C Postals. Esc* o$ni mercoltdi * vancrdi - 5 settcmbre 'V.8. Po»*mitini itevilke 25 itotir? izhaja vsako sredo in pettk zjutraj. Scan« za celo Ittto 15 L /. » pol leta 8» » x četri leta 4 > 2« inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poalane naročnine se si« moremo oziraii. Odgovorni vrednik: Polde Kemperle. st 67 V Gorki> v sredo 5. septembra 1928 tetoxi Nefrankirana pisma «;- .-«*' sprejemajo. Oglu! sr mčunajo pv dot'i- voru in se plučajo ;• napiv). — List izdni* konsorct) »Gor. Strt- le«. — Tisk Katoliiht. titkarni r Gorici. R)- v» Piazzutta it. U. Uprava in uredniitvo ntica Mameli Ittv v St.post.tck.rac.il/1147. Teltif. ini. itev. $$:. t luan Rojec Gospod je zopet poklical k sebi velikega sina nasega rodu, vztraj* nega delavca v vinogradu Gospof dove/77, moža, ki je posvetil celo svoje življenje delu v.a duhovno in socialno obnovo našega ljudstva, poklical je k sebi č. g. msgr. Ivana Rojca, dekana v Tolminu. Č. g. dekan je umrl v nedeljo, dne 2. /. m. ob 5. uri pop. po dolgi, eno leto trajajoči bolezni. Odiiel je po pla- čilo prav na Gospodov dan, tisti dan, ki ga je celo življenje posebno posvečeval. Ž njim smo izgubili moža, ki je 40 let deloval na vseh poljih našega gibanja. Pok. msgr. Rojec je bil učenec velikega Mahniča, tovariš apostola Kreka. Sodeloval je že pri »Rinn skem Katoliku« in pri predpripra* vah za prvi Katoliški shod. Kasne; je se je udejstvoval pri vsem ka* toliškem, socialnem in prosvetnem delu. Bil je pvvi med tistimi, ki so orali ledino. Veliko se je trudil na zadružnem polju. Trenutnih na uspehov in nasprotovanj se ni ustrašii Mnogo je trpel, a kljub temu vztrajno delal naprej. Nje* govo dclo je bilo blagoslovljeno in je doneslo nasemu ljudstvu obilo socialnih koristi. Pokojnik se je z yso vnemo udeleževal tiidi prosvet' nega dela. Kamor je prišel, je to delo ozivelo, in cela vrsta naših najboljsih mož je izšla iz njegove sole. Vdejstvoval se je pri politic* nein delu. Bil je dezelni poslanec in predsednik Slov. ljudske stranke na Goriškem. Pri vsem tern velikem delu zunaj cerkve pa pokojnik ni zanemarjal svojih stanovskih dolžnosti. Kot dušni pastir je bil navavnost vzor. V farah, kjer je pastirovnl, je dvig* nil versko življenje in pustil v tern oziru neizbrisne sledove svojega dela. Cerkev je bila njegova prva skrb. Kras cerkve, lepe cerkvene slovesnosti in pobožnosti, to je bilo njemu prvo. V spovednici je vztraj* no vršil svoj poklic. Prejemanje sv. zakramentov se je v farah, kjer je služboval, podesetorilo. V pridigah je bil oče, svetovalec, znal je tudi jako resno svariti, kadar je bilo treba. Povedal je brez ovinkov na desno in levo, kar je bilo prav. Ustanovil je in vodil z najboijšim uspehom vec Marijinih druzb. Naj; večji spomenik njegovega dela pa je misijonska hiša na mirenskem gradu, ki se je obnovila po njegovi zaslugi. Od tu dobiva cela dežela velike milosti potom misijonov, ki se vrše v posameznih farah. Celo življenje pokojnika je bilo zdruzeno z dobrodelnostjo. Poma- gal je vsakemu, kdor \^a je zato prosil in kjer je sam uvidel pot trebo. Podpiral je dijake in reveže, v njegovi hiši je bil vsak gosto? ljubno sprejet. Med vojno je po* svetil svoje delo skrbi za begunce, katere je obiskoval po taborih, jih tolažil in podpiral. Pri oblastih je posredoval, da se je položaj begum cev zboljšal. Drugim je pomagal kljub temu, da je bil sam v gospo? darskih zadregah, ki so mu priza* dejale veliko trpljenje. Mi, ki žalujemo po tej bridki zgubi, ohranimo Č. g. msgr. Rojca v hvaležnem spominu. Posnemaj; mo ga v požrtvovalnem delu za bla? gor nasega ljudstva. Kaj se godi po sveto? Zbcrovanje Zveze narodov. V ponedeljek 3. septembra se je v Ženevi otvorilo 9. občno zboro* vanje Zveze narodov. Prvi dan je bil posvečen otvoritvi. Prihajali so diplomati in zastopniki posameznih držav in razpravljali o dnevnem redu zborovanja. Opazilo se je ta* koj, da manjkata dva važna sode? lavca, namreč nemški zunanji mi« nister Strescmann in angleški zu* nanji minister Chamberlain. Oba sta bolna in zdravniki so jima pre* povedali vsako politično delo. Nem* čijo zastopa mesto Strescmanna dr* žavni kancler Müller. V Ženevo je prišel tudi avstrijski zvezni kan? cler msfjr, Seipel kot zastopnik svo- je države. Dopotoval je tudi stari znanee v ženevskem svetovnem parlamentu francoski zunanji mi« nister Briand, ki pa je žalosten radi nepričakovane ncsrečne smrti svo? jega tovariša Bokanowskega, fran? eoskega ministra za tr^ovino. Dol* go so mislili, da letošnje zasedanje ne bo zanimivo radi odsotnosti znamenitih državnikov Streseman? na in Chamberlaina. Bojazen se ni docela uresničila, ker so prišli dru* gi kot Müller, Seipel, Briand itd. Prva seja se je začela ob desetih dopoldne. Otvoril jo je predsednik sveta Procope, ki je po svojem pre= cej dolgem uvodnem govoru, v ka* terem je izrazil svojc trdno upanje v svetovni mir, odredil volitvc v predsedstvo zborovanja. Za pred* sednika je bil izvoljen Erluf Zahle, danski poslanik v Berlinu. Od 54 oddanih glasov jih ie dobil 42. Nato so bili voljeni načclniki šestih od* borov.» Za pr%dsednika prvega od* bora, ki se bavi z vprašanji ustav* nega prava, je bil izvoljen italijan= ski zastopnik Scialoja, za predsed* nika šestega odbora, to je odbora za politične zadevc, pa so izbrali jugoslovanskega zunanjega mini* stra