24.12.1941 JUNLJ 1992, ST. 6 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE MATIČNA KNJIŽNICA P&rmova 9 6127o LITIJA IN KULTURO = MLADI TEHNIKI LITIJSKE OBČINE TUDI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Če sem v prejšnjih številkah glasila napisal nekaj kritičnih besed glede na slab položaj tehnične kulture v naši občini, si ob današnjih vrsticah lahko privoščim tudi nekaj bolj spodbudnih misli, posebno še, ker naši mladi predstavniki tehničnih dejavnosti niso razočarali, ampak prej prijetno presenetili. Da pa bo to branje imelo rep in glavo, moram začeti tam, kjer sem nazadnje končal. To je regijsko srečanje, ki je bilo 15. maja v Šmartnem in na litijskem polju. Na otvoritveni slovesnosti sem prav vesel prebral podatke o 193-ih nastopajočih s 17-imi mentorji iz vsega Zasavja in Sevnico povrhu. Lepa druščina, ki ji je botrovalo lepo vreme (kljub "uscani" Zofki), izredno delovna tekmovalna komisija in tovariško vzdušje tako med mladimi udeleženci kot med obiskovalci, gosti, mentorji in učitelji. Zahvalna pisma nekaterih udeležencev pričajo, daje bilo res tako. In da sc je zgodil "dan tehnike", je botrovalo mnogo dejavnikov, ki jih žal ne bom mogel vseh zajeti in tako bom nehote storil krivico nekomu, ki je tudi vgradil del sebe v to našo prireditev, pa ne bo našel posebej pohvale, ki mu gre. Zato naj bo tako, da se še enkrat zahvalim v imenu organizatorja, šole Šmartno in v svojem imenu, vsem SPONZORJEM, posameznim podjetjem, ki so kakorkoli pomagali, da smo srečanje, raziskovalni in tehnično - športno - tekmovalni del speljali tako, kot smo ga. Imen ne bom navajal, ker jih je preveč, moram pa zapisati, daje bilo razumevanje izredno in finančna podpora tudi. V takšni obliki bi uspela še marsikatera podobna prireditev za naše osnovnošolce. Ker pa je regijsko srečanje v naši občini vsakih pet let in ker je bilo letos tudi 1. državno tekmovanje, mislim, da je prav, da predstavimo naše najboljše predstavnike, saj bomo v naslednjih letih morda o njih še pisali. Če ne, pa naj veljajo vse čestitke za dosežene rezultate letos. Letošnji udeleženci so bili razdeljeni v dve veliki skupini. Prva je zajemala TEHNIČNI, TEHNOLOŠKI IN RAZISKOVALNO PROUČEVALNI DEL, druga pa TEHNIČNO - ŠPORTNI DEL. Kot je že navada v Zasavju, so bile nekoliko slabše zajete RAZISKOVALNE NALOGE, saj le-te zajemajo zahtevne naloge, veliko potrpljenja in znanja mentorja in so največkrat kar polletno ali celoletno delo. Prav na tem področju pa smo Litija, točneje ekipa OS Šmartno, posegli v problem EKOLOGIJE z biološko raziskavo ribnika pod Bogcnšperkom. Bogato gradivo, foto in video posnetki, analize in dobri zagovori so pripomogli k osvojitvi 1. mesta na regijskem srečanju. Še lepše pa je bilo mentorici Vidi Krajne in njenim varovancem, ko so enak uspeh doživeli tudi na državnem tekmovanju 30. maja na Vrhniki. Posebne čestitke! Pa poglejmo še ostale rezultate: Proizvodni proces (Fischer UT - 1, UT - 2): 1. Marjan Zadražnik, Šmartno, 2. Sašo Roksandič, Zagorje, 3. Borut Groboljšek, Zagorje Elektronska zbirka: 1. Tadej Grobolšek, Litija, 2. Rado Fe-le, Zagorje, 3. Marko Hočevar, Litija Elektronska naprava: 1. Matjaž Manfredo, Zagorje, 2. Damjan Elsner, Šmartno, 3. Jani Strah, Šmartno Električno ročno orodje: 1. Kovaljev - Logar, Sevnica, 2. Juvan - Kurnik, Zagorje, 3. Obolnar - A.Borišek, Šmartno Lesko modelar: 1. Gašper Sabari, Litija, 2. Tadej Mlinar, Litija, 3. Peter Jovanovič, Litija Ljudska obrt: 1.Špela Blatnik, Sevnica, 2. Janja Jontez, Hrastnik, 3. Maja Kastelic, Hrastnik. Mnogo bolj množično pa je bilo v TEHNIČNO - ŠPORTNEM delu tekmovanja, tudi naši uspehi so bili prepričljivi. Od sedmih panog z 20-imi tekmovalci, ki so imeli pravico nastopa na državnem tekmovanju v Trzinu, 23. maja, jih je ekipa Zasavja sestavljala kar 12 iz litijske občine, od tega 9 iz OŠ Šmartno in 3 iz OS Litija. Poglejmo rezultate: Avtomobili na električni pogon: 1. Andrej Biaggo, Vače, 2. Andrej Sopotnik, Zagorje, 3. Blaž Berčon, Šmartno Raketni modeli: 1. Dejan Kolman, Sevnica, 2. Andraž Hauptman, Šmartno, 3. Sto-jan Rihtar, Sevnica Raketoplani: 1. Dejan Kolman, Sevnica, 2. Sebastijan Videč, Litija, 3. Matjaž Je-senšek, Šmartno Letalski modeli A - 1: 1. Rok Mohar, Šmartno, 2. Primož Peskar, Litija, 3. Dejan Pangeršič, Šmartno Modelarski zmaji: 1. Janko Molan, Sevnica, 2. Miha Tro-tovšek, Šmartno, 3. Dejan Uranjek, Sevnica Ladijski modeli MČ -1:1. Franci Malenšek, Šmartno, 2. Marko Jamšek, Hrastnik, 3. Miloš Cegler, Šmartno Jadrnice: 1. Boštjan Pečnik, Hrastnik, 2. Mirko Zore, Šmartno, 3. Damjan Hauptman, Šmartno Mnogo lepega bi se še dalo napisati o vtisih, doživljajih pa tudi razočaranjih, ki so sestavni del vsakega tekmovanja. Lepa ugotovitev je namreč ta, da so ostali modeli, izdelki, makete, ki bodo spominjali na ustvarjalno delo posameznika, na koristno porabljen prosti čas ter na srečanja v Šmartnem, Trzinu in na Vrhniki. Besedilo in foto: Janez Kobal Naslednja številka GO bo izšla 21.9.1992. Gradivo zbiramo do 8.9.1992. OB DNEVU SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE Leto dni že stopamo po poti, ki smo jo izbrali, i da končno uresničimo stoletni sen prednikov o svoji državi; leto dni tako že pišemo scenarij za film, ki bi spet lahko nosil naslov Na svoji zemlji j Z velikimi koraki smo začeli to svojo pot in dobro nam je šlo, včasih bolje od želja največjih optimistov, a v oguljeni frazi: "Veliko dela nas še Čaka," je preveč resnice, da bi lahko že bili zadovoljni, Poleg politikov in gospodarstvenikov, za katere seveda upamo, da bodo še naprej dobro delali, morda bolj za blagor naroda in ne le izbrane [..peščice, veliko dela čaka tudi nas, navadne državljane. Poleg dobrega, poštenega dela v I službi (kdor jo sploh ima) bo treba kritično, nikakor pa ne kritizer sko spremljati delo svojih predstavnikov. Čeprav včasih vsega siti, bomo morati bdeti nad dogodki in odločitvami s številnih področij, da ne bi naša brezbrižnost bila l vzrok za manj odgovorno delo "na vrhu". Tudi miselnost bo treba mahe spremeniti in začeti soditi ljudi po dejanjih in ne po imenu, dejanja pa ocenjevati po rezultatih in ne po strankarski usmeritvi avtorja; politične nasprotnike bo bolje odstranajevati z dokazi o napačnem j in škodljivem delu, kot pa s podtikanji, lažmi in I zmerjanji; enkrat za vedno bo treba narediti konec z opravičevanji zaradi majhnosti in to šteti i za prednost. Irena Prašnikar 1...................._..................................................................._— TRIOVIRITUS UNITIS SEJE PREDSTAVIL NA BOGENŠPERKU V organizaciji Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija seje 5.junija na gradu Bogcnšpcrku prvič v naši občini predstavil trio Viritus Unitis, ki ga sestavljajo Tomaž Lorenz - violina, Jerko Novak - kitara in Franc Žibert - harmonika. Slednji je kot domačin, ki pa je zdaj docent harmonike na badenskem konservatoriju v Nemčiji (Karlsruhe), vzbudil še posebno zanimanje občinstva, saj ga pravzaprav pri nas redko vidimo in slišimo. Ob v svetu priznanih in vrhunskih glasbenikih, kot sta Jerko Novak in Tomaž Lorenz, je trio Viritus Unitis predstavil tudi vrhunsko glasbo Lanza, Pagani-nija, Schmidta, Trojana in Ramovša. Redkokdaj imamo v naši občini možnost doživeti tako kvaliteten koncert vrhunske klasične glasbe in poslušalci v Valvazorjevi knjižnici na Bogcnšpcrku so bili glasbenikom tudi nadvse hvaležna publika, dvorana pa ravno pravšnja za izvedbo tovrstnega koncerta. Trio je še posebno navdušil s Cesarjevim slavcem V. Trojana, tako da je bila dodatna izvedba Menueta že skorajda nujna, saj so bili poslušalci, po njihovem razpoloženju sodeč, pripravljeni glasbenike poslušati še dolgo v noč. Za prijeten zaključek večera pa je poskrbelo podjetje Vesta iz Ljubljane, kije po koncertu pripravilo degusta-cijo vrhunskih vin Slovcnijavina iz Ljubljane M.B. Ekipa tehnično športnega dela pred odhodom v Trzin Srečanje so popestrili tudi motorni zmaji Aerokluba Zagorje Mladi raziskovalci jemljejo vzorce na ribniku v Črnem Potoku STRANKE SPOROČAJO MINISTRICA ANKA OSTERMAN SDP NA OBISKU V UTIJI Ministricu Ostertnanova je na pogovoru dokazala, da zna tudi poslušati Pogovor z ministrico za borce in vojaške invalide AnkoOsterman, sicer poslanko SDP v zboru združenega dela sla dne 5.6. 1992 organizirali občinska organizacija SDP Litija in Občinski odbor ZZB NOV Lilija. Dvorana v Domu borcev in mladine na Ponoviški cesti je bila nabito polna. Anka Oslerman je šele dobro prevzela svojo funkcijo, vendar to ni bila ovira, da ne bi popolnoma suvereno razložila glavnih aktivnosti ministrstva in odgovorila na vsa postavljena vprašanja. Povedala je, da v ministrstvu pripravljajo nov moderen zakon, v katerem bodo po vzoru tujih držav združili celotno problematiko, ki je sedaj razdrobljena v velikem, skoraj nepreglednem Številu predpisov. Pomembno je tudi prizadevanje za izenačitev pravic civilnih invalidov vojne in vojaških vojnih invalidov. Predvsem pa je pomembno, da je srečanje v resnici izzvenelo kot pogovor, v katerem je tudi ministrica izvedela marsikaj zanimivega. In čeprav je beseda tekla predvsem o stanovskih problemih borcev: participaciji, klimatskem zdravljenju, borčevskih stanovanjih, problemih, zdravstvenem varstvu pa se niso izo- gnili nekaterim aktualnim političnim vprašanjem. Odločno so obsodili poizkuse razvrednotenja NOB, za kar ni ne zgodovinske in ne moralne osnove. Ob koncu je predsednik Občinske organizacije ZZB NOV Cveto Vido-vič tovarišici Ostcrmanovi izročil skromno spominsko darilo. Ministrica pa je obljubila, da bo v Litijo še prišla, saj soji druge obveznosti preprečile, da bi se tokrat kaju dlje zadržala v naši občini. Volilni nastop SDP bo mogoč le, če bo stranka tudi v denarju lahko tekmovala z nekaterimi drugimi strankami, ki si blagajne polnijo s pomočjo tujine in drugih "neznanih" virov. Tudi zgledi iz tujine kažejo, da socialdemokratske in socialistične stranke podpirajo njihovi člani in simpatizerji, sredino in desnico pa veliki kapital in mediji. Volitve se hitro bližajo, zato SDP Slovenije pospešeno zbira strogo namenske volilne prispevke na računu 50100-678-45036 z oznako za Volitve 92. Vse, ki simpatizirate z našo stranko in njenim programom, prosimo za prispevek, ki si ga v teh težkih časih lahko privoščile VOLILNI SKLAD SDP Od volitev, ki jih zahtevamo čimprej, je v veliki meri odvisno.kakšna bo jutri Slovenija. Ali bo to modema, socialno pravična država, ali bo država v kateri si bo vso moč in bogastvo prigrabila le peščica ljudi. SDP se vseskozi odločno zavzema za prvo možnost. Občinska organizacija SDP Litija ob 25. juniju 1992 Dnevu državnosti iskreno čestita vsem občankam in občanom! SDP Litija TA OTROKA, MLADE IN DRUŽINO GRE Opravili smo promocijo stranke za otroka, mlade in družino. Prepričali smo se, da v litijskih političnih strankah ne razmišljajo dosti o otroku, mladih in družini, razen krščanskih demokratov, ki jim ni vseeno, kaj se vsaja v otroške duše. Pa ne bomo obupali; vsi, ki vzgajamo predšolskega otroka, od vzgojiteljev, staršev, prijateljev naše stranke in navsezadnje ljudi v drugih strankah, ki jim želja po oblasti ni edini cilj, bomo skušali ustvariti pogoje za srečno otroštvo, ustvarjalno delovanje mladih, žena, družine, da bo le-ta opravljala svoje poslanstvo. V zadnjem "Glasilu občanov" smo dobili "očitek", da se vrtec izkorišča v politične namene. Resnica je v tem, da se moramo na žalost posluževati v tej družbi političnih sredstev, da bi lahko uveljavili sodobna strokovna dognanja in ustvarjali pogoje za uveljavljanje predšolske dejavnosti, saj bomo sicer obsojeni na životarjenje oziroma propad. Kvaliteta naše vzgojne dejavnosti dosega evropski nivo, kar želimo ohraniti in izboljšati, problem je le v tem, da te vzgoje niso deležni vsi otroci v občini. Investicija v otroka in mlade je dolgoročna naložba, ki se nam bo obrestovala šele jutri, pojutrišnjem... In še nekaj. Slovenija je sprejeta v OZN, to je odgovornost in obveza, da ta družba spoštuje in uresničuje deklaracijo o otrokovih pravicah. Želimo, da v tej naši deželi raste zdrav in srečen rod, zato s te poti ne bomo sestopili. Stranka za otroka, mlade in družino IZ DELA SLS PODRUŽNICE LITIJA Delo v preteklem mesecu je bilo zelo obširno na vseh nivojih. Tako je poslanski klub SLS dal pripombe na osnutek statuta in poslovnika SO Litija. Bistvo pripomb je, da bi zbori občinske skupščine zasedali kot skupna seja, uvedba elementa konstruktivne nezaupnice, sprejemanje pomembnih odločitev poslancev SO z večino vseh poslancev. Kmečka zveza nadaljuje z dogovori v obeh KZ za preoblikovanje zadrug po novem zakonu o zadrugah. Vodijo se aktivnosti za ustanovitev kmetijsko - goz-darke šole z gospodinjskim programom v Litiji. Ženska zveza izpostavlja iniciativo za ustanovitev aktiva žena v Gabrovki, Vačah in Kresnicah. Odbor aktivov kmečke mladine Litija je dobil novo vodstvo, ki ga vodi Jesenšek Tone. Vsa podeželska mladina je sredi priprav na tradicionalno kresovanje ob Kresu in dnevu Slovenske državnosti. Sekciji za ekologijo in kulturno krajino je končno uspelo, da je IS SO Litija imenoval komisijo za nadzor nad prostorskim urejanajem v občini Litija. Delavska zveza je pregledala teze zakona o soupravljanju, ki pa niso sprejemljive za delavca. Zahteva se priprava take zakonodaje, ki jo poznajo na Švedskem in v Nemčiji, kjer delavec dejansko tudi soupravlja. Delovne teze pa predstavljajo le sodelovanje pri soupravljanju, kar pa je bistvena razlika. Delavska zveza Litija tudi opozarja na problem neupravičenega prilaščaja družbenega premoženja nekaterih vodilnih delavcev. Delavska zveza tudi zahteva od občinskih organov razjasnitev položaja v Gradmctalu. Povezovanje obrtnikov in podjetnikov se krepi in širi preko ustanovljene sekcije. Ustanovljenje bil iniciativni odbor upokojenske zvese SLS Litija. Dane so pobude potrošnikov, da se organizirajo v okviru podružnice SLS Litija. Toliko smo pripravili, spoštovane bralke in bralci, iz preglednika dela za junijsko številko. Zahvaljujemo se mnogim spodbudnim predlogom in vprašanjem. Zainteresirani smo tudi za nadaljnje sodelovanje v dobra nas vseh. Podružnica SLS Lilija VOŠČILO OB DNEVU DRŽAVNOSTI Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti države Slovenije, na kar smo kot središčna občina še posebno ponosni. Tako kot smo v slogi branili našo mlado državo, takšno naj bo naše vodilo tudi vnaprej. Prijetno praznovanje vam želi Slovenska ljudska stranka podružnica Litija VOŠČILO Mladi krščanski demokrati čestitamo predsedniku občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, g. Martinu Hostniku in njegovi ženi Lučki za njuno 10-letnico poroke. Obenem jima želimo obilo veselja ob pričakovanju njunega šestega otroka. Mladi krščanski demokrati občinski odbor Litija KONGRES SLS Pod geslom "IZ KORENIN RASTEMO, ZA ČLOVEKA, ZA NARAVO " bo potekal kongres Slovenske ljudske stranke, ki bo v soboto, 27. junija, v Cankarjevem domu. Kongres bo predvidoma potrdil široko programsko usmeritev stranke, ki se odraža na različnih stanovskih povezavah: kmetstvo, delavstvo, razlaščenci, upokojenci in ženski kot mladinski povezavi, kakor tudi interesne: ekološke, podjetniške, intelektualne in potrošniške zveze. Poleg novega programa bo kongres sprejemal nov statut kot volitve novih organov stranke. V obdobju pred kongresom bodo številne predkongresne prireditve. SLS PODRUŽNICA LITIJA ZAKAJ SMO SOCIALDEMOKRATI GLASOVALI ZA NOVO VLADO? 