rokodeliiili narodskih řečí Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red de vane od Ur. «Jane za JBieitveisa. Tečaj TMĚ. V sredo 4. mal iga travna ( aprilja) I S49. List MM. j / ehletam (Sonet), domá pa žene in otroci od lakotě pojemljejo, in skorej epó je viditi knk v travi váli Od sap smodećih strupa posušeni Cvetè ko v lehi vedno namočeni Nedolžnosti podoba limbar béli ■■ pu? nagi hodijo. Taki niso vredni, de se kmetovavci imenujejo. Koliko je tudi tacih, ki so zvedli, de jim prihođnjič ne bo treba tlake delati, ne desetine dajati , zdaj ze na zapravljajo, in več potratijo, to odpušenje pijancvajo, kakor jim je poprej tlaka in desetina odvzela. Ali bodo y Lepó je viditi kak zagoréli Od sonca izhajociga rojeni Po belih gor višavi razvedreni Utrinjajo plameni se veseli. taki pri tém bolj obogateli, kakor so poprej bili, tlako dělali, in desetino dajali? ko so zdaj, ne Prihranovati (šparati) pa zapravljati, če jim je tlaka in de- bogatejši bi mogli setina prizanešena; po tém bodo premožniši in ? Pa vse še lepši v Device sramo diti lica kterim cveta ? Pregrešno slasti moč ni posmodila Před njimi skri se dneva porodnica! Ak ravno si svitlobe rajske vneta Njih zarja te bo vunder otamnila! de si bodo ložé stanovanje popravljali, lepši živino zre dili, njive in travnike zboljšali, in več prodati imeli takó se bo kmetijstvo povzdigvalo. S) Vsak gospodar in kmetovavec mora na svoje se mu kaj ne spridi reci in blagó gledati in paziti, de ? ? ? v c. ne pokazí in ne pokonca, in se ne sme veliko na otroke posle in delavce zanašati, kér taki bolj na svoj malim Ce pa vodo napeljujejo, in na skrivim za se skerbijo. Mimetijslva porztliga. (Konec.) 6) Vsakimu kmetovavcu pa tudi to veliko pomaga vidijo, de gospodar na vse gleda in pazi, se ga bojijo ? in pridniši delajo, si ne upajo kaj na skrivim delati. Resničen je pregovor, ki pravi : Oči gospodarjeve več ? ce se sosedje in mejači lepo med seboj zastopijo, de se prepira , jeze in pravde ogibljejo , de se zavolj kaksne živali, kokoši, praséta ali teléta, če na ptuji grunt stopi, ali kakšno malo škodo stori, ne skregajo, in ne razka- V. f , . « v . . 1« v • storijo, ko hlapcove roké, in ocí gospodinje bolj kuhajo, ko dekelne ali kuharčine roké." Pa tudi gospodar in kmetovavec mora pošten mož biti, de svojim poslani in delavcam to dá, kar jim obljubi, in jedí jim ne sme pritergovati, ali jim slabe dajati, kér jed ali živež je in sovraztva ne delajo, kér takih živin ali zival pol plačila. Ce posli in delavci vidijo, de jim gospodar cijo se ne more zmeram prikljenenih ali privezanih imeti, in vender zavolj take majhne reci se pri nekterih nar veči jeza in sovražtvo naredi, in těžko odpustí. Zastopnost tega ne da , kai jim obljubi, ga kmalo drugod opravljajo, de pri njem ni obstati, in tako zapustijo, in ga si sam ali zloznost je vsakimu sosedu potrebna, de eden dru gimu v potrebi in sili pomaga, in če se kterimu kakšna v - • • m nesreća pripetí, de mu drugi berž pomagat gredó, škodje , de mu kmetijstvo od rok in po sreći ne gre, kér sam nemore vsiga po versti storiti. — Pa tudi mož in žena se morata lepo zastopiti, in v ljubezni, miru in edinosti živeti, de veči veselje za delo imata, in obá takó mu svojo Sjubezen skazejo. Kjer pa zloznosti ni, pridno i m m «int il i • v • za gospodarstvu skerbita, si premoženja naberata se sosed soseda ogiblje. mu v nadlosri m nesreći ne in božji blagoslov vživata. Kjer je pa razpartija , jeza , tam božji blago ? <5 pomaga, in mu še škode želi ali stori takó se sovraztvo ? napravi. Pri vsakim delu, kjer je več ljudi treba, mora