LETO XLII, ŠT. 32
Ptuj, 24. avgusta 1989
CENA 5500 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Iz sejemske Gornje Radgone (stran 2) i
Bo zima mila? (stran 3)
Kako bomo ravnali s pesticidi (stran 5)\
Na obisku pri Štefki Petkovi (stran 7) \
Dušan Ivkovič za Tednik (stran 9)     ]
v Zetalah
in Stopercah
tretja pošiljka
pomoči
Občinska organizacija Rdeče-
ga križa Ptuj in center za social-
no delo sta minulo sredo, 16. av-
gusta, razdelila med prebivalce
ogroženega območja iz KS Žeta-
le in Stoperce že tretjo pošiljko
materialne pomoči slovenskih
organizacij združenega dela. Ta-
ko so v Zetalah izročili darilne
pakete med 29 vnaprej izbranih
družin, v Stopercah pa med 20. V
paketih je bila v glavnem postelj-
nina, nekaj oblačil in osnovna ži-
vila, kot so olje, sladkor in moka.
Na posnetku: med delitvijo po-
moči v GD Žetale.
Atleti iz
vse Evrope
v Varaždinu
Tako blizu že dolgo ali morda
še nikoli nismo imeli evropskega
atletskega prvenstva. Okrog tisoč
starejših mladincev in mladink iz
vse Evrope se je zbralo deset dni
pred samim tekmovanjem, ki se
je pričelo danes in bo trajalo do
nedelje.
Med njimi je tudi balkanska
prvakinja, ptujska atletinja Hed-
vika Korošak. Točke, ki jih je do-
segla v sedmeroboju pred slabim
mesecem, zadostujejo za uvrstitev
v sredino, meni njen trener Ljubo
Cucek, ki je v Varaždinu ves čas
s Hedviko. Vendar zaradi slabega
vremena v Bolgariji v nekaterih
disciplinah ni dosegla svojih naj-
boljših rezultatov.
Sedmeroboj bo na sporedu v
Varaždinu v soboto in nedeljo.
McZ
Haloške rane počasi celijo
Ker so bili mesec dni brez vode, so za živino uporabljali kar vodo iz bližnjega — sicer majhnega izvirčka.
(Foto: M. Ozmec)
Rane, ki so jih utrpele Haloze
ob neurju 4. julija letos, se še dol-
go ne bodo zacelile. Veliko jih je,
ki bodo ostale odprte in bodo ve-
čno spominjale zanamce na neza-
slišno moč vode z neba. Tako je
tudi pri Topolovčevih v Stanošini
pri Podlehniku za hišo v gozdu še
zmeraj pravo razdejanje. Na stoti-
ne kubikov blata, lesa in hlodovja
je privalil hudournik z bližnjega
hriba Gradišče. Na njihov vodni
zbiralnik je naneslo čez 4 m viso-
ko razne lesene in blatne navlake.
Gospodar Franc Topolovec je po-
vedal, da je 6 ljudi dobre 4 dni či-
stilo in odstranjalo naplavine, da
so končno le prišli do zbiralnika.
Žal pa je bil tudi ta poln blata in
drugih odplak, tako da so ostali
brez vode dober mesec dni. Na
srečo jim je priskočila na pomoč
soseda, pa tudi gasilci so jim vodo
večkrat pripeljali. Na KS Podleh-
nik pa so — po besedah gospodar-
ja — našli razumevanje šele v po-
nedeljek, 14. avgusta, ko je po
večkratnih prošnjah le dobil naro-
čilnico za strojno odstranitev na-
plavin iz zbiralnika. Upajmo, da
je sedaj, ko to poročamo, pri To-
polovčevih že vse urejeno.
-OM
^UVODNIK--^
Delimo in rušimo
Delimo ustvarjen dohodek: delimo se na revne, manj revne in
one druge, kijih v socializmu naj ne bi bilo: delimo se za takšno ali
drugačno državo, republiko, celo občino, za takšne ali drugačne
človekove pravice — skratka, delitev na kupe. Seveda to ni nič sla-
bega, če delitve prispevajo k napredku, k boljšemu življenju. Real-
nost pa kaže, da veliko naših delitev prispeva k vsemu drugemu, le
k boljšemu, le k tistemu, kar so drugi dosegli, ne. Zdi se mi, da nor-
malnih ali logičnih delitev nočemo upoštevati (na primer, da ljudje
nismo enaki po sposobnostih) ali pa jih potiskamo na stranski tir, v
ospredje pa stopajo delitve, ki so vse prej kot logične, močno odvi-
sne od drugih (vrhov). Trenutno je »modni hit« delitev za zvezno
vlado ali proti njej Markovičeva imenovani: to ni tako nedolžna
stvar, kot bi si mislili. Zdi se mi, da se bo prelomilo prav na njej, pa
čeprav veliko poslušamo o prelomih na kongresih; ti že dolgo ne
morejo in ne bodo mogli upravičiti tega upanja.
Zvezno vlado z Markovičem na čelu smo dobili spomladi. Opozo-
rila nas je. da ne bo lahko in neboleče, ker smo padli zelo nizko. To
se je hitro začelo potrjevati in se vedno znova potrjuje. Postali smo
nestrpni, čeprav verjetno dobro vemo, da čez noč ne bomo prišli na
zeleno vejo. Gledamo ji pod prste, seciramo vsak ukrep, mu na vse
pretege iščemo slabosti, dajemo same črne ocene, pa čeprav nas
stalno prepričuje (tudi z dokazi), da ve, kaj hoče in kaj ji je storiti.
Ne trdim, da tega ne sme biti. Nasprotno! Moti pa me to, da nas ob
tem znova delijo, za vlado ali proti njej. Ne vidim pametnih razlo-
gov, da še naprej vsi rušimo vse. tudi vlado. Kdo bo pa gradil? Saj
v bistvu sploh ne gre toliko za vlado kot za nas. za Jugoslavijo. Po-
sledice dolgoletnih zablod so na površju. Bomo pustili, da nas pre-
plavijo in razbijejo?
Ludvik Kotar
Žiroračun
»Za pomoč ob elementarni nesreči v
občini Ptuj«
52400-743-41021
Štefan
Milenkovič
na ptujskem
gradu
V četrtek, 24. avgusta, bosta
ob 20.30 v viteški dvorani ptuj-'
skega gradu nastopila violinist]
Štefan Milenkovič in pianist-'
ka Lidija Kajnaco. Igrala bo-i
sta dela Beethovna, Ravela^i
Masseneta in Sarasata.
O čudežnem otroku je bilo^
že mnogo napisanega, zato]
vam ga posebej ne bomo pred-i
stavljali. j
Priporočamo, da si vstopni-i
ce rezervirate!
Majda Eržen-Novak-
15. DAN GASILCEV
OBČINE PTUJ
Sklepna slovesnost v Majšperku
Kljub grozečim oblakom, ki so
se zbirali nad Halozami, seje mi-
nulo nedeljo, 20. avgusta, zbralo
na ploščadi pred novim gasil-
skim domom v Majšperku več
kot 200 uniformiranih gasilcev iz
ptujske občine ter številni gostje
iz sosednje Hrvaške in celo iz
pobratenega Arandjelovca v Sr-
biji. Zbrane na sklepni slovesno-
sti v počastitev 15. dneva gasil-
cev občine Ptuj je uvodoma po-
zdravil predstavnik gostiteljev
Rafko Mohorko, slavnostni go-
vor pa je imel podpredsednik iz-
vršnega sveta SO Ptuj Stanko
Meglič.Poudaril je pomemben
prispevek gasilskih organizacij
pri reševnaju in sanaciji prizade-
tih območij ob julijskem neurju
ter pri oskrbovanju občanov z
neoporečno pitno vodo ob neda-
vni ekološki katastrofi.
Ocenjena škoda znaša 22 od-
stotkov družbenega proizvoda
občine Ptuj in kot kaže, bomo iz
republiških solidarnostnih sred-
stev deležni le borih 7,3 odsto-
tkov od ocenjenega zneska. Zato
bo treba iskati še nove rešitve.
Gasilska društva so se že izkaza-
la, saj je 22 gasilskih društev s 26
cisternami opravilo že več kot
2080 efektivnih delovnih ur. V
povprečju je 76 gasilcev od 22.
julija do 4. avgusta opravilo po 6
delovnih dni, v različne kraje pa
so do sedaj prepeljali prek 4.229
kubičnih metrov pitne vode. Za-
radi oporečnosti vode v KS Cir-
kovce in Kidričevo pa še vedno
prevozijo dnevno okoli 22 tisoč
litrov vode.
Stanko Meglic je govoril tudi
o nakopičenih ekonomskih pro-
blemih pri nas ter opozoril na
vse bolj zaostrene mednacional-
ne odnose. Ob koncu pa se je v
imenu krajanov na prizadetem
območju ter vseh, ki so bili kdaj-
koli deležni pomoči gasilcev,
vsem skupaj toplo zahvalil za
njihovo humano in požrtvovalno
delo.
Podobno sta se zahvalila tudi
Franc Simeonov, predsednik
Zveze gasilskih društev občine
Ptuj, ter Janez Pičerko, podpred-
sednik požarne skupnosti.
Potem ko so najzaslužnejšim
posameznikom in društvom izro-
čili republiška in občinska gasil-
ska odlikovanja in priznanja, pa
so slovesnost popestrili še maj-
šperški pevci in podlehniški god-
beniki.
- OM
Na ploščadi pred novim gasilskim domom v Majšperku se je zbralo več
kot 200 uniformiranih gasilcev. (Foto: M. Ozmec.)
Slavnostni govor je imel Stanko Meglic, podpredsednik izvršnega sveta
SO Ptuj. (foto: M. Ozmec)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24, avgust 1989 - TEDNIK
Sejemski utrip Gornje Radgone
Vsako leto v tem času živi Gornja Radgona s svojo veliko prireditvijo in za njo — kmetijsko-
živilski sejem. Letos je ta odprl svoja vrata že sedemindvajsetič, je pa največji in najlepši doslej.
Na 80 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin razstavlja 1200 razstavljalcev, med njimi jih je
45 iz desetih tujih držav.
Na letošnjem sejmu si lahko obiskovalci ogledajo kmetijsko mehanizacijo in opremo, živil-
skoindustrijsko predelavo, živilsko-predelovalno industrijo, agrokemijo, blago široke potrošnje in
reprodukcijski material. Tudi letos si lahko na sejmu ogledamo razstavo goveje živine, športnih
konjev, plemenskih prašičev iz Slovenije in Hrvatske, razstavo ovac, perutnine in razstavo malih
živali.
Vzporedno s sejmom tudi letos potekajo razne športne in kulturne prireditve, vrhunec bo go-
tovo nedeljska parada kmečkih običajev in navad z okoli tisoč udeleženci. Za obiskovalce sejma,
pričakujejo jih 200 tisoč, je poskrbljeno tudi z bogato gostinsko ponudbo.
»Letošnji kmetijsko-živilski sejem smo pričeli pripravljati z bojaznijo, saj živimo v težki go-
spodarski in politični situaciji. Bojazen je bila odveč, saj so gospodarski interesi prispevali k te-
mu, da je na letošnjem sejmu poleg dosedanjih stalnih še petdeset novih razstavljalcev iz celotne
Jugoslavije,« je ob svečani otvoritvi sejma dejal direktor Ivan Kovač.
Da je v jugoslovanskem gospodarstvu čutiti kljub vsemu oživljanje, da zvezna vlada pripra-
vlja vrsto ukrepov za nadaljnjo krepitev gospodarstva in da ima resen program za krepitev kmetij-
stva, je na svečanosti ob odprtju sejma govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Živko Pre-
gelj. V nadaljevanju objavljamo del njegovega govora:
Zbrali smo se v razmerah, ko
je gospodarska situacija rzanoli-
ka: dobre uspehe opažamo v
ekonomskih odnosih s tujino, saj
se izvoz neprestano povečuje, to
velja še predvsem za konvertibil-
nega, vedno večji pa je tudi
uvoz, ki na ta način na naše tržiš-
če usmerja novo in novo konku-
renčno blago. Zelo dobro je sta-
nje na področju deviznih rezerv.
Trg je dobro založen. Sredstva za
osebne dohodke že nekaj časa
realno rastejo. V gospodarstvu je
vse več svobode za samostojno
poslovno in samoupravno odlo-
čanje. Seveda zato toliko bolj pa-
de v oči problem, ki postaja
osrednji: to je inflacija.
Mnogi mislijo, da zvezni izvr-
šni svet, ki ima pomemben del
nalog pri uravnavanju ekonom-
ske politike, inflacijo podcenju-
je. Vedno znova in nikdar dovolj
pa je treba poudarjati, da je res-
nica daleč od tega. Zveznemu iz-
vršnemu svetu je problem infla-
cije jasen, zaveda se njegove te-
že, ki pritiska na standard delov-
nih ljudi, vse bolj pa tudi zame-
gljuje kriterije gospodarjenja.
Zaradi inflacije smo tudi prema-
lo atraktivni za tuje partnerje. Ti-
sto, kar vzbuja vtis, mnogi pa ga
tudi zlonamerno napihujejo, da
namreč zvezni izvršni svet ne ve,
kaj bi storil za inflacijo, je posle-
dica dejstva, da smo se odločili,
da problem inflacije dokončno
rešimo. To pomeni, da ne spreje-
mamo nobenih začasnih rešiftv,
ki bi rodile navidezne uspehe, ki
pa bi se kmalu izrodili v še večji
problem. Gre nam zato, da želi-
mo ukrepati po vrsti tako, da bo
mo inflacijo res lahko odpravili
Zato smo se na začetku svojega
dela pred petimi meseci lotili li-
beralizacije uvoza in cen, dere-
gulacije in razbremenjevanja go-
spodarstva, kjer je najpomemb-
nejša poteza zmanjševanje uvoz-
nih dajatev in carin, pa tudi rast
zveznega proračuna, ki daleč za-
ostaja za inflacijo in tudi za pro-
računi na drugih ravneh. Zdaj se
pripravljamo na druge ukrepe, ki
bodo z že sprejetimi ekonomsko-
političnimi potezami in s spre-
membami v ekonomskem siste-
mu omogočili, da se inflacija de-
jansko začne postopno zmanjše-
vati in da jo tudi v skorajšnji pri-
hodnosti bistveno zmanjšamo.
Seveda nam pri tem ne pade na
misel nobena zamrznitev — niti
cen niti osebnih dohodkov. Spet
in spet želim poudariti, da je to
spričkano s filozofijo sedanjega
zveznega izvršnega sveta, in da
kdor kar naprej širi tako imeno-
vane »strogo zaupne« in tako
imenovane »zanesljive« infor-
macijeo čem takšnem, širi neres-
nice. Želel bi, da bi tisti, ki so
takšnim neresnicam nasedli en-
krat, drugič že povprašali svoje
informatorje, od kod jim te dez-
informacije in kakšni so njihovi
motivi.
Poleg tega, da ima zvezni izvr-
šni svet resne namene in načrte,
kako odpraviti inflacijo, si je na
samem začetku zastavil globalno
strategijo, ki jo lahko na kratko
opišem z naslednjimi sestavina-
mi:
— oblikovanje integralnega tr-
ga, ki vsebuje trg blaga in stori-
tev, trg kapitala in trg delovne si-
le,
— odpiranje naše države in
gospodarstva v svet oz. interna-
cionalizacija naše proizvodnje,
— graditev pravne države in
širitev demokracije in človekovih
pravic.
Seveda ima v okviru takšnega
koncepta svoje mesto tudi kme-
tijstvo. Gre nam za mdoerno go-
spodarsko dejavnost, ki bo s svo-
jo kvaliteto in ceno, na podlagi
znanja, tehnološkega napredka
in podjetništva, opiraje se na
lastninski pluralizem dosegla re-
zultate, ki bodo pomenili prispe-
vek k razvojni preobrazbi gospo-
darstva in družbe v celoti.
Premike na področju kmetij-
stva razumemo tako, da intenzi-
vno uresničujemo spremembe v
gospodarskem sistemu, ki imajo
pred očmi tudi kmetijstvo, spre-
jemamo potrebne ukrepe eko-
nomske politike, jeseni pa bo
zvezni izvršni svet obravnaval tu-
di dolgoročni pristop k razvoju
kmetijstva v Jugoslaviji, ki bo se-
stavni del razvojne politike v dr-
žavi. V tem okviru bo kmetijstvo
prav gotovo edina gospodarska
dejavnost, ki bo uživala neko
specifiko in ki bo imela svoje
mesto tudi pri usmerjanju sred-
stev na ravni federacije.
Pri spremembah gospodarske-
ga sistema je zvezni izvršni svet
doslej izhajal iz predpostavke,
da je tudi v kmetijstvu potrebno
dosledno uresničiti lastninski
pluralizem, to je uveljaviti ena-
kopraven položaj družbene, za-
sebne, zadružne in mešane last-
nine. Rečeno enostavno: v vsa-
kem pogledu je treba izenačiti
družbeni in zasebni sektor v
kmetijstvu. Tako smo v okviru
zakona o podjetjih in zakona o
tujih vlaganjih omogočili, da se
lahko v kmetijstvo, ne glede na
lastninsko strukturo, vlagajo
sredstva na trajni, lastninski os-
novi, v tem okviru pa tudi tuja
vlaganja. V proceduri sta zakon
o zunanjetrgovinskem poslova-
nju in zakon o deviznem poslo-
vanju, ki bosta brez zamud in v
iffkdu s programom v skupščini
SFR Jugoslavije sprejeta v začet-
ku oktobra. Na podlagi predlo-
gov zveznega izvršnega sveta
omogočata, da bo lahko kmetij-
stvo — spet ne glede na lastnin-
sko strukturo — neposredno iz-
vašalo in uvažalo za svoje potre-
be. Tudi individualne kmetije —
če se bgdo registrirale kot pravne
osebe — bodo imele dostop do
deviznega trga, če pa ne bodo
pravne osebe, bodo lahko na de-
viznem trgu kupovale devize v
okviru ustvarjenih deviznih sred-
stev na podlagi svojega izvoza.
Računamo, da bo konec septem-
bra brez zamud sprejet zakon o
delovnih razmerjih, kjer zvezni
izvršni svet predlaga, da bodo
lahko tudi kmetije — ne glede na
to, ali bodo pravne osebe ali ne
— zaposlovale dodatno delovno
silo in na ta način povečevale ob-
seg svoje proizvodnje.
Marsikaj smo že storili v eko-
nomski politiki, kar prispeva k
upoštevanju specifike kmetijske
proizvodnje in njeni večji učin-
kovitosti. Tako je zvezni izvršni
svet liberaliziral cene vseh kme-
tijskih in živilskih proizvodov na
domačem trgu; povečana so
sredstva za regresiranje cen ume-
tnih gnojil, sredstev za zaščito
rastlin in kvalitetno seme; večja
so sredstva v proračunu federaci-
je za regresiranje dela obresti na
kredite za selektivni program v
kmetijstvu, del sredstev pa bo za-
gotovljen iz prihodkov narodnih
bank republik in avtonomnih po-
krajin; v proračunu so zagoto-
vljena sredstva za realizacijo
programa rezerv mesa; sprejetje
zakon o odlaganju vračanja dela
kreditov kmetijstvu iz primarne
emisije, da bi ublažili posledice
suše v lanskem letu; v proračunu
federacije so zagotovljena sred-
stva za vzpodbujanje izvoza
kmetijskih in živilskih proizvo-
dov; izboljšani so pogoji krediti-
ranja iz primarne emisije za pro-
izvodnjo in zaloge, saj za osnovo
služi tržna in ne zaščitna cena;
sprejet je ugoden način plačeva-
nja obresti na kredite iz primar-
ne emisije za selektivne namene
v kmetijstvu tako, da je obresti
na kredite za proizvodnjo treba
plačati, ko kredit dospe za zalo-
ge pa po dinamiki njihove reali-
zacije; pravočasno so bile dolo-
čene zaščitne cene pšenice, oljne
Podpredsednik ZIS Živko Pregelj:
»Niti na misel nam ne pride nobena zamrznitev — ne cen, ne oseb-
nih dohodkov!«
Direktor sejma Ivan Kovač: »težka gospodarska in politična situacija ni
vplivala na sejem v Gornji Radgoni.«
repice, mleka in živine. Vsa sred-
stva skupaj, ki na takšen ali dru-
gačen način prihajajo v kmetij-
stvo, znašajo okrog 21 tisoč mili-
jard dinarjev — samo na ravni
federacije, kar je več kot 10 krat
več kot v letu 1988.
