St. 2b, V Gorici, 23. junija 1888. Tedaj nSoLa" izhnja vsak potek in volja po poStiprojumana ali v¦'Wiri tin dnr.i poSiljnim: Vse leto . '.,, , . s . f. 4.4<- Pol iota.......'!.-*' Cctvrt lota ...... I 1* . Pri ozuatrilth in talco tudi prt ,.//". ilanicah" sfc plauitjo za itnvadnn tnstoi>. no vrsfo: 8 kr. be Be tiska 1 krai 6 " " " " '7 3 T SOČA Posathezna Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakaminah na starem trgu in v niinski ulici in pri opravniku v prodnjalnibi, G. Likarja v aemoniSkih nli«ah li. fir. H). . Dopisi in narocniria naj • se poSlja opravniBtvu „SoSe'1 Via Setniuario fit. 10. . Rokopisi se nc vrafiajo; dopisi naj ac blagovoljno frankujejo. — Dclalccm iu drngitii npprpmoLiiipi se iiarocnina kju'2h, ako so «ig)iis<» j-.ri upi-arjiihi-vu. Gori&ko in Gorica. Glavno mesto viake deLele je navadno in mora bit! o g I o d a 1 o cale dezele ; kazati mora pravo iijono podoba v vaakem obziru, posebno pa Se v narodnostnem. Ako mesto nima to lastnosti, potem tudi ni pravo glavno mesto. Kokd pa je z nasim in druzih slovanakih dezel glavniin mestom? — ali nam kiiejo pravo podobo decide? Pred nekaj leti bi biii morali odgovoriti akoro sploSuo z n e, kajti Ljubljana, Praga, Brno, Trst, Gorica, (Maribor, Celje) ud. so bila povsem v rokah Nomcev in nemeurjev, ali Laliov in lahonov, ee tudi so Primorsko, Kranjsko, CeSko in juzni St ajar v ve-dtoi slovanako dezele. Poslej ste odkrili pravo lice Praga in Ljubljana, kajti zduj nam kazete kot verno ogledato pravo podobo v vofiini alovanake ceske in kranjske de&elo. Eedaj doapejo druge dezele se slovanako vedmo do glavnega mesta, da bode isto kazalo pravo podobo?— Na Goriskem 2iv6 v vecini Slovenoi, a glavno mesto uase — Gorica — vpije, da je italijauska! Vsako maleukost, koja bi spominjala na slovenske ustanovitelje mesta, mora ho zatreti do korenine. Gorica je tudi popolnoma na slovenskih tloli, kar spricuje povsem slovenska okolica od vseh Stirib vetrov. Ustanovitelji Gorice so bili Slovene!, kar nam spricuje njeno povsem slovensko ime, katero ostane slovensko, uaj ga kdo pacl, kakor hoce. Prekrstili in poitalijanfiili so raesfcni ocetjo vse trgo, ulice, da vse kote mesta goeiSkega; a iinenu m«)bta uis* mogli in tudi ne bodo mogli dati §e imona kacega mocleruega italijanskega proroka •— a la Garibaldi. Razlicni so uzioki, da so mesta (posebno glavna mesta dezel) druge narodnosti nega dezela sama, da imajo mnoga mesta na Slovenakem in Slovanskcm tuj zaa6aj ter nam ka2ejo podobo, koja ni izraz pravili delelauov. Slovenci, kakor Slovani v obfo, bili so in so Se po uajvec poljedolsk narod. Za obrtoijo in trgo-vino brigali so se le toliko, kolikor jim je bilo treba za najnujnejse potrebe; imeli so domain obrtnikov, rokodolcev) in trgoveev za lastoe potrebe dovolj, o-stali svet jim ni bil mar. Tujci, Nemci in Labi, nasi sosedje so na§im slovanskim prednikom radi :>o-nujali avojo ali svojib sosedov izdelke; gotovo v lastai dobi^ek. la ker Slovani niso bill vsemu no- LISTEK. S K. R, A. T. (Lelki apisal Ios. Jangmann; preloHl R o z i n s k i). — Mialiboru sam skrat pomaga, mila moja bo-tricat — zanpala je poliglasno Sobjena svojej sosedi Nedelici, ko sta s cerkve grcde* Slo mimo Mialiborje-vega krasnega doma. — Onidan je teta Zorka videla na svoje ofii, kak6 je ognjen zmnj pdletel po zraku kakor blisk ter vzletel na dvoris^e njegovo. — Zares, to je Skrat, — pritrdila je Nedeljca poznamenuje' se s kri^em na celu. Lehko zida hiso in gradi vrto; ali, oprosti mi gospod Bog, ne hotela bi Bpati pod to streho nitf jesti jabelk iz tega sa-dovnjaka. — V nevarnosti je tu dusa njegova, — izpre-govori zopefc botra Sobjena. — Veega ima v obilno-Bti, kakor bi mu privlekel plaz. Le poglejte saro6 njegovo 2ivino, konje, krave ali ovce, vse je cedalje leple in debelejie. Z Litom letos ne ve kam; sSitnica in podstreije sta ze napolnjena, a poleg tega je so visok stog, Pravijo, da ti<5i veduo v knjigah in da v6 be naprej, kaj se ima zgodili. Drega moja botri-<»j on vamre6«: de2 bode, — in gotovo de2f vjedni uri; on Tarn refe: jasno bode in zjasni se kakor rib* je oko. vemu naspiotniki iu so jo tujeem kazal lep dobicek, zaceli so se naseljevati med nas. To jo bil pri6etek potuj^evanju nasih meat in trgov. Pa tudi grajsSaki in veliki posestniki bili so v veeem tujci, kajti odkar so