1. Demosova koalicija je razpadla ob koncu lanskega leta zaradi nepripravljenosti koalicijskih strank za sodelovanje. Zaradi tega je Peterletova vlada izgubila svojo parlamentarno večino. 2. Stališče socialdemokratov je bilo vedno in je še, da je edini pravi izhod iz sedanje parlamentarne krize čimprejšnja izvedba volitev, ki bi omogočale izvolitev nove vlade z ustrezno parlamentarno večino. 3. V petek, 17. aprila 1992, ni prišlo, kot je bilo še isti dan zjutraj dogovorjeno, do podpisa medstrankarskega sporazuma o volitvah. Sporazum je podpisalo le sedem strank, na žalost pa ne SKD, SDZ - NDZ in SKZ - LS. Ker je za sprejem nove volilne zakonodaje potrebna dvotre-tinjska večina v parlamentu, je zaradi tega skrajno vprašljivo, če oziroma kdaj bomo lahko sprejeli novo volilno zakonodajo. 4. Neuspeh pri dogovarjanju stranko izvedbi predčasnih volitev je našo stranko dokončno prisilil k odločitvi, da podpremo konstruktivno nezaupnico sedanji vladi. Zavedali smo se, da Slovenija v teh zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah potrebuje vlado, ki ima za izvajanje svojo aktivne politike zadovoljivo podporo v parlamentu. Hkrati upamo, da bodo tudi tisle stranke, ki doslej niso bile zainteresirane za podpis omenjenega medstrankarskega Sporazuma o volitvah, zdaj pripravljene to nemudoma nadoknaditi in s tem pospešiti izvedbo volitev. 5. Najpomembnejše naloge nove vlade bodo: a) sprejem volilne zakonodaje in izvedba volitev do konca leta 1992 b) sprejem zakona o lastninjenju, s tem da naša stranka neomajno vztraja na brezplačni razdelitvi določenega dela delnic c) sprejem zakona o kapitalskih družbah d) sanacija bančnega sistema e) sprejem najnujnejših socialnih ukrepov f) sprejem zakona o soodločanju g) sprejem zakona o sindikatih 6. SDSS bo v novi Slovenski vladi obdržala dva ministra za obrambo ter promet in zveze. Jože Pučnik je postal v novi vladi podpredsednik za splošne zadeve. Tudi v naši stranki SDSS odbor Litija se pripravlajamo na bližajoče se volitve in ni izključen pogovor z ostalimi strankami v naši sredini, kako nastopiti na volitvah, da bi prišli do čimbolj kvalitetnih ljudi v vladi. Saj nam čas, v katerem živimo, narekuje po sposobnih ljudeh, ki bi čim bolje vodili našo mlado slovensko državo. Predsednik SDSS odbor Litija Zvonko Ulanec LIBERALNO - DEMOKRATSKA STRANKA VABI K SODELOVANJU Vse člane občinske organizacije Liberalno - demokratske stranke Litija obveščamo, da bo seja skupščine sklicana v scplembru, ko se bomo pogovorili o nadaljnjem delu in po poprejšnjih poslopkih tudi izvolili novo vodstvo občinske organizacije. Delo stranke v občini najverjetneje poznate, prepričani pa smo, da bi se z našim delom, prizadevanji in načrti radi seznanili podrobneje tudi drugi. Zato vas vabimo, da se nam pridružile, bodisi kot člani, simpatizerji ali pa le sodelavci naše stranke. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da bi večina volilcev v Sloveniji volila prav našo stranko, zato upamo, da to- ste vsi lisli zanesljivo prebrali naše povabilo in se nam oglasili. Za jeseni pripravlajamo več zanimivih srečanj, med njimi tudi z našim predsednikom dr. Janezom Drnovškom, kije to pomlad poslal ludi predsednik slovenske vlade. Ni potrebno, da bi se ukvarjali s politiko, dovolj je, da izrazite strinjanje s prizadevanji in usmeritvami Libcral-no-demokralske stranke in potem bo šlo vse lažje. Oglasite se nam v pisni obliki na naslov OO LDS Litija, Ponoviška 6, p.p. 32, 61270 Litija, lahko pa nas pokličete ludi na številko (061) 881-269. za OO LDS Litija Rudi BREGAR PISMA BRALCEV ATV SIGNAL NAJ SE UMIRI Všeč so mi najrazličnejše polemike, to, kar se dogaja z litijsko televizijo, pa je že preveč. V celoti podpiram vse kritike na račun ATV signala, ki se pojavljajo (ne govorim o (ne) upravičenosti kritik), povsem nesprejemljiva pa je že ignorantska obramba s strani ATV signala. Včasih me že kar spominja na monopolni položaj slovenske televizije. Ali nima vsakdo pravice povedati svojega mnenja, ne da bi nekdo postavil barikado in se izza nje potem branil na ignorantski način in na ta način izkoriščal "javni" medij za obrambo svojih usmeritev. Zavedam se zgražanja ATV signala, ko bodo prebrali to pismo (tako počnejo vsaj doslej), vendar bi vseeno rad nanizal nekaj pripomb, ki naj bodo predlogi za boljši in kvalitetnejši program. Tako sem razbral tudi iz vseh dosedanjih kritik. Mislim, da je tehnično program v zadnjem času neprimerno boljši, še vedno pa je rak rana vsebinska kvaliteta in novinarska obdelava posameznih tem, pri čemer se po mojem mnenju ne upošteva novinarske etike pri obravnavanih vprašan-jih. Mar ne bi bilo dobro, da bi kdaj pa kdaj organizirali kakšno izobraževanje za sodelavce, ki pripravljajo program. Iz lastnih izkušenj vem, ko sem v minu- lih letih organiziral vrsto takšnih seminarjev, da so rezultati presenetljivi. Pred nekaj meseci sem celo ponudil sodelovanje ATV signalu, pa sem dobil občutek, da jim je predvsem za denar od reklam, krog sodelavcev pa bodo raje določali sami. Morda sem bil premalo vztrajen, vendar bi mojo ponudbo (brezplačno seveda) lahko sprejeli. V programu je preveč prispevkov, ki stvari prikazujejo črnobelo, marsikdaj pogrešam kvalitetnih komentarjev, saj pogosto zaradi neustreznega snemanja in režije slika ne pove dovloj. Prispevki so predolgi - mar ni zanimiveje pogledati triminutni posnetek s poročilom ali komentarjem, ki ti pušča možnost lastne predstave, kot da se gledalca "mori" tudi po petnjast in več minut s skorajda ponavljajočimi se kadri. Priznam pa, da so pripravili tudi nekaj zanimivih tem. Pa o tem ne bi pisal, saj sem želel pokazati na tisto, kar mi ni všeč. In še predlog ATV signalu. V prihodnje posvetite večjo pozornost programu in ne izgubljajte programskega prostora za vaše napade in ne vem kaj še na tiste, ki so vas javno kritizirali. Priznajte, da ni vse tako kot si želite in prav na to so nekateri gledalci javno opozarjali. Rudi Bregar PROPADANJE KULTURNO -ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV V nedeljo, 7.6. 92, sem se z družino udeležil koncerta mešanega povskega zbora ZVON in gostujočega moškega pevskega zbora s Polšnika. Lepo vreme in izvirno izbrane pesmi so privabili toliko obiskovalcev, da so zapolnili prostor med grajskimi zidovi na Bogenšper-ku. Veliko prostovoljnih neplačanih ur je vloženih v pripravo takega koncerta. A ne zamanj. Pesem je tista, ki dviga duha, ki deli veselje, pesem je tista, ki seže v dušo. Iz srca do srca so zapeli pevci obeh zborov. Po končani prireditvi sem si z družino ogledal kapeli- co v gozdu pod gradom. Bil sem zelo razočaran, saj je grajska kapelica, ki je povezana s prenekaterimi zgodbami grajskega življenja, v razsulu. Streha je gnila, zid propada, strop se ruši. Kot da to ni dovolj, se je tega objekta lotil še nekdo s krampom in lopato in spodkopal oltar, izruval marmornata stranska ol- tarčka in taka je kapelica na ogled obiskovalcem gradu. Kdo je za to odgovoren, da ta dobrina ni vsaj minimalno zaščitena? Pri vsem, kar je bilo že vloženega v grad, bi morali najti vsaj minimalna sredstva za streho in ključ. M.H. ZAKONITOST - NEZAKONITOST Vemo, da je v oktobru leta 1991 izšel nov stanovanjski zakon, ki omogoča imetnikom stanovanjske pravice odkup družbenih stanovanj. Lastniki so dolžni na zahtevo imetnikov stanovanjske pravice stanovanaje odprodati v skladu z zakonom. V IUV - PE Šmartno zakon ne velja, oziroma se ne dela v skladu z njim. Konec oktobra in v začetku novembra lani smo imetniki stanovanjske pravice, ki smo se odločili za odkup, vložili prošnje. Po 30-ih dneh nismo dobili odgovorov. Sledil je sklep DS z dne 4. 12.1991, da se podjetje še ne odloča za odprodajo stanovanj, ker zakon ne upošteva osnovnih podjetniških interesov. Prosilci smo se glede na sklep počutili neenakopravni z drugimi državljani RS, ki so lahko v skladu z zakonom kupovali družbena stanovanja, zato smo vložili tožbe zoper IUV na Temeljnem sodišču v Ljubljani - enota Litija. Ta korak za nas ni bil lahek, saj živimo v času velikih presežkov delovne sile in kaj lahko se znajdeš na tem seznamu. Pristojni v IUV so kmalu izvedeli za našo potezo in se spraševali, kako si upamo. Sledila so manjša zasliševanja, kar je povzročilo še nekaj dodatnega preplaha. Očitno na posredovanje sodišča so nam ponudili pogodbe z izjemno sumljivimi pogoji. Upoštevali so vrednost točke na trideseti dan po vlogi (72,16 SLT). Vrednost stanovanj so resnično izračunali po tej vrednosti točke. Do tu vse lepo in prav. Sledi preračun vrednosti stanovanj v DEM. Tečaj marke je bil skoraj za večino vzet na 30. dan po vlogi prošnje za odkup (29. JO. nov. 1991), kar je pomenilo 34,70 SLT za DEM. Pogodbe pa so nam ponudili v podpis 22. februarja letos. Očitno je moral tisti, ki je onemogočil odprodajo stanovanj, kriti izgubo in to se ve, na račun prosilcev. V tem obdobju je tečaj DEM izredno hitro rasel, hitreje kot vrednost točke. Kupnine so glede na to dnevno rasle za več procentov. Prosilce je zajel strah, da stanovanj po tako visokih cenah ne bomo mogli kupiti. Devizne klavzule, ki je bila v pogodbi, v bistvu ni razumel nihče. Spraševali smo se, ali je zakonita ali ne. Odgovora na to vprašanje v tem času ni bilo. Na dopis, ki smo ga poslali generalnemu direktorju, tudi ni bilo odgovora, ali pa. Izvajal seje pritisk, seveda v obliki svetovanj, da pogodbe podpišemo, saj lahko v nasprotnem primeru ostane- mo brez vsega. Zaradi vsega navedenega je večina prosilcev sporne pogodbe podpisala in plačala kupnino, ali le del kupnine, če se je odločila za obročno odplačevanje. 21. maja letos je bila na sodišču v Litiji glavna obravnava. V prepričanju, da če že nismo enakovredni državaljani RS, da smo vsaj enakovredni delavci IUV, smo se bili pripravla- jeni odpovedati tožbenim zahtevkom. Sledil je nov šok. Tečaj DEM ni bil vzet za vse istega dne, ključ do te odločitve pa ni znan. Odstopanja v kupnini so velika, od štiri do deset tisoč DEM, odvisno od vrednosti stanovanja in načina odplačevanja. Za konec še retorično vprašanje: "mar je odise-jada okrog stanovanj kon- čana.' B.S. KOLIKO ČASA BODO SE SAVSKI ŠOLARJI BREZ ŠOLE? Koprivnikarjevi ( po domače Temeljnovi) z Velikega Vrha so kot zaobljubo ob vrnitvi svojih sinov iz vojne leta 1946 zgradili ob cesti pod hišo kapelico. Ker je bila zadnje čase v zelo slabem stanju, sojo letos obnovili, litisjki dekan, gospod Anton Mastnik pa jo je 24 maja tudi blagoslovil. (Foto K. Šuštešič) Med šolskim letom 1989/90je bilo veliko ogledov šolske zgradbe in več različnih mnenj. Starši učencev in Svet K S Sava so zahtevali, da se poskrbi za varnost otrok v šoli zaradi pokanja sten. 11. julija leta 1990 je bil opravlajen ogled v prostorih savske šole s strani vodilnih iz občine, KS in centralne šole. Po ogledu so se seznanili še s strokovnim mnenjem ZRMK o stanju zgradbe in sprejeli nasked-nje sklepe: 1. Ugotavljamo, da pristojni občinski upravni organ ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnji pouk v sedanji zgradbi. 2. V šolskem letu 1990191 se pouk začasno izvaja v zgornjih prostorih Zadružnega doma. Pristojni upravni organ izda odločbo o neuporabnosti starega objekta, pridobi soglasje ustreznih inšpekcijskih služb in izda odločbo o preselitvi. 3. Izvršni svet SO Litija pridobi v sodelovanju z OŠ Litija in KS Sava dovoljenje za uporabo prostorov v zadružnem domu od Mer-cator - KZ Litija in opravi razgovore o lastništvu. 4. Do 30. 9. 