomorf. gorovje iz skupine ali niza vulkanov, pogosto na obmoc­jih podrivanja litosferskih plošc na robu celin ali na oceanskem dnuPRIM.: grúdastogorôv­je, kúpolasto gorôvje, nagúbano gorôvje vulkánsko jézero -ega -a s hidgeogr. jezero, na­stalo v žrelu ugaslega vulkana ali v ulegnini skrepenele lave vulkánsko žręlo -ega -a s geomorf. . kráter (1) V-vrédnost -i [vé] ž pedogeogr. odstotek nasi-cenosti prsti z izmenljivimi kovinskimi ioni ali izmenljivimi bazami kalcija, magnezija, kalija,natrija S: vrédnost V vzdôlžna ledeníška razpóka -e-e-e ž hid-geogr. ledeniška razpoka, ki poteka v smeri premikanjaledenika PRIM.: krížna ledeníška razpóka, nótranja ledeníška razpóka, précna ledeníška razpóka, róbna ledeníška razpóka vzdôlžniprelňm -ega -ôma m geomorf. prelom, ki poteka vzporedno z usmerjenostjo glavnih prelomov PRIM.: précni prelňm vzdôlžnirécniprerčz-ega-ega-ézamgeomorf. . podôlžni prerčz récne strúge vzdrževáno prebiválstvo -ega -a s demogeogr. prebivalstvo brez lastnih dohodkov, ki ga vzdržujeaktivnoprebivalstvoaliprebivalstvo z drugimi osebnimi dohodki PRIM.: samo­stójno prebiválstvo vzdržni prostórski razvňj -ega -ega -ôja m var. okolja prostorska raba, ureditev, ki ob upoštevanju nacel varovanja okolja, ohranja­nja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dedišcine in drugih kako­vosti naravnega, bivalnega okolja omogoca zadovoljevanje potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij vzhajalíšce -a s mat. geogr. tocka na obzorju, kjer vzhaja Sonce PRIM.: zahajalíšce vzhňd vzhóda m 1. mat. geogr. ena od štirih glavnih strani neba, kjer Sonce vzide ob ena­konocju 2. mat. geogr. vzhodna stran neba ali ZemljeSi: V 3. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje in ljudstva, ki so vzhodnejeS: oričnt 4. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje s posebno civilizacijo in kulturo S: oričnt vzhódna geográfska dolžína -e -e -e ž mat. geogr. . vzhódna zemljepísna dolžína vzhódna zemljepísna dolžína -e -e -e ž mat. geogr. zemljepisna dolžina, merjena vzhodno od greenwiškega poldnevnika S: vzhdna geográfska dolžína vzhdnoslovénska híša -e -e ž geogr. nas. . pannska híša vznóžje -a s geomorf. . podnóžje vzpetína -e ž geomorf. Zemljino površje, ki se dviguje nad okolico PRIM.: gôra, gríc, hríb vzpnski t -ega -a m hidgeogr. navpicni tok v morjih in jezerih, ki v osvetljeni zgornji sloj prinaša hranilne snovi iz globin vzporédna škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. krasa . poklínska škráplja vzporédnik -a m mat. geogr. umišljeni krog, potekajoc vzporedno z ekvatorjem, katerega ravnina ne seka središca našega planeta ali nebesnega oboka, del koordinatnega sistema S: paraléla PRIM.: poldnévnik GL: kart. dotikálnivzporédnik,mat. geogr. mag-nétnivzporédnik, mat. geogr. nebésni vzporéd­nik, kart. sekántni vzporédnik, kart. tangéntni vzporédnik, mat. geogr. Zęmljin vzporédnik vzporédnimíkrožleběc -ega -íca m geogr. krasa . míkrožleběc vzvdno prisl. hidgeogr. . gôrvôdno W waalska otoplítev -e -tve [válska] ž klimatoge­ogr., geomorf. zgodnjepleistocenska otoplitev na severu Evrope, med menapsko poledenit­vijo in eburonsko ohladitvijo, primerljiva z uhlenberško otoplitvijo v Alpah S: waalski ínterglaciál waalski ínterglaciál -ega -a[válski] m klimato­geogr., geomorf. . waalska otoplítev warthska ohladítev -e -tve [vártska] ž klimato­geogr., geomorf. srednjepleistocenska ohladitev na severu Evrope, med 195.000 in 130.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z riško po­ledenitvijo v Alpah in illinojsko poledenitvijo v Severni Ameriki, del saalske poledenitve PRIM.: warthska poledenítev warthska poledenítev -e -tve [vártska] ž klimatogeogr., geomorf. poledenitev Nemško--Poljskega nižavja v casu warthske ohladitve S: warthski glaciál PRIM.: warthska ohladítev warthski glaciál -ega -a [vártski] mklimatogeogr., geomorf. . warthska poledenítev Wegenerjeva teoríja -e -e [végenerjeva] ž geo­morf. predpostavka nemškega meteorologa in geofizika Alfreda Lotharja Wegenerja, po kateri se z enotne praceline odcepljene celine premikajo vodoravno in se oddaljujejo ena od druge, pri cemer na njihovih robovih nastajajo visoka gorovja Wernerjeva projékcija -e -e [vęrnerjeva] in wernerjeva projékcija -e -e ž kart. posebna kartografska projekcija, pri kateri je zacetni poldnevnik raven, drugi pa so simetricno deformirani, s cimer dobi projekcija obliko srca wheat belt -- -a [vít bélt] m (ang.) agr. geogr. . pšenícni pás willy-willy -ja [víli víli] m klimatogeogr. tropski ciklon nad obalami severne Avstralije wisconsinska poledenítev -e -tve [viskón­sinska] ž klimatogeogr., geomorf. poledenitev v Severni Ameriki, med okrog 100.000 in 10.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z würmsko poledenitvijo v Alpah in viselsko poledenitvijo na severu Evrope S: wiscon­sinski glaciál wisconsinski glaciál -ega -a [viskónsinski] m klimatogeogr., geomorf. . wisconsinska po­ ledenítev wm -a [vírm] m klimatogeogr., geomorf. . würmska poledenítev wrmska poledenítev -e -tve [vírmska] ž kli­matogeogr., geomorf. najmlajša pleistocenska poledenitev v Alpah, med okrog 100.000 in 10.000 leti pred sedanjostjo, primerljiva z viselsko poledenitvijo na severu Evrope in wisconsinsko poledenitvijo v Severni Ame- riki S: würm, würmski glaciál PRIM.: gnška poledenítev, míndelska poledenítev, ríška poledenítev wrmski glaciál -ega -a [vírmski] m klimato­geogr., geomorf. . würmska poledenítev y1-vrédnost Y yermosol -a [jermosól] m pedogeogr. gl. jermo-za nevtralizacijo izvlecka prsti, pripravlje­sl nega iz 100 g prsti in 250 ml 1 molarnega y1-vrédnost -i [ípsilon] ž pedogeogr. število ml 0,1 kalcijevega actetata S: vrédnost y1 molarneganatrijevegahidroksida, potrebnega Z Z --[z.] m neskl. simbol mat. geogr. . zahd (2) zabavíšcnacetrt -e -i ž geogr. nas. mestna cetrt s številnimi zabavišci, igralnicami, drugimi gostinskimi lokali, kar vpliva na njeno pre­vladujoco funkcijo, znacilen utrip, videz PRIM.: industríjska cetrt, prométna cetrt, sta­novánjska cetrt, trgôvska cetrt, univerzitétna cetrt, uprávna cetrt zabíti vodnják -ega -a m hidgeogr. vodnjak z manjšim premerom, ki se zlasti zaradi indi­vidualne oskrbe z vodo iz plitvo ležece pod-talnice naredi tako, da se v tla zabije tanka, v spodnjem delu naluknjana cev PRIM.: izkopáni vodnják, izvrtani vodnják zabôjasta gúba -e -e ž geomorf. simetricna guba s širokim uravnanim temenom in str­mima, skoraj pravokotnima kriloma PRIM.: pahljácasta gúba zacásno prisôtno prebiválstvo -- -ega -a s demogeogr. v casu popisa prisotno prebivalstvo, ki ima stalno bivališce v drugem naselju, državi PRIM.: prisôtno prebiválstvo, stálno prebiválstvo zacétni poldnévnik -ega -a m kart. . green- wiški poldnévnik zádenjska erozíja -e -e ž geomorf. hitrejše zni­ževanje in podaljševanje recne struge proti razvodju, kar povzroca spreminjanje razvod-nice S: retrográdna erozíja PRIM.: pirateríja zádenjska korozíja -e -e ž geogr. krasa postopno nazaj usmerjeno ploskovno korozijsko zni­ževanje, uravnavanje površja iz karbonatnih kamnin S: retrográdna korozíja zádružnost -i ž biogeogr. lastnost posameznih rastlinskih vrst v združbi, da rastejo v skupini ali posamezno S: sociálnost zadúšna jáma -e -ež geogr. krasa kraškajama, v kateri so zadušni plini zaganjálka -e ž geogr. krasa kraški izvir, v ka­terem voda zaradi posebne sifonske povezave vodnih votlin v krajšem ali daljšem presledku najprej narašca in nato upadaS: intermiténtni izvír, periódicni izvír PRIM.: minútnik zagátna dolína -e -e ž geomorf. dolina, ki se zacenja ali koncuje s strmim pobocjem, v Alpah lahko tudi s komarco zagátna vás -e vasí ž geogr. nas. vas, podtip ulicne vasi, pri kateri se na koncu naselja vaška ulica razširi v polkrožen prostor zagje -a s geomorf. podgorje na nasprotni strani hribovja ali gorovja PRIM.: predgórje zahajalíšce -a s mat. geogr. tocka na obzorju, kjer zahaja Sonce PRIM.: vzhajalíšce zahňd -óda m 1. mat. geogr. ena od štirih glavnih strani neba, kjer Sonce zaide ob enakonocju 2. mat. geogr. zahodna stran neba ali ZemljeSi: Z 3. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje in ljudstva, ki so zahodneje S: okcidčnt 4. polit. geogr., tudi z veliko zacetnico ozemlje s posebno civilizacijo in kulturo S: okcidčnt zahódna geográfska dolžína -e -e -e ž mat. geogr. . zahódna zemljepísna dolžína zahódna zemljepísna dolžína -e -e -e ž mat. geogr. zemljepisna dolžina, merjena zahodno od greenwiškega poldnevnika S: zahdna geográfska dolžína zajedávec -vca m biogeogr. organizem, ki škodi drugemuorganizmu,kersehraniznjegovimi tkivi, mu jemlje organske snovi, hrano S: parazít zajedávstvo -a s biogeogr. skupno življenje dveh razlicnih organizmov, pri katerem eden škodi drugemu tako, da se hrani z njegovimi tkivi, mu jemlje organske snovi, hrano S: parazitízem zajezęni krás -ega -a m geogr. krasa kras, kjer okoliško površje z neprepustnimi sedimenti zaprta tehnologíja ali bližnja morska gladina vzdržuje v kraškem zaledju piezometricno gladino zajezítveno jézero -ega -a s hidgeogr. . pre­grádno jézero zajezítveno ledeníško jézero -ega -ega -a s hidgeogr. ledeniško jezero, nastalo za dolin-skim ledenikom ali ledeniškimi morenami, navadno na sticišcu stranske in glavne do-line zakápana jáma -e -e žgeogr. krasa . kápniška jáma zakísanje -a s pedogeogr. povecanje števila vodi­kovih ionov v raztopini prsti S: acidifikácija zakljúcna poledenítev -e -tve ž klimatogeogr., geomorf. zadnja poledenitev na prehodu iz pleistocena v holocen PRIM.: pôzni glaciál, srédnji glaciál, zgódnji glaciál zákon o nčunicljívosti energíje -a ------m pokr. ekol. prvi zakon termodinamike, po katerem se energija pri svojem pretoku skozi ekosistem sicer spreminja, ne more pa se uniciti zakrasévanje -a s geogr. krasa proces nastajanja krasa S: karstifikácija zakúpzemljíšca -a -- m agr. geogr. zemljiškopo­sestni odnos med lastnikom in zakupnikom, s katerim je zakupniku omogocena uporaba zemljišca za navadno daljše obdobje, zem­ljiškemu lastniku pa zagotavlja nadomestilo v obliki dajatev ali rente PRIM.: najčm zem­ljíšca zalédje -a s geogr. nas. obmocje okrog doloce­nega središca, ki središcu omogoca doloceno dejavnost GL: geogr. nas. gravitacíjsko zalédje, hidgeogr. padavínsko zalédje, hidgeogr. vodozbírno za­lédje zalív -a m 1. hidgeogr. v kopno segajoci del mor­ja, jezera 2. hidgeogr., v oceanologiji zajeda morja v kopno, ki ima vecjo površino od polkroga, katerega premer je enak vhodu vanjo zámbo -a m demogeogr. mešanec med crncem in Indijancem zámindar -ja m agr. geogr. sistem zemljiško­posestnih odnosov na Indijski podcelini, pri katerem zemljiški veleposestniki dajejo zemljo v dolgorocnizakup majhnim kmetom, od katerih so dolžni pobirati davke tudi za delovanje države PRIM.: ryot zanjn -a m geogr. krasa kraška jama z vodo na dnu, z oknom odprta na površje zaljena škráplja -e -e ž nav. mn. geogr. kra­sa škraplja z zaobljenim vmesnim skalnim hrbtom zaradi vplivov prsti in rastlinstva, znacilna oblika podtalnega krasa zaóbljeni žleběc -ega -íca m geogr. krasa žlebic z zaobljenimi stenami, znacilen za podtalni kras zaóbljenost próda -i -- ž geomorf. stopnja pri­bliževanja oblike prodnatih ali pešcenih zrn obliki krogle zaradi recnega transporta GL: geomorf. Callieuxova metóda dolócanja zaóbljenosti próda zaokrožítev zemljíšc -tve -- ž agr. geogr. . arondácija zapádlo kámenje -ega -a s geomorf. sveže od­krušeno kamenje, ležece na policah ali pod stenami zaplnjena votlína -e -e ž geogr. krasa votlina v podtalnem krasu, zapolnjena s prepustnimi sedimenti zaplnjeno bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, zapolnjeno s klasticnimi sedimenti zapnica -ežgeogr. prometa objekt,sistemob­jektov, ki omogoca plovbo med vodnimi po­tmi z razlicno višino vodne gladine na rekah, recnih kanalih ali kot sestavni del prekopov med morji, oceani pri pomorskem prometu zaposlęnost -i ž demogeogr. vkljucenost za delo sposobnegaprebivalstvavredno delovnoraz­merje, v kateri se na trgu delovne sile odraža razmerje med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili PRIM.: brezpôselnost zaposlítveno sredíšce -ega -a s geogr. nas. naselje s številnimi delovnimi mesti, ki pre­segajo potrebe domacega prebivalstva, zato se v njem kot dnevni migranti zaposlujejo ljudje iz bližnjih, lahko tudi bolj oddaljenih naselij zaprta kotánja -e -e ž geogr. krasa kotanja s sklenjenim višjim obodom, znacilna za kra­ško površje zaprta škávnica -e -e ž geogr. krasa škavnica s povsem sklenjenim obodom PRIM.: odprta škávnica, predrta škávnica zaprta tehnologíja -e -e ž var. okolja sklenjeni tehnološki procesi z minimalnimi snovnimi emisijami ali brez njih, pri katerih se varcu­je s snovmi, energijo, s cimer se posredno zmanjšuje obremenjevanje okolja zaprti célek -ega -lka m agr. geogr. zemljišce samotne kmetije, ki je od zemljišc sosednjih kmetij loceno z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami S: samôtni célek PRIM.: odprti célek, pôlodprti célek zaprti ékosistém -ega -a m pokr. ekol. ekosi-stem, ki prepušca le energijo, ne pa snovi, npr. planetarni ekosistem, ki sprejema soncno energijo v obliki kratkovalovnega sevanja, z dolgovalovnim sevanjem pa oddaja toploto PRIM.: odprti ékosistém zaprtikrogotňkvôde -ega -óka -- m var. okolja tehnološki postopki, pri katerih se uporablje­na voda po predhodni obdelavi, t. j. cišcenju, hlajenju, znova vrne v proizvodni proces zaprto pólje -ega -a s agr. geogr. polje, ki je lastniško zaokroženo in z živicami, ogradami jasno razmejeno od sosednjih zemljišc PRIM.: enclosure (1), odprto pólje zarášcanje -a s agr. geogr. spreminjanje kme­tijskih zemljišc v gozdove zlasti zaradi ne­ugodnih demografskih tokov na podeželju in opušcanja manj kakovostnih zemljišc PRIM.: ogozdovánje zárja -e ž klimatogeogr. jutranja in vecerna rdeckasta obarvanost neba, ko je Sonce blizu obzorja zasébna planína -e -e ž agr. geogr. navadno manjši planinski pašnik v lasti posameznega kmeta ali skupine solastnikov iz naselja v bližnji dolini zasébna posést -e -i ž agr. geogr. oblika zem­ljiškega lastništva, pri kateri je lastnik po­sameznik PRIM.: kolektívna posést zasélek -lka m 1. geogr. nas. skupina domacij kot sestavni del kraja s statusom samostojnega naselja 2. geogr. nas. glede na število hiš in nji­hovo zgošcenost vmesna oblika poselitve med samotnimi kmetijami in strnjenimi vasmi GL: geogr. nas. drugôtni zasélek, geogr. nas. prvôtni zasélek zasíp -a m geomorf. akumulacija proda enotne starosti GL: geomorf. mlájšipródnizasíp, geomorf. pródni zasíp, geomorf. staręjši pródni zasíp zaslanjevánje -a s pedogeogr. vecanje kolicine soli zlasti v prsti S: salinizácija GL: pedogeogr. zaslanjevánje prstí (1), pedoge­ogr., var. okolja zaslanjevánje prstí (2) zaslanjevánje prstí -a -- s 1. pedogeogr. kopi-cenje soli v prsti zaradi naravnih procesov 2. pedogeogr., var. okolja kopicenje soli v prsti za­radi pretiranega ali neustreznega namakanja sušnega zemljišca, ki zmanjšuje rodovitnost prsti, jo degradira zašcíta okólja -e -- ž 1. var. okolja zavarovanje okolja, zlasti njegovih posameznih sestavin, npr. rastlinskih vrst, gojenih rastlin, pred škodljivimi vplivi, kot so veter, poplave, radioaktivno sevanje 2. var. okolja, neustr. . várstvo okólja GL: var. okolja integrálna zašcíta okólja zašcítena kmetíja -e -e ž 1. agr. geogr. z od­lokom opredeljena kmetija, ki jo v zapušcin­skem postopku zaradi ohranjanja celovite, dovolj velike posesti za gospodarno, tržno usmerjeno pridelavo, praviloma deduje en sam dedic 2. agr. geogr., var. okolja kmetija, varovana zaradi naravovarstvenih, spomeni­škihrazlogov zašcítenoobmócje -ega -a s var. okolja . za­ varováno obmócje zašcítnoobmócje -ega -a s var. okolja obmocje, namenjenovarovanjudolocenegasosednjega obmocja, na katerem je dovoljena okoljsko neškodljiva raba, npr. vodovarstveni pas S: varoválno obmócje PRIM.: zavarováno ob-mócje zašcítno srédstvo -ega -tva s nav. mn. 1. var. okolja, agr. geogr. sredstvo,ki šcitirastlinepred škodo, povzroceno zaradi vremena, npr. za-šcitna mreža kot varovalo pred toco 2. var. okolja, agr. geogr., neustr. . fítofarmacévtsko srédstvo zatocíšce -a s biogeogr. obmocjezživljenjskimi razmerami, ki omogocajo ohranjanje ras­tlinske, živalske vrste, znacilne za pretekle geološke dobe S: refúgij zatrépna dolína -e -e ž geogr. krasa recna do-lina, v kateri na zatrepni strani navadno iz­vira mocan vodni tok PRIM.: izvírna kotánja, slépa dolína zavarováno obmócje -ega -a s var. okolja ob-mocje, zavarovano s posebnim režimom za­radi ohranjanja njegovih okoljskih znacilnosti zelęna revolúcija in temeljnih funkcij S: zašcíteno obmócje PRIM.: zašcítno obmócje zavarováno pokrajínsko obmócje -ega -ega -a s var. okolja obmocje, ki je zavarovano z namenom, da se v njem ohranijo naravne znacilnosti, zlasti rastlinstvo in živalstvo, lahko pomembno tudi za oddih in rekreacijo PRIM.: krajínski párk, narávna znamenítost, narávni rezervát, narávni spomeník, národni párk, régijski párk, zavarováno obmócje zavétje -a s klimatogeogr. . zavétrje zavétrje -a s klimatogeogr. pred vetrom zašci-ten prostor, navadno na odvetrni strani S: zavétje zazidálno obmócje -ega -a s 1. geogr. nas. zemljišce, na katerem stojijo stavbe s pripa­dajocimifunkcionalnimizemljišci S: stávbno obmócje (1) 2. geogr. nas., plan. obmocje, ki ga zajema zazidalni nacrt in ga ureja kot urbanisticno-arhitektonsko, gradbeno celo-to S: stávbno obmócje (2) PRIM.: uredítveno obmócje zazidáva -e ž geogr. nas. gradnja, umešcanje in razporeditev objektov z dolocenimi znacil­nostmi, funkcijami na dolocenem