čertenje , prepir in kletev med njima zložnost biti ? de se dogotovi. Ce se za kakšne so reci posvetvanje derzi, mora po seskine ali občinske sebno zložnost biti, ne pa de bi vsak po svoji termi ? slov zgine, počnč , ljudjé se lico prideta. se otroci in posli pohujsajo , se zapravljati in kmali na beraško pa- ju ogibljejo ? ■ ? ^mu ipn p m j^mamm hotel imeti; to bi ravno tako bilo, kakor če bi več god-cov ali pevcov bilo, in bi vsak svojo godel ali krožil. Kakošen zopern glas bi bil! Ce pa vsi eno godejo ali Iz tega vsak gospodar in kmetovavec lahko vidi, povzdigniti, ali • r pojo, kakosen lep glas je to! Ravno takó se pri soseđih kjer je pa zložnost, tam se vsi godi, kjer zložnosti ni kakó se da kmetijstvo ali gospodarstvo pa zmanjšati. Vsak svèt je poterjena resnica ; pridni in umni kmetovavci tudi takó ravnajo. tudi nečimerni se zbudili in se po lepih Bog daj ? de bi izgledih ravnati lepo med seboj zastopijo ali razumejo, in se varjejo. de ? eden drugimu škode ne stori. novih napravah je zložnosti potreba. Posebno sedanji čas pri začeli ! Posebno bi bilo vošiti, de bi se mladim kmetiš kim fantam in dekletam, ki bojo gospodinje, te resnice globoko v serce vtisnile ! enkrat gospodarji in Z. M. Za povzdigo kmetij8tva veliko ali nar vec pomaga, če so kmetovavci trezni, pridni, zvesti, skerbni, nezapravljivi. Ali veliko je takih, kteri še svojih pridel-kov domů ne spravijo, jih že poprej zapijó in zapravijo Nekteri v kerčmah noc in dan pijó, JVehej oil ebelarstva. (Dalje.) III. Cbeli tekne le bližnja in priložna pasa. Nad vasjó ali pod vasjó, ni čbeli vse eno. Na igrajo, zapravljajo, griču ali po ravnim polji, ali pa v deljavi pase iskati — 56 — ali jo pa pred nosam imeti ; zdaj gori, zdaj doli letati, še ji mora, kakor vsaki drugi stvarici, tezko stati. Cbela se pri dobri naši medu toliko naserka, koli kor ga deržati zamore. pasi liazun tega si cvetéla, aii ce bi se še medena rosa na smrekah in hojah brala, bi že bilo se kej upanja ž njimi, tode ob , tém casu je tudi ta béra v kraji. Z eno besedo, pražen obloží tudi nožice roj ti bo malokdej za pleme dober, med 50 se ti bo na-nje gré , pré- komej eden obnesel, kakor gré. Kaj je s tacimi rojí s tolikim cvetnim praha m, kolikor din se domů podá. Pa sirotica! delječ ima letéti, prédin storiti, bomo pozneje povedali. domu přiletí, in mora večkrat, akoravno je těžko oblo žena , čez kakšin grič , vas ali kako (Dalje sledí.) • v y,CllU « i^C/i ivatYOULl ^ van un ivaiw VISâVO Îtii/ii. jlh j kaj se ji večkrat pri peti? Sirotica dostikrat pod breme- Mz Hineti jsJkifJU zbora #ifi JfMitiiiijè letéti. In nam šim obleží, in dovelj casa za branje zgubí. b r a nj i ? V nar bolj dostikrat v nar boljših urah, kader je pràv soparno in rastljine nar bolj medé, jame sapa vleči in otovorjene čbelice pomeče, kamor je, v drevésa, travo na tla ali pa še clo v vodo ; takrat si večkrat perutice / Yr poslednjih Novicah sim razložil, kako je zbor sklenil, svoje naloge se poprijeti. Kakor ? je sklenil. tako je tudi storil, in sicer v pi lep redu i Per delo je bilo določiti priliodllji Stail pohabé in nič več nazaj ne prileté. Tavžent in tavžent gré pridnih živalic na tém poti pod koš. Tega nihce tajiti kmetijskili di'Hzb Gosp. minister nam je v ta namen misli v ti reci razodel poprej oj ne more, koliko to zdá, če nima čbelica delječ na pašo le po ravnim léta. Ona pride večkrat z me- létati, ali V ce * v poročati, de bi se v tajisto nar previdniši in nar pošteniši na žitnici nasut, de bi si ga mogel kakšen tat ali sovražnik možjé dežele izbrali. polno mavho nagrabiti. „Francozje znajo priti in