Leto IV
V Celju, dne 9. septembra 1909.
Št. 10.
Ishaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: aro dni List" v Celju. *
V nedeljo 12. t. m. vsi na
i
v Narodnem domu v Celju.
Vstopnina za osebo 40 vinarjev.
Vinska letina 1909.
Piše učitelj in veleposestnik R. Košar.
Na podlagi zadnjega uradnega
izvestja c. kr. avstrijskega in ogrskega poljedeljskega ministerstva, iz katerega sem vzel večinoma sledeče podatke, imamo letos pričakovati srednjo, da, celo slabo srednjo vinsko letino.
Grozdje je sicer deloma lepo od-cvelo, a v začetku julija nastopivši mokri in hladni dnevi so zelo neugodno uplivali na razvijajoče se jagode, ki so ostale vsled tega zelo nejednake debelosti. Posebno se to opaža na Sp. Avstrijskem, južnem Tirolskem in deloma na Piimorskem kakor tudi v slabejših legah na Češkem in Moravskem.
Peronospora in pepel (Oidium tu-keri) sta napadla skoraj vse avstrijske in zelo močno ogerske vinograde. V Dalmaciji in na južnem Tirolskem so tudi črvi naredili precej škode.
V	drugih deželah, kakor na pr. na Štajerskem, Spod. Avstrijskem, Kranjskem, Primorskem in tudi v južnem Tirolskem se je sedaj opazilo tako močno odpadanje jagod, da računijo na mnogih krajih samo na polovico one bratve, katere bi bilo pričakovati po stanju vinogradov v spomladi.
Topli in lepi dnevi koncem julija so rast grozdja sicer pospešili, da se je začelo dobro razvijati, slabo vreme začetkom avgusta pa je rast zopet nekoliko ustavilo.
V	zdravih, po toči nepoškodovanih vinogradih pa se kaže posebno v hribovitih krajih, kakor na pr. v Slov.
Goricah, obilo grozdja z dobro razvitimi jagodami in vinogradniki upajo, da bodo dobili v nekaterih krajih na Sp. Štajerskem, Kranjskem, Dalmaciji in Primorskem še precej dobro bratvo posebno tam, kjer ni bilo nesrečne toče. —
V omenjenih deželah, kakor tudi na Spod. Avstrijskem,Ljer>toča na mnogih krajih naredila 50 do 60% škode.
Na Ogerskem pa se pričakuje vsled elementarnih nezgod, (kakor na pr. slabo vreme, mraz, toča, itd.) in vsled močno nastopajočih trtnih bolezni (peronospora, pepel, črni pikec itd.) — slaba, večinoma celo zelo slaba vinska letina.
Ako premotrivamo ta uradna.po-ročila, moramo posebno mi štajerski vinogradniki biti še precej zadovoljni s stanjem naših vinogradov posebno tam, kjer toča ni naredila precejšnje škode.
Ogerska kraljevina je dosedaj preplavljala s svojim |vinom naše trge; tega se Dam letos ne bode tAba bati v tako obilni meri kakor lani. Zato je upati, da bode naše vino doseglo primerne cene, posebno pa se bodo še iskali lanski vinski pridelki vsled svoje izvrstne kakovosti.
Kdor še ima lansko vino, naj se ne sili z njim.
3z političnega sfeta.
O državnem zboru se vedno bolj čujejo glasovi, da bo razpuščen, ker je menda skoro gotovo, da ne bo prišel do rednega dela.
Grški kralj je nameraval odstopiti, ker so nekateri častniki ostro nastopili proti neodločnosti vladarja in vlade v vprašanju Krete.
Med Čehi in Nemci so se zopet začela pogajanja za narodni sporazum, da bi mogel češki deželni zbor začeti
delati. Nemci stavijo pogoje, ki so ne-izpolnjivi, in gotovo je, da ne pride do sporazuma. Seveda bodo Nemci zopet onemogočili delo deželnega zbora.
V Poštorni, kjer je vlada češko šolo zapela, so stopili češki otroci v štrajk, to se pravi, nočejo hoditi v dvojezično šolo. Teh čeških otrok je nad 500. — Vlada bo morala končno popustiti.
Na Dunaju še vedno razgrajajo in divjajo Nemci proti Čehom. Pa Bog ne daj, da bi jim kdo rekel, da so sU-roveži, pretepači, nestrpneži, druhal itd. Oni branijo svoje — pravice, četudi jim jih nihče ne jemlje.
Kretsko vprašanje se bo vendarle rešilo mirnim potom tako, da bo Kreta pač nekako samostojna, vendar pa bo morala Turčiji plačevati vsako leto precejšnji tribut; tudi ne bo smela samostojno sklepati nikakih trgovinskih pogodb; vojaštva ne bo na otoku, ampak samo orožništvo; moha-medani in kristjaui bodo enakopravni.
Gospodarji paberlji.
Koliko živine imajo balkanske države 1
Ker skušajo nekateri konkurenco živine iz balkanskih držav naslikati kot nenevarno, češ da n. pr. Romunska sama nima ddvolj živine, zato je dobro, če zaradi jasnosti podajemo sledečo statistiko :
prebivalcev govedi svinj ovac v miljonih Av.-Ogr. 45*4 16 10 10 Rumunska 6	26 17 5 7
Bolgarska 4	2'8 0"5 81
Srbija	2'7	1 0'9 32
Na vsakih 100 prebivalcev odpade torej:
govedi svinj ovac Avstro-Ogrska 35 22 23 Rumunska	43 28 95
Bolgarska	70 12 202
Srbija	37 33 118
»Agrarna Korespondenca" pripo3 minja k temu: „Z ozirom na število prebivalstva stoji torej glede govedi Bulgarska na prvem, Rumunska na drugem in Srbija na tretjem mestu; glede svinj Srbija na prvem, Rumunska na drugem in Bulgarska na zadnjem mestu; glede ovac pa Bulgarska na prvem, Srbska na drugem in Rumunska na tretjem mestu. Sklepajmo: Če ima Avstro-Ogrska že sedaj v vseh treh panogah tako nizke cene, kako bi padle šele, če bi se tuji živini na stežaj odprla vrata. S številkami treba računati in ne s praznimi besedami in tajenjem dejstev."
Obrtni Vc$tttt%
Čevljarski učni tečaj na Rečici.
Na prošnjo občine Rečice na ckr. obrtni pospeševalni urad na Dunaju se je vršil na Rečici v zgornji Savinski dolini v času od 12. julija do 15. avgusta, torej skozi 5 tednov, čevljarski učni tečaj, katerega 5e je vdeležilo 14 čevljarjev, n sicer trije mojstri ter 11 pomočnikov iz Rečice, Gorice, Mozirja itd. itd.
Vodja tečaja je bil gosp. Franjo Kumršek, rodom Savinčan izLjubnega, strokovni učitelj v c.kr. obrtno pospeševalnem uradu na Dunaju.
Učni predmeti omenjenega tečaja so bili:
1. Risanje vzorcev. 2. Krojenje. 3. Prireditev zgornjih delov obutka. 4. Prirejanje spodnjih delov obutka. 5. Nauk o usnju in o čevljarskih šivalrtih strojih. 6. Anatomija noge. 7. Izdelovanje kopita po nogi 8. Lastna cena čevlja.
Tečaj je trajal vsak dan od 2. do 7. ure zvečer. Vdeležniki so dohajali po 1 uro daleč t°r so sledili z zanimanjem poduku, nekateri so prihajali že predpoldne, da so izdelovali posebej svoje izdelke.
Ob sklepu tečaja se je v nedeljo dne 15. avgusta priredila razstava vseh izdelkov, ki je mnogobrojnim obiskovalcem svedočila, da bode ta tečaj ugodno uplival na razvoj- čevljarstva v zg. Savinski dolini. Razstavljene so bile risbe, uzorci, izdelana kopita in
T
LISTEK.
Štefan Dragutin.
Slika iz bosanske vstaje. Češki spisal Bogomil B r o d s k ^ Poslovenil S.
(Iz zbirke „Iz vojske".)
»Nobenih patron nimamo več, gospod stotnik", je javil desetnik Šebesta, ves poten v obrazu in črn od dima.
»Naj od vsake stotnije po dva moža ležeta k drugi stotniji. Tam imajo dovolj patron. In če jih tam nimajo, se dobijo pri tretji stotniji. Hitro!"
Desetnik je sključen pohitel za kameniti nasip, ki so ga lovci napravili ob koncu gorskega razrastka, na katerem so se proti ustašem branili že drugi dan, in je sporočil stotnikovo povelje. Poveljniki vodov so izbrali po dva moža in ti so lezli v ozadje. Krogle so jim žvižgale okrog glav, udarjale ob kamenje, brenčale okrog ušes. —
Oprezno se poslužujoč vsakega kamna in vsake jamice za kritje so se privlekli k drugi stotniji, ki je ležala nekoliko dalje skoro brez dela za precej visoko mejo. Dalje za rtastim raz-rastkom skale so stale vrste tretje stotnije.
Ko so vojaki naznanili, pokaj prihajajo, so jim napolnili platnene torbice (prvotno za kruh namenjene, a že dva dni prazne) na vrh s patro-nami.
»Kako je tam ?" je vprašal pri tej priliki stotnik druge stotnije, Pukl.
»Slabo, gospod stotnik. Ti lopovi so nas napadli kakor besni. Menda hočejo priti gori. A če bomo imeli dovolj patron, jih ne pustimo."
»Ali vas bomo mogli zvečer zamenjati ?"
»Če prenehajo streljati, morda."
»Naj mi gospod stotnik Kendr pošlje ordonanco, ko bo smatral trenutek za pgoden."
In vsedel se je z izrazom pomir-jenosti na mesnatem, utrujenem obrazu za mejo, ne brigajoč se nadalje za vojake, ki so se plazili nazaj. Prišli so pravočasno, ker sovražnik je pritiskal vedno bolj navzgor in opazivši, da lovci na njihove strele ne odgovarjajo, so bili tem drznejši. Patrone so bile hipoma razdeljene.
»Streljati le na gotovi cilj", se je začul izza kamna glas stotnika Kendra, enako mirno in jasno kakor pred dvema dnevoma.
»Tudi mi bomo streljali le v gotovo," je zaklical nekdo iz dsljave kakih štirideset korakov od strani. In v trenutku so se zarile v kamen, za katerim je bil skrit stotnik, tri krogle.
Stotnik ni niti trenil z očesom. Sedeč na zemlji za obsežno grudo, se je oziral od strani doli na gorski obronek. Bil je srednje, skoro sloke postave, izrazitega, zagorelega, podolgovatega obraza. Lice je imel zamazano,
pokrito s prahom in dolgi brki so mu viseli v neredu. Golo sabljo je imel položeno čez kolena in v roki je držal revolver. Kakor bi gledal čisto nedolžne vojaške vaje, ni kazal niti kakega razburjenja niti utrujenosti. In vendar ni spal že dve noči.
Njegove velike oči so bistro opazovale razdaljo, ki jo ie branila njegova stotnija. Kdor pa si je ogledal njegove oči, je videl, da njegovo levo oko ne sveti in da je prevlečeno z belo rižo. Bil je nanje slep. A desno oko je dobro nadomestovalo levo. V noči je opazil često temno senco, ki je ušla pozornosti vojakov. Vzel je tiho najbližjemu vojaku puško, sam pomeril in gotovo zadel. Odzval se je ali težki padec ali bolestni krik in v hipu so prižvižgale krogle na mesto, kjer se je zabliskal strel.
Zdaj po dnevu tega ui bilo treba. Vojaki niso toliko trpeli in so goto-veje streljali. Že dva dni so pokale
različni obutek. Vdeleženci so dobili spričevala v slovenskem jeziku.
Kakor potrebuje vsaka obrtna stroka svojega mojstra in svoje izobrazbe, tako je čevljarska obrt potrebna toliko boljšega Šolanja, da se odpravi neprimerni kroj in da se noga obvaruje vsakojakih poškodb posebno pa zloglasnih kurjih oči, ki prouzro-čajo nogi bolečine in ki so vedno posledica neprimerno narejenega — obutka.
Onim, ki so nam ta tečaj oskrbeli, zlasti pa strokovnemu učitelju gosp. Fr. Kumršeku bodi tu izrečena javna zahvala.
Ta tečaj je prvi na slovenskem Štajerskem, izvzemši naša mesta, bil je brezplačen, le za obrabo orodja in za gradivo je moral vsak vdeleženec prispevati neznatni znesek.
Ti tečaji se prirejajo v vsakem letnem času. Za tečaj naj občina oziroma čevljarska zadruga ali tudi več * čevljarjev vloži v slovenskem jeziku spisano z 1 krono kolekovanu (občina uradno brez koleka) prošnjo na c. kr. obrtni pospeševalni urad na Dunaju (Severingasse 9.) V prošnji je treba navesti potrebo, naj se odpošlje takšen strokovni učitelj, ki ni slovenščine vešč samo v narečju, temveč tudi v slovnici, da se čevljarji privadijo v svoji stroki pravilnih slovenskih izrazov. — C. kr. obrtno pospeševalni urad bode na to odredil vse potrebno.