1990 bo IS SO Litija pripravil variantne predloge o dolgoročni rešitvi izvajanja pouka na Savi; v ta namen imenuje odbor za spremljanje gradnje šole na Savi. 5. Pristojni organ opravi sodno cenitev sedanjega objekta in pripadajočega zemljišča OS Sava. Po prepovedi o uporabnosti šolske zgradbe so začeli v avgustu urejati prostore v Zadružnem domu (elektrika, beljenje, stopnišče, vrata, okna, centralno ogrevanje). Stroške je kril IS SO Litija. Do konca avgusta so pro- store toliko usposobili, da sta dali sanitarni inšpektorici dovoljenje za pouk za eno šolsko leto. Ena učilnica je v dvorani, druga v nekdanjem stanovanju, prav tako kuhinja s sanitarijami. Prostorska stiska se je še povečala v času poplav, ko smo dva meseca prebivali skupaj z vrtcem, saj so bili prostori v Bezja-kovi hiši poplavljeni. Lani so nam obljubili, da bodo staro šolsko zgradbo porušili in na istem mestu zgradili novo. Čeprav je bil že v dolgoročnem načrtu rezerviran prostor pri Jančku, se je namembnost kasneje spremenila. Gradbeni odbor, kjer ni nobenega predstavnika sveta staršev in zaposlenega na savski šoli, je sodeloval pri izbiri gradbenega načrta in lokacije.Zbrana sredstva za gradnjo so se uporabila v druge namene, zato bi moral poslanec KS Sava na sejali občinske skupščine Litija vprašati, koliko in za kaj so porabili denar. Bliža se zaključek šolskega leta. Krajani se "grupirajo" v heterogene skupine, zato razmišljajo, govorijo, nasprotujejo, odobravajo, saj je za nekatere šola na vasi pomembna, za druge nepotrebna, tretjim je vseeno, četrti bi naložili otroke na avtobus in jih odpeljali v Litijo, učitelje pa odgnali iz vasi, ker se obračajo po vetru in ne dajejo samih dobrih ocen, peti pa bi šolsko zgradbo uporabili za stanovanje. Želim, da bi vsaj tisti otroci, ki sedaj poslušajo še pravljice za lahko noč, nekoč, ko bodo znova zacvetele šmarnice, obiskovali novo šolo na Savi. Angelca O čepek IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREOBLIKOVANJE ZADRUG JE TU V KZ Litija je pripravljen osnutek zadružnih pravil, ki pomeni preoblikovanje zadruge po novem zakonu o zadrugah. Bistvo nove organiziranosti je vračanje h klasičnim načinom zadružništva. Zadruga bo tako združevala poleg kmetijske tudi vso gozdarsko poslovno dejavnost, kar je zelo pomemben premik. Vsak zadružnik bo imel samo en delež, prav tako tudi en glas, dobiček pa se deli na podlagi proizvodnega sodelovanja z zadrugo. Višina vplačanega deleža je 250 DEM v tolarski protivrednosti. Ob vpisu je potrebno vplačati eno četrtino deleža, ostale obveznosti pa se poravnajo v roku 9-ih mesecev. Opredeljuje se štirikratno jamstvo zadružnikov, kar predstavlja, da bodo tudi mnogo večja odgovornost članov, v nasprotnem primeru pa tudi bistvene ugodnosti proti nečlanom. Člani lahko poleg kmetov postanejo tudi delavci zadrug, pod pogoji, ki veljajo za vse. Zadruga pokriva zadružne enote: Vače, Litija, Polšnik, Šmartno, Kostrevnica - Primskovo in Jevnica - Kresnice, ki so podlaga za teritorialno zastopanost članov v organih upravljanja. Najvišji organ zadruge je občni zbor, med občnim zborom pa upravlja zadrugo upravni odbor, kije 9-članski. Ta pravila so podlaga za javno razpravo na terenu, ki bo po vseh zadružnih enotah. Referendum za sprejem pravil je določen za 28. junij 1992. Če bo referendum uspešen, je potem določen 10-dnevni rok za vpis novih članov, ki bodo po tem roku pripravili ustanovni zbor članov in izvolitev organov upravljanja zadruge. Mislim, da so predlagana pravila dovolj dobra osnova za povezovanje vseh kmetov v kmetijsko - gozdarsko zadrugo Litija. Pravila so pripravljena tako, da se v zadrugi vidi vsak kmet, zato pozivam vse kmete, da se udeležite javne razprave po terenu in se vključite v zadrugo. V KZ Gabrovka - Dole si vodstvo zadruge njeno preoblikovanje tolmači po svoje, kjer je tudi interes prilaščanja zadružne lastnine, zato so pogovori s predstavniki kmetov zastali. Kmečka zveza kot kmečki sindikat bo storila vse, da se zadružno premoženje ne odtuji. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, da se bo KZ Gabrovka - Dole resnično preoblikovala po novem zakonu o zadrugah. Franci Rokavec TEDEN ZA ŽIVLJENJE Teden med 8. in 14. junijem smo letos v Sloveniji prvikrat obhajali kot "Teden za življenje". Namen tega tedna je bil, pomagati ljudem, da se bodo svobodno odločili ZAživljenje, ne pa proti njemu. Človeško življenje pa je v največji nevarnosti tedaj, ko se poraja, ko raste in ko se poslavlja. Človeško življenje je nedotakljivo od samega spočetja dalje. S tem soglašajo ljudje vseh ver in najrazličnejših ideologij. Spočeti otrok ni podaljšek matere in tudi ne njena last; koje začel živeti, nimamo več oblasti nad njim. Nasprotno, dolžni smo, da naredimo vse, da bo zagledal dan. V tem je veličina žene, da daje življenje in omogoča rast temu nebogljenemu bilju. Mali Terezija, po rodu Albanka, Nobelova nagrajenka za mir, ki živi v Kalkuti, je na nekem srečanju v Firencah vzkliknila: "Prosim vas, če slišite koga, da noče otroka, da ga hoče splaviti, prepričajte ga, naj ga prinese k meni, kajti jaz imam rada tega otroka, kije znamenje božje ljubezni."Da misli resno, kaže dejstvo, da v tem mestu, kjer živi, vsak dan zastonj nahrani devet tisoč ljudi. Tudi v Ljubljani so njene sosestre, ki uresničujejo to njeno zamisel. Tudi vsak že rojeni otrok potrebuje ljubezen, skrb in pomoč. Ko se v mladosti prebija skozi težave, ki niso majhne, so mu prav starši in vzgojitelji opora, da se vedno znova odloča za življenje. Prav lako so mnoge žene in matere zaradi nosečnosti v stiski, včasih ne vidijo pravega izhoda, zato jim je potrebna prijazna besedil ali spodbuda, da se odločijo za življenje. Pohvalili pa velja tiste družine, ki se odločijo, da posvoje ali vzamejo v rejo otroka brez staršev. In tu je še tretja doba življenja. Večkrat imajo občutek, da so odrinjeni. Če zagovarjamo mišljenje, da trpečih, prizadetih, ostarelih ni treba spoštovati, ustvarjamo počasi lažno družbo, ker cenimo samo nekatere vrednote, kot npr. telesno zdravje, moč, vrtoglavo storilnost. Star človek je tisti, pravi afriški pregovor, ki poudarja to, kar je najvažnejše. Zavreči ostrele pomeni zavreči dediščino. Moramo jih ceniti tudi, ko so bolni. Zmožni so dobro opraviti svoje poslanstvo v prid človeštva, če jih razumemo in ljubimo. Če poslane naše življenje nenehno dajanje ljubezni do vsakega človeka, potem damo svoj prispevek k tisti kulturi, o kateri se danes toliko govori; kulturi ljubezni. F.K. SREČANJE ZAKONSKIH PAROV V ŠMARTNEM V času, ko se veliko govori o krizi zakona, v nekaterih krogih celo o nepotrebnosti sklepanja zakonskih zvez, je šmarska župnija pripravila srečanje zakonskih parov, ki imajo letos obletnice. Za kristjane je zakon neločljiv in je zakrament. Z željo, da da zakonu pravo mesto v javnem življenju, je g. župnik KA-DUNC iz Šmartna povabil vse zakonske pare, ki letos praznujejo 10, 20, 25, 30,40 in 50-letnico zakonske zveze, da bi se udeležili skupne svete maše. Pri pridigi je g. župnik poudaril predvsem pomen zvestobe za zgleden in trden zakon. Po maši je sledilo še skupno fotografiranje in prijeten razgovor med jubilanti ob prigrizku, s katerim so postregli člani mladinske veroučne skupine. Vsi jubilanti so bili s srečanjem zadovoljni in z optimizmom so odhajali tudi domov. Srečanja se je udeležilo več kot petdeset zakonskih parov. Udeleženci so izrazili željo, da bi taka srečanja postala tradicionalna in vsakoletna, tako da pridejo vsi zakonci na vrsto. M.H. V ŠMARTNEM SMO ZBIRALI ZA BEGUNCE Bridkosti in težave beguncev iz BiH niso majhne. V Slovenijo in drugam so morali pribežati, da so si rešili gola življenja in ob misli, da jih marsikje doma čakajo ruševine domačij, ob negotovosti, kaj je z njihovimi najbližjimi - ali so še pri življenju ali ne? - jim gotovo ni lahko pri duši. Če pomislimo, da je v tem trenutku naša bodočnost veliko bolj obetavna kot njihova, smo nekako moralno odgovorni, da jim pomagamo po svojih močeh. V Šmartnem se tega globoko zavedamo in smo za pomoč pri lajšanju trpljenja beguncev že nekajkrat aktivno delovali. Sama sem doma iz Črnomlja, zato Vam nekako najlažje opišem, kako je s tem problemom. Tam je bilo že med zadnjo vojno na Hrvaškem zelo velko beguncev: po domovih pri sorodnikih in znancih, na njihovih vikendih in zidanicah, v hotelih, v domu za ostarele, skratka povsod tam, kjer so bile proste kapacitete. V tem času smo v Šmartnem zbrali veliko obleke in tudi nekaj hrane ter denarja ter vse odpeljali na KARI-TAS v Črnomelj, ki se je in se še požrtvovalno udejstvuje pri pomoči potrebnim v tesnem sodelovanju z občinsko socialno službo. Ko je nastopila vojna v BiH, je bil za ponovne begunce že na voljo "Zbirni center" v prostorih nekdanje vojašnice JLA. Vojska je pred odhodom zelo opustošila svoje objekte, tako da so bili na mrzlem, kuhati ni bilo mogoče v bivši kuhinji itd. Rdeči križ Slovenije pomaga po svojih močeh, vendar le to ne zadošča potrebam. Po pripovedi oseb, ki delajo z begunci, dobijo npr. dojenčki le 5 dl mleka na dan... Otroci prihajajo v center podhranjeni. V glavnem so v centru otroci, ženske in le nekaj starejših moških. V Šmartnem so se ljudje zelo z razumevanajem odzvali na "klic v sili" in radi prispevali hrano in denar v znesku 49.880,00 SLT, ki so ga sodelavci Karitasa prostovoljno dostavili v Črnomelj v poštene roke. Le-tam denarja ne delijo beguncem direktno, temveč nabavijo potrebne reči za njih (hrano in toaletne potrebščine). Požrtvovalno pomagajo z darovi tudi ljudje iz drugih krajev Slovenije, npr. Mengša, Sežane, itd., iz Avstrije, posebej iz Salzburga, kjer organizira nabiranje avstrijska Slovenka, doma iz Zagradca pri Žužemberku, in skoraj vsak teden pripelje koinbi s pomočjo v materialu. Posebej pohvalno je dejstvo, da so pedagogi na šmarski osnovni šoli organizirali nabirko otroških oblek in igrač, katere so otroci sami prispevali in tudi uredili pošiljko. Menim, da je vzgoja v tem smislu zelo koristna za naš mladi rod. Kar zajetno pošiljko je iz osnovne šole zopet prostovoljec odpeljal na Karitas v Črnomelj. Tam so v zbirnem centru uredili klubsko sobo in jo opremili z igračami naših otrok, saj drugih nimajo, in za katere so matere be-gunčkov še posebej hvaležne. Velikokrat sem prejela ustne zahvale ljudi iz Črnomlja, ki skrbijo za življenje beguncev, zato želim ob tej priliki Vam vsem prenesti izraze njihove hvaležnosti. Največjo zalivalo pa nam samim podari občutek, da smo naredili nekaj dobrega za resnično potrebne. Razumevanje, dobrota in velikodušnost so povsod cenjene odlike. Tudi pri Šinarčanih in okoličanih jih ne manjka! Marjanca Vidic ŠTEVILO BEGUNCEV SE ZMANJŠUJE V prvi polovici junija se je število beguncev iz BiH v Sloveniji ustalilo in podobno stanje je tudi v litijski občini. Največ jih je bilo ob koncu maja, kar 211, do 11. junija pa se je njihovo število znižalo na 190, saj jih je 21 odšlo v Nemčijo, Zagorje in Kranj, kjer je zbirni center. Pri nas vsi bivajo pri svojcih, dobivajo pa mesečno pomoč v hrani, po potrebi pa tudi v obleki. Pribežali so k nam iz raznih krajev Bosne in Hercegovine, največ, kar 76, pa jih je iz Teslica. Še vedno pa živi pri nas tudi 13 beguncev iz sosedne Hrvatske. B.Ž. Pogled na glavni oltar cerkve Marijinega vnebovzetja na Dolah CERKEV NA DOLAH JE OSVETLJENA Župnija Dole je včasih spadala k Šentaipertu na Dolenjskem, kjer je bila samostojna župnija že pred letom 811. Ta je segala vse do Save in je vključevala tudi Polšnik. Prvi župnik v samostojni župniji je bil Anton Svetlin, ki je tu župnikoval pet let. Sedanjo cerkev je zgradil župnik Jožef Zelene v letih 1858 - 1861. Oltarje in križev pot pa je uredil Georg Tavčar, doma iz Idrije, v letih 1859-1863. Na večletno željo krajanov Dol in okolice je svet KS Dole pristopil k razsvetlitvi farne cerkve. V ta namen je od podjetja Javna razsvetljava iz Ljubljane pridobil projekt. Zasebnik pa je to delo opravil. Prostovoljne prispevke so v ta namen zbirali v soseskah Dole, Goba in Dobovica. Krajani so se tej akciji pozitivno odzvali, saj so ponosni na svojo cerkev. Cerkev, ponos vernikov in krajanov, je vredna ogleda in obiska, še zlasti je zanimiva njena notranjost. Jožica Vrtačnik SKUPINA »F« NA DRŽAVNEM PLESNEM PRVENSTVU V LJUBLJANI Da, prav ste prebrali. Tudi me, resda amaterska, a dejavna plesna skupina, smo se "upale" pomeriti z najboljšimi plesalci in plesalkami iz vse Slovenije. Nismo se ustrašile Mojca's dance formation-a (plesne skupine Mojce Horvat), Kazine, Urške in drugih sodelujočih in smo se v soboto 6. 6. 1992 z optimizmom in zaupanjem vase odpeljale v Ljubljano, v Dom Španskih borcev, kjer je potekalo državno plesno prvenstvo. V petek popoldan so tekmovali člani, v soboto pa pionirji in mladinci v show dance-u, discu, stepp-u, posamezniki in skupine. Tekmovanja smo se udeležile mlajše in starejše plesalke in se z drugimi skupinami pomerile v shovv dance-u. Vidnih rezultatov resda nismo dosegle, toda že to, da smo se pomerile s tako uspešnimi in že uveljavljenimi skupinami, je pravzaprav, priznajte, veliko. Seveda pa ne smem pozabiti omenili naših, sicer maloštevilnih, a glasnih in spodbuja-jočih navijačev in pa seveda predvsem naše mentorice, ge. Mojce Intihar, ki so nam vseskozi vlivali upanje in nas bodrili in opogumljali. Seveda pa se plesalke ne damo kar lako. Še naprej se bomo trudile in poskušale pokazati kar največ. Optimistično upamo, da se bomo tudi me kdaj lahko postavile po robu že uveljavljenim plesnim klubom. V četrtek 18.6. 