čez Ministerstvo je dobro sprevidilo, de ni mogoče tako hranilnico pasti, in ob vse bomo, kar imamo notri različne in mnogotere podložniške razmere in odrajtvila z eno postavo obseči. Edinost bi bila tukej le enostra-nost. Komisije za odkupljenje nasproti, ktere so na mestu in ki obstojé iz jedra previdnih deželanov, bodo zamogle okoljšine kraja in druge zadeve vsake dežele natanjko • v shranjeniga • V 1 • pnsli y u y je marsikteri lani sanjal. Ali ne f V ves y y ljubi prijatel ! de hranilnica ne sedí na denarjih, ktere pomalim prejema, ampak jih v večih soštevkih proti nar veči varnosti na hiše, grunte in na razne druge zastave po celi deželi posojuje, in po tém takim nemore zapaziti, takó de se bo pod njih vodstvam odkupljenje nihče tacih posojil, kakor bi hotel, odnesti, nej bo tat takó izpeljalo , kakor pravica in prirnernost tirja. ali sovražnik kakoršin hoče. Od tega posojila dobi hranil- Pa tudi zoper sklepe téh odkupnih komisíj se bo nica vsako léto 5 gold, obresti od 100 gold. ; ona pla vsak smel se na ministerstvo oberniti. Pravde pa zastran čuje pa tistim, ki ji denar hraniti dajajo le po 4 gold. pravice pnjemanja kakiga davka ali delà (naj se že od 100 old., pravica sploh, ali le nje obsežik odbiva) gredó pred S se obderží in ga ta goldinar pa, kteri ji cez ostane, za , kar ji od raznih stroškov čez ostane, pristojne (compétente) gospóske (oblasti). Ako bi tedej k lastnimu pf#moženju dene, komisija sklenila, de se ima kako odrajťvilo odkupiti, od Le dolžne in važne sprične pisma in druge zastave kteriga pa dolžnik terdi, de ni dolžan tako davšino oprav- se v hranilnici hranijo; tode s takimi pismi in zastava 1 jati in zdaj jo odkupiti y gre razsodba zadevni oblastí, mi ni. kakor vsak dobro vé . nikomur y y drugimu poma Ravno takó se zamore sklep odkupne komisije ovreči če je zoper předpise storjen. rta- s«as . v 5 gano , kakor tistimu, čigar so. De se pa tudi hranilnica vsih denarjev ne znebí, to bo mende tudi vsak vedil, De se vse na zemljiših ležeče dolžnosti odpravijo, ampak ona mora tudi precej gotoviga denarja v zalogi ✓1 /-w j » mm m m ^ . ^ « * -»V«« « « t t « v • ukaze §. 3. te postave, de je vsaka stanovit no na imeti, de zamore vsakimu vlozniku, kdor pri nji pomoci , tudi vstreči. Take gotovine je imela ob novim létu 52,800 gold, in 34 krajc. Ce bi kadej imenovana goto- posestvu ležeča desetina odkupljiva, če tudi ne pride • v ise iz podložnosti ali iz grajšinske verhovne la st i. Po 6. se morajo odkupiti tudi vse davšine v vina v nevarnost imela priti, bi se dala, kakor vse der natori, ki ne izhajajo iz deseti nske pravíce, ampak ki žavnein druge kase lahko zavarvati; česar, hvala Bogú! se ko nezmenljive odrajtvila cerkvam , šolam in faram se ni bilo do zdej bati. za občinske naméne opravijajo. Bog daj y de bi se svet kmali zedinil, umiril in spametoval, de bi se spet kupcija y S tema odločbama je ministerstvo na znanje dalo, prodaja in dověrnost med ljudmí uterdila, in obcno za- i i « m t y_____ _____. - . - - ~ - __. « « _ » # « a . V n de misli vsaktero razméro (Verhâltniss) odpraviti y 1z upanje k nam vernilo. Potlej bodo ljudjé tudi gotovo veci ktere stanovitna delitev zemeljskih pridelkov med opra- veselje in pogum k novimu počenjanju dobili in iz hra- tícením in dolznikam izvíra. Z odkupljivostjo vsih dese- nilnice denarje na posodo prejemali. Takrat bo tudi hra- tín in davšin v natori, se ima samostalnost in neodvis- nilnica v stanu več denarja med ljudí razposojevati in no st kmeta gledé drugih deržavljanov in družtev za večne od tistih, kteri dobrote hranilnice spoznajo, ga tudi vec erase z ago toviti. Tajiti se ne da de se desetina in druge davšine šolam in faram gredó, po izviru prevzeti; kar se pa toliko časa ne bo moglo zgoditi, dokler y v natori, ki cerkvam, bo v nji toliko mertviga denarja ležalo. ? 