obmocju, npr. stanovanjska, industrijska, mešana, na-crtna,nenacrtna,radialna,obcestna,strnjena, razpršena, sklenjena, nesklenjena, pritlicna, nadstropna zazidava S: pozidáva GL: geogr. nas. gostôta zazidáve zdmec -mca m polit. geogr., demogeogr. udeleže­nec zacasne ekonomske migracije v tujino zdravilíšce -a s geogr. turizma zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z doloce­nimi vrstami bolezni, zlasti z izkorišcanjem naravnih dejavnikov GL: geogr. turizma klimátsko zdravilíšce, geogr. turizma obmôrsko klimátsko zdravilíšce, geogr. turizma višínsko klimátsko zdravilíšce zdravilíški turísticni krŕj -ega -ega krája m geogr. turizma turisticnikrajzzdravilišcem, v katerem se za zdravljenje uporabljajo naravna zdravilnasredstvaPRIM.: gôrski turísticni krŕj, izlétniški turísticni krŕj, obmôrski turísticni krŕj zdravilíški turízem -ega -zma m geogr. turizma turizem v zdravilišcih, zdraviliških turistic­nih krajih zdravílna klíma -e -e ž klimatogeogr. . zdra­ vílno podnébje zdravílna rastlína -e -e ž biogeogr., agr. geogr. rastlina, ki vsebuje ucinkovine, uporabne za zdravljenje, preprecevanje bolezni, npr. kami­lica, ameriški slamnik S: zelíšce (2) zdravílni vrélec -ega -lca m geogr. turizma, hidgeogr. izvir, ki se zaradi višje temperature vode in/ali raztopljenih mineralnih snovi uporablja v zdravilne namene PRIM.: akrá­topéga, akrátotęrma, slátina, termálni vrélec, vróci vrélec zdravílno podnébje -ega -a s klimatogeogr. pod-nebje, ki ugodno vpliva na clovekovo zdravje, njegovo pocutje in blaži bolezenske znakeS: zdravílna klíma zdrávstveno ustrézna pítna vôda -- -e -e -e ž var. okolja, hidgeogr. voda, ki je v naravnem stanju ali po ustrezni pripravi primerna za pitje, osebno higieno in pripravo hrane zdrávstvo -a s spl. geogr. dejavnost, ki jo izvajajo ustanove, namenjene zdravljenju bolnikov, varovanju zdravja, npr. bolnišnice, zdrav­stveni domovi zdrúžba -e ž 1. biogeogr. skupnost razlicnih, medsebojno povezanih, okoljskim razmeram prilagojenih organizmov, živecih na do-locenem obmocju 2. biogeogr. skupina takih organizmov, ki sestavlja taksonomsko celoto S: cenóza GL: biogeogr. klímaksna rastlínska zdrúžba, biogeogr. klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe, biogeogr. klimatoconálna zdrúžba,biogeogr. pi-onírskazdrúžba, biogeogr. rastlínska zdrúžba, biogeogr. živálska zdrúžba, biogeogr., pokr. ekol. življęnjska zdrúžba združeválni nacionalízem -ega -zma m polit. geogr. nacionalno gibanje, ki si prizadeva za povezovanje vseh po narodnosti sorodnih politicno-teritorialnih enot v skupno državo, npr. v Nemciji in Italiji v 19. stoletju PRIM.: separatízem zél -í ž biogeogr. . zelíšce (1) zelęna práha -e-ežagr. geogr. praha,prikateri se na njivi, ki je v obdobju regeneracije, go-jijo hitro rastoce kulturne rastline, npr. repa, okopavine zelęna revolúcija -e -e ž agr. geogr. kmetijska revolucija v deželah tretjega sveta v drugi pol­ovici 20. stoletja, s katero se z uvedbo novih, visokodonosnih sort riža, pšenice in koruze, uporabo umetnih gnojil in s posodobitvijo druge agrotehnike bistveno poveca pridelava in izboljša oskrba prebivalstva s hrano zelęni -ih m mn. 1. var. okolja clani, pripadniki politicne stranke z okoljevarstveno usmerit­vijo 2. var. okolja pripadniki okoljevarstvenih združenj in organizacij zeleníca -e ž 1. geogr. nas. zemljišce med strnje-no pozidanimi predeli v mestih, vecjih vaseh, poraslo zlasti s travo, okrasnim grmicevjem 2. biogeogr. . oáza (1) zelęni pás -ega pasú m geogr. nas. obmocje okrog mest in turisticnih krajev, poraslo z drevjem, grmovjem, namenjeno rekreaciji, zašciti bivalnih obmocij pred hrupom, za­gotovitvi ustreznih mikroklimatskih razmer zelęni snég -ega snegá m hidgeogr. . fírnski léd zelenjádarstvo -a s agr. geogr. vrtnarstvo s tržno naravnanim pridelovanjem zelenjave zelęno gíbanje -ega -a s var. okolja za razvite države znacilno prizadevanje ljudi za ohra­njanje okolja, navadno združenih v društvih, nevladnih organizacijah PRIM.: Greenpeace zelíšce -a s 1. biogeogr. rastlina z zelnatim, ne­olesenelim steblom S: zél, zélnata rastlína 2. biogeogr., agr. geogr. . zdravílna rastlína zélnata rastlína -e-e ž biogeogr. . zelíšce (1) zeldebéli prd -- -ega -a m geomorf. prod z delci, velikimi od 256 mm do 64 mm PRIM.: drôbni pród, srédnje debéli pród, zélo drôbni pród zélo drni pr -- -ega -a m geomorf. prod z delci, velikimi od 6,3 mm do 2 mm PRIM.: drôbni pród, srédnje debéli pród, zeló debéli pród zelvelíko merílo -- -ega -a s kart. zelo majhno razmerje med merami, razsežnostmi do-locenega obmocja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resnicnimi, naravnimi merami,s katerimijenanacrtualizemljevidu v merilu od 1 : 500 do 1 : 25.000 prikazano zelo majhno obmocje PRIM.: málo merílo, srédnje merílo, véliko merílo zęmeljska ksa -e -e ž geomorf. . ksa zęmeljska ožína -e -e ž geomorf. ozek pas kopnega med dvema oceanoma ali morjema, po katerem tecejo prometni tokovi med veli­kimi pokrajinskimi enotami, npr. Panamska, Tehuantepeška, Malajska zemeljska ožinaS: ístem, ístmus, medmórje zęmeljska piramída -e -e ž geomorf. po de­nudacijskem in erozijskem znižanju rahlo sprijetega kamninskega gradiva nastala vzpetina piramidaste oblike, na vrhu pogosto z vecjim kamnom, ki plasti pod njim šciti pred erozijo zęmeljskatemperatúra -e -e žklimatogeogr. . tálna temperatúra (1, 2) zęmeljski glbus -ega -a m mat. geogr., kart. okrogel model, ki v pomanjšanem merilu upodabljaZemljo PRIM.: glóbus zęmeljski pás -ega pasú m spl. geogr. podol­govat, navadno z dvema vzporednikoma za­mejen del Zemljine oble S: cóna (2) zęmeljski pláz -egaplazúmgeomorf. premika­nje zemeljskih gmot s plazenjem zęmeljski prelňm -ega -ôma m geomorf. po­dolgovato, deloma razkrito, do Zemljinega plašca segajoce obmocje motenj v Zemljini skorji, v katerem se v geološki zgodovini vseskozi pojavljajo navpicni in vodoravni pre­miki, vulkanska dejavnost in nekateri drugi geološki pojavi, npr. Veliki tektonski jarek, Prelom svetega Andreja S: géofraktúra zęmeljski šcít -ega -a m geomorf. razkriti del kratona S: šcít PRIM.: kratón, ledeníški šcít, sedimęntna plôšca zęmeljski vék -ega -a m geomorf. geološko obdobje, ki se deli na periode S: ęra, erátem PRIM.: epóha, geolóško obdóbje, perióda zęmeljsko površje -ega -a s geomorf. . površje zęmlja -e ž pedogeogr., ljud. . prst (1) zemljemérstvo -a s kart. . geodezíja zemljepís -a m spl. geogr. . geografíja zemljepísec -sca m spl. geogr. . geográf (1, 2, 3) zemljepísnadolžína -e -e ž mat. geogr. kot med greenwiškim poldnevnikom in doloceno tocko na Zemlji, merjen na vzporedniku in odcitan napoldnevniku S: geográfskadolžína PRIM.: zemljepísna širína GL: mat. geogr. vzhódna zemljepísna dolžína, mat. geogr. zahódna zemljepísna dolžína zemljepísna entitéta -e -e žkart. . geográfski objékt zemljepísna kárta -e -e ž kart. . geográfski zemljevíd zemljepísna koordináta -e -e ž mat. geogr., kart. zemljepisna dolžina in širina dolocene tocke na Zemljinem površju S: geográfska koordináta zemljepísnakoordinátnamréža -e -e -e žkart. . geográfska koordinátna mréža zemljepísna léga -e -e ž 1. spl. geogr. kart. lega dolocene tocke na Zemljinem površju, dolocena z zemljepisno dolžino in širino S: geográfskaléga 2. spl. geogr., kart. umešcenost dolocenega pojava znotraj pokrajine S: geo­gráfska léga PRIM.: zemljepísni položáj zemljepísna širína -e -e ž mat. geogr. kot med Zemljinim ekvatorjem in doloceno tocko na Zemlji, merjen na poldnevniku in odcitan na vzporedniku S: geográfska širína PRIM.: zemljepísna dolžína GL: mat. geogr. júžna zemljepísna širína, mat. geogr. séverna zemljepísna širína zemljepísnijúg -ega -a m mat. geogr. smer neba, obrnjena natancno proti južnemu Zemljinemu zemljevíd tecaju S: geográfski júg PRIM.: magnétni júg, zemljepísni séver zemljepísni objékt -ega -a m kart. . geo­ gráfski objékt zemljepísni položáj -ega -a m spl. geogr. lega kraja ali obmocja glede na sosedstvo, s kate-rim se primerja S: geográfski položáj PRIM.: zemljepísna léga (2) zemljepísni séver -ega -a m mat. geogr. smer neba, obrnjena natancno proti severnemu Zemljinemu tecaju S: geográfski séver PRIM.: magnétni séver, zemljepísni júg zemljepísni tecáj -ega -a m mat. geogr. . Zęmljin tecáj zemljepísni zemljevíd -ega-am kart. . geo­ gráfski zemljevíd zemljepísno imé -ega -na s kart. lastno ime naselbin, delov Zemljinega površja in ob-jektov na njem, ki se piše z veliko zacetnico S: geográfsko imé GL: kart. alternatívno zemljepísno imé, kart. lunárno zemljepísno imé, kart. naselbínsko zemljepísno imé, kart. nčnaselbínsko zem­ljepísno imé, kart. podomáceno zemljepísno imé, kart. podomacevánje zemljepísnih imén, kart. pokrajínsko zemljepísno imé, spl. geogr., kart. standardizácija zemljepísnih imén, kart. standardizíranozemljepísnoimé, kart. urádno zemljepísno imé, kart. uveljávljeno domáce zemljepísno