1992 pa plesna skupina "F" pripravlja letošnjo promocijo za starše in povabljene. Takrat vam bomo pokazale in dokazale, da med šolskim letom nismo počivale in da smo se marsikaj naučile. Tudi v prihodnje bomo ostale skupaj in prebrodile vse težave, saj vemo, daje le v slogi moč in obstoj! Vesna Radovanovič IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI GASILSKA VAJA »TIŠJE 92« SREČANJE DOLENJSKIH GEODETOV V prekrasnem pomladanskem nedeljskem jutru 3. velikega travna (maja) so v Šmartnem sirene napovedale pričetek gasilske vaje "Požar in reševanje v domu TIŠJE v Črnem Potoku". Šmarski gasilci smo se na predhodni seji upravnega odbora in operative društva ter v dogovoru z direktorjem doma odločili za to vajo iz naslednjih razlogov: z njo bomo obeležili zaščitnika gasilcev - sv. Florjana, skrb za bolne in starejše osebe v primeru nesreče, preverili izurjenost in strokovnost gasilcev ter usposobljenost gasilske tehnike, saj celotni kompleks doma predstavlja veliko požarno obremenitev in ogroženost. V vaji se je predpostavljalo, da je v starejšem objektu (graščina) nastal požar v skrbniški sobi in se pričel širiti po lesenem pohištvu in ostrešju ter linoleju v ostale prostore in tako ogrožal življenje tamkajšnjih ljudi. Vodstvo vaje (poveljnik GD Šmartno - Marko Štefanec in poveljnik OGZ Litija - Janez Ambrož) je po prihodu na "požarišče" izdalo naslednje ukrepe za potek vaje: - požar je nevaren zaradi strupenih plinov, ki nastajajo pri gorenju linoleja, zato je treba v notranjih napadih uporabljati izolirne dihalne aparate, - življenja tukajšnjih bival-cev in osebja so ogrožena, zato je potrebna takojšnja evakuacija po reševalni vreči in z reševalnimi nosili, - ponesrečencem se nudi prva medicinska pomoč, - v bližini (10 m) je plinska postaja, ki jo je treba z ohlajaj-njem pasivno varovati, - mladi gasilci v klasičnem trodelnem napadu v mokri izvedbi pasivno varujejo ostale lesene objekte v celotnem kompleksu doma. Vaja, ki je po kasnejši oceni potekala v zadovoljstvo vseh, je trajala približno eno uro. V njej je sodelovalo 10 gasilcev iz pobratenega GD Sinja Gorica, 25 gasilcev GD Šmartno, ekipa gasilk in medicinska sestra za nuđenje prve pomoči, 20 mladih gasilcev društva Mladi gasilec Šmartno, komandno vozilo, avtocisterna, dve orodni vozili, tri osebna vozila in vozilo v pripravi za prevoz ranjenih v zdravstveno ustanovo. Po vaji je v menzi doma potekala slavnostna seja G D Šmartno, kjer smo dvanajstim gasilcem podelili diplome, značke in plakate GASILEC VETERAN. Prejeli so jih: Martin Mah, France Povše, Janez Kepa, Drago Kepa, Martin Prelogar, Franc Stopar, Jože Grozdnik, Tone Zupančič, Tine Zupan, Krnel Štefanec, Franc Adamčič in Jože Knielj. Da smo gasilci lahko izvedli to zahtevno vajo in da smo se v tem okolju dobro počutili, gre zahvala direktorju, g. Gustiju Grošlju in ostalemu osebju doma. Marjan Kahne Gasilci so reševali ljudi iz ogroženih prostorov s pomočjo reševalne vreče. PRAZNIK GASILCEV V TIHABOJU Lep sončen dan, nedelja, 26. april 1992. Dan prej je godoval sv. Marko in zato je bila to nedelja, ko je bilo žegnanje v podružnični cerkvici v Tihaboju pri Gabrovki. Ta vaški praznik so izkoristili tudi gasilci te vasi in pripravili prevzem in blagoslovitev nove motorne brizgalne. Po maši se je "kolona" iz cerkve skoraj brez izjeme odpravila proti gasilnemu domu na koncu vasi. Tam je bilo že vse pripravljeno za omenjeno slovesnost. Med tem ko so se ljudje razporedili med mizami so se gasilske desetine postavile na svoja mesta in zaslišal se je tisi znani "mimo". Iz grl fantov in mož pevskega zbora KUD F. Levstik Gabrovka je zadonela državna himna. Sledil je pozdrav še posebej predstavnikom Občinske gasilske zveze, gospodu župniku iz Gabrovke in seveda vsem gasilcem. V GD Tihaboj so željo po novi zmogljivejši črpalki gojili že več let. V letu 1990 pa so resno pristopili k nabavi. Z Avtotehno iz Ljubljane so podpisali pogodbo o uvozu motorne brizgalne tipa ZIGLER TS 8/1 z ROTAX motorjem in zmogljivostjo 9001 vode na minuto. Pogodbena vrednost je znašala 11.152 DEM, skupaj s potrebno opremo pa je vrednost investicije 13.200 DEM. (Za orientacijo, danes stane taka črpalka 960.000,00 SLT). Brizgalno bi lahko izročili v uporabo že v juniju 1991, vendar zaradi znanih vojaških in političnih razmer to ni bilo mogoče. Sredstva za nabavo so zagotovili iz: - lastne udeležbe - prostovoljnih prispevkov krajanov KS Gabrovka in drugih - dotacij požarne skuposti občine Litija - ugodnega kredita pri Zavarovalni skupnosti Triglav S to pridobitvijo seje materialna opremljenost GD Tihaboj bistveno izboljšala in člani društva so veseli, ker se tako lahko postavijo ob bok sosednjim društvom. Društvo šteje danes 59 članov, razpolaga pa s tremi črpalkami; seveda sta dve starejšega datuma in manjših kapacitet. Imajo pa tudi skoraj novo črpalko, ki je prilagojena za traktorski pogon. Taki predstavitvi društva je sledilo nekaj besed predsednika Občinske gasilske zveze, g. Jožeta Rappla in po pesmi Slovenec sem, je prišel na vrsto blagoslov nove brizgalne oz. gasilnega doma z vso opremo, ki ga je opravil g. župnik Karel Geld. Predstavnik GZ Litija, g. Ambrož, je nato izročil v upravljanje in uporabo to brizgalno strojniku GD Tihaboj g. Branetu Starina in botri ge. Mariji Klun - predsednici sveta KS Gabrovka, le-ta je izbrala tudi ime: "Urška naj bo!" je dejala. Zaslišal seje rahel pok in šampanjec je stekel. Krst je bil tako opravljen. Strojnik je neopazno pritisnil na gumb in "Urška" je za kratek čas zaroh-nela s svojim gromkim glasom. Iz grl članov MPZ se je spet oblasila lepa slovenska pesem, v naših mislih, še posebej pa v mislih tihabojskih gasilcev, je za- dela velika želja in upanje, da bi brizgama rohnela le na gasilskih vajah in čim manjkrat ob nesrečah in požarih. G. Janez Ribič, ki je vodil ta program, je takole zaključil to slovesnost: "S tem je uradni del prevzema brizgalne končan. Sedaj vas vse skupaj vabim, da se ob prijetni glasbi ansambla "Mi trije" poveselite z nami. Pripravili smo vam dobro domačo kapljico, pa tudi na žar nismo pozabili. Ostanite še naprej z nami." In ostali smo. Nekateri uro, dve, drugi skoraj do naslednjega jutra. Ob taki pridobitvi seje bilo vredno poveseliti. Helena Perko V petek, 20. marca 1992, je v občini Litija potekalo redno spomladansko izobrževalno srečanje dolenjskega geodetskega društva. Že ob devetih smo se zbrali na gradu Bogcnšperk, kjer nas je prisrčno sprejel litijski župan Mirko Kaplja in nas popeljal na ogled muzeja. Ob tem nas je seznanil z zanimivostmi iz življenja in dela Janeza Vajkarda Valvazorja. Še posebej smo se zadržali ob ogledu geodetske zbirke. Ob enajstih pa se je v Zgornjem Hotiču v gostilni Kimo-vec začelo osrednje dogajanje srečanja. V našo sredino nam je uspelo privabili republiškega ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, gospoda Miho Jazbinška. Podal nam je uvodno razmišljanje na temo: "Strategija razvoja geodezije v Sloveniji". Glede nato, da živimo v prelomnih časih, ko se dogajajo velike spremembe na vseh področjih, je nas, geodete, ta tema še posebej zanimala. Večina geodetov je zaposlena v upravnih službah, republiška geodetska uprava pa je v sestavi Jaz-binškovega ministrstva. Zato nas je še posebej zanimalo, kakšna so ministrova gledanja na organiziranost državne geodetske službe, na vlogo privatne geodetske prakse in kdaj bo vse to urejeno z ustrezno zakonodajo. Minister je s svojimi sodelavci največ časa posvetil predstavitvi projekta kompjuterizacije geodetskih evidenc, ki sedaj poteka v Sloveniji. Izvajalci projekta: Heureka Igca Ljubljana, Atrit Ljubljana IGF Ljubljana, Geodetski zavod Celje in Mikrodata Maribor so skupaj s predstavniki Republiške geodetske uprave predstavili dosedanje rezultate projekta, ki naj bi bil zaključen v mesecu maju. Predstavitev je potekala na sodob- ni računalniški opremi, tako smo si lahko nazorno ogledali najnovejše dosežke pri uvajanju računalniške opreme za vodenje in vzdrževanje geodetskih in prostorskih evidenc, ki pa jih bomo po mi-strovih zagotovilih kmalu uporabljali pri svojem delu. Minister je poudaril, daje od rezultatov tega projekta odvisna priprava standardov in tehnologij, od lega pa tudi organiziranost geodetske službe. Glede geodetskega zakona, ki najbolj "tišči" geodete, ki so že v privatnih vodah, pa je dejal, naj potrpijo še štiri mesece. Predstavnica Republiške geodetske uprave, ga. Božena Lipej nas je seznanila tudi s pripravami na novo ureditev lokalne samouprave - nove občine v Sloveniji, g. Stanko Majcen pa z novostmi pri obračunavanju prometnih davkov za storitve. Sledil je še redni letni občni zbor, kjer smo med drugim izvolili novega predsednika Romana Novšaka iz Sevnice. Udeležba na srečanju je bila nad pričakovanji, saj se ga je udeležila velika večina članov dolenjskega društva, zaradi aktualnosti osrednje teme pa je prišlo tudi veliko geodetov iz drugih slovenskih društev. Organizacije je bila, po zaslugi naših članov iz Litije, zelo dobra, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Še posebej našemu članu Slavku Ro-kavcu, ki si je kot predsednik litijskega Izvršnega sveta vzel veliko časa in aktivno sodeloval pri organizaciji srečanja. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem: Presadu iz Gabrovke, Gradbeni operativi Litija, Markingu iz Maribora in Mesariji in prckajcvalnici Šmartno, ki so pripomogli, da je celotna prireditev lepo uspela. Tone Kogovšek Gasilci izTihaboja z novo motorno brizgalno in njeno botro NOVICE IZ KNJIŽNICE SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V ŠMARTNEM PRI LITIJI MEDNARODNI KVIZ ZA MLADE BRALCE V okviru Evropskega knjižnega tedna se Slovenija letos prvič vključuje v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova Stiltung Lesen. Tekmovanje združuje šolarje iz desetih evropskih držav: Avstrije, Ceško-slovaške federacije, Estonije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovenije, Španije in Švice. Vsebina letošnjega kviza je povezana S 500-letnico Kolumbovega odkritja Amerike. Kviz se rešuje s pomočjo priročnikov, enciklopedij in leposlovnih knjig. Ker so vprašanja zahtevna, lahko pomagajo vsi, starši, učitelji, sošolci, prijatelji, pomagali pa bomo tudi knjižničarji. KDO SODELUJE? Sodelujejo učenci višje stopnje osnovne šole in dijaki prvih dveh letnikov srednjih šol. K reševanju pa vabimo tudi starejše in mlajše, vsi boste lahko sodelovali pri žrebanju vseh nagrad. REŠITVE devetih vprašanj kviza pošljete v našo knjižnico do 27. avgusta 1992. Kviz Vprašalnik so učenci lahko dobili na osnovnih šolah, dovolj pa jih imamo še v knjižnici v Litiji in Šmartnem. NACJRADL so vabljive. Žrebanje bo 1. septembra, ko bo organizirana posebna prireditev. Na občinskem žrebanju bo glavna nagrada udeležba enega tekmovalca na izletu v neznano, ki bo 17. septembra 1992, na dan zlatih knjig. Podeljenih bo še 30 knjižnih in več drugih zanimivih nagrad, kijih prispevajo pokrovitelji. Vsi sodelujoči bodo imeli tudi možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado (en leden bivanja v eni izmed sodelujočih držav). V knjižnici v Liliji in Šmartnem smo pripravili tudi razstavo knjig, ki jih imamo na voljo za reševanaje tega kviza. Med počitnicami pa bomo organizirali skupinsko reševanje in skupaj razrešili vse zagonetke. Osnovnošolci in dijaki, pridružite se nam in rešujte mednarodni knjižni kviz KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ (Odkrivanje novih svetov). Starši, sodelujte ludi vi, pridite skupaj z otrokom v knjižnico in mu pomagajte najti rešitve! J. K. DELOVNI CAS MED POČITNICAMI V litijski knjižnici delovni čas med počitnicami NE BO SPREMENJEN.Odprta bo v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 10. do 19. ure in v torek od 8. do 14. ure. V šmarski knjižnici si boste knjige sposojali le ob torkih od 12. do 18. ure. V izposojevališčih potujoče knjižnice si morate knjige za branje preskrbeti že v juniju, ker bodo v juliju in avgustu zaprta. Izjema bo izposojevališče v JEVNICI, kjer si boste knjige izposojali tudi med počitnicami. Še eno opozorilo: z izkaznicami iz šmarske in podružničkih knjižnic, si knjige lahko izposojate tudi v Liliji (v izkaznici mora biti označano, daje članarina za leto 1992 plačana). POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V KNJIŽNICI Vse mlade, ki jim bo med počitnicami dolgčas, vabimo, da prihajajo na naše počitniške prireditve. Organizirali bomo: - reševanje knjižnega kvi/.a Kolumb in doba odkritij, - pravljične ure za mlajše bralce, - branje zanimivih knjig za učenec višje stopnje osnovne šole in - gledanje filmov, posnetih po literarnih predlogah in pogovore o njih. Natančnejši datumi različnih dejavnosti bodo objavljeni v knjižnici in na drugih javnih mestih. J.K. Skozi Šmartno se je od šole pomikal dolg sprevod narodnih noš, nastopajočih in domačinov. (Foto: K. Šuštaršič) V soboto, 23. maja 1992, je Združ. folklornih skupin Posavja in Dolenjske skupaj z ZKO Litija in FS Javorje pripravilo v Šmartnem pri Litiji srečanje odraslih folklornih skupin, ki delujejo v tej regiji. Srečanje je bilo že šesto po vrsti, saj so začeli s to prireditvijo takoj po ustanovitvi združenja, ko je povezalo folklorne skupine Posavja in Dolenjske. V korist živosti tega gibanja je, da se srečanje pripravi vsako leto v enem od krajev, kjer so folklorne skupine. In kot seje izkazalo tokrat v Šmartnem, je tudi interes občinstva presenetljivo velik. Dvorano je napolnilo do zadnjega kotička in z navdušenjem spremljalo nastope sedmih folklornih skupin, med katerimi je bila ludi gostujoča skupina iz Trbovelj. O pomenu takšnega srečanja folklornih skupin je mo- goče spregovoriti izrazličnih zornih kotov. Na prvem mestu gre nedvomno omeniti kontinuiteto, ki skupine vodi v vidno rast kvalitete. Skupine se namreč na srečanjih med seboj primerjajo in skušajo kval i teto iz leta v leto izboljšati. Po besedah Andreja Košiča, ki si je v imenu ZKOS ogledal že par srečanj inje letos prišel v vlogi oblikovalca programa republiškega srečanja folklornih skupin, je bila letošnja revija boljša od lanske v Grosupljem. Kot zanimivost je tre-baomeniti tudi, daje program prireditve zajel različna območja Slovenije. Tako je FS Svoboda Center Trbovlje zaplesala prekmurske plese, FS Duplo Pišccc gorenjske plese, FS Račna plese iz svojega kraja in okolice, FS DKD Svoboda Senovo kozjanske plese, FS PD Oton Župančič Arliče štajerske plese, FS Javorje plescil itijskegahribov- ja, FS Kres Novo mesto do-lcnjskeplese.