Dodatno smo v uvozu poveča-
li delež svobodnega uvoza. Prej
je znašal 77,5 odstotka, odslej
83,5 odstotka. Delež liberalizira-
nega uvoza v vsem uvozu se je
torej že povsem približal deležu
liberaliziranih cen, ki znaša 85
odstotkov. Z novimi koraki v
septembru računamo, da bo de-
lež liberaliziranega uvoza celo
presegel delež cen, ki se obliku-
jejo na trgu. Bistveno je zmanj-
šan t.i. pogojno svoboden uvoz
in zdaj znaša le še okrog 3 od-
stotke. Za odstotno točko je
zmanjšan tudi delež uvoza na
podlagi kontingentov. Lahko
ugotovimo, da je zdaj v režimu
svobodnega uvoza tako rekoč
vse blago za široko potrošnjo.
Podobno, kot mora delovanje
blagovnih rezerv vplivati na mo-
nopole v kmetijski pridelavi in
predelavi, je naloga svobodnega
uvoza, da izvrši konkurenčni pri-
tisk na monopole v industriji.
V okviru celotne gospodarske
situacije zvezni izvršni svet
obravnava tudi kmetijstvo. Do
11. avgusta je bil plan odkupa
pšenice v SFR Jugoslaviji prese-
žen za 2,2 odstotka, najbolj pa v
Vojvodini, kjer je presežen za
12,8 odstotka.
Na podlagi temeljite diskusije
smo sklenili, da je čas, da upo-
števaje orientacijo na enakoprav-
nost vseh lastninskih sektorjev v
kmetijstvu, pa tudi upoštevaje
specifiko kmetijske proizvodnje,
storimo nekatere nove korake:
— Zvezni izvršni svet je dolo-
čil zaščitne cene za koruzo, riž,
sončnice, sojo, sladkorno peso,
bombaž in tobak. V prvih dneh
septembra bomo določili tudi
nove zaščitne cene za mleko in
živinorejske proizvode, potem pa
zaradi inflacije nameravamo za-
ščitne cene usklajevati vsak me-
sec. Do sredine septembra bomo
določili tudi nove zaščitne cene
za pšenico letine 1990;
— Predlagamo svetu guverner-
jev Narodne banke Jugoslavije
in mislimo, da bo to sprejel, da
se poveča stopnja reeskonta za
kreditiranje zalog in rezerv koru-
ze, sladkorne pese oz. sladkorja,
oljaric, surovega olja, riža in to-
baka s 56 odstotkov na 60 odsto-
tkov in da se poveča stopnjo ree-
skonta za kreditiranje nove pro-
izvodnje pšenice in oljne repice s
40 na 60 odstotkov. Oblikovali
smo konstrukcijo, po kateri obre-
sti na kredite iz primarne emisije
za selektivni kmetijski program
ne bodo višje od tretjine eskont-
ne stopnje Narodne banke Jugo-
slavije. Temu ustrezno bo po hi-
trem postopku v začetku oktobra
spremenjen zakon; nekaj bo tre-
ba za to nameniti iz proračuna
federacije, morda bodo morale
kaj prispevati tudi republike in
pokrajine. Do operativnosti te
rešitve v začetku  oktobra bo
odloženo plačevanje obresti na
kredite iz primarne emisije za
kmetijstvo. Pri teh monetarnih
ukrepih je bil zvezni izvršni svet
v velikih dilemah. Ni mogoče za-
nikati njihovega inflatornega
vpliva. Ocenili pa smo, da bo nji-
hov skupni efekt z zmanjševa-
njem stroškovnih pritiskov na
kmetijstvo antiinflacijski. Za te
ukrepe smo se odločili kot izjem-
ne. Dejstvo namreč je, da v tem
trenutku zaradi neurejenega si-
stema financiranja federacije ni
na razpolago drugih virov. Zave-
damo se, da je narobe, ker se je
leta in leta tovrstne operacije fi-
nanciralo iz primarne emisije, po
kateri smo za najrazličnejše na-
mene preradi posegali. Pripra-
vljamo rešitve, ki bi v prihod-
njem letu vsaj takšen obseg do-
datnih sredstv za kmetijstvo za-
gotovile iz realnih virov;
— V okviru proračuna federa-
cije bodo tudi vnaprej zagoto-
vljena sredstva za regresiranje
umetnih gnojil, sredstev za zašči-
to rastlin kvalitetno seme;
— Zmanjšali bomo dajatve na
uvoz proteinskih komponent za
živinsko krmo, ribjo moko itd.;
— S spremembo zakona o ob-
davčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu bomo izenačili po-
goje individualnih kmetijskih go-
spodarstev z drugimi gospodar-
skimi subjekti v kmetijstvu tako,
da bomo v celoti odpravili pro-
metne davke pri nakupu osnov-
nih sredstev, opreme, orodja in
rezervnih delov za kmetijsko me-
hanizacijo in opremo, omogočili
pa tudi davčne olajšave pri grad-
benem materialu za vzdrževanje
in gradnjo novih gospodarskih
objektov na individualnih kmeti-
jah;
— Omogočili bomo, da bodo
kmetje lahko jemali hipotskarne
in lombardne kredite na podlagi
jamstva z zemljiščem, živino,
kmetijsko mehanizacijo in dru-
go-imetjem;
— S spremembo ustreznega
odloka bodo dostop do kreditov
na podlagi primarne emisije do-
bila tudi individualna kmetijska
gospodarstva;
— Sprejeli smo še nekatere
druge sklepe in priporočila, ki se
nanašajo na poslovno politiko
bank, na pravice iz pokojninsko-
invalidskega varstva ter na zem-
ljiško politiko. Naj omenim sa-
mo naš predlog, da naj se spre-
menijo republiški zakoni tako,
da bi opustili prometni davek za
nakupe kmetijskega zemljišča,
kadar gre za kmeta, saj je ta mož-
nost dana že drugim gospodar-
skim subjektom.
Vse to počnemo zato, ker trd-
no verjamemo v koncept moder-
nega kmetijstva kot ekonomske
dejavnosti, ki lahko ustvarja do-
biček inki je lahko atraktivna za
domače in tuje investitorje. Pre-
pričan sem, da se strinjate, da so
to prave poteze in da bolj kot ka-
kršnekoli parole dokazujejo, da
ima zvezni izvršni svet na pod-
ročju kmetijstva kot dela družbe-
ne reprodukcije dober koncept.
Na koncu vas vabim, da sku-
paj damo vse od sebe, da izpelje-
mo začrtane reforme. Mislim, da
sploh nismo več na začetku. Veli-
ko je že storjenega, mnogo pa je
še pred nami. Vendarle pa je ti-
stega, kar smo vsi skupaj že nare-
dili, povsem dovolj, da v odno-
sih med ljudmi, med narodi in
med institucijami v Jugoslaviji
prične delovati pozitiven fluid:
fluid medsebojnega razumeva-
nja, pripravljenosti na medseboj-
no spoštovanje in sodelovanje
ter volje, da se končno osredoto-
čimo na prave probleme. Kot
lahko vidite, v zveznem izvršnem
svetu skušamo svoj posel opra-
vljati pošteno, zagreto in premiš-
ljeno. Naš koncept je bil sprejet
v skupščini Jugoslavije in zato
smo prepričani, da ga bomo iz-
peljali. Nočem reči, da nam je
pri tem lahko. Toda vsako delo
pozna probleme. Bolj ko je delo
zapleteno in odgovorno, večji so
problemi. Res pa je, da je k veli-
kim problemom treba pozvati
ljudi, ki so tudi velike probleme
sposobni doživljati kot normalen
del našega življenja ter se z njimi
premišljeno in sistematično spo-
padati. Tako smo v zveznem iz-
vršnem svetu delali doslej in ta-
ko bomo tudi v bodoče. Nobene-
ga razloga ne vidimo, da bi bilo
v prihodnje drugače.
PREMOGA, DRV DOVOU, KUPCEV PREMALO
Bo zima mila?
Saj poznate tisto šalo: Indijanci sprašujejo svojega vrača, ,
kakšna bo zima. Ta si vzame nekaj dni za premislek. Povpraša \
na meteorološki postaji, kakšna bo zima. Tudi tu si vzamejo čas ;
za premislek. Indijanci pa začno vseeno sekati les. In ko vrač čez '
nekaj časa spet vpraša meteorologe, kakšna bo zima, mu ti odgo- ^
vorijo, da bo huda, saj Indijanci že na veliko sekajo drevesa.    \
Če bi sodili po prodaji premoga in drv, bo letošnja zima mi- |
la. Kot so nam povedali na ptujskem Lesu, prodaja premoga in \
drv stagnira. Zmanjšala se je za 20 do 30 odstotkov. Res je, da v i
teh vročih dneh še ne razmišljamo o zimi, daje čas dopustov, da ,
je čas, ko kupujemo šolske potrebščine, res pa je tudi, da je pre- :
mog izredno drag. Podraži se vsak mesec ali mesec in pol, obi- \
čajno tako kot elektrika. Krediti so neugodni glede na znane
obrestne mere. Tudi na splošno kupna moč pada. To se pozna :
tudi pri nakupu premoga in drv. Vzroki so poleg padanja kupne \
moči tudi v tem, da se jih veliko odloča, da se bodo greli s kuril-'
nim oljem, drugi računajo na milo zimo, tretji pa bodo manj ku-
rili kot prejšnja leta. ;
Sicer pa imajo pri Lesu dovolj premoga tako iz zasavskih j
premogovnkov kot velenjskega lignita ali premoga iz bosanskih j
premogovnikov. Ce je bila še pred dnevi cena premoga iz Bosne
nižja, zdaj to ni več, saj so uskladili cene s slovenskimi. Tona tr-^
boveljskih kock je ta hip po 2.272.000 dinarjev, velenjski lignit j
pa je po 1.200.000 dinarjev. Občasno prodajajo tudi vzhodno-
nemške brikete, ki gredo zaradi svoje kvalitete izredno dobro V;
promet. Zadnja cena je bila 2.500.000 dinarjev za tono. Vedeti i
pa je treba, da je velik del cene premoga odvisen od železniške-i
ga prevoza, ki je vse prej kot poceni. Premog, ki ga naročite pri'
Lesu, dobite najpozneje v enem tednu.
V zalogi imajo tudi dovolj drv. Prodajajo jih tudi zasebni <
prodajalci, razlika v ceni z družbenim sektorjem pa ni omembe,!
vredna. Preden pa boste »potrkali na les«, se pozanimajte, kak-'
šne mere uporabljajo zasebniki. Največkrat »na oko«, saj nima-J
jo ustreznih merii. To pa pomeni, da boste lahko kupili manjšo,
količino, kot jo boste plačali. j
Vroče nam je že danes. Zaradi poletja, zaradi visokih cen'
premoga. Skoda, da ni mogoče te »vročine« vskladiščiti za zim-
ske dni. Sicer pa, kakšna bo pravzaprav zima? Sekajo Indijanci;
les? Tega nam ni uspelo izvedeti. Zagotovimo pa vam lahko, da;
vročih tem, če čeprav v mrzli zimi, ne     manjkalo ... '
NaV;
TEDNIK ~     avgust 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Tekmovanje v vleki vrvi je bilo izredno razburljivo in napeto; na posaet-
ku fisalai ekipi Grajene in Grajenščaka.
Tudi tekmovanje v malem nogometu je bilo izredno zanimivo in prek
javnega ozvočenja tudi komentirano.
(foto: M. Ozmec)
V Grajeni skrbijo za množično rekreacijo
v teh vročih poletnih dnevih po naših kra-
jih in vaseh potekajo različne športne in za-
bavne prireditve. Da bi vzbudili med krajani
večje zanimanje za množično rekreacijo in
družabnost, predvsem pa da bi vasi v kraje-
vni skupnosti še bolj povezali, so se v KS
Grajena odločili za zanimivo tekmovanje v
malem nogometu in vlečenju vrvi za pokal
krajevne skupnosti.
Prireditev so uspešno izvedli minulo nede-
ljo, 20. avgusta, na asfaltiranem igrišču za os-
novno šolo, sodelovale pa so po dve ekipi (za
nogomet in vleko vrvi) z Grajenščaka, iz Kr-
čevine, z Mestnega Vrha in iz Grajene.
Sodeč po zadovoljivem obisku in aktivno-
sti navijačev iz posameznih vasi je prireditev
dosegla namen in še zdaleč ni bilo pričakova-
ti med krajani tolikšnega zanimanja za tovr-
stne tekme.
Kot je povedal Milan Petek, eden glavnih
organizatorjev in predsednik DTV Partizan
Grajena, so se v društvu odločili, da bodo v
letošnjem letu dejavnost razširili prav na po-
dročju množične rekreacije in družabnosti,
zato nedeljska prireditev zagotovo ne bo zad-
nja te vrste. K sodelovanju želijo pritegniti
tudi čimveč članov — ne glede na starost —
in pričakujejo, da bodo s takšnimi in podob-
nimi športnimi in družabnimi prireditvami
del svojega namena tudi dosegli. Sicer pa so
se odločili, da bo tekmovanje postalo tradi-
cionalno, k sodelovanju pa želijo pritegniti še
ženske in pionirske ekipe, uredili pa bodo tu-
di pravila tekmovanja.
Pravijo sicer, da rezultati teh iger niso tako
pomembni, pa vendar je treba omeniti, da je
vrstni red tako v malem nogometu kot v vleki
vrvi popolnoma enak. Prvo mesto so si pribo-
rili člani ekipe Z Grajenščaka, drugo Grajen-
čani, tretje Krčevina in četrto Mestni Vrh.
-OM
Z i2. seje izvršnega sveta skupščine
občine Slovenska Bistrica
Na 82. seji izvršnega sveta
skupščine občine Slovenska Bi-
strica so med drugim govorili o
stanju pri preskrbi s pitno vodo, o
izvajanju sanacijskih del za od-
pravo posledic neurja ter o sred-
stvih solidarnosti.
Problem pitne vode v občini
Slovenska Bistrica se vleče že od
konca junija letos. V mestu in
okoliških krajih oskrbujejo pre-
bivalstvo z neoporečeno pitno
vodo, ki jo dovažajo s cisterna-
mi, to pa zahteva veliko časa,
predvsem pa sredstev.
V razpravi so člani izvršnega
sveta omenili tudi vaške vodnja-
ke. Do sedaj so jih uspeli očistiti
že okoli 60, vendar se še ne ve,
kako je z oporečnostjo oziroma
neoporečnostjo vode, ker je ke-
mična in baktereološka analiza
vode za zasebnike in menda tudi
za družbeni sektor predraga.
Razpravljalci so ugotovili, da bi
lahko oskrbo z vodo v okoliških
krajih izboljšali z usposobitvijo
ključnih vaških vodnjakov. Go-
vor je bil tudi o vodovodni pove-
zavi med posameznimi kraji v
občini Slovenska Bistrica in s so-
sednjimi občinami, vendar še ni-
majo zagotovljenih sredstev.
Do pričetka pouka v novem
šolskem letu je samo še dobrih
deset dni, zato je potrebno misli-
ti, da bodo pri osnovni šoli in
vrtcu v Slovenski Bistrici name-
stili stalno cisterno.
Neurje v občini Slovenska Bi-
strica je povzročilo za 344 mili-
jard škode. Nekaj solidarnostne-
ga denarja so v občini že prejeli,
drugo pa pričakujejo konec tega
meseca. Največ ga bodo porabili
za popravilo cest in čiščenja pla-
zov, ostalo pa bodo namenili še
drugim, ki jim julijsko neurje
prav tako ni prizaneslo.
Sredstva za sanacijo po neurju
je mogoče dobiti tudi prek ban-
ke, vendar morajo vsi, ki zanje
zaprosijo, imeti sanacijski pro-
gram. Predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Slovenska Bi-
strica Franc Sift je govoril še o
nekaterih zasebnih kmetih — trž-
nih proizvajalcih v krajevni
skupnosti Makole, ki jim je nara-
sla Dravinja 31. julija uničila kr-
mo za živino. Iz sredstev solidar-
nosti bodo pri Kmetijskem kom-
binatu zanje kupili silažno koru-
zo na površini 6 ha.
Vida Topolovec
Torba naredi človeka
»Obleka naredi človeka,« je nekoč dejal nekdo.
Ne ve se natančno, ali je to bil kak šminker, ki je
mislil, da je človek, ali pa je to morebiti bil že kak
naš opičji prednik, ki je ugotovil, da se bo učlove-
čil, brž ko bo nase navlekel kožuh.
Vendar se je sčasoma — z evolucijo oblačenja
— ta pregovor izpopolnil in vsebinsko preobliko-
val.
Tako je polagoma postala najpomembnejši
oblačilni dejavnik učlovečenja — torba. Pri tem je
tako, da ženske torbice, za katere je značilno, da
so prava skladišča najrazličnejše šare, naredijo
žensko. Moške torbe — predvsem aktovke — pa
naredijo človeka. Da o t.i. diplomatskih kovčkih
ne govorim.
Pa si poglejmo, kaj je na aktovkah takega, da
naredijo človeka. Vse se začne že pri imenu — ak-
tovka. Ime namreč označuje torbo, v kateri se no-
sijo — akti (pa ne ljubezenski). Zato je samo po
sebi umevno, da se predvideva za človeka, ki nosi
aktovko, da je intelektualec velikega kalibra.
Prav zato sem tudi sam precej časa zbiral denar,
da sem si lahko kupil aktovko — da sem torej po-
stal človek.
In začuda sem v teh nekaj letih ugotovil, da je
primerna poleg vsega drugega tudi za nošenje ak-
tov in drugih papirjev (vključno z debelimi knjiga-
mi), s katerimi človek naredi največji vtis na sočlo-
veka.
Sicer pa so v prvi meri najbolj primerne za noše-
nje malice, ploščatih steklenic, dežnikov . . .
Le eno pomanjkljivost imajo. V teh vročih pole-
tnih dneh se v njih ne da nositi hladnega piva ...
Fredi
Obnova daljnovoda Podlehnik — Zetaie
Na 9-kilometrski trasi daljnovoda Podlehnik—Žetale potekajo že drugi teden obnovitvena dela. To
so redna dela, ki pa so se zaradi neurja začela predčasno.
Prejšnji teden so delavci Elektrogradenj in montaži z Ljutomera pripravili drogove, ta teden pa so jih
že začeli postavljati in napenjati vode.
Delo bodo predvideno dokončali čez tri tedne.
M. F.
Opremljanje drogov pred postavljanjem.
Govori se...
. . . da bo namesto majhnega
pajka pričel obiskovati Ptuj njegov
večji brat. Odvažal bo avtobuse in
tovornjake, saj se je izkazalo, da ti
vedno pogosteje parkirajo nepra-
vilno. Morda pa zanalašč, v po-
smeh pajkcu, kijih lahko le nemo-
čno opazuje.
. . . da je najmlajša deklica, ki
je neuradno preživljala počitnice
na delovni akciji Slovenske gorice
89, bila stara 8 let. Delala seveda
ni.
. . . da so brigadirji gradili vo-
dovod k vikendu enega bivših
predsednikov IS. Preverili smo —
to ni res. Jeziki so cesto zlobni.
. . . da imajo vodilni delavci tu-
di v poletnem času veliko po-
membnih sestankov, katerih vsebi-
na ni niti toliko pomembna, da bi
se jim zdelo potrebno z njo sezna-
niti javnost.
. . . da je novinarka naše hiše
celo uro zamudila na slovesnost
ob krajevnem prazniku krajevne
skupnosti Ptujska gora. ker je pod
Ptujsko goro čakala, da so končali
z asfaltiranjem ceste v Podlože.