Za Rečico se bode vršil jednak tečaj v Žireh pri Škofjiloki na Kranjskem. Lani in prejšnja leta so se vršili taki tečaji v Šibeniku in Makar-skem v Dalmaciji, v Istri, na Kranjskem, v Mirni na Primorskem itd.
O tem čevljarskem učnem tečaju izide v prihodnjem ..kmetskem koledarju" članek z uzorcem prošnje, kako se ti tečaji dosežejo, na kar opozaijamo že sedaj vse čevljarje na slovenskem Štajerju.
Napredek je le v izobrazbi, zato opozarjamo tudi naše občine in čevljarske zadruge na potrebo podobnih tečajev.
Z napredkom naprej za narod!
u Kako mislijo socijalnl demo-kratje o malih obrtnikih 1 Bivši soc. dem. poslanec v nemškem drž. zboru Beck (iz Gothe) je 1. 1903 izjavil v svojem glasilu: „Nam kot delavcem je pač vseeno, če takozvani srednji stan pogine; nasprotno, čim prej izgine, tem boljše, je, ker on je največja coklja v gospodarskem, socijalnem, strokovnem in političnem oziru, povsod nam je le ovira in zato si moremo njega pogin le čim prej želeti." Kautsky piše v svoji brošuri 1. 1902: »Če bi oni dan po socijalni revoluciji še vedno bilo kaj malih obrtnikov, se jih bo kakor najhitreje mogoče eksproprijiralo ..." — Dalje pravi isti: „Vedno in povsod bomo delali nato, da izgine mala obrt čimprej. Ne samo velikim posestvom, ampak najmanjši kmečki koči napovedujemo vojsko." In zopet: „Mi male obrti nočemo vzdrževati." Socijalist in drž. poslanec Ledebour je dejal nekoč: „Soc. demokracija ima namen, oropati srednji stan samostojnosti."
njihove puške in vsak je že izstrelil vso zalogo patron. Dvigala se je njih hladna razsodnost, in če bi ne bili zaspani, bi se bili morda celo smejali. A razburjenje vsled nočnih muk jih je delalo molčeče. Komaj enkrat v celi uri se je kateri izmed njih nagnil k svojemu tovarišu, od katerega je ležal kaka 2 do 3 metre oddaljen, zašepe-tal mu nekaj in že se je zopet oziral po sovražniku, skritem za grudami in štori, razmetanimi v bokih Zagozdnika, odkoder je skušal lovce prepoditi na užno strmo stran razrastka, kjer bi bili gotovo našli svojo smrt.
Bil je to občudovanja vreden boj. Predvčeraj opoldne so dobile tri stot-nije 24. lovskega praporja ukaz, naj zasedejo razrastek strmega vrha Zagozdnika, ki je tvoril skoro nekak polotok med dvema dolinama. Razrastek, za kateri se je šlo, je vladal nad obema dolinama in nad gorskim obronkom, ki se je vlekel nad južno dolino. Avstrijska vojska, prihajajoča od se-verja, je bila vedno vznemirjana in ne mogla bi se bila razvijati, če bi ta
In Engels: „Le čez truplo srednjega stanu pride soc. demokracija do zmage." — Z izreki slavnih socialdemokrati č-nih veljakov glede male obrti bomo o priliki nadaljevali.
v Na naslov slovenskih trgovcev. »Edinost" objavlja sledeče: Mi toliko pišemo in govorimo o osvoboditvi Slovencev od tujega kapitala na gospodarskem polju, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da je v nas samih premalo prave samozavesti in vse premalo smisla in preveč brezbrižnosti. Moj znanec je ponujal nekemu slovenskemu trgovcu v Gorici, ki živi edino od slovenskih odjemalcev, blago po konkurenčnih cenah. Trgovec je pač priznal dobroto blaga in ugodne cene, vendar je moiega znanca zavrnil, rekoč, da se poslužuje že dvajset let pri laški tvrdki in da je ne mara opustiti... Mož ni umel, ali ni hotel umeti, da na ta način pač nikoli ne pridemo do toli pov-darjane potrebe po samoosvojitvi na gospodarskem polju, ki je glavni predpogoj narodne samoodločbe. Nisem črno-gledec, a moram reči, da jena Slovenskem še vse polno trgovcev s takimi nazori in tako narodno brezbrižnostjo. Mnogo jih je, ki se jim dozdeva, da so storili bogvekaj za narod, ako so razobesili slovensko tablo, ako postavljajo v izložbo par škatljic C.-M. užigalic in če semintja posetijo kako slovensko prireditev. Od takega slovenskega trgovca imamo bore malo, ker se slovenski ddnar, ki ga puščajo slovenski odjemalci v njegovih trgovini, steka v roke naših narodnih sovražnikov, in ker s tem tak trgovec naravnost onemogoča vspevanje slovenskih oziroma slovanskih tvrdk. Zato naj bi se slovenski odjemalci postavili na stališče, da bodo podpirali samo take slovenske trgovce, ki kupujejo svoje blago pri slovanskih tvrdkah in tovarnah. Umeje se pa, da velja to le za blago, katero je tudi res možno naročati v slovanskih tovarnah.
Koliko krasnih slovenskih podjetij bi lahko stopilo *v življenje in se razvijalo, ko bi ta podjetja vsaj približno lahko računala na oddajanje svojih proizvodov predvsem slovenskim trgovcem!" Mislimo, da se to bolj tika štajerskih »slovenskih" trgovcev kakor drugih. Kaj ?
u Kako skrbi duhovščina za obrambo narodne meje ? Od meje se poroča: Popolnoma na jezikovni meji je živela bogata vdova-veieposestnica L., ki je bila zavedna Slovenka in velika dobrotnica cerkve, ubožcev in duhovnikov. Neko nedeljo gre k spovedi in k obhajilu. Ker se pa starki ni bilo mogoče dovolj hitro preriti skozi gosto množico k altarju, jo je duhovnik glasno ozmerjal pred zbrano množico za staro babo ter je ni hotel obhajati. Blago ženico je to tako užalilo, da je prepustila svoje krasno posestvo najbolj zagrizenemu nemškemu — naci-
razrastek padel v roke sovražniku.
» Morda so si vstaši domišljali, da si avstrijska vojska sem gori ne bo upala, ali pa so morebiti mislili, da je za zasedenje tega razrastka še dovolj časa, kratko: lovci so našli razrastek še prazen. Četrta stotnija in eden celi prapor tirolskih lovcev sta ostala na severnem grebenu za gorsko razpoko, da pričakujeta pomoč, ki jo jima je imel dati 63. pešpolk. Do tega časa so imele tri stotnije braniti razrastek Zagozdnika.
Major, ki je ostal pri četrti stotniji, se ni nadjal, da so vstaši v teh krajih tako močni in da bodo tako odlflčno zabranjevali združitev obeh delov praporjev. Vojska, ki je šla v Zagozdnik, ni imela s seboj zadostne hrane, pozneje pa ni mogla nobene dobiti, ker so vstaši zavzeli grozeč položaj tudi proti vojski, ki je bila razmerno dobro skrita in precej številna.
Bile so torej tri stotnije že drugi dan brez hrane m brez spanja. Kakor hitro so stotnije dosegle svoj cilj, že
jonalcu našega kota ter se preselila iz župnije.
Kdo je kriv ponemčevanju naše meje ? „S. N." piše: V naslednjih besedah hočemo navesti nekaj starejih vzrokov, zakaj je naš narod na meji propadel. Glavni vzrok je tisočletna duhovniška oblast nad našimi kraji. Duhovniki so gonili svojo rajo po božjih potih, a posvetni gospodje v boj. Smelo se sme trditi, da bi v teh krasnih krajih bilo domače ljudstvo trdneje, ako bi mu bili kedaj gospodovali Turjačani ali celjski grofje. Premnogo so tukaj k hitremu ponemčenju pripomogli slovenski duhovniki sami. Ko so spoznali, da je ljudstvo po večini mašnikom ne-zaupno, jeli so vsiljevati klerikalne liste; ker pa ravno radi nezaupnosti niso mogli vsiljevati svojega »Leib-journala" — »Slovenskega Gospodarja", so naročevali nemški klerikalni list »Sonnstagsbote", koji je imel do zadnjih let na meji med slovenskimi kmeti na stotine naročnikov; po nekod so ga naročali vsi kmetje, ki so znali nemško čitati. Če si takšnega moža vprašal, kdo mu je list oskrbel, dobil si vedno odgovor: »Župnik". Kjer so se privadili nemškemu čtivu, tam navadno nočejo slovenskega lista prejemati niti zastonj. — Pa obmejni klerikalni politiki so delali račun brez krčmarja. Navadili so kmeta nemškega branja, a naročniki so se le v malo slučajih navzeli »katoliškega", pač pa skoraj vedno nemško-narodnega duha. — In odkar imajo nemški agrarci svoja glasila, izginja odtod „Sonnt?gsbote" kakor kafra in na njegovo mesto stopajo agrarni list »Landbote", po nekdo celo »Marburger Zeitung" in »Štajerc." Še večje zlo, kakor prevelika strankarska strast, je bila nesposobnost večine »obmejnih delavcev." O socialnih potrebah in o pomočkih za njih rešitev niso imeli pojma; mislili so, da je narod rešen, če je kmet brezvoljen pobožnjak. Zato je slovenski kmet, ki je bil zvest pristaš svojega župnika, lazil ž njim po božjih potih, tratil po cele tedne čas na misijonih, plačeval procesije in maše zoper točo, ogenj, peronosporo, trtno uš in druge nadloge. Čakal je na božjo pomoč, toda poma-gano je bilo samo »voditeljem dobrega ljudstva". Sosednji Nemec pa dobro pozna pregovor: »Pomagaj si sam, in Bog ti pomore". Čeravno je zelo pobožen, hodi vendar rajši ogledovat vzorna posestva, — nego romarske cerkve.
a Vsi štajerski vinogradi okuženi. Štaj. namestnija je naznanila nižjeavstr., da se smatrajo sedaj vsi
štaj. vinogradi za okužene po trtni uš/. Vsled tega nameravajo sedaj zopet uvesti prost promet med štajerskimi in nižjeavstr. okuženimi vinskimi kraji.
d Za afrikanske zamorce se pehajo zadnji čas gotove krščanske duše po Slovenskem. Zamorčkom se morajo rešiti duše, da jih ne pobere bogati hudič, ki ima luknjo pod kolenom, pravijo. Opozarjamo ljudi, kadar jih bodo te babnice nadlegovale z beračenjem, da imamo Slovenci sami svoje za-morčke, namreč slovenske otroke ob jezikovni meji, kjer jih grozi narodno uničiti Nemec in Lah. Za te zbirajte, tem dajajte podpore, ker so kri naše krvi. Za afriške zamorce naj pa skrbi papež in naj ne pošilja zbiraljem darov samih odpustkov, ki ga nič ne stanejo! Ali se afriški zamorci za nas kaj brigajo ?
d Pridobivajte za napredne liste inseratov! Vse premalo skrbe naši somišljeniki za naš tisk. Tu jih klerikalci daleč, daleč prekašajo; nobene prilike ne opuste, da ne bi storili kaj za svoje časnike, ker dobro vedo, da je moč tiska danes velika in da le tista stranka napreduje, ki ima dober in dobro razširjen tisk. Navajamo danes eno samo primero, kako klerikalci skrbe za finančno stran svojih listov, ne da bi pri tem trpela njih denarnica. Nek klerikalec na Šleskem že dolga leta principijelno (načeloma) kupuje le pri firmah, ki inserirajo v klerikalnih listih in svojim zalaga-teljem tudi vsakokrat povei, da kupuje pri njih zato, ker so inserentje teh listov. Če pa ne najde v svojih listih primernih dobavateljev, poišče večjo firmo in ji sporoči, da bo kupoval pri njej,, če bo inserirala v tem in tem listu. Navadno pomaga. Od neštetih cenikov vrže židovske v koš, ostalim pa piše, da bi jih rad upošteval, če bi inserirale tam in tam. To pomaga, to je uspešna propaganda! In koliko bolj bi pomagalo, če bi več somišljenikov iz enega kraja sporočilo trgovcu, da bodo kupovali pri njem, če bi v tem ali onem listu inseriral! Finančno podpirati tisk svoje stranke ni vsakemu mogoče, te vrste propagando dela lahko vsak, saj ne velja nič druzega, ko malo odločnosti in zgovornosti, pa je vendar zelo uspešna! — Somišljeniki, posnemajte pri agitaciji za tisk naše nasprotnike in nikar ne mislite, da ste že dovolj storili, če izkoriščate časopisje v reklamne svrhe za različna društva. — Tako piše »Slov. Narod". — Podpisujemo z obema rokama.
u Še enkrat Pirštinger. Govorili smo že parkrat o tem, kako hoče de-
so jim vstaši v gostih gručah sledili, hoteč jih pregnati in zasledovati. Kaj je bilo storiti s sovražnikom tako drznim in nerazsodnim? Bilo je lahko opaziti, da ima dobro poveljstvo in da ga nekaj naravnost žene navzgor, kakor bi zdajinzdaj moral doseči razrastek. —
Ta večer, ko je bilo že temno, so napadli lovce. Bili so oddaljeni od njih često le na petnajst korakov in so se zadirali nanje. Često so streljali na mesta, odkor so se slišali smešeči klici, a zaman. Sovražnik je bil dobro skrit in je ponavljal svoj zasmeh tem glasneje.
