Delavci podjetja za melioracije v Ptuju izpolnjujejo melioraciiske planske naloge V letošnjem letu je bivša ptujska vodna uprava, ki je bila v sklapu Glavne uprave za regulacijo rek ;n melioracije, prešla v podjetje. Kljub temu je to nilado podjetje zadolženo z velikimi nalogami §irom vse Ma-riborske oblasti, medtem ko v ptuj-skem okraju nima večjih delovnih mest. Podjetie izvršuje v glavnem mehoracijvska dela. izvaja pa tudi ve-lika dela pri izgradnji elektnfikacije na svojem področju. Gradilišča pod-jet]a segajo čisto na na5o severno mejo ter jib najdemo ob dravskih bregovih prav na vzhodnih mejah Manborske oblasti. 2e dnjgo leto izvaja podjetje ob-širna dela pri zavarovanju dravskih bregov iznad in izpod hidrocentrale Dravograd. Podobna dela so v teku tudi pn zavarovanju zajezenega pro-stora pri hidrocentrali Fala. V zvezi s hidrocentralo Mariborski otok se izvajajo dela pri zavarovanju po Dravi napadene ceste kar )« nastalo zaradi zajezitve rečne struge in pri zavarovanju* Mariborskega otoka sa-mega. SWnji je bil v letu 1946 zelo ogrožen Zaradi velikega navala vode pod centralo je tukaj potrebno stal-no ojačevanje obstoječega zavarova-nja. V Mariboru se niže železniškega dravskega mosta izvajajo dela ure-ditve in razširitve dravskega obrežja. Na vseh teh gradiliščih ima pod-jetje delovne skupine. ki so po ve-čini sestavljene iz dravskih delavcev iz ptujskega okraja. To so ljudje, ki Dravo poznajo in bi lahko rekli, da so na njej odrasli. V težkih prilikah doprinašajo družbi v stalni borbi z vodo. z živo silo, s katero nam so-sedje v Avstriji stalno nagajajo, ko zvišujejo jn znižujejo vodostaj na Dravi. Letošnja največja dela opravlja podjetje v Prekmurju, kjer se iz-vajajo velika melioracijska dela. Po pedoloških preiskavah tal, ki so se vršile že v letu 1948, se je letos pn-stopilo k melioracijskim delom na eni strani in k zavarovalnim delom na drugi strani. Zitnica Slovenije — Prekmurje — je bila doslej stalno v nevarnosti pred poplavami iz potokov, ki prihajajo iz Goričkega ter pred poplavami vsled izstopanja Mure. Glavni vodo-tok, ki teče »kozi celotno Prekmurje. je Ledava. Regulacijska dela na tem potoku so se izvajala že v času Avstro-Ogrske in tudi y bivši Jugo-slaviji. Vsa ta dela pa niso zajemala celotnega problema. Ta je zajet šele sedaj in pnhaja v rešitev. Preko 8 km dolg razbremenilnik, ki poteka od Murske Sobote do Mure pri Do-kležovju, ima nalogo odvesti kata-strofalne vode v Muro in s tem za-varovati ves ostah predel pred po-plavami. Dela so se pričela že v me-secu marcu in so predvidevala znat-no pomoč mehanizacije, ki naj bi prišla iz socialističnih držav. Kakor na drugih področjih, tako smo tudi tu občutili vso informbiroievako kampanjo proti naši novi Jugoslaviji. Toda nismo popustili, zagrizli ano se z vso voljo in delo teče naprej. Res je, da ne v tako hitrem tempu, kot je bilo predvideno, to brez naše krivde. Podjetje ima dva buldožerja, ki sta prišla na pomoč, ko sta izvršila svoje naloge na drugih gradiliščih. V Murski Soboti ima podjetje ure-jeno delovno taborišče. Tam ima celotni delovni kolektiv stanovanje in menzo. Precej teh ljudi je ix ptuj-skega okraja. Pri delu poanagajo tudi delovni ljudje iz Prekmurja, organi-zirani v frontne brigade. Celotno delo je normirano. Med seboj tekmu-jejo posamezne brigade. V mesecu avgustu t. 1. si je priboril ta koleiktiv tretje mesto med vsemi gradilišči podjetja za melioracije Ljubdjaaia, ki so po vsej Sloveniji, Drugo veliko gradilišče pa so vi-sokovodni nasipi na Muri, ki pote- kajo od madžarske meje preko ie-leznice in ceste Mursko Središče— Lendava. V tem sektorjy varujejo dragocena naftina polja in tamktjS-njc naprave pred poplivo pa vse do vasi Hotiza. kjer varujejo poljedel--ake površine. Tu gre borba v glav-nem k zaključni fazi. Pri ugodnih vremenskih pnlikah bo letošnji plan predvidoma dosežen 14 dni pred rokom. Važna je tudi dolinska pregrada v Bukovnici, ki bo služila akumula-ciji vode za namakanje poizkusnega polja v Zitkovcih. Tam se bo razvila velika ekonomija in bodo preiskova-ni vsi jTielioracijski ukrepi na pod-ročju Prekmurja. Obšimost delovanja podjetja, stro-ji in strokovni kader predstavljajo za podjetje probleme, ki zahtevajo stalno budnost in napore, da bi bili doseženi uspehi, ki jih postavljajo naloge. Melioracijska šola v Ptuju je postala dvoletna in vzgaja nadzor-niški kadef. Letos je postala, lahko bi rekli zveznega znaftaja, ker ima velik pritok učencev \z bratskih juž-nih republik — Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, ki jih je več kot učencev iz Slovenije. Dose-danji uspehi melioracijakih Sol po-trjfujejo, da sledi tudi melioracijaka &ola v Ptuju časovnim potrdaam in vzgaja zelo potreben niž^i hidro-tehnični kader, ki ga v bratskih re-publiikah zelo pogrešajo. Z. M.