Šeposebejpoh-valno je, da so skupine začele posegati po izročilu iz svoje-gadomačegakrajainokolice, kar nedvomno bogati poznavanje našega plesnega in glasbenega ljudskega izročila. To ob rekonstrukciji noš po strokovnih raziskavah dr. Marije Makarovič vnaša v prikaz še dodatno lepoto in šarm. Seveda so do takšnega premika v folklorni dejavnosti pripomogli tudi območni in republiški izobraževalni seminarji, ki jih obiskujejo vodje folklornihskupin. Zato smo prepričani, da bodo nadaljnja srečanja in udeležba na seminarjih pripomogla k tehnični rasti izvedbe in omogočala tako prijetna srečanja, kot je bilo to v kulturnem domu v Šmartnem. META BENCINA »KAJ VES 0 PROMETU?« Tudi letos je v Litiji potekalo občinsko prometno tekmovanje osnovnošolcev, kjer so sodelovali učenci iz Gabrovke, Šmartna in Litije. V prometnem znanju so se pomerili v dveh kategorijah: 7. in 8. razred ter 5. in 6. razred. V prvi skupini so posamezniki dosegli naslednje rezultate: 1. 2. 3. 4. 5. Sašo Jovanovič Jure Petje Goran Bajič Goran Turudič Andrej Rozman OŠ Litija OŠ Šmartno OŠ Lilija OŠ Litija OŠ Šmartno Ekipno je zmagala druga ekipa OŠ Litija, na 2.mesto pa se je uvrstila prva ekipa OŠ Šmartno. V skupini 5. in 6. razreda pa so se učenci uvrstili takole: Tekmovalec Jože Celestina na spretnostni vožnji OŠ Lilija OŠ Lilija OŠ Lilija OŠ Gabrovka OŠ Lilija Tekmovanje "Kaj veš o prometu?" poteka enako že več let. Za vnaprej bi bilo dobro razmisliti tudi o organizaciji tekmovanja koles z motorji, srečanje pa bi lahko popestrili tudi s kvizom, ki smo ga pred leti že imeli. M.Š. 1. 2. 3. 4. 5. Zoran Džukič Vesna Stojakovič Vesna Kovačevič Matej Jeršin Zoran Dekič LETNI ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE V petek, 29. maja, je Glasbena šola Litija priredila svoj letni zaključni koncert, s katerim so se učenci in njihovi učilclji zahvalili vodji Glasbene šole, g. Jožclu Dobrav-cu za 25-letni trud in neumorno aktivno delo na področju glasbenega šolstva, obenem pa so učenci tudi pokazali, česa so se naučili v preteklem letu. Dvorana na Stavbah je bila polna kot že dolgo ne na podobnih prireditvah, zato so zvoki' flavt, klarinetov, trobent, klavirja in harmonik, veselo in toplo zveneli, posebej še, ko so g. Dobravcu zaigrali harmonikami, njegovi nekdanji učenci. Bilo Je izredno pestro. Ples, solisti na posameznih instrumentih, skupine in harmoni-karski orkester ter pihalni or-keslcr, ki je kljub mladim močem v svojih vrstah, igral pod taktirko g. Dobravca"xclo ubrano. Učenci in učitelji so tako pripravili svojemu vodji in sodelavcu prisrčno slovo od aktivnega dela in mu izkazali vse priznanje za opravljeno delo in trud z željo, da bi vrata do njih ostala še vedno priprla. Tudi mi vsi, ki nam je glasba blizu, si želimo, da bi g. Dobravec kljub svojemu uradnemu odhodu še dolgo ostal zvest svoji dirigentski palici. IS. TEKMOVANJA V ZNANJU UČENCEV SO KONČANA Večina tekmovanj se je v šol.l. 1991/92 že zaključila. Veliko znanja, truda, vztrajnosti je potrebno tako pri učiteljih kot pri učencih, da se vse to izrazi v dosežku posameznika. Tekmovanje naj bi predstavljalo izziv, vendar ne toliko v smislu medsebojnega tekmovanja, temveč predvsem tekmovanja s samim seboj. Učenci so tekmovali na različnih področjih. MATEMATIKA 22. aprila 1992 se je na OŠ Litija zbralo 63 učencev, ki so že na šolskih tekmovanjih prejeli bronasta Vegova priznanja. Zbrali so se najboljši matematiki iz 6., 7. in 8. razreda iz vseh treh osnovnih šol v občini Litija. Srebrno Vegovo priznanje je dobilo 14 učencev. 6. razred Danilo Lenart 7. razred Tina Rappl Grega Omahen Sanda Južnik Marko Dragar Dušan Šlms 8. razred Milena Tomažin Varja 1 lostnik Sašo Prijatelj Blaž Babnik Suzana M.mdelj Maja Denisa Miloš Auflič Aleš Bregar OŠ Šmartno OŠ Litija OŠ Šmartno OŠ Litija OŠ Šmartno OŠ Litija OŠ Šmartno OŠ Litija OŠ Litija OŠ Litija OŠ Litija OŠ Litija OŠ Litija OŠ Litija Na 1. državnem tekmovanju za zlato Vegovo priznanje pa so občino Lilijo zastopali: 7.razred Tina Rappl Grega Omahen Sanda Južnik 8 razred Milena Tomažin Varja Hostnik Sašo Prijatelj Blaž Babnik OŠ Litija OŠ Šmartno OŠ Litija oš Šmartno OŠ Litija OŠ Litija OŠ Litija Kar trije tekmovalci so dobili zlato Vegovo priznanje in sicer Grega Omahen iz OŠ Šmartno iz 7. razreda ler Milena Tomažin iz OŠ Šmartno in Varja Hostnik iz OŠ Lilija iz 8. razreda. KEMIJA Učenci sedmih in osmih razredov iz osnovnih šol v Liliji in v Šmartnem so najprej pomerili svoje znanje na šolskem tekmovanju, kjer so reševali test znanja. Učenci, ki so uspešno rešili test (nad 90%), so se lahko udeležili regijskega tekmovanja v Ljubljani, ki je bilo 15. maja 1992. Učenci, ki so se udeležili regijskega tekmovanja so: 7 razred Dušan Radelj OŠ Šmartno liva Lesjak OŠ Lilija Maruša Komotar O.Š Lilija Grega Omahen OŠ Šmartno OŠ Lilija OŠ Lilija Nina Jančar Florina Erbeli 8. razred Nina Slabe Milena Tomažin OŠ Šmartno Bojan Bric OŠ Litija Aleš Bregar Varja Hostnik Sašo Prijatelj M alej a Grošelj Irena Avlx>!j OŠ Litija OŠ Lilija OŠ Lilija OŠ Lilija OŠ Lilija OŠ Lilija Renata Marini OŠ Litija Na tem tekmovanju seje zbralo 126 učencev sedmih razredov ter 178 učencev osmih razredov. Naši učenci so dosegli naslednje rezultate: 7. razred 1. Maruša Komotar 2. Dušan Radelj 3. Nina Jančar 4. Grega Omahen 8. razred 2. Milena Tomažin 5. Nina Slabe OŠ Lilija OŠ Šmartno OŠ Lilija OŠ Šmartno OŠ Šmartno OŠ Litija Vseh šest učencev je zastopalo občino Lilija na 1. državnem tekmovanju, kjer se je najvišje uvrstila Milena Tomažin s četrtim rezultatom. FIZIKA Učenci so najprej tekmovali na šolskem tekmovanju, dva učenca iz sedmega razreda in dva učenca iz osmega razreda pa sta se udeležila regijskega tekmovanja v Ljubljani. Na tem tekmovanju, kjer se je zbralo 150 učencev sedmih razredov in 150 učencev osmih razredov, so zastopali osnovno šolo Lilija naslednji učenci in dosegli: 7. razred 7. Nina Jančar Dušan Šlrus 8. razred 3. Blaž Babnik Varja Hostnik ANGLEŠKI JEZIK Na šolskih tekmovanjih v osmem razredu so učenci vsak na svoji šoli prejeli bronasta priznanja. Na občinskem tekmovanju v Šmartnem pa se je zbralo osemnajst najboljših učencev osmih razredov. Rezultat i: 1. Goran Siojakovič OŠ Lilija 2. Andreja Rozina OŠ Litija 2. Sašo Prijatelj OŠ Litija 3. Petra Kune OŠ Lilija Vsi učenci so prejeli srebrna priznanja, prvo in drugo uvrščeni pa so se udeležili državnega tekmovanja v Ljubljani. VESELA ŠOLA Šolska tekmovanja - razredna so potekala od 4. do 8. razredov. Prvo-uvrščeni učenci so se udeležili občinskega tekmovanja. Na občinskem tekmovanju so zasedli 1. mesto: 4. razred : Urška Jakopič OŠ Ki esnice 5. razred: Mateja Rovšek, Maja Cerar OŠ Litija 6. razred: David Hribar OŠ G;ilm>vka 7. razred: Matija Damjan OŠ Lilija 8. razred: Aleš Bregar OŠ Lilija Vsi li učenci so se udeležili državnega tekmovanja. Med najboljše učence se je uvrstit Malija Damjan iz. 7. razreda in prejel priznanje. Tekmovanj seje udeležilo veliko število otrok. Vso skrb in organizacijo pa so nosili zavzeli učitelji, zatorej zahvala njim. vodstvom šol in seveda učencem. Čestitke vsem udeležencem! E.K. RAZPIS REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ Sredi meseca junija je objavljen razpis republiških štipendij za š.l. 1992/93. Želimo vas opozoriti na nekaj novosti, in sicer: 1. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo: a) učenci in študenti, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 110% zajamčenega osebnega dohodka na družinskega člana v drugem tromesečju tega leta (14.800,00 SLT bruto, kar velja za vse, ki prvič kandidirajo za republiško štipendijo, prej štipendijo iz združenih sredstev), b) učenci in študenti, ki so prejemali republiško štipendijo v š.l. 1991/92 ali jim je pravica do štipendije mirovala in kalerili dohodek na družinskega člana v drugem tromesečju ne presega gornjega cenzusa za več kot 20%. 2. V primeru omejitve sredstev za štipendiranje bodo imeli prednost pri podelitvi štipendije učenci in študenti, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana, živijo na demografsko ogroženih območjih, imajo boljši učni uspeh in katerih sposobnosti in interesi omogočajo uspešnejše delo v izbranem programu in poklicu. 3. Vloge za štipendijo izpolnijo učenci in študenti na obrazcu RŠT - 1 - 92 "ZAHTEVEK ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE", ki ga lahko kandidati dobijo na Republiškem zavodu za zaposlovanje Enota Ljubljana, Izpostava v Litiji oz. ostalih občinskih strokovnih službah zavoda za zaposlovanje po vsej Sloveniji. Na zahtevku morajo bili vpisani ali pa priloženi uradno potrjeni podatki o osebnih dohodkih (izplačanih v aprilu, maju in juniju 1992) v bruto zneskih (Ur.l.RS 48/90 in 2/91): - dohodki iz delovnega razmerja staršev oz. skrbnikov - pogodbenega ali drugega dela - dohodki iz opravljanja kmetijske ali druge dejavnosti -.prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - dohodki od premoženja - preživnine - varstveni dodatek k pokojninam - denarna pomoč za brezposelnost - delno nadomestilo stanarine. Zahtevku priložijo še: - potrdilo o vpisu oz. obvestilo šole o vpisu v prvi letnik - fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, študenti pa potrdilo o opravljenih izpitih, - izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Zahtevano dokumentacijo morajo učenci predložili do 5.septembra 1992, študenti pa do 30. septembra 1992 na Republiški zavod za zaposlovanje Enota Ljubljana, Izpostava v Litiji, Jerebova ul. 14, kjer bomo vloge sprejemali od 15. julija 1992 dalje. RZZ - Izpostava v Litiji USPEHA SMO VESELI Večkrat sem že napisala, da skušamo na Enoti s prilagojenim programom razvijati otroka vsestransko. Iščemo njihova močna področja, jih razvijamo v vse možne smeri in vsak uspeh na kateremkoli področju nas razveseli in vzpodbudi za nadaljnje delo. Na enoti uspešno deluje šolsko športno drušlvo - Milana Boriška pod vodstvom mentorice Jožice Amon. Udeležujemo se vseh občinskih tekmovanj, če smo o njih obveščeni, redno pa področnih športnih iger šol s prilagojenim programom. V tem šolskem letu so se igre odvijale v Trbovljah, kjer smo sodelovali z devetimi učenci v atletskih disciplinah. Vrnili smo se ponosni in srečni, saj smo osvojili prvo mesto v skoku v daljino. Učenec Anžel Blaž iz 8. r je preskočil 5m in odnesel zlalo medaljo. Tudi ostali učenci so se trudili in dosegli lepe uspehe, tako da smo med 12. občinami pristali na 4. mestu. Učenci, ki dosežejo prvo in drugo mesto na področnih igrah, se udeležijo slovenskih športnih iger. Tako je Blaž 5. junija odpotoval v Novo mesto in se kosal z vrstniki iz vse Slovenije. Dokazal je svoje sposobnosti na športnem področju in se vrnil s srebrno medaljo. Vsi smo bili srečni, ker smo, kljub slabim pogojem treninga, uspeli doseči tako lepe rezultate. Naš sklep: Še se bomo trudili. Pedagoški vodja enote: Ncli Škrbec BRALNE ZNAČKE SO PODELJENE Tudi letos so se učenci osnovnih šol odzvali in nadaljevali z branjem knjig za osvojitev bralne značke, prvošolci in drugošolci pa za osvojitev nalepke za bralno mapo. Organizatorji tekmovanj v občini (Matična knjižnica, ZKO in šole) so za zaključek organizirali srečanje s pisateljem. Učence višje stopnje na vseh treh šolali v Litiji, Šmartnem in Gabrovki, je že 14. maja obiskal pesnik JOŽE S MIT, ki je otrokom prinesel mnogo vedrine in pripovedoval o dogodkih iz svojega življenja in pisateljskega ustvarjanja. Učenci nižje stopnje pa so se zbrali v litijski dvorani na Stavbah v četrtek, 11. junija. Mednje je prišel radovedni Taček, ki mu glas posoja naš domačin - lutkar Nace SIMONČIC in seveda Tačkov prijatelj Marko, igralec Marko OKORN. Radoveden ni bil samo Taček, tudi otroci so hoteli marsikaj zvedeti, zlasti o knjigi Slovar radovednega Tačka. Vsem učencem, ki so prejeli letošnja bralna priznanja, čestitamo! SREČANJE MLADIH PEVCEV Zveza kulturnih organizacij Lilija in Osnovna šola Gabrovka sla mladim pevcem iz naše občine priredili v petek, 29.5., v Gabrovki pravi pevski praznik. Na srečanju je nastopilo osem zborov v katerih prepeva nad 270 otrok. Toliko zborov se na vsakoletnih srečanjih že dolgo ni zbralo. Še posebej smo veseli, da so kar trije zbori sodelovali prvič: župnijski otroški zbor "Žvrgolcvčki" iz Šmartna ter otroška zbora Enote s prilagojenim programom v Litiji in OŠ Dole. Največ mladih pevcev je prišlo iz Šmartna, kjer ima zborovsko petje veliko tradicijo, zato se ni bali, da ga ne bi gojili še naprej. Šmarsko šolo sta predstavljala dva zbora: otroški in mlajši mladinski, ki ju vodi prof. Janko Slimšck; prvega šele drugo leto, v njem pa prepevajo učenci od l.do 3.razreda. Učenci 4.r. je vključil že v MMPZ, saj zaradi velikega števila vozačev na šoli marsikateri dober pevec v zboru ne more sodelovati. Janko Slimšck za svoje mlade pevce tudi komponira, piše priredbe in z njimi pripravlja pester program od narodnih, umetnih do zabavnih skladb ter popevk. Tudi "Žvrgolcvčki" pojejo komaj drugo sezono, vodi pa jih neumorna zborovod-kinja Zvona, Marjanca Vidic, vanj pa vključuje tudi predšolske otroke. Zbor ima za seboj že nekaj priložno-slnih nastopov doma, enkral mesečno pa poje pri maši. Z