Najhujše je bilo za ranjence. Ni bilo vode, da bi se jih moglo obvezati. Kakor je bilo mogoče, so jih odvlekli navzad k tretji stotniji, in tu jim je bila podeljena pomoč za silo. Rane so se jim vžigale, žeja jih je mučila, a tovariši so se mogli le molče na nje ozirati.
Vsa teža krutega položaja je ležala na prvi stotniji. Ta je zasedla konce razrastka in se krila za kamenjem,
ki ga je navalila pred sebe. Tako kriti so ležali vojaki na zemlji že dve noči in dva dni. Na menjavo z ostalimi stotnijami ni bilo niti misliti. Sovražnik bi bil izrabil to priliko in bi se bil polastil razrastka. Bilo ga je mnogo in vojska bi bila morala pri vsi poslušnosti poginiti.
Bojevali so se torej sami. A bojevali so se jako radi. Silil jih je k temu vzgled stotnika, ki je ž njimi bedel, ž njimi prenašal glad, nevarnosti in muke. Videli so, da se ne boji, da je miren in enako strog in vendar tudi ljubezniv kakor prej. Trudili so se torej si pridobiti njegovo zadovoljnost. V noči, ko je sovražnik neprestano poskušal in se prepričeval, ali vojska bedi, ie pazil drug na drugega, da bi ne zaspali. Kakor hitro je kateremu v utrujenosti začela kloniti glava in je počel dremati, že ga je sunil tovariš, stresel ga, dotaknil se z nogo njegove noge in že je zaspanec otresel vso zaspanost in krepkeje prijel za puško.
Dalje prihodnjič
želni odbor vtihotapiti Pirštingerja, ki je svoj čas s pasjim bičem pretepal Slovence, za potovalnega učitelja na Belletovo mesto. Opozarjamo deželni odbor, da Pirštinger nima niti predpisanih skušenj, ampak ima samo mariborsko vinorejsko in sadjarsko šolo. On zato ne sme biti imenovan! Mogoče je pa celo — pri nas je vse mogoče! — da se bo deželni odbor skliceval na nek članek Pirštingerjev, ki smo ga priobčili tudi mu v „Nar. Listu" št. 36. Na podlagi tega menda hočejo pokazati — in je to menda bil tudi namen Pirštingerja, ko nam je članek uposlal! — da Pirštinger zna dobro slovenski. Gospodje bi se zmotili, če bi to mislili. Članek jo bil spisan v takem jeziku (slovenščini bi storili veliko krivico, ako bi rekli, da je bil pisan slovenski!), da smo ga morali šele na — slovenščino prestaviti! Gospodje pri deželnem odboru menda vendar niso na glavo padli, da bi iz priprostega kratkega sestavka, kakoršnega je zmožen vsak absolvent enolotne kmetijske šole, sklepali na zmožnost ali nezmožnost za tako odgovornosti polno mesto!
Starši slovenskih otroki Ljubljanski župan Ivan Hribar je izdal na ljubljansko prebivalstvo oklic glede vpisovanja otrok v slovenske šole. V kolikor ta oklic velja tudi za nas, ga tu ponatisknjemo. Ljubljanski župan pravi med drugim slovenskim starišem: „Te dni vpišete svoje otroke v šolo. S tem činom odločite bodočo usodo svojih otrok, ki postanejo po Vaši zaslugi koristni člani človeške družbe in dobri rodoljubi ali pa po Vaši krivdi brezznačajni brezdomovinci. Ohranite svoje otroke slovenski domovini, slovenskemu Jeziku in slovenskemu — narodu s tem, da vpi-iete svoje deklice in dečke v slovenske — šole! Ne odtujujte svojih otrok jezika, ki nam je najkrasnejši in najsvetejši! Ne množite števila odpadnikov, ki so največji škodljivci našega milega naroda!" Temu rodoljubnemu pozivu nimamo pristavljati nič drugega kot to, da naj se ravnajo po njem vsi spodnještajerski slovenski stariši, katerim hočejo Nemci in nemškutaiji njih otroke v šulferajnskih in drugih nemških šolah oropati slovenskega jezika! — Slovenski otroci spadajo samo v slovenske šole in nikamor dpugam !
Za poslanski mandat Hansa Woschnagga se zdaj pulijo razni pristni Nemci Ambrožič, Pevec, Cankar itd. Ta revščina v nemškem taboru, da ne morejo dobiti niti enega pristnega Nemca za kandidata, je res srašna. Vedno bolj jasno je: vse spodnje-štajersko nemštvo — sami odpadniki, sinovi slovenskih staršev!
Narodno zbirko priredi zopet klub slovenskih naprednih akademikov v Celju dne 20. septembra, na dan narodnih mučenikov, po celem Spod. Štajerskem.
Severni tečaj, t. j. najbolj severno točko zemlje, je dosegel Amerikanec dr. Cook (Kuk). Koliko ljudi se je že podalo na to nevarno pot. Konečno se je posrečilo. Oglasil pa se je sedaj še neki drugi Amerikanec Peary (Piri), ki pravi, da je on našel severni tečaj in ne Kuk.
Slavnostni teden „Zveze narodnih društev". Z včerajšnjim dnem se je pričel poučni tečaj »Zveze narodnih društev«. Sinoči je bila predstava A. Peskove igre »Slepa ljubezen«. Ob precej obili udeležbi je prav lepo uspela. Danes, jutri in v soboto se
vrše znanstvena predavanja. Danes zvečer je v Sokolskem doma v Gaberju pri Celju ustanovitev Ciril-Metodove podružnice. V nedeljo dopoldne je v Sokolskem domu ustanovitev pokrajinske zveze vseh štajerskih podružnic Ciril-Metodove družbe. Popoldne velikanska narodna slavnost v vseh prostorih Narodnega doma v Celju.
„Straža" in „Slov. Gosp." sta iznašla zadnji čas strašen top, s katerim streljata sedaj na nar. stranko; lažeta prav po katoliško, da se je narodna stranka hotela dati podkupiti od Woschnagga. Prinesli bomo prihodnjič na to lumparijo odgovor, v katerem bomo dokazali vso pokvarjenost naše klerikalne bande, ki je vse to uprizorila, da bi nas mogla sumničiti, in s katerim bomo lopovskim lažnikom pri mariborskih cunjah zavezali gobce.
d Ptujsko Sudmarkino glasilo „Štajerc" je v zadnji številki udaril na veliki boben, naj slovenski stariši pošiljajo otroke v nemške šole. Pa še Linhart včasi taji, da bi bil „Štajerc" vzdrževan od nemškega „Schulvereina" in „Siidmarke".
o Zveza štajerskih kmetijskih zadrug priredi jeseni ob priliki jesenskega sejma v Gradcu veliko razstavo štaj. sadja in vina iz vseh delov dežele. Obenem se bodo točila razna vina, da se obiskovalci prepričajo o dobroti štajerskih vin. — Ob tej priliki znova opozarjamo slovenske poklicane činitelje na lepo misel skupne večje slov. gospod, razstave na Spod. Štajerskem ali pa vsaj na prireditev okrajnih razstav, ozir. vinskih sejmov itd. Mi vse premalo storimo za izvoz svojih pridelkov — mešetarijo navadno z njimi Nemci in vtaknejo tudi lepe dobičke v žep. Pa saj govorimo na gluha ušesa!
u Nemci so nepojmljivi. Pred nekoliko dnevi so vsi nemški listi pozivali stariše v „ogroženih krajih", da naj pošljejo svojo deco samo v nemške šole. Popolnoma pravilno so trdili, da se je možno detetu učiti samo na podlagi nemškega, ali bolje, materinega jezika. Sedaj pa, ko Slovenci in Italijani zahtevajo za svoj narod isto, se Nemci rogajo „domišljavemu" početju in imenujejo to slepo sovražtvo napram Nemcem.
„To smo hoteli vnaprej povedati"! Ko se je lani 13. sept. priredila v Ptuju skupščina Ciril-Metodove družbe in z njo združena veselica, kakor smo jih Slovenci že na tisoče imeli po mestih, trgih in vaseh, so nemški časopisi in v lepi družbi ž njimi „Štajerc" zagnali silen krik: Slovenci hočejo izzivati, Slovenci dražijo nemške meščane . . . Če pride do česa, so rekli, bodo Slovenci krivi itd. In kaj je bilo? Slovenci so prišli mirno, ne da bi koga izzivali, v Ptuj, na kolodvoru pa jih je čakala par sto oseb broječa nemška drhal... Kaj je bilo potem, je itak znano ... Sedaj 12. t. m. hočejo ptujski Slovenci zopet prirediti veselico, in glej, zopet nemški listi hujskajo na drzen način in še bolj drzno hujska „Štajerc", ki naravnost naznanja, da se bo letos 'zgodilo isto kakor lani. „To smo hoteli vnaprej povedati"! pravi nazadnje. Dobro, da vemo! Samo seveda: Slovenci, ki bodo mirno prišli na veselico, ti so odgovorni za vse! In če tfemška drhal Slovence do smrti pobija, kaj za to? Slovenci so vseeno krivi, če tuji kupci v kraje, kjer so takšni nemški divjaki, več ne pridejo. To je vsa Linhartova modrost! Res, vidi se vedno bolj, da so mu začeli možgani vodeneti!
Narodno učiteljstvo stoji na straži za naše narodne pravice, čeravno mu „Straža" v svojem uvodnem članku z dne 27. avg. t. 1. štev. 101. predba-civa, da ničesar ne stori za obrambno delo. Kdor pozna delovanje našega narodnega učiteljstva sedaj in delovanje duhovništva pred leti, ta se mora v resnici čuditi, kako je mogoče, da se drznejo klerikalni lističi nakopičiti tako
gorostasne neresnice. Naša slovenska zgodovina ve, da je večina Štajerske in Koroške — o Tirolski in Solnograški niti nočem govoriti — spadala pod Solnograško nadškofijo ia da je bila ta nadškofi.,a pred leti do polovice izključno slovenska. Toda nikjer se slovenska narodnost ni tako zanemarjala in teptala, kakor ravno pod solnograš-kim nadškofom, ki ima velikanske zasluge pri Nemcih, kajti samo njemu se imajo zahvaliti, da se je skrčila slovenska meja do tje, kamor še sega sedaj. To je bilo sistematično ponem-čevanje slovenskih dežela od strani rimskega duhovništva. Z vsemi mogočimi sredstvi se je delalo na „umor" slovenske narodnosti in samo skrajni žilavosti slovenskega naroda se je zahvaliti, da se mi, ki še se čutimo Slovence na Štajerskem in Koroškem nismo uklonili nemškemu jarmu. Dve tretjini naroda pa je izginilo v teku stoletij pod ogromnim pritiskom Rima v nemškem žrelu. Te zgodovinske resnice ne more utajiti nikdo in niti „Straža" ne more reči, da bi že ti stokrat narodno mlačno učiteljstvo delalo zgago na narodnem polju, ker še učiteljstva ni bilo in so bili — žalibog — samo duhovniki edini učitelji naroda. Ko bi takrat „vcepili deci narodno zavest in mu vneli narodno navdnšenje", potem še bi vsa Koroška bila danes naše ozemlje in imeli bi le malo odpadnikov. Toda cerkev, duhovništvo je popolnoma zanemarjalo narodno vzgojo, čeravno bi bila poklicana zato. Samo danes, ko je narodno učiteljstvo prišlo na površje ter je začelo buditi narodni čut med ljudstvom, in se duhovniki pri svojih skoraj bi rekel umazanih špekulacijah ne morejo več izogniti probujajoči se narodni zavesti — sedaj so začeli pov-darjati tudi narodno struno. Prej jim je bila narodnost deveta briga in še sedaj jim je samo — molzna krava. Zato radi verjamemo, „da se vam za ,res studi liberalno učiteljstvo, v kojega taboru je pretežna večina slovenskih učiteljev in učiteljic". Naše narodno učiteljstvo stoji na straži komaj 20 let in vi se že repenčite, pustite ga še 20 let in vi boste — utihnili.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
CcljsKi oKraj.
c Št. Jur ob juž. žel. Kakor že vsem znano uči Lintekov Francek nekaj „krščansko-katoliških" fantičev na tamburice ais geis fis cis itd. Zvečer ob 11—V2I2 h se neha tam tisto vpitje, potem pa gredo fantički, z njimi vred Francek, ter se derejo po trgu kakor žerjavi. — Pa to še ni vse. Ti mlečnjaki grejo na vsoko okno, kjer spi kakšna dekla, ter tolčejo, da se sliši daleč na okrog. — G. Žgank, ali tukaj so vam oči in ušesa zavezana ? Sicer pa o tem še pride več. — Sedaj pa še Linteku posebej: Fantič, ti sine smeš domišljati, da, če te kak časnik raztrga, te smatramo za kako nam škodljivo politično osebo. Ej bratec domišljija je lepa stvar. Vedi pa, da prav dobro vemo, kako se moraš klanjati Žganku, župniku in Sedlarki ali Satlerci ker sicer bi ti rekli: adijo, fant, odkoder si prišel. — Torej kar storiš, to moraš. — Smešno bi torej bilo, da bi te smatrali morda za „po-litika!" Tvoja dela predočujemo javnosti le, ker si podpredsednik zveze klerikalne" mladine in kot takšen največji porednež in velik otročaj. Naj vidi ljudstvo, kakšno ime zasluži ta zveza.