58 Vi bertniHi « fabriUanli in rokoílelci treba. Večkrat je namreč izreka ravno tistih besedi pri ^ __-, _ i •__i i ____i r • * i i i * v • i • . v • .. i? Ter žicu. ljudstvu razna, kér jih nekteri meči ? drugi ter si ali grob si izrečejo Javalne de bi se kje na svetu tak kraj našel, de bi se vsi njegovi prebivavci od perviga do zadnjiga obertništva takó čversto deržali, kakor ravno v Terzi ču. Mislimo, de bomo svojim radovednim bravcam • V ? in od kterih slovna ali nie ne pové, ali pa oboje pripusti. Takó postavim, nekteri izrečejo: bo ste taki 9 lepši j obđva i drugi: bote i levši ? oba i. t. d. V prigoji, mislim, bi se smela pisaveam prostost do stre če jim povémo koliko obertnikov, fabrikantov in rokodelov Teržič preživi, namree voliti, zlasti kader slavna nič neđoloči. Vender, mislim je dobrimu sladu (Geschmack} primerjeno, v takim na- ólarja; 2 katonfabrikanta ; 1 farbarja ? 3 cev ljarjev, od kterih 15 mojstrov otrocje in ženske cevlje le za prodaj izdeljujejo, in jih na léto okoli 200,000 padu vselej to preizvoliti, kar je meci ali lep oglas neji Ceuphonischer). (Dalje sledi.) parov prodaj ? usnjarjev ; 1 podplatarja ; 2 kolarj ? 2 glavnikarja : 10 nogavičarjev, kteri čez 24,000 pa rov nogovic izdelajo in jih večidel na Štajarsko spečajo 3 so 8 sivarjev ali kraj darje ; 9 kosárj žeblarja 3 klobucarje ; 3 tesarje ? ? 2 jeklarja ? 2 sedlarja; 2 kupca ? 1 ? 3 kovače: 4 mizarje; medopeka Qectarja) ? 2 tergovca, ki z železam kupcujeta; 5 mjilarj mesarjev; 1 kotlarja; 1 solarja; 1 nogovicovaljarja ter ? o Prijazni pogovor r sol ski h recéh Iz Gorenskiga. V zadnjih Novícah nam je sostavek pod napisam: „Prijazni pogovor v šolskih rečéh," kaj dobri ga nas vetoval.— Resnično bi učiteljski časopis k povzdigi sol in slovenšine veliko veliko pripomogel. lárja 2 urarja ; 1 čubežnarj ? ipi Zraven drugih potřeb y malnarj ? ki z deželnimi pridelki kupcujejo ; 2verigarja; 1 teržca ki z voskam in volno kupcuje : ? ? 1 orglarja: 1 ? ; 2 irharja; 3 ključarje žito- in vinskiga kupca, 1 žebloprodajav ca ; 1 lončarja in pa 1 mokarj pel Razun imenovanih obertnikov je v Teržiču tudi 15 ? 2 baratavca V • v » presici 5 kercem zganje ? 1 pa vino točij ? 9! Ó1 ? 11 ? ki jih šole in uceniki kre-vavo pogrešajo, je gotovo tudi ta, de bi se uceniki in vsi šolski prijatli v lastnim časopisu bratovsko in prijazno pomenili: kaj in kakó bi za našo slovensko mladost bolje bilo, kakó bi se zavére in protivniki odvernili i. t. d. Davno smo iméli to potrebo tudi pri nas že na jeziku, radi bi jo bili izustili, ko bi se ne bili bali nemškunov preveč splašiti. Zdaj pa, ko so ti že s sne- branj 1 gam vred že precéj skopneli in so se že tù in tam slo odpravitelja kupčiskiga bia ; i 1 dimnikarja; 1 kavarj venske cvetlice vesélo prikazale — smémo svoje potrebe 1 kupca razniga blaga in 1 brijarj naravnost očitno odkriti. Drugiga zdaj nimamo več za nasimu casopisu uceni - preskerbeti kot to, de bi temu ga pa pošteniga možá za vrednika dobili. Ce se bo Hako tlo Iff O se ne botno laznirosti cena po žepih prejemnikov ravnala, bo prejemnikov gotovo tudi dovolj. Naj bodo naši mili prijatli in vsi rodoljubi lepo prošeni nam pri ti reci z besedo in djanjem svojiga pravopisa slovo dali? Iz tega se (Dalje.) tedej izhaja leta druga poglavitna via domoljubno v pomoč biti! A. Praprotnik. dina pravopisa namreč \Toricar. II. Kader je