Marinkoviča. Pravo delo se je začelo včeraj. Izmed zadev, s katerimi se bodo zborovalci bavili, je treba omeniti večni spor med Poljsko in Litav* sko in takisto večni prepir med Romiini in Madjari radi zemljiške odveze na Sedmograškem. O pote? ku zborovanja homo še poročali. * * * Medtem pa sc ozrimo malo nazaj in preglejmo važnejše dogodke, ki so se pretekli mesec izvršili v raz* nih državah. Kar zadeva Italijo moramo omeniti dve bridki izgubi. V ponedeljek 6. avgusta se je ob istrski obali zapadno od Brionskih otokov potopil podmornik »F 14«. Tik prcd nesrečo je plul pod vodo. Ko sc je dvignil, je zadel ob torpe* dovko »Missori«, ki ga je tako po* škodovala, da se je takoj zopet pogreznil. Mornariško poveljstvo v Pulju je bilo takoj obvešeeno o žalostnem dogodku. Poslalo je na kraj nesreče potrebne ladje s po* tapljači, ki so podmornik dvignile. Delo je trajalo blizu dva dni. Po? sadki je medtem žalibog zmanjka* lo zraka. Vrhu tega so se v pod* morniku stvorili strupeni plini, ki so pomorili vse, kar je še ostalo ži= vega. Bilo je 27 mrtvih. Težka ne* sreča, ki je zadela vojno mornari* co. jc vzbudila povsod čustva so* žalja. 16. avgusta pa je umrl znani pre? kooceanski letalec major Del Pre= te, ki je v družbi s poveljnikom Ferrarinom preletel velikansko raz? daljo Rim * Brazilija brez vmesne postaje. Pri nekem poskusnem po* letu v Rio de Janeiro sta oba letal* ca padla na tla in se precej poško* dovala. Del Prete je bil operiran, a je kljub operaeiji umrl. Njcgovo truplo so prepeljali v domovino, kjer so ga pokopali v njegovem rojstnem kraju Lucca. Ves italijan* ski narod je žaloval ob njegovi smrti. Jugoslavia. V sosedni državi na vzhodu je bil mesec avgust natrpan s političnimi dogodki. Omcnili bomo samo naj* važnejše. 1. avgusta se je po dolgem odmo* ru zopet otvorila narodna skupšči* na. Radicevi in Pribičevicevi po* slanci se seje niso udeležili. Ostali so doma, oziroma v Zagrebu. Skupščina je hitro delala. Rešila je v par dneh vse nujne predloge in sprejela vse pripravljene zakone. Potrdila je tudi (13. avgusta) net* tunske konveneije, ki so znamenite po svoji zgodovini. Skupščina se je nato odgodila na jesen. 8. avgusta je umrl voditelj hrvat* skih kmetov Stepan Radič. Zadela ga je srena kap. Streli v skupščini dne 20. junija so mu posredno ško* dovali. Hrvatski narod mu je pri* redil kraljevski pogreb. Očividci pravijo, da je šlo za Radičevo krsto več sto tisoč ljudi. V splošnem je položaj nespre* menjen. Na eni strani stoji vlada, na drugi strani pa so Hrvati in Pri* bičevič, ki pravijo, da se z vlado nočejo niti pogajati. Kljub temu pa se kažejo sicer še zelo ncjasni obri* si nekakega sporazuma med Hrvati in Srbi. Ta sporazum naj bi obsto« jal v reviziji ustave v smislu široke avtonomije. Stvar je pa vsekakor še zelo nedoločna. # # * Ako pogledamo po ostalih bal* kanskih državah, bomo ugotovili marsikaj novega. V Grčiji so imeli volitve, pri katerih jc zmagala Ve* nizelosova republikanska stranka s tako večino kot malokdaj kaka stranka v katerikoli državi. V Al> baniji so iz republike naredili kra* ljevino. Dosedanji predsednik Ah* med Zogu je bil oklican za kralja. Italija jc prva pravno priznala to noyo stanje. Zgledi vlečejo. Pravi* jo, da se namerava tudi predsednik Turčije oklicati za kralja. Tm vest siccr ni potrjena, celo zanikali so jo, čisto neverjetna pa vendar ni. Med macedonskimi prekucuhi se vršijo hudi boji. Dve skupini si stojite nasproti: pristaši ubitega gcnerala Protogerova in pristaši Vanče Mihajlova. Bojujeta se pa ne z besedami temveč z bombami in puškami. Na obeh straneh jih je že mnogo padlo. Listi so prinesli celo vest, da je padel tudi Mihaj* low To pa najbrž ne bo res. Boji med Macedonci resno ogro* žajo položaj sedanje bolgarske vlade. Zunanji minister Burov in predsednik sobranja Cankov nam* reč zahtevata od ministrskega pred* sednika, naj odslovi vojncga mi* nistra Valkova, ki je v pretesni zvezi z Macedonci. Valkova pa podpira kralj Boris. Ni še jasno, kako se bo stvar zasukala. Tako na Balkanu. Ako poglcda* mo v ostalo P>ropo, opazimo pov* sod neko prikrito gibanje. V Nem* čiji se socialisti in komunisti boju* jejo proti oboroževanju na morju, v Rusiji dviga opozicija zopet gla* vo. Izgnanec Trocki dobiva pola* goma svojo prejšnjo veljavo. Pri* pravljajo se veliki dogodki. Za svetovni mir. Najvažnejši mednarodni dogo* dek preteklega meseca pa je čisto gotovo bil podpis Kelloggove pro* tivojne pogodbe. Podpis se je izvr* šil.v Parizu 27. avgusta. Zastopniki 15 držav so se zbrali in s svojim podpisom v imenu svojih vlad slo* vesno obljubili, da ne bodo nikdar vcč začenjali nobene vojne. Vojna bo od sedaj naprej dovoljena, tako .so rekli, le kot obrambno sredstvo. Sevcda, če ne bo nihče napadal, se nikomur ne bo treba braniti. Po podpisu je Kellogg povabil vse države na svetu, s katerimi je severna Amerika v diplomatskih stilkih, naj tudi one podpišcjo po* godbo. Francozi pa so povabili Ru* sijo. Mnogo držav se je žc prigla? silo za podpis. Tudi sovjetska Ru* sija jc pristala na to, čeprav s pri* stavkom, da je pogodba zelo po* manjkljiva. Amcriški zunanji tajnik Kellogg sc je iz Pariza odpeljal na Irsko. Vabili so ga v London, pa je od* klonil, češ: da ne utegne. Niti na anglcško ozemlje ni hotel stopiti. Na Irskem jc ostal par dni. Ta nje* gov korak ie kaj