Napredni mladenič.
— Narodno slavje v Petrovčah
Sijajna je bila nedeljska prireditev najmlajše hčerke Ciril-Metodove družbe, mlade podružnice v Petrovčah, ki pa je po izreku potovalnega učitelja g. Ivana Prekoršeka ena najmočnejših in najdelavnejših na Štajerskem. Podružnica se je ustanovila 5. t. m. pred veliko narodno slavnostjo in je izvoljen za predsednika posestnik Franc Lešer. Slavnosti, ki se je vršila na velikem prijaznem vrtu g. Ježovnika, se je udeležila ogromna množica ljudstva nele iz Petrovč, ampak tudi iz vseh sosednih krajev, Žalca, <3riž, Gotovelj, Liboj, Št. Petra, Št. Pavla itd. Iz Celja je bilo slovenskih gostov gotovo nad 100. Navzoča sta bila državni poslanec g. Franjo Roblek in deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. Sokoli so prišli iz Celja, iz Žalca, iz Šoštanja in drugod. Telovadilo je do 50 Sokolov. Celjski Sokol je prikorakal peš iz Celja in je bil pri prihodu v Petrovče navdušeno sprejet od domačinov in drugih. Žalski Sokol mu je šel precej pota nasproti. 'V imenu celjskega Sokola se je zahvalil na sprejemu starosta brat dr. Gvidon Sernec in izvajal med drugim: ^Napadajo nas naši narodni sovragi, nemškutarji, in to nam je v ponos. Vidijo namreč v nas mogočno slovensko organizacijo, oviro nemškutarskih nakan. Obrekujejo in blatijo nas pa tudi naši lastni rojaki, klerikalci, kar nas gotovo boli. Značilno je, da je zakotni list „Deutsche Wacht" v Celju, glasilo naše nemškutarije, objavilo cel članek klerikalnega glasila „Slovenec", kjer se Sokole blati na ostuden način in na koncu pristavilo: „Mi se popolnoma strinjamo z mnenjem Slovenca glede Sokolov, ker mi poznamo to druhal". Tako pomagajo tako-zvani klerikalni narodnjaki nemšku-tar j em v bo ju zoper Sokolstvo. Nasprotniki nam očitajo, da smo pijanci, nenravneži, suroveži in ostudni ljudje v vsakem oziru. Predbacivajo nam torej ravno take grde lastnosti, proti katerim se mi v prvi vrsti bojujemo, katere mi želimo iztrebiti... Najlepši dokaz za to, da ima naša organizacija zdravo jedro, je to, da skušajo klerikalci do pičice posnemati Sokola s svojo organizacijo, takozvanim „Orlom". Vzeli so nam notranjo ustrojstvo, povelje, znake, geslo, itd. celo obleko. Če bi bili tako zavrženi, nas ne bi tako po opičje posnemali. Mi Sokoli pa bodemo nadaljevali započeto pot brez ozira na desno in levo in zagotavljamo Vas, da ne bodemo popreje mirovali, dokler ne preprežemo cele Slovenije z našimi sokolskimi društvi, katera bodo branila kot hrabra slovenska armada našo domačo grudo in naš rod". — Končal je: „Po končanem oficijelnem delu se bodo Sokoli pomešali med Vas. Sklene se naj tesno prijateljstvo med nami in Vami, ker se bodemo gotovo še medsebojno potrebovali v boju za naše pravice. — Od nekdaj je slovela naša savinjska dolina in biser njen so Petrovče! Da bi se ta biser ohranil tako narodno čist in neskaljen, kot je bil dosedaj, je naša goreča želja. Bog živi slovenske Petrovče! Na zdar!" — Na to se je kmalu pričela slavnost s pevskimi in godbenimi točkami, s telovadbo in govori. Nastopil je mladi pevski zbor petrovški, sestoječ skoro iz samih kmečkih fantov, zapel več pesmi ter očaral občinstvo. V raznih šotorih se je dobilo vse, česar si si poželel. Obče veselje in neprisiljena zabava je vladala po prostranem vrtu, ki je bil nabito poln. Proti večeru so prihajali trumoma petrovški kmečki korenjaki s svojimi družinami. Klerikalni manever, da bi se slavnost onemogočila. se je sijajno ponesrečil. Klerikalci so namreč napravili v Pernovem protislavnost in na 3 vozeh so odpeljali nekatere nezavedneže iz Petrovx
a gor. Pošteni Petrovčani in posebno gostje od drngod so se zgražali nad tako neznačajonstjo. Sklenemo s tem, da lahko z veseljem konštatiramo: Prva večja narodna prireditev v krasnih Petrovčah je uspela sijajno vkljub vsem protiagitacijam in zahrbtnostim in vrli Savinčani so včeraj zopet pokazali, da lahko vedno zidamo na njih samozavest in odločnost.
z Ravnatelj Teutschert baje izstopi iz Trboveljske premogarske družbe in gre v pokoj. Naslednik še ni znan.
o Javna telovadba v Hrastniku.
V nedeljo dne 12. t. m. priredijo trbo-, veljski in zagorski »Sokol" s hrastni-škim odsekom pri g. Logerju v Hrastniku javno telovadbo. Tem sokolom se pridružijo, kakor čujemo, tudi mnogi iz Ljubljane, Krškega, Brežic in drugod, tako, da obeta biti nastop kar najimpozantnejši. Dohod v Hrastnik ob 1"29 in 216 popoldne. Začetek telovadbe ob 3. uri. Pri telovadbi in njej sledeči ljudski veselici sodeluje si. trboveljska godba pod vodstvom g. Pav-liča. Sokoli, Slovenci! Znane so vam razmere in to poznanje bo vas, ki ste zavedno narodni, gnalo 12. t. m. v Hrastnik na pomoč svojim bratom. — Naši nemčurji prirede menda nalašč isti dan šulferajnsko slavnost, za katero že silno bobnajo. Čuje se, da pride veliko število spodnještajerskih nem-škutarjev reševat hrastniško »nemštvo". Celo turnerje bomo imeli priliko občudovati. No, slovenski Hrastnik jih še ni videl. — Bratje. Slovenci, v pomoč Hrastniku. Na zdar!
Sv. Jurij ob j. ž. Duhovniški list „Slovenec" piše: »Največje zasluge za porod Šentjurskih oslov (pardon orlov) ima g. Žgank, ki so ga navdušeni volili za predsednika —: O, gromska pištola, kaj takega pa še ni bilo v Št. Jurju, kar smo zadnjo čunko za rep vlekli. To je pa presmešno. Pa veselja ne bo konca, dokler ga ne bomo gledali gor na drogu. Še Bogovi ga pridejo gledat iz nebes. Počasi bo še res prišlo: Žličar na prižnico, Žgank pa na drog, in domovina bo rešena vseh nadlog. — Torej namesto klerikalne mlekarne — čuk! Tudi »gospodarsko" delo!
Ponikva ob j. ž. (Terezija Z d o i š e k f). Dne 1. tm. je preminula posestnica in gostilničarka Terezija Zdolšek, soproga našega vrlega somišljenika g. Ivana Zdolšeka. Pokojnica je bila rojena Škerbečeva iz Podsrede, kjer še danes živi njen oče, posestnik Anton Škerbec. Nenadno je pokojnica nas zapustila in njen pogreb 3. tm. je pokazal, kako vsestransko je bila priljubljena. Iz vseh različnih krajev se je udeležilo pogreba nad 600 ljudi, in sprevod so vodili 3 duhovniki. Pokojnica je bila znana daleč naokoli kot skladateljica domačih narodnih pesmi in pravljic. Mnogokrat je bila botra, in daleč naokoli je znana in nepozabna kot velika dobrotnica ubogih. V političnih bojih je stala zvesto ob strani svojega moža kot vrla narodnjakinja in naprednjakinja. Ganljivo je bilo videti, kako stf ji položili v grob njeno pred 3 leti umrlo hčerkico Miciko, ki je umrla 14. febr. 1906 stara 8 mescev. Mati je hčerkico silno ljubila in vedno še v zadnjem trenutku, si je želela, naj ' bi skupno počivale. Pred smrtjo se ji je večkrat sanjalo, kako je prišla k njej mala Micika v snežnobeli oblekici in jo klicala in vabila, naj se lepo obleče in naj gre ž njo, da ima že za obe pripravljen prostor. Želja se ji je izpolnila; ljubeči soprog in oče je izpo-sloval, da so Miciko baš 3. tm. izkopali in jo skupno z mamico položili v grob. Naj obe v miru počivata in uživata večno ljubezen. Pokojnica je zapustila žalujočega soproga in 7 let starega sinčka. Večni ji mir!
Braslovče. Braslovško gasilno društvo priredi drugo nedeljo 19. t. m. veselico pri g. Anton Plaskanu. Če bo slabo vreme, se vrši veselica v prostorih g. Plaskana. Na sporedu je: Srečolov, šaljiva pošta, streljanje na dobitke in drugi zabavni prizori. Sodeluje tudi reška godba. Vstopnina je prosta. Čisti dobiček je namenjen za napravo raznega potrebnega orodja pri požarni brambi. Razna društva v bližini se prosijo, da na ta dan ne prirejajo veselic.
a Celje - Gaberje. V nedeljo se je lahko vsak nepristranski opazovalec prepričal, kako velikanski razloček je med celjskim mestom in celjsko okolico. Trije redarji in nekaj orožnikov je lahko vzdržalo red v okolici. Kak lep red bi lahko tudi vladal v mestu, ako bi le bilo malo dobre volje. Prej ne bode celjska fakinaža mirovala, dokler ne bode policija podržavljena. Lani je bil Nemcem povod, da so mirne Slovence v Ptuju, Mariboru in Celju pretepali, ta, da hočejo varovati nemški značaj teh mest in da posebno ne morejo trpeti skupščine družbe Cirila in Metoda v teh mestih. Toda to je bil samo pesek v oči. Napadali so Slovence samo iz golega narodnega sovraštva, iz same ošabnosti in ker jim manjka vsak čut dostojnosti in olike. Da je bil imenovani vzrok samo izmišljen, dokazuje se sedaj dan na dan. Zakaj pa napadajo Slovence celo tedaj, če niti v celjskem mestu veselic ne prirejajo, marveč se samo vračajo iz kake veselice v celjski okolici. Mi se tolažimo, ker vemo, da so to samo besni izbruhi stranke, ki mora in ki hoče svojo življensko moč kazati svetu na ta način.
Nova Ciril-Metodova podružnica v Gaberju pri Celju. V četrtek, dne 9. septembra ob osmih zvečer se vrši v »Sokolskem domu" ustanovni občni zbor te najmlajše naše narodne organizacije, ki bo zbirala in utrjevala v tej važni postojanki narodno zavest in narodno odporno silo. Gaberški Slovenci in Slovenke, pridite v velikem številu in pristopajte k novi podružnici.
z Spomlad je spet! Gospod ar. J. Karlovšek nam je poslal s Sloma pri Ponikvi jablanji cvet.
o Obrtniki in trgovci laškega okraja! Volitev volilnih mož (24) za pridobninsko komisijo se vrši v četrtem volilnem razredu 14. sept. v uradu c. k. ■ davkarije. Voli se samo dopoldne. Po dogovoru so se postavili sledeči gg. kandidati: Grebene Franc, klepar, Trbovlje; Mahkovec Josip, trgovec, Trbovlje; Berger Ivan, čevljar, Trbovlje; Pungerčar Franc, krojač, Trbovlje; Pinterič Niko, krojač, Trbovlje; Goropevšek Josip, gostilničar, Trbovlje; Kukenberg Andrej, čevljar, Trbovlje; Žak Eranc, urar, Trbovlje; Meke Janez, trgovec, Hrastnik; Bauernheim Peter, mizar, Hrastnik; Dr. Žižek Branko, zdravnik, Hrastnik; Gričar Martin, gostilničar, Hrastnik (Plesko); Pust Martin, gostilničar, Hrastnik (Plesko); Brinar Anton, gostilničar, Dol; Štefan-čič Anton, krojač, Dol; Draklar Ant., gostilničar, Dol; Kos Maks, trgovec z vinom, Laško; Časi Franc, trgovec, Laško; Zupane Blaž, brivec, Laško; Pirnat Konrad, krojač, Laško; Krajnc Miha, tkalec, Laško; Volk Ignacij, urar, Laško; Vrečko Josip, čevljar, Laško; Cerovšek Jakob, miinar, Laško, (Rečica). — Kdor še ni dal podpisane legitimacije in glasovnice gg. nabirate-ljem, naj to nemudoma stori, ali pošlje oboje najkasneje 13. sept. na c. kr. davčni urad v Laški trg.
o Slavnost 12. t. m. obeta biti nekaj v resnici velikanskega. Vrši se po vseh prostorih celjskega Narodnega doma. Nastopijo razna pevska društva in tamburaški zbori ter dve godbi. Od
5. ure naprej je v dvorani velezani-miv vspored: Šaljiva enodejanka »Na mostu". Nastop znanega tenorista g. Ašiča, nastop dunajskega in celjskega kvarteta, amorete, »Gos na goslih", hu-moristični živalski kvartet, otroški ba-et, nastop najslavnejših slovenskih atletov itd. itd. Razun tega poseben varijete z najboljšimi močmi. Muzej. Kranjska gostilna itd. Zanimanje za prireditev je jako veliko!
u Požar v Gaberju. 3. t. m. je pogorela v Gaberju sušilnica za hmelj, last gospe dr. Dečkove.
i Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadruga v Celju, je prejela meseca avgusta hran. vlog K 49.487 91 vrnjenih posojil K 17.89264 in na obrestih od zadružnikov K 2,142'41; posojil je izplačala zadružnikom meseca avgusta 1.1. K 29.298'—. Do konca meseca avgusta 1.1. je imela ta zadruga prejemkov K 520.777 88 izdatkov pa K 517.752'46 toraj je znašal denarni promet K 1,036.530"34. Vseh hranilnih vlog v tem letu je bilo K 345.524 57; posojil se je vrnilo K 100.833 08; na obrokih so vplačali zadružniki K 14.693'99 —. Posojil se je izplačalo K 187.056 30; naložilo pa se je in vlog izplačalo K 251.14916. Iz teh-le podatkov se lahko sklepa, kako blagodejno vpliva neprostovoljna reklama klerikalnih časopisov, katerim je ta zadruga trn v peti. Le naj še pišejo o stanju posojilnic v Brežicah, v Slovenski Bistrici iu f f f ^Lastnega doma v Celju" uspeh ne bode izostal; toda ker vam ljudstvo ne more verjeti, bode ta uspeh ravno v prid navedenim zavodom.
o Frischaufov dom na Okrešlju je letos zelo dobro obiskovan. Dozdaj je bilo že v njem nad 350 turistov. Dne 25. in 26. avg. je bival tu tudi prof. Frischauf, ki je potem šel čez kamniško sedlo in Bistriško dolino v Kamnik. Vsi turisti (tudi nemški) hvalijo kočo in postrežbo. — Tudi Kocbekovo kočo pod Ojstrico je letos že okoli 80 turistov.
c Polzela. Veselica prostovoljne požarne brambe se vrši 12. septembra v prostorih g. Cimpermana. Na vspo-redu sta dve igri, prosta zabava, šaljiva pošta in še marsikaj zabavnega, pri veselici svira oddelek šoštanj ske narodne godbe. K obilni udeležbi vabi odbor.
v Šinarski okrajni zastop je za
leto 1909/10 ustanovil 3 štipendije, ki se imajo podeliti 3 gojencem kmetijske šole v Št. Jurju, ki so v okraju Šmarje doma — tudi je določil 100 K kot prispevek k stroškom razstave, spodnje-štajerske govedi, ki jo letos jeseni priredi štajarska kmetijska družba v Gradcu. Priprave za to razstavo so dognale, da bo razstavljeni materijal boljši, nego je bil oni pri jednakih razstavah za srednje in gornje Štajersko.
v Iz Dobrne poroča »Marb. Zeit.", da nameravajo Slovenci s kranjskega kupiti graščino gospe pl. Haider na Dobrni.
o Drž. poslanec Roblek in hmeljarji. — Mi smo imeli že mnogokrat priliko povdarjati, koliko truda je imel dež. posl. Roblek, da je izposloval k provenijenčnemu zakonu za hmeljarje ugodne izvršilne naredbe. Vkljub temu trdi posl. Korošec (kateremu smo sicer že mnogokrat dokazali laži), da Roblek za hmeljarje ni ničesar storil. Molči pa, da je on sodeloval pri pogubnem provenijenč-n e m zakonu, za kar je dobil decembra 1906 v Žalcu sramotno nezaupnico, molči pa tudi o tem, kaj je on z drugimi farov-škimi poslanci storil za hmeljarje ? Da Terglav ne more in ne zna ničesar storiti, tega temu duševnemu revčku niti ne zamerimo.
v V Grižah smo po dolgem cin-canju vendar dobil župana. Naprednjaki smo pričakovali, da bo klerikalna večina gotovo posadila zopet na županski stolec dosedanjega razsodnega in
vsem strankam pravičnega župana g. Al. Šulerja. A lastni somišljeniki so ga vrgli, kakor so ga s predsedniškega mesta pri bralnem društvu na župni-kovo komando in izvolili za župana zagrizenega zvezarja g. Št. Pikla, gostilničarja v Grižah. Upamo, da bo tudi ta županoval pravično na lastno pest, pa brez ženske pomoči.
v Iz Griž se nam poroča: V ponedeljek 30. avgusta smo pokopali daleč na okrog znanega posestmika in bivšega tovarnarja g. Jakoba Janežiča, ki je umrl v soboto 28. avgusta v 82. 1. svoje debe. Z lastno pridnostjo iu zlasti pri rudosledbi si je pripravil zelo lepo premoženje. Bil je skoz in skoz navdušen in napreden Slovenec, v prejšnjih letih celo kot župan in kot krajni šol. ogleda do smrti velik prijatelj šole. Rad je pripovedoval, kako ga je v 1. 1848. neki Čeh navdušil za njegov ma-terni jezik, z vnemo pa je razkladal o slovenski in hrvatski zgodovini. Vrlega moža ohranemo v blagem spominu. N. v m. p.!
„Sokolski dan" v Št.. Jurju ob juž. žel. Srce igra človeku od samega veselja ako imaš priliko biti deležen tako krasne ter živahne, z eno besedo, dobro uspele sokolske slavnosti kakor je bila v nedeljo, dne 22. avgusta v Št. Jurju. Marsikateri bi si mislil, v Št. Jurju danes kaj tacega ni več mogoče, ker so vendar tako silno napete razmere. Res je sicer to, da so že hoteli pokazati vladajoči krogi svojo moč, a dobili so zaušnico, ki jim bo šumela dolgo po ušesih, ker kljub vsej protiagitaciji je prišlo ljudstva skupaj veliko nad 2000, ki je odčudo-valo in izrazilo priznanjei nad taKo vrlim nastopom čilih naprecinjakov Sokolov. Veselo je moralo bSti vsakemu pri srcu, ko je govornik brat Stibler ponavljal pomenljive besede: V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina. Pri slavoloku v spodnjem trgu, kjer se je bliščal napis: »Buditeiji naroda srčno pozdravljeni." je v jedrnatih besedah pozdravil brate Sokole vrl naprednjak Jožef Podgoršek v imenu spodnjega trškega razumnišitva in okoliških naprednjakov, na kar je odzdravili starosta Žalskega sokola brat Ku-nej, kateri je izrazil veselje, da se kmetje zanimajo za sokolsko gibanje. Pri slavoloku na veseličnem prostoru z napisom »Na zdar" je pozdravila Sokole gdč. Malči Nendl-ova„ Odzdravil je načelnik Celjskega Sokola brat Smertnik, ki je orisal veliki pomen Sokola. In telovadba, ki je res nekaj umetnega, je izpadla na občno začudenje vsega občinstva nad vse krasno. Kajti vaje, ki so jih izvajali razni telovadci, so bile r£s vratolomne. — Z bornim ploskanjem je občinstvo poka- f zalo vrlim, gibčnim soKolom toplo priznanje. Šotori na veseličnem prostoru so nam nudili vse, kar ti je srce poželelo. Vrle trške gospodične in kmečka dekleta so ti z veselim obra:zom ponujala za mal denar, kar se Le na večjih slavnostih more pokazati. Med celo slavnostjo so pokali topiči. Na vseh koncih, kamor si prišel, petje in veselo kramljanje, po kratkih presledkih pa zopet godba. Po plesišču so mrgoleli veseli mladi parčki. Vse se je spoznavalo in navduševalo med seboj. Bil je dan ki ostane v spominu vsakemu, kdor ga je imel priliko uživati. In Ti mladi Št. Jurski Sokol, odprl si si pot v veselo bodočnost!
a V Štorah se vendarle sedaj ustanovi orožniška postaja. S tem se bodo tamošnje varnostne razmere zdatno zboljšale.
5loVenjegra$Hi okraj.
Šmartno ob Paki. Pri nas si
bomo zapeli včasi te-le pesemeo: »Pri nas že ajda cveti — organist se veseli — žakelj pripravlja — pa petlat gre. — Pri nas že grozdje*zori — organist se veseli — brento pripravlja — pa petlat gre. — Amen!!
a Javno vprašanje na glavarstvo Slovenjigradec. Več davkoplačevalcev se pogovarja, kako je to, da se v Velenju uradne listine, kakor živinski potni listi itd. od strani županove žene
Suši Skaza podpisujejo. Župan je v uradnih poslih redkokedaj za dobiti. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo Slovenjigradec ali je dovoljeno tako početje? Drugo pot pa bomo, če se to ne ostavi, prinesli stvari, radi kterih se boste čudili.
v Iz Šmartnega pri Slov. Gradcn. Našega vrlega somišljenika, g. Ferdinanda Kaca, je tekom par dr.i zapored zadela bridka izguba. Dne 30. mm. mu je umrla hčerka Mirica v starosti 4 mescev, dne 2. sept. pa mu j« umrl sinček Pepček v starosti 1 in pol leta. G. Ferdinandu Kacu in njegovi soprogi Mariji naše iskreno sožalje!
a Iz šoštanjskega okraja. Tukajšnji okrajni odbor je po zaslugi naših klerikalcev popolnoma v rokah nemških klerikalcev. Šoštanjski leder-baron Woschnagg pa velenjski Ada-movich odločujeta v njem brezpogojno. Prvega javnost že tako dovolj pozna, o drugem pa zadostuje, ako se pove, da slovenski prav malo zna, njegova deca pa prav nič. Pri odborovih sejah se samo nemški govori, tako da so kmečki udi zaradi te razvade zelo ne-voljni. Ta odbor je sedaj 30.000 K dolžan. Ker se za neproduktivne stvari razsipava. Tako se tamkaj v velenjskem trgu jako mal kos ceste prestavlja in sicer brez vsake potrebe; in akoravno je to le stvar velenjske občine, nikakor pa ne okraja, se to vendar na okrajne stroške del?. Dobiček od tega imajo pa samo Siidmar-markovci, na primer nemškoklerikalni Bizjak, ki od okraja za velenjski občini odstopljen svet, dobi izplačano ceno, ki bi bila mogoča, pa ne v Velenju. „Siidmarkin" potovalni učitelj Pochlatko je nedavno Velenjčane tukaj zagotovil, da bo Velenje v 10 letih gotovo nemško. To in druga znamenja kažejo, da se hoče v Velenju nemško kolonijo naseliti, saj je Bizjak že nemškega peka in nemškega brivca semkaj spravil. Tudi za tobaktrafikantinjo je 3temko vrival, kar mu je pa spodletelo. Vidi se, da je navedena okrajna akcija le v prilog „Siidmarke" in nemštva. Vi klerikalci pa, ki ste okrajni odbor VVoschnaggovcem v roke spravili, bi radi na eni strani ,.Sudmarkino" delovanje preprečili, na drugi strani jim pa od istih ljudi sugerirani, najvažnejše postojanke slepo izročite! Ni vera v nevarnosti, kakor po nepotrebnem kričite: kadar bo pa „Siidmarka" z Vašo pomočjo našo narodnost uničila, potem se boste še le v svoje presenečenje prepričali, da bo vera na vrsto prišla.
v Iz Šmartna ob Paki. V nedeljo, dne 29. avg. je predaval tu g. dr. Dampret, živinozdravnik v Braslovčah, o svinjereji. G. predavatelj je v kratkih in jedrnatih besedah, prepletenih s čistim humorjem in praktičnimi slučaji, orisal razvoj tukajšnjega plemena svinj, opozaVjal na njegove dobre in slabe lastnosti in posebno povdarjal, kakšne morajo biti telesno plemenske svinje, kako .^e z njimi ravnati in v katerem letnem času se jih sme plemeniti, da doprinesejo pričakovano korist. Nadalje je razpravljal o svinjskih hlevih, kako se morajo urediti, da služijo za zdravo prebivališče istim domačim živalim, o katerih ljudje mislijo, da morajo, ker so pač ravno samo svinje, biti večkrat v res prav »svinjskih" hlevih. To pa tolikokrat provzroči bolezni, zlasti v poletni vročini kužno bolezen — ru-dečico, katera je ravno letos v tukajšnjem okraju zahtevala toliko žrtev. Da se ta bolezen omeji in slednji! zatre, je treba v prvi vrsti zboljšati hleve, svinje pa storiti proti tej bolezni neobčutljive s tem, da se jih pusti v poletnem času po živinozdravniku „ cepiti". To morajo storiti pa vsi posestniki svinj, ker je bolezen nalezljiva in se samo na ta način more omejiti. O
gospodu živinozdravniku smo bili vsi ene misli, da nam je povedal mnogo koristnega za naš okraj in le želeli bi, da bi nas še prišel večkrat s svojim strokovnjaškim znanjem podpret v naših živinorejskih težnjah.
Brcžijfti okraj.
b Iz Podsrede. V „Slov. Gosp.'' št. 33. piše tukajšnji dopisnik: „Gosp. Vavpotiča pa javno pohvalimo .. ." Čemu neki ?! Kar je g. Matijče naši fari dobrega storil, bi ena sama slabo rejena bolna brez truda odpeljala. — Na drugo se nam ne zdi vredno odgovarjati; s tem, da je pobožni gospodarjev" dopisnik namakal svoje pero v smrdljiv strup, ni dokazal nič druzega, kakor da ima pač rad opraviti z — blatom! — Dopisi našega g. Bartolo-vmeja so se zdeli celo gospodom Ra-kovičem in Cenčičem v Mariboru pre-smrdeči; zadnji teden so romali njegovi dopisi v koš, ker so bili preveč
—	osebni in žaljivi!!! Mi svetujemo g. Bartelnu, naj pošilja vse svoje dopise ekspresnim potom, ker drugače se njegovi dopisi skis:jo; časa in denarja ima pa tudi dovolje k temu. D:xi! — Več še pride!
b Iz Podsrede. Naš g. Matijče se je zopet razkačil in v slogu indijanskih pripovedk orisal svojim kimovcem težave španskih duhovnikov in nun (aha!), ki so bili pri zadnjih nemirih pred oltarjem umorjeni etc. Trdil je, da so to samo napredni listi zakrivili. Tako imenitni zgodovinar, kakršen je g. Matijče, bi že lahko vedel, da pride na Španskem tudi brez naprednih listov prav lahko do revolucije in če naskoči razdraženo ljudstvo posebno rado samostane, se tudi temu ne bi smel čuditi tako naš — historičar g. Matijče! Navada je že od nekdaj ta, da zadene ljudska jeza v ^revoluciji najprej in najhujše tistega, ki je prizadeval narodu največ hudega. Španskemu ljudstvu pa je marsikdo pil kri, toda tako vztrajno, tako dolgo, brezsrčno nihče ne kakor popi in fratri!
—	Capito g. Matija, ki tako po leči razbija ?
Brežiške okoliške kmetje so pre-tečeno nedeljo v Brežicah ometavali z gnjilimi jajci. Ta jajca so bila vsa iz trgovine Mattheis in drugih, metali so jih uslužbenci nemških trgovin ter nemški obrtniki. Najhujši kričač in z najgršimi psovkami se je odlikoval v nedeljo, ko smo šli mimo Nemškega doma, brivec Pajdasch: Upamo, da bo on in da bodo vsi drugi nemški trgovci in obrtniki, ki so v nedeljo slovenske kmete na nečuveni način psovali, vsakega Slovenca, ki pride k njim, opso-vali in ga vrgli čez prag.
b Kapele. Z zanimanjem opazujemo, kako se hoče gibati vse kar je naprednega na Sp. Štajerskem. Najnovejše je gibanje napredne slovenske mladine, ki se hoče združiti v močen tabor. Umevno je, da se temu gibanju pridružimo tudi mi. — Da se naši mladeniči gibljejo, bo priznal vsak, kdor jih količkaj pozna. Povzročili so, da se je ustanovila »ljudska knjižnica" ter se združujejo tudi v tamburaškem društvu. Sicer si je njih kapelnik ustvaril domače ognjišče, a menimo, da zato ne bo nič manj delaven. Ne samo toliko, ampak še več mladeničev naj pritegne v svoj krog. Hvalevredno je tudi, da hoče kapelnik godbe na pihala poučevati mladeniče v godbi. Vsi mladeniči toraj, ki so se dosedaj zavzemali za izobrazbo in kakoršenkoli napredek, naj ostanejo tudi v bodoče trdno vsak na svojem mestu ter navdušijo tudi ostale tovariše mladeniče. Najljuoši tovariš in prijatelj pa bodi vsakemu knjiga, zato tudi ne pustimo, da bi »ljudska knjižnica" hirala, temveč bodimo zavzeti za njeno uspevanje,
—	Bodimo vedno čnječi! — Tovariš mladenič.
b Dobava pri Brežicah. Krasno misel je nekdo pri nas sprožil, ua-mreč, da bi se pobirali darovi za tovariše-kmete, oškodovane po toči. — Vsakemu izmed nas bije srce do bližnjega, kaj še do sotrpina. Tudi nam se zna kaj sličnega pripetiti in kdo nam bo pomagal, če ne tovariš?! — Vsak vinar je dobrodošel, saj so nesrečneži v obupnem stanju. Torej oni, ki je pri nas izprožil to misel — na noge!
Podsreda (2. septembra 1909). Znani dopisnik ,.Gospodarjev" zagnal se je že v mnogih dopisih v naše časopisje. Ko je dotični dopisnik pohajal še prvo gimnazijo, vem, da se je od njega zahtevalo, ko je čul samo dvakrat mensa, mensae, in amo, amas. amat, — da zna deklinirati in konjugirati. Zato bi se smelo od dopisnika, ki je obiskoval šole celih 17 let, tudi zahtevati, in tudi gospodje v uredništvu »Gosp." bi smeli zahtevati od njega, — »naj se jim pač piše nekaj stvarnega, pametnejšega, važnejšega za širšo javnost ne pa samih puhlih neumnostij ..." (Ta stavek smo si izposodili iz št. 28. »Slov. Gosp.") — »Zato bi §e tudi mi preveč ponižali, če bi se hoteli prerekati in baviti s takimi dopisniki". „(Tudi ta stavek smo si dovolili izposoditi iz št. 28. „Slov. Gosp.") Proti koncu piše, „mi smo rajši v temi. .."; vrjamemo ti, žegnani Bartel! Če je ljudstvo v temi, to ti gotovo kaj nese...! — Dopisnik cvili in stavi na nas nekaj vprašanj. Dopisniku ne bomo prav ničesar pojasnjevali, ker mu nismo odgovorni; sicer je pa mladenič Josip Planine, jun. že v št. 34 in 37. „Nar. Lista" na napad v „Slov. Gosp." dobro odgovoril. O značajih naj pa g. Bar-tolo-vmej raje popraša pri onih, ki bojkotirajo oba narodna posredška trgovca in mesarja ter kupujejo v Kozjem pri onem trgovcu, ki ima tudi „Sudmarkine" vžigalice na prodaj; povpraša naj pri onem duhovniku, ki podpira z naročili vsenemške firme in #tvrdke etc. etc. etc. Z imeni smo na razpolago. — Več zavednih podsredških faranov.
Železno pri Podsredi. (Koprive z domače gredice). Prilično mi pride pred oči razglednica, ki je bila sicer dobro Uikana v lepih bojah, na zadnji strani pa se je bliščal naslednji naslov v — prvem svetovnem jeziku — v nemščini: »Volgeporn Hernu N. N. in Aisendorf Nr.. lezte postata Herberk".
—	Ej gromska strela, ne vem, ali bi se temu smejal, ali kaj ? Pomilovati moram osebo, ki je pisala zgorajšnji »nemški" naslov, ker gotovo misli, da se razglednica, na katere naslovni strani se ne blesketa blažena nemščina, na pošti ne vsprejme in ne odda. — Razglednica oz. pismo s slov. naslovom mora ravno tako priti na svoje mesto kakor z nemškim. Na pošti imajo vse-povsodi poštne sezname in poštne slovarje (Postleksikon) v katerih se najde vsaka pošta tudi s slovenskim imenom. Nepotrebno je tudi polovičarstvo, da se poleg slovenskega imena napiše v oklepajih ( - - ) še nemški. Poštni uradnik mora itak vsa pisma, ki gre j o v isti kraj, zaviti skupaj in na ovitek zapisati dotično pošto. — Ravnajmo se, dragi Slovenci, po geslu: Vsakemu Slovencu se piše slovensko pismo; kuvert, v kateri se pa zavije slov. pismo, naj pa diči naslov v mili slovenščini. In izostalo bo dosti neumnosti, ki se vidijo sem in tja na naslovih !!! — Vsegavednež.
Mariborski okraj.
m Iz Slovenske Bistrice nam je poslala priprosta kmečka ženica pesem, ki jo je sama zložila, o tamošnji slav-
nosti 22. avgusta s prošnjo, da jo objavimo. Storimo to z veseljem, da vidijo slovenski kmetje po drugod, kako priprosta ženica da duška svojim čuti-lom: 1) Na „naš dan" 22. avgusta — nas je klerikalizem zapustil — Spregledali smo Slovenci sami, da brez klerikalca se lahko živi. 2) V hotelu Avstrija smo se zbrali«— pa ne na »katoliški" podlagi — Čisto sami narodnjaki smo bili, — to mene najbolj v srce veseli. 3) S prižnic in v časnikih se je bralo, — da veselice ne bo, ker je »katoliška" premalo — A Slovenci so pametni bili vsi, pa so se sami prepričat šli. 4) Prišlo jih je veliko z vseh strani, — bilo skoro za vse prostora ni — Lepo, mirno so se veselili — videlo se jim je, da so zadovoljni bili. — 5) Neki mlečnozobnik se nad veselico strašno jezi — češ da bila na katoliški podlagi ni — Temu mlečnozobcu srce tako kipi — da je že čisto upehani. 6) Prot' večeru naenkrat smo zagledali da se v črni suknji nam nekdo preti — Mislil nas je tam nekaj psovati — a hitro jo je moral v Venčeslo popihati. 7) Mirno se je veselica vršila — s petjem, godbo in govorico — Zdaj šele ljudstvo dobro pozna — kakšne voditelje ima. 8) Prišli so tamburaši iz Čreš-njevca — sama nežna mladina je bild — Ti so tako lepo nam svirali — da smo vsi začudeni bili. 9) Hvala Vam iskrena za to bodi — naj vas usoda božja vodi — da bi radi na veselico še k nam prišli — Vas bomo z veseljem sprejemali.
a Slovenski klerikalci. Iz Maribora se nam piše: »27. m. m. ko sem se mudil v javni zemljiški knjigi v Mariboru, prišel je v zemljeknjižni urad državni in deželni poslanec gosp. Roškar in nagovoril oflcijala Zene-a, ki zna slovensko, sledeče: »Ich habe einen Vertrag abzugeben und ersuche, denselben weiter zu leiten." Dasi je tekom pogovora pregovoril oficijal večkrat kakšno slovensko besedo vsled tega, ker se mu je Roškarjev »Ku-cheldajč" najbrž gnjusil, se slednjemu ni zazdelo primerno, da bi nadaljeval pogovor slovenski. Tako čuvajo slov. kler. poslanci narodnost in slov. jezik pri c. kr. uradih! In potem naj bo naroden kmet ? — Isti mož kupuje pri najzagrizenejšem trgovcu Kokošinek v Mariboru blago. Nakupil je 5. junija 1908 (ne 1909) za 50 K. Zato so priče na razpolago. Poslanec Pišek je storil enak greh pri Kokošineku 24. decembra 1908." —
Podružnica kmetijske družbe za Štajersko se ustanovi za župniji Sv. Anton in Sv. Andraž v SloGor.
m Iz Slovenske Bistrice. Odsek »Prosvete" za sloven^ebistriški in konjiški okraj je imel 26. m. m. občni zbor. Odsek se je ustanovil 4. avg. 11. in je ustanovil doslej eno knjižnico, v Črešnjevcu, eno pa, v Spodnji Polj-skavi, je vzel v oskrbo. Letos ustanovi knjižnico v Poljčanah , in po možnosti tudi v Konjicah.
