Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Di» OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11932/33 Andrč Chenier Premijera 17. maja 1933 i „ ... - . >*-V' IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR LJUBLJANA. NEBOTIČNIK VI. NADSTR. TELEFON 24-63 FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI SEZONA 1932/33 OPERA ŠTEVILKA 14 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 17. maja 1933 Umberto Giordano Opernega skladatelja M. Giordana štejejo poleg Puccinija med največje teatrske tehnike italijanske veristične šole. Pri njegovem delu se vse zgoščuje z izredno preračunljivostjo v dramatičnem učinku. »Dramatski glasbenik mora poslušati tudi z očmi« pravi Nietzsche. Giordano posluša skoraj vedno samo z očmi. Njegova glasba živi samo za sceno in v sceni. Vse je pri njem točno preračunano, vsaka stvar je na pravem mestu in vedno presenetljivo dobro pogodi vsa nastrojenja. Glasbene kvalitete skladatelja Giordana pa daleč nimajo tiste vrednosti kakor njegove odrske. Hladnejši in treznejši je kakor njegov sovrstnik Puccini; Giordanova melodika se izgubi, če jo primerjamo v invenciji in prepričevalnosti s Puccinijevo. Močan in spreten pa je v instrumentaciji. V partituro opere »Andre Chenier« je vnesel neizpremenjene francoske revolucijske pesmi »Qa ira«, »Carmagnole« in »Marseillaise«, ker jih potrebuje za slikanje okoliša in povečanje odrskega učinka. V splošnem je njegova glasba opisovalnega značaja in večkrat običajna v sredstvih in domislekih, v njenem celotnem nastrojenju pa prevladuje zanosita sanjavost in elegičnost. Giordanove opere so priljubljene v repertoarjih svetovnih gledališč bolj radi tehnično spretnosti in scenične zrelosti kakor radi glasbeno umetniške vrednosti. Od njegovih desetih oper so najbolj znane »Fedora« in »Andre Chenier«. V »Fedori« je pel pri premieri v Milanu tenorsko vlogo Caruso in je bil pri njej položen temeljni kamen vseh ponejših Carusovih uspehov. * Umberto Giordano je bil rojen 1. 1867. v Foggiji. Na nea-pelskem konservatoriju je dovršil glasbene nauke pri učitelju Paolu Sarrao. Z Verdijem je živel v tesnih prijateljskih stikih, ki so prav gotovo veliko doprinesli k vzgoji in izpopolnitvi Giordanove odrske tehnike; Verdi sam pa je Giordana visoko ceniL V Milanu je živel bohemsko življenje in v teh časih je zložil v baraki nekega kamnoseka opero »Andre Chenier«, lii je doživela v Milanu na Scali 1896. (isto leto kakor Puccinijeva »Bohe-me«) svojo krstno predstavo. Libreto »Andreja Chenierja« je napisal znani Puccinijev libretist Luigi Illica. 1 Giordanove opere so: Mala vita (1892), Kraljica Diaz (1894), Andre Chenier (1896), Fedora (1898), Sibirija (1903), Mar-cella (1907), Madame Sans Gene (krstna predstava na newyor-ški Metropolitanki 1915.), Giove a Pompei (1931), Okrutna šala (po istoimenski Sem Benellijevi drami, 1925) in njegova zadnja opera »Kralj«. Poleg teh celovečernih oper je Giordano napisal nekaj verističnih enodejank. Urnberto Giordano še živi in je pred kratkim bil imenovan za senatorja in člana akademije znanosti. „Andre Chenier" Zgodovinska drama iz časa francoske revolucije. Andre Chenier je bil franc, pesnik, ki je postal četrt stoletja po svoji smrli slaven v svoji domovini. Umrl je pod giljotino, star komaj 32 let. Saint Beuve je slavil njegovo liriko in ga imenoval liričnega Walterja Scotta v Franciji, ki je antično pobarvan. Pesnikova smrt je vstvarila legendo, ki je bila podlaga opernemu libretu. Dva brata poeta Chenier živita v času strahot francoske revolucije. Sorodna sta si samo po krvi; loči ju politično in pesniško prepričanje. Marija Josip, pesnik revolucije in njenega duha, Andre, sanjač in pripadnik klasičnega starega veka. Marija Josip je pesnik vžigajoče revolucionarne himne, Andre pa nežne idile in ljubke elegije po vzoru Properca. Marija Josip je preživel revolucijo, Andre pa je umrl pod giljotino 1. 