malo v sk.la.du z načeli. ki so jih par dni prej uza» konili v Parizu. Sklep. Z zborovanjem Zveze narodov, ki smo ga v uvodu omenili, se je prioclo jesensko politično življe* nje. Da bi bilo koristnejše za člo* veštvo, kot je bilo dosedanjc! Okno v svet. Calles odstopi. Mehikanski predsednik Calles je izjavil, da bo 30. novembra nepre* klicno odstopil kot predsednik re* publikc. Jugoslaviia in Kelloggova pogodba. Jugaslovanska vlada je sporoči* la Kclloggu, da je pripravljcna pods» pisati protivojno pogodbo. Francoski minister smrtno ponesrečil. Francoski trgovinski minister Bo? kanoeski sc je vozil z letalom iz I Toula proti Parizu. Aled potjo se je | letalo pokvarilo, padlo na tla in se | vžgalo. Ko so črez dve uri ogenj pogasili, so našli trupla ministra in štirih letalcev čisto sežgana. Ne? srečne žrtve so prepeljali v Pariz. Dva poslanca aretirana. Jugoslovanska narodna skupšči* na je pred razstankom dovolila so* dišču, da postopa proti poslance* ma Tomi Popoviču (radikal) in Dragotinu Jovanoviču * Luni (de* mokrat), ki sta bila na sumu, da sta podpihovala atentatorja Punišo Račiča. V pondeljek 3. septembra pa je preiskovalni sodnik dal oba osumljenca zapreti. Oba bosta ob* tožena umora ali poskušenega umora. Ako sta kriva, ju čaka tež* ka kazen, morda celo smrt. Sodna obravnava se bo vršila proti koncu tega meseca. Stran 2. »GORISKA STRAZA* Rusija in Kelloggova pogodba. Tudi sovjctska Rusija je sklenila podpisati Kellogguvo pogodbo in je | francoski vl;uli že odgovorila v tern ! smislu. I Kellog na Irskem. j Ameriški zunanji tajnik Kdlogg je iz Pariza odpotoval naravnost v irsko glavno mesto Dublin. Zani* > mivo ie dejstvo, da na angleško j ozemlje ni niti stopil, čeprav so ga j vabili v London. Rekel jc, da ney | utegne. Visoki politiki izvajajo iz ' tega, da razmerje med Anglijo in Združenimi državami ni najbolj prijateilj'sko. Albanija — kraljevina. Albanija jc vendar postala kra- ijcvina. Ustavodajna skupščina je sprejela zadevni sklep v soboto 1. septcmbra. Sklcp jc bil soglasno spreiet. Nato je posebna deputaci* ja poslanccv šla k predsedniku Ah* medu Zoguju in mu ponudila kro* no. Zogu je krono sprejel. Še isti dan je priseLel na ustavo. DNEVNE VESTI. t Msgr. Ivan Rojec. ' Grob se vrsti za grobom; komaj I fcdcn za raste, že se odprc drugi. ; Najboljši možje, utrujeni od dela, zapuščajo naš rod. Nclc Tolmin, ampak vso našo deželo je pretresla bridka vest, da je v nedeljo popoldne nenadoma umrl g. tolminski dckan, zadct od srčne kapi. Blagi pokojnik ie bole* hal že od lanske kvaternice. Pri ve* ličastnem, euharističncm kongresu v Tolminu je čutil prvi močni na* pad. Letos sredi januarja jc bil pri* moran leči. Zdravil ga je z vso skrbjo spretni zdravnik dr. Serjun iz Tolmina. Lc njemu in izredno skrbni postrezbi se imamo zahva* liti, da je monsignor živel še pol leta po nastopivši krizi. Bolnik je navidezno okreval. a upanja na po* pol no ozdravljcnie ni bilo več. Vkljub težki bolezni jc bil še red* no na nogah in je celo maševal na Veliki Šmaren in prcteklo nedeljo. Neumorno je vršil uradne posle, se zanimal za tekočc dogodke in se celo namcnil, da bo na usodni dan obiskal g. župnika v Volčah. V nedeljo pod večer okrog 5h je napisal še tri krstne liste in izredno dobro razpoložen šcl na dvorišče. Mahoma ie zavpiil in se nagnil. Smrt je nastopila ob 5V2h trenutno vsled srčne kapi. Kakor hitro so zvedeli Tolminci o nenadni smrti, so z izredno lju* bezniio in odkritim sočutjem hitcli v župnišče, kjcr so našli blagega g. dekana — mrtvega. Neštcte mno* žice ga hodijo kropit in molit za njegovo dušo. Cel gozd vencev in rož krasi njegovo zadnje ležišee, moliitve in jok donijo proti nebu. Pokojni monsignor je bil vsled od* kritega značaja, odločne možatosti, blagega srea, izredne duhovitosti in neumorne delavnosti visoko spoštovan povsod. Rojen je bil 1866. leta 26. marca pri Sv. Juštu v Trstu, kjer je bil njegov oče kot mehanik zaposlen v ladjedelnici. Ko se je družina presclila v Sovodnje, je pokojni študiral gimnazijo in scmcniščc v Gorki. S pridnostjo in nadarjeno* \ stjo si je prisvojil bogato izobrazbo, ! ki jo je posvečal v kor ist izročcnih ' duš in delovncga ljudstva. Kapla* noval je v Solkanu, p astir oval kot kurat v Biljah, osem let je bil žup* nik v Mirnu in od 18. aprila 1915. je postal dckan v Tolminu. Neprecenljive so zasluge, ki jih ima blagi pokojnik za dušno p astir* stvo. L)ols4i vcki bodo občudovali njegovo socialno dclavnost: Miren* ski grad in Čcvljarska zadruga sta v glavnem njegovo delo. Koliko je storil za begunce in Tolmincc — vedo povedati le tisti, ki so čutili njegovo neizmorno ljubezen in skrb. V imenu eclega našcga rodu se potrti sklanjamo nad njegovim svežim grobom in prisrčno prosi* mo Vsevednega, nai dodeli plačilo in večni pokoj zvestemu služabni* ku, ki je v nesebičnem d.elu posvc* til svoie velike zmožnosti Bogu in trpečemu ljudstvu. Naj mu sveti vcčna luč! Romarski shod. Na Vitovljah v cerkvi M. B. bo na Mali Šmarcn običajen romarski shod z dvema sv. mašama in sicer ob 6Mä in ob 10h. Romarjem bosta dva spovednika na razpolago. Pobožnost prvega petka za možc in fante bo 7. septembra ob 8. uri zveeer pri Sv. Ivanu. Opo* zorite na to tudi prijatelje in znance. Vodstvo Apostolstva molitve. Premeščeni učitelji. V notranjost države so bili pre* mcščcni