Potrditi je namreč hotela besede
slavnostnega govornika predsedni-
ka sveta krajevne skupnosti, da je
ena od novih pridobitev ob prazni-
ku tudi asfalt na cesti v Podlo-
že...
Haloz ne smemo
pozabiti
Konec minulega tedna seje predsednik republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič znova zanimal za
razmere na območju prizadetih Haloz. Zanimalo ga je predvsem to,
kako učinkovito bo mogoče ukrepati s sredstvi, ki so prispela v ptuj-
sko občino tudi kot rezultat njegovega osebnega prizadevanja. Poleg
sredstev solidarnosti je slovenski izvršni svet namenil občini skoraj 11
milijard dinarjev ugodnih premostitvenih kreditov. Kot je povedal
Milan Kneževič, so nekatere slovenske delovne organizacije pripra-
vljene prevzeti pokroviteljstvo nad družinami v Halozah, in sicer Slo-
venijaies Trgovina, Žito Ljubljana in Lesnina Ljubljana, vsaka za eno
družino. Zavarovalna skupnost Triglav pa za dve družini.
Poslovna skupnost za živilsko industrijo Slovenije bo poslala po-
moč na osnovi seznama potreb, ki ga pripravlja socialno skrbstvo.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pripravljena
odpisati prispevke, prav tako je Elektrogospodarstvo Slovenije za do-
ločen čas pripravljeno oprostiti najbolj prizadete plačila električne
energije.
Prejeli smo tudi seznam tistih, ki so zadnje dni prispevali sred-
stva na poseben žiroračun za pomoč Halozam:
Ana Cvetko, Zg. Polskava — upokojenka 500.000.—
ZSS - Občinski svet Maribor Rotovž 5,000.000.—
Stanko Mlakar Mercator Ptuj 161.010.—
Jožica KOSELE Koper 300.000.—
Stane in Zinka VUNCiC Krško, Šolska 12 300.000.-
Emest JAMER Kidričevo, Mladinska 4 500.000.-
Družina Peterka, Domžale 200.000.—
Inge Florjančič Ptuj 500.000. —
SKUPAJ
7,461.010.-
Jutri tekmovanje
traktoristov
Zveza organizacij za tehniško kulturo Slovenije in organiza-
cijski odbor pri Kmetijskem kombinatu Ptuj pripravljata regij-
sko tekmovanje traktoristov oračev. Tekmovanje bo jutri na par-
celi hipodrom, v neposredni bližini sedeža kombinatove delovne
enote Tumišče. Ker je pred kratkim spodletela organizacija ob-
činskega tekmovanja traktoristov, se bodo lahko jutri traktoristi
pomerili tudi v občinskem merilu.
Ekipe na regijskem tekmovanju so lahko sestavljene iz treh
tekmovalclev, pri tekmovanju pa bo veljal novosprejeti pravil-
nik, ki je usklajen s pravili oranja na svetovnem prvenstvu ora-
čev.
Tekmovanje bo razdeljeno v tri kategorije:
— tekmovanje traktoristov na lahkih traktorjih
— tekmovanje mlajših traktoristov (do 23 let)
— tekmovanje traktoristk
— tekmovanje traktoristov na težkih traktorjih.
Začetek tekmovalnega dne bo jutri, 25. avgusta, ob 7. uri,
ko bodo pričeli sprejemati prijave ekip. Ob osmih bo teoretični
del tekmovanja, ob deveti uri pa start prve skupine v oranju. Or-
ganizatorja vabita čimvečje število tekmovalcev in gledalcev, v
primeru slabega vremena pa bo tekmovanje v soboto ob istem
času in na istem kraju.
JB
Devizni tečaji
STALIŠČE
ODBORA ZA SPREMUANJE IZVAJANJA USMERI-
TEV DRUŽBENEGA DOGOVORA SKUPŠČINE OB-
ČINE PTUJ
1. Odbor za spremljanje ivzajanja usmeritev družbenega do-
govora skupščine občine Ruj je na podlagi podatkov o gibanju
osebnih dohodkov in življenjskih stroškov v letošnjem letu pono-
vno ocenil izhodiščne vrednosti bruto osebnih dohodkov za ob-
dobje januar—julij 1989 in določil oceno izhodiščne vrednosti
bruto osebnih dohodkov za obdobje januar—avgust 1989.
Izhodiščne vrednosti znašajo:
Organizacije in skupnosti s področja negospodarstva, ki v
skladu s samoupravnimi splošnimi akti in družbenim dogovorom
usklajujejo sredstva za bruto osebne dohodke z rastjo v gospo-
darstvu Občine Ruj, upoštevajo ocene o rasti sredstev, kot je
prikazano.
Osebni dohodki v posamezni organizaciji oziroma skupnsoti
zunaj gospodarstva se oblikujejo v odvisnosti od izpolnjevanja
programov dela, razpoložljivih finančnih sredstev in doseženega
dohodka oziroma rezultatov p>oslovanja
2. Sredstva za regres za letni dopust se izplačajo v skladu s
samoupravnimi splošnimi akti, usklajenimi z družbenim dogovo-
rom o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odno-
sov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Uradni Isit
SRS, št. 20/87), s tem da se upošteva, da je v BODg za I—VII
1989 upoštevanih sedem dvanajstin predvidenih sredstev, v
BODg I—VIII 1989 pa osem dvanajstin predvidenih sredstev.
Predsednik odbora:
Boris Horvat, s. r.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
Z4. avgust 1989 —
TEDNIK
13. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJSKA GORA
Prizadevanja niso bila zaman
Sredi avgusta, že trinajstič za-
pored, slavijo krajani krajevne
skupnosti Ptujska Gora svoj
praznik. Posvečen je začetku de-
lovanja Lackove tehnike v Sto-
govcih. Minuli petek so prazno-
vanje pričeli s slavnostno sejo
skupščine, na kateri je govoril
predsednik sveta krajevne skup-
nosti Rado Rodošek. Med dru-
gim je povedal: »Že v prejšnjem
letu smo pričeli gradnjo telefon-
ske linije iz Majšperka proti
Ptujski Gori. Naleteli pa smo že
kar na začetku na problem, sajje
od 85 prijavljenih za telefon po-
godbo podpisalo le 25. Zaradi te-
ga je tudi cena poskočila. Po ne-
kaj sestankih in akciji gradbene-
Slovesnost ob krajevnem pranika je bila pri ackdaBJi Lackovi tehniki v
Stogovcih
ga odbora se je število povečalo
na 40, kasneje na 45 in toliko jih
danes tudi ima telefonski priklju-
ček.
Asfaltirana je tudi lokalna ce-
sta v Podložah. Pri zbiranju pri-
spevkov po pogodbah pri kraja-
nih je čutiti precejšnji padec
standarda, saj ljudje s svojimi
pretežno nizkimi dohodki še ko-
maj zadovoljujejo svoje osnovne
življenjske potrebe. In ni lahko
potem oddvojiti denarja še za iz-
boljšanje stvari skupnega pome-
na. Kljub temu smo finančni de-
lež krajanov zagotovili. S to ce-
sto je končana modernizacija
prometnih lokalnih cest v naši
krajevni skupnosti, kar je lep
uspeh za nerazvito krajevno
skupnost, kot je naša.
Še trši oreh nas čaka pri grad-
nji mostu prek Dravinje v Dokle-
cah. Že dve leti skušamo najti
denar, vendar cene prehitro ra-
stejo. Čeprav naj bi krajevna
skupnost prispevala le 20 odsto-
tkov vrednosti investicije, je tudi
to prevelik zalogaj za nas. Danes
bi most stal dve milijardi dinar-
jev, s krajevnim samoprispev-
kom pa mesečno zberemo le 25
milijonov dinarjev. Kljub temu
pa ne smemo dopustiti, da bi
ostal desni breg med Slapami in
Doleno nepovezan z levim, saj bi
s tem Haloze še bolj zaprli, osa-
mili.
Tudi v tem letu smo nadaljeva-
li prakso iz prejšnjih let, da kra-
jani sodelujejo s svojim deležem
pri obnovi m vzdrževanju krajev-
nih cest. Ta neposredno vloženi
delež v katerokoli cesto kasneje
tudi pripomore k temu, da upo-
rabniki bolj pazijo na cesto in jo
tudi redno vzdržujejo. Posebno
so se letos izkazali pri vzdrževa-
nju ceste proti Savinskemu, pa
tudi krajani ob cesti Ptujska Go-
ra—Sevce.
V Stogovcih gradi Elektro tre-
tjo transformatorsko postajo, ki
bo stala v Vabči vasi, krajevna
skupnost pa je zanjo prispevala
tri milijone dmarjev; polovico te-
ga so zbrali krajani po pogod-
bah. Tako bodo tudi v tem delu
krajevne skupnosti dobili pri-
merno električno napetost.
Na trgu na PtujskiGori skupaj
z Elektrom iz Ptuja in TOŽD
Komunalni servisi obnavljamo
javno razsvetljavo. Znebili se bo-
mo številnih žic, kablov in dro-
gov, ki so do sedaj kazili videz
našega kulturnozgodovinskega
spomenika.
Ob doseženih rezultatih ne
moremo mimo naravne nesreče,
ki je prizadela haloško območje
in nas korak v razvoju upočasni-
la.« Ob koncu se je Rado Rodo-
šek zahvalil krajanom za delo in
denar, ki so ju prispevali za bolj-
ši skupni jutri, ob tem pa pouda-
ril, da delo še ni in še dolgo ne
bo končano.
Slovesnost so nadaljevali s
pionirsko gasilsko vajo, kultur-
nim programom in podelitvijo
priznanj. Priznanja krajevne
skupnosti so dobili: Marija Kra-
než. Emica Rodošek, Milan
Klanjšek, Kristina Butolen, Ja-
nez Fric, članska, mladinska in
pionirska skupina gasilskega
društva, Dušan Potočnik m
Franc Pernat. Bronaste znake
OF pa so prejeli: Turistično dru-
štvo Ptujska Gora, Janez Bede-
nik in Ignac Drevenšek.
Po končani slovesnosti je do-
mače gasilsko društvo pripravilo
na Ptujski Gori veselico. Nasled-
nji dan, v nedeljo dopoldan, pa
je bilo še srečanje starejših obča-
nov. NaV
Ivo Vitez
v Gnjeginjcu Gornjem smo se
za vedno poslovili od našega ve-
likega in iskrenega prijatelja v
bratski občini Varaždin. Ivana
VITEZA. Njegovo ime in delo
sta najtesneje povezana s pričet-
kom, razvojem in uveljavljanjem
medrepubliškega sodelovanja in
delavskih srečanj bratstva in pri-
jateljstva občin SR Hrvatske in
Slovenije.
Sindikalni delavci ptujske ob-
čine smo z njim navezali prve sti-
ke v letu 1960, ko je bil predsed-
nik občinskega sveta ZSH Varaž-
din. Podprl in sprejel je pobudo
občinskega sveta ZSS Ptuj o so-
delovanju med sindikalnimi or-
ganizacijami in delavci varaždin-
ske in ptujske občine, slušatelji
ptujske sindikalne šole pa so
svoj študijski dan organizirali
med delavci v Varteksu. Po ta-
kratnih prvih stikih je s svojimi
vestnimi in izkušenimi sindikal-
nimi delavci izmenjaval izkušnje
s področja sindikalnega dela ter
skupaj z njimi iskal rešitve za iz-
boljševanje delovnih in življenj-
skih razmer delavcev. Rezultat
njegovih in naših skupnih priza-
devanj je bil, da so se v Ptuju 16.
septembra 1961. leta sestali na
prvi skupni seji občinski sveti
ZSH in ZSS Čakovec, Ptuj in Va-
raždin. Sprejeli so temeljna nače-
la o medrepubliškem sodelova-
nju in sklep o ustanovitvi delav-
skih srečanj bratstva in prijatelj-
stva; ta so se pričela v občini
Ptuj 23. aprila 1962. leta. V spo-
min na ta zgodivinski dogodek Je
ob 25-letncii sodelovanja brat-
skih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije 16. septembra 1986. le-
ta v ptujskem delavskem domu
Franca Krambergerja odkril spo-
minsko ploščo. Ta častna naloga
mu je bila zaupana v znak pri-
Ivo Vitez odkriva spominsko ploščo v ptujskem delavskem domu F.
Krambergerja 16. septembra 1986. (Foto: Kosi.)
znanje, ker je bil prvi in najza-
služnejši sindikalni in družbeno-
politični delavec občine Varaž-
din in SR Hrvatske za pričetek,
razvoj in uveljavitev medrepubli-
škega sodelovanja ter delavskih
srečanj bratstva in prijateljstva.
Lik tovariša Ivana se je v pred-
vojnem naprednem delavskem
gibanju kalil med tekstilnimi de-
lavci v Tivaarju. Med vojno je
prestal grozote koncetracijskih
taborišč Dachau in Auschwitz.
Po osvoboditvi je aktivno sode-
loval pri obnovi porušene domo-
vine in na zveznih mladinskih
delovnih akcijah. Ves čas Je bil
zaposlen v tekstilnem kombinatu
Varteks v Varaždinu. V tovarni
in v občini Varaždin je opravljal
številne odgovorne naloge, bil je
tudi predsednik občinskega od-
bora ZZB NOV Varaždin.
Tovariš Ivo Je bil čudovit člo-
vek, tovariš in prijatelj. Bil Je res-
nični graditelj naše socialistične
skupnosti, bratstva, enotnosti,
prijateljstva in sodelovanja med
ljudmi, narodi in narodnostmi.
Žival bo v naših srcih, Ptujčani,
delovni ljudje in občani bratskih
občin pa smo mu za vse opravlje-
no delo pri krepitvi prijateljskih
vezi med ljudmi iskreno hvale-
žni. Feliks Bagar
Vodama v Slovenski Bistrici prične obratovati konec septembra
Omrežje slovenjebistriškega vodo-
voda bo kmalu praznovalo abra-
haraa
Letošnje poletje si bodo Slove-
njebistričani brez dvoma dobro
zapomnili. Ob šoku, da je v vodi,
ki priteče iz njihovih pip in ki jo
črpajo v črpališču Šikole, preveč
aluklora ali bolj po domače pre-
več pesticidov in je ne smejo
uporabljati za pitje in kuho, so
doživeli še tri velika neurja, ka-
kršnih ne pomnijo daleč nazaj in
ki so prizadejala veliko škodo.
Brez dvoma Je posebej pereč
problem v Slovenski Bistrici pit-
na voda, saj jo morajo v mesto
Slovenska Bistrica in nekaj oko-
liških krajev voziti s cisternami,
to pa je dokaj drago. Da vsaj za
nekaj časa rešijo ta problem, se-
daj hitijo z deli na vodarni, ki je
v bivšem kamnolomu v Zgornji
Bistrici.
Veliko neznank je pri vodi v
Slovenski Bistrici, zato smo se
napotili na Komunalno podjetje
Slovenska Bistrica, ki je upra-
vljalec občinskega vodovoda. Šo-
pa je med 25 in 30 odst ki, kar
je v mejah normale, saj je vodo-
vodno omrežje v Slovenski Bi-
strici staro že skoraj 50 let, ga pa
normalno obnavljamo, kolikor
lahko. Katastra komunalnih vo-
dov še nimamo, je pa v delu.
Lansko leto smo posneli vse pri-
govornik je bil Stanko Tišler,
tehnični vodja Komunalnega
podjetja Slovenska Bistrica.
Tednik: Na izvršnem svetu
skupščine občine Slovenska Bi-
strica smo slišali, da se v vodovo-
du izgublja okoli 50 odstotkov
vode in da nimate izdelanega ka-
tastra podzemnih vodov.
Stanko Tišler: To je sicer ne-
koliko pretirana številka, realna
marne vode. v letošnjem letu so
na vrsti sekundarni; predvideva-
mo, da bo celoten kataster pod-
zemnih komunalnih \odov nare-
jen prihodnje leto.
Tednik: Prebivalci Slovenske Bi-
strice se sprašujejo, kateri del
mesta ima neoporečno vodo ozi-
roma kdaj teče takšna voda po
vodovodnih ceveh v drugem de-
lu mesta in kako je z bakteriolo-
ško analizo vode'.'
Stanko Tišlet: Kmalu po 30.
juniju letos, ko je republiški sani-
tarni inšpektor prepovedal upo-
rabo vode iz šikolskih vodnjakov
za kuho in pitje, smo pričeli de-
lati, da oskrbimo z neoporečno
pitno vodo ljudi vsaj tam, kjer je
to možno. Spodnjo Polskavo
smo uspeli prevezati na vodovod
iz Zgornje Polskave. Z že obsto-
ječi n\";vodn i m virom Ošelj (pod
Zgornjo Novo vasjo), ki daje 10
litrov vode na sekunda, nemote-
no oskrbujemo sedaj z neopore-
čno vodo vse ulice levo od poto-
ka Bistrica, razen Tovarne olja.
Kmetijskega kombinata Sloven-
ska Bistrica in Vinarske ulice.
Težko pa je reči, kdaj teče po ce-
veh v drugem delu mesta neopo-
rečna voda. Mogoče je nekoliko
manj oporečna samo ponoči,
vendar je to nemogoče kontroli-
rati. Konzumni vod iz vodohra-
ma Velenik je speljan skozi Bi-
strico, kjer je med tem odvzem
vode. Ta pa je enake kvalitete
kot v vodohramu Črnec, ki dobi-
va še odvečno neoporečno vodo
iz Ošlja. Po baktereoloških anali-
zah je voda neoporečna.
Tednik: V začetku razgovora
ste omenili vodarno v kamnolo-
mu Zgornja Bistrica. Kdaj bo
pričela obratovati in katere dele
občine boste oskrbovali z vodo?
Stanko Tišler: Vodarna v ne-
Analiza vode 9. avgusta glede
na vsebnost ALUKLORA v
vodnjakih Šikole ter vodohra-
mih Velenik in Črnec.
Vodnjak št. I: 0,018 nanogra-
ma
Vodnjak št. II: 0,016 nanogra-
ma
Vodnjak št. lil: 0.002 nano-
grama
Vodohram Velenik: 0.007 na-
nograma
Vodohram Črnec: 0.001 nano-
grama
kdanjem kamnolomu v Zgornji
Bistrici je že zgrajena. Sedaj op-
ravljamo še razna finalna dela.
Obratovati bo pričela konec sep-
tembra letos. S pitno vodo, ki jo
bomo dobili iz potoka Bistrica,
bomo nemoteno oskrbovali ves
drugi del mesta z okoliškimi va-
smi, kjer imajo sedaj oporečno
vodo — Črešnjevec, Leskovec,
Pragersko, Gaj, Stari Log, Ci-
gonco in Videz.
Vida Topolovec
Seznam ulic. ki imajo v mestu Slovenska Bistrica neoporečno vodo
iz zajetja OŠELJ:
Tovarniška. Ulica Borisa Kraigherja. Sernčeva. Levstikova. Travni-
ška. Ulica Sagadinovih. Mladinska. Zidanškova. Štuhčeva. Efen-
kova. Kvedrova. Gortanova. Grogova, Ulica Pohorskega bataljona.
Trg Alfonza Šarha, Titova cesta, Blažičeva cesta in Cesta bratov
Kancler.
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ

(Zgodbe iz let, ko je maš brnet pnžMjal težke dni)
ZAGOVOR IN SODBA V IMENU LJUDSTVA
Obtožbi so sledili zagovori obtožencev: iti so bili v obliki odgovorov
na vprašanja predsednika senata aH tožilca. V uvodu je poročevalec v
Našem delu zapisal:
»Iz zagovorov obtožencev ozitroma njihovega izmikanja točnim od-
govorom je dokazano, da se je banda mogla razvijati in obstojati le zara-
di lega, ker je imela moralno oporo in pobudo v kaplanu ter župniku na
Hajdini, ki sta izrabljala svoj duhovniški položaj in vpliv med ljudmi v
Gerečji vasi.«
Nekaj primerov iz zagovorov:
» Prvi se je zagovarjal Turk Franc. Pojasnil je dejanja iz obtožnice in
dajal zadevne odgovore na vprašanja predsednika senata
Preds. senata: S čim vas je Tomanič prepričal, da je to pravilno, kar
počne?