»Štajerčevi" ušivi krajcarji. Iz Slovenske Bistrice se nam piše: Tukajšnje nemškntarje silno bode sijajni vspeh naše zadnje veselice. Ker so nam klerikalni brezdomovinci odpovedali svoje sodelovanje, veselili so se nemškntarji že na skrivnem na velik fijasko naše veselice. A motili so se pošteno in čisti dohodek je mnogo večji kakor smo pričakovali. Toda neko napako smo storili. Pozabili smo namreč poslati ptujskemu »Štajercu" ki je navzlic „su?dmarkine" podpore vedno v velikih denarnih stiskah, od čistega dobitka nekaj kron in zato bljuva ta listič ogenj in žveplo na nas. »Kranjcem v Ljubljano pošiljajo denar, za štajerske rodne brate pa niso niti ušivega krajcarja nabrali,
tako se huduje Štajerc na nas v svojem zadnjem lističu. Toda ,,Štajerc" nam dela veliko krivico. Mi nismo poslali denarja Kranjcem, ampak poslali 3mo ga vrli Ciril-Metodovi družbi za svqje štajerske rodne brate na Muti, da rešimo s tem slovenske otroke nemškega žrela. To je tudi edini namen Ciril-Metodove družbe, ne pa delati z denarjem, ki ga je ljudstvo nabralo, kravje kupčije in ropati tuje zemlje, kakor dela to zloglasna „sud-marka" s pomočjo ptujskega ,Štajerca'. Za te pa mi res nimamo niti ušivega krajcarja.
d Od Sv. Ruperta v Slov. gor. Kakor čitamo v eni zadnjih številk »Slov. Gosp.", trobi na vso moč naš »orjaški" cenjenim bralcem dobro znani župnik Pajtler v svet o izidu zadnje birme poln samohvale. Sicer nimamo nič proti temu korajžnemu gospodu kot »spretnemu vodju" domačega pevskega' zbora, kot »vnetemu" organizatorju svojih čistih (!) ovčic, ki si dajo celo dopasti, da jih nazivlje javno »bike", kakor se je to zgodilo nedavno na eni pod njegovim spretnim! vodstvom uprizorjeni veselici, kot »duhovitemu" pridigarju, kot vrlemu pretepaču, kot zabavnemu družabniku žensk, protestiramo pa najodločneje proti nečloveškemu izsesavanju tega tirana po suši in toči že itak neusmiljepo prizadetega ubogega našega ljudstva. Ali Vam dopušča Vaša vest, ako že ne Vaš pre-zvišeni poklic, da izsiljujete nam, ko se nahajamo vsled elementarnih nezgod v obupnem položaju, še podvojen davek? Ali Vam je nabava različnih cerkvenih nepotrebščin kakor bander, plaščev, podob, tabernakeljev, renoviranje cerkvenih prostorov itd. na naše stroške več kakor glasno, obupno vpitje bednega ljudstva po pomoči? Ali Vas ni bolelo srce pri pogledu na kopico doraslih fantov in deklet, kateri so se več dni pred birmo brezplačno trudili v cerkvene neplodne namene, koje ste z zvito, brezvestno agitacijo na priž-nici — klicali ste jih namreč po imenih — iztrgali nam starišem ob času, ko imamo povsod največ dela na polju ? Ali ne bode skoro konec drznemu pa-ševanju tega znanega zvitega lisjaka? Mera bode skoro polna in takrat Vam gorje! Kajti ogledali si bodemo Vašo črno dušo malo natančneje. Naši predali so še polni in zagrmelo bo še huje. Poročali Vam bodemo tudi, gosp. urednik, ako nas tudi letos obiščejo malharji.
d Sv. Trojiea v Slov. gor. Dne 8. m. m. je priredilo trojiško veteransko društvo izlet k zloglasni Šiicovi slatini. Po nakjjučbi je prišel tja naroden župan iz sosednega ptujskega okraja, in je nosil narodni znak. Čujte in strmite: takoj je pristopil tajnik omenjenega društva, Posinger, ter zahteval, da mora mož znak odstraniti ali pa takoj oditi. — In to se godi v sredini Slovenskih goric. Z brezpomembno osebo Posingerjevo se ne bomo pečali, pač pa si naj zapomnijo okoličani, da je omenjeni to zahteval v imenu društva, katero tudi kaj rado berači podporo tudi pri zavednih Slovencih. Da so razni Golobi od Trojice beračili med društvom za »Siidmarko", je pač umevno. Ne bi tega v javnost vlačili, ali v zadnjem času jako rase greben trojičkim in lenarckim nemškutarjem, ter eni z raznimi nemškimi društvi, drugi z nemško šolo vabijo naše kmete, oz. velepnsestnike med se. To pa vse radi bodočih volitev v okrajni zastop.
v Iz Frama. Naš vrli župan, g G. Gert je pogostil, ker mu na dan svojega odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem ni bilo mogoče, dne 18. avg. na svojem domu vso šolsko mladež. Blagemu možu in njegovi dobri gospe se izreka na tem mestu presrčna zahvala.
V Peklu pri Poljčanah je umrla 2. t. m. v starosti 79 let bivša hotelirka "Jršula Mahorič.
ptujski okraj.
p Štajerčeve lumparije. Iz Ormoža se nam piše: Tukaj v celem okraju ne ve živa duša ničesar o kakšnem daru »siid marke" ponesrečencem po toči. »Siidmarka" ni ormožkemu okraju dosedaj za ponesrečence dala niti knofa. »Štajerčeva" pisarija o »sud mark in em" daru 2000 kron je čisto navadna lumparija. — Ptujski »kmetski prijatelj" po dom. »Štajerc" je hotel nas Slovence naslikati kot brezsrčne ljudi, ki nimamo srca za svoj narod, ter je hotel v nebesa povzdigniti »sudmarko" in pa Orniga. Saj je tudi smešno, da bi nemško bojno društvo »siidmarka", ki si je za svoje geslo zapisalo uničenje Slovencev, kaj Slovencem darovalo! Ako je »siidmarka" darovala res kaj ormožkemu »volksratu", dala mu je edino iz zlobnega namena, da vporabi to priliko velike nesreče ter izpodrine s tem denarjem kakšnega slovenskega posestnika, ki je vsled nesreče prisil j ^n prodati svoj rodni dom! Ali pa da s tem denarjem kupi slovenske glasove pri bodočih volitvah! Zakaj pa še »siidmarka" ni dala nikdar niti počenega groša za nemške kraje, kjer se zgodijo skoraj vsako leto velike nesreče po toči, ognji, povodnji in plazih itd.!? »Sudmarkino" »dobro srce" je podobno srcu tistega oderuha, ki posojuje zadolženemu kmetu tako dolgo denar, da preide posestvo v njegovo last. Mi gotovo s hvaležnostjo sprejmemo tudi najmanjši dar, naj si pride od koje strani koli, ali od-ljudi, ki hočejo nesrečo našega ljudstva vporabiti v svoje grde, hudobne namene in s svojimi" »darovi" delati kravje kupčije, se nam gnusi. »Štajer-čevo" bando pa naj bo v dno duše sram, da se pri tako veliki nesreči, ki je zadela celi ormožki okraj, ne more vzdržati narodnih hujskarij. Potem si^ še pa upa ta smradljivi listič trditi, da je za „n a r o d h i' mir"?! Fej Je bodi!
o Mladinski shod v Žetalah se
je vršil 5. t. m. ob zelo lepi udeležbi v prostorih g. Maksa Berlisga. Govoril je o nalogah in ciljih zveze napredne mladine njen predsednik mladenič Lav. Oset z velikim uspehom. — V prilog nove mladinske organizacije je govoril dalje tudi Žetalčanom silno priljubljeni g. predsednik zveze narodnih društev g. Ant. Pesek in g. Kunej. Pododbor se vsled različnih vzrokov ni sestavil, ampak preložilo se je to na poznejši čas. Vrla žetalska mladina je vsa v taboru napredne organizacije. Le pogumno naprej!
d Poslanec kmečke zveze zaradi surovosti obsojen. 3. t. m. je bil pri c. kr. okrajni sodniji v Ormožu obsojen g. Anton Meško, deželni poslanec du- I hovniške stranke, na tri dni zapora, ktera kazen se mu je spremenila v globo 30 K. Ne bilo bi to nič čudnega, saj v razburjenosti vsakdo lahko stori nerodnost, da koga žali. Žalostno je pa, da je bil Anton Meško obsojen zaradi žalitev svojih volilcev na shodu, kte-rega je sam sklical dne 15. avgusta v Jastrebce pri Središču. Ko so navzoči zborovalci zahtevali, naj se voli predsedstvo, pokazal jim je ta olikani gospod dolg nos in navskriž fige, rekoč, da bode le on sam predsedoval shodu. Ker je imenoval Meško odličnega posestnika Cirila Zabavnika vagabunda in Alojza Lista fakina, razburjena množica seveda zborovanja sploh ni pripustila in je moral Meško s kaplanom Stuhecem vred oditi, včeraj je pa
bil povrh še obsojen zaradi psovanja. Na take poslance so duhovniki pač lahko ponosni.
d »Prijatelj ubogih" je menda po načelih krščanske ljubezni do bližnjega dež. poslanec Ozmec, ki je svoja posestva potom javne dražbe za 3300 K razprodal, a noče za uboge občine Obrež postavno določenih odstotkov plačati. Da, da — Micka Kovačeva--
Veliko narodno slavnost v Ptuju prirede vsa tamošnja narodna društva 12. t. m. v Narodnem domu. Ves čisti dobiček gre v korist bednemu prebivalstvu ptujskega političnega okraja, ki je tako strašno prizadeto po toči. Zato upamo, da bosta udeležba in s tem gmotni uspeh sijajna.
o Iz Ptujske gore. S 1. septembrom se je upeljalo za okoliš poštnega urada na Ptujski gori 3kratno raz-našanje pošte na teden.
Pozor pred goljufi! (Iz Vičanec pri Veliki nedelji). Opazujoč pogovor različnih ljudi o strašni katastrofi toče, ki je zadela naše kraje, opazil sem podpisani, damnogo ljudi zahaja v tujekraje, zlasti na Mursko polje kot» Vičanski ponesrečenci" beračit. Izjavijam tem potom, da za nikogar ne znam, da bi iz Vičanec kot tak prosjačil po imenovanem polju, ter bode tudi vsak, ki bi slučajno bil primoran, se obrniti na usmiljena srca, imel izkaz kot posestnik ali kmetski viničar od občine Vičanec. Ker se mnogo ljudi, ki niso mogoče po toči poškodovani, poslužuje tega načina, naj bodo zgoraj navedene besede cenjenim posestnikom murskega polja v svarilo. Z izrazom spoštovanja Franc Škerlec.
o Čukarija v Kostrivnici. 5. t. m.
je imela takozvana Zveza katoliške mladine v Kostrivnici pod patronanco šentpeterskega župnika Gomilšeka shod, katerega so posetilil tudi bratje čuki, p. d. orli iz Maribora. Ne vemo, s kakim uspehom se je shod sicer vršil, zvedeli smo le, da je bil za konec pošten pretep na pravi katoliški podlagi med uniformiranimi čuki in civilisti. Bili so se kar navskriž v dveh gostilnah naenkrat. To so sadovi klerikalne mladinske organizacije! Oh, srečna katoliška mladina in njeni organizatorji!
z Posojilnica v Ptuju odda za šolsko leto 1909/10 na slovenski kmetijski šoli v Št. Juriju ob J. ž. štiri štipendije po 280 K za kmečke sinove iz ptujskega okraja. Prošnje (s šolskim spričevalom) se imajo vložiti najkasneje do 10. septembra 1909.
Obrtniki ormoškega okraja! V pridobninsko komisijo III. razreda volimo kot volilnega moža g. Jakoba Zadravca, posestnika paromlina v Središču. — Za volilne može v pridobninsko odmerilno komisijo IV. razreda kandidiramo sledeče gg. obrtnike oziroma davkoplačevalce: Kandrič Simon, gostilničar, Ormož, Potočnik Jakob, čevljar, Ormož, Anušek Ivan, gostilničar, Runeč, Simonič Franc, mlinar, Ivanjkovec, Pettovar Leopold, mlinar, Ivanjkovec, Veselič Ivan, trgovec, Velika nedelja, Horvat Ivan, gostilničar, Cvetkovec, Korpar Tomaž, kovač, Oslušovce, Korpar Ivan, kolar, Oslušovce, Kovačič Jožef, gostilničar Oslušovce, Horvat Alojzij, mlinar, Pušenci, Košanjc Blaž, kovač, Pušenci, Irgolič Henrik, mlinar, Sadnice, Dogša Feliks, usnjar, Središče, Horvat Franc, čevljar, Središče, Kočevar Ivan, trgovec, Središče, Ploh Ivan, mizar, Središče, Prapotnik Matjaž, trgovec, Središče, Židarič Jožef, gostilničar, Središče, Mlinarič Franc, čevljar, Središče, Terstenjak Jožef, tesar, Središče, Vencel Pajek, pek, Središče, Rakuša Rudolf, gostilničar, Obrež, Škrlec Ivan, c. kr. poštar, Sv. Tomaž, Leben Alojzij, krojač, Podgorce, Tomažič, Ivan, kovač, Vitan. Volitev volilnih mož za III. razred se vrši 11. tm., za IV. razred 10. t.
m. pri c. kr. davkariji v Ormožu, kjer je oddati pravilno izpostavljene glasovnice z legitimacijo vred. Glasovnice se tudi lahko oddajo za zgornji del okraja v pisarni g. dr. Omuleca v Ormožu, za spodnji del pri g. J. Zadravcn v Središču, toda še pred omenjenim terminom. Davkoplačevalci, udeležite se mnogoštevilno teh volitev.