veseljem je nastopil tudi na našem srečanju. S svojim prijetnim nastopom, petjem, plesom in igranjem so prireditev popestrili učenci OPZ Enole s prilagojenim programom, ki jih vodi Marija Mihelič ob izdatni pomoči vseh sodelavk te šole. Otroški zbor z Vač je naš Stari znanec, ki že nekaj let redno sodeluje na srečanjih. Votli ga Helena Hauptman, pri njegovem letošnjem nastopu pa je bilo čutiti prijeten napredek. Z Dol in Gabrovke sta nastopila otroška zbora. Oba vodi Marjana Kralj in tako sama skrbi za podmladek za oba odrasla zbora v Gabrovki, ki ju prav lako vodi že vrsto let. Zal pa je lelos z največje -litijske - šole sodeloval le OPZ pod vodstvom Jožice Juvančič. S svojim Vztrajnim delom, saj od nekdanjih treh zborov na šoli deluje letos le njen, vsaj delno zapolnjuje vrzel v otroškem zborovskem polju v Litiji. Srečanje mladih pevcev naše občine je potekalo v prešernem prijetnem vzdušju, za kar se moramo nenazadnje zahvalili zelo gostoljubnim Gabrovčanom, ki so z veseljem pomagali pri organizaciji. Tako srečanje mladim pevcem veliko pomeni: srečajo se, poslušajo drug drugega in nastopajo. To slednje počnejo vsi radi, a je, žal, teh priložnosti vse manj. R. M. Učenci pri šolskem delu (Foto: K. Šušteršič) Učenec Blaž Anžel je osvojil na področnih športnih igrah šol s prilagojenim programom zlato medu lijo pri skoku v daljino. PREDLOG ZASNOVE DOMOZNANSKE ZBIRKE V LITIJI Novi slovenski zakon o knjižničarstvu predvideva, da se knjižnice na območju ene ali več občin dogovorijo, katera so v okviru svoje dcajvnosti zbirala in dokumentirala tudi domoznansko gradivo. Domoznanska dejavnost nastopa kot del knjižnične dejavnosti in ji tako pripada tudi poseben družbeni pomen v okviru sistema družbenega informiranja. Zakon tudi določa, da knjižnice delujejo po enotnem knjižnično - informacijskem sistemu, kar predvsem omogočajo enotna strokovna obdelava knjižničnega gradiva, enoten način zbiranja in obdelave podatkov in informacij ter enotno vodenje katalogov in druge dokumentacije knjižničnega gradiva. KNJIŽNIČNO GRADIVO DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI Po vsebini delimo domoznansko gradivo na primarno (o kraju samem in je vsebinsko vezano na kraj) in sekundarno (z območja je lahko založnik, izdajatelj, tiskarna, avtor, ki je živel na območju, umrl na območju). Primarno gradivo mora ZIK - Matična knjižnica dr. Slavko Grun (v nadaljevanju knjižnica Litija) sistematično zbirati. Po obliki zajema domoznansko gradivo: - samostojna dela (monografije); - serijske publikacije (časniki, časopisi, vrstne publikacije). Sem sodijo npr. Glasilo občanom, šolska glasila, tovarniška glasila; - članki (deli serijskih publikacij ali monografij; različni časnikarski prispevki, poročila, intervjuji, literarni prispevki... separat ni članek!); - siva literatura (kar ni dostopno v prosti prodaji; po fizični obliki pa je lahko monografija, serijska publikacija, drobni tisk ali neknjižno gradivo); - neknjižno gradivo (rokopisi, tipkopisi, kartografsko gradivo, muzikalije, notno gradivo, fotografije, razglednice, plakati, grafični listi, audio, video gradivo, drobni tiski, računalniški zapisi). FUNKCIJE DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI Sistem domoznanske dejavnosti temelji na načelih dostopnosti, enotnosti in racionalnosti, s katerimi je opredeljena vsaka funkcija te dejavnosti. Knjižnica Litija je splošnoizobraževalna knjižnica in opravlja evidentiranje domoznanskega gradiva, ga pridobiva, obdela in postavi na voljo uporabnikom. Knjižnica Litija bo pri izvajanju omenjenih funkcij izvajala selekcijo pri vsebini in obliki domoznanskega gradiva. Glede na različno stopnjo zahtev- nosti in uporabnikove potrebe bo knjižnica domoznansko gradivo in informacije tudi posredovala. NAMEN DOMOZNANSKE DEJAVOSTI Domoznanska zbirka mora biti usmerjena v zbiranje in prikazovanje sodobnega dogajanja v svojem kraju in območju. Gradivo se bo nanašalo na politično in kulturno življenje kraja, zato bo morala knjižnica Litija kar najtesneje sodelovati z občinsko upravo. Knjižnica bo tako nudila uporabnikom podatke o sejah in sklepih; razstavlajala bi tudi urbanistične načrte in prikazovala diapozitive in filne o življenju kraja; imela bi magnetofonske trakove o zgodovini in znamenitostih mesta in okolice. Nudila bo tudi programe kulturnih prireditev, telefonske imenike, vozne rede ipd. Domoznanska zbirka mora biti odsev sedanjosti: uporabniki bodo dobili podatke o politčnem življenju, gospodarstvu, kulturi, športu, geografskih in zgodovinskih značilnostih kraja, kot tudi o njegovem turističnem utripu. Knjižnica Litija bo tako z domoznansko dejavnostjo postala specializirao informacijsko središče. SISTEM DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI Nosilke domoznanske dejavnosti so splošnoizobraževalne knjižnice in narodna knjižnica, ki po potrebi sodelujejo z ostalimi knjižnicami zaradi ediventiranja, pridobivanja in dostopnosti domoznanskega gradiva. Temelj domoznanske dejavnosti je lokalna zbirka knjižnice Litija, ki pa v sistemu domoznanske dejavnosti dopolnjuje nacionalno domoznansko zbirko. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je nacionalni koordinator med knjižnicami. Dosedanjo domoznansko dejavnost je za litijsko občino opravljala Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Tudi v prihodnje bo knjižnica Litija pri izvajanju domoznanske dejavnosti povezana preko Študijske knjižnice v Novem mestu z Narodno knjižnico v Ljubljani. Ustanove s katerimi bo knjižnica Litija tudi sodelovala, so: Spomeniško varstvo v Ljublajani, Arhiv Slovenije, sredstva javnega obveščanja, Dolenjski muzej... Občane, ki imajo doma kakršnokoli domoznansko gradivo in želijo, da ga ohranimo za bodoče rodove, naprošamo, da se oglasijo v litijski knjižnici (tel. 881-102). Vsem že vnaprej hvala za sodelovanje. MLADINSKE DELAVNICE IN USTVARJALNE IGRE -NOVE OBLIKE DELA Z MLADIMI NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO Na Centru za socialno delo Litija že drugo leto izvajamo skupinsko delo z otroki in mladostniki kot novo dejavnost na področju varstva mladoletnih in družine. Vzgojnoizobraževalni program z naslovom "Mladinske delavnice", ki ga izvajajo tudi po drugih slovenskih šolah ali Centrih za socialno delo, je zasnovan na načelih primarne psihološke prevencije v smislu oblikovanja zdravega življenskega sloga, razvijanja kritičnega mišljenja, komunikativnosti, oblikovanja lastne identitete. Program vsebuje tudi sprostitvene elemente. Mi ga letos izvajamo v eni skupini sedmošolcev, ki se sestaja enkrat tedensko po dve uri. Vsebinsko se program nanaša na sklop tem, s katerimi se srečujejo učenci v obdobju zgodnje adolescence in so pomembne pri razreševanju njihovih razvojnih težav. Te teme so: odnos do sebe, do staršev, do vrstnikov, do šole, izbira poklica, ljubezen in spolnost. Ta vprašanja skupina pod vodstvom socialnega delavca, psihologinje in prostovoljke obravnava v obliki pogovorov in diskusij, pa tudi drugače: v obliki social- nih iger, risanja, sestavljanja tekstov, pa tudi pantomine. Poleg tega skupina po dogovoru izvede določene aktivnosti, npr. anketiranje vrstnikov, priprava plakatov za oglasne deske. Program Ustvarjalne igre je naš lasten program, ki ga izvajamo v skupini mlajših šolarjev enkrat tedensko. Tudi ta program je preventivnega pomena. Vsebuje likovno oblikovanje in druge ustvarjalne aktivnosti, ki jih oredlagajo tudi otroci sami. Program temelji na načelih likovne terapije. Namen teh dejavnosti je predvsem razvijanje ustvarjalnosti pri otrocih, oblikovanje njihove pozitivne samopodobe, sprostitev in učenje socialnih veščin. Oba programa sta namenjena vsem učencem, ki se prostovoljno vključijo v skupino. Na Centru za socialno delo bomo s skupinskim delom nadalajevali tudi v naslednjem šolskem letu. Splošne potrebe mladih, ki so danes zaradi družbenih razmer še bolj pereče, nas še dodatno spodbujajo, da tudi v bodoče organiziramo mladim takšne in podobne možnosti udejstvovanja in pomoči. Mladinske delavnice in Ustvarjalne igre so samo del tega, kar lahko mladim ponudimo. V ta namen vabimo k sodelovanju tudi dijake, študente in druge, ki jih veseli delo z otroki in mladostniki, da nam s prostovoljnim delom pomagajo pri izvajanju naših programov. Vse tiste, ki ste zainteresirani za takšno delo, vabimo, da se zglasite na Centru za socialno delo Litija, Parmo-va 9. Metoda Crnkovič, dipl.psih. OBVESTILO DOPISNIKOM Vse dopisnike Glasila občanov, ki nam še niste posredovali enotnih matičnih številk (EMŠO) in številk svojega žiro računa ali izjave, da vam ga ni treba odpreti, prosimo, da nam to sporočite čimprej na naslov PRELEST, d.o.o., Dunajska 7, Ljubljana ali tel. 314-957. Podatke potrebujemo za obračun in nakazilo honorarjev. RAZŠIRITEV ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA V KRESNICAH V okviru športno rekrecijskega središča v Kresnicah so bili do sedaj zgrajeni naslednjui objekti: manjša skakalnica za skoke na smučeh, nogometno igrišče z baliniščem in več namenska dvorana. Športno društvo Apnar Kresnice je že pred tremi leti nameravalo zgraditi tudi teniška igrišča, ki so po zazidalnem načrtu predvidena v sklopu celotnega športnega parka. Zaradi neurejenih premoženjsko - pravnih zadev in kasneje zaradi finančnih težav je športno društvo odstopilo od namer. V letu 1992 se je po posvetu s KS in ŠD Apnar investicije lotil zasebnik Miro Vidic, ki predvideva, da bo objekt dokončan koncem junija ali v začetku julija tega leta. S tem bodo Kresničani in seveda tudi ljubitelji tenisa zunaj Kresnic pridobili lep športni objekt, v idiličnem, gozdnem okolju. DOŽIVELA SEM MORSKI KRST V nedeljo, 17. maja, smo se odpeljalii proti morju. Ob odhodu smo pomahali staršem v slovo. Med vožnjo smo se ustavili ob Cerkniškem jezeru in v Rakovem Škocjanu. Cerkniško jezero je bilo delno pokrito z vodo. Ko smo prispeli v Izolo smo se razdelili po sobah, ki so bile lepo urejene. Po kosilu smo nekaj časa počivali, nato pa smo se odpravili na plažo, ker smo se igrali. Dve uri smo se tudi kopali. Ob večerih smo pred spanjem hodili na sprehode. Tretji dan v Izoli smo imeli morski krst. Ker sem bila prvič na morju, sem bila tudi krščena, z malo strahu in kupom zabavnih vprašanj boga morja -Pozejdona. Na koncu pa smo se posladkali. Med bivanjem na morju smo obiskali tudi Piran, ka- mor smo se peljali z ladjo. Ogledali smo si pomorski muzej, akvarij, Tartinijev trg in druge znamenitosti mesta. Na plaži smo organizirali razna tekmovanja, zadnji dan pa smo se pomerili v plavanju. Takrat smo bili vsi srečni; za slovo smo tudi zaplesali. V soboto smo se vračali domov po sedemdnevnem bivanju v letni šoli v naravi. Pripravili smo potovalke in se po kosilu odpeljali iz Izole. Spotoma smo si ogledali še čudovite Škocjanske jame. Pred šmarsko šolo so nas pričakali stariši. Zapeli smo jim himno in vsi srečni smo se odpeljali domov, saj smo se naučili plavati, znanja v naših glavah pa je bilo precej več, kot če bi sedeli v šolskih klopeh. Andreja Baš, OŠ Šmartno Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ponoviška 3 Delavska univerza objavlja za šol.l.1992/93 razpis za VPIS v naslednje oddelke srednjega usmerjenega izobraževanja (začetni študij): 1. program: oblikovalec in preoblikovalec kovin - poklici: strugar, orodjar, konstrukcijski ključavničar 2. program: trgovec - poklic: prodajalec 3. program: strojni tehnik - poklic; strojni tehnik 4. program: ekonomsko - komercialni tehnik - poklic: ekonomski tehnik Šolanje po programih pod točko 1,2, 3. in 4 traja dve leti, pogoj za vpis pod točko 1 in 2 je končana osnovna šola, pod točko 3 in 4 pa končana 3-letna šola strojne stroke oz. šola za prodajalce. 5. prekvalifikacija v prodajalce 6. prekvalifikacija v voznika - avtomehanika Šolanje pod točko 5 in 6 traja en semester, pogoj za vpis je končana poklicna šola. Prijave sprejemamo na delavski univerzi vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, tel.št. 881-182, do pričetka šolanja. Izobraževanje pod točko 1 in 2 bo delno financirala Republika Slovenija. Vabljeni! OPOZORILO Imetnike psov opozarjamo, da so dolžni v osmih dneh prijaviti nabavo živali veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, na območju stalnega prebivališča imetnika živali. Na območju občine Litija je to Veterinarski zavod ljubljanske regije, DE Litija, Ježa 12, tel. 882-017, 881-027. Imetnik psa je prav tako dolžan v treh dne na isti naslov prijavti pogin, odtujitev ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Proti ugotovljenim kršiteljem teh zakonskih določil bo pristojna inšpekcija ukrepala. Inšpekcijske službe občine Litija ■P | Jerebova 1 a, 6I270 Litija = 'rojektiranje, sodne cenitve Inženiring v gradbeništvu Nadzor, strokovno vodenje pri graditvi Objektov telefon: 061 881-620 Jože Poglajen, ing.gradb. STEKLARSTVO - TRGOVINA I VOJKA K BRODARSKA H. rt/270 LITIJA. TEL06O8Sn-WO NOVO V LITIJI TRGOVINA S STEKLOM IN PORCELANOM! Steklarstvo, trgovina (I. Fojkar) na BRODARSKI l\ Vam poleg zasteklitve in okvirjanja slik po konkurenčnih cenah nudi: - KOZARCE ZA RAZLIČNE VRSTE PIJAČ - SKODELICE ZA KAVO, ČAJ,KAKAO. - SERVISE, SKLEDE... - JEDILNE PRIBORE, KROŽNIKE - VAZE, KRISTAL -AKVARIJE - PRTE, SERV1ETE IN ŠE IN ŠIL KUPUJTE CENEJE KUPUJTE PRI NASt | Odprto od 9* do 12" in od 15" do 18", @ ter ob sobotah od 'J' do 12' ^ KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, p.o. o b j a v a 1 j a JAVNO ZBIRANJE PISNIH PONUDB za oddajo prostorov v večnamenski športni dvorani v Litiji, ulica Mire Pregljeve 1 za GOSTINSKO DEJAVNOST Prostori so v pritličju vhodne avle dvorane v izmeri 63 m2 zmožnostjo uporabe urejene zunanje ploščadi. Prostori so centralno ogrevani, možnost priključka na telefon z uporabo skupnih sanitarij. Prostore bomo oddali za določen čas, do deset let po sklenitvi pogodbe. Interesenti dobijo podrobnejše informacije, pogoje za podnajem in predlog podnajemne pogodbe na podjetju v Litiji, Ponoviška cesta 15 in po telefonu št. 061/881-004. Ogled prostorov in celotnega objekta bo možen po dogovoru do 15.7.1992. Pisne ponudbe bomo zbirali do 20. 