imé, kart. višínsko zemljepísno imé, kart. vôdnozemljepísnoimé, kart. zgodo­vínsko zemljepísno imé zemljevíd -a m 1. kart. navadno papir, platno z upodobitvijo Zemljinega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu S: kárta 2. kart. papir, platno z geografskimi podatki o pojavih, stanjih, procesih S: kárta GL: kart. ávtorski originál zemljevída, kart. drúžbenogeográfski zemljevíd, kart. drúžbe­no-gospodárskizemljevíd, kart. fítogeográfski zemljevíd, kart. generálnizemljevíd, kart. geo­gráfskizemljevíd, kart. geolóškizemljevíd, kart. géomorfolóški zemljevíd, kart. gospodárski zemljevíd, kart. gráficnooblikovánjezemljeví­da, kart. hipsométricnizemljevíd, kart. ízvenok­vírniopíszemljevída, kart. kartográfskioriginál zemljevída, kart. katástrski zemljevíd, kart. matemáticna osnôva zemljevída, kart. naráv­nogeográfski zemljevíd, kart. némi zemljevíd, kart. okvírzemljevída, mat. geogr. orientácija na zemljevídu, kart. orientácija zemljevída, kart. originálnizemljevíd, kart. orográfski zemljevíd, kart. ortofótozemljevíd, kart. osnôvnigeográf­skizemljevíd, kart. panorámskizemljevíd, kart. pedolóškizemljevíd, kart. planínskizemljevíd, kart. podnébnizemljevíd, kart. políticni zemlje­víd, kart. pomôrskizemljevíd, kart. posploševá­nje zemljevída, kart. predstávni zemljevíd, kart. preglédnitopográfskizemljevíd, kart. preglédni zemljevíd, kart. racunálniški zemljevíd, kart. reliéfni zemljevíd, kart. reprodukcíjski originál zemljevída, kart. rokopísnioriginálzemljevída, kart. speciálnizemljevíd, geomorf. splôšni géo­morfolóški zemljevíd, kart. splôšni zemljevíd, kart. spoznávni zemljevíd, kart. šólski zem­ljevíd, kart. téhnicni zemljevíd, kart. temátski géomorfolóški zemljevíd, kart. temátski zem­ljevíd, kart. tiskárski originál zemljevída, kart. topográfskizemljevíd, kart. turísticni zemljevíd, kart. včcjezícnizemljevíd, kart. vojáškizemlje­víd, kart. vreménskizemljevíd, kart. zemljepísni zemljevíd, kart. zemljevíd v včc pisávah zemljevíd v včc pisávah -a -- -- -- m kart. zemljevid, na katerem so imena napisana v dveh ali vec sistemih ali tipih pisave zemljína -e ž 1. geomorf. .celína (1) 2. geomorf., neustr. preperina ali sediment na Zemljinem površju PRIM.: hribína Zęmljina s -e osí ž mat. geogr. navidezna os, okrog katere se vrti Zemlja in poteka skozi se­verni in južni tecaj S: polárna ós, vrtílna ós Zęmljina paraléla -e -e žmat. geogr. . Zęmljin vzporédnik Zęmljina skrja -e -e ž geomorf. od 6 km do 48 km debel zgornji, trdni kamninski ovoj Zemlje nad Mohorovicicevo diskontinuitetno ploskvijo, ki ga sestavljata celinska skorja pod celinami in oceanska skorja pod oceani, med seboj loceni s Conradovo diskontinuitetno ploskvijo PRIM.: siál, síma Zęmljin magnetízem -ega -zma m mat. geogr. pojavi, povezani z Zemljinim magnetnim poljem S: géomagnetízem Zęmljin meridián -ega -a m mat. geogr. . Zęmljin poldnévnik Zęmljino jędro -ega -a s geomorf. skoraj 3500 km debela notranja plast Zemlje iz verjetno tekocega zunanjega jedra in zaradi visokega pritiska domnevno trdnega notranjega jedra, od Zemljinega plašca locena z Gutenbergovo diskontinuitetnoploskvijo PRIM.: nífe Zęmljino magnétno plje -ega -ega -a s mat. geogr. magnetno polje, ki obdaja Zemljo Zęmljin plášc -ega -a m geomorf. okrog 2900 km debel srednji kamninski ovoj Zemlje, ki ga sestavljata zgornji del z le delno natalje­ nimi kamninami in spodnji del s staljenimi kamninami, od Zemljine skorje locen z Mo­ horovicicevo diskontinuitetno ploskvijo in od Zemljinega jedra z Gutenbergovo diskontinu­ itetno ploskvijo Zęmljin pl -ega -a m mat. geogr. . Zęmljin tecáj Zęmljin poldnévnik -ega -a m mat. geogr. umišljeni krog, ki povezuje severni in južni Zemljin tecaj in je pravokoten na Zemljin ekvator S: opoldánski króg, Zęmljin meridián PRIM.: Zęmljin vzporédnik Zęmljin tecáj -ega -a m mat. geogr. tocka na površini Zemlje, skozi katero poteka Zem­ljina os S: geográfski pól, zemljepísni tecáj, Zęmljin pól Zęmljin vzporédnik -ega -a m mat. geogr. umišljeni krog na Zemlji, vzporeden z ek­vatorjem S: Zęmljina paraléla PRIM.: Zęmljin poldnévnik zemljíšce -a s spl. geogr. omejen del Zem­ljinega površja, ki se v prostorskih vedah najveckrat proucuje v zvezi z njegovo rabo, lastništvom zemljíška razdelítev na délce GL: agr. geogr. bonitéta zemljíšca, agr. geogr. delítev zemljíšc, agr. geogr. denacionalizácija zemljíšc, agr. geogr. drobítev zemljíšc (1, 2), agr. geogr. índeks razdrobljęnosti zemljíšc, agr. geogr. izcrpávanje zemljíšca, agr. geogr. izohípsno obdelovánje zemljíšc, agr. geogr. kategorizácija zemljíšc, agr. geogr. kmetíjsko zemljíšce (1, 2), geogr. nas. komasácija stávb­nih zemljíšc, agr. geogr. kontúrno obdelovánje zemljíšc, agr. geogr. kultivácija zemljíšc, agr. geogr. melioracíjskoobdelovánjezemljíšc, agr. geogr. nacionalizácijazemljíšc,agr. geogr. najčm zemljíšca, geogr. nas. nčpozídano méstno zemljíšce, agr. geogr. nčproduktívnozemljíšce, agr. geogr. nčrodovítno zemljíšce, agr. geogr. nčuporábno zemljíšce, agr. geogr. nosílna kapacitéta zemljíšca, agr. geogr. obdeloválno zemljíšce, agr. geogr. podrúžbljanje zemljíšc, geogr. nas. pozídano méstno zemljíšce, agr. geogr. prostórska razdrobljęnost zemljíšc, agr. geogr. razdrobljęnost zemljíšc, agr. geogr. rélativna kmetíjska zemljíšca, agr. geogr. rodo­vítno zemljíšce, var. okolja, agr. geogr. sanácija zemljíšca, agr. geogr. séktor lastníštva zemljíšc, agr. geogr. sklŕd kmetíjskih in gózdnih zem­ljíšc, geogr. nas. stávbno zemljíšce, agr. geogr. terásnoobdelovánjezemljíšc, agr. geogr. váško zemljíšce, agr. geogr. velikóstnarazdrobljęnost zemljíšc, hidgeogr., pokr. ekol. vôdno zemljíšce, agr. geogr. zakúp zemljíšca,agr. geogr. zaokro­žítev zemljíšc, agr. geogr. zlóžba zemljíšc zemljíška delítev -e-tvežagr. geogr. . delítev zemljíšc zemljíška grúda -e -e ž agr. geogr. vsaka od med seboj brez reda pomešanih njivskih, travniških parcel nepravilnih oblik, ki je kot temeljna oblika poljske razdelitve nastala pri lastninski delitvi v fevdalni dobi S: grúda (2), zemljíški blók (2) PRIM.: drugôtna grúda, pravokótna grúda, prógasta grúda, prvôtna grúda, razdelítvena grúda zemljíška kategoríja -e -e ž agr. geogr. kmetij­ sko ali gozdno zemljišce, ki je glede na nacin pridelovanja, njegov pomen in videz stalno ali zacasno vodeno v zemljiškem katastru, npr. njiva, vrt, vinograd, sadovnjak, travnik, pašnik, gozd, košenica, barjanski travnik GL: agr. geogr. katástrska zemljíška kategorí­ ja zemljíška kategorizácija -e -ež agr. geogr. . kategorizácija zemljíšc zemljíška knjíga -e -e ž agr. geogr. sodna evi­dencanepremicnin zlastninskimiin drugimi stvarnimi,npr. služnostnimipravicami,mo­rebitnimibremeni PRIM.: zemljíški katáster zemljíška odvéza -e -e ž agr. geogr. politicna reforma sredi 19. stoletja v Evropi, s katero se ukinjajo fevdalni odnosi med zemljiško gospodo in podložniki zemljíška polítika -e -e ž agr. geogr. del kme­tijske gospodarske in prostorske politike, za katerega je znacilen skupek ukrepov za zago­tovitev smotrne urejenosti in rabe kmetijskih zemljišc, povecanje gospodarnosti pridelave zemljíška prga -e -e ž agr. geogr. razmeroma širok, lahko tudi vec km dolg, s sosednjima vzporeden sklenjen kos vaškega zemljišca z razlicno zemljiško rabo, pripadajoc vsaki kmetiji v vasi, ki je kot temeljna oblika poljske razdelitve zlasti v visokem srednjem veku nastal pri nacrtni kolonizaciji S: próga, sklénjenaprógaPRIM.: cístapróga,pretrgana próga, razlómljena krcevínska próga zemljíška rába -e -e ž agr. geogr. . rába tál zemljíška razdelítev -e -tve ž agr. geogr. raz­kosanost zemljišc na posamezne parcele in njihove skupine, ki so kot posledica tradi­cionalnih agrarnih sistemov oziroma odraz nekdanjega gospodarskega in socialnega ustroja vasi zaradi upoštevanja lastništva, gojenih kulturnih rastlin in donosnosti do-bile razmeroma ustaljeno obliko, uvršceno v sistem S: póljska razdelítev (2) PRIM.: pljska razdelítev (1) GL: agr. geogr. zemljíška razdelítev na célke, agr. geogr. zemljíška razdelítev na délce, agr. geogr. zemljíška razdelítev na grúde, agr. geogr. zemljíška razdelítev na próge zemljíška razdelítev na célke -e -tve -- -- ž agr. geogr. zemljiška razdelitev, pri kateri pre­vladujerazparceliranostnacelke PRIM.: zem­ljíška razdelítev na délce, zemljíška razdelítev na grúde, zemljíška razdelítev na próge zemljíška razdelítev na délce -e -tve -- -- ž agr. geogr. zemljiška razdelitev, pri kateri prevladuje razparceliranost na zemljiške delce PRIM.: zemljíška razdelítev na célke, zemljíška razdelítev na grúde, zemljíška raz­delítev na próge zemljíška razdelítev na grúde -e -tve -- -- ž agr. geogr. zemljiška razdelitev, pri kateri pre­vladuje razparceliranost na zemljiške grude PRIM.: zemljíška razdelítev na célke, zemljíška razdelítev na délce, zemljíška razdelítev na próge zemljíška