Nomci podjarmili Slo-vence, zginjevale so slovenske boljge dru2ine. Slo-yenski velmo^je so so morali pokoriti ali v je&ah po italijanskih mostih ali pa po luknjah nemSkih grade v, Ako so tujci, polastivsi se nasih dezel, pustili Se koje mirne ua§e velmoze — velike posestnike — gledali so uie tuji gospodje, da so se jih iznebili, ^e ne za drugo, vze radi lepega in obilnega njib posestva. Ti graj§5aki in velikj posestniki pa so si dova-2ali seboj raznih potrebsem. mod tim tudi raznih ro-kodeloev, katere so nastayili ali v gradu, n*i posestvu svojem ali pa kje mod podloznimi slovonskimi kmeti, da so opravljajoe' rokodolski posel bili tudi ovaduhi. Polagoma ao nasfeale cele rortovino ia iz njih vasi, trgi in mesta. Slovenske mladen5e so rabil'i ti tuji mojatri kot pomagace, uiSence; ti postali so s 6asom tudi raojstri, a tie ve6 kot Slovenoi, jampak z rokodelstvom navzeli so se tudi mojstrovega jezika in duha. Postali so izrodico. Tako se godi v velikej meri §e dandanes posebno v Gorici in Trstu, Colji in Matiboru. Ve6ina v teh raeatih je sloveuaka ali siovenskega pokolenja, a ne zavedo se svoje narod-noati ali pa so uze popolnoma potujeeni in kot taki so as tud| naaprotniki siovenaki. Potojfieranju polozila je mocno cokljo v z b u-j e » a n & r o d n a z a v o d n a s t, katera jo ush vr-nila Slovencem Ljubljano ia vaa mesteca io trgo na Kranjskein in Hrvatoin v Istri. Pa*zin in vq6 druzih inestec. Na Goriskom ne dela Slovencem noben kraj sramote, ko Gorica sama. Ako bi se zavedali avojo narodnosti kot Slovenoi vsi trgovci, obrtniki (roko-delci) iu razni delavci in pomagalci, pokazalo bi nase mosto kmalu vse drugo lice — tako lice, na kojem bi se videlo, da smo Slovftoci na Goriikem v veemi. V izglod naj nam bodo bratje naii, vrli 6ehi, kateri ne le doma, ampak cel6 na Dunaji glasno pri-cajo, da so Cohi-Slevaui. Ne le ceski trgovci in veliki obrtniki, ampak tudi navadni rokodelci se zave-dajo, da So Slovani ia spoznavajo svojo narodnoat in gcj6 svoj jezikna Dnnaji, katoregasmatrajoNemci za cmiuentuo nemaki. Brcz strahu so Cehistopili ce-16 na voliluo baris^e na Dunaji ter — &ijte Slovenci v Gorici\ — spravili v Dunajskega mesta stareginstvo par ceSkih poslancevl — Tu ne gr6 vse po pravej poti, — dolozila je Nedeljca — zares, gotovo mu pomaga §kiat. MisSibor imd §ki-ata! slo je po vsem sosedstvu, kakor bi udaril ob zvon. Tam je zakladov, da jo 8trah in groza, pridavali so mnogi, no brez tajne za-viati. Nekatevi ao so bali tako blizega sosodstva z duhom necistim in tisti, ki aprva niso vSrovali pove-sti o Skratu, strmeli ao soddj ter omahovali v dvora-Ijivosti. Kdor je v prvih oamih dnoli sel krog Misli-borjevega doma, bliz>U so mu jo plasmo na knkih de-set korakov; s plaSnim ocV'som sirmol j& na zeleno pobarvana vrata, qa. snaiaa velika okna ali na stee* bo, krito z opeksmi; mraz pa je prctresel vaakega, kdor se je na samem srecal z Mialiborjem. Zel6 pa so se cudili, ker se mu obraz ni izpremonil kar ni6, kakor tudi ne barva, ki jo kazala neko (Silost in pri-jazao veselost. Zdelo so jim jo, da bi vs^kdo, ki ob-6uje z zlimi duhovi, moral kazafi fa na oblioji nekaj atraanega, nekaj peklonskega. — Je-li pa morebiti to dobri dun, ta Skratov — sinilo je v glavo prvic so-sedu Luki — ki no Skoduje nikomur ter izvoljence svoje le z zakladi obsipa! — in oswHl ae je tak6, da se je priblizal hisi, v katero je celo po kratkem premisleku ustopil. Sam sebi jo bil v§e6 v l^tej svojej srSuoati in vspodbujala ga jo radovednost, da bi na svoje oci videl vsaj one zaklade, o katerih je slisal govoriti, ceprav ne tudi duhd samega; da, nekaka nada preSinila mu je duio, kakoi' blisk, da bi utegnil moreb.iti tudi onbiti takp, Ali mtow ni flikj^; kar Slovenci t Gorici smo prvig letoa poskusili spra-j viti v mestni zastop tudi enega Slovenca. Poskus se • sicer ni vsponeael do zraage, a pokazal je, da a 6a* som bodo slo. Trgovci in rokodelot naSi se veeinoma ali ne zavedajo ali pa sramujejo svojega siovenskega jezika. Mnogi ze prvi dan rajSi lajsajo furlan§6ino, nego svojo materno besedo. Posebno pridne in v tem oziru nam v sramoto so naSe dekle. Kaj druzega bode resilo Slovenee tujega javma, . Ce ne narodna zaveat? To moramo gojiti, naj pravijo oni apostoli kar hoiejo, kojim je narodnoat smrten ; greli. Kedar bo med Slovenci narodnost prav