7. 1992. POZIV Svet krajevne skupnosti Šmartno pri obravnavanju problemov kraja ugotavlja, da je moteče za izgled kraja poleg ostalih stvari tudi plakatiranje. Svet KS Šmartno poziva vse, naj se pri tem držijo reda in plakatirajo na za to točno določenih krajih ter v dveh dneh po končani prireditvi odstranijo svoje plakate. Istočasno pa poziva občinsko skupščino Litija, da na tem področju naredi red! Svet krajevne skupnosti Šmartno Predsednik: Milan Izlakar ZAHVALA Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali pri plačilu uspešne srčne operaciaje sina Tomaža v Londonu. Med drugimi so to bila podjetja Pctrol Trgovina, Slovin, Lck, SKB, Maros, Tegrad in Jugotckstil iz Ljubljane, Dom Tišje, Predilnica Litija, Mesarija Šmartno, Kovina Šmartno, Komunalno podjetje Lilija, KZ Litija, Zeleni - odbor Litija; obrtniki: Manlel Zlato, Grošelj Franci, Zupančič Matjaž in Zofka Hauptman; družine: Mohar Andrej, Smrckar Matija, Rovšck Franci in Mrzel Slavka, Ana ter tudi neznani darovalci. Vsem hvala! Beti in Simon Pikovnik, Šmartno PLANINSKI KOTIČEK TRIGLAV (risba Alojz Berlec) DRUGI POHOD GEOSS-TRIGLAV... Konec lanskega avgusta je skupina sedmih litijskih planincev v štirih dneh prehodila okoli 144 km dolgo pot od geometričnega središča Slovenije do Triglava. Pohod je kljub naporom ostal v lepem spominu vsem udeležencem, zato smo že lani sklenili, da ga letos ponovimo. Vabimo vse planinke in planince, ki bi se nam želeli pridružiti, da pridejo v četrtek, 2. 7. 1992 ob 18.30 uri v prostore Planinskega društva Litija v Domu TVD Partizan na Boriškovi ulici v Litiji (nasproti Centro-merkurja), kjer se bomo dogovorili o vsem potrebnem za uspešno izvedbo pohoda. Zaenkrat računamo, da bi bil pohod v času med 25. in 28. avgustom 1992, možno pa je, da se na sestanku odločimo tudi drugače. ideja, da bi obhodili našo domovino po njenih mejah, je stara približno toliko kot ideja za pohod GEOSS - Trigalv, vendar ji je očitno bilo usojeno, da bo pot do njene uresničitve nekoliko daljša. Letos bomo skušali prehoditi pot od Radelj do Peči na tromeji. Pot pelje vse skozi po pravem planinskem svetu, po znanih in znamenitih vrhovih, pa tudi po krajih, ki so neznani tudi med planinci. Začeli bomo na Koban-skem, ki jeneupravičeno v senci Pohorja, saj je slemen-ska pot, po kateri poteka državna meja s svojevrstnimi razgledi, sončnimi pobočji in tihoto svojih gozdov, enkratno doživetje. Z najvišjega Kobanskega vrha Košcnjaka s 1523 m se pot spusti v Dravograd, od koder se dvignemo na Strojno na razvodje ... PRVI POHOD OB SEVERNI MEJI med Dravo in Mcžo. Peca je priljubljen planinski cilj, vendar jo bomo mi spoznali s povsem neobičajnih pristopov. S tem smo tudi prišli na območje Karavank, ki jih bomo za krajši čas zapustili šele nad Matkovim kotom, kjer se začenja naša pot po Kamniško - Savinjskih alpah. Povzpeli se bomo na zahtevne vrhove Mrzle gore ter Velike in Male Babe. Nad Jezerskim se znova vrnemo na Karavanke, ki jim bomo poslej zvesti do konca poti. Na glavnem grebenu Karavank se kar vrstijo znameniti vrhovi: Vtr-nikov Grintavce, Vrtača, Stol, Golica, Baba, Kepa. Še posebej zanimiv je svet zahodno od Golice, saj tam ni planinskih postojank in zato tudi ne množičnega obiska. Pot bomo sklenili na tromeji Slovenije, Italije in Avstrije, na Peči (1510 m), ki se nahaja samo poldrugo uro hoda od Korenskega sedla. Tudi o tem načrtu se bomo pogovorili v četrtek, 2. 7. 1992 ob 18.30, urina Planinskem društvu. Zato vabimo vse, ki jih ta načrt zanima, da se nam takrat pridružijo. Borut Vukovič DOM NA PECI (risba Anton Roje) CENE DIMNIKARSKIH STORITEV Na seji Izvršnega sveta občine Litija, dne 21. 5. 1992 je bil obravnavan in sprejet cenik dimnikarskih storitev. Cene so v obliki odredbe o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen, objavljenih v Uradnem listu RS štev. 26/92. Primeri obračunavanja posameznih sklopov dimnikarskih storitev na območju občine Litija po novih cenah: 1. Hiša s centralno kurilno napravo redno mehansko čiščenje - dimnik - dimovod - CKN 200 SLT 145 SLT 300 SLT letni strokovni pregled 150 SLT 115 SLT 260 SLT cena 46 SLT 26 SLT 73 SLT + 50% olje 645 SLT 322 SLT 525 SLT 145 SLT 967 SLT 2. hiša s kmečko pečjo in štedilnikom ■ dimnik KP 240 SLT 180 SLT •dimnik 200SLT 150 SLT štedilnik 200 SLT 175 SLT 69 SLT 46 SLT 35 SLT 640 SLT 505 SLO 150 SLT Na podlagi Pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Ur.l.SRS, št. 1/76) se morajo iztočnice dimnikov čistiti najmanj enkrat letno. Občane tudi obveščamo, da v primeru, ko ne dovolijo rednega mehanskega čiščenja, dimnikar lahko računa ceno, ki je določena za kontrolni pregled, enkrat letno pa tudi letni strokovni pregled. Oddelek za urejanje prostora občine Litija mali OGLASI V Litiji ali bližnji okolici kupim manjše stanovanje ali garsonjero; lahko tudi družbeno stanovanje namesto vas z nagrado. Ponudbe na telefon 068/47-240. Prodam rabljene panje za čebele in točilo. Alojzija Vrtačnik, Grdinska 19, Litija, telefon 881-458 Ugodno prodan Slovar slovenskega knjižnega jezika (I - IV), sedežno garnituro in manjši regal. Pokličite telefonsko številko 061/881-495 Prodam purane za dopitanje. Informacije in naročila na telefon 068/48-366 ZAHVALA Po hudi bolezni v starosti 70 let nas je za vedno zapustila naša draga mama MARIJA GORENC iz Strmeča št. 14 Dole pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujemo patronažni sestri Simončič Ivanki in dr. Kurent Nadi za lajšanje bolečin. Hvala zastavonošem KS Dole in Društva upokojencev Dole, Gasilskemu društvu Dole za prevoz, pevskemu zboru iz Polšnika za zapete žalo-stinke, govorniku KS Dole, g. Vladimirju Oblaku za poslovime besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoče: hčerki Ivica in Justi z družinama ter snaha Jožica ZAHVALA Ob izgubi naše mame JUSTINE ŠUŠTAR iz Kresniških Poljan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Jevnice, govornikoma, ga. Evi Kovic in g. Francu Godcu ter organizatorjema pogreba, g. Jožetu Kukovici in Slavku Kokalju. Kresniške Poljane, v juniju 1992 Vsi njeni KEMIČNA ČISTILNICA »EKSPRES« Matjaž Brodar, telefon 061/882-148 Trg na Stavbah 7a 61270 Litija Cenjene stranke in občane obveščamo, da smo v naši čistilnici pridobili veliko novosti na področju kemičnega čiščenja. Obratovalnico smo opremili z najsodobnejšim strojem za kemično čiščenje znamke BOWE, ki nam omogoča hladno tehniko čiščenja. S takim postopkom čiščenja pa oblačila varujemo in jim podaljšamo trajnost. Poleg osnovnega čiščenja vam nudimo: - impregniranje oblačil (blago je odpornejše na vodo, madeži pa ostanejo površinski in se ne vlezejo v tkanino), - čiščenje vseh vrst usnjenih oblačil (velur, napa), • čiščenje krzna, kože, - čiščenje tekstilnih talnih oblog in oblazinjenega pohištva, - čiščenje notranjosti vašega avtomobila. Po naroČilu opravlajamo tudi manjša šivilska opravila (zaščitni trak, zadrga, popravilo žepov, zaroblajenje in podobno). Imamo tudi veliko zmogljivost pralnice (zanimivo za podjetja). Varujte svoja oblačila in jih pravočasno oddajte v čiščenje. Trdovratnih madežev in madežev, ki jih ne poznate, ne odstranjujte sami. Opozorite nas na posebne madeže, saj bomo le tako lahko dosegli stoodstotno očiščenje oblačila. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka DURE ŠKARA Begunca iz Petrinje, začasno bivajočega v Litiji, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kumom in dragim prijateljem Litijanom, ki so nam nesebično pomagali v naših najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so s svojo pristonostjo na pogrebu prispevali k dostojanstvenemu slovesu od našega očeta. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija, službi za socialno delo občine Litija in Komunalnemu podjetju Litija. Naša posebna zahvala pa velja še gospodu dekanu za lep pogrebni obred in darovano sv. mašo. Hvaležni: žena Barbara, hčerka Marija z možem Milanom in vnukinja Jelena. Tiho ■ mirno je plaval tvoj čolnič življenja v slogi - delu in trpljenju ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, deda in tasta ALOJZA PLANINSKA iz Male Štange 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečene sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred g. Končina Zvonetu iz KS Štanga in Vinku Šibeniku iz ŽG - TP Moste za poslovilne besede ter pevcem. Hvala tudi kolektivoma Centromerkur Litija in Iskra Ljubljana. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA lip! Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANE HRIBAR iz Šmartna se iskreno zahvaljujemo ZD Litija, g. Kaduncu za opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebcem, vsem sorodnikom, sosedom, sodelavki Majdi, sodelavcem Merkurja, Predilnici Litija, Majdi Šcgš in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Slavko, hči Majda, zet Peter, snaha Eva, vnuki Peter, Damijan, Klemen in Sandra ter vsi sorodniki POROČILO MATIČNE SLUŽBE V mesecu marcu so se na območju občine Litija rodili 3 dečki in 4 deklice. Na gradu Bogensperk se je poročilo 23 parov, med njimi: Grčar Peter, delavec iz Velike Gobe in Kotar Irena, šivilja iz Javorja pri Gabrovki. Zelko Jože, mesar iz Spodnjega Loga in Kobilšek Mojca, PTT prometnik iz Spodnjega Loga. Matic Vladimir, železničar iz Ljubljane in Juvan Urška, prodajalka iz Litije. Umrli v mesecu marcu: Parkelj Jožef, star 83 let, iz Zgornje Jevnice. Kremžar Frančišek, star 61 let, iz Litije. Pavliha Gabrijela, stara 89 let, iz Spodnjega Hotiča. Berdajs Franc, star 52 let, iz Šmartna pri Litiji. Hostnik Pavla, stara 89 let, iz Šmartna pri Litiji. Juvan Marija, stara 86 let, iz Klenika. Osolnik Franc, star 39 let iz Zgornjega Hotiča. Podjed Robert, star 82 let, iz Litije. Resnik Rudolf, star 45 let, iz Moravč pri Gabrovki. Savšek Vincencij, star 22 let iz Ponovič. Šuster Justina, stara 79 let iz Kresniških Poljan. Vodišek Frančiška, stara 84 let, iz Vinjega vrha. Zupančič Marija, stara 80 let, iz Kamnega vrha. Dolanc Frančiška, stara 85 let, iz Konjšice. Savšek Jožefa, stara 90 iz Litije. Rešek Miloš, star 51 let iz Jevnice. Lukančič Janez, star 45 let, iz Golišč. Lukančič Janez, star 54 let, iz Golišč. Pavliha Angela, stara 85 let, iz Gornjega Hotiča. Tori Alojzija, stara 80 let, iz Spodnjega Loga. V mesecu aprilu seje na območju občine Litija rodilo 6 dečkov in 5 deklic. Na gradu Bogensperk se je poročilo 19 parov, med njimi: Jerše Franc, vodja blagovnice iz Medvod in Kirn Marija, vodja oddelka iz Golišč. Medved Hinko, voznik viličarja iz Svibnega in Dolinšek Alenka, kuharica iz Dobovice. Zajec Aleš, kovinostrugar iz Ivančne Gorice in Rozman Irena, prodajalka, iz Šmartna pri Litiji. Umrli v mesecu aprilu: Čepon Franc, star 51 let, iz Praprošč, Litija. Kokole Janez, star 83 let iz Litije. Bolek Franc, star 62 let iz Litije. Žnidarič Ivan, star 72 let iz Kresniških Poljan. Žabjek Marija, stara 90 let, iz Litije. Pavliha Gabrijela, stara 89 let, iz Spodnjega Hotiča. Rozina Marija, stara 68 let, iz Sevnega. Cvek Mirko, star 85 let, iz Praprošč, Litija. Matični urad ZAHVALA Ob smrti naše skrbne žene, mame in babice MARIJE LEBINGER - roj. Berdajs se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem darovalcem prelepega cvetja, vsem, ki so nam ustno ali pisno izrazili svoje sožalje. Prav posebno zahvalo smo dolžni g. dekanu Mastniku za občutene besede Slovesa ob Grobu in lepo opravlajen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Tiho je odšel od nas naš MIROSLAV CVEK upokojenec Pokopali smo ga v sredo, 29. aprila 1992, na litijskem pokopališču. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Litija za pomoč, g. dekanu za opravljen obred, sosedom za darovano cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestra Mirni, bral Ivan in drugo sorodstvo Litija, Celovec, Godovič, v juniju 1992 ZAHVALA Ob prerani smrti našega FRANCA POVŠETA iz Cerkovnika 1, Šmartno se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Šmartno za slovesen pogreb, prijateljem za pritrkavanje v zvoniku, šmarskim pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvaležni smo osebju doma Tišje za vso skrb in pozornost, ki jo je nudilo našemu očetu. Vsi njegovi SPORT IN REKREA CIJA DVESTO KOLESARJEV NA GEOSS - U KLJUB DEŽJU 280 POHODNIKOV Partizan Litija je tudi letošnji tradicionalni, sedmi kolesarski vzpon na GEOSS organiziral v splošno zadovoljstvo vseh kolesarjev in drugih sodelujočih. Vreme je bilo že tradicionalno lepo in s starta izpred Kegljišča v Litiji je odpeljalo blizu 200 kolesarjev in kolesark od blizu in daleč. Do SP Hotiča je pisana kolona vozila v strnjeni skupini pod budnim nadzorstvom spremljajočih vozil, nato pa so kolesarji zagrizli v klance pod Vačami in GEOSS -om. Čeprav kolsarski vzpon na GEOSS ni tekmovalnega značaja, saj je zmagovalec vsak, ki doseže cilj, so organizatorji prvim trem moškim in ženskam izmerili čas. Celjan Šmerc je bil letos prvi in je postavil tudi nov rekord s časom 16,45. Prve tri moške in ženske je eden izmed pokroviteljev. Modemi interie-ri iz Ljubljane, obdaril s potovalnimi urami, generalni pokrovitelj Diskoteka Slovenija, gostilna Slovenka Ribče pa je vsakemu kolesarju in kolesarki podarila lepo majico. Organizator je nagradil še mnoge druge udeležence, med njimi tudi najbolj domiselno našemljene kolesarje. Tudi letos je bila to skupina dimnikarjev na visokih kolesih, ki je med gledalci in udeleženci vzbudila obilo zanimanja. Najstarejši udeleženec Je imel 76 (!) let, to je bil Milan Žirovnik iz Ljubljane, najmlajši pa 11 let (Kune iz Litije). Izbrali so tudi najštevilnejšo ekipo (Partizan Trbovlje), ki je prejela nagrado podjetja Pere d.o.o., ki upravlja s kmečkim turizmom Ki-movec, najštevilnejšo družino (Čer-ne iz Zadvora), najbolj oddaljena sta bila kolesarja iz Maribora in Gorice, najtežji kolesarje tehtal točno 100 kg (!) in je prejel darilo cementnih izdelkov CIP Vinko Praprotnik Zg.Log, na koncu pa so izbrali še najlepšo kolesarko. Miss GEOSS-a je postala mična Škofjeločanka Bojana Haj-dinjak, ki je za svoje obline prejela nagrado drogerije Medeja iz Litije. Kolesarski praznik na GEOSS-u je nato potekal še na dvorišču Kmečkega turizma Kimovec, kjer je ob živi glasbi steklo po suhih grlih tudi odlično točeno pivo. Seveda bo naslednji kolesarski vzpon na GEOSS tudi drugo leto konec maja ali v začetku junija. Letošnji udeleženci bodo zanesljivo prišli zaradi atraktivnega cilja (GEOSS!) in splošne priljubljenosti te kolesarske prireditve pa bo najbrž tudi veliko novih kolesarjev in kolesark. M.B. Tradicionalni spomladanski pohod na GEOSS, ki gaje 23. maja 1992 organiziral poseben odbor pri Projektu Vače 81, je tudi letos večji del potekal v deževnem vremenu. mm Kljub temu pa se ga je udeležilo 280 pohodnikov, ki so imeli na poti od Litije do GEOSS-a dobro označena in lepo pot skozi gozdove Svibna, Ržiš, Klenika in Mačkovca. Okrepčevalnic je bilo zadosti, ponudbe tudi, nazaj z GEOSS-a pa so vozili avtobusi, veliko udeležencev pohoda pa je pot nadaljevalo tudi naprej, bodisi proti Zasavski sveti gori, Zg. Slivni, Miklavžu ali kam drugam, saj se je vreme po popoldnevu izboljšalo. Za veselo razpoloženje na GEOSS-u je poskrbel kmečki turizem Kimovec, ki je organiziral tudi glasbo v živo, golaž in obara pa sta tudi zelo teknila. Naslednji - četrti pohod bo drugo leto, spet koncem maja. M.B. LITIJSKI TEK MARIBORČANU GRABARJU Takole so odpeljali kolesarja s starta, kije bil pri litijskem kegljišču. (Foto K.Šušteršič) DUATLON GEOSS 92 Tradicionalni Litijski tek (v prejšnjih letih Tek zmage), je TVD Partizan Litija tudi letos organiziral na tradicionalni progi dolgi 12 km od Litije do Pogonika in nazaj. Gor grede je proga speljana nekoliko težje, saj zavije pri cerkvi v Podšentjurju navzgor do Bajdeta in nato navzdol do Pogonika, od tam pa po cesti nazaj do Litije. Letos je bilo na Litijskem teku 96 tekačev, med njimi 14 žensk, ki so po posameznih kategorijah prejeli medalje in še kup praktičnih nagrad, ki jih je pripravil organizator. V absolutni konkurenci so najboljši moški in ženske prejeli tudi denarne nagrade. Rezultati: moški: kategorija a: 1. Jože Zvrznjak (Ptuj) 38,11; 2. Aljoša Pocič (Močivnik) 38,25; 3. Tone Vencelj (Grosuplje) 39,49; kategorija b: 1. Geza Grabar (Maribor) 36,59 (tudi absolutni zmagovalec); 2. Srečo Končina (Ljubljana) 37,30; 3. Lado Vrh (Kamnik) 37,42; kategorija c: 1. Milan Kotnik (Joštov hram) 38,56; 2. Milan Kim (Hrastnik) 40,35; 3. Lojze Čarman (Partizan Litija) 40,56; kategorija d: 1. Janez Sitar (SIOP Elektronika) 43,42; 2. Ivan Bartolj (Zadvor) 43.06; 3. Vinko Fortuna (Kranj) 43,25; kategorija e: 1. Rok Štros (Kranj) 43,22; 2. Lado Čemivec (Ljubljana) 56,02. Ženske, kategorija a: 1. Helena Javornik (Komet Preskrba) 43,53; 2. Lidija Golob (Bled) 49,05; 3. Mirsada Ruznič (Rudar Trbovlje) 51,25. Kategorija b: 1. Veronika Bohinc (A.K. Koper) 44,36; 2. Ana Jerman (Tržič) 48,37; 3. Heda Kotar (Trbovlje) 49,40. Tek je štel tudi za maratonski pokal Slovenije. M.B. Nagrade so prispevali: 1. MIZARSTVO GABROVKA 2. KMEČKA ZADRUGA LITIJA 3. SPORTING LITIJA 4. ELEKTRO - PRENOVA SADAR, LITIJA 5. "KIMIY" D.O.O. KORINŠEK, LITIJA "AVTOPREVOZNIŠTVO" KRAMAR ANDREJ, LITIJA " ČEVLJARSTVO" LUKA ĐUKIČ, LITUA "GOSTILNA ČEBIN" LITIJA "MOTO SERVIS" UNDNER MARJAN, LITIJA "LIHOTIPE SERVIS" MOIIAR VOJKO, LITIJA 11. ADO BOLA, LITIJA 12. "MARKET PRI STUDENCU" LITIJA 13. ČARMAN LOJZE UTUA 14. HIDRO MEC LITIJA 15. FRIZERSKI SALON BOLDIN MAJDA 18. IKIČ VOJO LITIJA 19. "SOBOSLIKARSTVO" ZAVRL ALFONZ LITIJA 20. "AVTOELEKTRIKA" KOPRIVNIKAR FRANZ LITIJA 21. BAR MANE HOTIČ 22. BISTRO LIPA BREG 23. TRGOVINA "STEKLENIČKA" ŠMARTNO 24. "IZDELAVA IN MONTAŽA KLIMO NAPRAV" JEREB STANE ŠMARTNO 25. "AVTOPREVOZNIŠTVO BERDAJS" SPODNJI LOG 26. GOSTILNA BERDAJS ROMAN SPODNJI LOG 27. TENIŠKI KLUB VELIKI VRH, ZGONC LJUDMILA 28. MEIIDI BEGAJ "SADJE ZELENJAVA" LITIJA 29. "VULKANIZERSTVO" MAJORANC IZTOK, LITIJA 30. TRGOVINA "ARIJANA" ŠVARC LITIJA 31. TRGOVINA "KAŠČA" DRAGAR LITIJA 32. CVETLIČARNA "VIJOLICA" ULANEC TONČKA LITUA 33. TRGOVINA "MUC - BAZAR"MAČEK, ŠMARTNO 34. TRGOVINA "PEKO LJUBLJANA" P. LITIJA 35. TRGOVINA "UPRA" PREDILNICA LITIJA 36. "PLETILJA" TEKSTIL - ANGORA LITIJA 37. KZ SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA, ŠMARTNO 38. TRGOVINA "SAVŠEK"GRADIŠKE LAZE 39. TRGOVINA "JURČEK" POLUTNIK MARJAN 40. GOSTILNA "PUSTOV MUN"POVŠE MARJAN 41. "IZDELAVA IN POPRAVILO USNJENIH OBLAČIL" MAJDA SI-MONIČ LITIJA 41 TRGOVINA "ŠKORENJČEK" KONČAR NEVENKA, LITIJA 43. GOSTILNA "KOVAČ" MARKO KOVAČ LITIJA 44. GOSTIŠČE "SKRITI KOT" REJC D.O.O. VRHNIKA 45. 'TRGOGRAD" D.O.O. TRGOVINA IN GRADNIŠTVO, LITIJA 46. "AVTOPREVOZ" JESENŠEK BOGDAN VELIKA KOSTREVNICA 47. GOSTILNA "PETROVA KLET" LITIJA 48. DAMJANOVA KMETIJA, PODŠENTJUR 49. "VULKANIZERSTVO IN OKREPČEVALNICA"KASTEUC MARTINA IN ZDRAVKO 50. FRIZERSKI SALON "DINKA" LITIJA 51. "AVTOKLEPARSTVO" ROMAN PLANINŠEK LITIJA 52. "LINGUA" POUČEVANAJE TUJIH JEZIKOV, ČARMAN CILKA, LITIJA 53. OPTIKA "FRIC" FRIŠKOVIC, LITIJA 54. CVETLIČARNA "CIKLAMA" PLANINŠEK, LITIJA 55. "AVKO" IZOLACIJA, KOTAR J. LITIJA 56. "RADIO SERVIS "BOKAL, LITIJA 57. "AVTOELEKTRIKA" P. DOBRAVEC, LITIJA 58. "PESKOKOP" M. KEPA, JEŠČE 59. " IZDELAVA KEMIČNIH SREDSTEV" GROŠEU FRANCI, LITIJA 60. SEVLJAK JOŽE, LITUA 61. TRGOVINA 'TRIMČEK" LITIJA 62. TRGOVINA "SLOVENUAŠPORT" LJUBLJANA 63. "STEKLARSTVO" FOJKAR, LITIJA 64. "GRADBENA MEHANIZACIJA" TEKAVEC, GABROVKA 65. "TRIPOST" IN FRIZERSKI SALON "TRDIN" ŠMARTNO 66. JANČIČ SANDI, LITIJA 67. "PETROL" BENCINSKA ČRPALKA, LITIJA 68. MANDELJ ANDREJ, ŠMARTNO Spominka Boldin V nedeljo, 28. junija, bo na GEOSS-u in okolici spet zelo zanimiva športna prireditev. Litijski Partizan bo namreč organiziral tekmo v duaUonu (tek 5 km, kolesarjenje 7 km, tek 9 km), ki šteje tudi za duatlonski pokal Slovenije. Tek bo izveden na progi od Ponovič do Sp. Hotiča, nato kolesarjenje na GEOSS in nato spet tek na Zg. Slivno in nazaj na GEOSS, kjer bo končni cilj. Pričctck tekme bo ob 10. uri, organizator pa bo sprejemal prijave do 9.30 v Sp. Hotiču. Duatlon je tekmovalna prireditev in zahteva izredno dobro trenirane in vsestransko pripravljene tekmovalce. Tekmovali bodo v desetih kategorijah. Vsak tekmovalec bo prejel spominsko majico, prvi trije po kategorijah medalje. Obvezna je čelada pri kolesarjenju, vsaka pomoč pri menjavah pa je prepovedana. Sicer pa bodo regularnost tekme budno nadzirali redarji in sodniki. Razglasitev rezultatov in podeljevanje priznanj bo na koncu tekme pred kmečkim turizmom Kimovec na Sp. Slivni. V času tekme bodo ceste zaprte za promet, organizacijski odbor pa vabi gledalce, da pridejo na GEOSS pravočasno in si ogledajo to zanimivo tekmo, saj bodo sodelovali tudi najboljši duatlonci in duatlonkc v Sloveniji. M.B. 6.' 7. 8. 9. 10. ,«:«*-x' Letošnji Litijski tek, ki seje včasih imenoval Tek zmage, je štel tudi za maratonski pokal Slovenije. (Foto K.Šušteršič) ŠPORT IN REKREACIJA A KOŠARKA OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Atletika v občini nima tradicije in tudi zunanjih športnih objektov za izvajanje atletskih disciplin ne. Tako se naši otroci ne morejo pripraviti na atletska tekmovanja v medobčinskem ali republiškem merilu, kijih razpisuje Atletska zveza Slovenije. V občini tudi ni atletskega kluba. Zato smo s športnimi pedagogi odločili, da določena tekmovanja v atletiki za učenec osnovnih šol le izpeljemo. Tako je osnovna šola Šmartno lani organizirala atletski četveroboj in kros, osnovna šola Litija pa letos pozimi atletsko tekmovanje v dvorani. Osnovna šola Gabrovka je 13. maja letos izvedla občinsko prvenstvo v krosu. Šole so po predhodnih šolskih tekmovanjih izbrale ekipe, ki so predstavljale svoje šole oziroma svoj kraj. Tekmovanja so se udeležili učenci vseh matičnih šol in skoraj vseh podružnic. Na startu jih je stalo 320. Tekmovali so v 16-ih kategorijah, deljenih po spolu od letnika 1984 do 1977. Proge so bile različno dolge. Najmlajši so pretekli 300 m, letniki 1982 in 1981 500 m in starejši 1000 m. Proga na 1000 m je bila zahtevna, zato so nekatere tekmovalke in tekmovalci pritekli v cilj z zadnjimi atomi moči. Če ne bi bila volja tako močna, bi bil cij za nekatere nedosegljiv. Zmagala je mladost in želja po uspehu. Prvi trije so prejeli spominske medalje, 4., 5. in predzadnji pa praktične nagrade. Mlajši tekmovalci so bili številnejši in bolj borbeni. Pogoji za tekmovanje so bili primerni, le sonce je neusmiljeno pripekalo. Sredino popoldne je bilo v Gabrovki zelo živahno. Klici vspodbud so se mešali s strastnim navijanjem sošolk in sošolcev. Kdo bo koga prehitel? Kater šola bo boljša? Joj, poglej naš je prvi! Daj, še malo, pa boš v cilju. Tekmovanje so organizirali in izvedli učenci in delavci osnovne šole Gabrovka. Računalniško je rezultate obdelal profesor športne vzgoje Bcrto Pavli. Šola je dala na razpolago svoje prostore za preoblačenje tekmovalcev in za malico. Praktične nagrade in sok je prispeval obrat Prcsad. Pri sponzorstvu je pomagala tudi trgovina "Pri Metodi". Sredstva za hrano in organizacijo pa je zagotovil IS občine Litija. Vsem naštetim najlepša hvala. REZULTATI PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH Letniki 1984 - 300 m DEČKI: 1. mesto: Črt MEDVED 2. mesto: Blaž VIDEMšEK 3. mesto: Gorazd DOLŠEK DEKLICE: 1. mesto: Simona KOTAR 2. mesto: Teja KONČAR 3. mesto: Tanja MRZELJ LETNIKI 1983 - 300 m DEČKI. 1. mesto: Uroš POGLAJEN 2 mesto: Marko GROZNIK 3. mesto: Gregor RESNIK DEKLICE: 1. mesto: Vesna PATERNOSTER 2. mesto: Bojana ILNIKAR 3. mesto: Tanja PLETERSKT LETNIKI 1982 - 500 m DEČKI: 1. mesto: Blaž GODEC 2. mesto: Roman ELSNER 3. mesto: Peter JELNIKAR DEKLICE: 1. mesto: Nina RESNIK 2. mesto: Maša PEČNIK 3. mesto: Melita ODLAZEK LETNIKI 1981 - 500 m DEČKI: 1. mesto: Bojan RAJŠEK 2. mesto: Gregor PREGELJ 3. mesto: Boštjan UČAKAR DEKLICE: 1. mesto: Urška MANDELJ 2. mesto: Marjctka MRHAR 3. mesto: Sabina POVŠE LETNIKI 1980 - 1000 m DEČKI: 1. mesto: Uroš DOBČNIK 2. mesto: Boštjan OMAHEN 3. mesto: Metod JUVAN DEKLICE: 1. mesto: Mihaela RESNIK 1.30 Gabrovka 1.34 Litija-D 1.35 Šmartno 1.40 Gabrovka 1.43 Jcvnica 1.44 Šmartno 1.26 Šmartno 1.27 Šmartno 1.28 Gabrovka 1.36 Šmartno 1.37 Gabbrovka 1.37 Dole 2.02 Jcvnica 2.03 Šmartno 2.06 Litija 2.12 Gabrovka 2.14 2.15 Dole 2.00 Jcvnica 2.01 Litija - L 2.04 Litija - L 2.06 Litija 2.10 Dole 2.12 Dole D 2. mesto: Lea ISKRA , 3. mesto: Aleksandra KOŠIR LETNIKI 1979 - 1000 m DEČKI: 1. mesto: David HRIBAR 2. mesto: Mario JAPIČ 3. mesto: Davor POPOVIČ DEKLICE: 1. mesto: Vesna PAVLIN 2. mesto: Marija MARELA 3. mesto: Andreja JAMŠEK LETNIKI 1978 - 1000 m DEČKI: 1. mesto: Danijel TOPALO VIČ 2. mesto: Tomaž MARTINČIČ 3. mesto: Janez BAJC DEKLICE: 1. mesto: Florina ERBELI 2. mesto: Špela LESJAK 3. mesto: Alenka SIRK LETNIKI 1977 ■ 1000 m DEČKI: 1. mesto: Filip GRADIŠEK 2. mesto: Anžel JOHAN 3. mesto: Urban KOLMAN DEKLICE: 1. mesto: Andreja BUČAR 2. mesto: Jasna MEDVED 3. mesto: Valerija ZUAPN 5.20 Litija - D 5.25 Liltija - L 4.43 Gabrovka 4.44 Litija - D 4.52 Litija - L 5.03 Gabrovka 5.11 Vače 5.35 Dole 4.28 Litija - D 4.31 Gabrovka 4.40 Gabrovka 5.24 Litija - D 5.30 Litija - L 5.35 Šmartno 4.29 Šmartno 4.30 Litija - D 4.32 Litija - L 5.15 Gabrovka 5.30 Šmartno 5.41 Dole Igor Medved POLFINALE POKALA »MARS« V LITIJI V soboto, 23.5.1992, je bil v Novi športni dvorani v Litiji polfinalni turnir OŠ 3. skupine za pokal "MARS" za mlajše pionirje. Nastopile so ekipe: OŠ Marija Vera (Duplica), OŠ France Bevk (Ljubljana-Bežigrad) in kot domačin OŠ Litija. Litijski pionirji na tem turnirju niso imeli resnega nasprotnika, saj so v prvi tekmi premagali OŠ Marija Vera (Duplica) z rezultatom 62 : 23 (tretjine 10:9,26:4,26:10) in v zadnji tekmi OŠ France Bevk (Lju-bljana-Bcžigrad) z rezultatom 63 : 30 (tretjine 14 : 7,29 : 10, 20: 13). V drugi tekmi sta se pomerila OŠ Marija Vera (Duplica) in OŠ France Bevk (Ljubljana-Bežigrad). Zmagali so pionirji iz Duplice s tesnim rezultatom 43 : 36 (tretjine 10: 10,14: 13, 19: 13). Za izredno borbenost gre pohvala vsem igralcem OŠ Litija. Vrstni red: l.OŠ Litija, 2. OŠ Marija Vera (Duplica) in 3. OŠ France Bevk (Ljubljana- Bcžigrad). V finalni turnir, ki je bil v Novi športni dvorani v Litiji 14. 6. 1992 se je uvrstila OS Litija. Poročilo finalnega turnirja bomo objavili v prihodnji številki. Karolina Šušteršič GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Mija Kemik, Stane Crne, Vera Dušak, Lojze Erjavec, Vida klemenčič, Simona Franki, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mul-tigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Lilija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. 4.54 Šmartno 4.57 Šmartno 5.02 Litija - D 5.16 Gabrovka Pogled na Lipo pri litijski cerkvi, ki sojo zasadili ob lanski razglasitvi samostojne Slovenije. (Foto: K. Šuštaršič)