razdelítev na prge -e -tve -- -- ž agr. geogr. zemljiška razdelitev, pri kateri pre­vladuje razparceliranost na zemljiške proge PRIM.: zemljíška razdelítev na célke, zemljíška razdelítev na délce, zemljíška razdelítev na grúde zemljíška razdrobljęnost -e -i ž agr. geogr. . razdrobljęnost zemljíšc zemljíška refrma -e -e ž agr. geogr. del agrarne reforme, ki se nanaša samo na spremembe zemljiškoposestnih odnosov zaradi pravicnej­še porazdelitve lastnine nad zemljišci, zložbe gospodarsko neucinkovitih majhnih kmetij zemljíška struktúra -e -e ž agr. geogr. razcle­njenost zemljišc po zemljiških kategorijah, odvisna od naravnih in družbenih razmer, ki ustvarja znacilno pokrajinsko podobo S: agrárna struktúra (2) zemljíški blk -ega -a m 1. agr. geogr. skupina parcel s podobnimi znacilnostmi, omejena z linijskimi prvinami, kot so dovozne poti, obmejki, melioracijski jarki, grmovnimi, drevesnimipasovi 2. agr. geogr. . zemljíška grúda zemljíški délec -ega -lca m agr. geogr. vsaka od vzporedno potekajocih njivskih, travniških parcel v eni od razlicno obsežnih skupin vaških zemljišc, ki je kot temeljna oblika polj­ske razdelitve nastala pri lastninski delitvi v fevdalni dobi S: délec (2) PRIM.: délciméšane širíne, grúdasti délec, krátki délec, nčpravílni délec, ózki délec, širôki délec zemljíški jęrmen -ega jerména m agr. geogr. ozek delec, nastal zlasti zaradi dedovanja, pri cemer se vecje parcele delijo vzdolžno in nastajajo cedalje ožji zemljiški kosi S: jęrmen PRIM.: ęnosmérni jęrmen zemljíški katáster -ega -tra m agr. geogr., kart. uradnaevidencaodejanskemstanjuzemljišca in evidenca zemljiških lastnikov po katastr­skih obcinah, ki vsebuje lego, površino, zem­ljiško kategorijo, oceno kakovosti zemljišc, seznam lastnikov po posestnih listih in po­sameznih parcelah PRIM.: zemljíška knjíga zemljíški ks -ega -a m agr. geogr. najmanjše strnjeno kmetijsko zemljišce na dolocenem posestvu, ki ga sestavlja ena sama parcela ali skupina parcel, zasajenih z isto kulturno rastlino in z enakim obdelovalnim režimom, tako da so parcelne meje dejansko zabrisane PRIM.: parcéla zemljíški máksimum -ega -a m agr. geogr. upravnopoliticni ukrep, ki doloca najvecjo dopustnopovršinozemljišcvlastiposamezne družinske kmetije, zlasti zaradi udejanjanja socialisticne preobrazbe vasi zemljíškiposéstnik -ega -a m agr. geogr. lastnik zemljišca z vpisano lastninsko pravico nad dolocenim zemljišcem, pri cemer je lahko njegov neposredni uporabnik ali rentnik, ki daje zemljišce v najem, zakup zemljíškoposéstni odnôsi -ih -ôv m mn. agr. geogr. pravila in predpisi, povezani z lastni­štvom zemljišc, razpolaganjem z njimi in nacini njihove uporabe zemúnica -e ž geogr. nas. manjše, v tla plitvo vkopanostaroslovanskobivališceznadzem­nimidelirazlicnihoblik in gradbenihtehnik, znacilno za prvo tisocletje našega štetja zenít -a m mat. geogr. . nadglavíšce zenitálnodežévje -ega -a s klimatogeogr., neustr. . zenítno dežévje zenítna projékcija -e -e ž kart. . ázimutna projékcija zenítna razdálja -e -e ž mat. geogr. . nadgla­ víšcna razdálja zenítnodežévje -ega -a s klimatogeogr. deževje ob Soncu v zenitu ali zaradi zakasnitve ne­koliko pozneje S: zenitálno dežévje zgdnja jesén -e -i ž klimatogeogr. fenofaza, ko dozoreva kostanj PRIM.: pzna jesén zgdnja otoplítev -e -tve ž klimatogeogr., geo­morf. . boreál zgnja pomlád -e -i ž klimatogeogr. fenofaza med olistanjem kostanja in cvetenjem jablan PRIM.: pôzna pomlád, prčdpomlád, visôka pomlád zgdnje polétje -ega -a s klimatogeogr. prva po­letna fenofaza, za katero je znacilno cvetenje bezga PRIM.: pzno polétje zíma zgdnji glaciál -ega -a m klimatogeogr., geomorf. zgodnje ali prvo hladnejše obdobje v plei­stocenu, ko je led prekril obsežna obmocja Zemljinega površja PRIM.: pôzni glaciál, srédnji glaciál, zakljúcna poledenítev zgodovínska geografíja -e -e ž1. spl. geogr. del geografije, ki obravnava sedanje geografsko stanje kot posledico zgodovinskega razvoja S: históricna geografíja 2. spl. geogr. del geo­ grafije, ki obravnava zgodovinske ostaline v sedanji pokrajini ali naselju S: históricna geografíja zgodovínski dejávnik -ega -a m nav. mn. spl. geogr. vsak od dejavnikov, uveljavljenih v preteklosti, katerih posledice obstajajo tudi v sedanjosti S: históricni fáktor zgodovínski spomeník -ega -a m geogr. turiz-ma obmocje, naselje ali njegov del, predmet, zbirka, pomembni z zgodovinskega stališca PRIM.: arheolóški spomeník, etnolóški spo­meník, kultúrni spomeník, urbanísticni spo­meník zgodovínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s kart. staro zemljepisno ime, ki se uporablja samo v zgodovinskih virih, ali ga je pozneje nadomestilo drugo ime, npr. Luwigana, Mo-nakovo, Oksus, Helespont zgnja gzdna męja -e-e-ežbiogeogr. meja, do katere glede na najvišjo nadmorsko višino v visokogorju, odvisno od podnebnih, prste­nih razmer, oblikovanosti površja, antropo­genih vplivov, še uspeva gozd PRIM.: spdnja gdna męja GL: biogeogr. abstráktna zgórnja gózdna męja, biogeogr. antropogéna zgórnja gózdna męja, biogeogr. dejánska zgórnja gózdna męja, biogeogr. klimátska zgórnja gózdna męja, bio-geogr. narávna zgórnja gózdna męja, biogeogr. orográfska zgórnja gózdna męja, biogeogr. podnébna zgórnja gózdna męja, biogeogr. pri­márnazgórnjagózdnamęja, biogeogr. reliéfna zgórnja gózdna męja, biogeogr. sekundárna zgórnja gózdna męja zgrnja kulminácija -e -e ž mat. geogr. najvišja tocka, ki jo doseže nebesno telo pri prehodu cez poldnevnik PRIM.: spódnja kulminácija zgrnja męja -e -e ž 1. spl. geogr. . višínska męja (1) 2. agr. geogr. . višínska męja (2) zgórnja męja permafrôsta -e -e -- ž hidgeogr., geomorf. globina, v kateri se zacne permafrost PRIM.: spódnja męja permafrôsta zgórnja męja snežęnja -e -e -- ž klimatogeogr., hidgeogr. zgornja vrednost razpona nadmorske višine, nad katero ob padavinah vecinoma sneži PRIM.: spódnja męja snežęnja, višínska męja snežęnja zgórnje déltne plastí -ih -ih --ž mn. geomorf. zgornji del deltne sekvence, ki ga sestavljajo malo nagnjene plasti PRIM.: spdnje déltne plastí, srédnje déltne plastí zgnji niválni pás visokogskega krása -ega -ega pasú -- -- m geogr. krasa zgornji del pasu golega visokogorskega krasa, kjer se kažejo mocnejši vplivi mehanskega pre­perevanja PRIM.: spódnji niválni pás visoko­gôrskega krása zgórnji récni tók -ega -ega -a m hidgeogr., geo­morf. povirni del vodnega toka, praviloma z vecjimstrmcem,pomembenzavodnerazme-rev celotnemvodnemtoku,obmocjezbiranja recnega tovora S: zgórnji vôdni tók PRIM.: spódnji récni tók, srédnji récni tók zgnji vni t -ega -ega -a m hidgeogr., geo­morf. . zgórnji récni tók zgostítveno obmócje -ega -a s 1. geogr. nas., plan. obmocje velike zgošcenosti, osredotoce­nosti prebivalstva in dejavnosti okrog enega samega mesta ali vec bližnjih mest 2. geogr. nas. . aglomerácija (1) zgrádbamést -e -- ž geogr. nas. . morfologíja urbánih nasélij zgrádba nasélja -e -- ž geogr. nas. naselje glede naprepletenost razporeditvepozidanihinne­pozidanih zemljišc, vrste objektov, gabarita, gradbenega materiala, barve, kar se kaže v njegovi obliki zídanica -e ž geogr. nas., agr. geogr. zidana stavba v vinogradu, namenjena za bivanje lastnikov v casu sezonskih del, v kletnih prostorih za predelavo grozdja in skladišcenje vina, v sodobnosti pogosto preurejena v pocitniško bivališce S: vínski hrám zíma -e ž 1. klimatogeogr. letni cas, ki na severni polobli traja od 21. 12. do 21. 3. in na južni od 21. 6. do 23. 9. 2. klimatogeogr. fenofaza med koncem jesenskih del na polju in cvetenjem zvonckov GL: klimatogeogr. astronómskazíma, klimatoge­ogr. meteorolóška zíma zímski cŕs -ega cása m mat. geogr. cas med sredino oktobra in sredino marca, ki sovpada s casovnim pasom PRIM.: polétni cŕs zímskisolstícij -ega -a m mat. geogr. .zímski Sóncev obrŕt zímski Sóncev obrŕt -ega -ega -áta m mat. geogr. cas (21. 