O shodu poslanca Ozmeca v Št. Janžu na d. p. prinesemo prihodnjič obširno poročilo.
Tudi o shodu pri Sv. Bolfenku pri Središču prinesemo prihodnjič daljše poročilo.
Zadnji dopisi.
Prostovoljno gasilno drnštvo v Prekopi priredi 26. tm. veliko ljudsko slavnost. Obširneje prihodnjič.
Okrajno zvezo požarnih bramb Vranskega okraja se ustanovi 19. tm. na slavnosti požarne brambe v Grajski vasi. Opozarjamo na to vse požarne brambe v okraju. Več prihodnjič.
Iz Sv. Petra v Savinski dolini. Stari Slovenci so imeli lepo navado: pozdravljali so v cerkev dohajajoče z »Hvaljen bodi Jezus Kristus". — A naš sedajoi privandraniorganist kaže domačinom, ki pri stranskih durih prihajajo v cerkev, osla. Ali naj smo, gospod doktor, zadovoljni z oliko tega mladiča? — Faran.
Št. Pavelsko godbeno in pevsko društvo priredi v nedeljo 12. tm. pri And. Marinc-u v Dolenjivasi veliko polževo dirko za kolesarje na dobitke, združeno s koncertom in prosto — zabavo.
Iz Ljubečne. Dne 6. tm. se je vršila v Celju sodnijska obravnava proti Okornu iz Škofjevasi zaradi zaušnice, ki jo je dal fantu Stožirju. — Bil je obsojen na 10 K. — Državno pravdništvo je ustavilo preiskavo proti fantu Stožirju, ki jo je vsled Okor-nove ovadbe uvedlo proti njjemu zaradi hudodelstva posilstva Okorncove device?
Iz Petrovč. Ob priliki ustanovnega slavlja tukajšnje Ciril-Metodove podružnice v nedeljo, dne 5. sept. bil je izvoljev sledeči odbor: Predsednik g. Franc Lešer, podpredsednik g. Vin-cenc Kopriva, tajnik nadučitelj gosp. Slane Ernst, blagajničarke gdč. Marica Ježovnik, Roza Razboršek, Tereza Ho-lobar, Franica Ocvirk in Fani Dela-korda. Odborniki gg.: Martin Ocvirk, Ivan Holobar, Jernej Razboršek, Martin, Flis, Franc Košec in mlad. Jakob Roter. — Podrobnostne podatke o poteku slavlja samega priobčimo v naslednjih dneh.
Jtolice iz slovenskih IfrajeV.
Krajni šolski svet v Selah na Koroškem je razpustilo celovško okrajno glavarstvo, ker ni hotel sprejemati nemških dopisov od uradov. In to vkljub nad vse jasnim razsodbam upravnega sodišča, da imajo občine pravico zahr tevati od c. in kr. uradov slovenske dopise.
v Sodnijska obravnava v jetni-kovi celici se je vršila te dni v Gorici. Neki natakar, gostilne ,,Pri pošti" je je namreč bil poneveril večjo svoto denarja in je z njo pobegnil v Berolin. Od tam so ga pripeljali, a ker je hudo bolan se je obravnavalo v njegovi celici. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, potem so ga pa odvedli v bolnišnico.
Razne noVosti.
o Na dopisnici — 13.170 besed.
Čuderi rekord je dosegel neki ameri-kanski risar, Farwell v Broklynu. Posrečilo se mu je na zadnjo) stran dopisnice napisati 13.170 besied. — Dva tedna je pisal in na uro je mogel napisati le pet vrst. Izbrani stavek, 16 besed, je napisai 878 krat. Pisavo se lahko bere, dasi je najmanjša in najožja do sedaj.
v Umetni ogenj glavo odtrgal. V
Civitanovi na Italjanskem so slavili teh dni letni praznik farnega patrona in bilo je seveda godbe, „žegnanja" in raznih zabav. Med drugim so vrgli v zrak tudi bombo' a mesto, da bi se bila razprasnila v zraku, je počila še le, ko je padla na zemljo. Učinek je bil strašen. Sadjarju Mercantiju je glavo dobesedno iztrgala ter mu tudi prsi strašno razdrapala. Med ljudstvom je nastala smrtna groza. Drugi dve osebi ste znatno ranjeni.
o Najmanj ljudi umira po statistiki na Švedskem in Norveškem in sicer se trdi. da vsled imenitnih higijeničnih naredb v teh deželah, zlasti vsled vzornih ljudskih kopališč in izborno urejenih bolnišnic. Mnogo so pripomogla poljudna predavanja o zdravju in hi-gijeni k temu lepemu uspehu.
Listnica uredništva.
Sv. Peter na M. s., Prekopa, Gomilsko, Svetinje, Št. Pavel pri Preboldu, Gradec, Dravsko polje, Št. Janž na d. p., Maribor, Ur. — v Št. Jurju ob j. ž., Pirešica: Vsled včerajšnjega praznika morali vse odložiti za prihodnjič.	■
JLoterijske številke.
Gradec. 4. septembra 1909: 79, 88, 64. 45, 37. Dunaj. „ „	„ 74. 20, 11, 28, 25.

to I* 1
Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1.	Vitkov „Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2.	Vitkov „Nucin", stekleničica eno
krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala t tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Hiteli 8 Go., Prago II.
Zahtt
Zahtevajte samo Vitkove parate, vse druge zavrnite!
pre- M
Pozor!
50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne tež-koče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj!
Učenec
od poštenih starišev se sprejme v trgovino mešanega blaga pri
Anton Golenko
Sv. Miklavž pri Ormožu.
Josip Čretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjihfcenah. — Krasne reference!
5000 kron zaslužka
plačam vsakomur, ki .mi dokaže, da moja čudežna zbirka r •
300 komadov za samo gld. 2 50
ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varhsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji, 1 pat. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2'50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri
S. Urbachu, svetovna razpošiljalnica.
Krakov 16.
NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar brez oSloga, torej vsak riziko izključen.
Mlad, soliden
trgovski sof rudnik
sedaj na deželi v večji trgovini mešane stroke, vešč obeh deželnih jezikov želi službo premeniti v manufakturuo (ev. mešano) stroko v mestu. Blagovoljna vprašanja pod „Mesto 1888", poštno ležeče, Brežice ob Savi. 212 3-1
I
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri
IYAN BERNA,
Gosposka ulica št. 6 v Celju.
II
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, (puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snež nobelega. puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, fin<sga 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posceljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.
S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko.
— j
tik farne cerkve se da takoj na več let v najem. Ima prostore za trgovino, kjer že obstoji 16 let dobro idoča trgovina. — Oglasiti se je pri
Franc Gnila
Mihalovce Miksavar pri Središču.
mešane trgovine z opravo v veliki, nadstropni, najemni hiši se takoj oddd v najem, eventuelno se proda hiša za 36.000 K. Za izplačati je le eno tretjino. — Naslov G. Pavornik, Celje, gostilna „pri jelenu,,, v,
Naznanilo in zahvala.
Brez posebnih naznanil javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno liest, da je naša iskrenoljubljena soproga oz. mati, sestra, svakinja itd.
Terezija Zdolšek
posestnica in gostilničarka na Ponikvi ob j. ž.,
' "	'	Ji \ ■ ' :V '
dne 1. sept. 1909 ob 2. uri pop. po kratki, mučni bolezni v Gospodu zaspala Pogreb je bil 3. t. m. ob 9. uri dopoldne. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so blago pokojnico v njeni bolezni tolažili, in vsej ogromni množici iz najrazličnejših krajev. ki so jo spremljali k zadnjemu počitku.
Ivan Zdolšek, soprog; Ivan, sin; Anton Škerbec, oče; Jožef Zdolšek, Martin Zdolšek, Franc Mikuš, svaki; Rozalija Stermšek, svakinja ; Kristina, Micika, Ana, Fanika, sestre, in njih možje.
Najboljše mlatilnice
za rabo na roke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino ,Merknr', P. Majdic, Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.

za rabo na gepelj in roko svojega
■ o,
lastnega pridelka priporoča
®'	S2 3
2	pr
<r?	g o
C ®
2. B
I-S te
cr
<5 ® - 315 PT So P
pr n ® i
S" s-
a ,2. pr ® e s
-s a a> to 9 p
cx
B 5
n: p-
s ®
S1
or —•
.— B
Josip Čretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
Hlapec
poraben za pišmonoša, pri živini in hišnih opravilih sploh, se sprejme za hotel blizu Bleda. Služba ni težka in se želi od ponudnika, da je zdrav in lepega vedenja. — Ponudbe na
B. Kamenšek-a
Ljubljana, Sodnijske ulice 4. Bolj priletno od 35-40 let staro
žensko
marljivo, pošteno, spretno v gospodinjstvu in zmožna sprejeti na račun gostilniško obrt, sprejme takoj
Ivan Zdolšek
posestnik, gostilničar in mesar na Ponikvi ob južni železnici.
Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih strojev, posebno
mlatilnice j
čistilnice, sadne in grozdne mline, katere zaradi velikanske zaloge prodajam letos po znižanih cenah.
Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi.
VelespoštoTaje:
Trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje
cmmmmjmim^lm^^
m
Največja in najcenejša izbep
in različnih drngih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Pavah f Predno si kupite nro, rucur . oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Napodni dom*.
K«
		mi
K&j) vljudn t|! odvetniški	0	naznanja, da je otvoril septembrom 1909 svojo 1	pisarno v Slov. Gradcu.	
12H H51'	murnu	mi
Ne zamudite ugodne prilike!
Po najnižjih cenah priporoča
trgovino z železnino .Merluir', P. Majdič, Gelje
izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskalnice, slamoreznice, reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje.
Nepremočljive vozne plahte, umetna gnojila vseh vrst.
V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne.
•
Nagrobne križe in svetilke v največji meri.
Ha prodaj je lepo prijazno
posestvo
v Št. Jurju ob j. ž. z letošnjo prav bogato vinsko trgatvijo,
oddaljeno 6 min. od farne cerkve, na malem griču, z lepim razgledom, na zdravem in prijetnem kraju, radi premnogega posestva. Obstoji iz hiše s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in hlevom za 4 glave živine, 2 '/4 oralov vinograda iz dobrih žlahtnih amerikanskih trt v lepem stanu, 3 '/3 oralov njiv in travnikov, 190 sadnih in 65 breskovih dreves. — Kupci naj se blagovolijo obrniti na posestnika Franc Kartina v St. Jurju ob južni železnici.
Naprodaj ima
kreditna in stavbena zadruga „Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celju, Rotovške ulice št. 12) na svojem posestvu v Gabferju
25 lepih stavbišč.
Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit.
Deklica
zlasti iz učiteljskih rodbin, ki pride v Maribor študirat ali se kaj učit, se sprejme na stanovanje in hrano „Park-strasse" 18, pritličje vr. 8.
Pameten
bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manutakturno blago v domači narodni ve-letrgovski hiši
R. Stermecki, Celje
Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik ,Elegant', par manšet, I robee, par nogavic in I sp. hi^če, skupaj kron 5*30.
I
□
I
□
I
□
I
Ixšla je
edino prava, starodavna BLASNIKOVA
"O « ~
os
t B
o 2 —
- §
® H eS
u <- 5 £ v & «
« 5 S
-	■ n«
s o> s> 8 " J£ "H Ji "a> "
SflS e
S <U S*-
« sr S. v
fc S?
® X C s ► = 2 O a o n
M £ £ -
S « 2>
«8 > TJ
2 « o a
H ^ b *•
P x1 o
u	> M
-	5 -a o
* S 5
** <8 o S
VELIKA
za navadno leto 1910,
ki ima 365 dnij.
V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. __Vse tiskovne pravice prihranjene._
□
CL fl>
O. »9
S 2.
•8°
Cena 24Tmarjev"
HaSa Pratika prinaša tndi letos mnogo zanimivih podob. Driite mt VaSe stare prijateljice VeJak.e Pratike, ktere ste najbolj navajeni.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
»
LASTNI DONI"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ================================ pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure eo® dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. -— Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račaL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t,
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki ^^cr^r^r trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeiferjevo pralno milo
28 51-22
iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
16860073