še sledeči učitelji in ueite* ljice: gdč. Ulga Čus iz Gorice v okolico Rima. gdč. Jelica Križman iz Šcmpasa v Umbrijo, g. Kazimir Saunig iz Ozeljana v Umbrijo. Zveza manjšinskih časnikarjev, Zadnji dan manjšinskega kon* grcsa v Žcnevi se je ustanovila Zveza manjšinskih časnikarjcv. Za predsednika je bil izvoljen urcdnik »Goriškc Straže« poslanec dr. En* tielbert Bcsednjak. Zobozdraynik dr. Lojze Kraigher sporoča, da sprejema pri Sv. Luci* ji ob Soči mesto v nedeljo dne 9. t. m. že. v petek popoldne in v so« boto dne 8. t. m. dopoldnc. Wilfan petdesetletnik. V čctrtek 30. avgusta je sloven* ski tržaški poislanec dr. Wilfan ob* hajal petdesetletnico svojega živ* ljenja. Liubljanski jesenski velesejm, ki mu pravijo »Ljubljana v jeseni« sc je otvoril v soboto 1. septembra. Isti dan se je v Domžalah otvorila ljubljanska oddajna radio*pcstaja, ki jc dozdaj delala samo poskuse. Cena moke. Dcželna živilska komisija jc do* ločila, naj se od 1. septembra dalje prodaja kvintal moke po 168.— Lit. Veliki fašistovski svet se bo zbral k zasedanju 17. septem* bra zveeer. Obravnaval bo važne zadc-vc. Sled o Amundsenu. Ncka ribižka ladja jc našla na morju med Spitzbergi in Skandi* naviio del letala, ki so ga spoznali za del Amundsenovega letala »La* tham 47«. Sedaj je skoraj gotovo, da sc je Amundsen ponesrečil. Prefekti v Rimu. Ministrski predsednik Mussolini je poklical vse prefekte v državi k scbi, da mu podajo poroeilo o raz* merah in da prejmejo navodila. Pr* vi so prišli na vrsto prefekti iz Ju* lijskc Krajine. Truplo Del Preteja v Italiji. V eetrtck 30. avgusta jc prckoo* ceanski parnik »Conte Rosso« pri* peljal v Genovo truplo letalskega majorja Del Preteja, ki je umrl v Rio de Janeiro. V Genovi je krsto sprejel general Balbo, ki ga je spremljal general Dc Pinedo. Ve* likanska množica ljudi je šla v sprevodu, ko so krsto peljali na vlak. Prepcljali so jo v pokojniko* vo rojstno mesto Lucca. Huda nevihta v severni Italiji. Pretekli četrtck jc nad Monzo v severni Italiji divjala strašna ne* vihta, ki je napravila velikansko škodo. Trgala je strc^hc, rušila zi* dove in hiše in razdrla telcfonske in brzojavnc zveze. Poleg tega je 9 ljudi mrtvih in kakih 50 ranje^ nih. Častniki v inozemstvu. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za nckaj častnikov, ki bi hoteli iti v Anglijo, Nemčijo ali v Jugoslavijo. da bi sc naučili angle* sčine, ncmšeine ali srbohrvaščine. Natepaj velja samo za aktivne east* nike v stalni službi. Politicni begunec aretiran. Policija je aretirala političnega begunca Cezaria Rossi j a, ki je s'krivaj prišcl Dreko meje v Italijo. Z njim je bila arctirana tudi nje* gova spremljcvalka ncka Margerita Durand. Latinica na Turškem. Turška vlada je sklenila opustiti staro turško pisavo in vpeljati la^ tinico. Ta sklep se že izvaja. V šolah se sedaj poueuje samo la* tiniea. »Krassin« na Spitzbergih. Sovjetski lomilec ledu »Krassin« ie že priplul v Kraljevi zaliv, od* koder se bo kmalu podal na iskanje ostalih poncsrečencev. Na ruskospoljski meji se jc zadnjc dni preteklega tedna vršil pri Lubiniczu spopad med ti* hotapci in ruskimi obmejnimi sir a* žami. Štirjc stražniki so bili ustre* ljeni. Ladja brez posadke. Nemci so zgradili oklopno ladjo »Zähringen«, ki se lah'ko vodi iz daljave. Pri poskusih je šla vsa po« sadka na drugo ladjo. Na brezžič* no povelje se je prazna oklopnica zaeela premikati, se zavila v gosto meglo, spuščala rakete itd. Par ur so se vršili ti neznanski poskusi. Nato ie oosadka šla zopct na krov in ladia je odplula v pristaniščc. Velike goljufije v Nemčiji. Hugo Stinncs mlajši, ki ga sma* trajo za najbogatejšega moža Ncmčijc, jc bil aretiran. Obdolžen je, da je sleparil pri nemških dr* žavnih zadolžnicah in s tern oško* doval državo za par desetin milijo* now Nemška javnost zelo napeto čiika na razpravo. Odprava vizuma med Nemčijo in Italjjo. S 15. septembrom stopi v veljavo dogovor, ki odpravlja vizum na potnih listih za notovanje med Nemci jo in Italijo. Od sedaj na* prej bo zadostoval navaden potni list. Za italijanskc kolonijc pa ostanejo doloebe o vizumu v ve* ljavi. Tajna tiskarna odkrita. Rimski »Giornalü ,d'Italia« poro* ca, da so orožniki odkrili v Alba* no tajno komunistično tiskarno, ki je tiskala list »L'Unitä«. Orožniki so zaprli kakih 60 ljudi, ki se bodo morali zagovarjati pred posebnim sodiščem za varstvo države. Amnestija v Avstriji. Avstrijska vlada je sklcnila pred* ložiti državnemu zboru o priliki desetletnice republike zakon o amnestiji za političnc zločince. Te amnestije naj bi bili dcležni tudi tisti, ki so bili obsojeni radi Ian* skill julijskih izgredov. Ford v Carigradu. Amcriški tvurničar avtomobilov Ford namerava zgraditi v Carigra* du veliko tvorneo avtomobilov. Izdelke te tvorniec bo pošiljal na Balkan in v Rusijo. Pomanjkanje sena na Ogrskem. Ogrska vlada je za 50 odstotkov znižala carino na krmo za živino, ker krmc doma silno primanjkuje. Število iznajdb v en em letu. Nemški državni patentni urad je objavil štatistiko iznajdb za 1. 1927. Javljcnih je bilo 15.265 iznajdb. Od teh odpade sorazmerno najve&> jc štcvilo na elektrotehniiko, namree 1909. L. 1913. je bilo patcntiranih samo 5000 iznajdb. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Neusmiljeno je pripekalo avgu* stovo solnce leta 1918. na golo ravs nino sevcrnovzhodno ob mesta Su* botsko v grški Maccdoniji. Naša timočka divizija se je nahajala na dotieni pianjavi v rezervi. Svoje sotore smo kolikor mogoee zakrili z uro dalcč privlcčcnim vejevjem, da vsaj dcloma prcmotimo bolgar* ske, avstrijske in nemške letalce. Pod šotori smo spali, čistili puške in sc menili. Pa pravi Bogdan iz Aleksinja: »Da znaš, p_odnaredniče, od leta 1912. sem bil doma komaj tcden dni, toliko sem imel dopusta. Bori* li smo se dvanajstega leta proti Turkom, nato proti Bolgarom. Ko smo s temi sklenili mir, je šla naša divizija na albansko mejo proti Ka* čakom. Od tu sem dobil teden dni ! dopusta, a ga še nisem dobro užil, ko sem moral iti proti Švabi. Dobro je šlo, v Budim bi prišli, da nas niso zopet napadli Bugari, majku jim ...« »Kako pa je bilo skozi Alba* nijo,« sem ga prckinil. »Eh brate, iadna mi majka, koli* ko smo tu pretrpeli. A ne samo mi, tudi naš čika Pera (kralj Petar) je z nami trpel. V zasneženih alban* skih gorah smo si neke noči greli prcmr_zlc ude. Lačni smo bili, a pri ognju si nismo upali jesti. Vsak se je bal, da ga ne bi drugi prosil za dclitev skromnih ostankov za želo* dec. Pri ognju je sedel tudi eika Pera. V vojaško suknjo jc bil za* vdit, kosmat v obraz, prepadene oči je imel. Rekcl je, da je lacen. Imel sem pod suknjo še kos kruha, za katerega sem dal Albancu banku (10 dinarjev). Ali bi ga dal čiki ali ne. Zasmilil se mi je v srec, izvle* kel sem kruh in ga ponudil kralju. Vzel ga je, gledal ga je, po dolgih minutah mi ga vrne in pravi: »Vze* ; mi, vojničc, ne morem ga jesti. Vzel sem Ti oeeta in mater, vzel ; sem Ti otroke in zemlju, vzel sem Ti Srbijo. Nc morcm Ti vzctr zad* ' nje skorje kruha.« Vrnil mi je kruh , in temno gledal v ogenj. Vsi smo jokali. Kralj pa je mislil in mislil. Na enkrat se prcbudi iz polsna in pravi: »Bratje, bodite junaki. Za* puščamo Srbijo, a crez leto dan se vrnemo v vcčio državo. Zapuščeni smo tu v albanskih ncgostoljubnih gorah, a zunaj v svetu imamo mno* go prijatcljcv. Še je krepka naša mati Rusdja in divna Francoska. Italija in Anglija pa nas ne poza* bita.« V tern trenotku je zafijueka* la nad našimi glavami krogla ncgo* stoljubneöa Kačaka. Šli smo na* prej skozi trpljenje, smrt in blato in prispcli v Valono, od koder smo se vkrcali za Krf.« »Pričaj kaj Ti, Milane iz Ču* prije,« sem se obrnil na drugega vojaka. »Eh. podnaredničc. šta da Ti pri* cam. Za teden sem se hotel oženiti s svoi.o divno Jelo. Pa Ti pride tambur in me kliče na vojsko proti Švabi. Pustil sem Jelo in motiiko, vzel sem pu.šfco in hajdi na Ccr. Eh pa smo jih Švabe. Nimam druge* ga, da Ti pričam.« »Ali bo« še videl Čuprijo in Je* lo,« sem ga vprašal. »Ako Bog da, še ju bom vdidel, kajti Bog čuva Srbijo, čika Pera pa Čuprijo (Čuprija pomeni v turškem jeziku most). Jelo bom videl, ako je ostala zvesta, zagrlil jo bom in peljal pred popa, ako pa je nezve* sta, ji bom zasadil nož v sree.« In Mitar iz Zaječara sc je obrnil name in rekel: »Podnaredniče, pri* caj nam Ti, ki vedno čitaš novine. Ali bo kmalu konec voinc, ali bo* mo kmalu prišli domov? Dalje. »GOKISKA STRATA« Stran 3. UTRINKI. V deželi iutranjega solnca. Japonska se imcnuje dežela vz? hajajočega solnca. Dasi vlada v njcj šc tma paganstva, vendar se lzpreubračaio ugledni učenjaki in dostojanstveniki ter vstopajo v katoliško ccrkev. Zadnji mesec je kardinal Van Rossum krstil nadarjencga japan? skega umetnika Ryobo Okuda. Slovesnovsti jc prisostvoval tudi pr? vi japonski škof Hayasaka. Pesnik je zložil prekrasen spev v cast Ma* teri božji. Pri krstu je dobil ime Pavel. Socialni teden ital. katolikov. Da se poglobi apostolsko delo med katolieani in da se zarišejo novc smeQiice, prirejajo italijanski katolieani vsako leto takozvani so« cialni teden. Dne 3. septembra so v veliki dvorani univerze Presvete? ga Srca v Milanu otvorili 15 social* ni teden. Predavanj se udeležuje zelo šte? vileno zastopstvo iz vseh pokrajin. Pred otvontvijo je pozdravil ude? lcžence nadškoi kardinal Tossi iz Milana in opisal važnost socialne« j ga tedna. Apostolski poslanik iz Carigrada je udelezencem podelil ! blagoslov, nakar so se začcla pre? ¦ davanja. ki bodo trajalc eel teden. j Naravoslovci in vera. j Znameniti naravoslovec dr. Den* nert se je v svoji knjigi »Die Reli? gion der Naturforscher« (Vera na* ravoslovcev, 5. izd. Berlin, 1901) bavil z verskim prepričanjem na? ravoslovcev. Prcgledal je življenje 300 najvažnejših naravoslovcev od j starega veka do naših dni in je do? i gnal sledece: Pri 38 naravoslovcih i ni mogel ugotoviti njihovega ver? skega stališča. Od ostalih 262 je 242 vcrovalo v božanstvo ali v Bo? ga, 20 pa jih je bilo brezbožnežev. Naštejmo par naravoslovcev, prepričanih katolieanov: Kopernik, Kepler, Newton, Cuvier, Faroday itd. To so imena, ki jih pozna vsak omikan elovek. Lep dokaz tvorne moči katolicizma. Euharistični kongres v Sidneyu (Avstralija). V pondeljek 3. septembra se je otvoril v avstralskem mestu Sid? neyu svetovni evharistični kongres. Ti velieastni shodi v cast presveti Euharistiji se Donavljajo vsako le? to. V spominu nam je lanski veli? eastni kongres v Čikagi (Amerika). Letos je deležna te časti Avstralija. Iz Evrope, Amerike, Afrike in Azije so vozili veliki parniki cerk? venc kneze in verne katoličane. Iz Neapolja je odplul že pred mese? cem parnik »Orama«, na katerem se vozi papežev zastopnik kardi? nal Ceretti iz Rima. Tudi nemški škofje so poslali svojega delegata škofa dr. Berninga iz Osnabriicka. Kongres se je otvoril s slovesno pontifikalno mašo, katero je daro* val odposlanec kardinal Ceretti. Kongrcsu prisostvuje ogromna množica. Govore in petje bodo po vsem svetu raznašali radio?aparati, ki so bili nalašč napravljeni v ta namen. Po slovesni maši je pape? žev zastopnik otvoril konüres. Od? klenil in odprl je ,vrata katedrale in izroeil stolnici zlat kclih, ki ga je daroval sveti. oče. Kristus^kralj praznujc svoj triumf tudi v odda? ijeni Avstraliji. Kaj je novega na deželi? Kronberß. V soboto, dne 8. t. m. bomo imeli v Kronbergu veliko slovesnost. Ob 10. uri bo blagoslov novih, krasnih orgel, katere je postavila tvrdka Kacin iz Gorice. Po slovesni sv. maši bo običajna procesija. Imamo tudi nove cerkvene klopi, zelo lepe in udobne; dclo domačih mizarskih mojstrov. Popoldnc ob 4. uri pa bo slovesen prenos novega kipa Ma? tere božje iz župnišča v cerkev mjed petjem, cvetjem in godbo. Pri? dite p ogled at — ne boste se kesali in tudi štrukijev ne bo manjkalo. Batuje. Ob sklepu lista nam je došla ža? lostna vest, da je v Batujah umrl v torek ob 3. uri popoldne idealni in nadvse požrtvovalni prosvetni de? lavec g. Mirko Mermolja. Pogreb bo v četrtek ob 8. uri zjutraj. Goče. Pred enim letom je poroeala »G. Straža«, kako so julija lani našli pastirji monštranco, ki je bila tu? kaj ukradena z Najsvetejšim vred 26. maja 1890. Razbito monštranco smo dali popraviti. Čutili smo dol? žnost, da damo zadoščenje razža? ljenemu Bogu v isti monštranci, s katero se je zgodil strašni božji rop. V ta namen smo imeli zado? stilno tridnevnico od 24. do 26. avg. v cast presv. Srcu Jezusovemu, ka? tero je vodil z vso vnemo pree. g. misijonar Klančnik. Višek sloves? nosti pa je bil sklep s spravno procesijo, ki jo je vodil prec. g. de? kan vipavski, katere se je vdele? žilo poleg desetih gospodov duhov? nikov silna množica ljudstva tudi iz drugih far. Zc itak lepo cerkev so dekleta krasno in bogato okra? sile. Fantje pa so postavili mogoč? ne slavoloke ter jih pomembno okrasili s podobami Srca Jezuso? vega. Med velikansko procesijo je poleg domačega zbora lepo peval mladi mešani zbor iz Erzelja. Le? pa slovesnost, edina te vrste — bo ostala udcležencem v spominu go? tovo celo življenje. Ledine. Minuli so vroei pasji dnevi. Bla? godcjni dež je lepo poživil naša polja in njive, da so zopet pozele? nela. To nam daje novo upanje, da se nam bodo bolj pozni sadeži še dobro obnesli. Z hvaležnostjo se oziramo tia proti Onemu, ki nam je poslal ta blagoslov. — Naša ob? čina ni več samostojna. Priklop? ljena je kakor tudi druge okoliške občine Idriji. Zelo nerodno bo ho? diti za vsako malenkost v dve uri oddaljeni občinski urad. Pa se bo tudi temu treba privaditi. Naša vas letošnje poletje lepo napreduje. Gasilno društvo si jc pozidaio svoj dom za eno nad? strop je, kar je lep napredek v se= dan jih težkih časih. Lepa je naša vas. Za nas domaeine najlepsa in najdražja. Pa tudi od drugod radi prihajajo k nam. Le ko bi se kdo našel. ki bi ob ncdeljah in prazni? kih nekoliko posnažil po glavni poti, ki pclje skozi vas. in bi staro s koprivami poraščeno zidovje oce? dil. Mi tega toliko ne vidimo, a na tujca. ki pride k nam, napravi to zelo slab vtis. Velike Žablje. (Nova maša.) Za nami je Gospo? dov dan kakoršnega Žablje še niso videle, dan, ki ostane vsem Ža? beljcem pa tudi vsej ogromni mno? j zici ljudstva, ki je od blizu in daleč 1 prihitela na slovesnost nove maše, ¦ v ncpozabnem spominu. Letos ni ! bilo na žalost nobenega svetnega novomašnika na Goriškem, pa nam je v nadomestilo nebo naklonilo novomašnika ? redovnika, menda prvega jezuita v slovenskem Pri« morju. Kako veselje za srečne star? še, ki sta svojega prvorojenca sprcmljala v cerkev, veselje in cast za obadva č. gg. strica, ki sta mu i asistirala pri sv. daritvi, v kako veliko pobudo in duhovni užitek vernemu ljudstvu, kateremu je slavnostni govornik dr. M. Brumat, sošolec novomašnika, (Jal spoznati velikost in dontojanstvo duhovni* ka ? redovnika. Pevski zbor pod velespretnim vodstvom g. K. Bra? tina je izvajal na novo priučeno mašo Mav?ovo: Missa Scrafica. Pevskemu zboru gre tudi cast in zahvala za ves trud okinčanja žup? nije s slavoloki, posnemanja vre? den vzgled, kako naj se sprejme in počasti rojak, dlihovnik ? novomaš? nik. Novomašniku, č. gospodu Ven« ccslavu Vrtovcu, kličemo skoroda solznih oči: »Oee, nikar nc pozabi v svojih molitvah tudi svoje — na? šc domače misjonske pokrajine! Tvoje dobre star.se pa, ki so kat. cerkvi dali že tri redovnike in pri? pravljajo scdaj še zadnjega Benja? mineka v isti vzvišeni stan, naj Vsemogočni nebcško poplača ter jim da vrednih posncmovalcev. Erzelj nad Vipavo. 