izréka kake besede nera jo piši takó, kakor nje izhaja, ali pa nje sklanjanje kaže. Tode dobro je pomniti, de le tedej cna y Ze přetečeni teden so prišli vojaski inzenirji v naj se v terd- Ljubljano, de bodo g rad premerili, kakó je po izhaji ali sklanjanji pisati kader je izréka njavo prenaredí ; neutegama se bo delati jelo , de bo le delo popřed dokoučano , in po tem takim se bodo mogli kake besede nerazločna, nikoli pa kader je dosti raz-ločna. Tako postavim, de pri besedi mok izréka kon- tudi berž ko berž jetniki z grada v delavnišnico podLju- sicer nerazločna, in le iz nje sklanja- bljano preseliti. — V nedeljo smo imeli zopet vesel večer eniga soglasnika nja se zamore spoznati, de se mora mok, ne pa mos v slovenski bravnici ; pélo se je in govorilo, cesar smo bili pisati; tode grozno napčino bi bilo, tukej se daljej , in postavim tudi besede: moiko9 moitvo i. t. d. vsi zadovoljni ; čez vse nas je pa razveselilo ? kér smo it i vidili za slovenšino vnete gospodične na stolico stopiti in mehkim soglas zató ker se od besede mo% izhajajo, z nikam pisati; zakaj pri téh poslednjih besedah izréka ni jim! Le naprej, takó bo lepó ! krasne reči govoriti ali pa pri glasoviru peti. Slava vec neraziocna, ampaK popoinama raziocna, Ker je ocrnio, «nuau«* orycmuiucii «un ť. m. Fn ^ v v m » »«^i«, de se * tukej ter do namreč mošav, mostvo izreče; je bil neizrečeno hud, terpel je od 10. ure dopoldne do nerazločna, ampak popolnama razločna, kér je ocitno Boj, ki ga je nasa armada s Pijemontezi 23. dan p. m. pri No var i imela kakor to tudi ena posebna vladina slovne poterdi kteri se z9 sš pred terdim soglasnikam vselej , po v s in š terdne nocí, bojevali so se kakor oroslani, in padali kakor mušice ; kar iz oznaníla vojskovođa Radeckiga ) fiv-l* IVJU.IU UUp.«»...!»«..! ^J » --------------- _ 7 _ - M O spremenita. Torej še enkrat rečem: le pri dvomljivi zvémo, je naša armada dobila 1 bandero, 12 topov , ali nera zlo čni izreki se je po izhaji ali sklo nit vi vjetih pijemontežkih vojakov pa 2 do 3 tavžent; ubita ^ « •« . « % V «i I • % i« 1«J«1 besedi ravnati ? če pa le eno stopnjo daljej grémo in le eno ali drugo besedo samo zavolj izhaje ali sklanja- kakor pa jo izrečemo, zaidemo spet sta dva generala; 16 vikših oficirjev je pa ali ubitih ali pa hudo ranjenih , kakor tudi 3 do 4 tavzent moz. nja drugaci pišemo De je tudi naša armada veliko terpela in veliko v zmešnjavo sedajniga pravopisa, in moramo, ce hočemo ljudi zgubila, si lahko mislimo zató kér ni naših hra skladnost ohraniti — ne le vse besede, ki smo jih brih vojšakov hotel nihce zadnji, ampak vsak le pervi dosedaj, ampak zraven njih še množico drugih po iz- biti. V četertek popoldne ob pétih je šel feldmaršal lajt- hajanji in sklanjanji drugaci pisati. Ne mislim nant Volge mut, pridši kurir iz borisa, cez Ljubljano de bi se motil, če rečem, de so se naši pervi pisavci gotovo le pri n era zlo čni izreki po izhaji in skla- Pijemontezi. na Dunaj , in kakor je povédal zavoljo storitbe miru s _ - - ^ __-v « mi w -m i • V § • Bog ga daj! Kakor se slisi, so Rusi njanji besedi ravnali; tode nastopni slovoznanci ogerskiga puntarskiga vodja Berna pri Sibinji (Her (Grammatiker) so menđe hotli modrejši biti, in so daljej mannstadt) takó nabili, de jim je komej peté odnesel,nje šli, in takó so že davno — de z mojstram naših pevcov govo puntarsko derhal pa vecidelj vjeli. recem Pa blodbo tmine goste v slovensko pisarijo vpefjali. v se ene vladine, mislim, je za nektere prigoje Današnjimu listu je pridjan 13. dokladní list. Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani.