Celjski tednik
CELJE
3. JULIJA 1958
L. IX. ŠTEV. 26
CENA    15    DIN
GLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVIZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA  CELJSKEGA  OKRAJA
SUTJESKA
neusahljiv vir vere
v lastne moči
SPOROČILO PREDSEDNIKA ZB NOV ALEKSANDRA RANKOVICA
Predsednik centralnega odbora Zveze
borcev NOB Jugoslavije Aleksander
Ranković je ob proslavi 15-letnice bojev
na Sutjeski in 4. julija — Dneva borca
naslovil borcem iz narodno osvobodilne
vojne Jugoslavije po radiu naslednje
sporočilo:
Tovariši in tovarišice, borci
narodno osvobodilne vojne!
Letos doživlja naša država Dan borca
z velikimi svečanostmi na Tjentištu, ki
bodo ob 15-letnici bitke na Sutjeski. To
bodo obenem tudi zaključne svečanosti
proslavljanja Sutjeske po vsej državi.
Za nas borce NOB je Sutjeska pri-
zorišče, na katerem smo vzdržali naj-
težjo bitko, dali najdražje in dragocene
žrtve, obvladali vse preizkušnje, nada-
ljevali in vztrajali v neenaki borbi do
zmage. Njen potek je bil naprepričlji-
vejša potrditev možnosti, neizogibnosti
in pravilnosti poti, na katero smo sto-
pili leta 1941 na poziv Komunistične
partije Jugoslavije.
^ia Sutjeski so jugoslovanski komuni-
sti opravičili v najtežjih okoliščinah od-
govornost za usodo svojega ljudstva, ki
so jo prevzeli pred svojo državo in vsem
svobodoljubnim svetom v najusodnejših
zgodovinskih trenutkih. Delo Komuni-
stične partije Jugoslavije v ilegalni dobi
in narodnoosvobodilni vojni se je na Su-
tjeski pretvorilo v gigantsko silo, ki je
noben sovražnik ni več mogel uničiti.
Za našega človeka, za državljana so-
cialistične Jugoslavije, je Sutjeska ne-
usahljiv vir vere v lastne sile, ki so nas
vzdržale na poti do osvoboditve in ki
nas danes vodijo v graditvi novega živ-
ljenja z obvladanjem vseh zaprek na
tej poti. Zato je Sutjeska naša pretek-
lost in ko se k njej vračamo, ne gremo
nazaj, temveč naprej in vedno dalje na-
prej.
Letošnja proslava Sutjeske, na kateri
so na široko sodelovali naši najmlajši
v šolah, naša mladina, vse naše druž-
bene organizacije in vse ljudstvo, so
pokazale še enkrat, kako globoko in in-
tenzivno žive tudi danes velike prido-
bitve narodnoosvobodilne borbe in kako
se po njih izoblikujejo socialistična
zavest in patriotična čustvovanja naših
ljudi. Ta zavest in čustvovanja izvirajo
iz naše socialistične stvarnosti, iz stvar-
nosti, v kateri so pridobitve ljudske re-
volucije ostale do konca obvarovane in
z ničemer omadeževane in v kateri se
neprestano obogatujejo in razvijajo.
Dne 4. julija bomo prišli na Sutjesko,
da se spomnimo naših padlih tovarišev
v nadčloveški borbi. Njim v slavo se bo-
mo na Tjentištu pod bojnimi zastavami;
njihovih proletarskih in udarnih brigada
ponovno razvrstili v borbene vrste pred^
tovarišem Titom, legendarnim koman-
dantom narodnoosvobodilne vojske in
največjim človekom, ki ga je dala zgo-
dovina naše države.
Tovariši in tovarišice! V 15 letih, ki
nas ločijo od Sutjeske, je naša država
izpremnila svoj lik. Na pridobitvah na-
rodnoosvobodilne borbe je bila ustvar-
jena nova Jugoslavija — socialistična
skupnost enakopravnih narodov. Davno
je že minila doba obnove, postavili smo
močne gospodarske temelje socialistič-
nemu družbenemu redu, zgradili nove
socialistične odnošaje delavskega in
družbenega upravljanja ter postali ena-
kopraven in ugleden činitelj v medna-
rodnih odnošajih. Naša država je v pr-
vih borbenih vrstah za mir in medna-
rodno sodelovanje, za zmago načela spo-
štovanja suverenosti in pravic narodov.
V teh burnih letih našega povojnega
razvoja so bili borci narodno osvobodU-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik ZAR Naser na obisku v Jugoslaviji
Most prijateljstva in miru
v sredo je prispel na desetdnevni
obisk v Jugoslavijo predsednik Združe-
ne arabske republike Gamal Abdel Na-
ser, ki je gost predsednika Tita. Z njim
so prispeli tudi njegova soproga, trije
sinovi ¡n dve hčeri, minister za zunanje
zadeve Mahmud Fauzi s soprogo in
hčerko ter drugo spremstvo.
Obisk predsednika Naserja, ki je to-
krat že drugič na obisku v naši državi,
pomeni most prijateljstva in miru med
narodi Evrope, Azije in Afrike, hkrati
pa potrjuje privrženost dveh neodvis-
nih držav politiki aktivne in miroljub-
ne koeksistence ter doslednega spošto-
vanja in nevmešavanja v notranje za-
deve držav.
Srečanje dveh starih znancev in pri-
jateljev — Naserja in Tita — je toliko
pomembnejše, saj bo ta obisk še bolj
potrdil politiko Indije, Jugoslavije in
ZAR, ki sloni na načelih Bandunga.
Odmevi tega pomembnega obiska bodo
prav gotovo globoko odjeknili pri vseh
miroljubnih in naprednih ljudeh v sve-
tu, kajti politika pozitivne nevtralnosti
miroljubne koekstistence ter odklanja-
nje vojaških zvez in blokov koristi mir-
nemu sožitju med narodi in odklanja
vojno nevarnost prav v času, ko se zbi-
rajo nad svetom temni oblaki.
V jeseni ppvi sadovi boplie za perspektivni načrt
so SKLENILI MED POSVETOVANJEM NA OZZ
Pred dnevi je ,bila pri Okrajni za-
družni zvezi v Celju konferenca uprav-
nikov poslovnih zvez, kmetijskih stro-
kovnjakov OZZ, inštituta v Žalcu ter
vseh, ki v občinah vodijo kmetijstvo.
Konferenco je vodil predsednik OZZ
tov. Franc Lubej z načelnikom sveta za
kmetijstvo inž. Cizejem.
Uvodno je tov. Lubej seznanil na-
vzoče z okvirnimi smernicami nedavno
sprejetega perspektivnega načrta, po-
sebej pa je na kratko orisal načrte o
razvoju kmetijstva v jugoslovanskem
merilu. Poudaril je, da je bil perspek-
tivni načrt že v osnutku precej napet,
zlasti kar zadeva kmetijstvo, na seji
okraja pa so bile iznesene pripombe,
ki so narekovale še večje razširjenje
poglavja o razvoju kmetijstva v pri-
hodnjih letih. Tovariš Luibej je mimo-
grede omenil svoje osebne vtise o na-
glem napredku kmetijstva v okolici No-
vega Sada, kjer skupaj z nekaterimi
področji Kosovega in Makedonije pred-
njačijo v naglem porastu kmetijske
proizvodnje. Dejal je, da si letos obetajo
v Vojvodini rekordno žetev pšenice in
da povprečja 70 stotov na hektar pri
»Italijanki« ne bo redek primer. Tak
pridelek pa terja od kmetov vrhunsko
uporabo vseh agrotehničnih pripomoč-
kov in popolno mehaniziranost obdela-
ve. Pri nas sicer o tako visokih pridel-
kih v žitaricah ne moremo govoriti,
toda od dosedanjega povprečja zlasti
pri pšenici, bomo morali storiti velik
korak naprej. Ko je govoril o izvrševa-
nju načrta, je pwudaril, da je prvo leto
petletnega načrta praktično že mimo in
da je vse manjke v preteklosti tneiba
priključiti letošnjemu in prihodnjim le-
tom. Dvig kmetijske proizvodnje v po-
vprečju za 70 odstokov, to je brez dvo-
ma izredno težka in odgovorna naloga.
Poleg tega je treba misliti, da v letu
1961, ko bomo zaključili izvajanje pet-
letnega načrta, pričakujemo od predvi-
denih povečanih površin tudi že pride-
lek. Na primer hmeljarstvo: Ce želimo
v predvidenem roku imeti proizvodnjo
na vseh predvidenih hmeljiščih, potem
je treba obseg razširitve praktično za-
ključiti že leta 1960, če hočemo imeti
v letu 1956 od drugega letnika že tudi
predvideni pridelek.
Da bi mogli predvideni načrt realizi-
rati tako kot je predvideno, bo treba
napeti vse sile, izkoristiti vse razpo-
ložljive materialne in ljudske rezerve,
temeljito in načrtno delati ter iskati
pomoč pri vseh družbenih organizacijah.
Za tov. Lubejem je o tehničnih smer-
nicah za izvajanje načrta govoril ing.
Cizej. O perspektivnem razvoju kmetij-
stva .je govoril tudi ing. Križnik iz Hme-
ljarskega inštituta v Žalcu.
V razpravi so navzoči temeljito pre-
tresali letošnje naloge, ki jim jih na-
laga perspektivni načrt. Poseben pouda-
rek velja živinoreji, ki bi brez naporov
vseh, ki delajo na ,področju kmetijstva,
zaradi slabše letine v travništvu name-
sto napredka, kaj lahko pokazala padec.
Govorili pa so tudi o vseh drugih nalo-
gah, ki jih bo treba letos izvršiti že
na račun prihodnjega gospodarskega
leta. Tu gre predvsem za doslednejše
izvrševanje plana razširitve površin za
razne donosnejše kulture itd.
V prihodnjih dneh bodo na občinskih
ljudskih odborih posvetovanja vseh
kmetij!skih strokovnjakov, upravnikov
kmetijskih zadrug in direktorjev v kme-
tijskih gospodarstvih. V naslednjih me-
secih ibo treba s podrobno izdelanimi na-
črti obiskati tudi vasi in s to mobiliza-
cijsko akcijo ne bomo smeli prenehati
prej,da bo s podrobnostmi načrta sezna-
njen vsak zadružnik, pravzaprav vsak
kmetovalec. Ce bo vsak kmet vedel vsaj
to, koliko mora on sam prispevati k ure-
sničitvi tega velikega načrta in če si bo
za njegovo uresničitev prizadeval, po-
tem je odveč vsaka bojazen, da bi per-
spektivni načrt ne bil izveden.
Kr.
Uelavsid razred svojim padlim tovarišem
ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE 46 ŽRTVAM IZ TOVARNE EMAJLIRANE  POSODE
V okvir proslav Dneva borca in pet-
najste obletnice borb na Sutjeski je te-
renska organizacija Zveze borcev v Ga-
berju vključila odkritje spominske plo-
šče 46 borcem, ki so kot člani kolektiva
Tovarne emajlirane posode med zadnjo
vojno iX)ložili svoja življenja na žrtve-
nik svobode. Plošča je vzidana ob vho-
du v novo upravno poslopje tovarne v
Gaberju.
Svečanega odkritja so se udeležili bor-
ci in številni delovni ljudje iz Celja,
predvsem pa iz delavskega Gaber j a.
Med vidnimi gosti je otvoritvi prisostvo-
val tudi podpredsednik Zvezne ljudske
skupščine tov. Franc Leskošek-Luka. Ob
tej spominski svečanosti so terenski or-
ganizaciji Zveze borcev drugovali tova-
riši z drugih terenov, ki so k odkritju
prišli s svojimi društvenimi prapori na'
čelu. Pri prireditvi je sodeloval pevski
zbor »Svobode«, godba na pihala To-
varne emajlirane posode, dalje gasilci,
odred pionirjev-miličnikov, razne orga-
nizacije in društva.
Spominski govor je imel sekretar ak-
tiva •brganizaci je Zveze borcev in se-
kretar tovarne tov. Jejčić, ki je nato
povabil predsednika občinskega odbora
SZDL tov. Cveta Pelka, da odkrije spo-
minsko ploščo. Tovariš Pelko je p>o
kratkem govoru odkril ploščo in jo iz-
ročil članstvu kolektiva Tovarne emaj-
lirane posode v čuvanje.
V sporedu spominske svečanosti je
moški zbor zapel pesem »Postoj, kdor
mimo greš«, nato pa je član Sloven-
skega ljudskega gledališča tov. Skof re-
citiral pesem Mateja Bora. Nastopil so
še drugi pevci, ki so poteiji skupaj z
godbo zapeli Intemacionalo ter s tem
zaključili svečanost.
Takole se je delavsko Gaberje, predvse m pa člani kolektiva Tovarne emajli-
rane posode oddolžilo spominu padlih tovarišev
Pozitivni zaključki
koristnega seminarja
Minuli teden je bil v Konjicah prvi
seminar za člane DS in UO ter vodil-
nih sindikalnih odbornikov iz podjetij,
katerega je organiziral občinski sindi-
kalni svet. Izredno dobra udeležba je
dokazala, da se v večini podjetij le za-
vedajo, kaj pomeni širše izobraževanje
in usposabljanje upravljalcev.
' Na tridnevnem seminarju je bilo —
sicer bolj v splošnih obrisih — obrav-
navanih 5 važnih tem: novi zakon o
delovnih razmerjih, sodelovanje med
občino in podjetjem, nagrajevanje v
delovnih kolektivih, sistem dela DS in
družbeni načrt občine. Seveda je to
snov, ki zahteva precej daljše obrav-
nave, toda udeleženci seminarja so le
dobili osnove za svoje delo.
Zaključka seminarja so se udeležili
tudi vodilni predstavniki občine, pred-
sednik ObLO, tov. Suc in sekretar ob-
činskega komiteja ZKS tov. Ivanuša sta
predstavnikom organov upravljanja od-
govarjala na različna vprašanja s pod-
ročja gospodarstva," prosvete, gradnje
stanovanj, prometnih zvez itd. Tako so
na seminarju bili tečajniki seznanjeni
ne le s splošnimi, temveč tudi z neka-
terimi konkretnimi nalogami.
Iznesena je bila tudi želja, da bi se
še bolj široko obravnavala problematika
upravljanja v manjših podjetjih, poseb-
no v obrtnih. Nekateri so bili tudi mne-
nja, da v takem seminarju nujno mo-
rala biti v večji meri upoštevana trgo-
vina — tako notranja kot zunanja —
ker je le-ta važen činitelj v skupnem
gospodarstvu.
STRAN

3. JULIJA — STEV. 26
pogled po svetu
Pred nami je teden Sutjeske. Po pet-.
najstih letih bomo obnavljali spominei
na peto ofenzivo, s ■ katero so hoteli \
Nemci in Italijani uničiti glavnino naše
narodnoosvobodilne vojske. Tam daleč
spodaj se kršni Maglič ogleduje v pra-
gozdni samoti Trnovičkega jezera, šume
prašume od Volujaka do Zelen gore, sa- ,
meva  Tjentište  in  Milinklade.  Mrzla \
Sutjeska bo na svojih bregovih spre- \
jela rodove nove Jugoslavije — po pet- |
najstih letih. V istem času se moramo
spet boriti za čast in slavo tistih dni,
kajti obtožbe zoper nas so se obnotñle
prav take kakor pred 10 leti.
Svet je zabeležil našo noto SZ, v ka- ¡
teri naše zunanje ministrstvo obsoja V
surovi, neizzvani napad na našo državo. I
V istem času se prav tista nemška voj- j
ska, ki je pred 18 leti posegla po nad- |
vladi nad vsem svetom, usmerja na I
jedrsko oborožitev in s tem dobiva zna- !
čaj vojske, ki bi imela v rokah »osnov- ,
ni element iniciative«, kar lahko po-
meni tudi ofenzivno strategijo. Nemška
vojska bo kot taka služila za »stopnje-
vano zastraševanje«. Kdor bi napadel
Zahod, bi tvegal svetovno vojno z atom-
skim orožjem, tako pravi nemški ob-
rambni minister Strauss. Ali kapitu-
lacija .pred boljševizmom ali totalna
jedrska vojna, to naj bi bila zdaj mi-
rovna taktirka nemške politike.
Nemčija, tako Vzhodna kot Zahodna,
je torej spet oborožena, kakor pravijo,
tako da ima istočasno udarno moč in
izredno gibljivost. Življenje dere na-
prej, kakor da ni spominov.
V Alžiru imajo oblast v rokah ge-
nerali, njihov bog pa je Massu s svo-
jimi »para«, med katerimi je mnogo
bivših, pripadnikov nacistične vojske.
Ce bo šel razvoj po volji Massuja se bo
degolizem kaj kmalu degeneriral v ra-
sistično politiko. Vprašanje je, če bo
republikanska levica zbrala okoli sebe
toliko sil, da bo to degeneracijo one-
mogočila.
V Libanonu je bil sedaj na delu ge-
neralni sekretar OZN. Libanonski spor
je pravzaprav zunaj meja te starodav-
ne dežele, kajti ne gre samo zato, ali
bo ostal Chamoun ali ne, gre za to, kaj
bi se zgodilo v Iraku, Jordanu, Saudiji,
če bi se režim v Libanonu spremenil.
Kaže, da kompromis ni več možen, ZDA
so se odločile za Chamouna, ne glede
na ZAR. Dulles opravičuje ta korak z
osebnimi moralnimi obveznostmi, ki da
jih ima do Chamouna. Angleži pa so po-
vabili v London na zdravljenje Nuries
Saida, ki spada med najzvestejše rek-
vizite starega angleškega kolonialnega
arzenala. V položaj je s svarilno opom-
bo posegla tudi SZ.
Na Cipru je 37.000 vojakov, baje za-
radi položaja na Cipru in eventualno
zaradi zaščite Britancev v Libanonu. V
Levantu, ki je v svoji zgodovini zabe-
ležil toliko klasičnih spopadov nekdanjih
imperijev, plovejo letalonosilke, križar-
ke in rušilci VII. ameriške flote s 7000
možmi mornariških komandosov. Heli-
kopterjev in orjaških » Globmaster j ev«,
ki bi vso vojsko v nekaj urah postavili
v Bejrut in pod libanonske cedre, tu
ne manjka.
Predstavnik angleške kraljice na Ci-
pru guverner Foot je šefu grških upor-
nikov Grivasu pred mesecem pisal pi-
smo, v katerem mu ponuja pogajanja.
Turki tega pisma ne morejo pozabiti.
Zaradi 18 % turškega življa zahtevajo
turški politiki masakriranje grške ve-
čine. Med Grki in Turki je še mnogo
neporavnanih računov. Sedanja situa-
cija na Cipru pripisuje v knjigovodstvo
zgodovine nove. Za Angleže to ni slabo.
»Bombay Chronicle« je njihovo politiko
označil takole: Vse to je stari znani bri-
tanski egoizem in krpanje imperija, ki
leze narazen.
Medtem se v Ženevi pripravlja kon-
ferenca strokovnjakov za jedrska vpra-
šanja. Razpravljala naj bi o možnosti
nadzorstva v morebitnem sporazumu o
prenehanju poskusov z jedrskim orož-
jem. Čudna in važna konferenca! More-
biti je sploh ne bo. Ta »možnost«, ta
»morebitnost« se sliši kakor tista »sled
sence onstranske glorije« v poeziji. SZ
je tik pred začetkom javila, da ne bo
šla na konferenco, če ZDA ne zagotove
preneKanja z atomskim orožjem. To je
skoraj toliko, kot da so vrnili neodprto
pismo. Kajti atomskih poskusov v ZDA
ne kanijo opustiti. Ni dolgo tega, kar
so spet doživeli blamažo z raketo Van-
duard, ko so hoteli poslati v vsemirje
nov 10 kg satelit. Poskus se je pone-
srečil in družbi »General Electric« ni
kazalo drugega, kot da obljublja v krat-
kem poslati v eter nov satelit, ki bo
tehtal 10 ton.
Ni govora o zaupanju. Zato tudi kon-
ferenca o nadziranju, ki je med neza-
upneži izredno važno, ne bo požela
učinkovitih uspehov.
T. O.
Celjske žene pred odgovopnimi nalogami
(Razgovor s piTedsednico Zveze ženskih društev, tov. Milovanović.)
Priljubljena prasvetarka, tovarišica
Ivana Milovanović je v Celju priznana
kot najagilnejša kulturna in pyoliticna
delavka, ki ji zlasti leži pri srcu delo
z mladino ter delo v mnžičnih organi-
zacijah. Zaradi mnogih organizacijskih
sposobnosti, .predvsem pa zaradi pravil-
nega, toplega človeškega odnosa, so si
jo žene pred dvema letoma izibrale tudi
za predsednico Zveze ženskih društev.
Da bi zvedeli kaj več o delu in nalo-
gah celjskih žena, smo tovarišico Milo-
vanović naprosili za kratek razgovor,
ki se je razvijal takole:
Vprašanje: »V čem se najbolj odraža
delo celjskih žena v Zvezi ženskih dru-
štev?«
Odgovor: »2e nekaj let deluje v Ce-
lju Društvo za napredek gospodinjstva,
ki se je po razformiranju organizacije
AFŽ kar težko znašlo v novih pogojih
dela. Danes ne obstoja več izrecno žen-,
s ko vprašanje, ker je žena enako-
pravni član naše družbe. Razumljivo pa
je, da so žene za mnoga vprašanja bolj
spretne in imajo večje razumevanje
kot moški (sveti za varstvo otrok, soc.
skrbstvo, urejanje servisnih služb itd).
Zene v Celju so pred 4 leti ustanovile
Biro za ркзтос v gospodinjstvu, ki i>o-
.sreduje družinam občasno ali stalno
pomoč v gospodinjstvu. Nabavile so že
nekaj tehničnih pripomočkov (sesalec za
prah, luščilec, sokovnik itd.). Mnogo so
se ukvarjale z vprašanjem otroške kon-
fekcije, kar pa se ni moglo realizirati
zaradi objektivnih ekonomskih težav.
Imajo pa v sklopu gospodinjskega biro-
ja na razpolago šivilje in stroj, ki ga
posojajo na dom družinam. Biro bo v
kratkem zaposlil tudi 1 šiviljo samo za
kipanje, da bo tako vsaj v grobem za-
doščeno (potrebam, ker se nam zaen-
krat še ni iposirečilo ustanoviti v Celju
samostojno krpalnico (prostori!).
Društvo stremi za tem, da bi čimprej
in čimbolj razbremenilo zaposleno ženo.
Potrebno je pohvaliti ObLO in vodstvo
Stanovanjske skupnositi, ki sta pokazala
široko razumevanje pri ustanavljanju
pralnic. V Celju bo v doglednem času
14 mehaniziranih pralnic, ki bodo skoro
zadovoljile celjske ix>trebe, če bodo po-
polnoma izkoriščene.«
Vprašanje: »Kaj je društvo v vpraša-
nju prehrane ukrenilo?«
Odgovor: »Že nekajkrat je društvo
imelo sestanek s socialistično zvezo in
z občinskim sindikalnim svetom zaradi
vprašanja družbene prehrane, vendar
nismo uspeli. Saj v Celju do danes niti
nismo uspeli urediti mlečne restavra-
cije, ki bi bila za celjske razmere več
kot nujna. Iniciativo žena bo verjetno
prevzela Trgovinska zbornica, ki je že
pripravila načrte za ureditev mlečne re-
stavracije.
Družbena prehrana je v Celju pro-
blem, ki ne zaostaja mnogo za stano-
vanjiskim. Pri tem vprašanju je dru-
štvo ostalo preveč osamljeno, kajti za
realizacijo takega vprašanja bi morali
biti zainteresirani vsi politični in eko-
nomski činitelji. Kljub temu neuspehu
(res je, da je precej krivo tudi pomanj-
kanje ustreznih prostorov) pa društvo
tega važnega vprašnja ni črtalo s svo-
Predsednfca ženskih društev v celjskem
okraju tov. Milovanovićeva.
jega programa. Pač pa smo po tovarnah
mnogo razpravljali z ženskimi aktivi o
potrebi toplih obrokov in se je to v
nekaterih kolektivih že realiziralo.
O prehrani in modernem hranoslovju
pa je v Celju mnogo storil Zavod za
pospeševanje gospodinjstva, ki je orga-
niziral več pK>svetovanj in praktičnih
seminarjev za osebje, ki dela v obraitih
družbene prehrane (šolske kuhinje,
menze, .pvocitniski domovi itd).
Vprašanje: »Sliši se, da celjske žene
ne sprejemajo rade odgovornih funkcij
in se več ali manj bavijo bolj z drob-
njakarskim delom. Še morda o tem be-
sedo«.
Odgovor: »Ni res, da bi se naše žene
odtegovale funkcijam, vendar pa je res.
da se zgubljajo v drobnem gospodinj-
stvu, ki je na današnji ekonomski stop-
nji še dokaj primitivno. Neredko pa je
tudi podcenjevanje dela žena s strani
moških tovarišev.«
Vprašanje: V zvezi z ustanavljanjem
stanovanjskih skupnosti si je gotovo
tudi vaše društvo zadalo gotove naloge
za bodoče«?
Odgovor: »Društvo v današnjih eko-
nomskih pogojih ne more delati popol-
noma samostojno, ker je le veja stano-
vanjske skupnosti, ki pa bo v bodoče
morala rešiti v Celju še mnogo raznih
problem(>v, ki bodo razbremenili ženo
in s tem tudi družino dvignili iz za-
ostalega, individualnega gospodinjstva.
Morale bomo poskrbeti za razširitev
otroških vrtcev, ustanavljati dnevna za-
vetišča, urediti centralno dijaško kuhi-
njo, predvsem pa mnogo mnogo servis-
nih služb, ki bodo nudile hitre in cenene
usluge. Društvo bo moralo biti tudi zelo
aktiven član pri formiranju stanovanj-
skih skupnosti in se spopasti z vsako-
vrstnimi problemi na določenih pod-
ročjiih.
Potrošniški sveti v našem mestu so
poglavje zase. Čeprav so dejansko ob-
stojali, odnosno obstojajo pri nekaterih
mesnicah in trgovinah, o uspešnem delu
potrošniških svetov pri nas še ne mo-
remo govoriti. V njih je sodelovalo pre-
cej naših žena, vendar niso bile kos
»trgovski filozofiji«. V zvezi s formira-
njem stanovanjskih skupnosti bomo mo-
rali tudi vprašanju potrošniških svetov
posvetiti .prioritetno skrb. Od tega vpra^
sanja naše društvo prav gotovo ne bo
odstopilo.«
II. sejem prometnih
sredstev v Ljubljani
Od 4. do 13. julija letos bo Ljubljana
zopet v znamenju modernizacije našega
prometa, na Gospodarskem razstavišču
bo namreč II. sejem prometnih sredstev.
Prvi tak si>ecialni sejem je bil lani ter
je proti vsemu pričakovanju doživel iz-
reden uspeh in udeležbo. Letošnji spe-
cialni sejem prometnih sredstev se je
že razvil v bolj izraziti sejem cestnih
prometnih sredstev, kajti ta prometna
sredstva so tudi za najširši krog ipotroš-
nikov najzanimivejša, prav tako pa tudi
za razna gospodarska podjetja, ustano-
ve in komunalne službe.
Na letošnjem sejmu prometnih sred-
stev bodo razstavljena vsa prometna
sredstva od koles, mopedov, kotačev,
skuterjev, motociklov, majhnih avtomo-
bilov, luksuznih limuzin, avtobusov, ka-
mionov ter jiajraznoVTstnejših special-
nih vozil za posebne potrebe raznih de-
javnosti. ^
Razstavljena bo celokupna domača in-
dustrijska proizvodnja te vrste, ki se
v zadnjih letih naglo razvija. Razstav-
ljala bodo trgovska .podjetja, ki se ba-
vijo s prometom teh sredstev. Razen 61.
domačih razstavljalcev bo sodelovalo na
sejmu tudi 21 razstavljalcev, ki razstav-
ljajo izdelke tujih proizvajalcev iz 5
držav. Tako ne bo letošnji sejem pro-
metnih sredstev po svojem izboru nič
manj zanimiv, kakor je bil lanski,
obratno, pozornost obiskovalcev bodo
pritegnili številni majhni avtomobili od
najpreprostejših do razkošnih, prav ta-
ko pa tudi razne nove oblike motornih
vozil od mopedov do klasičnih moto-
ciklov.
Kdaj bodo uredbe brali
tudi mesarji?
Cena našim mesnim izdelkom varira
v začaranem krogu »mesarske politike«
cen. Kmetijske zadruge, ki so po urad-
nem listu ipooblaščene za odkup živine,
bi morale plačevati 135 din na kilogram
žive teže, t. j. 15 do 18% ceneje od
prejšnjih 160 din na kilogram za drugo-
vrstno klavno živino. Mešetar j ev ni več
oziroma životarijo, kjer je možen di-
rekten nakup.
»ZNIZALI SMO CENE ZA 20 DIN«,
kričijo napisi po mesnicah. Ostotek ni
v skladu z gornjim prikazom, še več,
mesarji se izgovarjajo, da imajo zaloge
od prej, ko so plačevali po 160 na kilo-
gram in morajo baje te zaloge poklati.
Gk>vorijo o težkih izgubah in težkem
življenju mesarskega strokovnega kad-
ra.
Potrošniki mesa se tako upravičeno
vprašujejo, kdaj bodo mesarji poklali
svoje stare zaloge, vzeli v roke uradni
list in na podlagi koristnega branja
ubrali socialistično politiko cen.
Sutjeska
neusohljiv vir vere
v lastne moči
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne vojne vednoo v prvih vrstah, na naj-
težjih mestih, pri najdgovomejših na-
logah. Njihov delež pri izgradnji svoje
države je enak njihovemu prispevku v
njeni osvoboditvi, a danes — je to zgo-
dovinska bitka, v kateri sodelujejo mi-
lijoni delovnih ljudi, od mladeničev in
deklet do najstarejših generacij. Ta bit-
ka še ni končana. Pred nami borci iz
narodnoosvobodilne borbe so še velike
in zapletene naloge, ne samo tiste, ki
izvirajo iz delavnosti naše organizacije,
organizacije Zveze borcev NOB, ki jih v
svoji vsakdanji delavnosti z uspehom
izpolnjujejo. Pred nami so naloge, ki
se pojavljajo na poti graditve sociali-
zma, od katerih izpolnitve je odvisna
nadaljnja gospodarska okrepitev države
in zboljšanje blaginje naših ljudi, okre-
pitev obrambnih moči naše slavne ljud-
ske armade in vse države, kar ji vse
zagotavlja pomembno vlogo, ki jo ima
v svetu kot prvoborka aktivne in miro-
ljubne koeksistence. V izpolnjevanju
teh nalog je vloga vsakega borca narod-
noosvobodilne vojne nezmanjšana, do-
kler trajajo njegove fizične in umske
sposobnosti.
Jamstvo za izpolnjevanje take vloge
bo tudi v prihodnje čistost lika borca
— revolucionarja, kakršnega je pripra-
vila in vzgajala ter izoblikovala pod
surovimi pogoji dela in revolucionarnih
bojev naša Partija v predvojni ilegalni
dobi, v narodnoosvobodilni vojni in v
socialistični graditvi.
Ko vam sporočam tople pozdrave,
vam tudi čestitam k 4. julija, Dnevu
borca, prazniku vstaje narodov Jugosla-
vije.
V senci dogodkov: Obloki 86 гШШЈО
Materialna baza stanovanjskih
skupnosti - 8 finančnih virov
Pri razpravah o ustanavljanju
stanovanjskih skupnosti iprav go-
tovo povsod stoî)a v ospredje
vprašanje materialne osnove sta-
novanjskih skupnosti. Praksa je
že in še bo dokazala, da bodo sta-
novanjske skupnosti najprej in
najuspešneje zaživele tam, kjer je
največ zaposlenih. To so indu-
strijski kraji, kjer je zaposlenih
mnogo žena in se tu postavlja tu-
di vprašanje proizvodnosti dela.
Pogoji za ustanavljanje stano-
vanjskih skupnosti so danes že
dozoreli (tam, kjer je gospodarski
razvoj bistveno spremenil pogoje
družinskega življenja, se pravi,
kjer družina nujno potrebuje po-
moč. Stanovanjska skupnost bo
lahko uredila vrsto stvari, ki bo-
do koristile družini. Mnogo je
nanu-eč takih vprašanj, ki jih niti
komuna, niti hišni svet ne more-
ta urediti hitro in poceni. Sem
spada zlasti družbena prehrana,
ustanove za varstvo otrok, razni
servisi za preskrbo, čiščenje, pra-
nje, najrazličnejša popravila itd.
Katere služnosti bo organizirala
ta ali ona stanovanjska skupnost,
■pa bo odvisno od domiselnosti, vo-
lje in organizacijskih sposobnosti
organizatorjev in državljanov
sploh. Ker bodo ti obrati mehani-
zirani ter oproščeni raznih druž-
benih dajatev, ibodo usluge v njih
gotovo poceni.
V zakonskem načrtu o stano-
vanjskih skupnostih je omenjeno
8 finančnih virov, kjer naj bi sta-
novanjske skupnosti črpale svojo
materialno osnovo. Kot prvi vir
upošteva zakonski načrt samopri-
spevek državljanov. Da je prisifie-
vek državljanov na prvem mestu,
je povsem pravilno in pravično,
kajti stanovanjske skupnosti bodo
služile predvsem potrošnikom.
Med pripravami za ustanavljanje
stanovanjskih skupnosti se pone-
kod (pojavljajo težnje, naj bi se
viri za stanovanjske skupnosti
osredotočili na enem mestu (na
komuni). Tako bi občina zbirala
sredstva in jih dajala stanovanj-
skim skupnostim. To pa bi bilo
povsem napačno, saj bi se na ta
način zameglila potreba po stano-
vanjskih skupnostih, ki mora ra-
sti iz .potreb in z razumevanjem
p)otrošnikov.
Kot drugi najvažnejši vir do-
hodkov za stanovanjske skupno-
sti ibi bil prispevek gospodarskih
organizacij. Sicer je v zakonsikem
načrtu ta vir dohodkov za stano-
vanjsko skupnost postavljen šele
na 5. mesto, vendar bi ga kazalo
uvrstiti takoj za samoprispevkom
državljanov. To pa predvsem za-
radi tega, ker se bodo po zakonu
o delitvi dohodka gospodarskih
organizacij začela nabirati v skla-
dih določena sredstva, s katerimi
bodo DS samostojno razpolagali.
Določen del teh sredstev, ki bo
tudi razbremenjen 20 odstotnega
davka, naj hi se uporabil za zbolj-
šanje družbenega standarda.
Nekatere gt>spodarske organiza-
cije bodo pri dodeljevanju sred-
stev stanovanjski skupnosti ver-
jetno gledale lokalistično in bodo
raje urejale razne servise znotraj
podjetja. Vendar če hočemo usta-
navljati servise na teritorialni na-
čin, takega lokalizma ne bomo
mogli odobravati. Tovarne ne bi
smele ustanavljati servisov samo
za svoje ljudi, temveč tudi za so-
sede. Takšni servisi po naših to-
varnah, ki so danes še zaprti v
ozek okvir, bodo sčasoma le mo-
rali prerasti meje in služiti širši
okolici — stanovanjski skupnosti.
Končno pa so za te servise ven-
darle trošena družbena sredstva
in je zato prav, da služijo družbe-
nemu standardu nasploh.
Tretji vir, ki ga zakon navaja,
je del sredstev iz stanarin in na-
jemnin. Nadalje bi vir dohodkov
predstavljal tudi morebitni dobi-
ček, ki bi ga ustvarjali servisi sta-
novanjskih skupnosti ter dotacije
občinskega, odnosno okrajnega
ljudskega odbora.
Prispevek iz sklada socialnega
zavarovanja za preventivno zdrav-
stveno zaščito stanovanjske skuipx-
nosti ne bi dobile takoj, temveč
šele potem, ko hi prevzele gotove
naloge ^preventivne zdravstvene
službe. Danes na primer socialno
zavarovanje troši mnogo sredstev
za svoje zavarovance-bolnike-
samce, ki sicer niso nujno potreb-
ni zdravniške oskrbe v bolnišnici,
■I>ač pa jih mora nekdo med bo-
leznijo negovati doma. Stanovanj-
ska skupnost bo lahko organizi-
rala (morda po svojem aktivu
RK) primerne ljudi za oskrbo ta-
kih bolnikov. V takem primeru bo
lahko dobila prispevek, ki ibi ga
sicer socialno zavarovanje plača-
lo varuhu obolelega. Prav tako
bo lahko stanovanjska skupnost
prevzela skrb za socialno nezašči-
tene državljane, ki se danes na-
hajajo po raznih ustanovah in ta-
ko dobila nemajhna sredstva, ki
jih sicer prejemajo tovrstne usta-
nove. Tako bi morala biti stano-
va j ska skupnost zmožna prevze-
ti nase skrb za mnogotere social-
no-zdravstvene probleme na svo-
• jem teritoriju.
Ko zadnji, osmi vir dohodkov
so v zakonskem predlogu nave-
deni iše prispevki, ki jih bo skupH
nost dobila, če bo opravljala do-
ločene upravne posle.
Razumljivo je, da bodo tudi
sindikalne organizacije morale
odigrati važno vlogo pri ustanav-
ljanju stanovanjskih skupnosti.
Namesto dragih izletov, ki gredo
včasih v stotisoče, bi tollo bolje,
da bi najaktivneje sodelovale pri
ustanavljanju raznih servisov
stanovanjskih skupnosti.
Stanovanjske skupnosti lahko
vsekakor ustanavljamo tudi na
vasi, saj so marsikje že dozoreli
pogoji za to. S tem, da skrbe za
urejanje napajališč, perišč, za
elektrifikacijo in podoibno, oprav-
ljajo krajevni odbori že zdaj na-
loge, ki naj bi jih opravljala sta-
novanjska skupnost. V razvitej-
ših vaseh bi se lahko te dejavno-
sti še bolj razširile.
3. JULIJA — STEV. 26

Ob obletnici najboli odločilnega
obdobja osvobodilnega boja

Letos ob Dnevu horca praznujemo tudi petnajsto obletnico borb
na Sutjeski. Na ta dan se spominjamo vse težke dobe osvobodilnega boja
narodov Jugoslavije, posebej pa še ene najbolj odločilnih bitk v tej
štiriletni dobi, bitke, od katere je zavisel nadaljnji razvoj osvobodil-
nega gibanja.
Celokupnega boja jugoslovanskih narodov pa ne moremo ločiti
od dogodkov na Sutjeski pred petnajstimi leti. Tam se je bila glavnina
naše narodnoosvobodilne vojske in je pritegnila nase ogromne sovražni-
kove sile. Tudi vse druge enote narodnoosvobodilne vojske in partizan-
skih odredov so takrat podvojile svoje napore in zagrizeno napadale
sovražnika, da bi s pritegnitvijo bližnjih sovražnikovih sil razbremenile
glavnino naše vojske pod težo udarcev, ki naj bi uničili jedro in Vrhovni
štab narodnoosvobodilne vojske.
Zaradi tega upravičeno in s polno dolžnostjo ob Dnevu borca
sodelujemo prav vsi v tej manifestaciji zmagoslavja in hkrati spominski
svečanosti.
Zato ob tej priliki objavljamo tudi sestavke, ki obujajo spomine
tudi na dogodke pri nas, čeprav ne izrazito iz časa, ko je potekala peta
ofenziva.
Najstarejši borec je bil Vinko Poteko,
ki so ga že ob vstopu med partizane
krasili sivi lasje.
»Bi mi hotel piovedati ime najstarej-
šega borca? sem vprašal starega parti-
zana. »To je bil Rudo!« se je nasmehnil
in me nekam vprašujoče pogledal. Ceš
domačin si, in niti tega ne veš? Rudo je
bilo partizansko ime tovariša Poteka iz
Matk. Stopi k njemu in ga povprašaj
po kakšnem dogodku iz partizanskih
dni. Rad ti bo ustregel.«
In res. Tovariš Poteko Vinko-Rudo je
pravkar klepal koso. Povedal sem mu,
po kaj je prišel. Hudomušno me je po-
gledal in se nasmehnil: »Počakaj, da
sklepi jem koso. Vsako delo se mora do-
končati. Powsnost ni lepa čednost. Tudi
v partizanih je bilo tako.«
бе nekaj minut in že sva sedela za
veliko kmečko mizo. Topla domačnost
kmečke hiše človeka tako čudno pre-
vzame. Na oknih cvetijo rože, s stene
je slišati enakomerno tiktakanje ure,
tvoje oko pa se ustavi na štirih spo-
menicah. Začutiš, da si v hiši, ki je za
svobodo naše socialistične domovine ve-
liko žrtvovala.
tKmalu sva bila sredi dogodkov iz par-
tizanskih dni. Dogodkov je na stotine,
na tisoče in težko se je odločiti za ene-
ga; zakaj vsi so .povezani v jekleno vrv
dolge štiriletne borbe. Pa sva se ustavila
kar pri napadu na nemški bunker nad
Zabukovco.
