DRAGOTIN KVEDER: Svetovno naziranje in naša stanovska organizacija. (SociJalno-oolitična Študifa.) Vsaka samonikla stanovska oreanizaciia ima svoi imanentni organizatorični aeens. vsled katereea ie nastala v težnii. v interesu vsakesra člana potom udrtiženia. solk-arneis.a prizadevania zbolišati za vse eksistenčne razmere kakor tudi realizirati vse Dotrebne ooeoie. da kulturna naprava svoieea stanu uspešno delutie. Ta asrens'narekuie tudi vsak čas podrobrre soecialrte cilie. ki so eiede naše stanovske oreanizaciie vsakemu učiteliu nredobro znani. torei: povoliini. etmotni. pravni m <; tem sociialnii ooložai učitelistva v družbi na osnovi soopolnievania šolstva. da ustreza elede pot<imcev zahtevam kulturr.e. civilizirane družbe. Merilo rakosti organizatorične sile •e nvedseboftra soHdarnost (vza.enmost). biatstvo in skiva vseh udruženih. Te sledrne kreoosti so obenem tudi etičra nrincipi. ki iih more vodstvo orsranizaciiie od iKJriiženih zahtevati in ki so oreanizat.:t_ ored vsem potrehni Postulat orlpadnostf članov izvestni politični stranki ali aristaiania elanov izvestnermi svetovnemu ali verskemu nazoru leži Dopolnoma i_ven uamena udružema v stanovsko or?anizacik>. Pa tudi oerfektno udruženie samo po sebi. torei stanovska oreanizacila kot samonikli sociialni stvor. ne inore oo svoiem bistvu nikdar biti S-Stoini del aH samo nrivesek katecekoli oolitične stranke. Nasnrotno ie oa vedno lahko moiroče. da skuša stanoY5ka or_at«izaciia v doseco svortih imanentnih stremliieni in ciftev izkariščati vpliv naklonienih strank v danih slučamh: mora oa t>ri tem očuvati suvereniteto svoie organizacite kot sociialn. stvor Ker ie pa vsak oreaniziran boi za obstoi za kruh. boi orcaTiiziraoe?a katereeakoii stanu za razvoi in Droovit svoie kulturne naprave. vsled katere ie tu kot stan. eminentn«. političen oolitiika na sebi. Zato ie in bo tudi naša stanovska organizaciia vedno emi»entrto ttotitična. Potemtakem nepolitične stanovske organizaciic ne more biti. k večiemu da še n_ obstoia. odnosnc da ie že odmrla. žasoala. Dalie sledi iz nav.edenega da sanionikla feorei svobodna stanovska organi/ac.iia ne more biti zavisna od kake oo^tične stranke. torei strankarska. So pa politične stranke. ki odrekaio stanovom nravo do samoniklih svobodnih stanovakjh oreanizacii. To ie umevw>- 'kct stranke imaio drue aerens udruz^n'u kakor bomo nozn_ii_. videli. nam^eč tak. da lahko vsaka stranka zdru'll}te člane vseh moffočih stanov. ki pa ^so^lani stranke ampak samo pristasii. Stanovskini oreanizaciiam nasprotne 'tranke zasleduieio napram niim vedno ^mo ieden cili: stanpvsko organizaciio ^t svobodno. nezavisno uničiti. PrirodR?t '€• da se stanovske ofganizaciiie bra^10 in da vodiio oroti nasorotnikom vedfl<) defenzivni boi za svoio eksistenco iD ?a realizaciio svoiih ciliev in zahtev. To |^ seveda samo eolo razelablianie ¦oolitič^ noiavov. a tako se nam stvarnost rikazuie in naša dolžnost ie. da iio raz^memo. u , ^ravo do borbe in brambe odrekatl sm t!€-m"koli $ociiamemu stvoru. ie ne- ^|nisei in tudi nič ne zaleže. take avto- Iete nemn. k. bi mioi.Ia to preprečiti. Živlienie ie vedno bilo borba. in borba sred sociialniini stvorovi ie ravno to. kar se v miblikl večkrat pravilno razumeva kot nolitika. Videli smo. da izvrstno svetovno naziranie ni bilo or-anizatoričnfi aeens. da smo se mi učitelii kot člani ene^a in istee"a stanu stanovs.ko udružili. Tako ni kakr, svetovno naziranie bilo ac.ens. da so se železničarn stanovsko or.canizirali In da se <.r«raniziraio kmetie v kmetiisko 1ružb;> in nie oodHižnice. odnosno v samostoino kmetsko udruženie. k.i bo kmetiiske družbe asimiliralo. Svetovna nazirania so svoii čas udružila člove^tvo v državah in izven držav v cerkve. konfesiionelne oreanizadie soloh v oiavnem v internacrionalne dru'*?bne zveze (soc demokraciio. sedai v III internaci.onalo.) Nikdar Da nlso in ne moreio udružiti člane samo eneea in isteea stanu v samoniklo svobodno stanov<*ko oreanizaciio. Pa tudi ooietMne oolitične stranke v državi sami. ki iih ie stvori_o in udmžuie kako svetovno nazlranie se nam orikazuiek) vsak čas le kot d*el večfe mednarodne politične tvorbe iz katere oo svoiem aeens-u izviraio. (Primeri: naša soc. dem. stranka ie y naši 'Iržavi se nahaiaioči del sveobče internacinnale. klerikalna stranka SI.S te v našem narodu oreanizirani del sveobče boiuioče se cerkve. toi:ei tudi mednarodne družabne zveze.) Oeleinno sl naiprei versko naziranie kot orjraTiizatorični nrincin z ozirom na našo stanovsko orean!- ZTC?!iO. Katerokoli versko naziranie bistvuie Je v ociedincu. v zavesti nlegovi kiot du5evni doživlial izven teea mesta mu ni•na eksistence. Otroci so laJikovernL radi vse Povprek veruieio. o verskem naziraniu ori niih ne moremo eovoriti. Odrasel človek snreime in ima lahko kako versko (svetovno) naziranie. ali oa odklania za sebe izvestno formulirano in fiksirano versfco (svetovno) naziranie. V drugem s'iičaiu. to ie. ako odklanta. učini to. ker soozriava misli ali veruie drueače. Odklaniati pa kakor spreieti. more le za sebe za svoio duševno živlienie. Ako odHania na vsndar zaradi tesra še ne vodli nikaikve borbe proti temu verskemu nazirpniu samem ali verskemu naziramiu drtu eih. Vsak nosameznik. vsaka osebjiost ie '/¦' sebe svet s svoiim individuelnim živ1'eniem. malo al; nič oristooen drugemu s.vetu. dra?! osebnosti. Sovražen ne more noiedlinec nostati nikdar proti verskemu (svetovnemn) naziranju na sebi. ampak le proti na takem temelra osnovani oreanizaciM. ako era ta ne ouSča vmlra in ea v slučaiu odklaniania siloma hoče duševno podiarmiti. Pa tudi v tem slučato ostaie dotično versko ali svetovno nazirante za nfejra. za nieeovo živliente nesnreieto. Iz fesra sledi. da more ooiedinec (iaz) 1? za <=ebe spreieti ali. odklaniati izvesten svetovni nazor. nikdar kak iaz za drueeea. niti kak druei (ti) za mene. za laz. na niti mno?o drueih iaz za mene. niti iaz za mno?o druee. Ločeni smo vsi za sebe svetovi vsak živi lastno živlien.e v osihičnem oziru in tako bo ostalo v bodoče dokler ostanemo normalni ifn nas ne obvlada kaka traina hionoza ali silna su?estiia. Versko (svetovnc) naziranie. kakor nieca soreiemanie ali odklamianie ie duševnii oroces. ki se more vršiti Ie v noiedincu za nieea sameca. ne za druge. Stanovska organizaciia pa ni individii torei kot sociialni fpoJitični) stvor ne more imeti kako ver.sko aU svetovno naziranie. ne ?a spreiemati ne odklaniati ne za sebe. niti za svaie člane. ICai takeea zalttcvati ie dupost. Ako pa sf; nraktično očita stanovski oreanizacih da ie brezverska. da ne upošteva verska naoela. ali načeUi izvestne?a svetovnega nazirania. da ienorira oredpise cerkvc ;. t. d. to 'e isti nonsejis po sebi. Vsem tak.im zf^htevain more ustreči le oo.edinec. Gled« stanovske naše oreanizaciie treba še oix>zoniti. da so ii člani v Drvo okratna učiteliska društva. in v drnei vrsti. posredno šele člani Doiedini učitelii. Ako r>a ie vsak ooiedinec kot osebnost v duševnem ozi.ru svet za sebe. ki ;ma nezavisno svoie lastno živlienie kako more dnie tak svet orveniu kai očilati e.ede nie^ovesra bistva sameea kdo drw svet ca more oblikovati. na mesto nieea živeti9 Ako edini Bog sam. no preT*i!5timo to opravilo niemii samemu edinemu. Brezplodna so očitania: brezverni. liberalni učitelfi. klerikalec krivo misliš itd. Kdo vidi in živi dušo drueega? Med namf organiziranimi učitelii Je čas. da tako počenianie oreneha. inače se pred drueimi stanovi blamirarpo. Stanovska oreanizaciia stoiH tore. kot taka kot sociialno nolitična tvorba rzven vsakeea svetovneea naziran.a. niti te kako tako naziranre r>oi-dincev kdai bilo niti ob kedai vzdrzmioči iTnanentni or-"anizatorični aeens in spoznaM smo dalte da ie nonsens vsako očitanie poiedineea učitelia stanovski ore. nasproti. da iebrezverska. nerelieiiozna. Neutemelien !etore! vsak izstoo člana iz orcanizaclfe zaracfl takeca očHania. neutemeliena seveda iudl vsaka odklonUev vstoDa od strani §e neorffanfeiraneea učitelta Pač oa mora biti oolnovreden član or^aniVnr.iie oožrtvovalen. nesebičen fn samozataievalen in mora živeti s kolesri v miru in slo<ri. v solidarnosti dede skut>neea prizadevania. V tem zmiiski se lahko smatra našo stanovsko oreanizaciio kot versko-relieiiozen ferment na p_?fodine članove: ker ravno zahteva od poiiedincev sociialne čednosti. ki so .idtentični s krščanskimi. kakor se uče teoretično. Polee svoie samonikle stanovske oreanizaciie b.va do Slovenskem še druga učiteliska oreanizaciia Slomškova zveza. Ona po svofcm oreanizatoričnem agensu ni sampnikla stanovska or_rai_.zaciia ne<ro tvorba verske nolitične stranke pri nas Ta oreainizatorični a^ens Sl. zveze ni bil niti ,e sedai realizaciia stanovskih težerai. nrosDeh šolstva no sebi. ne?o baš tista sila. ki ie stvorila Orla profi Sokolstvu: ka.t? nih/e ne, bo oritrdi. da <;o oreanizatorična sila Orlovstvu Tvrševe ide,ie kakor ori Sokolstvu. Katera ie to prav za i>rav sila. odnosno nai bi bila sila. ki udružuie učitelie v Slomškovo zyezo? Spet moram dalfe poseči da TOvorim iasno. Vsi smo katoličani. ali vendar le v toliko. v kolikor se de facto do notraniem doživlianlu uklanlamo 'm izvrSuiemo zahtevo. da brezpopoino veruiemo v smislu 1. orašartia katek!zma vse verske teze. Tako verovanie elede vsakeera človeka .e bistvenl Interes cerkve in ima izraz v ka.ecoričnem imperativti v naiviišiern katoliškem načelti: ^Vsakdo mora brezpoffoiino verovati vse in tudi storiti. kar cerkev za verovanie zarjioveduie. vsa dru<?a katolftka načela imaio svoi izvor v te.m elavnem načeln. Pretežni del naroda ir. kolikor iaz sodim. pretežna večina učiteliev v stanovski or?anizaciif kakor iz- ven nie ima nrorda tako vero in oričakovati bi bilo odnosno p-ravrlno bi bilio. da ie ta oerfekten bistveni interes cerkve v zavestj ooiednica bil oreanizatorični aeens. ki ie učitelie Slomškarie udružil v S_omškovo zvezo. sicer ne samoniklo vendar no iniciiativi b-ornioče se cerkve. kot oolitične stranke. No p-raksa. deistva. eovore drueače V Slomškovi zvezi se ie zbralo innoeo učiteliev. o koiih ima niih politična strarika elede vgrske rorečnosti iako slabo mn-enie. k.i so prileteli ze-oli iz sebičnih nad in pričakovani. da dobe vsled mogočn-ei-a vpliva stranke nailepša mesta in hitro nanredovanie: torei bi blla Dri omenienib uditelnh srola osebna sebičiuost orfanizatorični aeens. Ker oa fe neprirodno. da ie nepleinen.ta. nesociialna nizka osebna sebičnost kedai soloh udnižuiioča sila. treba ' '->' orsranizacHi disciDMne od vnanie avtoritete. da se more vzdržati. Slom^kova zveza ie nesvobodna. ne sama sebe se vzdraitoča oreanizaciiia učiteListva. Ako so se združili zp-oli iz verskeea interesa. da ne oride nMi versko oreoričanie v nevarnost omadežcvania ili ornailovaževan;a v družbl drugih tovarišev. potem ni Sl. Zveza stanovska oTganizaciia. neeo k večiemu verska bratovščina. V kolikor ie Slom. zveza boino sredstvo za uruičenie stanovske naše oreanizaciie. ie bistven del katcvliške rolitične oreanizaciie. v kolikor oa ie Sk>m. zveza kot orsraniizaci.a sredstvrt '>Osam«znim učiteliem v doseeo samopoltnih samooašnih. brezobzirno sebtčnih cr_iev. uomenia za nas korharstvo. korlstoJovstvo. Nočem nikogar žaliti. skušaj?i samo nodati sMko stvarnosti. kakor k> osebno vidim. Borba ie. bi<^vufe, borba proti naši stanovski orjjaTiizaciil ne oomaga iadikovafi ne .e zanikati. ne oomaga \o oros-jasitii nenotrebnim. tu \e. sedai. in mi ;mamo dolžnost. da io orepiedamo in spioznamo. V tooliko io ie zakrivila naša stanovska oreanizaciia. Doiedini učitelii ali samo vodstvo. s čim smo to zakrivUi v Dredvoini dobi. nima sedai do svetovni voini tolikepa pomena. še mani oa. ako imamo svoi PQ)?led obrnien v bodočnost. kl ima korenine in izvor v sedianfosti elede položaia. Treba or_dvsem razumeti cerkveno stališče giede boia zooer našo stamovsfeo orgapizaciio. Opozoril sem uvodoma. da ie naša stanovska oreamizaciia samonikla. nezavisna sociialno oolitična tvorba z izvestnim imanentnim interesom. iki ii ie udružuioči in vzdržuioči aeens. Ta imanentni interes Doznamo vsi in mu daiemo izraza v naših zahtevah. Poznamo tudi bistveni. imanentni interes cerkve. da mora vsakdo brezposroino verovati. in do verovaniu biti oodreien in /avisen v toliko da stori vse. kar smatra cerkev v interesu občeea verovania t>otrebno. Boiui-oča. cerkev se torei res bori za v ero. verovanie ali — ie že tako na svetu — vsak čas se nahaiaio liudie katolioani in nekatoličani ki ne vetuieio. se izmaknefo cerkvene oblasti in kar ie za nas elavno. vsak čas vznikaio. nastaiaio sociialne tvorbe. organizaciie. lci .im ie s nrapočetka cerkveni interes izven Dro^rama delovania. ki cilie svoiega udruženia niti ne identifiknieio. niti Dodretuieio bistvenemu interesu cerkve. ker so soram njemu indiferentne. Ali to 1e vedno z^dostovalo in bo zadostovalo. da boluioča cerkev otvori neizorosen boi proti vsaki tak! sanronikli sooiialni tvorbi. Od oamtiveka boiuie boiuioča cerkev ta boi in ea bo vedno. to ii veleva nien bistveni interes Biie ca dosledno in neizprosno. | nik»er ne daie novoda za postanek samo- j niklih sociiabiih tvorb. osnuie in aistanav- | lia na povsod nri nas in drueod po ootrebi protiorsranizaciie v svrho uničenia samoniklih svobodnih oreanizadi ali sai paralelizirauia niili akcii in zahtev. Tako se nam odkrlva sociialni mehanizem. ako se smem tako izraziti. poslednie talne sile vseea vrvenia. aka neoristransko znanstveno tfloblie nrosmatramo. Poll<ičm časopisi, reviie so polne takih raz•rlabliani. Tudi (Ksranizaciie in protioreanizaciie ni treba naštevati. oovsod okoli nas Iri drucod deluieio in učinkuieio. Boi aovsod. Biie s strani boiirioče cerkve in iz nie vzniklih oodraienih sociialnih tvorb (nolitična stranka. ud<ruženla izvestnih stanov) z poznamim brezorimernirn fartatizmorn. ki edino obe:a usoeh z manvm fanatizmom pri strankah :n sociialnih tvorbali. ki iim ie osnova udruženia imrodni interes a!i izvestnl svetovni nazor kakor ori rdeči ali komunistični internacionali. Brez fanatizma se boriio sociialne tvcrbe. ki iiin aeens udruženia ni versiki interes nriti kak svetovni nazor. nesro satwo stanovske težnie Naša stanovska organizacjja se !e nahaiaia. se nahaia in se bo nahaiala v sredi teea boia. ne more se izmakniti. ako smo tudi poiedini in vodstvo sarra an^eli. Neoosredm> biie sedai ta boi oroti eksistenci našeca udruženia. orotnizaciia lastnth stanovskih tovarišev. Sk>mškova zveza. pod okriliem in vodstvom K^toliSke molitiose stranke. torei oosredno bHe bo» proti nam boiuioča cerkev. Ali ta ne nnzna kompromi^ov. ona ie v noflitični b-orbi izkušena in izuriena. 7,ato nas nobena ponudba kompromisa ne rešl boia, Vsled te?a lahko rečemo: cili Slomškjove zveze ie vničemie samoniikle naSe stanovske oreanizaciie kakor se lahko trdi ¦ cili orlovske or"-anizaciie ie vniičenie Soikolstva. Na eni strani ofenzivnri. na drue-i obrainbni bo>i. Ni oa dvioma da te ofenzivni boi boiuioče cerkve dandanes brezusDešen. ako se borbe ne boriimo. ako smo s.olidarni. složni in nesebični. Sami sebe obžajovati ali stanovskio oreaniizaciio. ker brez teea boia ne ere. nima smisla. na zeinlii bo menda živlienie vedno boi. oosebno udruženia ea bo(io morala srditn biti. Traeična ie le usoda cerkve. ker tnora za svoi bistvent int&res biti vedno boiuioča brez ikakveea izdeda na enkratni mir. Je to usoda vsake reltenozne orcanizaciie ki v srlavnem temolii na verovaniu izvestnih doeem ali te/, Za nas na ptidemo do zakiiučka. da nioramo vse prenrečiti. da bi v lasinih vrstah kiedai nasial kak nreDir zaradi kafpre^a koii svefovnefa naziramia. in sc vodil boi za kateri koli verski ali svetovni nazor* ndružili snia se v stanovsko oreanzaciio v drutre namene in oille. Vsak poiedini nčiteli nam bodi tovari? brat v naši orcanizaciii. bodisi prista§ SLS. ali JDS. ali NSS ali komiinist. sociialni clemokrat. coreč needreč katoličan. nr-avoslaven. moliamedan žid. brezverec. nevernik i. t. d. Mislim da nas bo Boe: raiši imel. ako snio tako oravični. sai narn V vsem oče tako smo se vendar u5ili. Ostaie še vorašanie ventilirati. da li more biti član naše stanovske organizaciie nrinadnik druoreea stanu. n. pr <Iuhovnik. sodnik itd. Mislim načelno 5amo duhovnik kot veroučiteli na §olah. Tudi on ie učiteli v naši kulturni napravi. «re.io mii torei vse pravice. ki iih mora nuditi članom oreanizaciia: vabimo iih k nristopu to ie naša dolžnost. Nikdar pa ne moreto biti člani stanovske oreanizaciie zastoDnSki kakih nolitičnih strank. Konečno kratek poskus ooeledati v bo'ločnost. eiede Dolitičnih tvorb. ki bodo enkrat merodaine. Znamenia eovore. da bodo sedanie politične stracke. ki na osnovi idealnih tiačel skušaio obseeati vse stanove in slofe. polaeoma zenubliati na ^omenu in vdtavnosti. Na niih mesta bodo stopiile stanovske orcanizaciie oroduktivnih stanov odnosno zveze ali sind%ati takih stanovskih oreanizadi. Stanovske oreanizaciie nroduktivnih stanov. dosledno in nopolno i/vedene so srotovo v večii meri sp..ttoinl. bistveni deli države. naradn. neyn nestalne stranke. ki ne moreio zasiedovati v orvi vrsti cilie. ootrebne vsakemu stanu in državi na tem svetu. Te nove nolitične tvorbe bodo menda volilni red spopolnile v tem smislu. da se bo volilo v ^otovih okrožiih le 'zvestno število zastoipnikov PToizvaiatočih stanov brez ozira na število prebi\alstva. Parlamenti zadobe s tem drueo l'ce. dru? ustroi. ki bo eotovo v večii tneri omoe-očil uspe^no narlamentarno delovante neeo sedanii narlamenti. ki se (idlikuieio oo ialovosti Tudi takozvau! razirecjfii boi bo še le tedai pridobil na razmahu in stopil v odliočilno fazo. Nai bo v ostalem kakor hoče. Iedno stoii: člo\reštvo ie umo>ieno. trud.no malerrkostnih. netispešnih bo-rb za utopične idealne ciHeve sološna tendenca ie niir v oblifti solidartie^a. vzaiemne-ea stremlienia po rešitvi snlošii') nerečilt sociialnih oroblemov. ki ima:o skupni smisel ~ premagovimic trnlienia in bede potom naravne ¦oreanizacite družbe po naivišem etičtiem načelu. to ie no oravičnosti Zato mora nniti nrei ali slei do sociiaino Dolitičnih tvarb. med kateriini se bo takih ostrih. net>reina<?liivih nasprotstev. ki bi bila večni oo-vod za nenspešne borbe in praske. ki tudi riimaio cilia premaeovati trplienia. S teea vidika že danes zgublia za nas stanovsko zavedne in orcraniziirane učitelie pripadnost tovarišev te*i ali oni noHtični stranki v noerledu na stanovsko 'ireanizaciio kakor v osebnem interesu nnnolnoma na iiomenu. kar velia seveda (nc'i za sedanie stranke same.