Obl. Turk: Tomanič mi je rekel, da bo pri nas preobrat, da pridejo
sem Angleži.
Tožilec: Pojasnite, kaj vas je vodilo v banditsko družbo?
Obl. Turk: Tomanič in drugi so mi rekli, da se borijo za krščansko
vero proti komunizmu.
Preds. senata: Zakaj bi se bilo treba boriti za krščansko vero? Ali
vam je kdo branit iti v cerkev?
Obt. Turk: Tako so mi rekli. Govorili so to zato. da bi brisali ljudem
oči. v resnici pa so ropali.
Tožilec: kaj vam je rekel Tomanič o6 priliki, ko je umoril člana NM
Berdona?
Obt. Turk: Ko smo šli po umoru. 14. decembra 1948 domov s Ptuj-
ske gore, mi je Tomanič pri Simiškem napisu rekel: Enega greha sem se
že spovedal pri kaplanu, sedaj se bom moral spovedati še drugega.
Na vprašanje preds. senata, če (^žaluje, kar je storil, je potrdil, da
obžaluje.«
Posebno obširno je opisan zagovor kaplana Planinska.
»Predsednik senata je navedel dejanja iz obtožnice in ga vprašal,
kaj ima na to povedati.
Obt. Planinšek: Zagovor v preiskavi je ločen in ga v celoti povze-
mam. Osebno .sem prišel skupaj pri Burjanovih z banditom Burjanom.
Vedel sem, da je handit. Vsi so vedeli za to bando. vaščani, prijatelji m
znanci, pa je nikdo ni prijavil. Meni ni prišlo na misel, da bi jo jaz prija-
vil.
Preds. senata: Kako morete kol duhovnik ščitili človeka, ki je mo-
rU->
Obt. Planinšek: Zavedam se. da nisem storil svoje državljanjske
dolžnosti.
Preds. Senata: Kako je prišlo do spovedi v cerkvi?
Obt. Planinšek: Juliia 1948 sem vprašal Burjanovo mater, če se ji je ]
posrečilo sina spraviti k velikonočni spovedi in obhajilu. Odgovorila mi '
je, da ne in da bi rada videla, da hi se njen sin spovedal. Rekel sem. da \
mu bom poskusil pomagati ob Marijinem prazniku. Vnebovzetja. 18. av- \
gusta ob 3. uri zjutraj je prišel skupaj z dvema bandiloma. Šli smo na- \
ravnost v spovednico. Vprašal sem jih. če želijo sv. obhajilo. Želeli so in '
sem jih obhajal. Po odhodu iz cerkve sem jim želel srečno pot. O umoru ■.
Knojevcev sem že vedel prej, oni pa pri spovedi tega niso povedali.        \
Preds. senata: Ali imate še kaj povedati' ^
Obt. Planinšek: Neizkušenost sveta me je zapeljala na pot proti tej
oblasti. Lani sredi leta se je moje mnenje spremenilo. Prej sem bil proti \
ljudski oblasti. \
Tožilec: Zakaj ste poklicali bandite k spovedi ponoči? \
Obt. Planinšek: Saj razumete, da tisti fantje ne bodo prišli po dnevi, i
Tožilec: Ali sme duhovnik obhajati bandite. ki so izvršili zločine?   ;
Ohl. Planinšek: Ne sme. Jaz sem jih obhajal, ker mi niso povedali, '
da so umorili Knojevce.
Tožilec: Zakaj niste prijavili zločincev? .'
Obt. Planinšek: Prijavil jih nisem, ker jih drugi niso prijavili.
Tožilec: Ali veste, zakaj ste danes pred ljudskim sodiščem? Ali kot \
duhovnik, ali kot bandit?
Obt. Planinšek: Ne kot duhovnik, ker nisem storil kaznivo dejanje. \
Tožilec: Ali je župnik Skuhala vedel za zločine' Kak je njegov odnos '
do ljudske oblasti?
Ohl. Planinšek: Vedel je. On je do ljudske oblasti ravno lak kol sem
jaz. •
Na vprašanje preds. senata, če obžaluje dejanje, je potrdil, poudaril,
je svojo neizkušenost sveta in dodal: Od zdaj naprej nc ho nikdo nič sli-:
šal o kakem mojem kaznivem dejanju proti državi.«
Podobno so potekali zagovori tudi drugih obtožencev. Potem je v po- ]
ročilu zapisano:
»Priče z dravskega polja in Slovenskih goric so opisale roparske in i
izsiljevalne načine bande. Ljudstvu in sodišču so opisale postopanje ban-1
de pri roparskih in izsiljevalnih akcijah pri zadrugah in privatnikih. Zah-i
icvalc so povrnitev škode za oropano blago. Zaslišan je bil tudi miličnik]
Jamnik. kije bil težko ranjen v Podložah in opisal ves dogodek. Ko gaje i
predsednik senata vprašal, če kaj zahteva za poškodbe ali stroške, je \
odločno dejal: Ne zahtevam nikakega povračila. Zahtevam samo to. da \
so bandili najstrožje kaznovani.« \
V poročilu je še opisano, kakšno dokazno gradivo je bilo sodiču na ;
razpolago, slike o bunkerjih in o tam najdenem orožju, municiji in se-\
znam v bunkerjih najdenih predmetov. \
V nadaljevanju časopisnega poročila je še zapisano: '.
»Ob zaključnem govoru javnega tožilca je ta prečital nekoliko revo-j
lucij iz krajev, kjer se je zadrževala in kjer je morda ter ropala banda. ki\
so bde sprejete med razpravo iz Sel, Ptujske gore, Zetal, tiajdine ita.
Zaključne obrambne govore so imeli branilci, obtoženi pa so poedi-
nično izrazih prošnjo za milostno sodbo.«
V sredo, 23. februarja, popoldne je »po ploskanju množice*( bila ob-
javljena sodba nad obtoženci. Obsojeni so bili:
»Odsotni Koren Ivan na smrtno kazen z obešanjem in trajno izgubo
državljanskih pravic.
Ules Milan, Turk Franc in Toplak Ludvik na smrtno kazen z ustre-
litvijo in trajno izgubo državljanskih pravic.
Tomanič Franc na 10 let prisilnega dela z odvzemom prostosti.
5-letno izgubo državljanskih pravic in zaplenitev premoženja z zakonsko
omejitvijo.
Tomanič Angela na 20 let prisilnega dela z odvzemom prostosti in
5-letno izgubo državljanskih pravic.
Planinšek Franc na 13 let prisilnega dela z odvzemom prostosti,
5-letno izgubo državljanskih pravic in prepoved opravljanja duhovniške-
ga poklica za dobo petih let.
Kajzersberger Ivan na 10 let prisilnega dela z odvzemom prostosti,
5-letno izgubo državljanskih pravic ter zaplembo premoženja z zakonsko
omejitvijo.
Burjan Roza na 15 let prisilnega dela. 5-letno izgubo držav, pravic
ter zaplenitev premoženja z zakonsko omejitvijo.
Skuhala Vekoslav na 6 let prisilnega dela z odvzemom prostosti,
2-letno izgubo držav, pravic in prepoved opravljanja duhovniškega pokli-
ca za dobo dveh let.
Pečnik Franc na 5 let prisilnega dela z odvzemom prostosti in zaple-
nitev premoženja z zakonsko omejitvijo.
Požgan Alojz na 5 let prisilenga dela z odvzemom prostosti in za-,
plembo premoženja z zakonsko omejitvijo.
Osenjak Neža na 8 let prisilnega dela in 2-letno izgubo državlj. pra-
vic.
Turnšek Janez na 5 let in 6 mesecev prisilnega dela z odvzemom
prostosti.
Jerenko Martin na 5 let prisilnega dela in zaplembo premoženja z
zakonsko omejitvijo.
Koren Marija na 7 let prisilnega dela z odvzemom prostosti.
Po objavi sodbe je prisotna množica s ploskanjem dala svoje potrdi-
lo na sodbo.«
Zoper sodbo se je pritožil tako javni tožilec kot tudi večina obsojen-
cev. Vrhovno sodišče v Ljubljani je konec aprila 1949 ugodilo le pritožbi
javnega tožilca. Več obtoženim in obsojenim je podaljšalo odvzem pro-
stosti za 2 do 5 let nekaterim pa dodatno izreklo izgubo državljanskih
pravic za dve leti
Prihodnjič:
Bil sem med prestrašenimi vaščami.
TEDNIK -     avgust 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
ZBOR KRAJANOV
KIDRIČEVEGA
O vodi
Krajani Kidričevega se bodo
v petek, 25. avgusta, zbrali v
domu krajanov v Kungoti.
Vodstvo krajevne skupnosti je
pripravilo zbor krajanov, edi-
na tema pogovora pa bo, kako
rešiti problem oskrbe z vodo
za prebivalce Kidričevega,
Kungote, Njiverc, Apač in Str-
nišča. Analize Zavoda za
zdravstveno varstvo kažejo, da
je voda v teh črpališčih še ved-
no oporečna in krajani te kra-
jevne skupnosti so še naprej ob
cisternah. Dovolj razlogov to-
rej, da so medse poklicali pri-
stojne za te probleme iz ptuj-
ske občine na temeljit pogo-
vor, d. I.
NA GRADBIŠČU NOVEGA DELA PORODNIŠNICE DELAJO ARHEOLOGI
Nekdanji obrtniški del Poetovia
Dela za novi del porodniškega oddelka ptujske
bolnišnice so se pričela. Prvi so zasadili lopato ar-
heologi. Prva odkritja kažejo na obrtniški del ne-
kdanjega rimskega Poetovia, odkrili pa so tudi ne-
kaj grobov. Težko je še reči kaj določnega, nam je
dejala Mojca Vomer-Gojkovič, vodja izkopavanj
pri bolnišnici. Naleteli so na gradbene ostanke, na
sledove peči in veliko črepinj lončene posode, vse
to komaj kakšnih 20 centimetrov pod površino.
Težko je v tem trenutku reči kaj drugega, kot da
gre za obrtniško četrt in tudi to, da so bili prejšnji
posegi (vodovod, elektrika) narejeni brez arheolo-
ških raziskovanj ter da se je takrat izgubila marsi-
katera dragocenost.
Na izkopavališču delajo arheologi iz Zavoda za
naravno in kulturno dediščino Maribor in ptujske-
ga muzeja. Arheologi obljubljajo, da bodo dela
končali v predvidenem roku 45 dni, če jim le ne bo
vreme preveč nagajalo. Delajo cele dneve, tudi ob
sobotah in nedeljah, saj se zavedajo, da gradbeni-
ki in z njimi investitorji že težko čakajo, kdaj bodo
Ostanki (verjetno) gospodarskega objekta.
sprostili gradbišče. Ker pa običajno denarja za ar-
heološka izkopavanja ni, čaka investitorje na ptuj-
skem terenu najprej pač arheološki poseg v teren.
NaV,
Kdo je kdo v ekološkem gibanju
Društvo za zdravo življenje iz
Ljubljane, ki se v javnosti poja-
vlja tudi kot Ekološki zbor Lju-
bljana, se v zadnjem času pred-
stavlja še z enim imenom: Zveza
zelenih na Slovenskem. Ker s
tem vnaša v ekološko gibanje in
javnost nejasnost, želimo opozo-
riti na nekatera dejstva.
Kot nam je znano, se je s tem
imenom Ekološki zbor Ljubljana
(alias Društvo za zdrave življe-
nje) pričel v javnosti pojavljati v
času priprav na ustanovno skup-
ščino Zelenih Slovenije (v neka-
terih gradivih smo do ustanovi-
tve uporabljali delovno ime Gi-
banje zelenih Slovenije, nekateri
novinarji pa nas napačno ozna-
čujejo kot Zvezo zelenih). Na
sam dan ustanovne skupščine pa
je bilo na valu 202 prebrano tudi
naslednje sporočilo: »Poklicali
so nas tudi predstavniki Zveze
zelenih, ki deluje v okviru
SZDL'ja. Ti pa napovedujejo
svoj zbor 8. julija v Kočevskem
rogu.«
Ekološki zbor Ljubljana (ali-
as ...) v svojih proglasih obja-
vlja, daje prva tovrstna politična
zveza v Sloveniji, da ne sodeluje
z drugo takšno na novo ustano-
vljeno zvezo (Zeleni Slovenije)
niti z Zvezo društev za varstvo
okolja Slovenije.
Zeleni Slovenije podpiramo
vse ekološke iniciative na Slo-
venskem in želimo z njimi tesno
sodelovati. To našo pripravlje-
nost smo osebno izrazili tudi
Mareku Lenardiču, ki je spiritus
movens Ekološkega zbora Lju-
bljana (alias . . .). Lenardič ponu-
jenega sodelovanja ni sprejel.
Nasprotno, večkrat je celo prote-
stiral proti naši napovedani usta-
novitvi. Stojnice Ekološkega
zbora Ljubljana (alias . . .) pred
ljubljansko Metalko in Maxi-
marketom, s katerih poleg druge-
ga bruha tudi ogenj in žveplo na
Zelene Slovenije, so le nadalje-
vanje njegovega početja.
Ne glede na to smo Zeleni Slo-
venije z Lenardičem in Ekolo-
škim zborom (alias . . .) še vedno
pripravljeni sodelovati na posa-
meznih konkretnih projektih.
Odločno pa odklanjamo izrablja-
nje ekologije za uresničevanje
prestižnih ambicij. Varstvo oko-
lja za Zelene Slovenije namreč ni
stvar prestiža, ampak vprašanje
preživetja. Občanom, ki so se na
stojnicah Ekološkega zbora (ali-
as .. .) želeli včlaniti v Zelene
Slovenije, sporočamo, da bomo
obširnejšo organizirano akicjo
včlanjevanja sprožili letošnjo je-
sen. Do takrat pa so pristopne iz-
jave k Zelenim Slovenije dostop-
ne na telefon (061)' 312-381,
312-659.
V Ljubljani, 26. julija 1989
Podpredsednika izvršnega
odbora Zelenih Slovenije:
Vane Gošnik in Mauricio
Olenik
Kako bomo odslej ravnali s pesticidi
Veliko se je te dni pisalo in govorilo o vzrokih za
onesnaževanje podtalnice na Dravskem polju. Be-
sedica EKOLOGIJA ali morda lepše rečeno NA-
RAVOVARSTVO (beseda ekologija je iz grških be-
sed: oikosdom in logos = veda, znanost) je prišla
na naslovne strani časnikov, v svojih govorih so jo
pričeli uporabljati vsi, tudi tisti, ki so zanjo morda
sedaj prvič slišali. Doslej so namreč z njo »tečnari-
li« samo strokovnjaki, pa še kakšni mirovniki, zele-
ni in drugače obarvani alternative!. Kdo bi jih je-
mal resno?!
Ob tej ekološki nesreči so si ljudje, povsem nor-
malno, postavili vprašanje: Kdo je kriv? Onesnaže-
valcev okolja na tem prostoru je gotovo veliko. Za
nekatere osnesnaževalce vemo, za druge pa najbrž
tudi ne ali vsaj doslej nismo vedeli. Pa vendarle, ker
je v tem primeru šlo predvsem za onesnaževanje
podtalnice s pesticidi, to je s kemičnimi sredstvi za
varstvo rastlin, sta bila izpostavljena predvsem dva
potencialna onesnaževalca: izdelovalec teh kemi-
čnih pripravkov (Pinus iz Rač) in pa porabnik teh
sredstev (kmetijstvo).
Kemijska industrija je »umazana« industrija
Klasična kemijska industrija spada v skupino t. i.
umazanih ali ekološko oporečnih industrij. Načini
onesnaževanja (polucije) so različni: odpadne vode
(odplake), strupeni (toksični) plini, odpadne snovi
(balast). Torej gre za onesnaževanje voda, zraka in
tal. Večina kemijske industrije onesnažuje na vse tri
načine. Nekje bolj, nekje manj.
Danes so nam znani tehnološki postopki za čišče-
nje odpadnih voda in emisije strupenih plinov, le
pri čiščenju tal se zatika. Odpadne vode čistimo v
čistilnih napravah. Možni so trije načini čiščenja:
mehansko, fizikalno-kemijsko in biološko. Največ-
krat se uporablja komcinacija dveh ali pa vseh treh
načinov čiščenja. Emisijo strupenih plinov prestre-
zamo in prečiščujemo s nitri. Kako pa čistiti tla,
zemljo? Odgovora na to vprašanje ne poznam. Ne-
kaj nam mora biti jasno; vsi trije mediji (voda, zrak,
tla) imajo naravno sposobnost samočiščenja. To je
povezano s t. i. nosilnostjo medija, vendar smo prag
te nosilnosti že zdavnaj presegli. To pa ima za po-
sledico rušenje naravnega ravnotežja (mimogrede:
voda, ki je bila uporabljena v nekem tehnološkem
procesu in nato ponovno izpuščena v okolje pregre-
ta, torej Je njena temperatura višja za nekaj stopinj
od vode v okolju, Je ekološko oporečna voda, ker
lahko stresno deluje na živalstvo in rastlinstvo v vo-
di — primer JE Krško).
Tovarna Pinus iz Rač Je del kemijske industrije.
Vse napisano velja tudi zanjo. Moram priznati, da
podrobno tehnologijo v Pinusu ne poznam. Zato Je
najbolje prisluhniti, kaj o tej problematiki pripove-
dujejo sami vodilni strokovnjaki te tovarne: »Treba
Je ločiti Pinus iz obdobja, ko besede ekologija še ni-
smo poznali, od Pinusa, ko se Je o ekologiji prvič
nekaj slišalo.
Prvi smo bili v svoji panogi v Jugoslaviji, ki smo
zavarovanje okolja spravili na to, mislim, da visoko
raven,« pravi direktor Pinusa Stanko Murko (Ve-
čer, 3. 8. 1989). Davor Bauman pa dodaja; »V Pinu-
su zajemamo celo vse meteorne (onesnažene, op. D.
S.) vode in Jih prečistimo kemično in biološko. Vse
ostanke sežigamo. V ozračje pošljemo občasno le
nekaj malega plinov, pa še to bomo zajeli z nekaj
dodatnimi filtri,« (Večer, 3. 8. 1989).
To so seveda vzpodbudne besede in ni razloga,
da Jim ne bi verjeli. Še posebej zato, ker priznavajo,
da so pred leti dokaj neodgovorno ravnali z odpad-
ki in seveda prispevali k onesnaževanju okolja. Me-
nim, da Je takšna miselnost vodilnih strokovnjakov
v Pinusu edino možno vodilo k zmanjšanju onesna-
ževanja okolja. Priča namreč o visoki ekološki os-
veščenosti ljudi v tej tovarni, ki odvaja nemajhna
sredstva in vlaga veliko strokovnega znanja v pre-
prečevanje podobnih katastrof Mi se namreč ke-
mijski industriji ne moremo kar tako, čez noč, odre-
či. Moramo pa delovati predvsem preventivno.
Kmetijstvo v začaranem krogu
Intenzivno pridelovanje hrane Je pogosto podpr-
to z vedno večjo uporabo pesticidov, to pa nujno
ruši naravno ravnotežje oziroma razmerje med
škodljivci in njihovimi naravnimi sovražniki. Tak-
šna pretirana uporaba pesticidov pa povzroči pri
škodljivcih pojav rezistence (razvoj odpornosti). Ta-
ko po daljši uporabi nekega pripravka organizmi
postanejo odporni proti temu sredstvu, velikokrat
zelo hitro razvijejo odpornost tudi proti drugim pe-
sticidom. Zato Je kemijska industrija prisiljena pro-
izvajati vedno nove vrste pripravkov z drugačno
aktivno snovjo. Ne smemo pa pozabiti, da tretiranje
s pesticidi pogosto zajame tudi naravne sovražnike
škodljivcev in Jih uniči (zato Je morda izraz pesticid
— pesti, lat. = kuga, epidemija; caedere,
lat. = usmrtiti, ker gre pač za uničevanje škodljiv-
cev, manj primeren od izraza BIOCID bios,
gr. = življenje; caedere, lat. = usmrtiti, saj ubija
vsa živa bitja in pogosto ne samo škodljivcev). Tako
smo torej prisiljeni v neskončno tekmo: škodljivci
postajajo odporni, mi pa moramo iskati vedno nova
uničevalna sredstva.