»Bunker je bil na Britnih selih. V
njem je bilo devet močno oboroženih
policistov. Skrbeli so za varnost pred
napadi partizanov na objekte zabukov-
škega rudnika. Med policisti je bil tudi
nek Ceh, ki bi se rad otresel nemške
uniforme in odšel med partizane. Rudo
je dobil z njim zvezo in sklenjeno je
bilo, da se nemška posadka v bunkerju
likvidira. Bil je določen dan. Vipotni-
kova Ančka je rekla, da se Rudo izpo-
stavlja veliki nevarnosti. Toda Rudo je
rekel, če ne bo šlo drugače, gre tudi
sam. Vendar ni bilo treba. Njegovi hra-
bri fantje Privšek, Kotar, Golič in dru-
gi so sklenili, da >bodo uničili bunker s
posadko, pa četudi za ceno življenja. Ob
napovedani uri jih je Ceh brez orožja
počakal na skrivnem mestu. Razložil
jim je načrt bunkerja. Tako so prišli
Rudo in njegovi partizani v bunker po-
polnoma neopaženo. Poveljnik je celo
spal. Nekdo izmed policistov je prepla-
šeno kriknil: Herr Oberleutnant, Ban-
diten sind hier!« Poveljnik je skočil kvi-
šku: ,Feuer!' Toda bilo je prepozno. Ru-
dovi partizani so razorožili posadko in
jo .predali višji komandi ...
Da, da, dogodki so se vrstili drug za
drugim in so povezani med seboj kakor
členi verige. Med njimi so trpki in ža-
lostni. So pa tudi veseli, med katerimi
je bil gotovo 9. maj 1945 na prvem me-
stu. Dan zmage je za ljudi, ki so trpeli
v taboriščih ali se borili v gozdovih,
tako globoko doživetje, da ga lahko le
smrt izbriše iz s,pomina, je končal naj-
starejši partizan Rudo, ki si je v borbi
za svobodo zaslužil kar tri odlikovanja.
In Ш je bil v Preboldu naimlajši borec
zopet radovedno vprašam starega par-
tizanskega veterana. Zmrzlakov Ivan iz
Marije Reke! Koliko pa je bil star, ko
je šel v brigado? Koliko? Ne boš mi
verjel. Dobrih trinajst let!
Obiskal sem Ivana in mu rekel naj
mi pove kaj o svoji mladosti. In začel je.
»Rodil sem se v Reki. Kako se mi je
godilo v prvih letih mojega življenja,
ne vem. Gotovo pa je, da nisem bil kak
miljenček in da mi ziibelka ni bila s
puhom pos.tlana. Ko sem toliko odrasel,
da sem lahko držal šibo v rokah, sem
pasel krave in zganjal vole v brazdi.
Tako sem dočakal vojno in z njo novo
poglavje v mojem življenju.
Takoj, ko so se v reške gozdove za-
tekli partizani, jim je bila Laznikova
hiša prvo zatočišče. Se dobro se siix)mi-
njam prvega srečanja. Ponoči je bilo.
Spal sem na peči. Nekdo je potrkal na
okno. Stari oče je odprl in v hišo so
stopili partizani. Sprva malo boječe, na-
to pa sem kar s korajžo stopil v vrsto
partizanskih kurirjev. Najprej sem raz-
našal razne propagandne letake. Pozne-
je so mi zaupali tudi kako večjo nalogo.
Prišel je čas, ko so tomšičevci na-
padli v Preboldu nemške policijske in
žandarmerijske postojanke. Takrat je
bil štab v naši, Laznikovi hiši.
Bil sem star komaj dobrih trinajst let.
Ker pa sem bil dobro razvit in močne
rasti, sem tudi sam stopil v borbeno
vrsto Tomšičeve brigade. Sledil je dolgi
marš na Menino planino. Na zimo smo
se morali .prebiti na Dolenjsko. Na dolgi
poti nas je spremljal dež, sneg in ra-
fali iz nemških mitraljezov. Najteže je
bilo pri Litiji. Hoteli smo preko Save,
pa smo prišli v nemško zasedo. Prvič
nismo uspeli. Drugič smo udaril z vso
silo in jezo — in šlo je. Po večkratnih
borbah sem šel v štab II. bataljona
Tomšičeve brigade. Spet smo morali na
Štajersko. Ko je bila osvoboditev, sem
bil v okolici Crne. Tam smo se tolkli
z zadnjimi ostanki fašistične vojske.
Ves čas mojega bivanja med partizani
sem bil med najmlajšimi, ki so smeli
nositi orožje in se boriti za svobodo. In
Najmlajši borec Ivan Zmrzlak. Ko je
stopil med partizane mu je bilo trinajst
let.
prav to, ker sem tako mlad doživel in
preživel mnogo grozot in krutosti mi-
nule vojne, lahko trdim, da mi je prav
naša narodno osvobodilna borba usme-
rila nadaljnje življenje.«
»Tako je, Ivan ima prav« je .pritrdila
tudi mati. »Ko se je pričela vojna, sem
pri Stenovcu nad Preboldom služila za
deklo. Takoj prve dni okupacije sem
se srečala s partizani. Spali so na hlevu
in jaz sem jim nosila hrano. Pozneje
sem morala v zapor. Tam so me tepli
in mučili, toda izdala nisem nikogar.
Ko sem se vrnila iz zapora in sem bila
zmučena od trpljenja, nisem odnehala.«-
O letošnjem hmelju,
kooperaciji in še cem...
(Razgovor z upravnikom hmeljarske poslovne zveze v 2alcu Karlom Kačem)
Upravnik hmeljarske poslovne zveze v
Žalcu tov. Karel Kač.
Kadar nanese beseda na pridelek, -po-
tem ni nič čudnega, če za dobro polo-
vico našega okraja v prvi vrsti pomi-
slimo na hmelj. Ta kultura je zaenkrat,
in bo verjetno še precej dolgo, v ospred-
ju naše kmetijske proizvodnje in hkrati
tudi pridelek z najugodnejšo ceno in za-
gotovljenim tržiščem.
V juniju, ko je deževje »reševalo« po-
sledice suše v maju, se je hmelj povzpel
v višino. Delo v hmeljiščih, razen škrop-
ljenja seveda, se je ustavilo. Rekli bi:
kar bo, pa bo. Dober mesec in pol nas
loči od običajne »hmeljarske žetve«.
Kakšen bo pridelek? Kakšna bo cena?
To so vprašanja, ki pogosto .preletavajo
misli hmeljarjev in z njimi tudi vseh
nas.
In takšna so bila naša vprašanja, ko
smo obiskali upravnika poslovne zveze
v Žalcu Kača.
Torej najprej o pridelku ...
Maj je presenetil s sušo. Hmelj ni do-
segel polno rast, ko je pričel ponekod
že cveteti. Dež v juniju je pospešil rast
in zdaj slišimo pogosto o spodnjih in
zgornjih panogah. Tovariš Kač trenut-
no ni mogel povedati dosti o pridelku.
Lahko se zgodi, da bodo v maju razcve-
tele spodnje panoge pognale kobule,
lahko pa plod tudi zakrkne. Kjer se bo
plod razvil, ga bo treba predčasno tudi
obrati. Zato se morebiti marsikje obeta
dvakratno obiranje. Letošnji pridelek bo
povprečen, če ga .primerjamo z lanskim,
ki je bil rekorden. V nekaterih krajih
ugotavljajo letos celo boljši pridelek od
lanskega, toda to v povprečju na žalost
ne bo slučaj. Pač pa je letošnja rast
hmelja veliko manj ogrožena od pajka,
stenice, peronospore in podobnih škod-
ljivcev. Rastlina in plod sta zdrava. En-
krat je hmelj bil v celoti poškropljen,
treba pa ga bo škropiti še dvakrat, če
ne celo trikrat.
In cena?
Letošnje cene hmelju so že uradno
objavljene in sicer po kvaliteti od 770,
550, 420 ter do 250 dinarjev za kilogram.
Poleg tega -bodo hmeljarji deležni tudi
posebnih nagrad v obliki premij. O na-
činu premiranja se še niso dogovorili,
znano pa je, da premije ne bodo v obliki
denarja, temveč v materialu. Kot na-
grade bodo hmeljarji dobili slamo, ko-
ruzo, plemensko živino, umetna gnojila
in podobno. Zaradi majhnih površin pod
žitom je Sav. dolina precej na slabšem
za kvaliteten hlevski gnoj, ki je poleg
umetnih gnojil nadvse pyotreben. Dre-
vesna stelja ne daje takega gnoja kot
slama. Zato bo slama dobrodošla nagra-
da Na račun koruze se je za marsikateri
hektar povečal obseg hmeljišč. Torej bo
tudi koruza prišla prav. Sem in tja bo
kdo dobil tudi kako plemensko živinče,
čeprav bo z razdeljevanjem živih na-
grad nekoliko teže. Kakšna pa bo skup-
na vrednost teh premij in na kakšen
kriterij razdeljevanja bodo razdeljene,
zaenkrat še ni znano.
Toliko o hmelju. Toda zanimale so
nas še druge stvari. Predvsem oblike
sodelovanja med zadrugo in kmeti. O
poglavitnih oblikah kooperacije je
upravnik Kač takole povedal:
Najbolj razširjena oblika sodelovanja
je v hmeljarstvu in živinoreji. To dvoje
že po nujnosti spada skupaj. Hmeljar
lahko izhaja na primer brez sadja, ne
more pa brez živine in gnoja. Tako so
kmetijske zadruge letos nabavile svo-
jim članom nad 500 plemenskih krav in
telic sivorjave pasme. To je močno po-
večalo število dobrih repov v Savinjski
dolini. Kmetje nimajo nobene posebne
obveznosti, mimo te, da prvi dve telički
spet prodajo zadrugi ipo nabavni ceni.
Te telice bodo spet dobili dirugi kmetje
in bo kmalu dosežen cilj, ki je jasen.
V hleve dovolj živine, in to dobre. Okoli
50 glav te nabavljene živine so kmetje
kupili z gotovino, okoli 150 glav pa so
zadruge dale kmetom na kredit.
Brez mehanizacije in kmetijskih stro-
jev bi bila obdelava v Savinjski dolini
domala nemogoča. Nič čudnega, če je
na tem področju sodelovanje med kmeti
in zadrugami najbolj široko. Ро51олта
zveza je letos kupila 195 novih traktor-
jev s priključki. 65 traktorjev pa so za-
druge imele že prej. Tako danes v Sa-
vinjiski dolini (žalski občini) dela nad
260 traktorjev. Nabavljene traktorje je
poslovna zveza pogodbeno dodelila za-
drugam. To stvar so takole uredili:
Zbrali so prijave med kmeti, za koliko
ur so pripravljeni zahtevati obdelavo s
traktorji. Kmetje so z zadmgami skle-
nili pogodbe in na vsakih 1000 prijav-
ljenih efektivnih ur, je zadrugi pyripadal
po en traktor. Ce traktor naredi okoli
1000 ur na leto, je izkoriščen. Čeprav se
je uporaba traktorjev pri kmetijskih de-
lih letos (Podvojila na račun drugih, v
prejšnjih letih precej razpaslih nepro-
izvajalnih voženj, so letos marsikje pri
traktorjih dosegli že po 600 do 700 ur.
To je lepo število, če pomislimo, da je
pred njimi še škropljenje in vsa dela
_ tja do ipozne jeseni. Kmetje vedno bolj
spoznavajo, da je mehanizacija korist-
na, da je z njo lahko doseči večji pride-
lek, zato bo treba v bodočih letih po-
skrbeti za nakup večjega števila novih
traktorjev. Da pa bi se delo s traktorji
pocenilo, bo treba skrbeti za to, da bodo
delali po načrtu, brez nepotrebnega in
prepogostega menjavanja priključkov.
Ce bo treba škropiti, bodo škropili vsi,
če bo čas košnje, bodo pKDvsod kosili itd.
Lotevajo pa se tudi druge oblike so-
delovanja in na najrazličnejših področ-
jih kmetijske proizvodnje. Na .po-imer
melioracijske skupnosti. Poleg večjih
melioracijskih del, kot je Ložnica, Bol-
ska, je v občini že pet manjših meliora-
cijskih skupnosti.
Tovariš Kač je omenil še nekatera
področja sodelovanja, ki jih namerava-
jo v bodoče razviti. Gradnja žičnic bo
bržčas tudi postavljena na tako osno-
vo, vendar podrobnosti zaenkrat še niso
znane. Kr..
V maju je suša ovirala rast hmelja, ju-^
nijsko deževje pa ga je pognalo prav
pod vrh žičnic...
Lakola in prisiljeni marš
IZ SPOMINOV NARODNEGA HEROJA LUKE VUCINICA      ШШ
— Svoje spomiine moram začeti s
Sutjesko. Kadar koli pomislim na njo,
ožvijo v meni tudi mnogi drugi spo-
mini, ki so vezani na četrti bataljon in
drugo četo, katere komisar sem bil. —
Lakota in prisiljeni marš čez Pivske
planine, brez oddiha, brez spanja, je
borce popolnoma izčrpal. Srečanja z
bolnico, z ranjenci in tifusarji, ki so
dajali najbolj grozljivo sliko vojne in
človeških muk, so ravno tako porazno
vplivala na zdrave borce.
Tako izmučeno in izstradano četo je
zatekel dvanajsti junij, dan pred ve-
liko bitko na Sutjeski. Za četo so bile
težke borbe, ki jih je bojevala kot za-
ščitnica, za njo sta bila dva dneva, ko
nihče ni zaužil niti grižljaja. Tisto ju-
tro naj bi borci dobili vsaj nekaj hrane,
da bi jih lahko poslali v nove napade.
Toda voda v kotlih še ni dobro zavrela,
ko smo dobili povelje za akcijo. Besede
komandanta Vujadina Popoviča: — To-
variši, Nemci koljejo naše ranjence! —
so močno zadele vse. Vsi smo onemeli.
Toda časa za razmišljanje ni bilo. Ceta
je bila spet na nogah. Pozabili smo na
kotle in vročo hrano v njih. Na strmih
pobočjih Sutjeske se je vnela težka
i>itka. Tu ni bilo nobenega vojaškega
načrtovanja več. Ceti je bil zapovedan
položaj in smer premika, vse drugo pa
je bilo odvisno od junaštva in spret-
nosti vsakega posameznega borca. Gost
gozd, kjer je boj divjal, je narekoval
borbo za vsako drevo. Nemci so se krče-
vito branili, toda kljub temu smo jih
uspeli pognati čez reko.
V teh spominih se mi pred očmi po-
javlja vsa četa, vsak posamezni borec.
Nikoli ne bom pozabil Vuksana Mija-
toviča, znanega junaka že iz prejšnjih
borb. Pokonci in neustrašno je z mitra-:
Ijezom čistil pot četi. Kakor da ga v
tem trenutku vidim. Vuksan gre in niti
enkrat ne poklekne. Tako je vedno Vuk-
san počenjal. Nekoč je sam za pol ure
zadržal nemške tanke, da so se njegovi
tovariši lahko prebili na boljši polo-
žaj. Takšni so bili tudi drugi...
V zori trinajstega junija se je druga
četa dvignila na svoj zadnji in najtežji
juriš. Bitka, se je pričela po kratkem
zatišju. Težko je zdaj, po tolikih letih,
privabiti spet sliko tiste zlovešče pri-
rode in obličja borcev, ki so to jutro
na Tjentištu stopili v brezupen boj. V
juriš smo planili vsi kot en sam mož.
Spominjam se, da je moja četa v prvem
naletu bila razpolovljena. To je bil ju-
riš v prsa sovražnikov, juriš v dež svin-
ca iz mitraljezov in brzostrelk, da, pravo
klanje...
Tam, čisto blizu položaja druge čete,
se je zrušil komandant tretje divizije
Sava Kovačevič, kar pomeni še bolj
trpko spominjanje in hkrati tudi svoje-
vrstno čast vseh padlih iz druge čete.
Druga četa... Kako bi o njej povedal
kaj dovolj prepričljivega? Druga četa
je bila po številu ljudi majhna. Toda
iz njenih vrst je bilo osem borcev pro-
glašenih za narodne heroje. Najbrž je to
dovolj prepričljiv dokaz.
RAZPIS
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Žalcu razpisuje
delovno mesto
HIŠNIKA v novi upravni zgradbi v Žalcu
Pogoj: Strokovna usposobljenost upravljanja s tlačnimi
kotli centralne kurjave in drugimi instalacijami v zgradbi. Pred-
nost imajo kvalificirani strojni ključavničarji v starosti nad
45 let. — Službeno dvosobno stanovanje je v hiši, plača po
tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe je s 1. avgustom
oziroma najpozneje s 1. septembrom t. 1.
Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in družinsko sta-
nje pošljite do 15. julija na naslov: Kmetijska proizvajalna po-
slovna zveza v Žalcu.
STARI GRAD ŽOVNEK PRI BRASLOVČAH - ZNAMENITA
TURISTIČNA TOČKA V SAVINJSKI DOLINI
Obnovljeni Stari grad celjskih grofov
s sedanjo sodobno urejeno restavracijo
je sedaj ena izmed najvabljivejših zna-
menitosti domačih in tujih obiskovalcev.
Skozi vse leto ga obiskuje nešteto iz-
letnikov, ker nudi prekrasen razgled po
bližnji in daljnji okolici Celja. Tudi
zgodovina gradu in celjskih grofov je
večini obiiskovalcev že dobro znana. Po-
sreduje jo tudi nov prospekt v več je-
zikih.
Prav to dejstvo daje povod, da nara-
šča zanimanje tudi za grad Zovnek pri
Braslovčah. Marsikaterega ljubitelja
zgodovinskih spomenikov zanese tja, da
bi videl ostanke nekdanjega domovja
celjskih grofov, ki so od tamkaj razši-
rili svojo moč in oblast ter končno tra-
gično zaključili svojo preteklost.
Toda kakšno razočaranje obide turi-
sta, ko pride do Braslovč in po nešte-
tem povpraševanju Zovneka skoraj ne
najde. Z grmovjem obraščena razvalina
nima niti pravega dostopa. Razvalina
sama z nekoliko vidnejšim stolpom pa
sameva in razpada. Strokovnjaki so
ugotovili, da je treba to zgodovinsko
znamenitost očistiti, zavarovati pred
razpadanjem, urediti njen dostop ter
jo odpreti razvijajočemu se turizmu.
Slika po knjigi o gradovih na Štajer-
skem iz leta 1681 (glej Rajka Vrečerja
Zgodovino Savinjske doline) nam kaže
obliko nekdanjega Zovneka.
Interesenti za obnovo gradu pa že
ugotavljajo, da za taka dela ni denarja
ne pri društvu ne pri občini. Toda s
pKxijetnostjo in pridnimi rokami, kar je
Savinjčanom že prirojeno, bodo z delom
le začeli. S čiščenjem, urejevanjem poti
ter z napisi pri vhodnih točkah ob glav-
nih cestah bodo že letos skušali odpreti
turizmu doslej zapostavljeno izletniško
točko.
S CIRKUŠKIM BICEM
Bivša jugoslovanska filmska igralka
Selma Karlovac, ki so jo ob skrivnostni
Dalmatinski svatbi zasnubili nemški
svati. Kakor mnogo naših igralcev, od
katerih so si v tujini le redki priborili
kaj več kakor mednarodni sloves sta-
tistov (Ita Rina, Karel Maiden, Kim
Novak in drugi), se tudi ona ni povzpela
nad svojo telesno privlačnost. Nemci,
ki ji zavoljo njihove severnjaške struk-
ture pravijo Elma Kariowa, radi pri-
znavajo, da buri domišljijo iznemoglih
šestedesetletnikov. Nastopa v filmih
nemške sorte, kratkomalo v nemških
filmih, kar je prav toliko, kolikor, če
bi rekli, v avstrijskih. Na sliki jo vi-
dimo, kako — po zagotavljanju neke
nemške revije — »dresira leve in može«.
Nemci so pač dreserji in ljubijo dre-
suro!
S knjižne police
v knjižni zbirki, ki jo izdaja Založba
Obzorja v Mariboru in v kateri sta izšla
dva romana (Danes grofje celjski in nik-
dar več ter Zdravnik v hiši), je sedaj iz-
šla tretja knjiga, ki bo razveselila na-
ročnike in vse ljubitelje dobre knjige.
To je roman ameriškega pisatelja Irwi-
na Shau^a Mladi levi.
I. Shaw^, rojen 1913 v New Yorku, po
končanih šolah nameščenec, kasneje tu-
di delavec v tovarnah, je začel pisatelj-
sko pot kot žumalist in pisec krajših
novel s socialno tematiko. Večje uspehe
je dosegel z dramskimi deli. Njegovo
ime je zablestelo z dramo Pokopljimo
mrtveca.
Roman Mladi levi je prvič izšel 1950
in v naslednjem letu so sledile že tri iz-
daje Vzbudil je tako .pozornost, da so
kmalu sledile izdaje v vse svetovne je-
zike. Danes prištevajo I. Shawa med
najpomembnejše predstavnike i)ovojne
ameriške pisateljske generacije.
Mladi levi je roman iz zadnje svetov-
ne vojne, v katerem pisatelj posega v^
strahotna leta spopada dveh svetov: po-"
kaže nam Nemce in Amerikance. V ro-
manu ne gre za pK>raz enih ali drugih,
pač pa za podobo sveta, ki si stojita na-
sproti. — Osrednji osebi romana sta
ameriiški Žid, žumalist, sedaj vojak za-
vezniške armade, Ackerman in nared-
nik nemške vojske Diestel.
Bralce bo pritegnil znani roman
Bromfielda Deževje prihaja, ki smo ga
dobili v novem prevodu Mire Mihelič.
Bromfield je znan ameriški pisatelj
predvojne generacije. Dejanje se godi
v Indiji v mestu Rančipurju ob koncu
stoletja. Mesto in vsa pokrajina ječita
pod strahotno sušo. Vse čaka na dež,
ki končno le pride s potresom, poruše-
nimi jezovi in poplavami.
Grmeča gora je roman zabavnega
značaja, kakršnih je napisal lepo vrsto
Zane Grey, pisatelj Divjega Zahoda. To
je ljudska povest iz Severne Amerike,
kjer vlada zlata mrzlica, ki ruši vse
etične zakone življenja med ljudmi.
V tem času je izšla tudi izvirna Hu-
dalesova avanturistična povest Ugrab-
ljeni bogovi. Knjiga je namenjena mla-
dini. Zgodba se godi v Indoneziji, njeni
junaki so — ameriški bogataš in dva
mornarja: Kitajec Peng-Li in Slovenec
Matjaž.
Pred kratkim je izšla še pesniška'
zbirka Tita Vidmarja Lirika, — pesmi
»razbremenjenih misli« v preprostem
stihu.
Borcem za svobodo
Kot hrasti neomajno stali ste v viharju,
ko svet pod vami rušil se je v nič
in niste trepetali kakor bilke,
ko padal je po vaših hrbtih bič.
S krvjo ste svobodo kovali,
bodočnost lepšo, boljše dni
sovrage klete v prah zdrobile
jeklene vaše so pesti.
Pred rproslovo 90-letiiice
žalskega tabora
Pripravljalni odbor za proslavo 90-
letnice žalskega tabora, ki bo potekla
letos, bo v dneh od 7. do 14. septembra
izvedel vrsto kulturnih manifestacij —
revijo okrajnih pevskih zborov, na ka-
teri bo sodelovalo okrog 600 pevcev. Ve-
liko puntarijo, v kateri bo nastopilo
150 najboljših igralcev iz 7 društev Svo-
bod in 11 prosvetnih društev; p>osamez-
ne gledališke družine pa že študirajo
kvalitetna dela, s katerimi bodo v času
proslav gostovaila po vseh krajih žalske
občine. Nadalje bo v okviru predpri-
prav ustanovljena oibčinska ljudska imi-
verza z okrog 30 predavatelji; za obo-
gatitev knjižnega sklada v občini pa bo
občinski svet raz^p^slal nabiralne ipole
22 knjižnicam, s čimer se bo število
knjig ix)večalo od sedanjih 13 tisoč na
14 tisoč. Na koncu bodo proslave še po
šolah in bo izšel zbornik, namenjen geo-
grafskemu, etnografskemu, zgodovinske-
mu, gospodarskemu, političnemu in kul-
turnemu gradivu od leta 1868 do da-
našnjih dni.
SPORED PRIREDITEV OB »DNEVU BORCA"
Obveščamo prebivalce mesta Celja in okolice, da bodo v proslavo
»Dneva borca« in 15. obletnice borb na Sutjeski na področju mesta Celja
naslednje prireditve:
Na predvečer »Dneva borca« 3. julija ob 20. uri bo centralna pro-
slava, na kateri bo govoril sekretar OK ZK Celje tovariš Franc Simonie.
Spored bodo dopolnili Komorni pevski zbor, gojenci Glasbene šole Celje
in recitatorj a Ivo Umek ml. ter Janez Škof.
Na praznik 4. julija ob 9. uri bo osnovna organizacija ZB Jožefov
hrib odkrila spominsko ploščo na Jagričevi hiši v Bernekerjevi ulici.
Popoldne ob 15.30 pa bo razvila svojo novo zastavo na vrtu restavracije
»Skalna klet«. Po razvitju bo družabna prireditev.
Ob 20.30 pa b' ' za člane ZB in njihove svojce brezplačno
predvajali v letnem kinu jugoslovanski film »Bila sem močnejša«.
V soboto, 5. julija bodo ob 16. uri nastopili v dvorani kina Union
s samostojnim koncertom »Beneški fantje«. Za humor pa bo skrbel Fran
Milčinski-Ježek.
Ob 19. uri bo osnovna organizacija I. četrti na vrtu Doma OF raz-
vila svojo novo zastavo in proslavila »Dan borca« ter 15. obletnico borb
na Sutjeski. Po svečanosti bo družabna prireditev, na kateri bodo sode-
lovali tudi »Beneški fantje« in Fran Milčinski-Ježek.
Ob 19. uri bo proslavila »Dan borca« in 15. obletnico borb na
Sutjeski tudi osnovna organizacija ZB Breg pri Stegu v Zagradu. Po
proslavi bo družabna prireditev.
Ob 20. uri bo začetek proslave tudi na Dolgem polju. Organizacija
Dolgo polje bo ob tej priliki razvila svojo novo zastavo v prostorih re-
stavracije AD Kladivar. Pripravila pa je v ta namen lep spored in po-
zneje družabnost z bogatim srečolovom.
V nedeljo, 6. julija pa naj bi Celjani pohiteli proti Šmartnem v
Rožni dolini, kjer bo ob 14. uri tamkajšnja osnovna organizacija ZB
odkrila spominsko ploščo padlima bratoma Stokovnik na njuni rojstni
hiši v Slatini (nad kamnolomom). Poskrbeli so tudi za družabnost, dobra
jedila in kapljico. Avtobus bo vozil izpred postaje ob 11.45 in 13. uri
s povratkom ob 19. in 21. uri.
Vabimo prebivalstvo, da se teh proslav udeleži in da razobesi
zastave.
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV CELJE
Vera Stermecki
Ko je luna izza bukve pokukala,
se je rodila Lučka
Ob prazniku Dneva borca — 4. julija
— se vsako Isto s hvaležnostjo spomi-
njamo najpredanejših in najpožrtvoval-
nejših ljudi, nafÁh borcev, ki so za
svobodo žrtvovali vse — tudi življenje.
Kadar se prebivalci lepih solčavskih
planin dotakiiejo spomina Ivanke Her-
letove, navadno za čas v spoštovanju
obmolknejo, da se v pieteti poklonijo
veličini vzorne žene-matere-borke, ki-
je v svoji, komaj 24 pomladi, v ostri
borbi na Rakovem pri Vitanju, od so-
vražnikove krogle zadeta naravnost v
srce omahnila v siart. Zapustila je mo-
ža Jožeta, ki se je isti dan, v isti bri-
gadi horil na življenje in smrt in le
po naključju ostal pri življenju. In za-
pustila komaj 7 mesecev staro hčerkico
Lučko, ki je kot partizanski otrok šla
iz rok v roke, z domačije na domačijo
gorskih kmetov-sosedov. Grčave, žulja-
ve roke so jo skrbno varovale, da so jo
ohranile pri življenju in jo po osvobo-
ditvi položile v očetovo naročje.
Družina Herletovih je bila že pred
vojno poznana kot najnaprednejša dru-
žina v Solčavi, zato so se tudi takoj po
okupaciji vsi njeni člani vključili v
narodnoosvobodilni pokret. Jože Herle
je šel julija leta 1942 v partizane. Tri
tedne pozneje mu je sledila tudi žena
Ivanka. Bila je izredno hrabra in je
kmalu postala politdelegat v Koroški
četi. Izredna energija in zgledna zdržlji-
vost sta sijali iz vsega njenega bitja.
Bodrila je tovariše-partizane, kadar so
v utrujenosti omahovali. Jadikovalcem
je navadno smeje dejala: »Glej, če jaz
ne obupujem, ko sem ženska, čemu bi
tarnal ti, ko si fant!«
Kadar so se partizani na smrt utru-
jeni in izčrpani vrnili iz kake težke "
borbe (Ivanka je sodelovala v vseh bor-
bah) in pri kakem dobrem kmetu po-
legli k počitku, je Ivan kot svetla zvezda ■
in dobra mati bedela nad njimi. Nič'
manj utrujena od njih, si navadno ni
privoščila počitka in si je že našla v
kuhinji pri gospodinji kako delo. V
pozne ure, ko so drugi sladko spali, je
prala in šivala partizanom obleke. Vsi
borci so se čudili, od kod je jemala moč,
vsi so jo ljubili in spoštovali.
Ko jih je tako Ivanka leta 1943
spremljala v vseh akcijah, so soborci
kmalu opazili, da je njen, sicer tako
vedri obraz, od časa do časa zastrla ne-
ma žalost. Pod njenim, junaškim srcem'
se je nekaj premaknilo. Otrok je zatre-
petal za mater, ki je bila v stalni smrt-
ni nevarnosti. Mamica, čuvaj naju,
se ji je zdelo, da prosi nerojeno dete.
Toda čuvati v borbi dva človečka, ko
umirajo tisoči, Ivanka ni znala in ni
mogla. Težko je že dvigala puško zadnje
mesece, težko preskakovala jarke, bila
je utrujena, zelo utrujena — in vendar
je v sreči materinstva razlivala svetlobo
na vso četo. 6 tednov pred porodom so
jo tovariši prisilili, da je vzela z mo-
žem »porodniški dopust«.
Dne 18. avgusta leta 1943 je v Kne-
zovi planini rodila deklico. Rodila je
na prostem, brez vsake pomoči. Mož
je porodniški prostor zagradil z ve-
jevjem in deskami, potem pa je poma-
gal, kolikor je vedel in znal. Ko je
bil otrok že rojen, je sredi noči tekel
po Vršnikovo mater, da so Ivanki nu-
nudili prvo pomoč. Ker ure zakonca-par-
tizana nista imela, nista vedela, kateri
čas se jima je rodil otrok, Ivanka je
dejala, da je dekletce privekalo na svet
ravno takrat, ko je luna izza bukve
pokukala. Zato je hčerkici dala ime
Lučka.
Potem je oče Jože molzel krave po
planini, da je Lučka imela mleko, ker
prešibko telo matere ni moglo dajati
življenjskega vira lačnemu otroku. Luč-
ka je bila večkrat močno prehlajena in
se je, kot za stavo, drla noč in dan.
Starša sta bila v silnem strahu, da bi
ju z glasnim vekanjem izdala. Ko ji
je bilo 6 tednov, je mati spoznala, da se
(Spomin na borko Ivanko Herle)
bo morala ločiti od nje, če jo hoče ohra-
niti pri življenju. Odločila sta se, da
jo dasta dobrim ljudem v varstvo. V
temni noči so šli na pot. Starša sta bila
oba v popolni bojni opremi, oče je no-
sil otroka na desko privezanega na ra-
mi. Ko so prišli v bližino kamionske
ceste, so naleteli na Nemce in počepnili
pod plot. Čuden Lučkin instinkt je vsem
trem rešil življenje v najbolj usodni
minuti. Lučka je prej neprestano jo-
kala, ko pa so naleteli na Nemce, je
otrok kot na zapoved povsem umolknil.
Niti dihanja ni bilo slišati v teh nape-
tih minutah, ko je nemška kolona šla
mimo njih. Le materina roka je v mo-
ževi strahovito trepetala — otrok pa
je morda čutil trzanje očetovih ramen.
Ko je bila nevarnost mimo, se je otrok
spet začel dreti, toda zdaj so že izbeg-
nili smrt.
Srečno sta starša oddala otroka v var-
ne roke in šla znova v borbo. Ko je bilo
Lučki 3 mesece, jo je Ivanka zadnjikrat
videla. Prej ko je šla s partizani na-
prej v borbo, se je ganljivo poslavljala
od Lučke, kot bi slutila, da jo je zadnji-
krat poljubila...
Januarja leta 1944 je bil mož dodeljen
Pohorski brigadi. Kot verna žena mu
je sledila tudi Ivanka. Takrat so bile
na Pohorju hude borbe. V vsako borbo
je Ivanka odhajala pogumno, toda nd:
tej poti, na Pohorje, je ves čas jokala.
Na glas je izrazila svojo slutnjo, da se
ji zdi, da se ne bo več vrnila s pohor-
skih gozdov.
Dne 14. marca istega leta je Pohor-
ska brigada na Rakovem pri Vitanju'
vodila ostro borbo z Nemci. Brigada je
bila izdana. Kakor vedno, se je tudi to
pot Ivanka hrabro borila, vendar je bila
na sovražnikovi strani premoč. Borci
niso odnehali in so se uprli do zadnje-
ga. Umirali so junaško .Izmed cele bri-
gade so po naključju ostali živi le 4
borci, med njimi tudi Ivankin mož.
Ivanka je bila zadeta v srce. Tovariš,
ki je bil poleg nje, je pripovedoval, da
ji je hotel pomagati naprej, pa je po-
nudbo zavrnila, češ da bo šla sama. To-
da kri je že pretakala skozi uniformo,
Ivanki je postajal korak vse počasnejši
in takrat se je zavedla, da je to srečanje
s smrtjo. Se se je zravnala in nečloveški
krik se ji je utrgal iz krvavečega srca:
»Otroka imam in hočem živeti!« Potem
se je zgrudila, z zameglenimi očmi še
pogledala — morda za možem, morda za
Lučko — in izdihnila ...
Tamkajšnji kmetje so. jo pokopali in
njen grob zasadili s belim cvetjem. V
jeseni leta 1945 pa so jo domači pre-
peljali s Pohorskih hribov v njen rojstni
kraj Solčavo, kjer počiva na domačem
pokopališču.
Oče Jože in hčerka Lučka sta ostala
živa in še danes, skupno z vsemi doma-
čini, znanci in prijatelji objokujeta
vzorno ženo-mater-borko.
3. JULIJA — STEV. 26


Življenje na naši vasi
Jelšingrad - učilnica l(metijstva na Šmarskem
202 HA POSESTVA — V JELSIN-
GRADU SPLOŠNO KMETIJSTVO, V
PRISTAVI ŽIVINOREJA, V VIRSTA-
NJU VINOGRADNIŠTVO. — PETLET-
NI PLAN Z INVESTICIJSKO POTRE-
BO 80 MILIJONOV DINARJEV. —
HMELJ, PLANTAŽNO SADJARSTVO
IN SODOBNI HLEVI NA POHODU. —
POMANJKANJE UPRAVNIH PRO-
STOROV.
Jelšingrad je skoraj moderen gradič
blizu Šmarja, ki se skriva med zelenjem.
Pred leti je bil tam še dom onemoglih,
danes pa je uprava obširnega posestva,
ki poseduje 202 ha zemlje, od tega 148
ha obdelovalnih površin. Zajema zna-
menite virštanjske gorice, zemljišča v
Pristavi, kjer pravkar pripravljajo 40
ha nizkodebelnega nasada jablan v
Skrbniku, in področje okrog Šmarja,
koder je že videti nove žične nasade
grenke rože, ki je tod prvovrstne kva-
litete. Direktorja îx>sestva tov. Janeza
Lavrenčiča sem ujel med marljivimi
delavci, ki so v Pristavi pripravljali"
jame za nasad. Nekako nerad je pristal
na običajen intervju, ker meni, da je
dovolj, če delo govori. Morda ima prav,
toda vsega isi s svojimi laičnimi očmi,
pa naj bi še toliko utegnil, vendar ne
bi mogel ogledati. Končno se mu je
razvezalo in kot dober gospodar mi je
pričel pripovedovati:
»Naše posestvo je še mlado, saj je
nastalo šele z januarjem 1957 v tolikem
obsegu. Težko je bilo gospodariti, ker
je primanjkovalo investicijskih sredstev,
čeprav je OZZ Celje samo v obrat Vir-
štanj vložila 10 milijonov dinarjev za
obnovo. Obdelovanje je bilo zelo pre-
prosto, večinoma s konjsko vprego in
z rokami. Morali smo kupiti 2 traktorja
s prildjučki, kmetijske stroje in orodje
v vrednosti 5 milijonov dinarjev. To so
objektivne težave, ki vplivajo na delo
in uspeh. Delavski svet si je naložil
odgovorno gospodarsko nalogo: rešiti
čim ugodneje vprašanje mehanizacije,
znižanje proizvodnih srtroškov in pove-
čanje proizvodnje. Toda zato bi nam
bile potrebne krepke investicije. Pred-
videvamo petletni gospodarsko-uredit-
veni načrti ki bi ga lahko uresničili z
okrog 80 milijoni dinarjev investicije.«
Torej se delavski svet lepo zanima
za upravljanje posestva? Kakšen pa je
po sestavu?
»Da, zanima se. V njem je 66 %
kmetijskih delavcev, med katerimi so
mladinci in tudi ženske. Vsi bi radi,
da bi vzorno uspeli in tako prenašali
tehniko naprednega kmetijstva med vse
kmetovalce. V splošnem je v okrajnem
merilu naša proizvodnja vendar za 33
odstotkov višja od privatne.«
No, potem pa je Jelšingrad prava učil-
nica za kmetijce na Smarskem. Kakšne
načrte torej imate?
»Hm, učilnica naj bi bila! Načrti so
obširni in jih že izvajamo. Poskusna
2 ha hmeljišča sta se izvrstno izkazala,
zato razširjamo to kulturo zaenkrat na
15 ha površine z žičnim nasadom; še
letos bomo zgradili hmeljsko sušilnico.
Potrebujemo še živino in zato name-
ravamo v najkrajšem času zgraditi go-
veji odprti hlev za 40 glav živine. Po-
sebno pozornost pa posvečamo sadjar-
stvu in vinogradništvu. V Skrbniku pri
Pristavi snujejo na 40 ha površine sad-
no plantažo nizkodebelnih jablan, ki bo
gotova do 1961. leta Izbrali smo sorte:
Jonathan, Coxova oranžna remeta in
Rdeči delišes. To bo ena največjih za-
okroženih sadnih plantaž v celjskem
okraju. V Pristavi urejujemo še 12 ha
pregonskih pašnikov, za kar bomo mo-
rali opraviti še precej izsuševalnih del.
Tu je predvsem živinorejsiko področje
in je tak pašnik velikega pomena. Na
Virštanjskem, tam je osnova v vino-
gradništvu, smo že veliko storili. Tu
se ukvarjamo predvsem z vzgojo sortnih
vin in ameriških podlag.
Pereč problem pa so pri nas stano-
vanjski prostori, saj mora imeti po-
sestvo prostore v oibčinski stavbi. Z
gradnjo nove hmeljske sušilnice bomo
skušali urediti tudi iposlovne prostore
in nekaj stanovanj za delavce.«
Tako sem zvedel od tov. direktorja
nekaj o delu in načrtih v Jelšingradu.
Nasmejani obrazi delavcev in delavk
pa so mi povedali, da so odnosi med
njimi topli in prisrčni, da posestvo Jel-
šingrad ni le učilnica za naprednejše
kmetijstvo, ob katerem se že začenjajo
vzgledovati naši kmetje, temveč tudi
kovačnica novega človeka.        R. L.
Dela pri izgradnji »Hmeljarskega doma« v Žalcu se bližajo koncu. Dom bo sve-
čano odprt ob proslavi 90-letnice Tabora v Žalcu, V tem domu bodo našli streho:
Hmeljarska poslovna zveza, nekateri oddelki Hmeljarskega inštituta in neka-
tere druge kmetijske organizacije. Poleg poslovnih prostorov bo dom imel
tudi lepo dvorano z nad 600 sedeži. Ta dvorana bo na razpolago kulturnim
prireditvam, predvsem pa seveda zadružnim organizacijam. Dosedanji edini
dom v Žalcu bo potem služil izključno kino prestavam in potrebam telovad-
nega društva »Partizan«.
„Benešhi fantje" prvič v Celju
Za Dan borca, ki bo letos v Celju
zelo svečano proslavljen, je ZB I. četrti'
povabila k razvitju svojega prapora pri-
ljubljene »Beneške fante«, ki jih doslej
Celjani poznamo le iz radijskih oddaj.
S svojim »veselim programom« bodo pri-
redili samostojen koncert v soboto, 5. ju-
lija ob 16. uri v dvorani kina Union v
Celju, v nedeljo pa bodo z istim pro-
gramom gostovali v Laškem in Storah.
Za nas bo ta prireditev zanimiva pred-
vsem zato, ker so člani ansambla za-
vedni Benečani, ki v svojem domačem
kraju ne smejo prepevati slovenskih pe-
smi.