21. avg. smo ob veliki udeležbi spremili k vcčnemu počitku 82 let? no Alojzijo Pregelc, mater gostiU ničarja. Doma je bila iz spoštova? nc rodbine Žgurjevc iz Podragc ter je bila sestra pok. župnika hre? noviškega gosp. Žgurja. Letos je 50 let odkar ji je umrl mož Valen? tin, torej je ueakala zlati jubilej vdovstva, kar je pač redkost. Bole? hala je več let. Blagi in tihi trpinki večni mir! Dornberg. Kakor drugod tako je tudi pri nas strašna suša uničila deloma že vse pridclke. Le tu pa tarn se še kak kot vinograda upira ter čaka dežja. Dne 21. t. m. smo imeli še precej dežja, a vse to za polje pre? pozno, za vinograde pa malo. Tež? ka je gospodariu misel na prihod? njost, kam naj se obrne s številno družinp, ki je ze itak stiskana. Davki vedno vcčji, letinc vedno slabše — odkod izhod, to je vpra? šanje! Naše ljudstvo že trpljenja polno malo premišlja ter se podaja v svet iskat sreče. Toda v redkih slueajih se ti ubožci hvalijo o novi sreči. Večina se pritožuje o večjem pomanjkanju v tujini. Ni izhoda, rečc marsikdo. Pa poglejmo: dne 19. m. m. smo imeli obicajni pics v Zaloščah. Plesalo jc staro in mla^ do. Človeka je sram. ko vidi stare ma tere v pričo svojih otrok v pies? nem hlevu. Kaj naj potem otrok počne! Za 15. September sc že spet bijc bitka med gostilničarfcami in aostilničarji, kdo nai prvi zapleše — a je malo upanja, da bi ženske takrat zmaüale, vkljub temu. da so pri tern igrale že večje vloge. Ljud? stvo, spreglej in nehaj s tern no? renjem in zapravljanjem, kajti ča? si so zares resni. Komen. Ena najlcpših in velikih cerkva na Goriškem je župna ccrkev sv. Jurja v Komnu. Ker je bilo prvotna cerkev premajhna so jo v sredini 18. stoletja posuli in 1. 1768. pod g. dekanom Štefanom Kempcrlom na novo seziclali. Dolga je 34 m, širo? ka 14 m, visoka od znotraj pod stropom 15 metrov. Znotraj je bi? la lepo poslikana 1. 1900. lma pet marmornatih oltarjev, od katerih je glavni altar sv. Jurja postavljen Pod g. dekanom Cucičem 1. 1773., pravo monumentalno delo. Tak al? tar s tako dovršenimi kipi bi dclal cast vsaki stolnici. Manjkal jc tej cerkvi še prime? ren križev pot. Prejšnji, ki je bil najbrž tako star kakor cerkev, je bil prcmajhen in že precej razpa? del, in ni delal cerkvi nikake časti. Zato i.e naš preč. g. dekan Bogo? mil Nemec. ves vnet za cast božjo in za lepoto hiše božje. pozival fa? rane za nov krizev pot. In res, s prostovoljninii darovi se ie nabra? la skoro zadostna svota, da smo nov križcv pot naročili. Pohvalno moramo omeniti, da so nekatere osebe dar ovale po 100 Lir, nekate* re po 500 Lir in nekatere še vee. Qrtopeoicni zauod S. ZEGCHI Turin - Via Roma 31/1 - Turin Apaat Zecchi ustai/i KILO Srčna zahvala dveh zakoncev z Beneškega. Gospa Salute in go- spod Josip D'Al- paos, b.vajoča v Garna d' Alp a go, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji foto- grafiji s pooblasti- lom, da lahko obja- viino njuno zahva- lo za biagodejno /:dravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko brezplačno poskužajo prizadete osebe - nioški, žen- ske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dnch v ___________sledečih krajih: GOH1CA: v sredo 12. in četrtek 13. septem- bra, hotel „Angela a'oro". TRST: v peteic 14. septembra, hotel „Moncenisio*. PULJ: v soboto 15. septembra, hotel .Miramare". ZADEK: v nedeljo 16. in ponudeljek 17. septembra, hotel „Vapuretio". REKA: v torek 18. in sredo 19. septembra, hotel .Rtviara." St. PETER r.a Krasu: v öetrtek 20. septembra, go- stilna h'ebec. TKŽ1Č: v petek 21. septembra, Albergo al Cervu. Podobe, 75 cm široke, 105 cm visos ke jc slikala po Fu^iu slikarica t^čna Hmu Gallovich v Trstu. Slike so vzor prave cerkvene umctnosti in vse izražajo bölest in trpljenje Je? zusovo. Ena je lepša od drugc in ko jih človclk tlleda, se nehote za? topi v pobožno pr,emišljevanje. O'kvirji iz orehovega lesa so vi? soiki 190 cm. Izdelani so v Gorici po načrtu g. inž. Cecuta v slogu cerkve. Lično delo, dovršena rcz? barija in pozlačenje delajo cast mojstru. Brestovica. Dobili smo 4 nove zvonove, ki so bili v nedeljo sv. Lavrencija slo? vesno blagoslovljeni. Kumovali so g. Fr. Antonič, veletrgovec, g. Lav? rencij Rebula, pek, njihovi sinovi, g. obe..nacelnik Iv. Rogelja in Al. Antonič. K tej izvanredni sloves? nosti je prihitel tudi bivši vikar, č. g. župnik Jožef Kos, ki je samo s svojo navzočnostjo, poleg tega pa še s prelepim govorom sloves? nost zelo povzdignil. Spomin na bridke ure je močnejši kot obratno — na vesele, zato so se Brestovcem ob svidenju s č. gospodom obnovili žalostni spomini; so pač doživeli skupno z njim mnogo — premnogo gorja v barakah v Gmiindu, Bru? eku, Steinklammu. Vsak se je čutil srcčncga, čc je mogel od č. g.. do? biti odgovor na to ali drugo vpra? šanje. Tudi Selani so izrazili željo, da bi se č. g. morebitne enake slo? vesnosti prav gotovo udeležil. Hva? la vsem — posebno pa botrom. Novi zvonovi naj nam pa prikliče? jo boljših časov!Ravno v teh dneh smo padli (v pravem pomenu be? scde) pod občino Opatjeselo. Z Opatjeselom nismo imeli nikdar stikov — če pa jih bomo imeli, bo padla prav gotovo marsikatera klet? vica na ta raeun. Dve trctjini Bre? stovcev še nista bili nikdar v Opa? tjemselu. Iz Brestovice v Opatje? selo ne moremo ne s kolesom, ne z vozom in ne z avtomobilom — sa? mo peš ali po zraku. Dandanes ko hitro živimo, pač smemo izreči že? ljo, da nas priklopijo k tej ali oni občini, kamor bomo lahko pohitcli z vozom ali s kolesom. Vzemimo slučaj smrti! V tern slučaju bodo sorodniki rabili en dan, da poišeejo denarja na posodo, en clan da na? Stran 4 GORISKA STRA2A- znanijo smrt županstvu, en dan, da pokličejo zdravnika iz Komna in en dan v Gorico, da kupijo po* grebne potrcbščinc. Da, hudo je umrcti — ali še hujše jc živcti! To stanje je nevzdržno. Kaj pomaga, če se upr. stroški zmanjšajo, ako se pa stroški pri ljudstvu pocetvo* rijo? Ljubinj. V noči od 21.