Iz vsega tega sledi, da tudi kmetijstvo spada med
»umazane« dejavnosti! Najbrž bo držalo, da nazaj
na ekstenzivno pridelovanje hrane ne moremo. Tre-
nutno prenehanje uporabe pesticidov v kmetijstvu
bi pomenilo ogromen izpad pridelka. Tega pa si ne
moremo privoščiti. Kaj torej lahko storimo?
Zdi se mi, da se v kmetijstvu s pesticidi ravna ze-
lo malomarno, da ne rečem nestrokovno. Pri tem
mislim tako na družbeni sektor kot na zasebni, saj
se slednji nemalokrat ravna po prvem. Vse preveč Je
še škropljenja »na pamet«, če Je to potrebno ali pa
ne. Vse preveč se škropi preventivno, po vnaprej
pripravljenih škropilnih načrtih, ki se največkrat se-
stavljajo takrat, ko je največ časa t. J. pozimi, pogo-
sto pa se avtomatično prepisujejo iz leta v leto. Te-
mu ustrezno se nabavljajo tudi škropiva, ki jih Je
pač potem potrebno potrošiti, da se ne kopičijo za-
loge. Marsikje Je še tako!
Tega se Je še kako zavedal dr. Stojan VrabI, ko se
Je že pred leti zavzemal za t. i. »integrirano ali
usmerjeno varstvo« rastlin. Takole Je zapisal: »Pri
usmerjenem varstvu rastlin želimo doseči, da bi
škropili res samo po potrebi, torej na podlagi po-
prejšnjega opazovanja pojava bolezni in škodljiv-
cev in takrat, kadar povzročitelji bolezni in po-
škodb dosežejo neko kritično število ali >prag škod-
IJivosti<. Pri tem gre osnovno razmišljanje v smeri,
da Je škoda, ki bi Jo povzročile bolezni in škodljivci
pri majhnem pojavu, neznatna, vsekakor pa manjša
od stroškov kemičnega varstva, če niti ne upošteva-
mo škode, ki Jo prizadenemo koristnim vrstam, in
drugih vidikov varstva okolja.« Misel pa končuje
takole: »Šele ob doseganju kritičnega števila škod-
ljivcev, to Je ob takem pojavu, ki bi povzročil vsaj
dvakrat večjo škodo od stroškov škropljenja, se
odločimo za kemično zatiranje!« (Varstvo sadnih
rastlin in vinske trte, skripta VAŠ, 1981.)
Vsekakor takšen način uporabe pesticidov zahte-
va poglobljeno strokovno znanje, ki bistveno odsto-
pa od tiste, ljudske: »Če se ne boš učil, boš pa na
kmetiji ostal.« Strokovnjak, ki se ukvarja s kemično
zaščito rastlin, mora biti široko strokovno podko-
van, tudi ali pa še posebej ekološko.
Zavračanje odgovornosti o tokratni zastrupitvi
podtalnice s pesticidi s strani nekaterih kmetijskih
strokovnjakov Je golo sprenevedanje in nojevsko
tiščanje glave v pesek. »Ce bi podtalnico zastrupili
kmetijci, se onesnaženje ne bi pomikalo od enega
ali dveh centrov,. . . kmetje so do nedavnega kupo-
vali v glavnem atrazinske pripravke, voda pa Je za-
strupljena z alaklorom . . .« (Dežurni krivci ničesar
ne rešujejo. Večer, 26. 7. 1989), meni mag. Franci
Bauc z Višje agronomske šole v Mariboru. Istega
dne v isti številki Večera pa lahko preberemo, da
naši normativi dovoljujejo 5 mikrograma atrazina
na liter vode, v Križni jami pa so na njenem severo-
zahodnem področju z analizo ugotovili kar 143 mi-
kro g/l atrazina, kar Je skoraj 30-kratno povečanje!
Prepir o tem, ali gre za točkasti ali razpršeni vir
onesnaževanja podtalnice. Je neproduktiven vse
dotlej, dokler ne zagotovimo sistematične, sprotne
in vseobsegajoče kemijske analize voda, katere re-
zultati pa bodo neodvisno in strokovno interpretira-
ni. Do takrat pa bo še potrebno marsikaj počistiti
pred svojim pragom!
Kam torej z odpadki?
Količina odpadkov narašča s tehnološkim na-
predkom. Značilno za naravo Je, da svojih odpad-
kov (mrive rastline in živali) ne kopiči, saj ima svo-
jevrsten sistem encimov, ki odpadke spreminjajo in
vračajo v izhodiščne hranilne snovi. V to naravno
ravnotežje pa vedno bolj posega človek z industrija-
lizacijo, kjer pa se samo okrog 2 "n odpadnih snovi
vračata v proizvodnjo, kar 98 "u pa tako ali drugače
onesnažuje okolje. Odpadke odmetavamo, zažiga-
mo, spuščamo v vodo ali trosimo po okolju (ureje-
na ali neurejena odlagališča).
Človeštvo danes ne pozna trajne rešitve proble-
ma odpadkov! Demon Je ušel iz steklenice in težko
ga bo spraviti nazaj. Preti nam, da se bomo zadušili
v lastnih odpadkih! V razvitih deželah, kjer Je indu-
strijska rast hitrejša in večja. Je ta problem izredno
pereč. Poskušajo ga rešiti na ta način, da umazano
industrijo selijo v manj razvite dežele, tja pa tudi za
ustrezno plačilo odlagajo strupene odpadke. Toda
to Je samo začasna rešitev. Je odlaganje problemov
za določen čas. saj vendar živimo vsi na istem pla-
netu! Prej ali slej bo potrebno poseliti, industrializi-
rati tudi te kraje, puščave, stepe in savane, če bomo
hoteli ob tej demografski eksploziji sploh preživeti.
Predelava strupenih odpadnih snovi Je v nekate-
rih primerih mogoča. Na ta način Je možno dobiti
manj strupene ali pa celo neškodljive produkte, ki
jih Je mogoče ponovno uporabiti. Toda ta način iz-
redno draži proizvod, tako da si ga lahko privoščijo
le najbogatejše dežele. Drug način Je sežiganje od-
padkov pri visokih temperaturah v posebnih pečeh.
Vendar ta način problem rešuje samo delno. Pri
tem postopku pride do sproščanja strupenih plinov,
ki pa onesnažujejo zrak. Vprašanje Je tudi. kam s
pepelom, v katerem so še preostanki toksinov.
Tudi v našem primeru Je sežiganje odpadkov v
Pinusu in odvoz onesnažene zemlje z enega kraja
na drugega samo gašenje požara. Je začasna rešitev
akutnega primera in nima trajnega značaja. Trajna
rešitev Je samo ena: ukiniti in zapreti vso umazano
industrijo! Toda sli smo to zmožni storiti! Danes
NE, morda Jutri. Za ta Jutri pa moramo delati že
danes. Vlagati bo potrebno v razvoj odpornih rast-
linskih vrst, dobljenih s pomočjo genetskega inženi-
ringa, v razvoj biološkega načina zatiranja bolezni
in škodljivcev in ne nazadnje v razvoj kemijskih pri-
pravkov z minimalno toksičnostjo aktivnih snovi
itd.
Ali smo lahko optimisti?
V pričujočem zapisu sem se omejil samo na ones-
naževanje vode s pesticidi. Ničesar nisem rekel o
onesnaževanju z umetnimi gnojili, s strupenimi pli-
ni, s freoni, ki razkrajajo ozonsko plast v ozračju in
nas tako prepuščajo katastrofalnemu efektu »tople
grede«, o radioaktivnih odpadkih in tako naprej in
tako naprej. Vsakomur, ki ga ta problematika zani-
ma, bi priporočil v branje knjigo znanega ameriške-
ga popularizatorja znanosti Isaaca Asimova »Pri-
bliževanje katastrof«. Ne verjamem, da bo po pre-
branem lahko še kdo optimistično zrl v prihodnost.
Če se povrnem na v uvodu postavljeno vprašanje
kdo Je kriv, bi dejal, da verjamem v stroko, v zna-
nost, ki pa mora biti povsem samostojna in neobre-
menjena z dnevno politiko^ Samo ta in takšna nam
lahko omogoči preživetje. Žal Je danes tako, da nad
stroko budno bdijo razne političnobirokratske
strukture, tako na najnižjih občinskih ravneh pa vse
do vrha piramide. To nam nazorno potrjuje zapis
Tomaža Prusa z Biotehniške fakultete v LJubljani:
»Planerji, ki imajo skoraj vedno arhitekturno-grad-
beniško strokovno izobrazbo, izdelujejo planske
dokumente, ki Jih potrjujejo družbenopolitične
skupnosti. Pri pripravi planov tako predstavljajo
filter (zaradi omejene ekološke izobrazbe), ki upo-
števa, večkrat pa tudi ne, ekološke značilnosti pro-
stora, čeprav temeljna znanost (pedologija ali zna-
nost o tleh) daje ustrezne podatke,« in trditev pod-
krepi s primerom: »Žal opažamo v Sloveniji zelo
neustrezno izobrazbo ljudi na položajih, ki odloča-
jo o ekoloških posegih v prostor. V eni od dolenj-
skih občin, ki ima velike težave s pomanjkanjem vo-
de in njeno biološko oporečnostjo, odloča o iskanju
novih vodnih virov kv mizar!« (podčrtal D. S.; so-
botna priloga Dela, 29. 7. 1989).
Krivci so torej znani, samo vloviti Jih je nekako
težko?!       Danilo Starček, inž. agr.. inž. kem. teh.
35 let Mercatorja
Izbire Panonije Ptuj
Minulo soboto je bilo v Mercatorju Izbiri Panoniji Ptuj nadvse
slovesno. Ne samo da je bila že sedma Mercatorjeva noč — srečanje
delavcev te trgovske organizacije s potrošniki — pred blagovnico, am-
pak je bila tega dne tudi slavnostna seja samoupravnih organov te de-
lovne organizacije. Ob tej priložnosti so podelili 117 delavcem jubilej-
ne nagrade za deset, dvajset in trideset let dela.
Posebno priznanje — ZLATO ZNAČKO M — pa so dobili:
Marija Alt, poslovodkinja v poslovni enoti Guma;
Stanislav Arbajter, viličarist v poslovni enoti Blagovni center;
Marjana Berghaus, vodja izmene v poslovni enoti Papirnica —
galanterija;
Milenko Biškup, vodja oddelka v poslovni enoti Skladišče Slove-
nja vas;
Marzin Brodnjak, vodja prešivalnice v delovni enoti Tekstilna
zaščitna konfekcija;
Lizika Brumen, vodja oddelka v poslovni enoti Steklo — porce-
lan;
Franc Fišer, varnostnik v TOZD Zaščita;
Adolf Hvaleč, trgovski potnik v TOZD Veleprodaja;
Anton Janžekovič, vodja pravnega sektorja v delovni skupnosti;
Janko Kline, poslovodja v poslovni enoti Vograd;
Marija Kokol, obračunovalka kooperacijske proizvodnje;
Marija Kosec, namestnica poslovodje v poslovni enoti Gorišni-
ca;
Marija Malinger, namestnica poslovodje v poslovni enoti Cici-
ban;
Anica Perko, koordinatorka komercialnih opravil v TOZD Zašči-
ta;
Terezija Rozinger, vodja družbene prehrane v delovni skupnosti;
Marija Vidovič, obračunovalka kalkulacij v TOZD Maloproda-
ja;
Dragica VrabI, poslovodkinja Pepsibara.
Srečanje delavcev in potrošnikov, letos v znamenju 35-letnice
Mercatorja Izbire Panonije, je še en dokaz več, da za potrošnika ni
dovolj samo odpreti trgovino in čakati, da pridejo kupci, ampak je
treba narediti nekaj več.
NaV
V vrtu
v SADNEM VRTU je v drugi polovici avgusta in prvi polovici
septembra, ko so mladike v primernem muževnem stanju, čas za ce-
pljenje na način okulacije ali očeslanje na speče oko.
Okulacija je najbolj razširjen način cepljenja. Uporabljamo jo
skoraj pri vseh sadnih in tudi pri nekaterih drugih rastlinah — drevni-
nah. Med vsemi načini cepljenja dosežemo z njo največjo prijemlji-
vost. Tako cepimo najhitreje, najmanj poškodujemo podlago, potre-
bujemo samo eno oko iz mladike cepiča in ne potrebujemo cepilne
smole. Okuliramo lahko v dveh časovnih obdobjih, in sicer: v začetku
junija na živo oko, ki še isto leto požene mladiko in to do jeseni nor-
malno dozori, in v drugi polovici avgusta na speče oko, ki se do konca
vegetacije še vraste v podlago in odžene mladiko v naslednji pomladi.
Cepimo, če je le mogoče, v vlažnem in oblačnem vremenu, ob
sončni pripeki pa, da se ne bi cepilno mesto prehitro osušilo, primer-
no zasenčimo, cepiče pa zavijemo v vlažno krpo. Cepimo z ostrim ce-
pilnim nožem tako, da na čistem mestu podlage zarežemo v lub v
obliki velike črke T do lesa I do 2 cm široko in približno 3 cm dolgo
zarezo. Nato s topim zgornjim delom noža privihamo kota zarezane-
ga luba na obe strani (slika c). Iz cepiča (slika A) odrežemo plosko-
vno po dolžini od spodaj navzgor oko 1,5 cm pod in nad očesom ta-
ko, da zarežemo čimmanj v les. Vendar pa ne smemo zarezati tako
plitko, da bi poškodovali osnovo očesa (slika b). Tako odrezano oko
v obliki ščitka primemo za ostanek peclja lista in ga vložimo za zavi-
han lub na podlagi (slika d). Ščitek porinemo v zarezo podlage tako.
globoko, da je cel pod lubom. Zgornji del cepiča še z rezilom porav-
namo, da se prevodne cevi podlage in cepiča čim tesneje spojijo, nato
pa cepilno mesto (slika e) precej tesno zavijemo z rafijo ali podobnim
vezivom. Že po kakih petih dneh lahko ugotovimo uspeh cepljenja ta-
ko, da se rahlo dotaknemo ostanka peclja. Ce odpade ali je odpadel
že prej, je bilo cepljenje uspešno. V nasprotnem primeru lahko okula-
cijo ponovimo, če je podlaga še v soku. Po treh tednih cepljenja odtr-
gamo vezivo s cepilnega mesta, da preprečimo zaraščanje veziva v
lubje.
Vrtičkarjem priporočam, da se preizkusijo pri tem nadvse zani-
mivem opravilu, ker jim bo cepilni uspeh in s tem žlahtnjenje rastlin v
največje zadovoljstvo. ]
Odrez očesa s cepiča.
Vložitev očesa za lub podlage.
V ZELENJAVNEM VRTU je krompir dozorel, ko cima porjavi
in odmre. Da bi v shrambi čim dalje vzdržal, ga moramo za izkop
predhodno pripraviti. Ce je nasad krompirja zdrav in ni zapleveljen,
še v tem času vegetira in temu primerno prirašča, zato nič ne hitimo z
izkopom, če pa smo sadili slabo seme in je bil površno obdelan, slabo
gnojen ali pa ga je uničila plesen — nekateri pravijo, da ga je ubila
megla — pa nasad kaže vse znake zrelosti in potrebo po takojšnjem
izkopu.
Preden krompir izkopljemo, pokosimo odmrlo cimo, da se go-
molji ne bi okužili s plesnijo, zaradi katere že gnijejo v zemlji, še bolj
pa po izkopu. Pokošena cimo in plevel, zlasti če jo je napadla krom-
pirjeva plesen, posušimo in sežgemo, s čimer uničimo glive plesni in
semena plevelov. Ce pa sežiganje ni izvedljivo, pa pokošeno maso ta-
koj odstranimo z grede ali njive in kompostiramo. Na velikih površi-
nah za uničevanje cime uporabljamo herbicide, tega pa vrtičkarjem
nikakor ne priporočam, ker ima mehanično uničenje za zdravo okolje
mnoge prednosti pred kemičnim.
Najmanj še 10 dni po odkosu in odstranitvi cime krompir pusti-
mo v tleh, da se kožica na gomoljih dovolj utrdi. Izkop opravimo ob
ne prevlažni zemlji in toplem vremenu. Kopljemo z motiko, še bolje
pa z vilasto lopato, s katero lažje ohranimo gomolje pred mehanični-
mi poškodbami. Z izkopanim krompirjem moramo pazljivo ravnati,
da pri prekladanju ne dobi udarcev in mehaničnih poškodb. Pred
vkladiščenjem se mora .v temnem, toda zračnem prostoru dobro posu-
šiti.
Kako krompir hranimo in kako z njim ravnamo v skladišču, pa ;
prihodnjič, ko se bomo pripravljali na shrambo vrtnin prek zime.     j
Miran Glušič, ing. agr.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. avgust 1989 —
TEDNIK
Osemdeset let kultumo-prosvetnega društva Alojza Zorana iz Podgorcev
Začetki KPD Alojza Žurana iz
Podgorcev segajo v 1909. leto, ko
je bilo ustanovljeno v Osluševcih
BRALNO DRUSTVO V SVE-
TEM LENARTU PRI VELIK!
NEDELJI. Postalo je množično
zbirališče mladine, prirejali so
številne igre in z njimi gostovali
tudi v sosednjih krajih. Z začet-
kom prve svetovne vojne je pre-
nehalo vsako delovanje na kul-
turno-prosvetnem področju. De-
lo so ponovno pričeli 1918. leta
in ustanovili IZOBRAŽEVAL-
NO DRUŠTVO. Še istega leta so
uprizorili igro Domen in jo zai-
grali v prostorih šole in na vrtu
gostilne Kovačec iz Osluševec. V
okviru društva sta nekaj časa de-
lovala pevski zbor in tamburaški
orkester.
Kmalu pa je društvo zašlo v
težave. Ko je imelo težave tudi
komaj ustanovljeno društvo v
Podgorcih, so združili svoje moči
in sedež društva prenesli v Pod-
gorce. Z združenimi -močmi so
Mlajša rolklorna skupina iz Podgorec.
Mešani pevski zbor pod vodstvom Tanje Korparjeve.
ponovno oživili dramsko sekcijo,
aktiven je bil tudi pevski zbor.
Za društveno knjižnico so naku-
pili precej knjig. Njihov fond se
je iz leta v leto večal. Prišlo je
1941. leto, ko so mnoge sloven-
ske knjige gorele. Ogrožena je bi-
la tudi društvena knjižnica,
knjižnica v šoli in knjižne zbirke
posameznih učiteljev.
Čas vojne je bil tudi čas kul-
turnega molka v Podgorcih. Ta-
koj po končani vojni so ustanovi-
li KPD Alojza Žurana in to je
nosilec kulturno prosvetnega de-
lovanja vse do današanjih dni.
Veliko dela pri kulturno-pro-
svetnem delu so ob drugih vložili
učitelji šole v Podgorcih. V tem
času so uprizorili veliko gledali-
ških del, imeli so dober pevski
zbor, ki pa je v začetku šestdese-
tih let zaradi odhoda pevovodja
razpadel. Ves povojni čas so pri
KPD ALojza Žurana vlagali veli-
ko truda v obnovo in širitev dvo-
rane. 1978 leta je bila ustanovlje-
na še folklorna skupina.
To je samo kratek prerez zgo-
dovine društva. Kako poteka de-
lo pri KPD danes, nam je pove-
dal predsednik društva Stanko
Kukovec. »V našem društvu je
trenutno najbolj aktivna folklor-
na skupina. Sedaj smo vključili
tudi otroško folklorno skupino,
ki je bila sicer ustanovljena pri
osnovni šoli. Ker pa je mentor
zunaj osnovne šole, smo menili,
da naj bi ta skupina delovala v
okviru KPD. Vemo, kakšen je
problem s plesalci, in če vzame-
mo v odraslo skupino že vplesa-
ne pare, je potem delo veliko la-
žje. V našem prosvetnem društvu
deluje tudi skupina za obujanje
starih običajev, ki prikazuje stare
navade in obrti ne samo ob praz-
nikih naše krajevne skupnosti,
temveč nastopajo tudi na občin-
skih srečanjih podobnih skupin
iz drugih društev in krajev.«
Pri KPD Alojza Žurana iz
Podgorcev so imeli pred leti do-
bro vpeljano dramsko sekcijo, pa
je prenehala delati, največ zaradi
pomanjkanja strokovnega kadra,
ki bi sekcijo vodil.