Organizacija ZB I. četrti vabi na mno-
go obetajoči koncert vse zavedne Ce-
ljane in vse ljubitelje lepega petja. Z
mnogoštevilno udeležbo bomo ponovno
manifestirali iskreno povezanost z na-
šimi beneškimi Slovenci.
Epgo bibamus - nov val na oddajniku E.p.c.
»SODNI TRIBUNAL« IN ZDRAVICA REPREZENTANČNEGA SKLADA.
PRIMER NERESNOSTI. V KRATKEM RAZPRAVA PRED OKROŽNIM SO-
DIŠČEM V CELJU
Zadeva okrog Elektro radio centra v
Celju ni пеггпапа, niti nova. Naključje
je pač hotelo, da so se v tem podjetju
zbrali ljudje čudne sorte ali vsaj ne ta-
ki, ki bi bili dovolj močni, da bi se lah-
ko upirali različnim finančnim in po-
slovnim skušnjavam. Zato je njihova
protidružbena dejavnost padla pod prav_
no »zaščito«. Ko je že kazalo, da se bo-
do razmere naposled uredile in bodo
vsaj tisti, ki so ostali na svobodi, popra-
vili »slab glas« podjetja, je prišlo še do
dveh spodrsljajev. O enem smo že poro-
čali, o drugem pa na tem mestu. Oba
spodrsljaja ne ,pomenita nič drugega ka-
kor sleditev slabim vzgledom, čeprav v
naivnejši in skronmejši obliki kakor so
to delali njihovi predhodniki. Mnenje,
češ nekaj gnilega je v tem podjetju, te-
daj ni niti neumestno niti krivično, in
bo na vprašanje, do kakšne mere, naj-
točneje odgovorila bližnja razprava
pred Okrožnim sodiščem v Celju. Tu
lahko .pričakujemo, da bo obtožnica zo-
per bivšega direktorja Franca Zagorca,
ki mu očita vrsto kaznivih dejanj, raz-
krila še marsikakšno interno zanimivost,
kajti človek v nobeni družbi ni izven-
družbeno bitje, odvisen sam od sebe,
pač pa je sestavni del tega živega orga-
nizma.
21. junija je kolektiv podjetja E. r. c.
zaprosil Okrožno sodišče, da bi mu le-to
izročilo Franca Zagorca, češ da ga bodo
•postavili pred disciplinsko razpravo, ki
ga ho dokončno razrešila službene dolž-
nosti. (Osem mesecev potem, ko je ome-
njeni direktor sedel v zaporu.) Okrožno
sodišče je preko tajništva za notranje
zadeve prošnji ugodilo in Franc Zagore
se je v spremstvu paznika znašel pred
»zeleno mizo sodnega tribimala« s pred-
isednikom Egonom Hojnikom, članom
Antonom Žagarjem in zapisnikarjem —
sedanjim v. d. dii^torjem Hinkom
Brečkom. Razprava se je pričela in še
preden se je pričela, je obtoženca zaže-
jalo. Rekel je preprosto: »Jaz sem že-
jen.« Disciplinsko sodišče mu je hotelo
postreči z vodo, toda medtem je nekdo
pripomnil: Zakaj voda, ko imamo pa
reprezentančni sklad! V bližini je sicer
Ojstrica, vendar paznik ni dovolil, da bi
šli iskat vino. V popoldanskem delu raz-
prave pa jih je še zmerom žejalo. Ker
jim zavest reprezentančnega sklada ni-
kakor ni dala miru in ker jih je pri tem
vzpodbujalo še široko čustvo pozornosti
do obtoženca, so iz Ojstrice prinesli '
okrog štiri litre vina, steklenico žganja
in pet škatel cigaret. To je bilo kar do-
volj, da so lahko »zdržali« do konca, da
se je obtoženec spremenil v gosta in je
razprava ob navzočnosti maliganov do-
bila povsem drugačen značaj. Spreme-
nila se je namreč v nekakšno napitnico
in nazdravljanje. Ergo bibamus — torej
pijmo!
Primer zaradi svoje neresnosti ne bi
potreboval nikakršnega komentarja,
proces sam pa priča, kako je omenje-
nim »sodnikom« njih diružbena korisit-
nost postran&ka stvar; da nimajo nika-
kršnega odnosa do dolžnosti, ki jih
opravljajo, niti do družbe, ki ji pripa-
dajo in da naposled ne vedo, do kam ta
pripadnost sega in ikje se neha. Tu je
prav toliko bistveno zapravljanje repre-
zentančnega sklada, kolikor je bistveno
nazdravljanje nekomu, ki ima na vesti
poneverbo velike vsote denarja in je po-
temtakem družbi škodljiv. In čeprav
degradacija bivšega direktorja sploh ni
bila v pristojnosti disciplinskega sodi-
šča omenjenega pxxijetja, marveč v pri-
stojnosti OLO, bo ta burka verjetno
vnesla v tisto resnejšo razpravo pred
resnim sodiščem še ¡kak žarek.
V POČASTITEV 15. OBLETNICE
BOJEV NA SUTJESKI
je bila te dni na pohodu po znanih par-
tizanskih p>oteh Zgornje Savinjske do-
line slcupina absolventov industrijske
kovinarske šole iz Trbovelj. V večjih
krajih kot so Mozirje, Luče in Solčava
je omenjena skupina priredila za tam-
kajšnjo prebivalstvo pa.rtizanske mitin-
ge, ki so bili povsod lepx) obiskani.
SKLEPNI PRIZOR »RADIJSKE« KOMEDIJE
Križanka 4. julIj
s KNJIŽNIMI NAGRADAMI
V bodoče bomo večkrat objavili tudi
kakšno križanko, rebus, uganko ali kaj
podobnega v zabavo naših bralcev. Ne-
katere tovrstne prispevke bomo uvrstili
tudi med nagradne.
Ob Dnevu borca objavljamo križan-
ko z ustrezno tematiko. Za reševalce
te križanke smo namenili 10 knjižnih
nagrad (knjige bodo tudi s partizansko
tematiko). Rešitve pošljite uredništvu
do- ponedeljka, ker bomo ta dan izvedli
tudi žrebanje. Bralcem želimo ob re-
ševanju obilo koristne zabave, pri žre-
banju pa dosti sreče.
Rešitve torej dostavite do ponedeljka,
dne 7. julija, izid žrebanja pa bomo
objavili v prihodnji številki.
VODORAVNO: 1. elitni borec med NOB, juri-
Sač; 7. neradodareen, skop; 15. najavi, obvesti;
16. priljubljeno motorno vozilo, italijanske
znamke; 1?. kratica za vojno-obrambno mini-
strstvo; 18. direktor enega največjih ilustrira-
nili tednikov v Jugoslaviji, izhaja v Zagrebu;
21. družabna igra; 22. verski bogataš (prvi del
imena), tudi predstavnik Alaha na zemlji; 24.
južno sadje; 25. kegljaški klub Kranj; 27. na-
sprotno cd: ima; 29. znan predvojni atlet, zn
Jkaterega memorial se v Celju vsako leto tek-
muje; 30. kača velikanka; 32. kratica imena in
priimka po vojni umrlega priljubl^jenega pisa-
telja otroških pesmic; 34. beograjski športni
klub — kratica; 36. 10 in 11 črka abecede; 37.
drugi del imena 22 vodoravno; 58. svojeročno;
39. bivši državni rekorder v skoku ob palici;
42. psevdonim, ter kratica priimka in imena
komandanta XIV. divizije, živi v Celju; 45.
konjska hrana; 48. kratica za slovenski dnevniic
— narobe; 49. taktično ali načrtno zapustiti
borbene — bojne položaje; 50. klasifikacija te-
že; 52. opomba — pomanjševalnica; 54. pohodi,-
daljši premiki; 56. žensko ime; 57. židovsko mo-
ško ime; 59. največja organizacija na braniku
miru; 60. dirka, tek; 62. Vzajemna — pomanj-
ševalnica; 63. vrsta poškodbe; 65. Verdijeve
opera; 68. tuje žensko ime; 69. svetišče bedui-
stičnih romarjev; 71. orožje; 73. zamenjava —
v narečju; 74. medmet; 75. rudnik premoga y
Sloveniji; 77. zadetek, pri igri; 79. Slovenski
pisatelj-— zelo je znano njegovo delo; 80. ko-
mandir celjske čete med NOB, tudi partizansko
ime, sedaj general; 84. ena večjih tovarn v Ce-
lju; 85. egipčansko božanstvo; 86. kegljaški cen-
ter; 87. železni obod; 88. ime pisatelja Etbina
(umrl po vojni v Ljubljani, sicer pa je precej
časa živel v Ameriki; 89. zelo znan nogometni
reprezentant Madžarske na zadnjem svet. prven-
stvu v Švici.
NAVPIČNO: .1. glas zvona; 2. bivša elitn*
organizacija varnostnih organov; 3. precejšnji,
veliki; 4. kratica priimka in imena namest.
drž. sekretarja za zunanje zadeve; 5. žensko
jme (v številu pet ... — množina); 6. čevljar-
ske potrebščine; 7. srbsko moško ime; 8. pre-
mer med obema nogama; 9. oris: 10. prvi zlog
priimka, moža filmske zvezdnice Loren; 11.
uprava lekarne; 12. del Ljubljane; 13. isti; 14.
še — nemško, fonetično; 19. Anton Slomšek, kra-
tica; 20. psevdonim narodnega heroja Staneta
Semiča; 25. tuje zastopništvo v državi; 25. raz-
pisa — natečaja; 26. hrvaško moško ime; 28.
akademski športni klub; 50. glavar Slovenije v
stari Jugoslaviji; 51. potegavščina — zvijača;
33. nasprotno od: mrtev; 55. ime državnega se-
kretarja za zunanje zadeve; 37. izumrli narodi,
ki so živeli na naših tleh, pred Rimljani; 38.
smuči; 40. plakata; 41. osebni zaimek; 43. naj-
večji slovenski pesnik; 44. poveš, mimogrede
obvestiš; 47. prevozno sredstvo; 51. predsednik
Zveze borcev Jugoslavije — kratica; 53. znan
predvojni filmski igralec Madžarske; 55. uprav-
ni odbor; 57. odkopan, izgrebljen; 58. močnejši
del lesa; 60. poraba, srbohrvaško; 61. ime ljud-
ske igre — udarjanje z rokami; 62. grška bo-
ginja lepote; 64. gora v Julijskih Alpah, soseda
Krna; 66. sekretar KP Francije, fonetično; 67.
neposredno priznanje po nastopu; 69. lučaj; 70.
svetopisemska »večnost«; 72. ptič z rumenim
kljunom; 75. kratica, revolucionarne politične
organizacije med NOB v Sloveniji; 76. okraj-
šava za ime: Oton; 78. pripadnik evropskega
naroda; 81. ploskovne mere; 82. nemški nogo-
metni reprezentant, fonetično, igra tudi na le-
tošnjem prvenstvu in je med najboljšimi; 83.
veznik.
OGLAS V CASOPISV
fe ficifbolša reklama
žena*dom*družina*žena*dom*družina
Voda kot zdravilo proti utrujenosti in nespečnost'
Voda je najcenejše zdravilo in je
skoraj vsak čas pri roki. Kadar se ne'
počutite dobro in če vas mučijo revma-
tične bolečine, odrecite se za en dan
vsake hrane in popijte caso vode vsako
uro. Takoj se boste počutili bolje. Voda
je človeku mnogo bolj potrebna kakor
hrana, saj se od žeje prej umre kakor
od lakote.
Pri taki »kuri« je treba popiti naj-
manj 8 čaš dnevno. Kako je takšno oči-
ščevanje koristno, ne moremo verjeti.
Morda vam bo 8 čaš dnevno preveč,
poizkusite vsaj 4 čaše na dan — od
tega večjo čašo na tešče, čim se prebu-
dite in eno čašo zvečer, prej ko zaspite.
Vodo pijte požirk za požirkom.
Utrujenost je znak zmanjšane količine
kalorij. Da bi nadomestili ta nedosta-
tek kalorij, je najenostavneje zdravilo
— čaša tople vode. In kadar so vam
živci prenap>eti, namočite krpo v toplo
vodo in si jo ovij te okrog tilnika ali
okrog dlani. Tudi proti nespočnosti je
topel obkladek zelo priporočljiv. Daj-
te si ga na tilnik in takoj boste zaspali,
бе bolj pa nekaterim pomaga topel ob-
kladek preko oči.
KADAR IMATE UTRUJENE NOGE
Od napornega pešačenja ali dolgotraj-
nega stanja vas često bolijo noge in se
počutite slabo. V takih primerih boste
občutili veliko olajšanje, če si boste no-
ge okopali v topli vodi, kateri ste do-
dali nekoliko limonovega soka.
ALI ZNATE RAVNATI S SOKOVNI-
KOM?
Pred dnevi smo na tem mestu pisali
o sokovnikih, ki so prišli letošnjo po-
mlad v prodajo. Morda jih nekatere go-
Sipodinje kljub priloženim navodilom ne
znajo pravilno uporabljati. Zavod za
pospeševanje gospodinjstva v Celju zato
sporoča vsem gospodinjam, da se vrši
vsak torek ob 17. uri v Zavodu v Can-
karjevi ulici št. 4 prikaz delovanja so-
kovnika. Demonstracije so brezplačne.
BOROVNIČEV SOK
Tri litre zbranih borovnic zmečkamo v por-
celanasti, glinasti ali dobro emajlirani posodi in
dodamo 2 litra prekuhane, ohlajene vode, v ka-
teri smo razpustili 4 dkg vinske kisline. Po 24
urah sok precedimo skozi čisto platneno krpo.
Na liter soka dodamo pol do 1 kg sladkorja ia
mešamo tako dolgo, da se sladkor popolnoma
raztopi. Sok nalijemo v dobro pomite steklenice
in jih zamašimo s čistimi zamaški ali s poli-
vinilnimi krpicami. Steklenice hranimo v hladni
zračni shrambi. Sok pijemo pomešan z vodo ali
sifonom.
JAGODOV SOK BREZ KUHANJA
Dva kilograma jagod zmečkamo v porcelana-
sti skledi in dolijemo 1 liter vode, v kateri
smo razpustili 4 dkg vinskega kamna. To pu-
stimo stati 2 dni, nato pa vse skupaj precedimo
skozi čisto platneno krpo. Na liter čistega soka
damo tričetrt do i kilogram sladkorja. Sok me-
šamo s sladkorjem tako dolgo, da se sladkor
reztopi. (Mešamo le v eno stran.) Potem sok
natočimo v čiste steklenice, zamašimo in spra-
vimo na hladnem prostoru. Kot borovničev, tu-
di ta sok pijemo razredčen z vodo.
JAGODOVA MARMELADA BREZ KUHANJA
Kilogram dobro zrelih jagod in kg sladkorja
v prahu mešamo z novo kuhalnico v porcela-
nasti posodi tako dolgo, da se jagode popolno-
ma razpuste in da postane krema belkasto pe-
nasta. (Včasih je treba mešati tudi do 3 ure.)
Marmelado zložimo v dobro pomite kozarce in
jih prevežemo s celofan papirjem. Tako pri-
pravljena marmelada se tudi pri večkratnem
odpiranju kozarca ne pokvari. Uporabljamo jo
kot namaz, ali pa za različne kreme in nadeve«
Iz celja in zaledja
Liudfe pod ,parazoW
Jaz pa pojdem na Tirol, na Tirol, na Tirol — tam si kupim parazol,
parazol... — Tako poje narodna pesem o najcenejši strehi, ki jo človek
nosi s seboj. Danes služi človeku le v deževnih dneh, v oblačnih dneh
je moškim v oporo, ženskam pa pomagalo v nerodnosti, če ne vejo v za-
dregi kam z rokami. Včasih je občutljivim damam ščitil »kislomlečno«
kožo pred močnimi sončnimi žarki. Torej o ljudeh pod dežniki. Reporta-
ža, ki je nastala v mokrih dneh in bo verjetno po sreči prišla na svitlo
v sončnem juliju, je bila posneta na svojevrsten način. Enostavno iz
avtomobila, kjer smo bili na varnem pred »solzavostjo« nebesa in po
mili volji opazovali ljudi, pod črnimi, rdečimi, rumenimi, velikimi,
malimi, staromodnimi, novomodni-
mi in še takšnimi in drugačnimi
strehami. Nekdo ima »marelo«, drug]
je spet nima. Eden ima nepremoč-
Ijiv polivinilast plašč s kapuco, drug
ima spet oboje. Tako je najbolj za-
varovan. Mnogi dežnika nimajo, niti
plašča ... Mnogi so oboje pustili do-
ma, polni optimizma, da ne bo de-
ževalo. So tudi taki, ki premorejo
oboje, dežnik in plašč. Le-ti imajo
'dež za sijajno priliko, kakršno ni
dobro zamuditi, da se lahko stisnejo
h kakšni znanki pod »parazol«, ki
običajno ni večji od širokokrajnega
pariškega klobuka. Ce sta potem
oba čedno mokra, kaj zato. V bližnji
slaščičarni se lepo postbëijo, ona, on
in njegov žep.
So pa taki, ki se jih smola drži.
Dežnik so pozabili v avtobusu, vla-
ku, v zajtrkovalnici, v kaki trgovi-
ni, ali pa s0 je na njihov račun
znašel kak drug državljan, ki tudi
nima rad mokre obleke in vrh vsega
nima niti svojega dežnika. Tisti pa,
ki ga je pomotoma vzel, je bil ta-
ko presneto podoben onemu, ki bi
ga naj res kdaj imel. In še takšni so,
ki vedno, kadar dežuje trdno sklenejo, da bodo kupili dežnik, toda
ta hip nimajo denarja, ko pa sije sonce skopni denar in z njim trden
sklep. Taki imajo vedno prijatelje, kamor si hodijo sposojati dežnik.
Recimo: Punčko zgoraj varuje prozorni polivinil, fant pa ima najbrž
očetovo »marelo«. Neuradni barometer je čistilec cest. Kadar dežuje, ga
boste gotovo vтeli z dolgo cevjo, ki bruha curke na naših ulicah. Ženske
so običajno vedno v zadregi. Dežnik
je modernejši čim manjša je njego-
va površina. Po možnosti naj bo
zložljiv, če ne, potem vsaj na dolgi
palici z lepim držajem. Toda oko-
motana s torbicami, mrežami in pa-
keti je vsa obupana — vse bo mokro.
Čevlji, nogavice, nakupljene stvari
—• vrag pa to deževje... Zenica ni
toliko v skrbeh zase kot za blago, ki
ga nosi v košu. Zato je skrbno po-
krila moko, sladkor in sol ter kdo
ve kaj še vse ima v košu. Kmečki
ljudje niso iz »cukra«, vojakov in
miličnikov pa sploh ne boste nikoli
zalotili z »marelo« v rokah ter še
sem in tja kakšnega posebneža, ki
modruje, češ neumnost, kaj pa pra-
Ijudje. Brez »marel« so običajno še
»furmani«, konji, psi in drugi mest-
ni prebivalci. Sicer pa smo itak poz-
ni. Sonce nam obeta nov vročinski val. Dohodki trgovin na račun dež-
nikov se bodo zmanjšali, dohodek bo rasel sladoledarjem. -to-ju
Milijoni v gozdni podrasti - doslej 130 ton borovnic
Letos so borovnice spet bogato ob-
rodile. Ta, nadvse koristni gozdni sa-
dež je med edinimi, ki ne potrebuje
nobene nege, nobenih agrotehničnih po-
stopkov. Raste in če rodi, rodi. Letos
ni bilo pozebe, pomlad je bila topla in
v juniju je bilo v gozdovih vse črno.
Ljudje, ki utegnejo zbirati borovnice,
si v teh dneh prislužijo marsikateri di-
nar. Obiralci borovnic so dan za dnem
v senci gozdov od Sotle do Logarske
doline. Nabrane borovnice odkupujejo
kmetijske zadruge za podjetje »Agro-
promet«. Doslej so zbrali že nad 130
ton borovnic. Predvsem je to blago
boljše izvozne kvalitete, saj gre v izvoz
okoli 90 % vseh nabranih namiznih bo-
rovnic.
Najbogatejša področja za borovnice
pri nas so v šentjurski občini, potem
v okolici Stor in Teharij ter Ljubečne.
Ogromno borovnic pa porabijo prebi-
valci sami. V bližini mest je v gozdovih
vse živo. V lekarnah lahko povedo, da
bo vinska kislina v prahu bržčas pošla,
ker gospodinje na veliko pripravljajo
borovničev sok. Mnogi jih sušijo za čaj,
nekateri delajo marmelado ali pa vku-
havajo kompot.
Cene, ki jih obiralcem izplačujejo za-
druge, so srednje. Za dobre namizne
borovnice dobijo 60 dinarjev za kilo-
gram, za industrijsko vrsto pa 30 do
35 dinarjev. Ponekod baje odkupovale!
tudi nabiralce »okrog prinesejo« in jim
za namizne borovnice priznajo industrij-
sko ceno, drugod pa spet odkupijo bo-
rovnice druge vrste za boljše blago in
jim »Agropromet« tega ne prizna. Bilo
bi prav, če bi v zadrugah, kjer borovni-
ce odkupujejo za vsako ceno imeli od
»Agroprometa« potrjene vzorce. Tako
bi se izognili nevšečnostim.
Borovnice so pred nekaj dnevi še od-
hčno šle v prodajo v zunanjem tržišču.
Zdaj pa je nekoliko slabše. Junijski dež
je poslabšal kvaliteto (iborovnice so ix>-
stale precej vodene), deloma pa je krivo
to, da je na trgu zdaj že tudi drugo
sadje. Jugoslovanskemu izvozu borovnic
pa močno konkurirajo Poljaki.
Zakaj je odkupna cena borovnic letos roanjìaì
60 dinarjev za kilogram borovnic je
občutno manj od 80 lanskih dinarjev.
Vzrok je v izvozu tega gozdnega sadeža,
ki ga v lepih količinah plasiramo v
inozemstvu. Letos smo se pojavili s tem^
kurantnim blagom pred našo konkurenco
na svetovnem trgu, vendar bodo vsak
čas vskočile vagonske pošiljke Poljakov.
Ceno smo morali prilagoditi situaciji,
pri tem pa moramo upoštevati, da naša
podjetja niso v stanju delati z izgubo.
Pri letošnji obilici borovnic je 60 din
za kilogram tudi nekaj, še več pa pred-
stavlja teh 60 dinarjev, če pomislimo,
da jih lahko naša skupnost spreminja
v devize.
»TOREJ V BOROVNICE PO DEVI-
ZE!«
POUK GOSPODINJSTVA
NA POMOŽNI SOLI
Preteklo nedeljo je bila na I. osnovni
šoli razstava izdelkov defektne mladine.
Med temi izdelki so učenke 7. razreda
razstavljale tudi izdelke iz prehrane.
Prikazana je bila prehrama v družini,
in to v treh skupinah: skupina hrane,
ki telo gradi, skupina, ki daje telesu
moč in toploto ter skupina hrane, ki
telo ščiti pred obolenji. Vse to so učen-
ke med šolskim letom obravnavale. V
celoti je bila razstava živ posnetek pre-
delanega gradiva v teoriji in praksi.
Pouk gospodinjstva se izvaja na šoli
za defektno mladino že tretje leto. Vo-
dijo ga tovarišice iz Zavoda za pospe-
ševanje gospodinjstva v Celju.
LETOVANJE PARTIZANSKIH
OTROK
Kot že nekaj let ibo tudi letos odšlo
iz mozirske občine na letovanje večje
število partizanskih otrok. 34 otrok bo
odšlo na 16-dnevno letovanje v Rovinj,
16 otrok pa se bo udeležilo pohoda pre-
ko Pohorja in nato letovalo 11 dni v
Smartnem pri Slovenjem Gradcu. Vse
stroške letovanja bo finansiral ObLO
Mozirje.
KRATKE VESTI OD VSEPOVSOD
V Smartnem ob Paki so te dni dobili
razsvestljavo. Petnajst nočnih luči raz-
svetljuje vas, ki je tako dobila veliko
bolj prijazno lice. Želeti bi bilo, da bi
v kratkem razsvetili tudi Rečico ob
Paki.
Kakor vsako le1x>, tako sta tudi letos
upravitelj stvo šole Šmartno ob Paki in
KZ organizirala uničevanje divjega
hmelja. Šolarji višjih razredov osem-
letke so pod vodstvom članov mladih
zadružnikov uničili na tisoče sadik div-
jega hmelja. Ob tej priliki opozarjamo
hmeljarje, da naj odrezke sadik divjega
hmelja posuše in zažgo, ker sicer bo
vsako uničevanje divjega hmelja zaman.
Na osemletni šoli v Šmarju pri Jel-
šah so letošnje šolsko leto zelo slovesno
zaključili. Poleg pestre razstave risib in
ročnih del so se pionirji predstavili s
štiridejanko »Pastirček Peter in kralj
Maliban«. Za uspeh, ki so ga dosegli, ne
gre priznanje samo učiteljstvu, temveč
tudi vztrajnim učencem, ki so skoraj
4 mesece ob vsakem vremenu prihajali
k vajam in tako iponosni in neustrašeni
stopili prvič v življenju na igralski oder.
Iz ŽALCA poročajo, da so v občini pričeli *
obširno akcijo za obnovo ljudsko prosvetnih
knjižnic, ki jih nameravajo obogatiti s sodob-
nimi deli. Akcijo izvaja Svet za prosveto, ki
bo knjižnicam za nabavo knjig razdelil 480.000
dinarjev iz proračunskih sredstev.
Na POLZELI deluje v okviru delavsko-pro-
svetnega društva tudi glasbena šola, ki je bila
ustanovljena letos. Tako so te dni priredili že
prvo javno produkcijo, ki je dobro uspela. Na-
stopilo je inštrumentalietov, ki so v tem krat-
kem času dosegli viden napredek.
Iz SLOVENSKIH KONJIC poročajo, da sj je
pred mesecem dni tamkajšnja Svoboda nabavila
televizijski aparat in ga namestila v prostorih
kulturnega doma. Televizija privablja mnogo-
številne obiskovalce, ki so konjiški Svobodi iz
srca hvaležni za to razvedrilo.
v KONJICAH so po ukinitvi mesnice KZ zelo
pogrešali še enega mesarskega podjetja, ker st*
dve podjetji le s težavo krili potrebe potrošni-
kov. Zato pa je ljudski odbor Konjice na svo-
ji zadnji seji sprejel sklep o ustanovitvi no-
vega mesarskega podjetja.
Zobozdravstveni delavci so zborovali
V Celju že nekaj let obstoja podruž-
nica društva zobozdravstvenih delavcev
LRS. Zadnje čase je delo v njej zamrlo,
ker sta matično društvo v Ljubljani in
Stomatološka klinika organizirala si-
stematične mesečne strokovne sestanke,
ki so se jih udeleževali tudi celjski zo-
bozdravstveni delavci. Letošnje leto pa
so razni problemi narekovali potrebo
po obnovitvi dela v podružnici.
Pripravljalni odbor, ki je bil v Celju
izvoljen pred 3 meseci, je že reševal
tekoče probleme, na občnem zboru pa
je te dni poročal o izvršenem delu in
očrtal program bodočega dela. V pro-
gramu so zajeti predvsem strokovni
problemi in stanovanjska vprašanja.   -¡
Med strokovnimi problemi je na pr-
vem mestu profilaksa kariesa s fluor-
jevimi tabletami, ki jih že izdeluje to-
varna »LEK« v Ljubljani. O tem pro-
blemu se je razvila živahna razprava.
Na občnem zboru je bila izvoljena 4-
članska komisija, ki bo izdelala načrt,
kako bi se ta množična zobozdravstvena
akcija najbolj uspešno izvedla.
Spričo ukinitve zasebne prakse je po-
sebno važno vprašanje honorarjev za
nadure, ki mora biti čim bolj zadovo-
ljivo rešeno, da bodo imeli pacienti čim
več koristi od povečane storilnosti zo-
bozdravstvenih delavcv.
Da bi podružnica bila v čim Resnejšem
stiku z okrajnim svetom za zdravstvo,
je občni zbor pooblastil odbor, da izbere
iz svoie srede petčlanski strokovni ko-
legij, v katerem bodo zastopane vse veje
zobozdravstvenih delavcev. Ta kolegij
bo na razpolago okr. svetu za zdravstvo
kot posvetovalni organ.
KORISTNA IZMENJAVA MISLI
V Zavodu za pospeševanje gospodinj-
stva v Celju so se te dni oglasile tova-
rišice iz Radeč. Ekskurzijo je organi-
ziral tamkajšnji center za napredek go-
spodinjstva. Tovarišice so se zelo za-
nimale za delo Zavoda in za delovanje
vseh sodobnih tehničnih pripomočkov v
gospodinjstvu. Ogledale so si še Tovarno
emajlirane posode in servisno pralnico
v Kersnikovi ulici.
Taka povezava strokovnih gospodinj-
skih učiteljic je zelo koristna, ker si
pri medsebojnih obiskih izmenjajo mne-
nja in izk\išnje.
USTANOVNI SESTANEK  »DRUSTVA
ŽENA« V KOVINOTEHNI
Pred dnevi so se zbrale žene-delavke
»Kovinotehne« na ustanovnem sestanku
»Društva žena«. Predmet posvetovanja
so bile razmere, katerim je iziK>stavlje-
na žena v proizvodnji in službenem raz-
merju sploh. Razpravljale so poleg dru-
gih stvari o potrebi toplega obroka v
podjetju ter o pralnici. Obe zamisli bo-
sta po vsej verjetnosti realizirani še
letos za praznik 29. novembra. V načrtu
imajo tudi nabavo nekaj sokovnikov,
in sesalcev za prah, ki si jih bodo lahko
članice sindikata izposoj evale.
Nadalje bo društvo organiziralo tudi
vrsto strokovnih predavanj, pozneje pa
se bo borilo tudi za otroški vrtec oziro-
ma zavetišče za predšolske otroke, ter
za obratno ambulanto. Padel je tudi
umesten predlog, da bi bila vsaka žena-
delavka 1 dan v mesecu prosta (mate-
rinski dan) in se posvetila izključno
svoji družini.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU
(Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor.)
Krompir stari 19 (20). Krompir novi 58 (—).
Čebula nova 50—74 (60—80). Cesen novi 100 do
120). Solata 50-100 (60-100). .^pinača - (150).
Cvetača 120 (120—150). Peteršilj 200 (100—150).
Korenjček 60-150 (70-100). Koleraba 40 (40 do
60). Pesa 60 (60-80). Zelje gl. 50-70 (60-70).
Zelje ribano 40 (45). Kis — (40—45). Slive suhe
260—280 (—). Orehi celi 720 (—). Orehi Inščeai
800 (—). Rozine 440 (—). Breskve 120—140 (—).
Limone 260 (—). Orašidi 400—420 (—). Jabolka
(80). Mleko - (36). Skuta - (160). Smetana -
(240). Maslo — (500). Kure — (400—800). Piščan-■
ci — (200—400). Zajci — (150—350). Med - (350
do 400). Koruza — (45—55). Pšenica — (55 do
60). Oves - (45-55). Ječmen - (40-45). Ohrovt
60—70 (70—100). Gobe sveže — (200—300). Grah
100 (80-150). Fižol v. 100 (80-90). Fižol n. -
(50-70). Fižol str. 110-170 (150). Ribezi —,
(60-300). Crešnje 60-70 (50-70). Jagode -
(160-200). Kumare 120-150 (140-150).. Hruške
120 (100-140). Borovnice 60 (50-80). Maline -
(180-200). Paprika 320-540 (280). Paradižnik
200-220 (—). Jed. buče 30-40 (30).
gibanje prebivalstva
v času od 21. do 28. junija 1958 je bilo ro-
jenih 30 dečkov in 28 deklic.
Poročili so se:
Franc zibane, strojni ključavničar in Ana-
Franči.ška Stopinšek, zlatarka, oba iz Celja;
Edvard Tanjšek, zlatarski mojster in Štefanija
Dojcr. bižuteristka, oba iz Celja; Teodor-Bog-
dan Dobovičnik, šofer m Vida-Marija Jelen,
knjigovodkinja, oba Tz Celja: Ljubomir-Franc
Hcrglez, tipograf in Vida Hribar, uslužbenka,
obu iz Celja; Anton Obrul, usnjarski tehnik iz
Loč pri SI. Konjicah in Gabriela Pučnik, trg.
pomočnica iz Blata pri Si. Konjicah.
Umrli:
Ivan Bezovšek, otrok iz Lenarta, star 6 me-
secev; Ciril Gorišek, otrok Lz Polzele, star 1
mesec; Zorica Kuzmički, otrok iz -Celja, stara
6 mesecev; Ferdinand Turšič, otrok iz Tlak,
stara 3 mesece; Matija Pernic, posestnik iz Ce-
lja star 69 let; Franc Voglar, skladiščnik iz De-
bra, star 48 let; Bernard Kovač, upokojenec iz
Maharske vasi, star 75 let; Marija Kosec, go-
spodinja iz Glinskega, stara 62 let; Franci Je-
ran, otrok iz Krnic pri Hrastniku, star 7 mese-
cev.
kronika nesreč
Na Jožico Krajne iz Škofje vasi je v ,gozdu
padlo drevo in ji zlomilo desno nogo.
Pri padcu si je poškodovala nogo Rozalija Fi-
lip iz Creta.
Pri padcu si je zlomila nogo Ana Avšič iz
Celja.
v Prišlinn ob Sotli je z motorjem padel Hin-
ko Halužan in si zlomil nogo. — Tudi Julijana
Selšek iz Brez nad Laškim si je pri padcu zlo-
mila nogo.
Štefanijo Kuzman je na Dečkovi cesti podrl
kolesar. Pri padcu si je zlomila nogo in dobila
poškodbe po telesu.
Pri padcu si je poškodovala nogo Štefka Žer-
jav iz Smarjete.
Kolesar je povozil Marijo Herman iz Žalca.
Dobila je notrjnje poškodbe, poškodovano ima
tudi  nogo.
Vili Koprivnik iz Selc pri Strmcu je padel in
si zlomil nogo.
Pri padcu s češnje si je poškodoval hrbtenico
Miran Korošec iz Braslovč.
v samomorilnem namenu je pila lizol Slava
C. z Dečkove ceste.
Z višine je padel v Pirešici Jurij Jelen in si
poškodoval glavo.
Pri prometni nesreči na cesti si je poškodo-
val roko Martin Motoh iz Brezove pri Smart-
nem v Rožni dolini.
Danilo Razboršek iz Hruševca pri Šentjurju
je padel s skednja in si zlomU obe nogi.
PROMETNE NESREČE
Pretekli teden se je pri bencinski črpalki na
Mariborski cesti pripetila težja prometna ne-
sreča, pri kateri je bila težko telesno poško-
dovana 20-letna Anica König ^z Celja. Voznik
je potem, ko jo je podrl, pobegnil, toda var-
nostni organi so ga hitro izsledili. Voznik La-
mut Ivan je bil tega dne vinjen — vozil je po
mestu svojega družabnika, s katerim sta popi-
vala. Poleg nesreče, ki jo je zagrešil in za
katero se bo zagovarjal pred sodiščem, je iz-
koriščal tudi vozilo družbene lastnine v privat-
ne namene. TNZ je mnenja, da bo takim vozni-
kom treba enkrat za vselej poiskati drugačno
zaposlitev, s katero ne bodo mogli ogrožati
varnosti ljudi.
Istega dne se je na Mariborski cesti — pri
odcepu v Dečkovo cesto — pripetila prometna
nesreča, pri kateri si je zlomila nogo kolesar-
ka Kuzman Štefka. Le-ta ni bila dovolj pre-
vidna in je zapeljala pred tovorni avtomobil
v trenutku, ko se je srečeval z avtobusom.
TNZ ponovno opozarja vse kolesarje, naj bodo
previdnejši pri prečkanju cest.
3. JULIJA — STEV. 26


Šport * šport - šport. šport * šport
Odličen uspeh celjskih atletov v Zagrebu
Na velikem dvodnevnem mednarodnem atleU
skem tekmovanju v Zagrebu so preteklo sobota
in nedeljo dosegli velike uspehe atleti in atle-
tinje Kladivarja. Lešek Roman je v i/redni
mednarodni konkurenci za Grkom Rubanisom
dosegel drugo mesto z istim rezultatom kot zma-
govalec — 4,41 m in je s to znamko postavil
nov jugoslovanski rekord! Tudi ostala skakača
iz Celja Kolnik in Brodnik sta premagala višino
4 m. Kolnik 4,10 in Brodnik 4,00 m. Važič Simo
je presenetil s svojo zmago na 1500 m. kjer je
z ofenzivnim tekom in forsiranim tempom pre-
magal poleg jugoslovanske elite tudi vse ino-
zemske udeležence (Grke, Ruse in Cehe). Od-
lično je tekel Važič tudi na 3000 m, kjer je z
izenačenim slovenskim rekordom dosegel drugo
mesto! Lorger Stanko se je zopet izkazal. Po-
bral je dve lepi zmagi s kvalitetnimi rezultati
na 100 m z 10.? in na visokih ovirah s 14.2.
Dvojno zmago je pripisala svojim dosedanjim
uspehom tudi Šikovec Olga na 100 m in 200 m
(12.4 in 25.5). Slamnikova je imela v Rusinji
Jelhovi premočno konkurentko in je z odličnim
časom 2:17.0 bila druga! Vipotnik Andrej je
v teku na 800 m zopet dokazal, da prihaja v
formo. Vodil je celotni tek in v finišu je moral
odstopiti prvi dve mesti Depastasu in za prsa
Romunu Vamosu, za seboj pa je pustil vso
jugoslovansko elito. Dobro so se odrezali tudi
mladi zastopniki iz Celja. Naraks je zmagal
pri mladincih na 800 m, četrti je bil v teku na
100 m v seniorski konkurenci, uveljavili pa so
se še Silanova, Gašparutova, Vučer in Cajhen.
VA2IC  V MILANO, LORGER IN LEŠEK -
V MOSKVO!
Te dni so odpotovali na mednarodne atletske
nastope v inozemstvo tudi atleti iz Celja. Lor-
ger in Lešek potujeta v daljno Moskvo, z nji-
ma pa kot vodja jugoslovanske skupine tudi
njihov trener Gradišnik Fedor, v Italijo pa
sam brez spremljevalca Važič Simo.
PRED VELIKO PREIZKUŠNJO
V nedeljo bo na stadionu Mladosti v Zagrebu
finale državnega ekipnega prvenstva v atletiki
za mladince do 18 let in mladinke. Pri mladin-
cih gredo Celjani v borbo kot najresnejši favo-
riti za naslov državnega prvaka, pri mladin-
kah pa bo borba za naslov prvaka ostrejša, saj
so pri vrhu tri izenačene ekipe — Maribor, ZAK
Ljubljana in Kladivar! Mladinci in mladinke
Kladivarja so bili zbrani v Celju v 10 dnevni
atletski šoli. Največ uspeha na zadnjih izbir-
nih tekmah je pokazal Kač, ki je vrgel kopje
61 m; disk 45,20 in kroglo 14,53, odlični so bili
tudi tekači na 1000 m Krumpak, Lihteneger in
Erjavec, metalca Bertok in Polovic, pri mladin-
kah metalka Jagodičeva ter Rozmanova, v te-
kih pa Cokanova, Vrečkova in Padarjeva. Mla-
dim zstopnikom Celja želimo ob tej veliki pre-
izkušnji kar največ uspehov!
Košarka:
NEZADOVOLJIVA BILANCA
Tekmovanje pod koši je zaključeno. Po uspe-
hu košarkarjev ŽSD Celja v prejšnjem letn,
ko so se kot zmagovalci II. slovenske lige uvr-
stili v družbo najboljših slovenskih moštev,
smo lahko razočarani z njihovo igro in plasma-
nom po 10. kolu v enotni slovenski ligi. Bilanca
— 9 tekem, 9 porazov, nič točk in razliika v ko-
ših 487:778! — Ženske stojijo mnogo bolje. Od
osmih moštev so po devetem kolu na petem
mestu v tabeli! Dosegle so 4 zmage, petkrat pa
so bile poražene. Imajo 8 točk z razliko v koših
250:275! — Mladinci so nastopali v štajerski li-
gi, kjer so od petih moštev na zadnjem mestu.
Od kod ti neuspehi? Celju manjka večje šte-
vilo igralcev! Vstop v slovensko ligo le s 5 do
8 igralci je bil veskakor preveč ivegan, kajti
še ti niso bili vselej na raz;polago. V vrstah
košarkarjev smo srečali tudi atlete Leska, Kol-
nika in Pečnika, ki so nastopili le tu in tam
ob prostih terminih. Sistematičnih treningov
skorajda ni bilo, kar se je odražalo tudi na
tekmovanjih, kjer je bilo večkrat čutiti veliko
nevigranost. Odlični posamezniki niso vselej
pokazali pravega smisla za kolektivno igro in
so se izživljali v solo akcijah. Tekmovanja so
igralci vzeli preveč z »lahke« plati in ni bil
redek primer, ko so nekateri kar hitro opravili
z igro zaradi osebnih napak . . .Iste ugotovitve
kot za člane velja pripisati tudi mladincem, ki
jim pa tega neuspeha ne štejemo toliko v zlo
kot starejšim igralcem, kér niso imeli doslej
dovolj znanja in izkušenj. — Ženske so poka-
zale več vneme in veselja ter Pesnega dela pri
vadbi in tekmovanjih. Tako tudi uspehi niso
izostali. Velja pa tudi za ženske, da je njihov
krog še preozek in treba se bo boriti za pri-
dobitev večjega števila igralk, če bodo hotele
v lestvici na višje mesto.