vakipela, bomo kmalu reSeni sedanjih atisck. — V to Bog pomozi! i (jovor poslanea Kluna v dr^avnem zborn, dae 1. maja 188$. Kranjaki dczelai zbor bo 2e vodel upreti se proti temu novemu nasilstvu nauLne uprave in zago-v«rjati svojo budgetarno pravieo. (Dobro! Dobro! oa desnici.) Ako Nj, ekscelencija na vsak nafiin.ho6e i-metl to Solo, naj jo vzame v nauSno upravo, ako hr>5e visoka zbornica dovoliti te troake, ali naj jo placa iz svojega pavSala (Veselost na desnici.), ali pa naj se obrne do nemskega „3chulvereiaaa, ki mu bo iz hvale^noBti tudi to &olo aprejel pod svoja varna krila. Visoka naucna uprava ri tako cdlocna, ako|mora kaj storitt za slovensko ljudptvo. (Prav rest na desnici). Neresene so ostale resolucije glede trednjih Sol iu tudi druge potrjene od visoke zbornica glede ucite-Ijskih pripsavnic, ki priporoCajo vladi. naj se bolj o-zira na aloveasSino kot pou6ni jezik na onih iolah, ki vzgajajo ucitelje in uciteljice za slovenske ljudske soie, akoravao je v teh resolucijah dovolj skrbljeno za nemiki jezik. j Enako se godi tudi drugod. Sfcajereki dezelnl SoTski svet je izdal mnogo ukazov, ki Jimajo namea, popolnoma izpodriniti slovenske sole na juzuem Sta-jerskem in tako tadi prebivalstvo. Ye6 obcin, krajnih in okrajnib solakih svetov je vlo^ilo pritozbo pri nau5-nem ministerstvu proti ukazoin dezelnega Solakega sveta; akoravno so bile te pritozbe vlozeue pred letom, odgovorila jo uaucua uprava se-le na jedno, in sicer, . to moram priznati, v smialu p.'osilcev, ker je visoka naudna uprava razveljavila naredbo sfcajerskega de2el-nega Solskega sveta, ki je hotel nem Ski pou6ni jezik je videl drugekrati, videl je tudi danes; prostrano dvoriSfie na stiri vogle, okoli tega gospodarska poslop-ja, hleve, skedenj. senik in pozneje dozidano biva-lisce, primorno za kmeta in se imenitnejie ljudf; vse je v redu. In domacinci? Le-ti, tak6 si je szielil, davsi slovo vaakemu delu, sedeli bodo s prekrizanimi rokarai in imeli jedino skrb — da ogledujejo zaklade. Tod& vsi, kakor po navadi. gcspodiiija, druzina, otroci, vsi so pri svojem obioajnem po3lu in ddlavnosti. In ko je takd z glavo kimaje nemo razodeval sveje za-5udenje, pograbi ga nekdo za ramo in kakor iz sna probujen zagleda pred seboj — Mialibora. — Pozdravljam vas, sosed Lukal Kaj ste tako bojazljiv, kakor da smo si tujci ? Sosedje morajo bici zaupljivi mc:l sabo. Vzajemno moramo nositi dobro in zl6. Sosed je za soseda dolzan tudi v ogonj iti, kakor pravijo. Sosod je ravno toliko, kolikor prijateij; da, boljii je bli^nji sosed, kakor daljni prijateij. Kaj bi pa radi P — Jaz, zajorlja razburjeni Luka, jaz sem — jaz bi — ne jezite se — slisal sem —- Nekaj o skratu pa o zakladih; ni li tako ? do-konfol je Mislibor. — Res je tako, odvrne Luka. Na vse pozorni Mislibor izvedel je So bil, kaj govcu-icljo po vasi jn posvetovavSi se z vrlim duhov- , nikom Lste duhovbije, kateremu je mnogo zaupal, kakor modri modremu, vesrlil se je, ker se mu je pouudiia. tako lepa priloinoit, da se opravi5i pri vpeljati ze v drugem razredu, in razsodila, da ostane j na ljudaki Soli v Smariji poufini jezik slovenski, in da se v nemSfiini poufiujojo le tiati otrooi, ki se za to oglasijo. In to jo edina svetla pika, ki nam brli z ob-l&finega neba naufine uprave. (Veselos* na djBfiniioi). Pa tudi ta odlok ni poaebaega pomona, ako pomislimo, da velja le za ta slufiaj in nima feljave miniatcrijalnega ukaza, ki bi veljal kot vofijo za yso dezetna Solska oblastva. Ce pomislimo, da jd rekel danea Nj. ekscelencija, da aicer nafieloma^ prizai ma-terini jezik kot opravicen ponc'en predmet, papris-tavil, da so bo po teh nafielik ravnal vvjeh sluoajib, kjer ae bodo oglaaili s pritoSbami, pot|ibf tudi od te obljube gospoda naufinega minietra no naptomo oifieau prifiakovati j narodi bi si morali iikatij^fgriij^a svojih pratio le a pritoibami, katece; pa^jako podast reSuje, ker ae prej vrSe vsakovrstna preiskavanja, ki navadno nimajo ugodnega vapeka. Tako je v Trstu 1429 v mestu stanuiofiih slo-ˇe&skih starrier za doi 20. raatoa 1833 (Cujte! na desnioi.) vloftlo pri mestnem zaatopu pco&ijo za slo« vensko Solo; enako proSnjojovlozlo politico dru§tvoi „Edinoatu. Mestni zbor triaSki jepotrobova! poldrug.) leto (Cujte! na desnici.), da je o tcj opravieeni znh-tevi slovenskega prebivalstva preSel na daavni red, kakor je razvidno iz njegovega dopiaa z due 15. do-cembia 1884, St. 33.056. PolitiSko d«u§tvo ^linost" 8e jo pri sicnosti. (Daljo prifa.) pomniti^ da si ne 2elimo take delelne avtonomije kakor je v Trstu, macveC lioSemo najvisje Solsko nad« zorstvo, ki naj skrbf, da imajo vsi narodi po vseh deielah po driavnih temeljnih postrvah zagotovljene pravice, in da ve&ne ne bodo zatirale maojSin. (Tako je! na desnici.) Ako pa visoka nauCaa uprava more ali ho6e to atoriti, potem nam ni treba srediS6a za Sole. Obrnimo svojc o5f iz Trsta v Gorioo. Wedavno je svct iznonadila novica, da je tamoSnji deSelni Sol-ski svet sklenil, vpeljati nnmSSino v vseh, tudi eno-razreilaih Ijndakih Solfth. (Ctt'.'to! na desnici.) Kakor sem Z& omenil, mi znamo ceniti vainoat nemScine in ji hoc«mo dati toliko prostora, kolikor ne Skoduje elementarnomu pnuku. Vp^Saai Pa» kateri namen pa more imoti nemSSina kot obligaten predmet v ljud-skib Solah na GoriSkenfV. kjer je po zadnji Stetvi 63 odatotkov Slovencev. 36 odatotkov Italijauov in le 1 odrttotok Nomcev ? (6ujte ! na deanici.) In kako more trpeti vi8oka nauSna nprava, da moro le trenotek vo-Jjati sklep, ki nasprotuje jasniin beaedam drzavnih postav in drzavne Solske postave in vsem pravilom zdrave pedagogiko ? GoriSki dezelni zbor je tudi ao-glaano sklenil ugovor proti terau aklepu dezelnega Solskega sveta, in gospod nau6ni minister jo rekel v budgetnem odseku, da bo re§il ta ugovor po obsto-jpLih p08tavab. Priiakujemo, da se bo to zgodilo brez pridrzka in stranakib vratic. Opomniti pa raoram, da Nj. ekbceloncija ne sme toga amatrati kot koncesijo Slovencem, ker je njcgova dolinost, do razveljavi ne-postavne sklepe Solskega oblastva, in ker smo potem zopet tam, kjer smo bili pred tem sklopom. (Tako je! na desnici.) Kaj naj kouecno reborn o solakih razmer.ih na KoroSkem (Klici na levici: Prav ni5! -¦ Ugovori na desnici), kjer visoka nauCua uprava se nadalje dopnSSa zatiranje, ki sem je opisal lansko leto. Ko je v zadnjem zasedanji koroSki dezelni zbor obravnaval o zgradbi prisilne delavnice za koroSke prisiljence, ki so sedaj v Ljubljani, priporofial je ko-roSki deSelni predsednik prisilno delavnico z opomnjo (Cujte! na desnici), da se priailjenci v Ijubljanski prisilnici zato no bodo poboIjSali, ker ni za to spo* sobno slovansko narecjo v tej prisilnici (Veaelost na desnici); na to je opomnil poslanec pi. Hillinger. da nikdo drugi ni kriv poslovenjenju toga zavoda nego gospodujoci sistom, ki uvaja take razmere. Grot Taaffe naj Io re&e de^eluemu predsedniku barouu "Winklerjo, naj ko«>Ski priailjenci imajo neinski kr-S6anski nauk, kakor zahteva enakopravuost, in gotovo ga bodo imeli ,v neniSkem in no v nerazura-Ijivem in nepriljttbljenem slovenskom jeziku. Tako telegram v graSki „Tagesposttt z and 18. januaiija t. 1. Kakor je vodstvo ljubljauske pristine delalnice obStrno razlozilo v kranjakem dczeluem zboru, so te trditve popolnoma noreanicue, zato jib je kranjaki dezelni zoor tudi zavrntl po zasiuzenji. Toda nacSelo, na katero se naslaujajo besede koroskega dezelnega predsednika in opazka poslanca pi. Hilliogerja, je popolnoma resniSno. Prisiljeoci se ne morejo pouciti in poboijSati, ako se cdo v kr-S5anskem jeziku pou5ujejo v nerazumljivcm jeztku. Pa to nafielo ne velja le za prisiljence, marvel sploh tudi za otroke, ki se tudi ne morejo poucevati in yzgajati v nerazumljivem jeziku, in 5e se jim so kr-Scanaki nauk razlaga v tujem jeziku. Toda ne gospod koroSki dezelni predsednik, ne Solska oblastva in tudi ne visoka nauSna uprava no^ejo priznati tega nacela za slovenske otroke. KoroSki dezelni predsednik je rekel v koroS-kem derelnem zboru 1. 1883., da bo skrbel, da se bodo slovenski otrooi uciii v svojem materinem jeziku moliti, brati in piaati. To lepe besede je koroSko slovensko prebivalstvo z Teseljem pozdravilo. Alt ostalo je le pri besedab, dejanj ui bilo. Slovenski otroci na KoroSkem ne znajo brati v svojem jeziku, ,Se manj pa piaati, ker so na teh Solah naatavljeni u&telji, ki ne zijajo jezika Solakih otrok. (PoBlanac grof La^ansky: Skandal 1) Ce pa so u^iteljt, ki morda dutijo ljubezen in zelja za slovenski pouk, gospoda moja, potem Le skrbl koroSka dezetna Solska oblast, da ti ncitelji niso nevarni, in premesti jih v nemSke kraje, kjr-r imajo das piomialjevati, kako velika pre-grena je ljubezen do naroda. (Poslanec grof La^ansk/: To jo absolutno gosnodarstvo. — Poslanec dr. Stein-vrender: Toda res ni') Ako so mi kaj tacega ofiita, morem redi, da vsako stvar doksSem z akti. KoroSki otroci pa tudi moliti ne znajo alovoaski. (Cujte! na desnici.) Verou&telji se vedno prito2ujejo o malib vepehih verouka in kot glavni vzrok imenujejo za-nemarjenje materinega jozika, ker se nemS5iaa zaoae poucevati &q v prvem razredu, do6im so so prej v prvih dvoh lotih udveiiir v tej zadevi sta duhoven in uditelj zadnji faktor. Nihce ne more tajiti da duhovScina se tie trudi pridobiti svoje obcane ne le trdni veri, temve5 tudi lepemu, nravnemukrs'c'anskemu zivljenju. Z povzdi-gnjenimi rokami je nek vikar fante prosii: Mladosfc, opu8ti nemoralni pies! Zaman! Kaj Bfar*. nkale, bil je odgovor; pa y 48. urah koncala sta dva raladenea svoje mlado livljenje. Drugi vikar bi se bil od svojih obcanov zarad mladine kmalu po „&ancozkoa poslovil, ako bi ga ne bila bozja previdnost k boljiim Ijudein premestila; tretji pos&ira psovke, ki nanj padajo, kakor bplnik naj grenkej&i zt %v\\o. Kaj pa ucttelji P Oni so z duhovnom ene misli; tudi oni delujejo v Soli za nravno kiiSnnsko vzgojo, pa sta to una Solsko poslopje v 0. razbito vrata; em divja zveri in v S.. sines no, n e o p ra v i 3 e ii e prf-toibe proti ucitelju. Pa dovolj. „Kaj pa VaSi odlicnjaki?*4 ine baraS, „kake misli so oni PB Brate ! ves kaj je odli6njak P „Da !a Tedaj Te prosim, ne imenuj nekatere naSih ljudij „odlienjftkomB, da Te ne bodo toiili zarad raz^alje-nja dasti, Ti nasi odliSnjaki so pravi nazadnjak|i; oni so pravi „ il iumi nati a, ker hodijo okoli z BluminomB polnira smrdljivega r«pnega olja, proti-nravnega in proti-cerkvenega duha ter „e]oktrifine" ludi pravega liberalizma ne poznajo; „illurainatitt so in razsvitljoni z idojami surovega turSkega paSa, ki ne dovolijo bizjetntt ljudstvu proste volje. Koliko na-Sih po&icnih kmetov ob^aluje zalostni stan.naSe mladine, hoco zediniti se '& duhovnom iu uSitoljetn, ali izpod kamina tnrSkega pa§>, zagrmi rau: rnouel djaur — kuS Sultan I —• do ne plaoaj, kar si mi dolzau! Svobodo porabijo nasi ttdlicnjaki le za-se, da smojo rogiti se pod kaminoni iu lipo eerkvenim govorom in u&teljevemu delovanju, oni pa so „noli me tangere"!; svobodo imajokr&narji, da jim tic treba so drzatipolt-cijskih urj svobodo imajo raatere, da smejo pozno v ftoS se svojimi mlekozobimi otroci rajati na brejarjih — ces, to jo zdravo za otroke — svobodo ima naia mladina da tuli cele nofii do ranega jutra in moti nofini mir. To je prava svobodal Odpravili so afrikansko 6rno robstvo, pri nas pa cvete belo robsfcvo, ki je uklcnil.i prosto voljo 6!oveiko v tezke verige in bi&t, kot nekdi'j nadzorniki robce, eloveSko pravico v obraz. To jo prava fraternite et egalite! Tako, vidi§, dragi Janko, je pri nas; te2ka mora lezt na naSih pljucah, da ne morejo ve5 prosto dihati; duhoven, uditelj in kmet zdihujemo kot Jena na po-rodu, in veseli bodema le takrat, ko se porodi otrok pravega Llove§keg& kr§Lanskega ^ivljenja in p r a-v e g a krl^anskoga liberalizma. Da so kraalo vidiva! Tvoj, 2o ve§ kedo I PolitiSni razgled. Eavno ko smo bili poslednji list pripravili za tisk,sli§ali smo, da je nemiki cesar Frid^rik umrl, zato nismo mogli z gotovastjo ve6 o tern pisati. Ta vest je bila sicer priSakovaria, ker je imel Friderik neozdrayljivo bolezen (raka) v grlu, a v^alila je vendar vsakega, ki je kaj sliial o blagem cesarji, 2« njegova bolezen in operacije, ki jih je moral prestajati, morala so vzbu-diti socutje. Vstrajnost, s katero je on vse to prenatal, je obSudnvanja vredna; a §e bolj ob-^udovanja vredno je, kako je on kljubu svoji bolezni tako precej zmojstril In prevladal 2elez-nega knjeza Bismarka in pogazil Puttkamerja, ta dva stara, nevgnana lisjaka. Ako bi bil Bog dal njcmw ziveti, razoro^ila bi se bila Evropa, ker le Nemcija (Bismark) je oborozenje uzro6ila in zarad nje se vzdrzuje. Tega prepri^anja je vsa Evropa, zato pa tudi vsi dasopisi, celo ru-ski in francoskr jako ob^alovalno pi§ejo o Fri-deriku. On jc viadal §e le od 10. dne mara t. I. a vendar se je za danasnje hndo zamotane evropejske razraere tolikega izkazal, da je vre-den slavnega imena v zgodovini. Kazalo se je, da bi bil on re§il Evropo iz sedanjega oboro-^enega vojaSkega ali obsednega stanja. Njegov razglas o zasedu prestola je bil jako mirolju-bwf ravoo oasproteo pa jo wag\u& nje^ore^a 281ctnega sina, ki je sedaj z imenora Yiljemll. stopil na vladarski presto]. Ofic Friderik je go-voril p mini iu spravi, sin pa Rovori o vdj-ski in lmdo rozlja se sabljo, ncknko prete jn ustrahovaje, po Bismarkovi navadi. Ob§irnej§ih in vseh fiasnikarskih kombinacij o politiki ne moreiho podati, kakor drag[i'>Te6ji listi. 0 domaLi politiki nimamo danes ni6 zna-menicega zabilje^iti. Domade in razne veisti f MATEJ LAZAR, profesor, je ravno kar umrl — to ialostno vest, smo bili izvedeli 15. due t. m. o 5 uri, ravno ko se je nas poslednji Hat tiskal, zato je nismo mogli priob-diti. Gospod Lazar je bil jako blag moi. Vefiiiia let ujegovega slu'^bovanja je bil v Gorici na gimnaziji, zato ga je dobro poznala vsa Gorica iu vsi dezelja-ni. ki so kaj obiskovali goriSke sole. Pieteklo jesen je bil zarad starosti vpokojen m od novega leta je predsedoval nasi dttalaici. Kako priljubljen je bil, kazal je ujegov pogreb, pri*katerem je bilo nenavad-no muogo ljudstva toliko; kolikor ga je o najimenit-ntjSih pogrebih. MrtvaSki voz bil je ves z venci ob-lo2en. 6italni(5ni pevci so mu v cerkvi in pri M-itvi na Katerioijevem trgu peli nagrobnico. R. 1. P. Novo rubriko pustimo dancs prazno, ker so «e zdaj nekteri saini zmislili, koliko so nam dolzni; napolnili pa jo bomo zopet v pribodnji Stovilki s tis-timi, ki se Se ne bodo spomnili, koliko nam dol-2ujejo, Prestolonaslednika na HrvaSkem. Starodavni Zagreb sprejel je 10. t. m. prvi6 med svoje bele zi-qove prcstotouaslednika Rudolfa in Stefanjo in sicer toll svecano in a tolikitu oduSevljenjem, da sta bila uverjena lojalnosti bratskega nam naroda k vi-sokej dinastiji. Toda m nas namen da bi le koltekaj opisali ta svefiani sprejem; podati hocemo lo dva momenta, ki sta jako eastua, pomenljiva iu pomenibna za mili bratski nam tiarod. — Pri polaganji temeljue-ga kanicna nove vojaSnice izpregovoril je prestoloua-slednik Rudolf ua pozdrav podnafieluika tudi te po-menljive beaede: n0d tridusetletnc vojske borill so se Hrvati na vaeh voji§6ih; povsod so ac borili hrvaski junaki. Veliko Stevilo vojskovodij in dastnikov bilo je iz krvaSkega naroda. Stotine in na tisode hrabrih Hrvatov prelivalo je svojo krv na vseh vojisCih na slavo in cast dinastije." — Gotovo so slisali te be-sede tudi madjaroni; sli§al jih je mladi ban H6der-vary. Gotovo bo jih spekle v du§o! — Rrvatje so se borili 1.1848. za fiast iu slavo dinastije proti puu-taijem ihadjarskim, Katere je popolnem porazila Ru-sija pri Vilago^i. No zatd hot6 Madjari zaplesti Av-strtjo v boj z Rusijo, a na Hrvate izlivajo sVojo jezo ter jih biCajo po svoji volji.—-Na univerzi pa je cesar-jevifi ispiegovorii med drugiro tudi to: „Dana vain je tukaj prilika, da lepi, stoletja stari kul-turai jezik z njegovo bogato knji^evnoatjo njegujete in nadalje popoluujefce." In pri teh besudah vskipelo je veselje in odusevljeoost naroda do vthunca. In kaj bi ne, saj so sliSali iz ust prestolo-naslednika, |da je jezik ^rvaSki lep, stoletja star, kulturcn iu kajizevnoat njegova bog* spojila pri Sosicu ali pa drugod z drzavno z>leznico. Ak» ae to zgodi, mno-go ljudij ob obrezji bilo bi ob kruh, katerega so si prisluzevali & pruvaz.injem blaga po moiji. Toda vo rovati nc smemo temu gospodu grofn, da to z\dez-, saj je znauo, da je ravno ta • I ¦ Sue akosIovj o ¦; 2. J- Ravnikar, „Zgodovi-n a slovenskega ljudskega a o 1 a t v a;u 3. J. B., 0 s o 18 k i h stavbah", as 22 podobanii; 4 Tone Bresovnik, flNamea, ureditevin po-raba fiolskih k n j i 2 n i c "; 5 .Gos. Bezlaj, N a -vod za risanje stroje v*, z 28 podobami; 6. J. L. »Pogledna pedagogiSko poljel. 1887;" 7 F. B. B&olatvo na Stajersketn v SolBkem lotu 1886-87."; 8. J. L. „Ob uciiih''; 9. Porool'o o prvi siovGinski sfcaltii uCilaki razstavi1* „Pedago^iS!ceua drustva" v KrSkem; 10. Fr. G.ibr§ek „ P o r 06 i 1 o o drustvenem delovanji.v p r e t e k 1 o m druStvenem lotu; 11. Dodatek in 12. Vabil». Izbram tvarina sama priporoc*a 2o knjigo, ki obaega 227 .-tiriwi tor veija za u«ude 1 gld. 40 kr. vozana v plotno 40 k'.\ v i»ol platno 30 kr. drazje; |i> poati So 5 kr. Vi«. — Narot i sc pri od-boru „Pedagog!§kfga dpna'va" v Krak in, v It. Mi-liSavi tiakarniv Ijttbtjtui, p-i tudi pri vsiki drugi ",0? UkikC,,a iTi'i,f«X^ Z,i ^ Migarni. - V isHh zab.ibah a, dobe tudi So .lodece grof dobil prod leti dovo^enjo 2e za ntkougo 2e J s draft**": |. P „ d a go g i S|k i lezuico v ton, a do gradnje u prtela. Ka], ko bi ; JW'L L ? 3fc &.;Vf. tadi ta uaci-t zaspal? Koliko smo dol&ni? Po izvestji komisije za nadsledovanje driavnih dolgov n:»§e driave nad Sti-ri miljarde gold.; natanfino; 4.004; 465,000.000 goldinarjev. To jo straSna svota, ki nt bo hikoli pla-tina. To»h ni Cndo, c"e 8 no tak6 jjloboko zalezli v dol^nve. Pogiejnio lc, za koliko smo se zadol^ili v pnslednjih letih: 1. 1878. zadoliili aino 80 za 2aVs mil., 1.1879. za 78% mil., (zaradi Basne), 1880. za 25 mil., 1881. za 53V, mil., 1882. za 37»/r mil. 1883. Je za 28 mil., 1884 pa za 70Vs mil., 1885 zopct le za 15lA mil., 1. 1886, pa sam6 za 8% mil., 1. 1887. pa 4e zopet za 27>/a mil. gold. To je v ten letih za 338V3 mil., ali povprefino 333A mil. gold, na lcto. Toda jeajali §e nismo dclati dolgov; §e le smo se oau≤ in delaii jih bomo toliko casa, dokler nam bodo hoteli posojuti, toliko casa namre5 bo via-data politika nad gospodavstvom. Koliko pokadimo pri nas. Lanskega leta populialt smo v zrak 77,265.872 gl. — lep denarj Na mesre pokadimo 6,387.145 g!. ua dan 209.988 gl. na iuo 8.74U gl. Ce bi mi v Avstriji 20 let nic* ne kadilif pribraitil bi si toliko, da bi vsakemu gloveku darovaii po tolarji, ker pribracili bi s\ okoli 1500 milijonov goldinarjev — brez obresti. In ta Skodljiva navada zmeraj bolj ras*e. Potem pa tozimo o slabik Lasih iu sc bpommjamo ,uoih, ko nismo §e poznali tobaka, kave, fmih oblek, fepnih ur in drugih prej neznanih potreb —-. Toda kakor je videti, kocujo nas pb sili odvaditi tolikemn kajeuju, ker so smodkani zveksali ceue. — Mnogi se rote, da ue bodo veL ka-ilili, kar bi bilo gotovo pametno, a ne moremo jim verovati. Ruske gledali§6ne predstave v Pragi — zabranjene. Busko gledali§6no druStvo v VarSavi pod vodstvom P. Varlamova 2elelo je nastopiti tudi * v zlati Pragi v „Narodnem divadlu" (Narodnem gle-daliici), toda dujmo! — vodstvo gledaliSca mu nasto-pa ni dovolilo. Zakaj ne? Zatd, ker imajo pri gleda-lisci besedo StaroCehi, katerim je vladno hlapccvstvo ns sree prirastlo. —Ruska opera poje se v Beroiinu in Pari/.u; le v slovanski Pragi ne sine se eliSati ruska beseda; sicervpostane tudi .Narodnl divadlo" doin — pauslavizma. Cudimo se torej vodstvu tega gleda-lisca, katarega je narod s^zidal z iskrcuim rodoljub-jem svojim. In ravuo ob istem casu je sklenilo to vodstvo pogodbo z madiarskiin opernim pevceni Perettim— pa saj so se tudi Starocehi v ljnbezni objemali z Bbaratom-iu, Arpadoviml potomci, katerim so za caio tokajca prodali in pozabili sobrate — Slovake. Ravno tak6 prepovedovaia je policija ruskc predstave v BTheatre Variete" — in temn se takd ne Cudimo, sa| so bili nekoji hrvaSki casuiki v Dalmaciji koufisko-vani jedino radi tega, ker so objavili prodajo roskih slovnic — medtem ko drugod takih oglasov kar mr-goli in ko vsi nemSki in avstrijski Casttiiki, kupci in obrtuiki kupujejo oMirne slcvnice ruske ter si naro-Lajo JDstruktorjtv. Tudi to je znamenje dasa ali zme-Snjave — katerega se pa bode spominjala zgodevina le ostro in pikrc obsojo. Vladoi in napol vladni listi pa pojd slavo — StaroCehom,-------po rugi strani pa poSljrjo narodu CeSkemu na* ^jeucga dezelnega Solskega nadzornika Kotsmicha, ni bode uCil Staro-Ccbe pameti, a gladil pot Mladocehom za bodoco drzavnozburske.volitve. R. Novo vojaSnico topnidarjev pri mestu po-Isg ceste v Mirno, koje podjetnik je bil nas rojak, gospod Hmeljak Franc, blagosiovili so t 6etertek ob 10. predpotudae prav slovesno. Nazoce je bilo mno-go odli&oe gospode: mestno stareSiostvo, castaiki, vo-jaki in konji; vojagnica je bila se zastavami okra-Seoa; sredi dvorisa .pa je bil oltar, pri kateccm je vojaSki dnhoveu bral sveio masv. — Yojagnici so da-li ime: Franc Josipal. Knjizevno naznanilo „Padagogi§kGga druStva". Ravnokar je feSel II. »Pedagogiski letnik* s alcdeio vaebino: 1. Fr. Grabfgek, BOb- QabrSek. „ 0 b c* n •> v z g o j o s 1 n v j e ¦, po 80 kc ; 3. G. Baz'a'u , P o a k o 6 r t e i i h , II del, po 30 kr; 4. Fr. Gab sek „Obdno ukoslovjc po SO kr. Slovenaki uoitolji! Sfizitu pridno po teh knjigah pa vabitn tudi oh&mstvo k naro6bi in k pmtopu e-dinega tega prokoristucgi alovenskega podagogisko-litoramega druStva. Od izdatae podpoi-e jo '/aviaon voa naprodok in nadaljuo uapesna debivmjo „Pedago-giikoga drustva", kattu-o si priz-ideva posputi so na Btalifice. aIIrvatskej?a pedagogisko-knji/ievueg^ sbora" ! • Koliko je vseh Nemcev na svetn. Po Bismarckovi Stetvi iivi 60 mil. Nemecv na vsem svetu. V zdrugonem nemSkom te^arstvu jib jo 44 milijonov, (vsidi probivaloev jo tain v473/4 mil.); v Avstro-Ogerskej jib jo lo 10 mil., v &vici 2 mil., v Luksemburga 200.000, y Rusiji 15G.000, a v Ameriki in kakor Ciganov po vsem sve'.u raztresonih je 'd% mil. uKroui. Noviuy" priatavljnjo, da si je uenasitni nemski zelodec privol^il GO.000 Cehuv v pruskej §lezijf, po2rl Se drugih Slovanov, a pri Stetji Nomce*' ni prenatancen.— Toda upati ze smerao bodocuoati, da se stomilijonovi narod slovanski bodo znal braniti germanstvu ki vedno stoza svoje roko po slovanskem ^vetu. Nemci ho bili srecni, da so se o-klooili jodnega knpovnrga jczika, dasi se njib po-samezna narecja bolj lo6ijo nogo slovens6ina in ruScina. Sloveneo se z lluaom lozje aporazume, uego koroski Mihelj s kakim Prusom io fa govorimo 8 katerim koli ktnetom iz raznih nemskih pokiajiu, ne zgevorimo se i njitn z najlepSo Gothejcvo neui-Scino. NesreSa je hotela, da stfio Slovaui za6eli vaak svoje nau-cje pisati, mssto da bi si bili vsprojeli cirilometodijski jezik, katoroga bi vlikali do viSje etopnje, kakor so Nemci Bvoje so§ko naredjo. Javna zahvala. Naj prisiSniso zahvalo jfavljamo vsem onim pre-blagim, kteri so med boiez>»ijo in o sihrti naSega pre-" dragega soproga, oziroma oSeta MATJE5JA HiAZAJEfc-JA. na razne nacine ra/.odeli s?oj» sozalje ter povolicAvsi ujegov pogreb s prelepim petjem, s krasnimi vend, z ogromno delezbo kolikoc raogi'6o olajsaii nam oelz-merno bol, prizadeto po nenadotnostni zgubi nase e-dine pedpore. Big tiso5krat plati vaem! V GORICI, 19. junija 1888. ZapusLena dru/ina. §t. 360. Razpis drazbe. Po sklepu c. k. pomno^enega okrajaega §oI-skega sveta zidala se bode solska liisa y Dol. TribuSi. Preudarjeno je za to delo 1352 gl 85 kr stroskov in se odda due 28. junija 1.1. ob XI. uri pre&poludne po drazbi pri podpisanem uradu. . Dottfni naCrt, preudarek in pogoji so raz-polozeni v tukajSnji nradniji do dneva dr;ibe. C. k. okrajni isolski svet v Tolmiau. due 2. junija 1888. IVAN CESCIUTTI DBOGllR si steje v 6ist opozoriti tukajSnje slavno obemstvo, da je odprl DROGERIJO V GORIOI pred Skofijo (Via dell Arc! veseovado) St. 3 z bogato i pop dno zalogo di'off, zdravilnih IrxLiJ trav, olj, npiritov, barv inlctih na olji in jMTJj subib,. barvarskih potreb§6in, kemijskih vM prfprav, vaakovrstnih iivaviex, copiCev in j=yi gob na velilao izbiro, krtad, zaiuaSkov. }m Portia-ndskega cementa in liidravlidncga rJ| japna. — |lm| Zgoraj imeoovana firma sprejema na- ffflJ; .Tillj rooila na debelo in na drobno, jamei dobroto liffl ilijil narodenih stvari, najnizjo ceue in nataucno Jfliil jpyj izvrSitev sprejetih narofiil. — llifj} p. II* pokrajni. ki so dozdaj tako mnogobrojno pri mom kupovali in na-roiSevali knjige io pisaruiSke potreb§6ine, iz-reksm pressreno zahvalo. Ob euem pa nazaanjam, da sem sled ugodnejsih Rogodob s tovarnami ceno papirja, tinte in vsoh za solo in uradmjo potrobnib redi zaizal. Zarad tega uparn, da bodo 5e-stito obSinstvo v piibodnjo se mo»>gobrojnejse hodilo k maiij kupovafci in da se re bo pu-Biilo pregovotiii iu Hlepiu onim krusnjarjem (havzirarjem), ki zahajiyo po hiaab in ua de-a 2elo svojo robo ponujttti tor se sirokouatijo, |3 da imajo tovarno, da lahko conoje dajo, nego j^ drugi trgovci, v rennici pa imajo le tovar-|t| uiake izvrsko, katore vsiljujojo skoraj po l|r tisti ceni, kot jo dobro biago, da si tako JL pride za svojo potninn ia §o dober zaslu^ek, [A brez katorc^a ne upajo v mehtu| svoje kup-J^ dije vzdr2eva(i. Jt Izgledo papirja posljem ua vpraaanje S O bre/.plncno in postnine prosto. C Q Z odlioiiira spoStovanjem S w trgovec v Guriei. I Lbexxxx><>-o-omO — H l»rij*o8»k Tj«k»ro# v mrifr „Slavija" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Oast nam jo naznanjati, da smo vrbni zastop za poknezenc mejno grofijo Gorisko iu GradiSko izrotSili gospodu Josip-n Valeneie-a v G-orici in da je nata pisarna od 15 t. m. naproj v ulicah S. Chiara st. 8. blizu gimnazije. Glavni zastop vzajemiK* zavarovalue banke „SIavyea v I