Menda pa se društvu bližajo
boljši časi, vsaj kar se tiče stro-
kovnega kadra. Na pobudo akti-
va kmečkih žensk iz Podgorcev
je pred dvema mesecema nastal
mlajši mešani pevski zbor pod
vodstvom Tanje Korparjeve. Po
vztrajnem delu so se domači pu-
bliki, ki pa ni več zadovoljna
prav z vsem, tudi  predstavili.
Navdušenje je bilo seveda veli-
ko. Ugodne kritike so vzpodbu-
Stanko Kukovec — predsednik
KPD Alojza Žurana iz Podgor-
cev.
dile ne samo mlad epevce, tem-
več tudi mlado zborovodkinjo, ki
na ormoški glasbeni šoli poučuje
klavir. Seveda želijo, da mladin-
ski mešani zbor postane kmalu
član KPD Alojza Žurana.
Letos se pripravljajo na svoj
veliki jubilej. Precej starega arhi-
va so zbrali in ob 12. prazniku
krajevne skupnosti Podgorci tudi
pripravili priložnostno razstavo.
Centralna proslava ob njihovem
jubileju bo novembra letos.
Vida Topolovec
... .....    .  .^ iato: EmaŽ^
65 let gasilstva v Obrazu
v nedeljo, 6. avgusta, je Gasilsko društvo Obrez praznovalo 65-letnico ob-
stoja. Zbralo se je okrog 100 članov in članic ter veliko število ljubiteljev gasil-
stva. Predsednik društva Alojz Vesenjak je pozdravil vse goste iz občinske gasil-
ske zveze, predstavnike DPO, pokroviteljico Anico Bezjak ter Martina Habjani-
ča. gasilska društva občine Ormož ter društva sosednje Hrvaške.
Ob predstavitvi kronike je predsednik dodal, da seje društvo 65 let večina
financiralo samo, saj SIS opremlja samo centre. Kljub temu pa si je GD s po-
močjo krajanov zadnjih 10 let zgradilo gasilsko spravišče ter dom kulture, kate-
rega uporabljajo vsa društva ter organizacije Obreza.
V tem domu je dvorana, ki sprejme več kot 400 ljudi, ter vsi potrebni pro-
stori. Društvo si je nabavilo najmodernejšo opremo za gašenje ter druge ele-
mentarne nesreče. Nadaljnja sredstva zbirajo za sodobno gasilsko vozilo.
Ob koncu so podelili priznanja članom za dolgoletno delovanje. Prikaz ga-
šenja s topom so izvedle gasilke iz Središča ob Dravi, gasilci iz Loperšic in Vita-
na-Koga. Po končanem programu so gasilci Obreza pripravili družaben večer s
srečolovom. Vera Lazar ;
V ptujskem muzeju      ^
največ Belgijcev        \
v primerjavi z lanskim prvin' polletjem je zbirke ptujskega
muzeja na gradu v letošnjih šestiL mesecih obiskalo sedem odsto-
tkov obiskovalcev več. Med 25.899 obiskovalci je bilo največ Bel-
gijcev, sledijo jim Nizozemci, Avstrijci, Nemci in Angleži. V zad-
njih dneh pa je največ Italijanov. Samo v juliju je muzejske zbirke
obiskalo 2.276 obiskovalcev, od tega je bilo 724 tujcev.
TEDNIK
— 24. avgust 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
Na obisku pri Štefki
Petkovi
že deset let se v juliju v eni izmed naših alpskih dolin sliši
veselo žveglanje ormoških otrok. To so mladi člani Planinskega
društva Maksa Meška iz Ormoža, ki se v tednu dni, kolikor ta-
t)or traja, naučijo številnih veščin bivanja v naravi in o gorah.
Pa pa so njihovi trebuščki prijetno polni vsega, kar imajo radi,
deset let skrbi Štefka Petek s Hardeka pri Ormožu.
Jo poznate? Ja ali pa ne! Or-
možani, Hardečani in številni
obiskovalci nekdanjih dobro or-
ganiziranih tombol Gasilskega
društva Hardek se je spomnijo
po ajdovih pogačah, ki jih je ob
takih priložnostih napekla več
kot 70 v »biku«, kot pravijo v Pr-
jekiji peči, ki je postavljena na-
lašč za tako peko. Kakšne neki
so te ajdove pogače? Hm — sli-
ne se vam cedijo ob pogledu na-
nje, ko pa jih pojeste, primerno
tople, pa čutite prijetno ugodje.
Štefko Petkovo zelo dobro po-
znajo njeni nekdanji sodelavci
pri Slovinu — Kmetijskem kom-
binatu Jeruzalem-Ormož, kjer je
dolga leta skrbela za »personal-
ne zadeve«, pa Hardečani, saj je
še vedno aktivna doma na vasi
— pri vaškem odboru SZDL, pri
invalidih, gasilskem društvu,
aktivu kmečkih žensk — in seve-
da pri Planinskem društvu Mak-
sa Meška iz Ormoža. Tu jo še po-
sebej dobro poznajo vsi mladi
planinci. Z otroki resnično zna
ravnati. To je še vedno ostanek
njenega učiteljevanja, s katerim
se je ubadala povojna leta, a se
je zaradi razmer, ki v šolstvu niso
bile rožnate, preselila v pisarno.
Če se še za trenutek povrnei.io
k njenim aktivnostim, moram
omeniti najin pogovor, ki je na-
stal pred približno dvajsetimi le-
ti. Dejala je nekako takole: »Veš,
saj človek ne more živeti samo
od domačega.dela. V življenju je
še kaj drugega, kar lahko ob do-
mačem delu postoriš. To te dela
mlado.« To bo menda odgovor
na marsikaj, kaj bomo v tem se-
stavku še povedali o naši znanki
Štefki Petkovi, ki pa ima eno sla-
bo lastnost — ne mara, dajo kdo
fotografira. Zato smo si fotogra-
fijo za današnji portret sposodili
v albumu Planinskega društva.
Vprašala sem jo, kako je prišla
do »poklica« kuharice v planin-
ski poletni šoli.
»Bilo je pred desetimi leti, ko
so člani Planinskega društva
Maksa Meška iz Ormoža pripra-
vljali prvo poletno šolo v dolini
Trente. Domov je prišla hčerka
Štefka in povedala, da so se o ta-
boru že vse pomenili, samo ku-
harice ne morejo dobiti nikjer.
Pristala sem, ker z mladimi rada
delam. Mislila sem si pač tako:
Če kuham doma za številno dru-
žino, bom zmogla tudi to.«
Preden nadaljujemo o tem, ka-
ko se je njena kuharska kariera
nadaljevala, moramo povedati,
da so pri Petkovih na Hardeku
vsi člani planinskega društva,
ona in mož že od 1962. leta, ko je
bilo v Ormožu ustanovljeno pla-
ninsko društvo, otroke pa sta s
planinstvom »zastrupljala« po-
stopno, zato ni nič čudnega, če
so ravno oni danes (ob številnih
drugih Ormožanih — njihova
imena bi predolgo naštevali) go-
V vodstvu planinskega tabora v Matkovem kotu (druga z leve v dmgi vr-
sti)        .    _      ^_ , .. , _
nilna sila društva. Sedaj redno
hodijo v planine že Štefkini vnu-
ki.
O prvem letu kuharske kariere
v planinski poletni šoli mi je
Štefka zaupala, da le ni tako
enostavno kuhati za tolikšno
množico ljudi. Tisto prvo leto,
ko še niso vedeli za prave količi-
ne, so peljali s sabo skoraj pre-
več hrane. Sedaj je iz leta v leto
boljše, tega problema ne poznajo
več. Natanko vedo, koliko vsega
potrebujejo, denimo, za 60 la-
čnih ust v enem tednu.
Tabor so postavili vsako leto v
neokrnjeni naravi, nekoliko
vstran ob »civilizacije«. Štefko
sem zato vprašala, kako je s hla-
dilnimi napravami, saj so dnevi
tudi v planinah topli, hrano pa si
prav vso — od mesa in zelenjave
do drugega — pripeljejo od do-
ma. Smeje mi je povedala, da to
pač opravi narava sama. Vedno
Štefka Petkova
šotorijo ob čisti, hladni in bistri
planinski vodi, ki jo uporabljajo
za vse, pa tudi za hlajenje. Tako
učijo mlade planince, kako pre-
živeti v naravi, kjer nimaš vseh
civilizacijskih dobrin.
Povrnimo se h kuhiaji inkaha-
nju. V desetih letih si je Štefka
znala vzgojiti pravi team, kjer
vsak natanko ve, kaj mora storiti.
Brez teh zvestih pomočnikov bi
težko shajala.
Seveda me je zanimalo, kaj ku-
ha mladim in tudi nekoliko sta-
rejšim planincem. Preden mi je
zaupala jedilnik, je povedala, da
mladi radi jedo vse. kar skuha. K
vsemu brez dvoma pripomore tu-
di čist in hladen gorski zrak.
Za zajtrk jim ponavadi skuha
žgance in jih zabeli z domačo za-
seko, ki jo pripeljejo od doma.
Ob njih ponudi še mleko ali belo
kavo. Redko se zgodi, da kdo
žgancev ne je. Najbolj običajno
kosilo je juha, rižota in solata.
Za večerjo si pečejo klobase na
paličicah, ob tabornem ognju.
Ce pa so čez dan še lačni, so ved-
no na razpolago kruh, zaseka,
pašteta in še kaj drugega. Na vo-
ljo je vedno \ ečja količina čajev,
sokov in tudi mleka, če so le v
kraju, kjer so v bližini kmetije z
več kravami. Lansko leto so ime-
li obilo mleka, ker so taborili na
Jezerskem. Ob dnevih, ko odide-
jo na turo, jih čaka enolončnica
in jo z užitkom pospravijo.
Ob prijetnem klepetu mi je po-
vedala, kaj vse otroci delajo čez
dan. Pohvalila je vse, ki se ves
dan trudijo okoli otrok, da so ti
neprestano zaposleni in pri tem
nimajo časa razmišljati o neum-
nostih, ki se dogajajo vedno ta-
krat, ko niso dovolj zaposleni. V
taboru se vedno nekaj dogaja,
najlepše pa je zvečer, ko posede-
jo ob tabornem ognju in pod
gorske vršace zadoni lepa doma-
ča pesem. Posebno skrbno se pri-
pravijo za konec. Takrat povedo
o vsem, kar so v tednu dni doži-
veli v gorah.
V pogovoru je omenila tudi
dobro sodelovanje planinskega
društva s teritorialno obrambo,
oddelkom za ljudsko obrambo
pri skupščini občine Ormož in
občinsko telesnokultumo skup-
nostjo. Brez teh pomočnikov bi
si težko zamislili poletno planin-
sko šolo mladih planincev iz Or-
moža.
Ko sem jo vprašala, kdaj ima
največ dela v taboru, je poveda-
la, da je to prvi in zadnji dan. Pr-
vi zato, ker morajo najhitreje po-
staviti tabor, Štefka pa hiti s pri-
pravo hrane, zadnji dan pa zato,
ker morajo na hitro ptospraviti
vse in očistiti prostor za sabo, da
pridejo še pravi čas na muro, ki
jih odpelje v Ormož.
Menda ni potrebno posebej
pripovedovati, da se otroci nave-
žejo na teto Štefko, saj je do njih
materinska in vsa razumevajoča.
Ko se naslednje leto odločajo o
svoji udeležbi v planinskem ta-
boru, je tudi prijeten spomin na
teto Štefko, ki jih je imela tako
rada in za njih lepo skrbela, ti-
sto, kar jih med drugim ponovno
pritegne v tabor.
Vida Topolovec
V PTUJU PRVA ZASEBNA LOTERIJSKA
PRODAJALNA
Video-loto Fortuna
Marjan Ovčar, ki je v začetku
leta na Bregu odprl videostudio
Fortuna, se je odločil, da svojim
obiskovalcem obogati ponudbo z
igrami na srečo. Tako je v sode-
lovanju z loterijskim zavodom
Slovenije sredi avgusta postal
Ptuj bogatejši za prvo zasebno
loterijsko prodajalno. Lokalček
na križišču zagrebške in maribor-
ske ceste na Bregu pa je sedaj
dobil novo ime: Video-loto For-
tuna.
Poleg vseh vrst športnih napo-
vedi ponuja obiskovalcem tudi
različne srečke, tudi za igrico
3 X 3, ekspresno loterijo in še
kaj. Skratka kadar je v studiu
gneča za videokasete, lahko obi-
skovalci poskusijo tudi srečo v
istem prostoru. Tako čas mine
hitreje — pa še razburljivo in za-
bavno je. -OM
Marjan Ovčar s svojo pomočnico v prvi zasebni loterijski prodajalni v
Ptuju. (Foto: M. Ozmec)
Ali ne bi šlo tudi drugače
čeprav sem bil v prejšnjih letih redni obiskova-
lec poletnega kopališča v Kidričevem, sem se iz ra-
zličnih vzrokov, med katere štejem tudi veliko sla-
bega vremena, letos odločil obiskati ta objekt ko-
maj v drugem tednu meseca avgusta, jn to za raz-
mere kopalca ob pozni, to je 15. uri. Čas navajam
predvsem zato, ker je z njim povezano tudi moje
razmišljanje v nadaljevanju prispevka.
Moj prvi obisk sicer priljubljenega kopališča je
naredil name v primerjavi z lanskim letom, nekaj
prijetnih, pa tudi manj prijetnih vtisov. Ti gotovo
niso samo moji, pa sem si jih zato odločil zabeleži-
ti v našem Tedniku, saj ta skoraj zagotovo pride
tudi v roke tistim, ki jim je misel namenjena, in se
bodo z menoj strinjali ali tudi ne.
Predvsem bi želel pohvaliti lastnika objekta in
tiste, ki si prizadevajo, da bi bilo počutje obisko-
valcev v tem objektu kar najlepše, saj so v za ko-
palce mrtvi sezoni uspeli storiti nekaj kakovostnih
sprememb oz. izboljšav v samem objektu. Verja-
mem, storili so, kolikor je bilo v njihovih močeh in
s sredstvi, ki so jih imeli v ta namen na razpolago.
Hvala vam v imenu kopalcev.
Sedaj pa bi želel opozoriti še na za nekatere si-
cer majhne, morda celo nepomembne, pa vendar
opazne pripombe. Ko sem prišel k blagajni kopa-
lišča, mi je sicer prijazni mlajši fant ponudil karto
2a 10.000 dinarjev, pa sem si rekel; »To pa je zares
Poceni«. Kljub temu me je zanimalo, koliko je ce-
lodnevna karta (jaz sem prišel komaj ob 15. uri). Z
nasmeškom mi je odgovoril, da je to celodnevna
l^arta. Vprašanje zakaj tako se mi je porajalo že ob
danem odgovoru, vendar sem spoznal pravi ne-
smisel tega že po slabi uri in pol kopanja, ko se je
stemnilo in pričelo močno deževati. Videl sem, da
je sicer vljudni redar pošiljal kopalce iz bazena.
T^orej je bilo za vse kopalce tega dne konec kopa-
nja.
Ob tem sem se vprašal, s kakšnim zadovolj-
stvom so odšli s kopališča tisti, ki so plačali vstop-
nino, pa se niso uspeli, ne upoštevajoč dež, niti
prav namočiti. Teh, kot sem sam videl, ni bilo ma-
lo.
Da se bomo pravilneje razumeli: Ne, nikakor
me ne moti cena vstopnice, ta je — odkrito rečeno
— majhna ob vseh današnjih stroških. Moti me sa-
mo to, da plačujejo tisti, ki uživajo storitve kopa-
lišča od zgodnjih jutranjih ur do poznega popol-
dneva, enako ceno kot oni, ki si po bolj (za nekate-
re tudi manj) napornem delavnem dnevu zažele le
popoldanske osvežitve.
Pogrešal sem tudi v prejšnjih letih prisotne pro-
dajalce sadja. Redarji so bili pred leti opaznejši,
mislim uniformirani ali vsaj s trakom, kar jim je
dajalo drugačen videz in morda tudi več avtorite-
te. Sedaj se »izgubljajo« med kopalci in ne dvo-
mim, da jih marsikateri niti ne »posluša«. To sem
tudi sam opazil, saj ko je nedisciplinirane kopalce
opozarjal, da je prepovedano skakanje v bazen, je
bilo, kot da ga niso niti videli, kaj šele slišali. In
rezultat temu je bil ničeven. Skakanje so nadalje-
vali, starejši kopalci in ženske so upravičeno nego-
dovali nad njihovim početjem.
Prav gotovo bi veljalo resneje razmisliti, ali po-
puščati razgretim skakalcem ali izgubiti starejše
kopalce ter predvsem matere z otroki, ki so med
drugim tudi večji potrošniki tamkajšnjih gostin-
skih storitev in prav gotovo tudi v številčni večini.
Tega nisem napisal zlonamerno, temveč v želji,
da bi bilo v razmislek ob iztekajoči se poletni sezo-
ni, ki prav gotovo ni bila bogata s sončnimi dnevi,
pa je tako še kako pomembno, koliko kopalcev
bomo prihodnje leto privabili v ta sicer zelo lep
športno-rekreativni objekt. Kljub temu da sem iz
nekoliko oddaljenejšega kraja, sem nekako nave-
zan tudi na kraje v ptujski občini.
Viktor Horvat,
Partizanska 39.
Slov. Bistrica
I KMEČKI PRAZNIK NA DESTRNIKU
Prihodnje leto dva dni
l^p« število <>bisWo>alce» sf jt » nedeljo popoldan zbralo na deve-
tcfli iradKiuiidlturn pra/niku na Destrniku. Okoli UM) prizadevnih do-
mačinom )t pripra>il(i prika/ kmt^-kih opravil. Sodelovalo je 25 skupin
na ui/ouh in prikolicah. prika/o»ak pa so predice, terilje, mlatev z ra-
zličniiTii pripomočki, peko kruha, žganjekuho in domače obrti, med nji-
■i pos(    I pleteajc košar.
i a doputdaa so prizadeval člani tudi prvič zakurili krušno peč v no-
tes taristkaca daaa, v katerega so vložili veliko truda.
Predscdaik Otauu- Simoaič je povedal, da je zelo vesel, ker je v
draštva idiko piindi laft doančuov, ia da se bodo prihodnje leto odlo-
čili za dvedacvai kiMBu prazaik.
Skcr pa je Ml popoldan na Destrniku lep. Vozovi so bili vzorno pri-
pnvljeai, Ijadje pa so prikazovali običaje in opravila z veseljem in pono-
soaL Zavedajo se poieaa tradicije, svojih korenin In vloge, ki jo ima
proaSaaje tek ohičajrr aa mlajše rodove. Pridružili so se jim tudi neka-
teri obrtaiki z doaMČo obrtjoiAadrej in Marija Hrnja sta razstavila %yo-
je laacrac iaJcIkc
Žjcmskt iz draStra so poskrbele, da je Iz krušne peči v domu pridlša-
lo po gibaaicak ia doančem kruhu, k prijetnemu vzdušju pa sta prispe-
vala aasaaiM Prijatelji in srečelov.
d. d.
Gasilska vaja na
poseben način
v oi]ganizaciji gasilskega centra Videm je bilo 13. avgusta na rela-
ciji Tržcc—Podlehnik—Leskovec—Videm zanimivo gasilsko tekmo-
vanje. Šlo je za prvi gasilski reli, v njem pa so sodelovali gasilski avto-
mobili in gasilci vseh šestih društev centra ter iz okoliških društev, pa
tudi iz pobratenih gasilskih društev v sosednji republiki Hrvatski.
Priprava za odvzem vode iz Dravinje v Vidmu pri Ptuju.