IZVOLJENO JE VODSTVO OKRAJNE
ŠPORTNE ZVEZE V CELJU
Pred dnevi se je sestal upravni odbor okraj-
ne športne zveze v Celju. Na svoji prvi seji
je bil izvoljen sekretariat, postavljene so bile
komisije in začrtan program dela za letos.
Za predsednika OŠZ je bil soglasno izvoljen
tov. Stojkovič Janez, za sekretarja tov. Božič
Milan, za blagajnika tov. Presinger Mirko, za
predsednika organizacijske komisije tov. Jug
Karel, za predsednika tehnične komisije tov.
Gorenjak Ludvik, za predsednika gospodarske
komisije pa tov. ing. Vrečar. Nadzornemu od-
boru predseduje tov. Zupanek. Posamezne ko-
misije so po svojem sestavu izredno močne in
srečamo v njih domala vse najpomembnejše
športne delavce iz celjskega okraja. Takšen se-
stav je vsekakor razumljiv, če pomislimo, da
se bo težišče vsega dela odvijalo v komisijah.
Obstoječe športne podzveze bodo po svojih
predstavnikih povezane z okrajno športno zve-
zo s sodelovanjem v organizacijski in tehnični
komisiji.
Okrajna športna zveza je za svoje poslovanje
dobila trenutno na razpolago prostore okrajne
zveze Partizan v Celju, kar je vsekakor tudi
simboličnega pomena zaradi sodelovanja obeh
organov, ki imata nalogo usmerjati razvoj te-
lesne vzgoje in športa v našem okraju.
POHOD NA SUTJESKO
Pri veličastnih proslavah 15-letnice bojev na
Sutjeski sodeluje tudi večje število mladine iz
celjskega okraja. Poleg članov počitniške zve-
ze je te dni krenila na prizorišča zgodovin-
skih bojev tudi 20-članska ekipa iz partizanskih
društev celjskega okraja, ki bo prehodila preko
50 km po poteh pete ofenzive in se nato udele-
žila zaključne svečanosti v Tjentištu.
VELIK USPEH PARTIZANA CELJE - GABERJE
Na zadnjem republiškem prvenstvu v parti-
zanskem mnogoboju in v vajah na orodju, ki
je bilo pred dnevi na Bledu, so se odlično uve-
ljavili tudi telovadci iz Partizana Celje-Gaberje.
Mladinci so v nižjem razredu dosegli 2. mesto,
Šrot pa je bil pri članih višjega razreda zma-
govalec!
NOGOMET:
MLADINCI  KLADIVARJA  ~  TRETJI
V SLOVENIJI!
Celje se že od nekdaj ponaša s kvalitetnimi
mladimi nogometaši. Tudi letos se je mladina
Kladivarja uveljavila v finale mladinskega
prvenstva, ki je bilo pretekli teden v Trbov-
ljah. V srečanju z najboljšimi ekipami iz Slo-
venije so mladinci Kladivarja podlegli Triglavu
iz Kranja z 0:3 (0:3), zmagali nad Novo Gorico
s 4:0 (1:0) in izgubili proti Rudarju iz Trbo-
velj z 1:4 (1:2). Zasto])niki Celja so nesrečno
izgubili tekmo s Triglavom, saj so oblegali vra-
ta Kranjčanov ves drugi polčas, žoga pa ni na-
šla poti v mrežo . . . Sicer smo lahko kar zado-
voljni! Naslov prvaka je ostal v Celjski nogo-
metni podzvezi (Rudar Trbovlje), častno tretje
mesto pa tudi v taki preizkušnji veliko velja,
kjer so je uvrstil Kladivar.
KLADIVAR - FINALIST CELJSKE SKUPINE
Po zmagi nad Olimpom s 5:0 so se pred dnevi
nogometaši Kladivarja srečali z moštvom 2SD
Celja v pokalni tekmi, ki je odločala finali-
sta Za to tekmovanje iz celjske skupine. Po
dokaj slabi igri je Kladivar zmagal s 5:0 (1:0).
.Nogometaši Celja so se v prvem polčasu krep-
ko upirali Kladivarju, tu in tam so imeli celo
več od igre, pozneje pa jim je zmanjkalo kon-
dicije. Nešportni pretep med Hribernikom in
Letnerjem je sodnik pravilno zaključil z oboje-
stransko izključitvijo. Ali so res potrebne
takšne scene na naših igriščih?
Dravinjski gasilski festival
v Slovenskili Konjicah
Gasilsko društvo je bilo v Konjicah
ustanovljeno leta 1873. Od ustanovitve
je poteklo 85 let. To svojo visoko oblet-
nico obstoja bodo proslavili 20. julija
1958 pod naslovom »Dravinjski gasilski
festival«.
Na tej veliki prireditvi bo predvido-
ma sodelovalo 11 društev konjiške ob-
čine, vsa večja društva celjskega okra-
ja', nekaj društev iz ostalih krajev ozi-
roma okrajev in iz sosednje Hrvatske.
Ta dan pričakujejo v Konjicah preko
2000 gasilcev.
S kresovi, ognjemetom in koncertom
godbe na pihala v parku bodo na pred-
večer naznanili pričetek festivala. V so-
boto bo tudi slavnostna seja v gasilskem
domu s podelitvijo priznanj in pohval
zaslužnim gasilcem. Glavna prireditev
bo v nedeljo na športnem stadionu. Vsa
društva se bodo z zbornega mesta s
parado po mestu podala na stadion, kjer
bo ob 14.30 pričetek nastopa. Naj nave-
demo nekaj glavnih točk sporeda: na-
stop pionirjev z brentačo in motorno
brizgalko, mladincev s požarnimi troj-
kami, mladincev in članov s šolskim
trodelnim napadom. Člani bodo prika-
zali razne načine tehničnega gašenja
kot z vodno meglo, aparati CO2 itd. Na
kraju bo velika praktična gasilska vaja
z avionskim napadom. Sodelovala bo
tudi protiletalska zaščita. Po nastopu
bo v parku Kmetijskega posestva za-
bava.
Tako velike gasilske manifestacije v
Konjicah še ni bilo. Ce vreme takrat
ne bo naklonjeno, bo prireditev prelo-
žena na 22. julij — Dan vstaje.
Ker večini društev primanjkuje mlaj-
šega naraščaja, bo velik poudarek festi-
vala ravno na nastopajoči mladini. Skr-
beti bo namreč treba, da se bo v bodoče
vključilo v gasilske vrste čim več mla-
dine.
Dravinjski gasilski festival bo v času
gospodarske razstave, katero Konjičani
za takrat pripravljajo.
Groba kršitev predpisov o cenah v Lesni industriji Mestinje
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju
je pred kratkim obravnavalo Lesno in-
dustrijo Mestinje zaradi grobe kršitve
predpisov o cenah pri prodaji rezanega
bukovega lesa. V kazenskem postopku
je bilo ugotovljeno, da je to podjetje
v letu 1958 v odnosu na leto 1957 pro-
dajalo žagan bukov les za 8.110 din pri
m^ dražje kot bi ga smelo. Odlok o
najvišjih prodajnih cenah za posamezne
proizvode ki je bil objavljen dne 22.
januarja v Uradnem listu FLRJ št. 3/58,
je poleg ostalih proizvodov 'v 4. točki
določil, da prodajne cene za žagan bu-
kov les ne smejo presegati cen, po ka-
terih se je ta les prodajal v decembru
1957 — zmanjšanih za znesek odprav-
ljenega 14% prometnega davka. Odlok
ne predvideva nobenih izjem in velja
za celotno področje države.
Lesna industrija Mestinje je v no-
vembru 1957 sklenila pismeno pogodbo
s Tovarno avtomobilov Maribor za do-
bavo 1130 m» par j ene bukovine po ceni
36.500 din za m^. Po tej ceni je lesna
industrija TAM tudi dobavila v decem-
bru 1957 določeno količino tega blaga.
Vsa ostala količina pa naj bi bila do-
bavljena letos. Toda Lesna industrija
Mestinje je že konec januarja zahtevala
od TAM zvišanje cene bukovin od
36.500 na 39.500 din, nakar je TAM v
začetku februarja tudi pristala. V tem
času pa je že stopil v veljavo zgoraj
citirani Odlok, ki prepoveduje vsako
zvišanje cen temu blagu v odnosu na
december 1957 in odpravlja 14% pro-
metni davek. Podjetje bi moralo ceno
bukovini znižati za ukinjeni prometni
davek, ki znaša pri m'' 5.110 din, tako
da bi prodajna cena smela znašati sa-
mo 31.390 din za m='. Namesto znižanja
pa je Lesna industrija Mestinje ceno
celo zvišala za 3.000 din pri m-' in bu-
kovino v letu 1958 prodajala po 30.500
din za m^ Kupec je bil neprijetno pre-
senečen in je Lesni industriji Mestinje
sporočil, da bo to nepredvideno zvi-
šanje cen bukovini vplivalo na ceno
njegovih finalnih proizvodov.
Ker je sodišče ugotovilo, da je Lesna
Industrija Mestinje v januarju, febru-
arju in marcu letos prodala po višjih
cenah 289,694 m'! rezane bukovine draž-
je za 8.110 din pri m^', je izreklo nasled-
nje kazni: Lesni industriji Mestinje de-
narno kazen v višini 150.000 din, direk- ,
torju tega podjetja 30.000 din in vodji
komerciale 15.000 din. Poleg tega je so-
dišče izreklo tudi odvzem celotne ne-
zakonito pridobljene premoženjske ko-
risti v višini 2,349.318 din.
Zastopnik tega podjetja in oba od-
govorna uslužbenca so se na glavni ob-
ravnaci zagovarjali, da je podjetje za-
htevalo zvišanje cene bukovini v letu
1958 Zciradi tega, ker da so baje tudi
proizvajalci tega blaga dvignili ceno
za približno 1.000 din pri m^. Oba od-
govorna uslužbenca (direktor in vodja
komerciale) sta v zagovoru nadalje na-
vedla, da so Odlok o najvišjih prodaj-
nih cenah za posamezne proizvode, ki
je bil objavljen dne 22. 1. 1958, preštu-
dirali skupno vsi vodilni iislužbenci in
prišli do zaključka, da je treba ceno
bukovini vseeno dvigniti. Pri tem pa so
popolnoma prezrli, da je treba ceno zni-
žati za odpravljeni 14% prometni da-
vek.
V ra^ogih sodbe je sodišče navedlo,
da Lesna industrija Mestinje v nobenem
primeru ni bila upravičena dvigniti
ceno bukovemu lesu ter da je to sto-
rila iz čisto ozkih in sebičnih namenov,
kar je imelo za posledico, da je go-
spodarska organizacija, ki je ta les ku-
povala, dvignila ceno tudi svojim fi-
nalnim proizvodom na škodo potrošni-
kov. Vse graje pa je vreden odnos vo-
dilnih uslužbencev te gospodarske or-
ganizacije do družbene skupnosti od-
nosno potrošnikov, ker so videli pri
svojem poslovanju le ozke koristi pod-
jetja. Popolnoma pa so zanemarili inte-
rese družbe in prizadevanje družbenih
organov, da se zaščitijo potrošniki pred
brezobzirnim in neupravičenim dviga-
njem cen nekaterih gospodarskih orga-
nizacij, ki skušajo doseči na ta način
večji dohodek, namesto da bi to do-
segli z večjo produktivnostjo dela in
racionalnejšim poslovanjem. Te okoli-
ščine je sodišče obema vodilnima usluž-
bencema štelo za otežilne pri odmeri
kazni.
Ker je bilo sodišče mnenja, da pred-
stavlja opisano dejanje zelo grobo kr-
šitev predpisov o cenah, se je direktno
obrnilo na delavski svet Lesne industri-
je Mestinje s prošnjo, da naj to zadevo
obravnava na svoji prvi seji in po po-
trebi uvede zoper odgovorne uslužben-
ce, ki so pokazali tako brezobziren od-
nos do potrošnikov, tudi disciplinski
postopek.
OPOZORILO NAŠIM NAROČNIKOM
Nekateri naročniki so zavrnili polož-
nice, ki M jih predložili pismonoše za-
radi plačila naročnine. Vsem tem bomo
le dni poslali po poèti nove položnice
in proaimo, da nakažejo naročnino vsaj
za p<A Teta 1958. Prosimo naročnike, da
to zanesljJTo storijo, čimprej, da bomo
lahko napeŠDo zaključili I. polletje.
Onim naročnikom, katerim smo list
zaradi neplačila naročnine za leto 1957
ukiniti e 15. februarjem 1958, pa bomo
poeiali položnice s točno označenim
zneskom dolga ter jih opozarjamo, da
dolg takoj po prejemu položnice porav-
najo, da ee izognejo nepotrebni prisilni
izterjavi.
Pripominjamo, da nam povzroča ne-
redno plačilo naročnine, ki je plačljiva
vnaprej, nepotrebne stroške ter hkrati
zavira aaše delo.
Uprava Celjskega tednika
LAHKO KUPITE SREČKE
KER ŽREBANJE BO V
NEDELJO!
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-Т-1-2вб PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PEIEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V C£LJU
Trgovsko in proizvodno podjetje »ZlTAR-MLINAR« Celje razpisuje
javni nateeaj
za naziv firme in zaščitni znak
Podjetje je nastalo z združitvijo Trg. podjetja »ŽITAK« Celje in
Mlinskega podjetja, Celje.
Predmet poslovanja: promet z žiti in mlevskimi izdelki na de-
belo, predelava žit v lastnih mlinih in predelava mlevskih izdelkov
v kruh in pecivo v lastnih pekarnah.
Pravico udeležbe na natečaju imajo vsi državljani.
Predloge pošljite ped šifro v zaprti kuverti Trg. in proizvodnemu
podjetju »ZlTAR-MLINAR« Celje, Kocbekova ulica, p. p. 70.
Informacije lahko dobite na tel. št. 26-72 ali na upravi osebno.
Podjetje si pridržuje pravico odkupa.
NAGRADE: 1- 10.000 din
2. 5.000 din
3. 3.000 din
objave in oglasi*objave in oglasi
RAZPIS
Komisija za štipendije pri Občinskem
ljudskem odboru Šoštanj razpisuje na pod-
lagi 5. odstavka 22. člena Temeljnega zako-
na o štipendijah (IJradni list FLRJ številka
52-349/55) v šolskem letn 1958/59 naslednja
mesta, ki se bodo štipendirala iz občin-
skega proračuna:
1 mesto ne medicinski fakulteti za sto-
matologijo:
2 mesti sanitarnega tehnika;
1 mesto na šoli za medicinske sestre;
1 mesto na šoli za socialne delavce;
3 mesta na nčiieljišča (prednost imajo
moški);
1 mesto za VPŠ za slovenščino in an-
gleščino;
1 mesto na VP.Š za matematiko in fi-
ùko;
i mesto na srednji vzgojiteljski šoli;
1 mesto na višji šoli za telesno vzgojo;
1 mesto na administrativni šoli:
1 mesto na šoli za knjižničarje.
Kandidati, ki reflektirajo na štipendi-
je razpisanih  mest naj   vložijo kolkovane
prošnje (180 din državne in 95 din občinske
takse) do 15. julija t. 1. na Občinski ljud-
ski odbor .Šoštanj.
K prošnji je treba predložiti potrdilo
o skupnem gospodinjstvu, potrdilo o davč-
ni obveznosti roditeljev, zadnje šolsko spri-
čevalo ali potrdilo o vpisu v semester.
Komisija  za  štipendije  pri   Občinskem
Ijndskem odbora Šoštanj
PUTNIK CELJE
obvešča vse cenjene stranke, da posreduje vse
rezervacije ob morju in v planinskih domo-
vih za letni oddih. Posvetujte se z nami, ko se
odločate za letovanje, naša informativna služ-
ba ima podatke o gostinskih obratih in opise
vseh krajev. V stikn z nami imate možnosti za
prijetne počitnice.
Nadalje posredujemo nabavo potnih listov in
nabavljamo tuje vizume.
Prednost našega poslovanja je tudi v tem,
da si vozne karte za tu- in inozemstvo lahko
nabavite v PREDPRODAJI že več dni pred po-
tovanjem.
Pred potovanjem zahtevajte vse potrebne IN-
FORMACIJE pri PUTNIKU CELJE.
RAZPIS
vpisa učencev v dvoletno 2ivinorejsko-sadjarsko
šolo v Šentjurju pri Celju.
Pogoji vpisa so: uspešno dovršena 8-Ietna
šola ali 6 razredov osnovne šole s kmetijsko go-
spodarsko šolo ter starost nad 16 let.
Z dovršeno šolo pridobijo učenci kvalifikacijo
kvalificiranega kmetijskega delavca živinorej-
ske ali sadjarske stroke.
Vpisati se je treba do 31. julija. Uprava šole
si pridržuje pravico preizkušnje znanja kandi-
datov pred sprejemom.
Vzdrževalnina znaša 3500 mesečno.
K prošnji, kolkovani s kolkom 30 din (in
20 din v gotovini), je treba priložiti: zadnje
šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spri-
čevalo in obvezo o plačevanju   vzdrževalnine.
POZIV
Pozivamo vse stranke, ki imajo blago v pro-
daji že nad šest mesecev, da ga dvignejo naj-
kasneje v treh mesecih. Ce stranke blaga ne
bodo dvignile v navedenem roku, ga bo trgo-
vina prodala po vsaki ceni. Ako blaga tudi tako
ne bo mogoče prodati do konca leta 1958, ga
bomo z letno inventuro izločili iz prodaje in od-
dali Odpadu. Istočasno opozarjamo stranke, da
ne prinašajo v prodajo slabega in preveč izrab-
ljenega blaga, ker takega blaga ne bmo »pre-
jeli v prodajo.
Trgovina z rabljenimi predm.
»KOMISIJA«
Celje, Tomšičev trg 12
OBVESTILO
Zaradi   preselitve   v   nove   prostore   JAVNE
ZOBNE POLIKLINIKE, bomo od 7. julija do
vključno 12. julija sprejemali paciente samo v
res najnujnejših primerih.
OBVESTILO
Vse svoje člane in člane vseh množičnih or-
ganizacij   obveščamo,   da   bomo   počastili   Dan
borca in obletnico borb na Sutjeski dne 5. ju-
lija 1958 ob 20.  uri v prostorih AD Kladivar
na Dolgem polju.  Po svečani proslavi z raz-
vitjem prapora sledi družabni večeri
Vabljeni!
Krajevna organizacija
ZB NOV Dolgo polje — Nova vas
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZB NOV
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
bo 6. julija v proslavo Dneva borca in v okvi-
ru petnajste obletnice borbe na Sutjeski odkrila
spominsko ploščo padlima bratoma Stokovnik
Jožetu in Juriju na domu njune rojstne hiše,
t. j. pri Štokovnikn v Slatini, Šmartno v Rožni
dolini (nad kamnolomom).
Odkritje bo ob 14. uri. Za obisk se priporoča
odbor, ki je poskrbel tudi za drnžabno prire-
ditev s srečolovom. Za to svečanost bo iz Ce-
lja posebna zveza z avtobusom, in sicer ob
11.45 in ob 13. Povratek v Celje pa ob 19 in 21.
LEP JUBILEJ
' Naš dolgoletni naročnik Ivan Vrisk iz Celja
je pred dnevi obhajal svoj pomemben jubilej
t— 8e-letnico. Je še veder, čil in zdrav in pravi
sam,  da še  prekosi  marsikaterega  mladeniča.
Jubilantu kličemo še na mnoga leta in da bi
še dolgo ostal zvest bralec Celjskega tednika.
PROJEKTIVNI BIRO CELJE, Gregorčičeva 3,
telefon 26-70, obvešča gradbene interesente,
da ima na razpolago gotove sodobne načrte
za stanovanjske bloke, vrstne in individualne
hiše, ki ustrezajo novim smernicam za eko-
nomično gradnjo.
PRODAM kmečki mlin na motorni pogon z na-
pravo za mletje bele moke. Sora Janez, Bu-
kovžlak, p. Teharje.
PRODAM dobro domače vino (300 litrov) po
120 dim, ali zamenjam za radio ali za vinske
sode.  Naslov v upravi lista.
PRODAM gozd 2,5 ha v bližini Ljubečne ali tu-
di polovico. Informacije v gostilni Zumer, Lju-
bečna.
PRODAM polonico enonadstropne hiše z lepim
lokalom na prometni cesti v Celju. Naslov
v upravi lista.