1794., malo pred Robespierrejevim padcem. Prva slika Giordanove opere se odigra 1.1789. v provinci, na gradu grofice plemenite Coigny. Pri sijajnem zabavnem večeru so zbrani plemiči, duhovščina in umetniki takratnega Pariza. Družba je v imenitnem razpoloženju. Chenierja izzove družba z zasmehujočim obnašanjem, da improvizira pesem, ki je naperjena proti obstoječemu družabnemu redu in proti hčerki gostiteljice Madeleine. Glas revolucije prekine plesno zabavo. Lačna množica udre pod vodstvom Coignyjevega komornega sluge Gerarda v grad. Sluga Gerard je v službi revolucije. Ko pridrvi na čelu množice v grad, raztrga služabniško livrejo. Navzoča družba preboli ta dogodek in nadaljuje zabavo. Druga slika se odigrava pet let pozneje 1. 1794., ko je bila revolucija v svojem največjem razmahu. V razgibanih uličnih slikah vidimo osebnosti in različne dogodke iz revolucije: Ro-berpierre, Barras, Tallien; voz z obtoženci, razburjena množica itd. Andre Chenier je že na crni listi javnega tožitelja. Noče pobegniti, pa tudi anonimna pisma neke dame ga mikajo da ostane. Pisateljica pisem je Madeleine de Coigny (historična oseba in grande amoureuse tistih časov), ki pride na sestanek po noči v temno ulico. Besede ljubezni vzplamtijo občutljivo dušo mladega pesnika in oba si obljubita večno zvestobo. Pri sestanku jih zaloti bivši komorni sluga Gerard, ki je pri revo- 2 lucionarjih mogočen in ugleden mož, Madeleine pa zelo naklonjen. Gerard je v dvoboju s Chenierjem ranjen, zamolči pa razburjeni množici svojega nasprotnika, da reši Madeleini zaščitnika. Chenierja zaprejo. Tretja slika. V sejni dvorani si Gerard očita, ker so obtožili pesnika in ga postavili pred sodišče. Madeleine je pripravljena vse žrtvovati za rešitev Chenierja. Njena požrtvovalnost gane Gerarda tako, da si tudi sam prizadeva rešiti Chenierja: sodnikom izjavi, da ga je po krivem obdolžil in jih prosi, da bi ga ne izročili objemu smrti. Gerard objame in poljubi Chenierja; na tem mestu pa je mogoča ena sama razsodba: smrt. Četrta slika. Madeleine se odloči, da bo delila usodo s svojim dragim. Madeleine stopi prostovoljno na mesto neke obsojenke in jo skrivoma zamenja. V zadnji sliki sta oba v ječi. Ljubezen je zmagovalka. Skupno vstopita v voz, da jih odpeljejo združene pod giljotino. Pesmi iz opere Andre Chenier, ki jih prinašamo na tem mestu prav plastično prikazujejo značaj in bistvo glavnega junaka. Andrč Chenier improvizacija. Nekoč splaval mi pogled v jasne je višave, v slapovih bisernih in zlatih, z neba je solnce lilo in zagrnilo širne daljave; kakor zakladnica svet je sijal. Nad njim obok se nebeški je lesketal. Iz zazibale so se poljane in veter dahnil s poljubom rahlim je vame. Zavriskal v meni je maj: dajte, da vas objamem cvetoča plodna polja, moj rodni kraj. In stopil sem pred božji oltar, pokleknil med ljudstvo sem verno in lakomnost sem videl neizmerno, kako prežala je pohlepno na darove in videl roke sem surove, ki so starca odgnale, a same slepo so grabile in jemale. In po deželi šla je kletev, preklinjala je borne grude borno žetev in gosposko nenasitno, ki po krivici jemlje, kar je izvabil kmet iz svoje lastne zemlje. In kaj pravi plemstvo v svojem izobilju na to? — Od čistega usmiljenja je sijalo prej le tvoje oko, slutila mi je duša bližino angela in rekla: To lepota prava je življenja. A tvoje hladne besede so navdale me vsega z žalostjo brezmejno... Devojčica prelepa, od poeta resnice ne zavračaj, poslušaj: Le kdor je brez srca, roga volji se stvarstva, volji boga; ker on poslal nam ljubezen je z neba! Andre Chčnierjev zagovor. Da, bil vojak sem, ne bojim se ne smrti ne vraga, ne podlosti, ki me tu čaka. In bil sem pesnik, boril sem se s peresom proti hinavstvu in licemerstvu! A s svojim glasom sem bodril domovino. Jadra so mi bila čista in snežnobela in ponosno so v solncu na jamborih blestela in plul z njimi sem varno v morja pod daljna obzorja ... Če so se zdaj vetrovi razjezili in med čeri mi ladjo nakrenili, kaj morem? Naj! A prej ko razbije se ob pečine, razvijem zastavo z napisom: Domovina! Vse tvoje blato je ne doseže! Jaz nisem izdajalec! Ubij me, ne jemlji mi časti! Čitanje verzov. Kadar se dan pomladni v nočno temo zagrne, zarja v nebu se utrne, poljub pošlje mu zadnji. Prav tako sije v trpljenje milina poezije, predno me noč zakrije, predno konča življenje. Po tej žalostni poti so boljši že hodili, smrti šli so naproti in niso se plašili. In če takoj usoda mi življenja nit prestriže, še predno moja trudna roka zadnji stih napiše. Naj! Če le ti pri meni, poezije boginja sladka. S poljubom zadnjim, rahlim me še enkrat navdahni, naj privre enkrat še pesem iz teh zmučenih prsi, zato veljal bo tebi dih moj poslednji v smrti. Prevedel Niko Štritof. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI CAuniyii> Ljubljana, Marijin trg - Tel. 3456 Dirigent: N. Štritof. Drama iz francoske revolucije v štirih slikah. f- Ulica, prevedel N. Štritof. Uglasbil U. Giordj Inscenat°f s feniščev. Andre Chenier.......................................J- Karl Gerard.................................................Pri010™ Magdalena de Coigny.................................Zl. Gjungjena Mulatka Bersi.......................................M. Kogejeva Grofica Coigny......................................N. Španova Madlon ..............................Fr- G°lob'Be Roucher Pesnik M. Rus mo. Režiser: prof. 0. Šest. Tinville, javni tožilec................................. Magolič Sansculotte Mathieu, nazvan »Populus« ... D. Zupan Incroyable ............................................. Janko Opat, pesnik..........................................J. Rus Schmidt, ječar v Saint Lazzare.........................a. Sekula Majordomus.............................. Dumas ... * * Fleville..........................................S- Magolič Dame, gospodje, opati, lakaji, j^beniki, sluge, pazi, stradaj Meščani, sansculotti, carmagnolke. narodni gardis!i, vojaki republik«. Učitelj glasbe, Albert Roger, Filar Horaci j Koki it, Robespierre’ Blagajna se odpre ob pol 20. Parter: Sedeži L vrste , II. - III. vrste . IV.-VI. . „ VII.-IX. „ . X. „ XI. Lota Lože v parterju . . . I. red« 1 - 5 . . 6-9 . . Din 48-- 42- 37-50 33-50 29-50 26-50 158-- 158-— 188-— Nadaljni ložni Balkon > I. vrsl* II. III. I. II. Pradpisana taksa za P* VSTOPNICE se dobivalo » oradprodajl pri gledallikl &1 Ijl 7 1--ot.x M^cijOCl. Cl, prodajalke, merveilleuse, incroyabli, predstavniki i nelli, porotniki, jetniki, obsojenci, A. Perko i nacije, sodniki. »on Barras, stari Gerard itd. ?*etek ob 20. »I 23. j *«d le* • Din 27-- Galarlja: Sedeži 1. vrste . . Din 15 — • , 32 — II- , . . 12-50 • „ 26-50 III. ,, . . . 12-50 • - 21-50 „ iv . „ 10-50 • - 16-50 „ V • » 21-50 Stojišče . . . 4-50 • O 1 • n 16-50 Dijaško stojišče . . 7-50 ^ L wr*