Na reliju ni šlo za hitrostno vožnjo, temveč v prvi vrsti za preiz-
kus pripravljenosti in tehnične brezhibnosti gasilcev, gasilskih avto-
mobilov in opreme. Med potjo so morali gasilci opravljati razne nalo-
ge, od reševanja ljudi izpod ruševin, vezanja gasilskih vozlov, prepre-
čevanja širjenja travniškega požara v gozd do — za konec — mokre
gasilske vaje. Pri vsem tem se je najbolje odrezala ekipa gasilskega
društva Sela. jB
Jubilej zakoncev Hribernik
v petek dopoldne so delavci Osnovne šole Toneta Žnidariča obiskali svoja
bivša soddavca — ravnatelja Franca Hribemika in njegovo ženo, učiteljico Ka-
ntino. Tcrfaatni obisk je imel poseben pomen: zakonca Hribernik sta namreč
slavila rojstna dneva — Franc 80-. njegova žena pa 85-letnico. V prijetnem kle-
petu so vsi skupaj obudili marsikak spomin na pestro življenjsko pot obeh pro-
svetaijev — od selitve po raznih šolah v Slovenskih goricah in drugih štajerskih
knph (Franc Hribernik je bil namreč zaradi nasprotovanja predvojnemu kleru
vd&tdoat kazensko premeščen), do medvojnega izgnanstva in povojnega gara-
nja v šoli in zunaj nje. Pa je v obeh še kljub vsemu veliko duševne moči. Ta ju
ohranja čila in zdrava v jeseni življenja.
Karolina in Fraac Hriberaik se lahko s ponosom ozreta na prehojeno ži-
vljenjsko pot.
In ko boste Franca Hribemika srečali na nakupovalnih pohodih po Ptuju
— on je namreč v družini nabavni —, se lahko s spoštovanjem spomiite njego-
ve živijcnjske potL Poti uatelja, ravnatelja, inšpektorja, kulturnega delavca (vse
življenje se je posvečal glasbi — instrumentalni in petju) in dražbenopolitične-
ga zanianca. fti ma vsaj v mislih, če ga osebno ne poznate, zaželite enako kot
mi: »Se na omoga leta vam in vaši življenjski sopotnici!«
jš
Na pot s Kmečko zvezo
Podražaica Slovcaske kmečke zveze Ptuj in občinska Zveza slovenske
kmečke mladine pripravljata strokovno ekskurzijo > sosednjo avstrijsko Ko-
roško. Namea dukarzije je spoznati avstrijsko bančništvo in zadružništvo,
ogledali p si bodo tadi nešano družinsko kmetijo. Ekskurzija je toliko po-
MCibacjsa v tem čas«, ko so tudi naše zadružništvo, kmetijsko bančništvo ia
kmetijrtv* nasploh aa pomembni prelomnici.
Ebkan^a bo 29. avgusta, prijave pa zbirajo do zasedbe mest v avtobu-
sa. Pl^tile ae bbka v Sredaješotsken centru — v kmetijski zbornki. Cena
iikla je orno 1» timč dmarjev.
JB
8 - ZA KRATEK ČAS
24. avgust 1989 -
Dober dan! Gremo, hitro, tak skoro po kalop. Mica že zove:\
»Lujz, grema .slive pobirat, saj vidiš, da jih je rta tleh, kak da bit
toča tukla . ..« I
Frdamane slive, reseti jih je tejko, kak hi jih bik naprda. ]
Tak smo pač včosik po domačen rekli. Pobrali jih bomo in snop-]
seka kuhali. Pa de naša Jula šlivovitz na nemško .švercala. Saj
vete, da nas tam v glovnem po Jadranskem morji in slivovki po-\
znajo. Nekaj pa te le izvožamo — sunce, morje in šnops. Jaz in
šnops si glih nesma vejka prijotela. Tak v čaj si ga že spistin anih
por kapljic, drgačik pa trte tota pijača nič ne mika.
Popudne pa mislima z Mico še nekaj na vrti delati. Zaj srna
si loto delo fejst modernizirala. To ovokrot sem kupa na ptuj-
skem Ožholtovem sejmi novi polavtomatski stroj japonske izde-
lave, ki se mu provi »jako-zamaši«. Da vas ne bi firhec montra.
vam morem, toto japonsko čudo še malo opisati: vzdigneš ga v
višino glave ah pa še malo višje, zamahneš proti zemlji in se zari-
je v rodno grudo. Mi pač v Prlekiji totemi stroji po domočem mo-
tika provimo. Boj jako zamahneš, boj zemljo prekopleš. .. Na-
sploh sma mija z našo Mico našo kmetijo fejst s tokšnimi japon-
skimi stroji modernizirala. Srp je firme jako-zamaši, kramp glih
tak, kosa tudi. Eni so pač politologijo, sociologijo in drugo do-
študirali, jaz in še dosti meni podobnih pa smo strokovnjaki za
motikologijo, krampologijo in drugo. Na picologijo pa se itak vsi
dobro spoznamo.
Te pa bodi zadosti. V soboto se dobimo vsi tisti moški, ki
imamo gorico na en kol, in ženske, ki imajo njivo na eno brozdo,
na našem prazniki ptujske Kmetijske zadruge. Malo bomo za-
plesali in se poveselili in pozohili na probleme. Nože, ročice in
druga hladna orodja prinesite kre sebe. Po možnosti še šurc —
za čreva domu nesti. Tak je negda bilo, gnes pa na srečo neje
več. Pa srečno, dobimo se dobre volje! Vaš LUJZEK.
fEDNIK
— 24. avgust 1989
ZA RAZVEDRILO - 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
Z4. avgust 1989 —
TEDNIH
Nastanek in razvoj karateja
PIŠE: SILVO
VOGRINEC
Nastanek karateja in borilnih
veščin sploh je ozko povezan z
indijskim menihom Bodidarmo,
začetnikom zenovske filozofije.
Leta 520 je prišel na Kitajsko, da
bi širil svojo vero, nato pa je
ostal v hramu Sao-Lin vse življe-
nje. Takoj je opazil, da so duhov-
niki v hramu slabega zdravja za-
radi nepremičnih in dolgotrajnih
meditacij in je zato uvedel vadbo
KAT, to je spleta posameznih
vaj, ki so oponašale gibe živali.
Gibi so vsebovali spretnost, hi-
trost in moč. Te KATE v skoraj
nespremenjeni obliki vadijo v
Šao-Linu še danes in ravno iz te-
ga narodnega običaja telesne
aktivnosti so se razvile borilne
veščine, saj se je v KATAH z leti
nabralo vedno več borilnih ele-
mentov napada in obrambe.
Otok Okinavvo loči od Kitaj-
ske   samo   Vzhodno   Kitajsko
morje (tako je npr. Šanghai dva-
krat bližje kot Nara in Kyoto,
stari prestolnici Japonske), zato
je na arhipelagu Rjukju prevla- ,
doval kitajski vpliv tudi v času, i
ko je Japonska že postala nočna ]
centralistična država. j
Leta 1372 je Sato, kralj Okina- ]
we, prisegel zvestobo kitajskemu \
cesarju iz dinastije Ming. Med j
Kitajsko in arhipelagom Rjukju j
je vzcvetela gospodarska in kul-v«
turna povezanost. Takrat so na :
Okinavvo prinesli kitajsko boril-
no veščino šao-lin-čun-fa ali, kot
so ji pravili Japonci, KEMPO in
jo povezali z lokalno borilno ve-
ščino, ki je dobila ime TOTE ali
KITAJSKA ROKA.
Leta 1429 je kralj Šo Haši
združil Okinavvo in prepovedal
nošenje orožja, kar je bistveno
pripomoglo k živahnejšim trgo-
vinskim zvezam s Kitajsko, Indo-
nezijo, Malezijo, Korejo... S
tem so na Okinawo prinesli še
druge borilne veščine in z njimi
obogatili lokalno veščino TOTE.
V 17. stol. se prične moderno
obdobje za Japonsko in razmero-
ma mirno obdobje traja skoraj
več kot dve stoletji. To je bil čas,
za katerega je osnove postavil
veliki reformator šogun Injeasu
Tokugavva. Za njega je leta 1609
japonski klan Satsuma osvojil ar-
hipelag Rjukju in strogo kazno-
val nošenje kakršnegakoli hlad-
nega orožja. Prepovedan je bil
tudi kempo in Tokugawa ni do-
volil niti proizvodnje ceremoni-
alnih katan, samurajskih mečev.
Takrat so se praktiki kitajskega
kampa  in  okinawskega toteja
skrivaj združili. Trenirali so po-
noči s posebnim poudarkom na
krepitvi telesnih udarnih povr-
šin, tako da so kasneje lahko z
golimi rokami zlomili in ubili sa-
muraja v oklepu. Položaj na Oki-
nawi ni bil rožnat. Po gozdovih v
gorah in v džungli v nižini je kar
mrgolelo razbojnikov, ki so ropa-
li in požigali vasi. Kmete so
ustrahovali tudi ronini (človek
val), potujoči samuraji brez go-
spodarjev. Iz tega časa izvira tu-
di razvoj kobuda, t. j. uporaba
poljedelskega orodja kot orožja,
npr. nunčaki, tonfa, kama ipd.
Znanje kampa in toteja se je
prenašalo ustno in v obliki kat,
tako da pisnih virov iz tistega ča-
sa ni. V spominu sta ostala samo
dva eksperta. Prvi je leta 1761
svojo veščino demonstriral na
Okinawi Kitajec Kušanku (nje-
gova veščina se je ohranila v
obliki dveh kat: kanku-dai in
kanku-šo). Drugi pa se je rodil
leta 1733 in se proslavil pod ime-
nom Sakugava Tote ter velja za
prvega uradnega mojstra »kitaj-
ske roke«.
Pogumni posamezniki so kljub
uradni prepovedi kempa pluli
celo na Kitajsko, da bi lahko
preučevali kitajske metode bor-
be. Ponavadi so se vračali s svo-
Llmetniška vizija in realnost!
jim sistemom ali pa so ga razvili
kasneje. V 19. stol. je okinawska
veščina tote dobila svojo končno
obliko. Razširila seje v tri smeri:
naha-te, šuri-te in tomari-te. Na-
zivi stilov so po krajih, kjer so se
oblikovali. Naha-te se je združil
z borilnimi stili južne Kitajske
(tang lang in wing čun), ki so da-
li posebne tehnike rok, nizke
udarce nog in glasno trebušno
dihanje. Na Japonskem so to ka-
rate stili šitoryu in godju-ryu. Su-
ri-te in tomari-te sta se združila v
en stil, ki je ohranil naziv šuri-te.
Karateisti so se pogosto dokazo-
vali v borbi z razjarjenimi biki.
Kasneje se je združil s stili iz se-
verne Kitajske. Šuri-te je nekoli-
ko spremenjena oblika šaolin-
skega tila. Vsebuje več nožnih
udarcev, več blokad in normalno
dihanje. Danes so to karate stili
šotokan, wado-ryu idr. Za šurite
šolo je zanimivo omeniti tudi po-
datek, da je bil stil pretežno
ofenziven in se je najbolj odda-
ljil od kitajskega originala.
Sčasoma so se spremenile oko.
liščine, zaraai katerih so se obli,
kovali takšni stili borbe. Okina-
wa je namreč leta 1879 postala
ena od japonskih prefektur, s či-
mer se je spremenil tudi položaj
kmeta: ta ni bil več prepuščen
anarhičnem ropanju razbojni-
kov, temveč ga je sistematično iz-
koriščal japonski fevdalni si-
stem. Veščino tote so pričeli ne-
govati tudi pripadniki bogatejših
slojev, ljudstvo pa se je vse manj
ukvarjalo s svojimi sistemi bor-
be. Predavanja toteja niso bila
več tajna, a je karate šele I. 1902
dobil mesto, ki mu je šlo. Tega
leta je bil na pobudo največjega
karateista tistega časa mojstra
Anka Itosuja Jasucuneja oki-
nawski tote uveden v javne šole.
Kakšen je bil v tistem času vi-
deti karate, najlepše odraža ži-
vljenje mojstra Jasucuneja, ki je
izšolal velikane karateja, kot so
bili Funakoši Ginčin, Kenva Ma-
buni, Chosin Cinbana, čoki Mo-
tobu idr. Itosu je že v 16. letu pri-
čel trenirati pri znanem mojstru
Macomuri. Ze kot mladenič je
postal legenda, ko je v mestu Na-
ha ubil razjarjenega bika. Nedol-
go zatem je premagal vse karate-
ke, ki so bili takrat šampioni,
med njimi tudi daleč znanega
Tomayoseja. V svoji karieri bor-
ca je ubil dva oborožena razboj-
nika, medtem ko je mnoge dvo-
boje sprevrgel v šalo zaradi svoje
izpopolnjene veščine.
Svoj najznamenitejši dvoboj je
imel Anko Itosu leta 1905, ko je
bil star že 75 let. Do boja je pri-
šlo na zahtevo policije, ki je po-
veličevala judo na račun karate-
ja. Takšno stališče je seveda iz-
zvalo ponosno okinawsko tradi-
cijo borilnih veščin. Očividci so
kasneje trdili, kako osupljivo je
bilo gledati starega Itosuja ob
močnem in samozavestnem moj-
stru juda Načiju. V kritičnem tre-
nutku borbe je Nači skočil na
nasprotnika v želji, da bi izvršil
met, a se je v hipu zgrudil brez
zavesti. Udarec, ki mu ga je Ito-
su zadal v območje pleksusa, je
bil tako bliskovit, da se skoraj ni
videl. V tišini je Itosu z metodo
prve pomoči Načiju vrnil zavest.
V čast karateja in tistega, kar
krasi pravo veščino, je stari moj-
ster dejal prisotnim: »Zapomnite
si karate!«
ZVEZNI SELEKTOR IVKOVIČ:
Košarka je šport
velikih mest
Po prijateljskih tekmah, ki so jih odigrali košarkarji Ciboae, Voj-
vodine in Sibenke * dvorani SŠC na Ptuju, je trener Vojvodine in zvezni
selektor Dušan Ivkovič odgovarjal ekskluzivno za Tednik.
Do 18. avgusta so Šibenka,
Vojvodina in Cibona trenirale na
Rogli. Zakaj ste izbrali prav Ro-
glo?
ivkovič: Že nekaj let prihaja-
mo sem. Na Rogli so namreč iz-
redno dobre razmere za trening,
tako hoteli, postrežba kot tereni,
zrak. Žal ni za košarko primerne
dvorane.
Zato ste gostovali v ptujskem
SŠC. Kako vam je všeč naša dvo-
rana?
Ivkovič: Odlična je. Je tipičen
primer športne dvorane za celo-
dnevno delo. Tri ločena igrišča
izvrstne možnosti, seveda pa na
Ptuju manjka kaj drugega.
Vi ste tudi trener košarkarjev
Vojvodine iz Novega Sada. Kako
načrtujete treninge?
Ivkovič: Pomembne so osebne
izkušnje trenerja, upoštevati pa
je potrebno tudi literaturo, izkuš-
nje drugih. V tem obdobju želim
izboljšati telesno pripravljenost
igralcev, saj je poletje čas, ko
športniki nasploh niso v dobri
formi. Treningi vključujejo še va-
je za moč, hitrost in tehniko.
Kako poteka dan vrhunskemu
košarkarju?
Ivkovič: »Tu na Rogli vstaja-
mo ob osmih, zajtrkujemo, od
desete do dvanajste ali trinajste
ure treniramo, nato kosimo, po-
čivamo do šestnajste ure in tride-
set minut, malicamo in zvečer od
šestih do osmih ponovno trenira-
mo. Ob triindvajseti uri mora biti
" popoln mir, torej spanje.
Ce organiziramo še kakšno
predavanje ali dodatni trening,
je dan prepoln. Kakšni bodo re-
zultati, pa bomo videli . ..
Kot selektor državne reprezen-
tance izbirate igralce po vsej drža-
vi. Kakšni so vaši kriteriji pri iz-
boru?
Ivkovič: V prvi vrsti upošte-
vam individualno kakovost igral-
ca, vendar ni nič manj pomemb-
no, kako posameznik sprejema
skupino in ali zna biti močan v
njej. To je značajska lastnost, ne-
kdo jo ima, drugi je nima, ven-
dar je za kolektivne športe izred-
no pomembna, saj ustvarja
ugodno vzdušje v ekipi. In v ju-
goslovanski ekipi nam to uspeva.
Z vsakim športom je potrebno
začeti že v otroških letih. Katere
lastnosti morajo imeti otroci, da
bodo dobri košarkarji?
Ivkovič: Med osmim in dese-
Dušan Ivkovič, zvezni košarkarski selektor.
Milena C. Zupanič
tim letom starosti naj igrajo vsi,
kasneje pa pride do velikanske
selekcije, ki pusti na igriščih
zmagovalcev resnično samo naj-
boljše. Okoli petnajstega leta
gredo najboljši igralci iz majhnjh
klubov v večje in tako naprej. Že
v kadetsko reprezentanco izbere-
mo fante iz vse države.
Ali v različnih delih naše države
različno vzgajajo košarkarje?
Ivkovič: Trdim, da je košarka
šport velikih mest, velikih dvo-
ran. Vendar so nekateri dobri ta-
lenti, veliki košarkarji iz manjših.
Tako je Petrovič iz Šibenika, ki
ima 40.000 prebivalcev, Kičano-
vič iz malega Čačka. Pravzaprav
pravila ni.
Jugoslovanska košarka je v sa-
mem svetovnem vrhu. Smo res ta-
ko dobri ali morda zanimanje za
košarko upada in postajajo drugi
malo slabši?
Ivkovič: Ne, uspel nam je pre-
boj. Smo prvi v Evropi, želimo
biti boljši od Sovjetske zveze, na-
to pa videti, kje smo v primerjavi
z Američani. Povsem smo zame-
njali generacijo igralcev in v na-
slednjih petih do šestih letih pri-
čakujemo vrhunske rezultate.
Nekateri naši boljši košarkarji
so odšli igrat v tujino. Menite, da
bi to lahko bilo za nas dobro —
recimo v primeru, da se bodo vrni-
li in obogatili našo košarko z iz-
kušnjami, pridobljenimi v tujini,
ali je to le izguba v sedanjem tre-
nutku?
Ivkovič: Vprašanje je, ali je in-
dividualni interes pomembnejši
od družbenega. Za odgovor je še
prezgodaj.
Komisija za MOR OŠ bra-
tov Štrafela Markove! raz-
pisuje dela in naloge       '
PRU BI-KE, za nedoločen
Ga&..,......_________________________
Pogoj: strokovni izpit.
Rok za prijavo je 8 dni.
Veliko sprememb v
rokometu
Rokomet na ptujskem in ormoškem področju bo v novi tekmo-
valni sezoni, ki se bo pričela 16. septembra, za stopnico više. V prvi
republiški ligi bomo namreč imeli kar dve ekipi: člane Ormoža in čla-
nice ptujske Drave, člani Velike Nedelje in Drave pa bodo igrali v
drugi republiški ligi.
Vse ekipe si v novi sezoni obetajo veliko. Članice Drave in člani
Ormoža računajo na ustalitev med republiškimi prvoligaši, člani Veli-
ke Nedelje in Drave pa bodo med favoriti za napredovanje v višjo li-
go. V vseh ekipah je prišlo do kar precejšnjih sprememb, v enih več, v
drugih pa manj. Ormožani so se okrepili z Vinckom iz Varteksa, Va-
lenkom in Sabom iz Ptuja, iz JLA pa se bo vrnil mladinski reprezen-
tant Alan Potočnjak. Članice Drave je kot trener prevzel Stane Strm-
šek, v ekipo pa se je vrnila Irena Galun. V ekipo Velike Nedelje sta
prišla Matjašič in Ramot iz Ptuja, iz JLA se vrača Hržič. Največ igral-
skih okrepitev je v moški ekipi ptujske Drave. V Ptuj so prišli igralci
Branika iz Maribora Bučar, Cučko, Čeleš in Ramšak, iz Šoštanja Ma-
riborčan Sagadin in iz Čakovca Vrtarič. Mariborčani so prišli v Ptuj
tudi zato, ker je Branik izstopil iz tekmovanja. Gre za res kakovostne
igralce, ki bodo skupaj z domačimi sestavljali močno ekipo.