12.), ko Sonce doseže najnižjo tocko pod nebesnim ekvatorjem, je v zenitu nad južnim Zemljinim povratnikom in ima najmanjšo deklinacijo (–23° 27') S: zímski solstícij PRIM.: polétni Sóncev obrŕt zímski turízem -ega -zma m 1. geogr. turizma množicni turizem, ki temelji na zimsko­športnih aktivnostih, zlasti smucanju, sankanju, drsanju PRIM.: polétni turízem (1) 2. geogr. turizma del turisticnega prometa, ki ga domaci in tuji gostje v doloceni državi, pokrajini ustvarijo v zimskem casu PRIM.: polétni turízem (2) zímskošprtni cénter -ega -tra mgeogr. turizma . zímskošpórtno sredíšce zímskošpórtno sredíšce -ega -a s geogr. turiz-ma naselje, obmocje z ustreznimi naravnimi razmerami in infrastrukturnimi napravami za rekreacijo, športna tekmovanja na snegu, ledu S: zímskošpórtni cénter PRIM.: smúcar­sko sredíšce zímzelęni gzd -ega -a m biogeogr., neustr. . védnozelęni gózd zlňg zlóga m geomorf. razmerje med velikostjo zrn v kamnini zlóžba zemljíšc -e -- ž agr. geogr. . koma­sácija (1) zmérne širíne -ih -ín ž mn. spl. geogr. . sréd­ nje širíne zmérni pás -ega pasú m spl. geogr. pokrajinski pas na obmocjih z zmernotoplim podnebjem PRIM.: árkticnipás,boreálnipás,polárnipás, súbpolárni pás, súbtrópski pás, trópski pás zmérni véter -ega -tra m klimatogeogr. premi­kanje zraka s hitrostjo 4 bofore, pri cemer se dviga prah in premikajo vejice, tanke veje zmérni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas s presežkom dejanske evapotranspiracije nad potencialno v hladni zimi in s presežkom potencialne evapotranspiracije nad dejansko v toplem poletju, širok zlasti v Evraziji in Se-verni Ameriki PRIM.: ekvatoriálni vlážnostni podnébni pás, polárni vlážnostni podnébni pás, súbpolárni vlážnostni podnébni pás, súbtrópskisúhivlážnostnipodnébnipás,súb­trópski vlážni vlážnostni podnébni pás zmérno hládni pás -- -ega pasú m klimatoge­ogr. podnebni pas, ki se razteza na obmocjih s povprecno julijsko temperaturo vsaj 10 °C, vendar to temperaturo presega le nekaj mesecev na leto, zastopan samo na severni polobli zmérno tla klíma -- -e -e ž klimatogeogr. . zmérno tôplo podnébje zmérno tli léd -- -ega ledúmhidgeogr. led, ki ima temperaturo ledišca PRIM.: mrzli léd zmérno tpli pás -- -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas zmernih temperatur, kjer pre­vladuje zahodnik zmérno tpli solárni podnébni pás -- -ega -ega -ega pasú m klimatogeogr. podnebni pas z znatno kolicino soncnega obsevanja in mocnim izžarevanjem ob jasnem poletnem in nizko kolicino soncnega obsevanja in šibkim izžarevanjem v oblacnem zimskem vremenu, zizraženimištirimiletnimicasi,stoplimali zmerno toplim poletjem in hladno, vlažno zimo, ki prevladuje med 28° severne zemlje­pisne širine in polarno gozdno mejo PRIM.: ekvatoriálni solárni podnébni pás, polárni solárnipodnébnipás,súbpolárnisolárnipod­nébni pás, súbtrópski solárni podnébni pás zmérno tlo podnébje ---ega -a s klimato­geogr. podnebje na obmocju prevladujocih zahodnih vetrov v zmernih širinah S: zmérno tpla klíma zmíkanje plôšc -a --s geomorf. vzdolžno pre­mikanje dveh sosednjih litosferskih plošc, zaradi katerega na stiku med njima nastajajo mocni potresi PRIM.: razmíkanje plôšc, trka­nje plôšc zmogljívost ékosistéma -i -- ž pokr. ekol. lastnost ekosistema, da vzdržuje zdrave orga­nizme, ohranja obnovljivostne in proizvodne sposobnosti zmogljívostokólja -i -- ž var. okolja sposobnost okolja, da prenese doloceno stopnjo obreme­nitve, ne da bi se porušilo njegovo naravno ravnovesje S: kapacitéta okólja zoohoríja GL: var. okolja absorpcíjskazmogljívostokólja, var. okolja asimilacíjska zmogljívost okólja zmogljívost prométnice -i -- ž geogr. prometa prometna prepustnostprometnice ali njenega dela,izraženas številomvozil, kilahko vdo-locenem casu prevozijo ta del poti zmrec -rca m klimatogeogr. . maestrál (2) zmrzál -i ž 1. klimatogeogr. pojav, ko se tempe­ratura zniža pod 0 °C in površinska plast tal zmrzne 2. klimatogeogr. poškodovanje, unice­nje rastlin, delov rastlin zaradi tega pojava 3. klimatogeogr. ledena skorja, ledeni kristali, ki se zaradi ohladitve, navadno ponoci, naredijo iz vlage zmrzálna męja -e -e ž hidgeogr., geomorf. meja med zamrznjeno in nezamrznjeno plastjo tal, ki se med letom pomika navzdol od vrhnje zamrznjene plasti ali navzgor od zgornje meje permafrosta zmrzálno delovánje -ega -a s geomorf. mehan­sko delovanje ledu v kamninah ali sipkem gradivu zaradi povecanja njegove prostornine do 9 % zmrzálno dvíganje tál -ega -a -- s geomorf. dviganje delcev preperine do 30 cm visoko zaradi kristalizacije ledu v obliki pokoncnih kristalov v površinski preperinski plasti zmrzálno pkanje tál -ega -a -- s geomorf. poka­nje talzaradiledenih klinov in žil, pomemben dejavnik pri nastajanju strukturnih tal zmrzálno posédanje -ega -a s geomorf. pocasno premikanje trdnih delcev po pobocju zaradi menjavanja zamrzovanja in odtajevanja zmrzálno preperévanje -ega -a s geomorf. mehansko preperevanje zaradi zmrzovanja vode v razpokah ali prsti, pri cemer naraste prostornina ledu in se poveca tlak S: gelifrák­cija,môkropreperévanje PRIM.: sólno prepe­révanje, temperatúrno preperévanje zmrzoválno-topílni cíkel -ega -kla m klimato­geogr. dnevno kolebanje temperature okrog vrednosti 0 °C znánost -i ž 1. spl. geogr. sistem metodicno za­gotovljenih, sistematicno izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj o dolocenem pred­metnem podrocju 2. spl. geogr. dejavnost, ki si prizadeva metodicno priti do znanstvenih spoznanj GL: spl. geogr. géoznánost, spl. geogr. sistém geográfskih znánosti zb -a m geomorf. pokoncna skalna štrlina v steni ali na grebenu ziak -a m mat. geogr. . živálski króg zoglenévanje -a s geomorf. dolgotrajen proces preoblikovanjarastlinskihsubstancvpremog in oglenenja z diagenezo ali metamorfozo, za katerega je znacilno zaporedje šota–rjavi premog–crni premog–antracit–grafit S: kar­bonizácija za -e ž spl. geogr. gl. cóna (1, 2) zonálna prst -e prstí ž pedogeogr. gl. conálna prst zonálnost -i ž spl. geogr. gl. conálnost zóna prstí -e -- ž pedogeogr. gl. cóna prstí zoocenza -e ž biogeogr. . živálska zdrúžba zoekologíja -e ž biogeogr. del geobotanike o odnosih med živalstvom in okoljem PRIM.: fítoekologíja zogeografíja -e ž 1. biogeogr. veja geografije o živalstvu kot sestavini pokrajine in njegovem razmerju do geografskih dejavnikovS: geo­grafíja živálstva 2. biogeogr. veja biologije o razširjenosti živali, živalskih vrst na Zemlji S: geografíja živáli zóogeográfska oblást -e oblastí ž biogeogr. veliko obmocje na Zemlji z znacilnim žival­stvom, nižje od zoogeografskega kraljestva PRIM.: flórna oblást GL: biogeogr. antárkticna zóogeográfska ob-lást, biogeogr. avstrálska zóogeográfska ob-lást, biogeogr. etiópska zóogeográfska oblást, biogeogr. holárkticna zóogeográfska oblást, biogeogr. índijsko-malájskazóogeográfskaob­lást, biogeogr. madagáskarskazóogeográfska oblást, biogeogr. neotrópska zóogeográfska oblást, biogeogr. novozelándskazóogeográfska oblást, biogeogr. polinézijska zóogeográfska oblást zóogeográfsko kraljéstvo -ega -a s biogeogr. najvišja prostorska enota v delitvi živalstva na Zemlji glede na razširjenost znacilnih živali, živalskih razredov, zlasti sesalcev in pticev PRIM.: árktogęja, néogęja, nótogęja, páleogęja zoohoríja -e ž biogeogr. razširjanje peloda, se­men, plodov rastlin s pomocjo živali PRIM.: antropohoríja zoolít -a m geomorf. sedimentna kamnina, na­stala iz ostankov živalskih organizmov, npr. školjcni in koralni apnenec PRIM.: fitolít zoplánkton -a mbiogeogr., hidgeogr. .živálski plánkton zootp -a m biogeogr. obmocje, na katerem živijo živalske vrste dolocene življenjske združbe zrácna célica -e -e ž 1. klimatogeogr. dokaj homogen del ozracja 2. klimatogeogr. obmocje vetrovne povezanosti v okviru planetarnega kroženja zraka GL: klimatogeogr. ekstrópska zrácna célica, klimatogeogr. polárna zrácna célica, klimatoge­ogr. trópskazrácnacélica, klimatogeogr. zrácna célica zmérnih širín zrácna célica zmérnih širín -e -e -- -- ž klimatogeogr. zracna celica s prevladujocimi zahodnimi vetrovi v nižjih in višjih plasteh ozracja zrácna cirkulácija -e -e ž klimatogeogr. . króženje zráka zrácnagmôta -e -e ž klimatogeogr. velika gmota zraka,kiimazaradidaljšegazadrževanjanad dolocenim obmocjem homogene lastnosti S: zrácna mása GL: klimatogeogr. celínska zrácna gmôta, kli­matogeogr. kontinentálna zrácna gmôta, klima­togeogr. maritímnazrácnagmôta, klimatogeogr. môrska zrácna gmôta, klimatogeogr. polárna zrácna gmôta, klimatogeogr. sahárska zrácna gma, klimatogeogr. sévernoatlántska zrácna gma, klimatogeogr. sredozémska zrácna gma, klimatogeogr. trópska zrácna gmôta zrácna mása -e -e ž klimatogeogr. . zrácna gma zrácna pót -e potí ž geogr. prometa zracni prostor v dolocenem zracnem koridorju, po katerem poteka promet iz kraja v kraj, z enega obmocja na drugo PRIM.: kpenska p, vdna p (2) zrácna vlága -e -e ž klimatogeogr. . vlážnost zráka zrácna vlážnost -e -i ž klimatogeogr. . vláž­ nost zráka zrácni pritísk -ega -a m klimatogeogr., neustr. . zrácni tlák zrácnipromčt -ega -éta m geogr. prometa prevoz potnikov, tovora z zracnimi plovili iz kraja v kraj PRIM.: kôpenski promčt, vôdni promčt zrácniprôstor -ega prostóra m polit. geogr. pros-tor nad ozemljem suverene države, za katere­ga prelet je potrebno ustrezno dovoljenje GL: polit. geogr. ízvenzrácni prôstor, geogr. prometa prométna obremenítev zrácnega prostóra zrácnitlák -ega -a m klimatogeogr. sila, s katero pritiska zrak v ozracju na doloceno površino S: zrácni pritísk GL: klimatogeogr. dolína nízkega zrácnega tláka, klimatogeogr. grebénvisôkegazrácnega tláka zrácnost prstí -i -- ž pedogeogr. lastnost prsti glede na možnost izmenjave zraka v prsti z zrakom iz ozracja zrŕk zráka m klimatogeogr. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozracje, po­javlja pa se tudi v prsti, podzemnih votlinah in razpokah GL: klimatogeogr. cirkulácijazráka, klimatogeogr. conálno króženje zráka, var. okolja císti zrŕk, klimatogeogr. dvíganje zráka, var. okolja fo­kémicno onesnaževánje zráka, klimatogeogr. globálno króženje zráka, klimatogeogr. homo-termíja zráka, klimatogeogr. izotermíja zráka, klimatogeogr., var. okolja jézerohládnegazráka, var. okolja, klimatogeogr. kakôvostni rázred zráka, var. okolja, klimatogeogr. kakôvost zráka, klimatogeogr. káplja hládnega zráka, klimatoge­ogr. króženjezráka, klimatogeogr. meridionálno króženje zráka, var. okolja mónitoring zráka, klimatogeogr. monsúnsko króženje zráka, kli­matogeogr. obálno króženje zráka, var. okolja obmócjeonesnáženegazráka, var. okolja one-snáženi zrŕk (1, 2), var. okolja onesnaževánje zráka, klimatogeogr. planetárnokróženjezráka, klimatogeogr. ugrézanje zráka, klimatogeogr. vlážnost zráka zrášceni kmécki dóm -ega -ega -a m geogr. nas. kmecki dom z nepravilnim tlorisom, pri katerem so bila poslopja dozidana postopno zrélo jézero -ega -a s hidgeogr. jezero v raz­vojnem obdobju, ko se v jezerski vodi in na obrežju razraste rastlinje, jezerska kotanja pa se polni z anorganskimi in organskimi sedimenti, suspenzijskim gradivom PRIM.: mládo jézero, stáro jézero zrnati snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. sneg iz neprozornih delcev s premerom pod 10 mm zrnavost -i ž geomorf. . tekstúra (2) zrnec -nca m hidgeogr. . fírn zrnjenje -a s hidgeogr. spreminjanje snežnih kristalov v zrnca in kroglice zaradi razlik v parnem tlaku med posameznimi vrstami snega in posledicno v plasteh snežne odeje PRIM.: okrogljęnje, polstęnje, srénjenje zunánja migrácija -e -e ž nav. mn. demogeogr., polit. geogr. legalna ali ilegalna migracija, ki zaradi gospodarskih ali/in politicnih vzro­kov poteka med dvema ali vec državami S: mčddržávna migrácija PRIM.: medcelínska migrácija, nótranja migrácija zunánja projékcija -e -e ž kart. azimutna pro-jekcija, pri kateri je izhodišce projekcijskih žarkov v doloceni oddaljenosti od Zemlje, z ravnimisrednjimpoldnevnikom, ekvatorjem in vzporedniki ter s proti robovom zmanjšu-jocimi se površinami in razdaljami PRIM.: gnómonskaprojékcija,ortográfskaprojékcija, stereográfska projékcija zunánja topltna izmenjáva v mrju -e -e -e ---- ž hidgeogr., klimatogeogr. toplotna izmenja­va med morjem in ozracjem PRIM.: nótranja toplôtna izmenjáva v mórju zunánja trgovína -e -e ž 1. spl. geogr. posredo­vanje blaga in storitev, ki poteka cez državno mejo PRIM.: nótranja trgovína 2. spl. geogr. celotna menjava blaga in storitev dolocene države z drugimi državami PRIM.: medná­rodna trgovína zunánja vdna pt -e -e potí ž hidgeogr., geogr. prometa ocean, morje, vecji zaliv zunaj teri­torialnih voda, ki se uporablja kot vodna pot PRIM.: nótranja vôdna pót zunánjedržávnefúnkcije -ih -ih -ij ž mn. polit. geogr. državne funkcije, ki urejajo prostorske, gospodarske, politicne in strateške odnose z drugimi državami ali deli sveta PRIM.: nótra­nje držávne fúnkcije zunánjetrgovínska bilánca -e -e ž spl. geogr. razmerje med vrednostjo uvoza in izvoza po­samezne države v dolocenem casu, navadno v enem letu zunánji brég -ega -a m geomorf. strm breg na zunanji strani recnega zavoja, ki ga zaradi hitrega vodnega toka spodkopava erozija, zvézda vzhajálka previsni deli pa se nenehno rušijo S: udárni brég PRIM.: nótranji brég zvézda nŕdobznica -e -e ž mat. geogr. zvezda, katere krožnica okrog nebesnega tecaja je na dolocenem opazovališcu v celoti nad obzor­jem S: cirkumpolárna zvézda PRIM.: zvézda pňdobzórnica, zvézda vzhajálka zvézda pňdobzórnica -e -e ž mat. geogr. zvez­da, katere krožnica okrog nebesnega tecaja je na dolocenem opazovališcu v celoti pod ob-zorjem PRIM.: zvézda nŕdobzórnica, zvézda vzhajálka zvézdastaprojékcija -e -e ž kart. kartografska projekcija, pri kateri so poldnevniki ravne crte, ki zvezdasto izhajajo iz severnega Zem­ljinega tecaja zvézdasti méstni tlóris -ega -ega -a m geogr. nas. praviloma nacrtni mestni tloris v obliki vec od jedra navzven zvezdasto usmerjenih pozidanih krakov, znacilen za nekatera rene­sacnaevropskamesta, zlastitakšnazizrazito obrambno vlogo, npr. Palmanovo v Furlaniji PRIM.: koncéntricni méstni tlóris, pravokótni méstni tlóris, radiálni méstni tlóris zvézda vzhajálka -e -e ž mat. geogr. zvezda, katere krožnica okrog nebesnega tecaja je na dolocenem opazovališcu deloma nad obzorjem in deloma pod njim S: zvézda za­hajálka PRIM.: zvézda nŕdobzórnica, zvézda pňdobzórnica zvézda zahajálka -e -e ž mat. geogr. . zvézda vzhajálka zvézdna aberácija -e -e ž 1. mat. geogr. navi­dezna sprememba položaja nebesnega telesa zaradirevolucijeZemlje 2. mat. geogr. kotmed navidezno in pravo smerjo proti zvezdi zvézdna paraláksa -e -e ž mat. geogr. kot, pod katerim bi se z dane zvezde videl srednji pol-mer Zemljinega tira okrog Sonca zvézdni dán -ega dnéva m mat. geogr. cas, ki mine od ene do druge zgornje kulminacije pomladišca S: sidęricni dán PRIM.: lunárni dán, právi Sóncev dán zvézdni glbus -ega -a m mat. geogr., kart. globus, na katerem so v medsebojnem raz­merju prikazani zvezde, ozvezdja na nebu S: nebésni glóbus zvézdni mésec -ega -a m mat. geogr. cas, ki ga na svoji navidezni poti po nebu porabi Luna, da se spet vrne v isto lego glede na doloceno zvezdo S: sidęricni mésec PRIM.: drakónski mésec, koledárski mésec, sinódski mésec zvézdni utrínek -ega -nka m spl. geogr. . meteór zvézdno léto -ega -a s mat. geogr. cas, ki ga na svoji navidezni poti po nebu porabi Sonce, da se spet vrne v isto lego glede na doloceno zvezdo stalnico S: sidęricno léto zvézna držáva -e-e ž polit. geogr. država, v kateri centralna oblast nadzoruje in upravlja državnopolitikolenapodrocjihskupnegapo­mena, npr. obrambe, zunanje in denarne poli­tike, komunikacij, preostale državne funkcije pa prepusti zveznim enotam S: federácija, federálna držáva PRIM.: konfederácija GL: geogr. nas., polit. geogr. glávno mésto zvéz­ne držáve, geogr. nas., polit. geogr. prestólnica zvézne držáve zvócni udár -ega -a m var. okolja udarni val zraka, ki nastane, ko letalo preseže zvocno hitrost, slišen kot pok ob eksploziji PRIM.: zvócni zíd, zvócno obremenjevánje okólja zvócnizíd-ega-amvar. okolja zgostitevzracnih valovnih ploskev pred letalom, ko leti s hi-trostjo zvoka, pricemer seob preboju zvocne hitrosti sliši eksploziji podoben pok PRIM.: zvócni udár, zvócno obremenjevánje okólja zvócno obremenjevánje okólja -ega -a -- s var. okolja obremenjevanje okolja s hrupom, ki negativno vpliva na pocutje, zdravje in delovno storilnost cloveka, na življenje živali, katerega dovoljena jakost je dolocena glede na razlicno bivalno, delovno okolje PRIM.: hrúp, zvócni udár zvónasto bręzno -ega -a s geogr. krasa brezno, ki se proti dnu razširja žilnína Ž žálo -a s geomorf. . pláža (1) žárcenje -a s 1. klimatogeogr. . sévanje (1) 2. var. okolja . sévanje (2) žaréci oblák -ega -a m geomorf. oblaku podo­bna suspenzija vrocih vulkanskih plinov in pepela, ki bruha iz stožca delujocega vulkana in se zaradi velike gostote vali po pobocju s hitrostjo do 200 km/hS: nuéeardentePRIM.: piroklásticni tók žaríšce onesnaževánja -a -- s var. okolja ob-mocje, na katerem je dejaven posamezen vir onesnaževanja ali je osredotocenih vec virov, iz katerih se v okolje intenzivno širi onesnaženje žárja -e ž geomorf., zastar. . mágma žárki gáma -ov -- m mn. var. okolja prodorno ionizirajoce sevanje, ki povzroca okvare v organizmu, pri vecjih odmerkih tudi smrt S: gáma žárki PRIM.: ionizirajóce sévanje žękno -a s geomorf. . kráter (1) želézna zavésa -e-e ž 1. polit. geogr. strogo varovana meja med evropskimi državami vzhodnega in zahodnega bloka med letoma 1948 in 1989, npr. med Vzhodno in Zahodno Nemcijo, Madžarsko in Avstrijo2. polit. geogr. umetno vzpostavljena meja, ki duhovno, gospodarsko, družbeno, kulturno, športno razdvaja države z razlicnim družbenogospo­darskim in politicnim sistemom, npr. med vzhodnim in zahodnim blokom želéznica -e ž geogr. prometa . želézniška próga želézniška postája -e -e ž geogr. prometa osrednja stavba s pripadajocimi objekti in napravami, ob kateri se ustavljajo vlaki PRIM.: ávtobusna postája želézniškapróga -e -e ž geogr. prometa nacrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirnicnimi vozili S: želéznica želézniški pótniški kilométer -ega -ega -tra m nav. mn. geogr. prometa merska enota za ugotavljanje obsega dela v železniškem po­tniškem prometu, preracunavanje stroškov in prihodkov tako, da se seštevajo zmnožki števila potnikov na vlakih in razdalje v km, na katerih se ti prepeljejo PRIM.: céstni pót­niški kilométer želézniški promčt -ega -éta m 1. geogr. pro-meta prevoz potnikov, tovora z železniškimi vozili po železniškem omrežju iz kraja v kraj PRIM.: céstni promčt (1),letálskipromčt (1) 2. geogr. prometa gospodarska panoga za prevoz potnikov, tovora z vlaki iz kraja v kraj PRIM.: céstni promčt (2), letálski promčt (2) GL: geogr. prometa mednárodni želézniški promčt, geogr. prometa nacionálni želézniški promčt, geogr. prometa nótranji želézniški promčt, geogr. prometa tranzítni želézniški promčt želézniško omréžje -ega -a s geogr. prometa celota železnic na dolocenem obmocju PRIM.: céstno omréžje, omréžje plôvnih kanálov želézniško vozlíšce -ega -a s geogr. prometa kraj, kjer se stikajo železnice iz razlicnih smeri PRIM.: céstno vozlíšce žíla -e ž geomorf. tanka, nepravilno oblikovana, drugace obarvana in kemicno razlicna plast v kamnini, ki zapolnjuje razpoke v starejši kamnini GL: geogr. prometa prométna žíla, hidgeogr., geo­morf. vôdna žíla žílniléd -ega ledú m 1. hidgeogr. led v razpokah stalno zamrznjenih tal 2. hidgeogr. talni led v oblikitankihledenihvrivkov,zlastiv vrhnjih sipkih plasteh žilnína -e ž geomorf. magmatska kamnina, ki se v obliki žil pojavlja v razpokah plitvo pod površjem žítnaenôta -e -e ž agr. geogr. enota za merjenje površinske in delovne intenzivnosti kme­tovanja na dolocenem obmocju, z lestvico, doloceno z ekvivalenti hranilne vrednosti razlicnih pridelkov, pri cemer izhodišcna vrednost 1 pomeni 100 kg žita, ekvivalenti za druge pridelke pa so npr. za proso 1, hmelj 5,3, krompir 0,25, grozdje 0,65, olive 15, živo težo prašicev 5, liter mleka 0,75 žítnogospodárstvo-ega-as agr. geogr. kmeto­vanje, pri katerem prevladuje pridelava žita, kotdelnatriletnegakolobarjenja, znacilno za Evropo med 9. in 19. stoletjem žítnopoljedélstvo -ega -a s agr. geogr. poljedel­stvo, pri katerem med gojenimi kulturnimi rastlinami prevladuje pridelava žita žíto -a s agr. geogr. enoletne kulturne rastline iz družine trav s klasi, lati ali njihovo seme, namenjene zlasti za prehrano ljudi in krmo živali, npr. pšenica, rž, oves, jecmen, proso, sirek, koruza, riž S: cereálije živál -i ž biogeogr. organizem, navadno spo­soben premikanja, ki se hrani z organskimi snovmi GL: agr. geogr. délovna živál, biogeogr. edáf-ska živál, biogeogr. ekologíja živáli, biogeogr. éndotęrmna živál, biogeogr. geografíja živáli, biogeogr. hómoiotęrmnaživál, var. okolja iztréb­ljanježiváli, biogeogr. mrzlokrvnaživál, biogeogr. póikilotęrmna živál, biogeogr. toplokrvna živál živálska zdrúžba -e -e ž biogeogr. skupnost razlicnih živalskih vrst v dolocenem življenj­skem okolju S: zoocenóza živálski króg -ega -a m mat. geogr. na obeh straneh ekliptike potekajoc 16° širok pas, v katerem se po nebu navidezno giblje Sonce, sestavljen iz dvanajstih ozvezdij, vecinoma imenovanih po živalih S: zódiak živálski plánkton -ega -a m biogeogr., hidgeogr. skupnost v vodi lebdecih mikroskopsko majhnih živali, med katerimi prevladujejo mehovci, raki, licinke razlicnih skupin živali S: zoplánkton PRIM.: rastlínski plánkton živálstvo -a s biogeogr. živali, živalske združbe na dolocenem obmocju PRIM.: rastlínstvo GL: biogeogr. geografíja živálstva žíva moréna -e -e ž geomorf. morena, ki jo ledenik še vedno odlaga in oblikuje PRIM.: recéntna moréna živíca -e ž 1. agr. geogr. živa meja v kulturni pokrajini, ki razmejuje zemljišca posameznih lastnikov ali posamezne zemljiške kose, jih varuje pred vetrovi, zadržuje vlago v prsti in nudi zavetje manjšim živalim 2. pedogeogr. . njívska prst 3. pedogeogr., agr. geogr. . orníca (1) žívi léd -ega ledú m hidgeogr. led, ki sestavlja ledenik, drsi navzdol in se spreminja žívi ledeník -ega -a m hidgeogr. . aktívni ledeník (1) živílska industríja -e -e ž ind. geogr. proizvod­nja hrane iz rastlinskih in živalskih surovin, izdelovanje pijac in krmil, namenjenih pre­hranjevanju ljudi in domacih živali S: pre­hrámbna industríja žívi meánder -ega -dra m geomorf. meander s tekoco vodo PRIM.: mrtvi meánder živinoręja -e ž agr. geogr. kmetijska panoga, ki se ukvarja z rejo udomacenih živali za pre­hrano, npr. mesa, mleka, mašcobe, jajc, prido­bivanje industrijskih surovin, npr. kož, volne, kosti, šcetin, naravnih gnojil, npr. hlevskega gnoja, pomoc pri kmetijskih opravilih in za vleko, prenos tovorov GL: agr. geogr. ekstenzívnaživinoręja(1, 2), agr. geogr. hlévskaživinoręja, agr. geogr. industríjska živinoręja, agr. geogr. intenzívna poljedélska živinoręja, agr. geogr. intenzívna živinoręja, agr. geogr. męsnaživinoręja, agr. geogr. mlécna živinoręja, agr. geogr. nomádskaživinoręja, agr. geogr. pášnaživinoręja(1, 2), agr. geogr. selílna živinoręja, agr. geogr. stacionárna živinoręja, agr. geogr. ustaljęna živinoręja živinoręjska gostôta -e -e ž agr. geogr., var. okolja obremenjenost kmetijskih zemljišc zživino, navadno izražena z GVŽ/ha živinoręjsko onesnaževánje okólja -ega -a -- s var. okolja onesnaževanje okolja zlasti za­radi intenzivne živinoreje, pri cemer nastaja prevec gnoja, npr. gnojevke, ki onesnažuje vodo, zlasti podtalnico živínska enôta -e -e ž agr. geogr. . gláva vélike živíne žívi pések -ega -ska m geomorf. pesek, ki ga prenaša veter, tudi na neporašcene sipine ali z njih žíviprerčzréke -ega -éza -- m hidgeogr. prerez, žvęplov díoksíd kjer je hitrost recnega toka izmerljivaPRIM.: mrtvi prerčz réke žívi snég -ega snegá m klimatogeogr., hidgeogr. . vęjavica (2) življęnjska oblíka -e -e ž biogeogr. organizem glede na morfološko obliko, v kateri obstaja v obdobju, neugodnem za preživetje S: bio-lóški típ življęnjskaráven -e ravní ž demogeogr. merljiva stopnja blaginje, ki izraža kakovost in nacin življenja vseh ljudi na dolocenem obmocju, tudisocialnih slojev, družin in posameznikov, na katero vplivajo splošna raven razvitosti, zlasti gospodarske, politicne, socialne, kul­turne razmere S: kakôvostživljęnja,življęnjski stándard življęnjska zdrúžba -e -e ž biogeogr., pokr. ekol. skupnost razlicnih organizmov, prilagojenih razmeram dolocenega življenjskega okolja, ki so v medsebojnem dinamicnem biološkem ravnovesju S: biocenóza življęnjskiprôstor -ega prostóra m 1. biogeogr., pokr. ekol. ozemlje, na katerem živi dolocen organizem 2. polit. geogr., v klasicni politicni geo­grafiji obmocje potencialnega širjenja držav do naravnih meja po nacelih socialnega darvinizma, znacilnega za nemški nacional­ni socializem S: lebensraum PRIM.: sociálni darvinízem življęnjski stándard -ega -a m demogeogr. . življęnjska ráven življęnjskookólje -ega -a s pokr. ekol., var. okolja okolje z znacilnimi razmerami, ki omogocajo življenje razlicnim organizmom živoskálni drúmlin -ega -a m geomorf. . le­ deníška grbína živoskálni meánder -ega -dra m geomorf. . ujéti meánder živosrebrnibarométer -ega -tra m klimatogeogr. barometer za merjenje zracnega tlaka s po­mocjo živosrebrnega stolpca v cevki žléb -a m1. geomorf. podolgovata vdolbina v str­mem pobocju, nastala zaradi obcasnega toka vode ali proženja snežnih plazov 2. geomorf., pedogeogr. jarek v prsti ali mehki sedimentni kamnini, ki ga v blago nagnjeno površje zareže obcasno tekoca voda na obmocju z redkimi,aizdatnimipadavinami GL: geogr. krasa sténski žléb, geogr. krasa strôpni žléb žlébasta denudácija -e -e ž geomorf. spira­nje preperine z Zemljinega površja zaradi delovanja površinskih vodnih tokov PRIM.: ploskôvna denudácija žleběc -íca m geogr. krasa žlebasta izjedenina z razlicnovelikimpolkrožnimprecnimprere­zom, razlicno dolga, potekajoca po kompak­tnikamniniv smerinajvecjegastrmca PRIM.: mákrožleběc, míkrožleběc GL: geogr. krasa dčžni žleběc, geomorf. erozíjski žleběc, geogr. krasa meándrskižleběc, geogr. krasa solzájni žleběc, geogr. krasa zaóbljeni žleběc žlebícasta erozíja -e -e ž geomorf. spiranje preperine z Zemljinega površja zaradi delo­vanja površinskih vodnih tokov, ki vrezujejo erozijske žlebice PRIM.: járkasta erozíja žlebícasta erozíja prstí -e -e -- ž pedogeogr. erozija, zaradi katere nastajajo na površju številni, nekaj cm globoki žlebicki, znacilna za njive in vinograde PRIM.: járkasta erozíja prstí, površínska erozíja prstí žlebícasta lášta -e -e ž geogr. krasa lašta s pre­ vlado z žlebici preoblikovanega površja S: žlebícasti lášt žlebícasti lášt -ega -a m geogr. krasa . žlebí- casta lášta žlebícje -a s geogr. krasa skalno površje z go-stimi žlebici žléd -a m klimatogeogr. ledena obloga na drevju in objektih, ki nastane, ko na zelo hladnih površinah zmrznejo vodne kapljice ali hlapi S: požléd žlédenje -a s klimatogeogr. nastajanje žleda žlíndra -e ž geomorf. nepravilno oblikovani, zelo porozni kosi lave, ki so lahko vulkanski izmecki, lahko pa nastanejo tudi na zgornji ali spodnji strani lavnega toka žužkojéda rastlína -e -e ž biogeogr. . meso­ jéda rastlína žvęplov díoksíd -ega -a m K: SO2 var. okolja spojina žvepla in kisika, najbolj razširjen onesnaževalec v zraku, ki nastaja zlasti pri zgorevanju fosilnih goriv in katerega koncen­tracija je merilo onesnaženosti zraka