KUPIM omaro za spise. Naslov v upravi lista.
VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV sprejeme ta-
koj za bencinske sorvijie v Celju in Šempetru
v Sav.  dol. »PETROL« Celje
TRGOVSKO PODJETJE »PRI CINKARNI«, Ce-
Ije, Mariborska 31, sprejme takoj skladiščne-
ga delavca za trgovino.
SPREJMEM elektro-iinstalaterskega pomočnika.
Nastop službe takoj. VELENSEK Mihael, Ce-
lje, Mariborska 48.
ZA.VIENJAM sončno dvosobno stanovanje za
enosobno s kal>inetom v centru mesta. Na-
slov v upravi lista.
MIRNA OSEBA išče prazno sobo s posebnim
vhodom po možnosti v mestu. Da nagrado ti-
stemu, ki jo preskrbi. Naslov v upravi lista.
UPOKOJEiNKI nudim do smrti lepo sončno so-
bo proti posojilu za dograditev hiše. Ponudbe
pod >Miiren dome.
ISCEM prazno ali opremljeno sobo v mestu.
Plačam dobro. Naslov v upravi lista.
DAM NAGRADO 80.000 din kdor mi preskrbi
enosobno stanovanje v Celju ali v Laškem.
Naslov v upravi lista.
IZGUBILA SEM v avtobusu Celje-Kozje črno
denarnico. Najditelja prosim, da vrne osebno
in planinsko legitimacijo, (denar lahko obdrži)
na naslov: Planinsko društvo Maribor.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem dr. Alojzu Rojen za
uspešno operacijo in vsem zdravnikom, ki so
pri mojem zdravljenju sodelovali. Zahvaljujem
se tudi bolniškim sestram in ostalemu osebja
kirurgičnega oddelka Celjske bolnišnice za iz-
redno skrbno nego, ki je pripomogla k vrnitvi
zdravja po težki operaciji.
Resnik Ivan
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare ma-
me in tašče
MARIJE CATER
roj. Pukl
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v ta-
ko težkih trenutkih stali ob strani, z nami ža-
lovali ter jo v tako velikem številu spremili na
zadnji poti, darovali prekrasne vence in cvetje.
Prisrčna hvala tudi Gasilski četi Tmovlje za
spremstvo.
Posebno zahvalo smo dolžni primariju inter-
nega oddelka celjske bolnišnice dr. Flajsu, ki
si je prizadeval ohraniti nam tako dragoceno
življenje. Hvala tudi vsem zdravnikom in strež-
nemu osebju istega oddelka za trud in nego
naše ljube mame.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoče družine: Cater, Mlekuš, Ko-
žuh, Kancijan. ,
radio 202ш1
Nedelja, 6. julija
12.00   Pogovor z državljani
12.10   Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 7. julija
1?.00   Celjska kronika
17.10   Harmoniko igra Milan Stant«
17.30  Želeli ste — poslušajte
17.0   Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 8. julija
17.00   Celj.ska kronika
17.10   Pojo »Savinjčani« p. v. Marjana Kozmnsa
17.30   Želeli ste — poslušajte
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 9. julija
17.00   Celjska kronika
17.10   Plošča v ploščo
17.30  Želeli ste — poslušajte
17.45   Zabavna glasba, vmes objare
Četrtek, 10. julija
17.00  Celjska kronika
17.10  Igrajo godbe na pihala
17.30   Želeli ste — poslušajte
17.45  Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 11. julija
17.00  Celjska kronika
17.10   Domači pevski zbori pojo
17.30   Želeli ste — poslušajte
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 12. julija
17.00 Celjska kronika
17.10 Za prijeten konec tedna . . .
17.30 Želeli ste — poslušajte
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
kino * kino * kino « kino
KINO UNION CELJE
Od 1.—5. 6 — »Princ igralcev«, ameriški barvni
cinemaseop
Od 6.—9. 6. — »To se imennje zarja«, franco-
ski film
Od  10.—13.  6.  —  »Klobuk  gospoda  Anatola«,
poljski film — komedija
KINO METROPOL
Od 4.-7. 7. — »Vsi moji sinovi«, ameriški film
Od 8.—12. 7. — »Krvava srajca«, jugoslovanski
fUm
LETNI KINO CFLJE
Od 1.—4. 7. — »Gog«, ameriški barvni film
Od 5.-8. 7. — »Beli jorgovan«, ameriški film
Od 9.—11. 7.  —  »Samo ljudje«, jngoslovaa&ki
film
Drugod je pa slable
v Nemčiji, ki jo Nemci sami imenu-
jejo deželo gospodarskih čudežev, ob-
stoji tudi neke vrste prosvetni čudež.
To je tako imenovana enostopna šola
v kateri, kakor vidite, je osem razredov
v enem samem razredu, ki jih istočasno
poučuje en sam učitelj. Takih šol je
danes v Nemčiji še okrog 8300 ali 28
odstotkov vseh ljudskih šol, od tega sa-
mo na Bavarskem 2135. Na sliki vidijno
primer  take  šole  v Leutstettnu pri
Starnbergu. Odprta je bila pred 81 leti,
zadnjikrat prepleskana pa pred petin-
dvajsetimi. Nemci pa predvidevajo, da
bo še slabše, kajti samo po letu 1948
so na Bavarskem uredili 650 enostopnih
šol, medtem ko so okrog 700 večstopnih
preuredili v enostopne.
SVOJI K SVOJIM ...
NAJSTAREJŠA PODČETRTANKA
Najstarejša v Podčetrtku je trenutno;
94-letna Jera Jurše, ki samu j e v hčerini;
hiši še zdrava in čvrsta. Ob toplih dne-
vih poseda na pragu in prijazno po-
zdravlja mimoidoče ter brez očal pre-
bira časopisne vesti. Tudi nit vpelje'
v šivanko brez vsakega truda in ob
rojstnem dnevu, ki ga proslavlja te dni,
pravi: »Ce bom imela le dovolj župce
in kakšno kapljico dobrega vinčka, bom
za stoletnico še zaplesala pri Staro-
veškem, kjer mi z župco vedno radi
postrežejo.« Želimo ji ta ples!
Indijanci dones, ali lionec indijansi^e Fomantilie
Kari May, holywoodski producenti in-
dijaneric, razni pustolovski romani in
potopisi, vse to nam je v marsičem me-
šalo pojme o prvotnih prebivalcih Ame-
rike. Mnogi si zamišljajo, da je danda-
nes še vedno približno tako kot je bilo
pred sto leti, drugi pa spet trdijo, da je
krvoločna naselitvena mrzlica belcev
pHDkončala rdeči rod.
Nekaj besed o današnjih Indijancih,
бе prej pa nekoliko o zgodovini rdeče-
kožcev. Baje jih ob prihodu Vespucci j a
Ameriga cenijo na nekaj več kot mi-
lijon. Naselitev belcev je Indijance dra-
go stala. Medsebojno pobijanje med
plemeni, ognjena voda (žganje) in kro-
gle avanturistov, vse to je mednje se-
jalo smrt. Izgon iz rodovitnih predelov
je med temi otroci narave pustil svoj
porazen pečat. Nekateri Indijanci so se
pomešali med belce, sprejeli njihovo
kulturo in družbeni red, drugi pa so
se preselili v rezervate, kjer živijo na-
prej po starem, toda le pod vplivom
modernih časov.
Po podatkih posebnega urada, za In-
dijance pri ameriški vladi, število Indi-
jancev spet raste. To pa predvsem za-
radi   večje   zdravstene   nege,   ki   je
zmanjšala epidemije bolezni in umrlji-
vost otrok. Danes je baje v Ameriki
okoli pol milijona Indijancev, od teh jih
okoli 350.000 živi v raznih rezervatih.
Mnogi Indijanci, ki so lastniki nafto-
nosnih zemljišč, so bogatini. Veliko pa
jih je »utonilo« med belci in se razen
po barvi kože v ničemer ne razlikujejo
od modernih Amerikancev. V rezerva-
tih, kjer Indijanci živijo še po svoje,
je ekonomsko življenje močno spreme-
njeno. Čeravno so tam še operjeni po-
glavarji, jih ni malo, ki s traktorji orje-
jo zemljo, sejejo koruzo, vzgajajo ve-
like črede živine itd. Mnogi mladi Indi-
janci se podajo v mesta belcev, kjer štu-
dirajo. Po končanem študiju se nekate-
ri vračajo med svoje pleme, kjer razšir-
jajo kulturo in civilizacijo, mnogi pa
ostanejo med ibelci, kjer kot enakoprav-
ni državljani pozabljajo zgodovino boje-
vitega rodu rdečekožcev.
Torej je življenje Indijancev danda-
nes čisto drugačno kot vidimo v filmih.
Ce iščete v Ameriki Indijanca, pravega,
čistokrvnega, se ne čudite, če ga boste
našli v kirurški dvorani, za profesor-
skim pultom, na odru, na traktorju, v
mehanični delavnici ali kje drugje. Če-
prav boste začudeni, vam bo vsak med
njimi lahko postregel s podatki, da je
njihov praded še vneto snemal skalpe
vašim nekdanjim prednikom, ki so osva-
jali Ameriko. Indijanci dandanes izbi-
rajo tudi svojo miss. Toda za razliko od
belcev, terjajo od svojih lepotic tudi
čim več znanja, predvsem pa temeljito
seznanjenost z zgodovino rdečega rodu.
Ce pa imate denar, vam v rezervatih
Indijanci zaplešejo bojni ples, zavihtijo
nad vami bojno sekiro in pokadijo z va-
mi pipo miru, potem pa spet slečejo
svojo tradicionalno opravo in se od-
pravijo s traktorjem kositi prerijo. Ro-
mantika indijaneric je minila ...
—ček
Namesto perjanic s študentskimi pokrivali. Indijanska mladina se je popolno-
ma vživela v čas in okolje, ki obdaja nekdanje edine gospodarje ameriškega
kontinenta. Posledica te aklimatizacije je — rastoče število indijanskega preb.
bodice«^odice * bodice
DIRKE  SKOZI PARK
Glejte dirke v celjskem parku!
Avto! Moped pa za njim!
In kolo! Se avtošola
park zavija v prah in dim.
In celo še oh Savinji,
skoz kostanjev drevored
se podijo ta vozila,
zdaj ko spet zelen je svet.
Človek, ki bi tukaj dihal
rad le čist in sočen zrak,
tja pod hrib jo je popihal,
ker mu mir je ljub in drag.
Begunec
VSEBINA IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Lojz se je odločil za beg čez mejo.
Pns.til je doma družino in se pri Sežani prebil v Trst. V Italiji je romal
od taborišča do taborišča, naposled na svojo roko čez Severno Italijo
do francoske meje. ki jo je s pomočjo znanca prestopil in prišel v Fran-
cijo, kjer je nameraval najti službo, da bi poklical za sabo tudi ženo
in otroka,
— Tole je torej Monte Carlo, je mislil Lojz pri oknu cenenega
hotela. Res se po mestu kar gnete bogatašev. Kazinsko igralnico
je videl le od daleč in niti na misel mu ni prišlo, da bi stopil
vanjo. Ves dan je prebil na stavbah gradbenega podjetja, kjer se
je začasno zaposlil. Deset dni je itak že izgubil, ko je sedel v za-
poru zaradi nedovoljenega prestopa meje. Moral si je zaslužiti
denar za hotel, za hrano v ekspresni restavraciji, ostanek, ki je
bil zelo pičel pa je deval na kup, da bi imel za vožnjo v Pariz.
Dostikrat, kadar si je zaželel iti v kino ali na čašo vina, je
okleval med takimi izdatki ali pa med izdatki za pošto domov.
Tudi v Pariz je že pisal.
Sedel je na posteljo in prešteval denar. Skoraj bo dovolj za
brzi vlak do Pariza. Toda mora si kupiti tudi kak kos obleke, da
ne bo med znance stopil takole zdelan. Na obleki in perilu se je
dobro poznala vsa dolga pot od tistega januarskega dne, ko je
stopil na »Savinjčana«. Domotožje, ki se mu je vsiljevalo v sa-
motnih večerih, je preganjal s tolažbo, češ ni še na cilju. Zato je
treba delati, da bo dan snidenja čim hitreje napočil.
Drugo jutro je bilo zanj dvakrat veselo. Bil je dan izplačila,
iz Pariza pa je dobil pošto. Znanec iz otroških let se mu je javil
in mu sporočil, da ga z veseljem pričakuje. Lojz je sklenil, da bo
to zadnji dan njegovega bivanja v revieri. Ko je dvignil denar pri
blagajni podjetja se je poslovil. Potem je šel in kupil vozovnico
do Pariza, s preostankom pa se je napotil po mestu nakupovat. Kaj
prida si ni mogel oskrbeti, toda bolj spodobno je bilo, kot kosi
starih cunj. Le-te je pustil za spomin kar v Monte Carlu. Ce je
svet videl v tem mestu in njegovi Holywoodski princezi toliko
romantike, potem je on zavžil tu tisto, kar je od te romantike
ostalo. To pa ni bilo dosti prida in zato je komaj čakal, da je
brzec potegnil proti severozahodu... Adijo Sredozemlje, adijo
Tulon, MarseiUe. Pozdravljen Lyon, pozdravljen Orléanais ob bistri
Loiri...
Loj zova pariška soba sicer ni bila takšna kakršno je sanjal
takrat na klopi enega izmed predmestnih parkov Trsta. Toda bila
je čedno opravljena in tudi ne preveč draga. V Parizu se je Lojz
kaj kmalu seznanil s pošastjo, ki je bila natanko taka, kot ona
doma. Ce ne celo hujša. V Parizu dobiš stanovanje le, če si petičen.
Lojz je navkljub pomoči prijateljev dobil to sobico šele potem, ko
je dobil nekoliko boljšo službo in je lahko plačal podkupnino za
hišnika. No pa vendar. Za začetek je bilo to dovolj. Tudi oblekel
se je za silo. Pri tem pa se je dobro zavedal, da bi mu šlo popol-
noma drugače, če bi ne imel znancev, če bi ne govoril gladke
francoščine in če bi mu na osnovi dejstev, da je bil rojen v Fran-
ciji ne izdali začasnega dovoljenja za bivanje v prestolnici. Poletje
se je poslavljalo. Lojz je nestrpno čakal na pisma od doma. Na jugo-
slovanski ambasadi so bili z njim še kar prijazni in bili voljni
urediti vse, da bi za njim prišli tudi žena in mala hčerkica. Za
obe je doma žena že vložila papirje, ki so potrebni za izselitev.
Treba bo poiskati stanovanje za družino, je menil Lojz. Za to bo
treba tudi več denarja. Franki v Parizu kopnijo, da človek niti
dobro vedeti ne more kam. Sklenil je, da bo naslednji dan poprosil
šefa, da bi smel delati v zunanjosti. Več terenskega dodatka in
nadur se bo nabralo. Poleg stanovanja bo treba imeti tudi denar
za opremo otroka. Zeni bo treba kupiti nekaj oblek, da se vsaj
malo odkupi za grdobijo, ki jo je s svojim begom povzročil. Taka
galantnost v Franciji vedno vžge, si je mislil in se takoj spet
spomnil, da njegova družica ni Parižanka. Hodil je po sobi gor in
dol ter razmišljal kako bi uredil sobo, če bi do njihovega prihoda
ne dobil takoj stanovanja. Tj ale pod okno bi postavil posteljico
za hčerko, namesto postelje bi postavil v kot širok zložljiv kavč.
To bi za silo že bilo, si je mei roke. Toda kje bi kuhala? Hm, to
je spet nezgoda. Zena tako rada sama kuha in on sam se je že
naveličal restavracij. Morda bi zaenkrat pri hišnici... Nak, pri
tej coprnici že ne. No, ja. Bo že kako. Najprej seveda denar. Lojz
je v tem zanosnem razmišljevanju celo zažvižgal. Sam se je za-
čudil, ko mu je med ustnicami privrela tista — na Smihelu eno
kajžico imam ...
V tem pa je potrkalo. Hišnlkova punčara se je naslonila na
vrata:
— Dober večer, gospod. Pismo imam za vas. Zjutraj ga je sel
prinesel. — Lojz je segel po kuverti in smrkljo z vrati napol zrinil
iz sobe. Naložil bi ji jih pošten ducat, si je mislil. Smrklja ga je
opoldne videla iti po stopnicah pa mu pisma ni dala. Čakala je
na večer. Le kje ima njen stari sitnež oči...
Pismo je bilo z zunanjega ministrstva. Za naslednji dan so ga
klicali tja.
Nejevoljen se je spravil spat. Namesto, da bi se pogodil za
nackire, bo šel dan k vragu ...
Pred uradom za inozemce je čakal, da je mislil že oditi. Napo-
sled ga je tajnica s kozavim obrazom poklicala. Ta dreza referent-
ska, si je mislil Lojz, si niti spodobne tajnice ne zna dobiti.
Dreza pa, ki ga je sprejel za mizo in ni niti vstal, je kar
naravnost treščil:
— Vaš konzulat nam je sporočil, da dobite sem celo ženo in
otroka. Kako si vi to predstavljate, gospod. Ponudili smo vam
državljanstvo na osnovi tega, da ste tu rojeni. Odklonili ste. Ponu-
dili smo vam, da se prijavite kot politični begunec. Vam tudi ni
všeč. Za vas nimamo posebnih predpisov, ali pa imate kakega
poslanca med znanci? Francija ni pension za sumljive goste,"
gospod. Odločite se za eno ali drugo, drugače pa vam moram na
žalost sporočiti, da naj počakajo, dokler si ne premislite...
V Lojzu so te besede treščile kot strela z jasnega. V vražje
škripce je zašel. Da bi sprejel državljanstvo? Bil bi vojaški obvez-
nik in domovini se tudi ne misli odreči. V Franciji ni kanil ostati
na večno. Samo da bi si dodobra opomogel, potem bi se vrnili.
Politični azil. To še manj. Zena bi po legalni poti sploh ne m.ogla '
za njim. Domovini bi se odrekel menda za vedno. Ne. Nikakor.
Ni hudič, da ni še kakšna možnost. Ce ne drugače, se prijavim
na konzulat in se vrnem domov...
Tako je razmišljal Lojz in rekel:
— Premislil bom.
— Pa hitro, gospod, je zagpdmjal dreza za njim.
Lojz ni šel niti v podjetje, čeprav še ni bil poldan. Ne izplača
se, si je mislil. Dokler ne bo vedel, kako bo ukrenil, mu tudi za
terensko delo in nadure ni bilo. Navkljub sončni pripeki se mu je
zdel Pariz naenkrat mračen in neprijazen.
Zavil je v prvo gostilno, da bi si splaknil žejo in jezo. En
sam martini se mu je zdel premalo, ko pa je popil tri, se mu
nikamor več ni mudilo. Zasedel se je in brundal sam predse:
— Sakramenske svinje polizane, je glasno zaklel.
— Kaj pa je hudega, se je tik ob njem oglasil nekdo v ma-
terinščini.
Lojz, ki se je drugače izogibal drugih beguncev, ga je povabil
k mizi. Mladenič izpitega lica je bil videti ves izcagan. Toda da
zalije jezo z nekom, ni nihče bolj pripraven kot rojak.
Potem sta pila, preklinjala, zapela in spet pila. Fant je pripo-
vedoval, da je že celo leto v Parizu pa še nima službe. Prijavil
se je med politične begunce. Spi po klopeh, včasih na avtomobilih
v garažah, včasih v vagonih na stranskih tirih, kakor pač nanese.
Včasih zasluži, da lahko kaj popije, včasih se potika okoli emi-
grantov, včasih pa okoli kloštrov, da dobi kaj toplega za pod zob.
Zbežal je zato, ker bi moral k vojakom, še bolj pa mu je podkurilo
pot to, da je zadnji večer v pretepu nekoga preveč kresnil po glavi
z odtrgano planko. Bežal je preko Avstrije v Nemčijo, od tam pa
je prišel v Pariz, kjer je imel teto. Le ta mu je medtem umrla in
zapustila imetje karmelinčankam, tako da ni v njeni sobi našel
drugega kot potrgan molek.
Ko se je znočilo, sta še vedno čepela pri mizi. Zdaj sta bila
ŽG> objeta in kovala načrte, kako bosta spet krenila na pot in si
poiskala delo v Afriki. Magari med Abesince, je brundal Lojz.
Ali pa kar k ljudožercem, je pristavil njegov sodrug.
Lojz je videl že precej motno, ko je zagledal pri omizju neko
tujce. Naročili so pristnega burgundca in jima ponudili piti. Lojz
je blebetal, da poj de v Afriko. Tja so bili namenjeni tudi oni.
On jim pove, da nima papirjev, oni pa spet, da so prav na istem,
da pa jih bodo še to noč dobili. Oba sta se jim prilepila kot klošča.
Vino je teklo pp mizi...