Seveda pa samo igralske okrepitve v nobeni ekipi niso dovolj.
Uspešne igre so odvisne zlasti od pripravljenosti, znanja in uigrano-
sti. Zato vse ekipe sedaj prizadevno vadijo in že igrajo prve tekme, ki
pa običajno niso pravo merilo vrednosti. Pa kljub temu velja omeniti,
da je Drava v soboto v Trakoščanu s 33:25 premagala Ivančico iz
Ivanca, ki je pred tem s 33:28 premagala Ormož. To že kaže, da ima
Drava močno ekipo, pa čeprav je igrala brez Vrtariča, Bučarja, Terbu-
ca in Kelenca. Cilj ekipe je uvrstitev v prvo republiško ligo in uvrsti-
tev med prednostne športne panoge, saj v nasprotnem primeru za mo-
ški rokomet v Ptuju ne bo pogojev, tako igralskih kot finančnih. Po-
trebno je vedeti, da moškega rokometa na osnovnih šolah v ptujski
občini ni, ker je izpadel iz občinskega programa. Tako ni priliva mla-
dih, kar je osnovni pogoj za perspektivo moškega rokometa. V prime-
ru vrnitve med prednostne panoge pa se bo stanje gotovo popravilo.
I. k.
Kolesarski praznik v Ptuju
5. MARATON  Slovenskogoriške-Lackove čete Ptuj 89
Kolesarski klub Ptuj organizira 2. septembra tradicionalni kole-
sarski maraton v sodelovanju s SZDL, ZZB, ZTKO in vojašnico Du-
šana Kvedra-Tomaža.
Proga maratona je speljana mimo spominskega obeležja v Lazah
pri Mostju in po idiličnih obronkih Slovenskih goric. Zbiralno mesto
oz. start bo ob 9. uri izpred Blagovnice v Ptuju. Kolesarji se bodo lah-
ko preskusili na maratonu, katerega proga je dolga 75 km. Vsi drugi,
ki mislijo, da te proge ne bi mogli premagati, pa bodo lahko vrteli pe-
dala na 22 km dolgi progi. Posebej vabimo šoloobvezne otroke. Otro-
ci do 14. leta bodo morali voziti v spremstvu staršev oz. polnoletne
osebe.
Vsak udeleženec, ki bo prevozil enega od obeh maratonov, bo
dobil spominsko medaljo za leto 1989. Ob progi in na cilju bo prav ta-
ko poskrbljeno za tople in hladne napitke.
Vabimo vse Ptujčane in okoličane, ki jim kolesarjenje pomeni
hobi in užitek, da se v čim večjem številu udeležijo kolesarskega ma-
ratona.
Pokrovitelji maratona: Perutnina F*tuj, TGA Kidričevo, Opekar-
na Žabjak, Kmetijski kombinat Ptuj.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
Svet šole Osnovne šole Ivana Spolenaka Ruj razpisuje prosta
dela in naloge
ravnatelja šole.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s 137. členom
zakona o osnovni šoli.
Prijave z dokazili, o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom poš-
ljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Osnovna šola Ivana Spolenaka Ruj. Rogaška c. 6, z oznako
»za razpisano komisijo«.
O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
TEDNIK - 24. avgust 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
Kako bolje?
Brez obveščenosti in propagande ne more uspeti nobena priredi-
tev. Poleg oglasov po radiu in v časopisu, ki seveda ne onesnažujejo,
se množično pojavljajo veliki plakati. Najdemo jih povsod — na (si-
cer redkih) panojih, oglasnih omaricah, namenjenih obveščanju fla-
nov različnih društev, zidovih, izložbenih oknih, najrazličnejših vra-
tih, obzidjih, lučeh, drevesih ...
Pa to še ni najhujše! S polnimi žepi pridni organizator, kije prej
z vso vnemo lepil, po prireditvi niti po naključju ne poskrbi za odstra-
nitev. Prijazna vabila se sprevržejo v raztrgane, scefrane kose papirja,
ki nas še vedno z vseh strani napadajo z mesec ali dva starimi sporoči-
li. Kjer osel leži, tam dlako pusti!
M. Z.
Za bose
Baje vsakogar čakajo njegovi srebrni čeveljci. Le poiskati jih mo-
rate.
Nič lažjega. Zaupamo vam, da smo te pred kratkim odkrili na
desnem bregu Drave zraven na novo pobarvanega daljnovodnega
droga. Pa še nekaj pobronzanih malenkosti zraven. McZ
Kritika zaleže
v prejšnji številki Tednika
smo v sliki in besedi »okarali« ti-
stega, ki skrbi za vzdrževanje po-
krovov na jaških pred trgovino
Jasmin.
Že danes pa lahko z veseljem
ugotovimo, da je kritika zalegla
in da so manjkajoča zlomljena
prizmatična stekla zamenjana s
kovinskimi pokrovčki, s tem pa
je nevarnost poškodb odpravlje-
na.
Zadovoljstvo bi bilo seveda
večje, če na takšne in podobne
»šlamparije« ne bi bilo (in tudi v
prihodnje ne bo) treba opozarja-
ti.
M. F.
Petra Rozman: V petek popoldan je na 36 parkiriščih aa Titoveai trga
parkiralo 81 voznikov. ^
Postanek za
6000 dinarjev
Gotovo je marsikoga neprijet-
no presenetila mlada študentka,
ko mu je zaračunala parkirnino
— 6000 dinarjev za parkiranje
do dveh ur in 3000 za vsako na-
slednjo uro.
In najbrž so bili veseli vsi, ki
so na vedno zasedenem parkiriš-
ču ob tržnici našli prosto mesto
za svojega jeklenega prijatelja.
To sta dve plati odločbe občin-
skega komiteja za urbanizem,
komunalne in gradbene zadeve,
ki je pričela veljati prejšnji te-
den.
Namen plačevanja parkirnine
na Titovem trgu in za pošto, za ti
dve parkirišči namreč za sedaj
velja odločba, je omogočiti čim
večjemu številu avtomobilistov
parkiranje za krajši čas. Sedaj se
je namreč dogajalo, da so bila
vozila parkirana cele dneve, tisti
pa, ki so se morali pripeljati čim
NOVO NA PTUJU
bliže snedi.šču mesta zaradi veli-
kega nakupa, bolezni . . ., niso
imeli kje parkirati razen seve-
da na pločnikih ali kar na cesti.
Parkirnine ne računajo na ta-
ko rekoč »primestnih parkiri-
ščih« pri avtobusni postaji in za
gradom, saj želijo, da bi se v sta-
ro mesto peljali le tisti, ki to res
morajo.
Namen je torej dober, ukrep
boleč. Vendar skušajo tako reše-
vati prometno zmedo tudi v dru-
gih mestih. Cena parkirišča na
Ptuju se zgleduje po mariborski
— v Ljubljani lahko namreč tre-
nutno parkirate za 1000 do 2000
dinarjev ceneje. McZ
Prvič se je velikan oglasil s pomočjo elektromotorja, sedaj pa bo moral
čakati aa primerno močan veter...
Pivce za živce
Pasji so ti vroči poletni dnevi in vsaj nekaj jih bo še. Kaj naj bolj
odžeja kot hladno pivo?
Da je tako, so potrdili gostinci, saj presedijo gostje v teh dneh
največ časa s hladnim vrčkom v rokah.
Cene pollitrske steklenice piva, za katero smo se zanimali, se se-
veda v posameznih lokalih razlikujejo. Normalno bi bilo, da v ceni
odseva lokacija gostišča, prijaznost in urnost postrežbe. Ali to v naših
primerih drži, presodite sami!
10.700 — v trgovini
15.000 — Pepsi bar, vsi bifeji ob trgovinah, gostilna Lužnik, go-
stilna Pod lipo v Veliki Nedelji. . .
18.000 — bife na avtobusni postaji, gostilna Segula, bife Emeršič
v Lancovi vasi, bife Podbrežnik na Ptujski Gori...
20.000 — Beli križ, kavarna Evropa in druge gostilne KK^
TOZD Gostinstvo Haloški biser, diskoteka Metulj (vendar je to cena
za malo pivo!)...
22.000 — hotel Poetovio
,^^.24J)P0 -^Grajska restavracija. Ribič... ^
Sporočite nam ...
... kje ste preživeli dopust! Na morju, v planinah, pri sorodnikih, v
tujini... in koliko je stalo pivo tam? Tisti, ki niste ljubitelji piva, ste si
gotovo privoščili kakšno kavico. Tudi cena te nas zanima.
Med sporočili, prispelimi do torka, 29. avgusta, bomo nagradili tri
izžrebana s pivcem za živce.
Na gasilski vaji
40 društev
v počastitev 15. dneva gasilcev občine Ptuj je v sredo, 16. avgu-
sta, potekala v naselju Majšperk velika šolska gasilska vaja, na kateri
je tokrat sodelovalo rekordno število gasilskih društev — natanko šti-
rideset.
Največje bilo seveda gasilcev iz občinske gasilske zveze Ptuj, kot
gostje pa so sodelovali tudi gasilci iz Krapine in Pregrade v sosednji
Hrvaški ter člani poklicne gasilske enote iz Maribora, ki so med pri-
kazom reševanja iz višin atraktivno uporabili svojo 40 metrov visoko
hidravlično lestev. Prav takšno, za katero se v Ptuju borimo vsaj že 10
let — a žal brez uspeha.
Po vaji so se vsi skupaj zbrali v gasilskem domu in celotni potek
vaje ter njeno vsebino podrobneje analizirali. Ugotovili so, da so ga-
silske enote za tovrstne posege dobro pripravljene. —OM
TEDNIK LAHKO KUPITE TUDI
V SLOVENSKI BISTRICI!
Prodajni mesti:
— kiosk ČGP Delo
— market na Trgu svobode
ČRNA KRONIKA
MOTORIST UMRL V BOI^
NIŠNICI
V mariborsko bolnišnico so
prepeljali 60-letnega Stanka Hoj-
nika iz Kidričevega, ki je 12. av-
gusta vozil motorno kolo in se v
prometni nesreči hudo ranil. Za-
radi posledic nesreče je po dveh
dneh v bolnišnici umrl.
SMRT ZARADI PADCA S SE-
NIKA
Pri pospravljanju sena je
50-letnemu Jožefu Krambergerju
iz Janežovskega Vrha, DS Destr-
nik, spodrsnilo in padel je na be-
tonska tla. Hudo poškodovanega
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co, kjer je čez nekaj dni zaradi
poškodb umrl.
ZAPELJAL NA LEVO IN TR-
ČIL V TOVORNJAK
V soboto, 19. avgusta, ob 4.50
je po magistralni cesti vozil oseb-
ni avto Danilo Petrijan iz Haj-
doš. Pri naselju draženci je nena-
doma zapeljal na levi vozni pas.
Prav tedaj je nasproti pravilno
po svoji desni pripeljal voznik
tovornjaka, grški državljan lanis
Chatzisimeoen. Petrijan se je za-
letel najprej v tovornjak, potem
pa še v osebni avto, ki ga je vozil
avstrijski državljan Gerhard
Tropper. Slednji se je pri nesreči
huje ranil in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico, Petrijanov
sopotnik Marjan Zupanič pa se
je le lažje ranil. Škode na vozilih
je za 75 milijonov dinarjev.
NESREČA V MLINU
V naselju Novake pri Poljča-
nah se je v mlinu hudo ranil
20-letni Beno Pečnik iz Studenic.
Pri nameščanju pogonskega jer-
mena se mu je hlačnica ovila
okoli vrteče se osi in mu hudo
(>oškodovalo nogo. Odpeljali so
ga v Klinični center v Ljubljano.
GORELO JE NA PRAGER-
SKEM
Prejšnjo sredo popoldne je za-
gorelo gospodarsko poslopje
Marije Pirih na Pragerskem.
Ogenj je uničil 8 ton premoga, 10
vreč apna in cementa, nekaj vreč
minerlanih gnojil in precej ro-
čnega orodja. Škodo cenijo na
okoli 300 milijonov dinarjev. Po
vseh izsledkih sodeč je ogenj
med igro zanetil otrok.
SMRTNI SKOK Z DRAVSKE-
GA MOSTU
V soboto, 19. avgusta, je Dra-
va pri Markovcih naplavila tru-
plo 28-letnega Martina Bezjaka
iz okolice Ptuja. Prejšnji ponede-
ljek je Bezjak okrog enih zjutraj
s prijateljem skočil z dravskega
mostu v reko. v vodo je padel ta-
ko nesrečno, da si je zlomil tilnik
in Drava ga je obnesla.
ODTRGALO MU JE PRSTA
V Agisovem obratu strojne ob-
delave seje pred dnevi huje ranil
18-letni praktikant Marjan Šta-
bne iz Male vasi pri Ormožu.
Rezkalni stroj mu je odtrgal dva
prsta na desni roki.
ČEZ BAJSiKINO IN JAREK V
KOVINSKO OGRAJO
Na regionalni cesti skozi nase-
lje Stojnci se je huje ranil voznik
osebnega avtomobila, 26-letni
Franc Hameršak. Z vozilom" ga
je zaneslo na desno bankino, na-
to je še vozil po obcestnem jarku
okoli 25 metrov in trčil v kovin-
sko ograjo.
PROMETNA NEZGODA ZA-
RADI PSA
V nedeljo, 20. avgusta, ob
20.20 se je na lokalni cesti v Dor-
navi huje ranil 14-letni Mitja Š.
Zaletel se je v osebni avto, ki ga
je pred njim vozila Zdenka Šegu-
la iz Dornave. Voznica je avto
pri hiši št. 32 nenadoma ustavila,
ker ji je čez vozišče pritekel pes.
Hudo ranjenega fanta so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
ZA POSLEDICAMI NESREČE
UMRL
Za posledicami prometne ne-
sreče je v ptujski bolnišnici umrl
64-letni Stanko Kovačec iz Ki-
dričevega. Kot smo poročali, se
je ponesrečil z motornim kole-
som 6. avgusta na magistralni ce-
sti pri Zgornji Hajdini.
FF
osebna kronika
RODILE SO:
Ljulja Matic, Ptuj, Zagrebška
C. 5 — Kristijana; Anica Horvat,
Stojnci 55 — dečka; Mojca
VRABIČ, Kidričevo, Proletarska
4 — Špelo; Marija Polanec, Kr-
čevina pri Vurbergu 42 — Nino;
Angela Sirec, Čermožiše 67 —
deklico; Vesna Laura, Gajevci
43 — Martin; Jadranka Ščavni-
čar, Razkrižje 43 — Davida; Ana
Krajnc, Žabjak 32 — Renata;
Darinka Zajšek, Žetale 73 — Ta-
deja; Maja Trbulin, Slovenska
Bistrica, Ivo Lola Ribarja 2 —
Timoteja; Albina Arnuš, Obrez
42 — Jolando; Štefka Brunc,
Drakovci 19 — dečka; Jožica
Hebar, Sp. Ključarovci 11 — de-
klico; Jelka Terbuc, Podvinci
126 - Alena.
POROKE:
Borut Vogrinec, Spodnji Ka-
menščak 54/c, in Nada Bukovec,
Noršinci 15; Andrej Mesaric,
Štuki, Pivkova ul. 5, in Tatjana
Pereč, Vnajnarje 13, Ljubljana;
Miloš Sajič, Kidričevo, Kajuho-
va II, in Andrejka Zorko, Or-
mož, Vrazova I; Marjan Ficko,
Štuki, Ul. 5. prekomorske briga-
de 13, in Jelka Brumen, Štuki,
Ul. 5. prekomorske brigade 13;
Igor Vidrih, Ptuj, Remčeva ul. 5,
in Vesna Lah Ptuj, Remčeva ul.
5; Marijan SamperI, Rabelčja
vas, Ul. B. Kraigherja 36, in Maj-
da Bizjak, Rabelčja vas, Ul. B.
Kraigherja 36; Branko Meznarič,
Rogoznica, Gomilšakova 13, in
Vesna Drevenšek, Rogoznica,
Gomilšakova ul. 13; Jožef Šošta-
rič, Brezovci 5, in Terezija Slana,
Brezovci 5; Joško Leben, Dorna-
va 16, in Jožica Capuder, Prven-
ci I/a; Štefan Lazar, Turški Vrh
16, in Marijana Zavec, Turški
Vrh 16; Dušan Rajšp, Trnovska
vas 62, in Rozalija Mihelak, Tr-
novska vas 62.
UMRLI SO:
Marija Šterman, I*tuj, Volk-
merjeva c. 10, roj. 1899, umrla
13. 8. 1989; Jožef Kramberger,
Janežovski Vrh 4, roj. 1936, umrl
14. 8. 1989; Jožef Kirbiš, Gerečja
vas 6, roj. 1925, umri 13. 8. 1989;
Anton Cuš, Spodnji Velovlek 1,
roj. 1932, umri 3. 8. 1989; Marija
Pernek, Kozminci 10, roj. 1909,
umria 15. 8. 1989; Janez Mikša,
Ptuj, Na Obrežju 4, roj. 1952,
umri 15. 8. 1989; Emerik Senčar,
Ptuj, Slovenski trg I, roj. 1915,
umri 9. 8. 1989; Jožefa Fajferič,
Pestike 20, roj. 1936, umria 1989;
Franc Masten, Hum pri Ormožu
33, roj. 1916, umri 12. 8. 1989;
Barbara Potočnik, Ptuj, Volk-
merjeva c. 10, roj. 1912, umrla
17. 8. 1989; Franc Drevenšek,
Breze 91, roj. 1913, umri 23. 11.
1913; Tamara Bezjak, Ptuj, Kve-
drova 3, roj. 25. 02. 1989, umria
17. 8. 1989; Marija Hren, Gorca
12, roj. 1911, umria 17. 8. 1989;
Franc Ojnik, Rogoznica, Gomil-
šakova ulica 6, roj. 1928, umri
20. 8. 1989; Martin Bezjak, Nova
vas pri Ptuju, Vodova 21, roj.
1961, umri 3. 8. 1989.
POROKE v Ormožu, 19. avgu-
sta: Ivan Plaveč, Loperšice 14, in
Mojca Ivanuša, Loperšice 14;
Emil Zadravec, Kog 68, in Snje-
žana Vukovič, Stanetinec 85.
Prestrašil bi še kondorja
Kdo ve, ali bodo klopotci letos imeli prav toliko dela s preganja-
njem sladkosnedih škorcev kakor prejšnja leta. Spomladi se je na-
mreč trta »osipala«, sedaj je pričela gniti, nihče pa še ne ve, kaj nam
do trgatve še lahko zakuha ponorelo vreme.
Kljub vsemu pa je pesem klopotcev enako lepo glasbena sprem-
ljava čričkom tudi takrat, ko so vinogradi prazni. Takrat pač oboji
prepevajo — otožne melodije.
Na žalost je tako klopotcev kakor tudi mojstrov, kijih izdelujejo,
vse manj.
Zato je razveseljivo, da se od sobote oglaša v Korenjaku 5 pri Za-
vrču še en klopotec. Seveda ne bi bil omembe vreden, če bi bil čisto
navaden klopotec. Pa ni.
Ta klopotec je namreč pravi klopotec — velikan. Izdelal in na
svojem dvorišču ga je postavil Ivan Belšak. Namenjen je sicer bil za-
sebnemu naročniku, ki ga je hotel postaviti pri svoji zidanici, a je na
koncu ostal kar gospodarju . . .
Mojster Ivan je v izdelavo velikana, ki meri prek kril 5 m, vložil
več kot IGO ur dela.
Prepričan sem, da bi zvok, ki ga ustvarjajo trikilogramski »oba-
ci« tega klopotca korenjaka, ko udarjajo po deski, pregnal tudi takš-
nega ptiča, kot je kondor, če bi se po naključju znašel nad Korenja-
kom ... M. F.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
In radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor In
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nlk, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-iektor Jože
Šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 275.000.—
dinarjev, za tujino 490.000.—
dinarjev. Žiroračun pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.