—22. m. m. se je nebo pooblačilo in tako potreben dež je zaoel padati na izsušeno zemlio. Padal je v presledkih do poldne. Seveda je bilo tega dežja premalo, da bi oživeli vsahli stu= denci, vendar se lahko reče, da je s tem dežjem suša končana. Čerav* no je prišel dež prepozno, pa je upati, da vsaj jesenski pridellki ne izostancjo. Suša nam je poforala skoraj vse pridelkc. Ker je glavni dohodek živina, se bojimo zime, ker bomo morali prodati dosti ži* vine in to za polovično ceno ali pa še ne! — Nekaj letoviščarjcv ima* mo letos tudi v naši gorski vašici. Dosti več letoviščarjcv pa bi pri* šlo k nam in ž njimi tudi nekaj de* narja, ko bi imeli na razpolago sta* novanja. Seveda pa bi mogli malo bolj paziti na čistost kakor pazimo sedaj! — Cesta, ki peljc v Tolmin. je tudi v takcm staniu, da ne bomo mogli kmalu niti pcš hoditi! Pro* simo zato pristojne oblasti, da se za to malo bolj pobrigajo. idrijske novice. V Spodnji Idriji sc nahaja hiral- nica sv. Antona, ki jo oskrbujejo usrniljene sestre. Čudna so božja pota! To veliko poses tvo je bilo pred letom 1898. daleč okoli znana gostilna, ki se ie pa spremenila v hišo dobrote in usmiljenja radi ljubczni do bolriikov sestre Fides, ki je bila poprej lastnica in še se- daj v zavodu živi. V vojnem času je bil zavod poln vojakov, ki so imeli vsled lepega vrta in dobre cskrbe varno zavetje v obližju boj? nega polja. Taikrat sta bili v zavo* du le dve sestri. Ta hiralnica je edina od Ljubljane do Gorice. Naj.-. več je bilo bolnikov v njej ob voj* nem času: okoli 50, sedaj jih je 24: moških 17 in žensk 7. Za duhovno in izobraževalno stran je dobro prcskrbljeno: v zavodu sta sedaj dva duhovnika, živeča v pokoju: č. gg. Ivan Kumar in Ivan Baloh. Vsa* ko sredo pa pride č. g. mons. M. A'rko iz Idrije. Za duhovne vaje je zavod zelo pripraven. Lansko leto so imeli tukaj duhovne vaje duhov? niki iz dven detkanij pod vodstvom g. drja Zdetšaria. letO'S pa dijaki bližnie o'kolice meseca avgusta pod vodstvom g. Cigoja iz Gorice. Ka* pelica v zayodu je zelo lepa. za petje skrbi ros v dovršenem oziru s. Domicija. Zraven zavoda je lep yrt, prava sreča za bolnike in okrevajoče. Na vrtu sta kapeli.lur» ške Mater e božje in sv. Antona v nadnaravni velikosti. To je res umetniško delo. Ob nedeljah po* sebno prihajajo tujci in izlctniki iz mosta Idrije in darujejo darove, potscbno O'troci, malemu angeloku pri kapelici sv. Antona, ki se jim s_proti zahvaljuje. Otroei se skoro ustrašijo v kapeliei pušeavnikovi veLiikega prešička zraven njega ter zvite kaee pri njegovi nogi in ob- eudujejo vso niegovo opravo. V kapelici ie tudi zvoneek, ki skoro ves dan zvoni in kliče sv. Antona na pomoč; tudi lučice vedno gori* jo, v kapelici lurske Marije pa ved* no teee studenčok. Obe kapeli sta obraščcni z lepim bršljanom, gor* skimi in drugimi cveticami. Naj bi bile vse prošnje, ki jih slisita Ma- rlja in sv. Anton, uslišane, prošnje, ki jih k njima pošiljajo zdravi mi* moidoči popotniki. posubno pa do* mači bolniki v zavodu, da bi zdra* vi zavod zapustili — na duši in te* lcsu — zlasti pa, da bi se mali an* gelček veliikoikrat v zahvalo pri* klanjal ter nosil prošnje pred božji tron. Naj bi se zavoda posebno ti* sti spominjali, ki so v njem, poseb* no zadnja leta, našli tolažbe, zdrav? ja in morda še več, pa so zdaj nanj pozabiili. Na is tern mtstu trpijo se* daj drugi, n. pr. dva slepa, ki sta izgubjia vid za vedno od granate, in drugi. Kako rada bi jim hiralni* ca dala boljšo hrano ali kupila kak priboljšek v njihovo vcselje, pa zavod nima nobenih sredstev, tež* ko izhaja in bo najbrže moral pre* nchati. Mnoge občine nočejo aline morejo plačevati za svojce, doma* či so pa marsikateri hvaležni in ve* seli, da se reveža*trpina odkrižajo. Zavod ni za neozdravljive, nalez* ljive bolezni. Zatorej prosimo, naj bi se obeine spomnile svoje dolžno* sti že iz hvaležnosti, da nimajo re* veža v domači vasi, pa tudi drugi dobrotniki, saj sc v kapeiici ni in ne bo nanje pozabilo, da bi jih Bog obvaroval bolezni in jim po* vrnil dobrote! Naslov: Öspcdale Idrm di Sotto (Sp. Idrija) Provin* cia di Gorizia. Prasimo! Iz širahega mil Biki so ušli. Iz klavniice v Neaplu je ušlo 24 bikov, ki so povzročili vcliko zmeš* njavo in strah po ulicah. Nesreče pa ni bilo nobene. 25 jezikov je znala. Te dni je umrla gospa Jane Ellen Harrison, profesorica jezikoslovja na vseuoilišču v Cambridgen. Zna* la je 25 jezikov. Spor na vseučilišču v Monakovem. Na monakovskcin vscučilišču je bila radi smrti profesorja izpraz* njena stolica za zgodovino. Filozof* ska fakulteta je predlagala že tri nove profcsorje, toda naueno mi* nistrstvo je vse odklonilo, ker so bili vsi predlagani protestanti. Ime* novanjc protestantov za profesoTJe zgodovine je po konkordatu nedo* pustno. Žalibog. Nekemu znamenitemu profesor* iu za notranje bolezni je nekdaj pri predavanju v nokem posebno red* kem in zanhnivem slučaju ušla sle* deča opazka: »Obžalujem, da vam pojavov te bolezni ne morem tako razločno in jasno pokazati kot hi želel, ker se je bolnikovo stanje mcdtem, žalibog, zboljšalo.« Črnogorec in Nemka. O Črnogorcih je znano, da mnogo dajo na duhovitost. Značilen je sledeei. Črnogorec je iskal izgub- ljeno kozo. Sreča ga mlada Ncmka in začnc klepetati z njim. ('rnogo* rec je miad in lep. Ncmki poseb* no ut